267. Štev.
Maja rasen nedoli fn ^raifiilta« vsab dan
ob 10. ur! dekolte
Dredniltvo jo v Ljubljani, FrauciškDJižfifl ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frar.kirati in pod” pisati, sicer ee jih ne pri* obči. Rokopise se ec vrača.
Oglasi :* Prostor 1 mm X 65bj/ij po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pii večjem naročila popuet.
PavSftlnl franke v drSavi SHl
V Llubllanl, v petek 19. novembra 1920.
Glasilo Ju geslo v. socJlalno ■ demokrat list® stranke.
Posamezna itev, 1 krono.
Leto IV.
TeiafoncKa it. 113*
Naročnina: Po poiti aH
C dostavljanjem no dom za eclo leto K 240, ga pol letn K 120, za četrt 'eto K 60, za mceec K 20. Za Nemčijo celo lelo K 812, sa ostalo tujino in Amerika K 860.
Reklamacije za M st so poštnine proste.
Upiavni&ivo ic t Ljubljani, Prančičkcuska ulica fct. Učiteljska tiskarna.
Ratifikacija smarjetske pogodbe.
Iz Beograda poročajo, da je imel včeraj popoldne ministrski svet odločilno sejo glede ratifikacije šmarjetske pogodbe. Odsotni so bili dr. Ko* rošec, Križman in Jojič, ki se nahajajo na volilni agitaciji. Po dolgi de-bita so vsi minstri soglasno bili za ratifikacijo mirovne pogodbe. Ministra DraSkovič in Kovačevič se odločita jutri. Ministrski svet je poslal s seje dr. Korošcu telegram, da se tekom 24 ur izjavi, Če podpiše ratifikacijo ali odkloni podpis in izvaja potrebne konsekvence.
Veliki protinemšbi izgredi na Češkoslovaškem.
Vesti Ldu.
Praga, 17. Včrajšncje cestne demonstracije so dosegle višek v skupščini pred poslansko zbornico, v katero je hotela množica vdreti, a ji je policija to preprečila. Odposlanstvo legionarjev se je napotilo k ministrskemu predsedniku, k predsedniku poslanske zbornice in k znamenitejšim politikom in je protestiralo predvsem proti nemškemu poslancu dr. Baeranu, češ, da je psoval legionarje pri neki seji v poslanski zbornici.
Praga, 17. šolske oblasti so odredile, da se takoj odstranijo slike, kipi itd., ki spominjajo na Avstrijo In Habsbužane. Zvečer je množica preiskovala nemške društvene lokale in je iskala predmete, ki spominja* jo na Habsburžane. V teku včerajšnjega dne je prišlo na mnogih krajih do spopadov. Varnostna policija je posredovala in aretirala 17 oseb radi raznih prestopkov.
LDU Brno, 17. nov. (DNKU) Danes so bile tukaj demonstracije proti Nemcem. Približno 100 dijakov je vdrlo v nemško tehnično visoko šolo. Policiji se je vendarle posrečilo, da je vzpostavila red.
Angleški sodrugi za sprejem Avstrije in Bolgarije v zvezo narodov.
LDU London, 17. nov. (Reuter) Izrvševalni odbor Labour Parthy Je
sklenil danes nastopnio resolucijo: Proverjena, da je vzpostavitev mirovnega stanja v Evropi in gospodarskega razvoja mogoča le z pomočjo resnično obstoječo, vse narode obsegajoče zveze narodov, izraža Labour Parthy čvrsto utemeljeno naziranje. da se mora vpoštevati zahteva Avstrije in Bolgarije glede pristopa k zvezi narodov, in da se mora takoj poskrbeti za to, da se bodo pripustile tudi Nemčija, Rusija m Turčija.
ATENTAT ITALIJANSKIH FAŠISTOV NA SLOVENCE.
Oorica. 18. Snoči le imelo tukajšnje »Olasheno in pevsko društvo« v dvorani hotela »Centra!« svoi koncert. Dvorana le bila nabito polna Ravno ko ie med koncertom frnel nastopiti moški zbor le ob vratih. ki vodiio v vestibul. ored dvorano 7 mnčno dotonaciio eksplodirala bnipba M k> te vrs»la nernliateliska roka naibrže s ceste. Vse šioe v dvorani in v bližini so bile razbite. Vsled eksnloziie te nastala med ou-IMkn velika panika K sreči ni niti Panika niti eksnloziia zahtevala člo-vešk h žrtev. Na cesti med dvorano te bilo zbranih mnopo Italranov in baliiamkifi voiakov. Davi so se ori vhodu v dvorano našle Se štiri ročne eranaic. ki na niso eksplodirale. V'di se. da te bil ta atentat, ki bi bil lahko imel strine posledice sistematično prioravlten.
ITALIIANSKA ZBORNICA.
Rim. 18. Pri razoravManiu o pred-Jovu sociialistov nroti notranli noli-.t!, » vlade te stavil ministrski ored-sednik OioliHi vnrašanle zaupnice. Sr>cilalislični nredloe ie bil odklo-Prn z 202 irlasovorta nroti 83 g!a-«nvom. 23 Članov ni elasovalo.
ZVEZA MED KF.MALISTI IN BOI JŠEVIKI.
London. 18. Iz Cariurada se pojoča da le *veza med kemalisti in t»()li?eviki čintdalie ožia. Oblastva k^malistov dovoHufeio boliševiško r*ronopando na vsem svoiem ozem-!iu. Pivši veliki vezir Talaat naša te !2vaial v s?ovoru v Aneorl da bo bollšev'zem uničil zaoadui imperializem. BoliševikK bod^ pomasrali ke-imtllstom Orke in druee tulce ore-fifnati iz Male Aziie in vzpostaviti svobodno TurClio. — Vsi Turki, ki »o nodoisali povrodbi v Sevrestt. so Mi v Antčori obsojeni na smrt.
GRŠKI KONCERT.
LDU Atene, 18. nov. Za kralja Konstantina se vrfte demonstracije po cest?h; udeležujejo se Jih tudi vojaki to redarji. Časniki posveCaJo kralju Konstantinu častne članke. Po mestu vitliž mnogo kraljevih slik.
LDU Parte, 18. nov. (Wolff.) Po poročilu iz Aten bo najbrže kraljica Olga prevzela regentstva. Voditelj večine Je izjavil, da ic vzpostavitev kralja Konstantina gotovo dejstvo. — Po depeSi te Aten bo danes kabinet Rballisov prisegel na ustavo.
ZADNJI DNEVI PETLJURE.
LDU Moskva, 18. nov. Frontno poročilo z dne 17. t in.: V Dohodni smeri proti Proskurovo Je bi) odpor sovražnikov razbit po hudih bojih. Naše čete se bližajo Bu.*u. število ujetnikov je veliko, plena Je »mogo. Dne 16. t. m. smo zasedli mesto Kamanec Podoisk. — Južna fronta: V odjeku Feodosie smo povsodi dosegli obala Mesto Krč ]e naša konjenica zasedla brez boja. Dobili smo ogromen plen.
Zveza narodov. Za predsednika rete komisije, ki se bo pečala s sprejemom novih članov v zvezo narodov, je bil izvoljen Hunecus ! (Chilo). za podpredsednika iste komisije Blanco (Uruguuy). Predsedniki ostalih komisij so: predsednik komisije za tehnično organizacijo je Tittoni. podpredsednik Take .Ionescu; predsednik komisije za mednarodno sodstvo ie Bourgeois, podpredsednik Costa	(Portugalska);
predsednik komisije za proračune in finančna vprašanja Ouenonos de Lyon (Španska), podpredsednik Re-strepo (Kolumbija); predsednik komisije za razorožitev in za mandate je Branting (Švedska), podpredsednik Arguero (Kuba). Balfour ie zbolel in ne pride k zborovanju zveze narodov. Vslcd tega se je -»a gotovo udeleži Lloyd George. V skupščini zveze narodov bo zastopal Švico v komisiji za razpravljanje vprašanja o sprejemu novih držav i zvezni predsednik Motta.
Slovenskemu delavstvu.
Sodnim’. sodružice!
Socialistično eribanie v Slovenili, ki te bilo Drei enotno, se ie nred mcseci razcenilo tudi Pri nas. kakor v vsel ostali Jmroslaviii. Zlasti dei-stvo da smo razfeolien ookret In smo morali zavzeti stališče za eno al? drut/o sociialističho stranko v državi ie ieralo nri razkolu slovenskega soniaKstičnecra. delavstva naivečio vln^o. Nekateri sodruei so rekli da se nai slovenski nroletarilat združi s socpialno demokratično stranko Hrvatske in Slavonile. do-čim so se dnM zavzemali za združitev z delavsko socialistično stranko Jmroslaviie (komunisti), kakoršna le bila osnovani na bel^roiškem kon-cresu leta 1919 m ki ie izšla iz Ponosnih tradicii stare srbske soclialno demoJfrstične stranke. Podnisanec sem bil za /družitev s to stranko, ker si ie bila na fceI?ra'Skem kon-trresti osvoiila* čisti erfurtski pro-tram. To ie bife stranka centruma-šev stranka ki bi bila nedvomno v kratkem združila ves socialistični pokret na desni in na levi ter s tem or »ved la ves nroletariiat V ono enotno sociiatetično stranko Jugoslavije ki ie za nanredek in bofevanie delavstva v tel reakciionaml državi mimo ootrebna. Kar nas ie bvlo v Sloveniii nri tel struii smo bili razen kake neznatnekofrfuzne osebice temne preteklosti, vsi centrumaši in smo v tem /mislu takpl no razkolu tudi gl« na drlo. da zedinimo zonet ves sooHalistfČni nokret v Slovenili ker smo bili mnenia. da slovensko Industr isko delavstvo ic vsled svo,-3e maloštevilnostl
ne siiie ostati razdeHeno v dva tabora.
Vršili so se v to svrho razgovori z vodstvom socitalno demokratične stranke ob navzočnosti sodnikov Radojeviča in Filipoviča, ki sta zastopala delavsko sociialističo stranko Juffoslaviie (komunisti). Deistvo. da so vtVHvneiši sociialno demokratični voditelii soreieli staviiene po-tro^e ter zlasti razooloženie delavske mase. te bilo naibrže iamstva da pride vzlic vsemu nrav kmalu do zedi-n»enia ? delavsko sociialstično stranko S tem bi bilo razcepljenosti konec, in slovensko delavstvo trt bilo šlo v bol z vsemi notroti za zmaeo.
Pa te prišlo drugače. V našem d^lu te nastala; snrememba. ki ie po krvd' nar itoMl^ neirMKi |u nto* ral"o defektnih Hudi uničila vso to socialistično revoluclionarno delo. Na kongresu delavske socialistične stranke (komunisti), ki se le vršil v i vnkovarn. so se ooiaviil in naslno uvellavili histerični ool tičnl kričači ki so * zločinsko lalikomselnostlo uničili revolucionarno pibanle za-vedneea soc,Ja,5stžnepa nroletarl-lata v JuposlavM' O tem koneresu.
o	nlr'rr'iv'h nostedicah ie treba, da smo vsi na lasnem. Hočem vam povedat; stvarno i« poliudno vse po vrsti kakor te bilo.
Vukovarski kongres.
Že pred tem kongresom so se pojavili v komunističnem časopisju glasovi, ki niso obetali nič dobre-pa Neznani liiidte so silili v osnredie s članki hi resolucilaml, ki niso bili prav nič marksistični. Zmisel teh iz-iav ie bila da se mora delavsko so-c.'alist:čno stranko (komuniste) razbiti. Zakaj? P° merodajnem mnenju teh mladih epigonov komunističnega ekstremizma, ie bila prejšnja komunistična stranka preveč cen-trumaška. Zatrjevali so. da je nastopila doba revolucije m da je treba zdaj osnovati rdečo armado ter delati z vsemi mogočimi in nemogočim! sredstvi. „Ce ne bomo mogli delati javno, bomo delali pa tajno“
—	tako je pisal eden teh Hudi v belgrajskih »Radnjčkiil Novinah“,
Videli so Ruse v boju proti Poljski in to iih le omamilo. Ves vukovarski kongres se ie potem vršil pod vplivom ruskega prodiranja. Ti nemar-ksistični politiki so tako slaho shva-Čili tedanjo mednarodno situacijo, da so že tedaj videli prodirajočo rusko rdečo vojsko v vseh glavnih mestih Evrope. »Treba je imenovati komisarje’* — so dejali. In imenovali so jih. Revolucije pa — naravno — zato še ni bilo. Zaman so stari Izkušeni in prosvitljeni borci kakor srbski sodrug Lapčevič, rotili mladiče. da moramo mi pomagati ruski revoluciji, lo obvarovati, in ne naslanjati se nanjo ket na rešiteljico revolucije v Rusiji in po vsetn svetu.
Na kongresu v Vukovaru smo bili slovenski, hrvatski in bosanski sodrugi po številu organiziranih članov, ki smo ju zastopali, v absolutni večini. Zgodilo se ie pa. da z ozirom na visoke stroške za vožnjo do Vukovara niti mi niti ostali sodrugi razen Srbije, nismo mogli poslati tja polno število opravičenih delegatov. Slovenci smo imeli tam samo 20 delciratov. za katere smo zaman zahtevali, da smejo izlasovati do številu članstva. Kakor smo bili donia sklenili. Približno enako je bilo z delegati iz Hr-vatske, Slavonije in Bosne. Srbski ekstremisti so pa uredili dru^če. Dasi so šteli v svojih političnih organizacijah samo 11.000 članov, med katerimi so prevladovali sel aki in inteligenca (komaj 2006 jih je bik) industrijskega delavstva) — so spravili ob odporu pre*’'"’"^ vodstva stranke na notre vse kdr iim je prihajalo prav. Najeli so posebno ladjo in se pripeMali v Vukovar s 100 in toliko delegatov, o katerih se ni vedelo, koga. pravzaprav za-sfo^H Bilo jih te med njimi tudi takih, ki so bili že izključeni iz stranke zaradi nečednih stvari. S temi svojimi deleča'' so m?*tor’'»'--H !n terorizirali kongres. Ker se ni Iz-vensrbskim
pravice, da glasujejo po proporcu, je formelna večina usilila kongresu svoje v že prej pripravljene predloge in resolucije.
2e prvi dan je bilo jasno, da kongresa pravzaprav ni bilo trtbu, da je bilo škoda časa in besedi. Sprejelo se je po vrsti vse. kar je bilo že pripravljeno od ekstremistov. Kakšne razmere so vla..Je na zboru, naj pove nasiednh primer: Podpisani sem sklical dru^i dan kongresa zvečer sestanek vseh onih sodrugov, ki so bili na kongresu v opoziciji ter povabil tudi tajnika ekstremistov Filipoviča, ki se je povabilu tudi odzval. Vzlic temu so ekstremisti fcrutalno v ’i v dvorano in nas napadli z noži! Takega škandala ni bilo še na nobenem kongresu.
Protlčev kongres.
Formelna večina na vukovarskem kongresu je osvojila strankin program, kakor so ga prinesli Srbi s seboj. Bolj konfuznega ..nemarkil-stičnega** programa, ni še svtt čltal. Predvojni program socijalne demokracije ie pomešan z absurdnim maksimalizmom J Trije deli tega programa se bavijo z nalogami ekstremističnih komisarjev v sovjetski Jugoslaviji. Poleg zahteve po rdeči armadi in drugih takih vprašanj. žal. zelo daljne bodočnost! se v njem določa celo. kako se bodo rekvirirala in razdeljevala stanovanja! Kakor, če bi bila socijalna revolucija v Jugoslaviji že gotovo dejstvo hi ne bi mladi sovjetski komisarji imeli silnejšega opravila, kakor ie odnrava stanovanjske tc-de. Vprašanje, kako priti do revolucije v vojaško tako močni državi, kakor je Jugoslavija, ni za vukovarske ekstremist© obstojalo. Moj
bog. saj so hili Rusi že pri Varšavi! £e teden dni, pa bodo že ob sredozemskem morju!
Kongres je nadalje sprejel nov. strankin štatut, ki določa iiajstrožio. najneznosnejf.0 c&..tr&hlucijo . r zlasti tesno spojitev strokovnih organizacij s politično. Za akcijski program, ki so ga tudi primerno prikrojili in zaradi lepšega predložili kongresu, se pa itak, razen centrumašev, niso veliko zanimali. Spremenili so končno tudi naslov stranke.
Namen tega početja je bil očiten. Izzvat) so hoteli centrumaš ki so napravili stranko veliko hi močno ter jin proglasiti za socltel-Ma-jalce. Stranka se ie morala razbiti, da to, kur še ostane, oride brerr goino v njihov roke. Dosegli so svoj namen. Hrvaški, bosanski in slovenski sodrugi, poku najboljših srbekih voditeljev, so se v vel.kl večini uprli sklepom ter izjavili, da v taki stranki In s takimi l udmi ne marajo delati, ker nočejo reševali Jugoslovansko reakcijo.
To je buržuazija komaj čakala. Neki slovenski meščanski minister je v Ljubljani izjavil lakot po vukovarskem kongresu, on je šla polhlka vlade za tem, da se prošnja komunistična stranka razbije. Lt r^i Protič le bil lahko vesel tetra kon« gresa. Prej močna in enotna revo-hicijonarna stranka se je po zasluci peščice navideznih ekstremistov spremenila v brezpomembno s<?kto politivuih fanatikov in pustolovcev. hTo ie Protlčev kongr$su — ral I? rekel ugleden srbski sodrug ie prvi dan zborovanja.
Posledice.
Se nikoli in nikjer ni bil dela v*
ski pokret s tako lahkomiselnot.jo uničen, kakor pri r.as. Po vijkovar-sem zboru so ekstremisti šli na de-
lo,	da razbijejo še one po lednfe organizacije, ki so obstojale. Niso uničili le politične organizacije, nični so tudi strokov’*« ter bl-^lrrt« proietarijat na vseh poli h. En primer: Železničarski Savez. pr<?i močan in vpliven, ie Izgubil več no članov, nima nobene z**""* . »"'■čl*
> nobenega notranjega aparata, nebe-‘ nlh sredstev; Približno enako z vsemi drugimi organizacijami, k’ so v rokah ekstremističnih vodšttfliev.
hi ker so njihove orgat .ačije slabe, ne morejo izvesti rftakeea večjega gibanja, uikakega usoešne-ga štrajka. V besedah so silno radikalni v dejanih so pa krotki kot ovčice. Odkar gospodarijo v komunistični stranki ekstremisti, ni bilo skoro nobenih štrajkov. in če jih je bilo kaj, so vsi klaverno »’■zahirali. Na shodih kriče, da hočejo revolucijo, pri vladi pa poševno moledujejo. Drastičen dokaz tep* so njihove spomenice na vlado. V Protestu. ki so ga posla!) centralni vladi proti odpravi osemurnega delavnika. pravijo, da ie v emhun'.* nem Interesu meščanske vlade, če izvaia pametno soct‘alno r.-’HiWo, ker ji bodo za to vsi državen! hvaležni. Ko je pa sodrug Lapčevič na-n-io^il v Vukovaru, da ni niti za nas vseeno, če sta industrija In -—et slaba, so mu očitali, da se potemfe za konsoHdrc:?o meščansko
Da je stranka popolnoma brez moči, nam priča okolnost da 1 izvedla nobene akcije proti razpustitvi komunističnih občinskih zastorov v Srbiji. v;.>da je. V ikor znano občinske zastope v Srbiji v katerih so komunisti dobili večino, kratkomalo razpustili, in ekstremisti so — molčali, i Kam privede politika velikih fraz in nobenega dejanja, nam priča nadalje zsrovorni boi^ot prot; Odrski. DoČim je delavstvo v Nemški i Avstriji, ki ne pripada sicer 111. in-; temacijonali. izvedlo bojkot v i>ol-ni meri. dočim ie delavstvo ^e-škoslovaške. izvršilo svojo do’1-nost, fe iti v .?ug^cl3v}jj naptavi‘o j nlče* 'r Vteki In t ML ot>Sta fn br«
l	zojaii so H?moiem^>maU čsz Ju-
gošlovansko ozemlje na Ogrsko. Centralni sindikalni svet v Bclgra-du. ki je ves v rokah naigoročnej-ših ekstremistov, je vedel ?:» vs-3 to. oa ni storil nič. Izdal ie kratek manifest na delavstvo, in to je bilo vse. Bojkot se je po dveh mesecih končal s porazom mednarodnega socijaiističnega delavstva. Ta neuspeh ie zakrivilo vodstvo jugoslovanske komunistične Stranke, Slovensk’ ekstrumstL Najkia v urnejšo vlogo med vsemi so pa i^raii m jo še igrajo s.o-venski ekstremisti, bila jih je trojica: Gustinčič, irabijančič m Klemenčič. Gustinčič, ki je vedno hudo rauikali^iral. ki je pa v cumi zad-„ njega železničarskega štrajfoa korajžno zbežal v Trst, je v Vuko-varu zagovarjal najekstremnejši ekstremizem. Za posiedice take taktike se ni veliko zmenil. Od ue-lavsiva ie tirjal najhujse žrtve, sam se je pa po kongresu umaknil lepo v trst in tam podal svcjtmu delodajalcu izjavo, da se ne bo pe&J s poitiko!!! Fabijančič je že prei ieium um pisal patriioticne čr nice v ..Narodnem Socijalistu“ in v »Slovenskem Naroou“, pa je bil v Vukovaru proti volji slovenske delegacije, ki ga ni dotlej sploh poznala. imenovan za glavnega mejnika eksiremisiiči.. .a „k.;ečega Prapora“, ekstremističnega samo v obrekovanju vseli in vsega. Klemenčič je postal komisar za Slovenijo menda zgolj zato, ker ie do-tSei počival na Dunaju ter pi .povodov?!. da ga ni na zeineljs' i obali diktatorja, ki bi mu bil kos. Ta trojica, ki ie bila od Slovencev edina že prej natančno informirana o tem, kar se v Vukovaru pripravlja ie tani nastopila v imenu slovenskega delavstva, dasi so vsi drugi slovenski delegati podpisali izjavo, v kateri so odločno odklanjali vte sklece kongresa. ..Predvsem ie potrebna diktatura nad proletarija-tom“ — so pravili — „mi bomo vo-d i proletarijat in ne on nas.“ Kako ga vodijo je znano. Najprej so siuvenskim delavcem natvezali. da so centrumaši še hujši izdajalci nego socijalni dernokiatie. Nato so ga začeli „vzgojevati“ s tem, da so ga do živinstva sfanatizirali. Njihovo prvo praktično geslo je bilo: ..Razbiti brezpogojno vse organizacije. kakor st je to že zgodilo na lugu. V tem delu za uničenje poslednjih delavskih organizacij so res neutrudiiivi. Ker na delavstvo v teh težkih časih ne more živeti od J Stil! < a ra-'„>rat’ in frazirania so' morali storiti nekaj več vsaj za tišje delavce, o katerih pravijo, da so vsi v njihovem taboru: namreč za rudarje. Rudarji zahtevajo, da se jim z ozirom na vedno hujšo draginjo. plače primemo povišajo. Komunistično vodstvo njihove orga-hizarHe. ie stavilo oodietni.štvo zahteve. ki lih ta odklania. Štraika pa zato le ni vzlic ultimatumom. Reveži n»ora>o namreč sedai »bremzati« in „bremzati“. še vse hujše nego so morala prei vsa druga vodstva rudarske organizacije. Zdaj. ko so prisiljeni pomagati tudi dejansko delavstvu, zdai morajo tudi oni računati z razmerami in čakati na ugoden trenutek, kakor ie pač vedno pri takih bojih neizogibno. Toda če bi ravnali drugi'tako. bi jih bili gotovo že proglasili za izdajalce. Njih demagogija se bo v praktičnem delu zlomila.
Kako neiskreno je početie slovenskih ekstremistov, nam drastično pove še drug slučaj. Kakor znano. je III, lnter*nacilonala na svojem drugem kongresu stavila vsem komunističnim organizacijam 21 pogoiev. ki iih morajo brezpogojno sprejeti, če hočeio ostati člani lil. Internacijonale. Naši komunisti so za te pogoie tako navdušeni, da niti ne dovole. da se o niih razpravlja. Sprejemajo jih vse po vrsti. Ti moskovski pogoli so si.no trd*. ..Rdeči Prapor" jih goreče	-h.
dasi iih doslei ni še — obiavil. Pravi. da nima zato prostora. TočVe so silno kratke in bi zadostoval en sam stolpec, da se jih vse po vrsti priobči.
No. poglejmo sedal, kako se naši ekstremisti drže pogoiev lil. Internacionale, Prvj jn glavni nogo} pravi, da morala konitm*?t?čn'! stranke nastopiti povsod, zlasti pa v volilnem boni nnd komnn5st?čnlm \rrpnr-m na	č k{nn«nl-
sečnega programa. Ta porni 7a-go v Tria jo ekstremisti z vso strastjo, v istem hipu vam pa na Štajerskem sklenejo trnjil kompromis z nekaterimi bivšimi člani socilalno demokratične strankv, ki niso niti komunisti niti sociialni ^ptnoVntie. Komunisti ne bodo na Štajerskem kandidirali pod firmo komunistične Stranke, marveč pod imenom levice socilalno demokratične stranke.,,
Mislijo, da bodo na ta način vlo-vili nekaj več kalinov. Komaj par mesccev ie poteklo, odkar ie moskovski zbor stavil svoje poboje, naši radikalni komunisti se vam pa za bori mandat na Štajerskem prvi pregrešijo proti prvi in giavni točki 111. Internacijonale. h kateri se prištevajo.
Lahko bi navedli še druge momente iti pojave, ki kažejo, da |3 komunistični p&kret pri nas nezdrav hi neiskren.
Toda že iz tega, kar smo navedli, izhaja jasno, da vrše ti lu-dje nadvse škodfcvo dtlo, ki ne more prinesti ne ojačenja uelavskih vrst. ne razbistrenja pojmov, delo, ki povečava konfuzijo v socialističnem gibanju in ugonablja jugo-slovenski proletarijat.
Centrumaši.
Razmere v komunistični stranki so prisilile vse najboljše sodruge, da zavzamejo ostro stališče proti njej. Hrvaški sodrugi. ki se niso hoteli pokoriti vukovarskim sklepom, so obdržali siari naslov in vodili najhujši boj proti razuiralcem delavske stranke. Bili so zato bestialno napadeni in obrekovani. Enako hud oUpor proti ekstremistom se je pojavil tudi v Bosni. Naposled so tudi vsi najboljši sibski sourugi. od Dragiše Lapčeviča do 2ivka .Topaloviča skupno z voditelji vseh strokovnih organizacij v Srbiji izdali proglas, ki ostro kritizira početje ekstremističnega vodstva in ki pomeni popolni prelom s komunistično stranko kakršna je bila osnovana v Vukovaru. Ker je ta proglas, ki vsebuje nadvse težke obtožbe in znamenite dokaze degeneracije komunističnega pokreta v Jugoslaviji podpisan po vseh najboljših aodrugih v celi državi, ki so doslei težko vztrajali v komunistični stranki, smemo mirno trditi. da komunistične stranke v Jugoslaviji ni več. Živela je kra.'.<e štiri mesece, napravila le pa vtč škode za jugoslovanski proletariat, nego vsa dosedama blazna reakcija.
Če kriče komunisti na shodih m v svojem časopisju, da imajo večino za seboj, lažejo. To bo vse..m socijaiističnemu delavstvu v kratkem očitno: to ip še marsikaj drugega. To drugo pa naj ostane zaenkrat še v peresu.
Odločni nastop srbskih, bosanskih in hrvaških sodrugov, je silil tudi slovenske člane komunistične stranke, da se opredele.
Povedal sem že. da je večina delavcev organiziranih v komunistični stranki v Sloveniji, ceniru-maškega mišljenja. Da je vodstvo stranke prišlo v roke mladih ekstremističnih dijakov, le trpelo Celotna iz nepoučenosti, deloma zaradi ljube sloge. Za vse tiste, ki so hoteli ostati zvesti svojemu centru-maš^emu nreoričaniu. svoli iziavi v Vukovaru ter podpirati delo somi-šl enikov v ostali Jugoslaviji, je bilo treba končno stopiti pred jaynost in povedati, kako stvar stoji. V komunistični stranki niso mo »i delati že zaradi te?a ne. ker ta ne priznava. razen ekstremistične nobene drune struje. Ekstremisti niso stranka, ekstremisti so sekta.
Kako naj bi se bili torej slovenski ekstremisti uveljavili? A!i s tem. da ustanove' novo stranko, kar bi bilo slovenski piclotariiat še bolj razcepilo? Centrumaši niso za razcep, marveč za zedinjenie vse^a jugoslovanskega proletarijata v enotno in veliko socialistično stranko Jugoslavije. Naloga slovenskih centrumašev ie bila. da prvi pogumno pokažejo, kako ie treba delati, da se ptoletarilat zopet zuru-ži. S komunistično sekto ni mogoč sporazum. Pač pa je mogoč med onimi strankami, ki se drže načel Karla Marksa. Ke, je treba torej združevati proletarijat in ne ccniti. nisem mogel delati na tem, da se ustanovi še tretla socijalistična sfnnVa marveč sem se z ozirom na položaj delavstva v S'oveniji in na predstoieče volitve, ki so tako ogromnega pomena za delavsko in kmečko ljudstvo, združil s socijal-po demokratično stranko, da se tudi pri teh volitvah afirmira cen-trumaška struja. Če se komunisti združujejo na Štajerskem z ljudmi, ki niso niti sociialni demokrat je. je .bilo bolj dosledno, da sem se jaz, ki sem vedno bil za sporazum med vsemi socialističnimi strankami v državi, združil s stranko, ki ie na svojem celjskem kongresu sprejHa resolucije sour. Etbina Kristana v kateri se poudarja potreba, da prevzame baš slov. proletarijat nalogo, da posreduje med vsemi socialističnimi frakcijami v državi v svrho storitve enotne stranke na podlagi marksističnih načeL
Sklep.
Kakor vsa človeška družba, tako preživlja tudi delavski pokret po vsem svetu hudo krizo. To je neizogibna posledica svetovne vojne, ki je uničila vse zal;- • „■ normalnega razvoja. Povojni budjali-zem je privedel v naše vrste nešteto ljudi, ki so vse prej kakor so-cijalisti. Najstrastnejši nacijonalisti so postali kar čez noč najhujši komunisti, najpohlevnejši pristaši konzervativnih strank so se spremenili v najstrastnejše revolucijonarje. Marksistične izobrazbe, globljega, zavestnega prepričanja pri teh Hudeh ni. To so nezadovoljneži iz enih ali drugih razlogov. V Jugoslaviji imamo veliko takih; zgolj zato n. pr. ker ni Macedonija bolgarska ali Banat madžarski. Za take in e..-ike elemente ni nobena stranka dovolj revolucionarna. To so nacijonulni boljševiki in teh je pri nas več ko. preveč. Velika zmota sedanjih komunističnih voditeljev ie bila. da niso teh ljudi pogna.i iz svojih vrst. nasprotno, da so dali njihovim raz-kroievaiiiiin in separatističnim stremljenjem netivo z onim ponesrečenim proglasom Zinovieva na bal-kansko-podonavske narode, ki se med drugim opira tudi na separatistične struie v Jugoslaviji. V znamenju tega proglasa se ie vršil in zakijučil vukovarski kongres in zato se ni čuditi, če ie komunistična stranka dobila zaveznike tudi v slojih, ki ne pripadajo delavskemu in kmečkemu piokiarijatu.
Usodno za socialistični pokret pri nas in drugod je pa bilo zlasti stališče Moskve. Vodstvo IH. In* ternacijonaie se ie postavilo z ozirom na gibanje v zapadm Evropi na stališče, ki ga ne moremo odobravati. To dela namreč sistematično na tem, da se velike socijalistič-ne stranke razbijejo. In s kakšnim rezultatom? Ono trdi. da se mote le tako doseči očiščenje in ojače-nie delavskih organizacij in razbi-strenje pojmov. V resnici pa vidimo. da je rezultat ves drugačen. Še nikoli ni bilo revolucionarno gibanje na svetu tako šibko in konfuz-no. kakor ssdaj. Taktika Moskve slabi socialistično gibanje števino in idejno. Proletarijat Nemčije ie danes vsled tega brez moči in ravno tako proletarijat 1 talile in drugih držav.	„	.	,
Bistvena napaka Moskve je ta, da se ie ona postavila na nemarkst-stično stališče pogumnih manjšin. V proglasu na italijansko delavstvo je to jasno povedano. Za nas marksiste pa morejo biti nosite jice revolucije samo zavedne večine organiziranega delavstva. Pogumne manjšine moreio kvečjemu razbijati z uspehom delavske organizacije. ne pa izvesti revolucije. To vidimo pri nas. kjer ne more komunistična stranka izvesti z uspehom niti navadnega štraika.
Nad vse usodni so pa sklepi 11. kongresa lil. Internacijonale. Ce bi ti sklepi obveljali, bi prišel sploh ves socialistični pokret v Evropi na psa. ker bi mesto velikih in močnih organizacij, imeli le sekte, več ali manj pokorno služeče moskovskemu vodstvu. Pogoii 111. In-tt'jii<u ouate desi;uiraiO vse dosedanje delo socialističnih strank m žahio samostoinost proletariata Kdor si ogleda onih 21 točk. ki jth je postavila Moskva, mora priti do zaključka, da ž njimi zasiedme namen. ki je nedosegljiv. Če bi bili v Moskvi sami bogovi, ne bi mogli od tam ni na podstavi njihovih pogojev voditi vse revolucionarno gibanje v Evropi, ki ni Rusija, lame organizacije. n. pr. bi pri nas le škodovale. Da bi evropski proletarijat trpel tako diktaturo nad seboj, kale šno se mu hoče od komunističnega vodstva v Moskvi naprtiti je neverjetno. Kam privede taka taktika. vidimo pri nas. Nihče ne ve kdo pravzaprav vodi komunistični pokret pri nas, če strankino vodstvo v Belgradu. ali pa posamezne nevidne osebe, ki so lahko dobri re-vonteijmiarji; nikakor pa ne vestni in izšolani voditelji delavske stranke
V	vsem tem boju se ponavlja oni spor. ki se je bil že v času prve Initniacijunale med Bakumnom in.Marksom s to slabostjo, da se naši bakuninisti ne morejo ponašati z ono oriaško duševno revolucionarno silo. ki je krasila Bakumna. Bakunin je hotel revolucijo povsod in za vsako ceno. tudi če niso bili še 7-.;nio dani oopoii. Marks ie oa znanstveno dokazal, da se oblike revolucije spreminjajo od dežele do dežele in da imajo revolucije možnost uspeha le tam. kjer so zanje dani prav vsi socijalni gospodarski in politični pogoji.
Moskva je na to elementarno resnico menda pozabila, ali pa je o
dejanskem stanju revolucionarnega gibanja v zapadni Evropi silno slabo informirana. Verjetnejše se mi zdi to poslednje. Saj vem n. pr. kako se v tujini prikazuje moč komunistične stranke v Jugoslaviji. Če so v jedru komunistične stranke povsod tako močne kakor pri nas, potem bomo čakali na revolucijo v Evroni še dolca stoletia.
Revolucije se ne delajo z navdu-ševalnimi shodi in Članki, revolucije se delajo z rnočjo velikih organizacij in z ljudmi razuma. Revoluci-jonarnega navdušenja je povsod veliko, revolucionarnega raztuna povsod malo.
Krize, ki ie nastala v svetovnem pokreta, ne bo kmalu konec. Na vsak način pa jo bo jugoslovanski proletarijat, ki je prvi preživel vse izkušnje od desne in leve. prvi prebolel. Naloga jugoslovanskih centrumašev. kakor je težka, ima zato vse predpogoje za skorajšnji uspeh.
Ves delavski socialistični pokret v Jugoslaviji se more čimprej strniti v enotno stranko na podlagi marksističnih načel, na podlagi nepomirljive. vedno ostrejše razredne borbe.
Dvoie ie. v čemer mi bodo eni in drugi potrdili. Prvo: Da je vprašanje najelementarnejše lojalnosti, da kdor ne soglaša z moskovskimi pogoji, z ruskimi načeli o diktaturi proletarijata. zapusti sedanjo komunistično stranko, ker zanj. kakor pravilno poudarja Ljemn. ne more biti v njej mesta. Varal bi druge in sebe. In drugo: Da bi bila naravnost politična blaznost, če bi se razcepilo še bolj slovensko delavstvo ter ustanovilo tu tretjo cen-trumaško stranko.
Za svojo osebo mislim, da ie v tem položaju dolžnost vseh centrumašev. da se opredele in pokažejo oni prvi, da je treba združevati in ne cepiti delavske sile.
Kar je zavednih sodrugov. ki hočejo napraviti zmešnjavi in neredu v delavskem gibanju konec, naj podpirajo to akcijo.
Za svojo osebo bom delal za tem. pa če se me bo še tako blatilo.
Konture nove velike in enotne Jugoslovanske socialistične stranke. so že tu. Jugoslovansko delavstvo bo že pod tefio razmer, ki jih vstvarja reakcija, prisiljeno nastopiti to pot.
Dovolj je razkola, živela enotna socijalistična stranka Jugoslavije!
V	Ljubljani. 14. nov. 1920.
Rudolf Golouh, s. r.
Sodru$i! DelavciI Delavke!
Edini list, ki spada v Vaše družine, je socialistični dnevnik
= NAPREJ =
edini radikalni zagovornik Vnšib pravic in koristi, Vaš neustrašeni sobojevnik in voditelj.
Zatorej proč z drugimi listi!
Citalte, naropajte „NftS*RSJs*l
Politične vesti.
4- Ultimatom sloveni!.im mm* strom Je poslal »Narodni Svet za zasedeno ozemlje in jih ie pozval, naj odstopno in ne podpišejo šmarješke pogodbe. Tal.o smo brali pred dvema dnevoma v listih. Ali je slovenska javnost vzela ta ulti-matum z zadovoljstvom na znanje ali ne. oziroma če sta slovenska ministra že zlezla pod klop. tega ne vemo in to tudi ni tako važno. Če gresta dva ministra, prideta dva druga in afere je konec. Ampak neko drugo vprašanie imamo: Kdo pa je ta ..Narodni Svet.,? Kakšno oblast ima? Kdo mu io je dal? Ali ie izvoljen od ljudstva ali ie tudi samozvan? Nam se zdi zadnje zciO verjetno! V bivši Avstriji so institucijo ..narodnih svetov v prvi vrsti razvili Ncrncl. Ksucir sc ncini* reč kakim nrenapetežem v kaki do-liubni kavarni ni zdela politika nemških noslancev na Dunaiu dovoli energična nroti nenemškim narodom. ie zavpil tak »narodni svet* in ker ie bilo takrat zelo nonularno delati v nacionalnem radikalizma, so se krika in vika »narodnih svetov« ustrašili vsi listi b vsi poslanci iz strahu za mandate. Tako ie bilo
v	bivši Avstriii. Danes oa nri nas v fu" slavii ni več tako. Avstriia ie bila nacionalno mešana država. Ju-coslaviia ie oa narodno-enotna. To ie velik razloček. V Jugoslaviji od-ločuie na vsak način iucoslovansko nleme nad ono neščico pripadnikov tuiih narodnosti, ki so se že ali na sc šele bodo nriooznali kot naši državljani. Dokler bodo ti liudie ostali mirni in solidni državljani, bodo uži-.
vali v demokratski Jugoslaviji vsa prava polnovrednih državljanov, . Kadar se bodo na oreerešili oro^ zakonom, bodo na imeli posla z državnimi oblastmi ki so oostavliene za .vzdržavanje reda. ne na s kakimi »narodnimi sveti«, katerih se tako stvari absolutno ne tičeio. Kar se oa tiče naših odnošaiev proti tufim narodom so ti odnošaii v narodno-enotni {»soslavii! stvar diolomaciie in izvolienih ccslaneev ki imaio moč kontrole nad vlado in torei tudi nad zunanjim uradom, ne Da kakih »narodnih svetov«! Če se tore! pri nas znaidein v kakšni gostilni liudie. ki bi radi nekai kričali v svet. ie to vss nrav leno. anmak nikar nai si ne la-ste kake kontrole nad onimi instancami. ki se iih nič ne tičeio. »Narodnih svetov* ne pozna ne sedania ne lodoča ustava. Kdor se hoč*> ooii-tično udejstvovati, nai stoni na normalno not: apitaoiia — ooslanec —■ minister. Teroria kakih namišlienih »narodnih svetov« nad izvoljenimi zastonniki naroda in nad vlado katero :7volieni zastonniki kontrolirajo na ne bomo da! ie nriznali in trpeli oa niakar se nas obklada z »narodnimi izdajalci«, kar ie že tako vulgarno ontanie da ss bo že kma-h’ štelo v čast ne v sramoto. Teroria neznanih in nenozvanih 111 nevolierith »voditeliev« kavarniških in gostilniških družb mora biti vendar enkrat konec, na nai se že vrši PO^em nod to ali ono firmo. To ie rr*;š!ienif* vseh namernih in hladnih iindi. ki si na iz hoiazni ne uoaio izreči od!(:čne besede. Zato smo io zarisali tu
+ Ministrski svet tusli umira. Včeraj ob 4. pouoidne ie imel ministrski sve’ sejo (Msitfnib je bilo še 8 ministrov, včerajšnji seji sta prisostvovala ministra dr. Drinkovlč in dr. Ninčič, ki sta se včeraj vmla v Beisjrad. — Ministrska seja je tra-iala od 4 do 9. zvečer. Na seji so razpravljali o notranjem položaju fn poteku priprav za volitve
-f- Vendar enkru; smo dočakali,
na kar smo že dol<’o čakali in po čemur smo že hrepeneli kakor žejen ielen po studencu mrzle vo ie:
„Večerni list** je privlekel na dan Kristanov ..miljon“ in očitek, .da ni suh in jetičen , proletarec" - Ni suh naš Tone ne: tudi jetičen še
ni, hvala hm u. amiiak prav zdravih nrs in pl inč je kadar ni prehlajen. Če je ljubljanski škof bolj , suhe sorte, to ni naša krivda. Naj pa več ie in pije, pa bo tudi lep in okrogel. To je vendar -nitr-p-vi! ! Kar se pa .,miljona“ tiče. ie pa stvar ta: Če ga ima, ie to samo do- , kaz, da je dober gospodar! Če ga pa nima. mu ga pa razdajati rie bo treba.
-t Ljubljanske korarie brani.
„Večerni list“, češ da smo jim očitali ..zalite obraze". Ne. ne. ne! Očitali nismo, ampak le konštatira-
li.	Mi proti debelim in dobro rejenim ljudem nimamo prav nič. ker to so navadno liudie. s katerimi sc ie »za zmen?t«. Ampak sušci so hudi. sušci!
+ Naivno vprašanje. Klerikalci se vprašujejo, odkod imajo soc^ji toliko „miljonov“. —- Od milijonarjev fc -?kone. od^beračev eotovo ne!
-f ..Pomislite, kdo nas ie prodal Lahom", tako vprašuje v vče^ rajšnji ..Večerni list" z debelimi črkami. Odgovor: Srbi: Dr. Korošec seveda-čaka na provizijo...
+ Protest mesta Kas la v. Zadnji načelnik mesta Kastav !e poslal ministrskemu svetu naslednjo brzojavko: Občina Kastav v Istrlji, ki je po soglasnem celokupnega občinskega odbora *e 1819. leta nedeljena In nerazdružljiva> te s sporazumom v Sv. Margcritti razpisana na tri dele. od katerih bi nekateri ostali brez vsakih cest, ieiezn.ee, brez dostopa k morlu in brez občinskih gozdov. Kot zadnji načelnik te občine protestiram v imenu vseh Občinarjev zoper to nenaravno delitev in prosim, da jugoslovanska vlada od italijanske izjemoma doseže, da se prebivalstvo mestne občine Kastav odloči potem ljudskega glasovanja, pod katero državo Jugoslavijo, Italijo ali Reko želi kot nedeljiva celota pripasti.
+ Poljska mirovna delegacija le v soboto zjutraj dospela v Rigo. Isti daa zvečer je bilo prvo zborovanje predsednikov delegacij in njunih tajnikov. Jofie je sprožil vprašanie protesta sovjetske vlade glede tega, ker se baje na južni fronti niso upoštevale nekatere točke premirja. Predsednik poljske delegacije Dabskl ia zavrnil očitke in je protestiral proti krčenju premirta po sovjetski vladi.
+ Težko Je ameriškim komunistom. Nastopali so z gromovitimi govorancami, napadali vsakega, kdor se jim ni brezpogojno uklanjal in obljubovali so revolucilo« ki jo bo izvedla akcija mase. Revoiud'0 še ni bilo v Ameriki, niti ne najdete tam revolucionarne mase. Reakciia v Ameriki pa stika s svojimi špijoni in provokaterjt po skrivnih prostorih za komunisti, češ ds
propagiralo nasilni preobrat. Aretacije se nadaljujejo in vladni agenti obljubujejo, da bodo kazni za take prestopke v bodoče še večje. Ameriški reakcijonarjl vidijo na vsakem vogalu nevarnost revolucije in lato z blazno histerijo nadaljujejo s progo-ni. Za revolucijo je treba pogojev in teh V Ameriki danes ni. Komunisti bi jo iahkj svobodno propagirali, pa bi !e nc bilo, dokler ne bi dozorele razmere. Tako je bilo v Rusiji in tako je bilo povsod drugod. Tako bo tudi pri nas. — Izobraževanje množice je danes glavna naloga jugoslovanske soeiialno demokratične stranke. Tisti de! množice, ki le vedno govori o revoluciji, j p najmanj revolucijonaren.
+ Nezavlsno časopisje. »Jaz vem in tudi vi veste, kako neumno je nazdravljati neodvisnemu časopisju. Mi smo orodje bogataških vazalov, ki se skrivalo za kulisami. Mi smo marilonete in plešemo kakor nam oni igrajo. Naši talenti, zm.»žnosti in naša življenja so lastnina drugih litidi. — — Naloga žumalista le potvariati resnico, lagati »n vse stran!, epraviiati in sramotiti, poklanjati se ma-monu in prodnati ljudstvo in njegovo domovino za vsakdanji kruh.« — Te befsede je izrekel na nekera banketu novinarjev dobro znani ameriški novinar 'John Swin-ton. Bile so resnične takrat in bodo resnične toliko časa, dokler bo časopisje odvisno od kapitalističnih interesov. Koliko odstotkov slovenskega delavstva podpira samo kapitalistično časopisje!
Invalidi!
Volitve v konstituanto. katere so zlasti za Vas v Sloveniti velikega pomena, so ored durmi. Naredbo za asrarnn reformo in za dostolno n^dnoro. ki io le izdelal minister Vitomir Korač (sociiahii demokrat), so niepovi nasledniki norušiH iti za-vrtrli. Imeii so za Vas samo sladke besede.
Invalidi, snominiaite. ko ste bili zoravi in hrabri vofaki. takrat ie imela trnsnoda (liberalna in klerikalna) nmotfo oblinb: danes Da ko ste dali vse svoie n.aiboliSe 73 domovino Ju'roslaviio se i7 Vas nor-čtiieio. Min!strstvo za socUai no politiko tam kier sedi slavni liberalec g.'dr Kukovec, ni naredilo nič dru-7.a Vas. kakor to da boste imeii nove nadnreelede. na katerih Vam bodo vzeli še sedamo ookoini-m** zemlio Vam bodo oonmati v MacedonH?. tako ie ureiena aprarna reforma.
Invalidi. nobena stranka, ne J DS. ne SLS, ne NSS, ne KSS ne Komunisti, nirnaio v svodih nroara-rn:b nič o invalidnem vnraSaniu. Edino Jugoslovanska soeiialno demokratična stranka ima v programu tudi invalidno VDrašanle. Tudi nrbena od navedenih strank mma na kandidatni listi kakega invalida r?vneca sloia V Soeiialno demo-knti™' stranki kandidira Vaš tova-riS sndruff Leskošek Alofzii. tamik okrožne strokovne komisiie v Čelni. Imenovani ie Drvoboriteli v voraSaniu invalidov Bil ie leta 1919 predsednik centrale na Štajerskem, ter razširil or?anizaciio v Splošno o.r?r vginih invalidov za Slovenilo, k’ ea ie imenovala kot ustavtiesra in Častnega člana orean»zaciie.
Invalidi, elasuite na 28. novembra soeiialdemokratinnc). da boste pobili svoiepa zastonnika.
Organisacifski
vestnik.
Iz strok, crsanizcc^le.
Pozor lesni delavci. Prijateljska organizacija mi/arjev iz Karlovca nam poroča, da vabi lastn k nove tovarne v Karlovcu,
mizarje iz Slovenije v delo, dočim tamoš-n}e organizirane mizarje odklanja, tako. da ie v Karlovcu že več pomočnikov brez dela. Svarimo tem potom vse mizarje, da v Karlovcu ne stopijo pod nobenim pogojem v delo.
Vestnik Svobode.
Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani vabi svo'e Člane, da se sigurno udeležujejo vaj vsak torek in petek v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 6JIL in vsak pondeljek in sredo v Spodnji Šiški pri Celarcu ob 8. ur! zvečer. Bliža še koncert in razni nastopi! Sodrugi pripeljite tudi novince seboj. — Odbor.
Dramatični odsek »Svobode« uprizori ▼ nedeljo dne 21. t m. dve predstavi v Traunovl dvorani na Gllncah. Popoldne ob pol 3 uri se uprizori Faun, zvečer ob po) 8 uri pa veselo igro Cigani. Na popoldansko predstavo opozarjamo sodruge in so-družice iz Ljubljane, da se predstave udeleže polnoštevilno. Pri' večerni predstavi je bil dramatični odsek primoran vsled velikih režijskih stroškov in ker so se stojišča odpravila cene prostorov nekoliko zvišati. Vstopnice se dobe tudi v tajništvu Svobode« Selenburgovl ulici 6-II,
Volilni boj
Narodni socijallstl so se zaleteli v »Novi Pravdi« v naš list kakor Wk v mejo zaradi tega, ker smo jim poveda'1, odhod so prejemali denar, plasti R000 kron. Stvarnega odgovora seveda niso dali nobenega, in posebno o 8000 kronah Iz blagajne JDS previdno molče, pač pa vprašujejo, odkod imajo socijalni demokratje »stotisoce« za volilni boj. Če so že tako radovedni, jim povemo, da od kakih »ITipe sov« ali od Anglo - banke ali pa od kakega nemškega veleindustrijca n. pr. We-stena gotovo ne! Naš denar je delavski denar, dobro naložen v naših zadružnih podjetjih, nad katerimi vodijo nadzor Iz-voljeni funkcijonarji, kaierim so vse knjige itd. na vpogled. Od liberalnih advokatov pa prejemajo denar samo zizibambule, kakor je to že njihova navada od nekdal. Če so se pa sedaj skregali med seboj, so se gotovo zato, ker je bilo 8000 kron premalo za tarok. Temu pa mi nismo krivi. Zakaj pa tarokajo. če ne znajo!
Tajen pakt z demokrati so sklenil! socijalisti. Tako pravi zizibambulska »Nova Pravda«, češ da ne napadamo demokratov. Ali so to revčki! Narodni socija-llsti vendar sami vedno vpijejo, da ie JDS že mrtva. Zakaj naj bi se torej še mi zaletavali v mrliča? To bi bila »Leichenschan-
Dnevna
Stanovanjska kupčija v Ljubljani ie
jako razvita, zlasti z mesečnimi sobami Kdor ima stanovanje 4 sob s prltikl!nami, prav lahko odda 2, nekateri celo tri Ce'o stanovanje stane po starih določbah P3-vpreino 800 kron letno. Ena soba se lahko odda za 300 kron mesečno, dve sobi neseta torej mesečno 600 kron ali letno 7200 kron. Čisti dobiček znaša torej W1*0 kron ali če odbiiemo 400 kron na račun obrabe, čistih 6000 kron'. Komur stanovanjski urad nakloni stanovanje 4 sob n se zna nekoliko stisniti, dobi na leto 6if00 K. Kdor e pri stanovanjskem uradu dobro zapisan, si lahko znatno poboljša svaj ma-teritalni položaj.
Našo slavno poštno upravo vprašujemo na tem mestu, zakaj prihajajo vsi časopisi te inozemstva, zlasti pa iz Češkoslovaške, tako neredno? Cel teden čakamo na liste iz Prane ali Brna in ne dobimo ničesar: po 10 dneh jih pa pride -el kup. in vse to se sodi po — koroškem plebiscitu... Pred njim si dobil liste iz prage v dveh ali treti dneh. Kaj |.s temu vzrok? Morda cenzura? — Uredništvo.
Beguncem! Ker traja rok za kreditirani? vo/anne le do konča t f. in 'e sedaijie ooslovanie vic?iran;a potnih li^t.n zelo dotentralno. se 00-zivliaio oni begunci ki se misMo vrniti do konca 'f*ta da se taviio tak ni radi propustmoe ori politični oblasti $voip<Ta bivališča (v l iubban.i noli-ravnatp’Htvo). ki vm izda propustnico. Oblasti, ki izdaio pro-pustniee vpošjieio le-te skunnp podpisanemu uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidi-ranja od strani italijanske deleaa-cite. Časopisi v Slovenili se naprošajo. da to notico ponatisnejo. — Urad z* *aščHo beguncev.
PrešICI io »sporazum« z Italijo. Dne 12. t. m. so delegati naše vlade podpisali v S. Margarethl »sporazum« z iti ijansko vlado. Po podpisu ie po Izjavi diplomatov nastopilo v trenotku prijateljsko -azmer'? med Jugoslavijo in Italilo. To »prijateljstvo« se je takoj nato gospodarsko hotelo dokumentirati že v S. MirgaretM, seveda tu samo na papirju. Neka tiubltan-ska liberalna izvozna firma pa ie še ist' dan to odkritosrčno »prijateljstvo'« tudi de jarsko dokumentirala s tem, da ie poslala takoj dva vagona	reienih	prešičev preko
Logatca v Itaiiio .	. .
Državna trgovska akademija v Ljubljani Nadaiino vpisovanje v ab>turljcntskl tečaj in prvi letnik	se	vrši	počenši od	torka, dne 23. t. m.	pri	ravnateljstvu	drž.
trg. akademije v Tomanovi ulici 8 (I dr?., gimnazija) od 9,—12. in od 3.-5. ure.
Zanimivosti iz deželne bolnice. Več bolnikov nam le tožilo, kako je zanemarjena uprava deželne bolnice. Usmiljenke so uvedle gotov sistem protekcije med revnimi bo!n:ki. fiorje delavcu, ki ie toliko značajen, da se ne pokori volji in kapricam usnnijenk. »Kdor ne moli, ta ne dobi priboljškov.« Ta izrek je že postal pravilo za bolnike. Tudi hrana je zelo nesnažna In pod vsako higileno. Posebna zanimivost ie bila na ginekološkem oddelku. Tam so še številne miši počutile popolnoma domače In so po noči bolnicam pojedle ves kruh in druga jedila z nočnih omaric.
Razmestitev zdravnikov - specialistov. h. občinstva prihajajo tožbe, da po nekaterih večjih mestih primanjkuje zdravnikov - specialistov, tako da so bolniki prisiljeni potovati z velikimi stroški v Ljubljano, kjer je vse polno specialistov Tako se je te dni dogodilo, da je morala neka žena potovati z Celja v Ljubljano po stekleno oko, za katero je plačala 105 K ter je več plačala za potne stroške. V C«-lju ni za to specialista.
V Slovenili.
der« — politika, katero prepuščamo zazl-batnbulom za 8000 demokratskih kron.
Etbin Kristan baje ne ve, kako misl! urediti državo. Ali ve to »Jutro«?
Kal pravi sjutro« o socijalištih: So>:i-jallsti vseh barv pa godejo o kapiU.'stičnih krvosesih, o bankirjih in verižnikih. Zraven tekaio razni mali psički, ki pri J10 lajajo. — Tako je! Naši psički so prav dobre sorte, bravo, ta - ta - ta.
Kako dobro karahterizlra »Večerni List« orlovske organizacije. »Večerni Lisi« se je v sredo zelo razjaril nad »bre.iver-sko« socijalno demokracijo ter je priobčit proti n;fij cel — uvodnik. Tu poroC-a tudi
o	socialističnih telovadnih 4 organizacijah in o Orlih. O teh zadnjih pravi: V teh organizacijah zbiramo mlade ljudi, tie da *e-lovadijo, marveč da iih vzgajamo v klerikalizmu. Številke govore! Le lani ie SG00 klerikalnih članov odpadlo od bre^verstva in . so postali klerikalci. Tako olšelo <vni drugače v svoiih listih in drugače delajo v svoiih društvih.« — To je hinavska ;gra, ki zasluži zaničevanje vseh pošteni Hudi. Socijalnndemokraško ljudstvo bo 28 novembra tem hinavskim klerikalnim pofitl-kotn, ki se včasih zarečejo... Že pokazalo vrata.
kronika.
Nezgoda. Vinko Pavlin, žagar na clr-kularni žagi posestnice Katarine Ambroži! v Mekinjah, sl je pri rezaniu desk s cirku-lariem močno prerezal štiri prste desne roke tako, da so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
Iščem svoiega brata Ignacija Brada-ška, dežnikaria (vsaj svolčas). Prejšnii Čas je bil v Chicagu, a se le poznele izgubil. Kdor od ameriških sodrugov bi mi vede! kai o niem povedati, nai mi snoroči tta naslov: Anton Bradaška, železničar v pokoiu, Kranj, Jugoslavija, ali na uredništvo »Nanreia«.
Aretacija. Aretirana ie bila Ivanka Ku^a, ki !e pred nekaj dnevi izvabi a po nek* brezposelni služkinji fcospei Ve! avr-hovi v Zeleni lami lepo obleko, last njene hčerke M'mice.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo na/nanja svojim članom prodajo nsn.ia, ki bo v pondeljek, dne 22 novembra ob 3. ur! popoldne v Hrenovi ulici 4. Ob-I enem se prosi, da se gg. odborniki v ne-
1	deljo. dne 21. novembra ob 9. uri dopoldrts snidejo v prodalalnt^kfh prostorih.	k
Slovenska Športna revtja „Sport“ *a-2ne izhaiati sedal na umetniškem papirju z povsem novo opremo Kakor znano, do-naša ta revija krajne slike Iz vseh panog športa in zelo interesantne članke in rezultate o športu. Za bodočo športno sezono ki ima v; Sloveniii krasen naravni teren nudila bo ta revija posebno Interesanten material. Mi ta list vsem kar naj-tonleiše priporočamo	*	K v na-
ročbi in izkie vsak teden- Naroča *e prl Športni zvezi Liiibliana Narodu’ dom
Kako I« Poldica postala elegantna dama? V Zagreba s°	e'eeantno,	mato
damo Poldko Korpar po Imenu, katero le zahtevala tiublianska policija, ker se je brez gospodinjinega dovoltenia preobleki
v e'epantno MO damo- Pf>Wka 'e PTiS,a w JiiSkinia v službo kancIKta L. Poian-“v ž “Skl .»=> Um, dne I« po o), hodu gospodarjevem »rekvirirala. gospeji-
v skupni vrednosti 8000 K ne toaieie. *
Oblckia ie fino obleko, na glavo dejala fin klobuk ter druse stvari pobasala v .kov-čeg Pr! gospodarju ie pustila ponarejeno poselsko knWo in v slovo kratek IKtlč: Knjiga ni moia* Jaz tudi se tako ne pišenu Tudi nisem t* Ce!ia
Mala kronik«. Tudi po sedmih letih , pride na dan. Pred eni™ letom te b?o gdč H P 'z niene sohe v Mladiki ukrade- ' no več metrov blaga za žensko obleko. Tatico so sedal izsledili, ker je začelo no.
siti obleko iz blaKa- - Neznan ,af le izmaknil vinjenemu hlapcu I. Z. Iz žepa
denarnico s
Srbska akademija znanosti, Finančni minister *e 00večal proračun srbske državne akademije znanosti. Razširile so se vse proračunske postavke, da bi se omogočilo akademiji znanosti, delovati v predvojnem obsesu Razen tega je finančno ministrstvo dovolilo akademiji posojilo dveh milijonov dinariev, da bi se mogla nadaljevati stavba doma srbske državne akademije v ulic! Kneza Mihajia.
Pošle so srečke državne razredne loterije. .Dobe se pri Slovenski eskomptni banki, šelenburgova ulica. Ker bode naval velik, zasigurajte si takoj srečko, da ne ostanete brez nje. Polovica bode izžrebana. Glavni dobitek 4,000.000 K. Natančnel-ša pojasnila daje drage volje gori imenovana banka.
Po svetu.
—	Povodom manifestacije za Venize-losa je prišlo na atenskih ulicah do pobojev, pri katerih sta bila dva venizelista ustreljena. Boje se nadaljnih neredov«
— Nesreča na Donavi. Na Donavf je med Žldinom in Lomom zadela bolgarska ladja »Boris« v romunsko ladjo »Branco-vanu«. Romunska ladja je prodrla bolgarsko, lei se je na to potopila. Na podlagi prodanih voznih listkov sklepajo, da je izgubilo živiienie 20 oseb.
— Saj smo rekli! Horthy demisije madžarske vlade, o kateri smo včeraj poročali, ni priznal, v čemer ga je podpiral tudi »rešitelj« Telckj. Horthy je dejal, da res ne vidi nobenega povoda k odstopu vlade, ne v ratifikaciji mirovne pogodbe in ne v sedanjem kritičnem položaju. Poslednji ie danes tak. da bi ga vladna kriza, le poslabšala, sicer pa je »upostavitev rednih razmer« najvažnejša naloga sedan'e'; vlade, kateri se nc sme odreči. Saj smo rekli!
— Ni *e tim posrečilo gospodom de-nunclantom! V domu strokovnih organizacij v Vratislavi so se prikazali na podžgi neke vsettčiliške demmciaciie (vsMiemr! so namreč vneti narodnjaki!) trije antantni oficirji, da preiščejo h*šo od temelia do strehe no orožju, ki se baje tam naha!a Našli seveda niso ničesar, četudi so dali Po mizarih dvigniti celo tla 'n so napri-vili na ta način organizacijam preceišnio škodo. Slednji so odšli z dolgim nosom na ulico, kjer so jih čakali vsenemškl denun-clanti — tudi z dolgim nosom.
— Iz čenstohova javljajo en primer azilske kolere.
—	Žrtve slnfajnovske*« gibanja. Ro uradnih poročilih so podatki slnfalnovsk’h umorov od januarja leta 1919 do danes naslednji: 1585 napadov na osebe, 5515 nanadov na lastnino. 100 stražnikov usmrčenih, 174 ranienih, t6 voiakov usmrčenih,
61 ranjenih, 61 civilistov usmrčenih, 29 ranienih. 1S2 odvedenih, 162 sodnih poslop1? in 63 policijskih postaj razrušenih, od teh veliko število nezasedenih In 155 požigov
— Pavek od neporočenih V AnsJtM hočejo vpeljati obdavčenje vseh neoženle-n Ih mož In obenem tudi vseh neomoženih deklet. Veliko razburjenje se ie vsled tega pojavilo. Neporočene device poln'lo ogromne sktnščine, kier protestiralo proti nameri, da bi 7,a to, ker se možie nočeto ženiti, še plačevale! Ne glede na to. da se je število mož med vojno znižalo fn so st s tem izgledl žena na poroke zmanlšnl’, nal bodo dekleta 5e kaznovana? Or. Sto* penova. vodUelllca angleškega ženskega gibanja. Ie hnenovala ta namen »ugabno prostaško misel«. Zlasti so oeorCene žene vsled tega, ker se naj obdavčijo dekleta že od 18. leta naprej, ako niso poročena 18letno d~V,e pa večinoma sploh še ni srplo za 'akon. Nekateri listi upajo, da bo vlada malo odnehala ter da bo Ižvtela vsaj rft's|te ženske letnike.
Kw*tyr«i vernik.
II. Javno predavanje priredi »Društvo slušateljev filozofske fakultete« v proslavo 250jetnice smrti Jana A. Komenskega danes zyečer ob 8. uri v zbornici na univerzi. Predava g. dr. Ivan Lah Vstopnina za sedež 4 K- «toj?šče 2 K. Prodaja vstopnic po! ure pred začetkom Istotam. K obilni udeleSM vabi odbor.
Četrta itevltka »Maska« prinaša razno zanimivo gradivo: konec P. B -ove razprave »O naših odrih«, Blelvveisov člane« »O hlgijeni pevskega glasu«, Bravnlčarje-ve aktualne aforistične misli »O kritiki*, med kritikami Logarjevo o »Kogojevem koncertu«, Cerkvenikovo poročilo o »lstočnem grehu«, najnovejši dramski pesnitvi hrvaškega ekspresionista Lv MlcIČa. poročilo o sezoni v Varaždinu in nadaljevanje »Pogovorov« Revtia Je'napravila * to številko Še en korak uaprej s tem, ds je začela priobčevati tudi članke v cirilici. Poteg dragih podob prinaia tudi znana Smrekarjevo karikaturo na »Hamleta«. Napredovanja smemo biti veseli.
Pevsko društvo »Slavec« priredi na predvečer narodnega prajnika 30. t, m. v Unionu koncert s sodelovanjem pevskega zbora, orkestra in raznih solistov, na kar že sedai opozarjamo.	k
III. Internacional Kot 3. zvezek:	I. »Rabočaie biblioteke »Pravde«« je izšla zaorai omenjena brošura, k! Jo je napisal znani sovletski komisar Kamenje v, Br> šura obravnava II. Internacijonalo; Ideje, osnove, borbo, zgodovino ustanovljenja in nesoglasia v tret!! Jnternacljona!! ter stališče Ul. /ntemacijonale do sovjetske Rusije. Cena Kč. 1.50. Naroča se v Pragi, Ta-borskaja 58.
Gospodarstvo.
— Nova Iznajdba! V Uradu za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razstavljen razmnoževalni stroj, sistem E. P. Turk. ki res hitro in zek> lepo razmnožuje vsakovrstne spise' In tudi rizbe. Podjetniki, oso-bito mizarskih in strojnih de1avn.\ ki oi hoteli Izdelovati in razpečavati ta stroj, « vljudno vabijo, da se čimpreje zglase v Utaou za pospeševanje obrti na Dunajski cesti 22, kier prejmejo potrebne informacije.
— Dobava gorivnega špirita. Urad 1# pospeševanje obrti ima nekaj denaturlra* nega (gorivnega) špirita, Interesenti-obrt-
ulkl naj priglase svoje potrebščine naikas* neje do 25. t. m. tia Urad za pospeševanja obrti, Dunajska cesta šL 22.
— Dobava mizarskega kleja. Urad za! pospeševanje obrti bo preskrbel več!> množino mizarskega kleja. Interesenti« obrtniki naj priglase svoje potrebščine na!< kasneje do 25. t. m. na Urad za pospeševanje ol rti. Dunajska, cesta št. 22.
— Izdatki ministrstva za obnovo d©. Žet Po bilanci, napravljeni v ministrstva za prehrano in obnove dežel, ie izdalo ministrstvo v «:adntih petih letih raznega blaga v vrednosti 23,486.650 din iriev. Od tega zneska odpade na Belgrad M0M73 d nr-nev, na okrožne odbore 10,000,078 dU nariev, na konsum.ie zpdruge 3,560.100 dl« narjev in na razne aproviz^ieliski in dobrodelne ustanove 5,690 Otto dinaplev. Tit ni vračunano razno orodje za proizvajanje in materija! ?a predelavo.
Pučka štedlonlca in Založni zavod v Osijeku bosta začetkom prihodnjega leti likvidirala radi slabih poslov.
— Vprašanje Dleselovlh motorjev. Konfere:)ca poslanikov je v Parizu izroči'a noto, ki se peča s vprašanjem Dleselovlh motorjev. Nota konstatira. da je bilo 29S motorlev tesa sistema izdelanih za uporabo parobrodnikov, a v obrti le bilo po Izjavah nemške vlade uporabljenih samo 16 strojev. Nemška vlada Izjavlja, da bi se lahko vsi stroji uporabili v indistriji.
Društvene vesti.
Organlsation Franco — Slovenc, Vabilo na redni občni zbor, ki se vrši y sredo, dne 27. novembra, ob šestih zve. cer v iSlavčevi« sob' v Narodnem domu. Dnevni ret}: l. Poročilo o društvenem delu v prošlem poslovnem letu. 2. Poročilo o finančnem stanju društva in njegovem premoženju. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. vem prememba pravil (maniše število’ odbornikov) in volitev odbora v smislu novih pravil. 5. Slučaj« nosti. Pravico glasovati imajo poleg usta« novnikov le oni redni člani, ki so -članarino plačevali do 15. marca tl. — V Ljubljani. dne 16. novembra M>20, — Odbor.
—   ■    ' ■ ««
Dopisi.
Radovljica. Ko sem se mudil v Radovljici sem si ogledal tudi državno pletarska Solo. Obsega dva oddelka enega za dečktv drugega za deklice. Gospod vodja Pa*'k mi je vse ljubeznjivo razkazsrt. Opaiil sem pa, ko ie vodja šel v pisarno, da so učenci ostali brez' nadzorstva sami sebi pripušče« ni, ker ie imel vodja s strankami opravil* ki so prišle blago kupovat ia naročat Zato vprašamo, ali Je gospodu poverjeniku 7« uk to 'bogočastje ^1 gospodu ravnatelj« obrtnih šol znano, koliko učencev ie v ple-tarnl In koliko učnih moči. Pri 40 učencih samo en učitelj In obenem vodja. Skoral neverjetno, ali resnično. Koliko bi se učenci lahko več naučili, ko bi bilo dovolj učnih moči. Zato naj se gospod poverjenik in gospod ravnatelj obrtnih šol osebno prepričata o razmerah na pletarski šoli, in bosta videla, da so tara potrebni še dva ali celo trije pletarski učitelji, Ce hočemo povzdigniti to Industrijo, dajte nam dovolj učnih rnočf.
Malo odgovora komunistom. Ker nat napada v štev. 48. »Rdeči prapor«, da nočemo izročiti delavcem članskih knjig« bodi povedano, da ie vsak, kdor ie zahteval člansko knjigo tudi dobU. In tudi sedaj, ko se namreč nahajajo vse v knjižnici pri *. Zlngierju, se lahko zglasijo ob ne* deljah od 9. do II ure dopoldan pa Jih dobi, kdor želi. Nikomur se ne odreče, ker takih ljudi, ki spravljajo stvari domov, *I niso njihove, ml ne potrebujemo Tudi do teh nimamo zaupanja, ki jemljejo dopust In io popihajo v nemško Avstrijo čez noč in pustijo za seboj stvari, ki jih nočemo v javnost vlačiti. Pritožba je pa prišla radi prispevkov samo Iz ust ljudskega koml-sarla Hlebca Iz Trbovelj, ker smo imel! »veliko čast«, da nas je nedavno posetil. Naši rudarji pa sploh niso nobenih pritožb delali, ker smo in bomo vedno zvesti člani »Unije slovenskih rudarjev«. ■ Kajti Kar imam«, za to se lahko zahvalimo edino uaši močni strokovni organizaciji. Komunisti imajo pa polna usta obljub, ne napravijo pa nič. Ravnajo se pač po pregovoru »obljubiti in dati ie preveč«. Seveda Berložnik, Vidovič in Steinberger hodijo okolo s kislim obrazom, ker nihče nočo trobiti v njihov rog; še tisti, ki so s kraja bili navdušeni za komunizem, so jih danes zapustil, ker vidijo, da vlačijo samn huj« skarljo med delavstvo. Glede očitanja komunistov, da je s. Vaienčak zagrozil, da bodo odpuščeni vsi komunisti, je neresnično. Nova laž! Res pa je, ko je neki delavec prišel* iz usnjarske tovarne Iz Šoštanja v kurilnico delat, da so mu zagro. ill Strfnberger in Kovač Filip, če ne pristop! h komunistom, bo takoi odpuščen. Tote! kdo terorizira, VI ali mi?
USTNICA UREDNIŠTVA.
Več čitateliev Dovnrašule. če jzflamo raznravo Tolstola »Moški in ženska* v nosebni brnSuri. Vsem tem odgovarjamo, da »e to danes radi velikih tiskarskih stroškov 00-oolnoma nemogoče.
Stran 4,
K A P H E J.
6tev. 267.
LISTEK.
Skrimei!
francosko spisa! Gasten Lerous.
(Dalje.)
— Da srosDOri odločilen vzrok: nore! le skorai zaradi te litibezni... in zara-li leva. in Sc tudi Iz drugih vzrokov. le h tl sposoben za vse,
— Ali ie tfdč. Stangersonova za to vedela?
— Da. eosood. ni Da vedela da te rndlvklii ki io tako precrania. Friderik I arsan... Drugače ne bi dobil Friderik l.arsan v gradu sobe. in tudi ne bi prišel. do dogodku v nerazumliivi galeriil. z namt v go-srvodičino sobo Opazil sem sicer da ie 'dal boli v senci in da le imel vedno sklon feno glavo... megove 06 so iskate izeublieni ščinalnik... Odčno Stangersonovo le Dreganja! in nanadal Friderik 1.arsan nod dru-pim imenom in z drugim obrazom.
— In vi. gospod Darzac! vpraša predsednik ... ničesar ne veste o lem. vam ni gdčna. Stangersonova glede tega ničesar zaunala?... Kako te mogoče, da ne bi govorila o tem z nikomur?... Koliko iažte bi se »zsledilo morilca... in če ste vi nedolžen bi vam bilo dosti bolesti brihraniene!
— Gdč. Stangersonova mi ni ničesar povedala, reče g. Darzac.
— Se vam to mogoče zdi. kar le povedal g. Rouletabille. vpraša zopet predsednik.
Neomalno odvrne gosp. Robert Darzac:
— Gdč. Stangersonova mi ni ničesar povedala...
— Kako razlagate vi. pravi predsednik ter se obrne proti Rouleta-bilhi da te prinesel morilec ono noč
ko se te izvršil na dvorišč« nmor. g. Sianpgrsonu nazai vse ukradene oa-Dlrie?... Kako razlagate da ie pri-V! morilec v zaprto sobo edčne. Stangersonove ?
—	O! glede na drugo vpraš&nie. mislim, ie nrav lahko nalij odgovor. Larsan-Eallmever si te lahko pri-' svoiil oziroma nonaredil vse potrebne kliuče... Mislim, da Larsan nai-prel še mislil ni ukrasti napirte Zalezoval ie vedno gdč Stangersonovo in trdno odločen, da prepreči na vsak način poroko ? gosp Robertom Darzacotu. sledi nekega dne gdčni. Stansersonovi in en. Roberta Datzacu v veletrgovino ?Louve«, nclasfi se ročne torbice, ki io te gdč Stangersonova morebiti odložila. V tei torbici te kliuČek z bakreno glavico Ne ve še. kake ie kMuč važen. Sno2na to šele iz obia-ve. ki io razglasi gdč. Stangersonova po časopisih. Poštno ležeče piše gdčni. Stangersonovi. kakor to zahteva obiava Brezdvomno io prosi za sestanek ter ti naznani, da ima ‘oTbtco in klfeič dotični ki to že deli časa nreganta s svote Iiubezntfo. Odgovora na fr* nismo pg dobi Pride na nošto št, 40 ter izve. da nlego-vega oisma ni več tnkai. Kolikor le more že takrat ononaša g. Darzaca. ker odločen k vsemu, da dobi gdčno. Stangersonovo ie že pripravil vse. za vsak stučai da bo g. Darzac. izvoljenec gdčne. Stangersonove. g. Darzac. katerega tako zelo sovraži, m katerega hoče zato pogubiti. osumHen vsesa, kar se še dogodi.
»Pravim: za vsak slttčal. toda zdi se mi. da l^arsan takrat še ni m;slil na umor. Vsekakor te storil vse da bi letel sum na g. Darzaca. Tudi ima Larsan/ skoro enako Dostavo z g. Darzacom m skorai enako nogo. Ni bilo mu težko, preskrbeti si črevlte natančno do odtiskih
Dnrzacovih črevliev. Za Larsana-Ballmeyerja naravnost otroško lahko!
s Nobenega odgovora tore« na Disrno. nobenega sestanka, ima pa še vedno v ženu dragoceni kLuček. No dobro če neče priti gdčna. Stangersonova k niemu. bo šel oa on k nie». Dolgo te že zorel ta načrt. Preskrbel si ie vse podrobnosti o Glau-dieHi in o pavilonn. Nekeea popoldneva odideta na izorehod g. in gdč. Stanvet sonova. tudi oče Jakob zanusti pavilon: takrat z.leze skozi okno v vežo. Sam ie popolnoma sam .. čas ima... oeieduie opravo zanima za takoi izredna omara-skorai kot blairaina s nrav moihno sHučavnico... Glej! erlei! To ie zanimivo .,. ker ima ori sebi kliuček
2	bakreno glavico, se takoi nani spomni.. Poizkuša odpreti: vrata Se res odpro... Panirii! Gotovo so ranirii izpedne važnosti, ker so za-nrH v tako omaro... ker se toliko obeta dotičnemu ki bi vrnil izgubljeni kliuček ... Ha. ha to še lahko koristi... za malo izsilienie ... to še more pomagati niegovim liube-zenskitn nameram . .. Hitro zaviie panirie v zavoi ter ga odnese skoz vežo v konalno sobo. Od tega dneva in do noči. ko te umrl čuvai. ie imel Larsan dosti časa pregledati kal le s temi nanirli. Kai hi ž niimi? Lahko ga še izdaio... To noč. lih bo nesel nazai v grad... Mogoče ?e tudi dti-čokova! nri gdč. Stangersonovi kakršnekoli hvaležnosti če ii vrne Danteje. ki predstavljalo dvajsetletno delo... Vse ie mogoče... Nat bo že katerikoli vzrok, res ie. da te prinesel nantrie nažai ter se tako rešil vsat ene skTbi!
Rouletabille ie zakašlial. in prav dobro sem vedel, kai nomenl to kašhanie. Gotovo ie bil sedai v ve-l'Ki zadregi ker ni maral povedati
pravih vzrokov Larsanovih nasilnosti napram gdčni. Stangersonovi. Niegova razlaga ie bila premalo popolna. da bi vse zadovoljila in gotovo bi ga tudi predsednik na to onozoril. če se ne bi izvil hitro In spretno kot ODica iz nepriiemesra pnložala s tem. da ie zaklical: »Tako. sedai pridemo do raziasnltve skrivnosti Rumene sobe!«
•
Po dvorani so zaropotali stoli, množica se ie zamaiala. za trenutek ie vse zašumelo. energični klici so zahtevali tišino. Radovednost ie dospela na vrhunec.
— Zdi se mi pravi predsednik, da ie po vaši razlagi, gospod Rouletabille. skrivnost Rumene sobe že raziasniena. In raziasnil nam io ie Friderik Larsan satu. s tem. da ie b’T preoblečen v ga. Roberta Darzaca. Jasno ie. da so se odprla vrata Rumene sobe takrat ko ie stal pred niimi samo g. Stangerson. In profesor ie dovolil pobegniti možu. ki ie prišeJ iz hčerkine snbe mogoče še celo na prošnito svoie hčerke, ki se le bala škandala!...
— Ne. gosnod predsednik, ngo-varla odločno mladi renorter. Pozabite. da ie bila gdč. Stangersonova v nezavesti in ni mogla ničesar prositi, tudi ni mogla zapreti vrat ne zariniti zapaha... Pozabite tudi. da te g. Stangerson prisegel pri gla-
vi	svoie umiraioče hčerke, da se vrata niso odprla!
— Vendar ie to edina razlaga! Rumena soba te bila zaprta kot železna blagajna. Da se poslužim vaših besed, morilec ni mogel pobegniti iz sobe ne no navadnem, ne do nenavadnem potu. Ko vlomiio v sobo. ga ni več tam 1 Torei te le moral pobegniti! ...
— To ni tako potrebno, gospod predsednik....
— Kako to?
~~ Ni mu treba pobegniti, če 8» ril bilo tani!
Nemir v dvorani...
— Kai? Tam ga ni bilo?
— Gotovo ne! Ker n? mogel tam biti. zato ea tud? ni tam bilo. Gospod predsednik, treba se ie vedoo opreti na pravi konec svoie pameti.
— A kai ie pa potem s sledovi? ugovaria predsednik.
— To. gosnod predsednik, to io slabi konec pameti!... Pravi konec nam kaže tole- Od trenutka, ko se^ te zaklenila gdč. Stangersonova "v svote sobo. na do trenutka, ko so vlomili v sobo. te nemogoče, da bi ušel rrte^lec iz Rumene sobe; ker va tam ne dobite ?e zato jasno, da ga v času od takrat, ko so se vrata zaklenila, na do takrat ko so sc vrata vdala, vj bilo v sobi!
— A sledovi?
(Dalie p rili.1
IzdalatelL Ivan Mihtar Odgovorni urednik: lak Vehovec.
iinttlllll samec' 18že scecpireno
tlUauUU, spalno sobo v bližini Fr4iiči&ksnst.cgA do Jubilejnega mosta, evenhielno zamenja sedanlo, ki se nahaja v bližini glavni- pošte. Soba naj bo v pritičju ali ptvetn nadstropju. Ponudbe pod K. L. na upravu. .Naprtja*.
Kdor d Seli nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj »e blagovoli peslužiti tvrdke: Prve balolka trge sina s vinom ANTE KORENJAK le drug pri Sv. Barbari v Halozah.
Sodrufll! Pristopajte h zadrugi:
Pristopnina 2 K, delež 100 K sc lahko plača tudi v deset tednih.
Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsumnega društva za Sloveniio v Ljubljani In okolici kakor tudi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Dnlavcl, pekarna bo Vala« pristopite polnoštevilno.
28. NOVEMBRA 1920!
Pogin Mali®. tMaSin, rotil Nal 2lvi arijskim Mm npeH
Volite socUal - demokratično I
Poštni Čekovni račun št 10.582.
Telefon interurban it 178.
F. BRUMAT
Ljubljana
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
R
Zopet
ogromno poldjatev manufakture naravnost tl inozemstva je prejela tvrdka R. Sterneski v tila j In sicer volne, cefirje. tekstilne, etamlna, battata za ženske obleke, sukna kamgarna (n hličevin* za motke obleke, belega in pisanega platna za perilo,	klots,	cvllh*, robcev,	svile in še mnogo	raznega dinzcga blaga,
katero	re r red,-je, z-radi nakupa v velikanskih	mni-lTnah po fudovTto
nizkih	cenah.	Kazentega, vedno velika zah ga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, molkih in fantovskih oblek, po zelo nizkih	cenah.	Čevlji, ženski,	molki in otročji vedno v velikanski zbiri,
pristno ročno	delo od lastnih čevljarjev. .	as«
Ilustruvnrri cenik zastonj I	Na	debelo	samo	v I. nadstropju
lit
I
VELETRGOVINA Rszpoliljalna •
R STRMECKI
CELJE ST. Sl 4, Slov« ntja.
I
W
Konsum. društvo za Slovenijo
sprejema v svojem hranilcem oddelku
§li§il hranilne vloge
in vsakovrstni doli. knrhitn* mr.
Po zelo MilianJ ceni nova
plašči, zračnice, iivalnl »troji
in vsakovrstni doli, karbitne
svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji.
F.UTm.uB8unu.tkritiia.2a.
in jih obrestuje po čistih
EE
3=E
ir 4'
Io.
Usih' Tavatna kemitijk ,Hilli Id	Mttn
mm iiu mm
Hiea 155. - Telefon 8-95.
izdeluje vsakovrstna telili u kvlje, tnlatas ati v raznih velikostih, stilih n perilo v betvab, kockah ali kroglicah, inpts v palčicah, tmmb W». ta tki ml, luksi n, km k 1.1 na debelo in drobno po zmernih cenah
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske is te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
pr
41-
lo.
S* vernost hranilnih \lCfl Jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog IO mi ijerev hren« društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 mFlfjcita l:ten« kakor-tudi shlecti« rercrvri« 4J-Ec£ni in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva u Slovenijo, ki so:
g
Otvoritev trgovine.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano msnufaklurno detajlno trgovino z marnifakturnim hlapim, v popolnoma prenovljenem loktilu. Za bližajočo se rimsko serijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ruvoo došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhmte, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagolavl ajoč prijazne in solidne postrežbe
se priporočamo
LI £ IM. (Ulovili i MBiliim ip. 11'11. IESHI1110.
1. V Spodnji SiSkl.v LjubMrai.
2. Ns Glincah pri Ljubljani.
3. V Ljubljani, Bohoričeva ni.
4. V Ljubljani, Sodna nliea.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6 Roina dolina (obč. Vič).
7. V Triičn na Gorenl»k*m.
8. Na S«vi (obč. Jsasniee) Oor.
9. Na Jesenicah (pri Ferjanu).
10. Koroiks Bela-Javornik.
11. Borovnica.
12. Radovljica.
!?. Kranjska Gora.
14. Mojstrana.
16 Celje,
]S Soitanj.
17. Gnitanj. Korolke.
18. Prevalje,	,
J9. Meiica,
20. Cma j„	a
21. Cma U.,	,
22. Maribor.
2& Litija.
35. Kamnik.
26. Pragersko.
27. Kiiie uri Tržiču.
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Bledu.
80. Store pri Celju.
81. Fals nad Mariborom. 32. Rače nad Mariborom. 83. Pliberk. KoroSka
34 Rogaška Slatina.
85. Radeče-Zidanniost,
36. Poljčane.
!pg|?- Naročajte „NAPREJ“.
24. St. Lovrenc na Poh.
Se podrobnejša pojasnila pednjajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je V Ljubljani« Spod. Šiško« Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana« poštni predal 13. Društvo trna nfc razpolago pCŽtr.e pOiCir.Ue s kaierimi zamorejo vložniki denatne peilljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
So drugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
Tisk »Učiteljske Fjgkaree« v Llubliaai,