IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik VIII. 1898. Sešitek 6.
-»* ■ i ■    i   i i .....-i»
Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju
po Kr.
Spisal dr. Fr. Kos.
VII.
Odkar so prišli Obri na zemljo sedanjega Ogcrskega, napadli in opustošili so večkrat sosednje dele bizantinske države. Mirovne pogodbe, katere so carigrajski cesarji večkrat sklenili s kakanom Bajanom, niso imele nobene prave vrednosti, ker se ta ni brigal dosti za nje. Obrski vladar je porabil vsako priliko, da je mogel pleniti po bizantinski zemlji ali pa zahtevati od tamošnjih cesarjev večjega davka in lepših daril. Ko je meseca avgusta leta 582. umrl v Carigradu cesar Tiberij, hotel je kakan, da bi mu novi vladar Mavricij vsakoletni davek, ki je do takrat znašal po 80.000 zlatov, povečal na IOO.OOO. Ker ga Mavricij ni takoj uslišal, napotil se je kakan čez Donavo ter leta 583. vzel mesta Singidunum, Augusta, Viminacium 14•) in Anchialos. U7) Ker se je cesar moral takrat vojskovati s Perzi, bil je prisiljen, da je ustregel kakanovi želji ter potem na novo sklenil mir ž njim.148)
Kakan je moral odšle pustiti Bizantincc pri miru, ako jc hotel dobiti od njih vsako leto 100.000 zlatov.   Ker se tedaj
1**) Viminacium jc sedanji Kostolac v Srbiji. '*') Anchialos je bil v Južni Holgariji tik Črnega morja, sedaj se zovc Anhialo.
»») Theophylaktos Simokattes, Mist., I, c. 3—5. — Thcophanis Chronographia, cd Hoor, I, p. 353.
16
ni mogel sam vojskovati s cesarjem Mavricijem, našunlal je Slovšne, da so leta 584. začeli pustošiti rimsko zemljo. Pri-drli so trumoma do Dolgega zidovja, uo) kjer so hudo razsajali ter pobili mnogo ljudij. Cesar je bil v velikem strahu ter je hotel obvarovati Dolgo zidovje. Kar je bilo vojaštva v Carigradu, moralo je na noge. Vrhovno poveljništvo je bilo izročeno Komentiolu, kateri je pri reki Erginu 1M) nepričakovano napadel oddelek Slovenov ter ga pregnal. Potem se je napotil proti Drenopolju ter tu naletel na slovenskega poveljnika An-dragasta (Radagosta ?), ki je peljal s seboj mnogobrojno četo vjetnikov in veliko plena. Komentiolu se jc posrečilo, da je Slovene pregnal iz pokrajine Astike, ležeče med Marmorskim in Črnim morjem, ter rešil rimske vjetnike.181)
Da je imel cesar Mavricij v začetku svojega vladanja mnogo opraviti s Slovani, Obri in Perzi, potrjuje nam tudi Ivan iz Ephesa,1H) kateri pravi, da so rešeni sovražniki obkolili cesarja od vseh stranij. V teh bridkih dneh je Mavricija tolažil ter mu pomagal z dobrimi sveti njegov najboljši prijatelj Do-micijan, škof iz Melitene.'*•)
Tisti Slovöni, katere jc obrski kakan našuntal, da so udarili na bizantinsko zemljo, niso bili zavisni od Obrov, pač pa njih dobri prijatelji. Ako bi bil kakan poslal svoje podlož-nike pustošit rimske pokrajine, prelomil bi bil z Bizantinci sklenjeno pogodbo ter ob enem izgubil pravico do letnega davka, katerega je dobival iz Carigrada.
Mir, kateri jc bil leta 583. sklenjen med Obri in cari-grajskim cesarjem Mavricijem, ni dolgo trajal. Bajan je že leta 387. zopet pustošil po Meziji, kjer je vzel mnogo mest, med
'«•) Do Dolgega zidovja so Slovrni prišli žc tudi leta 551. in 559. Glej zgoraj str. 118. in 119.
«»•) Reka lirgines (sedaj Erginc) jc bila v južni Traciji ter tekla v Hebrus (sed. Marica).
«»') Thoophylaktos, Mist., I, c. 7. — Theophanis Chronographia, ed. Hoor, I, p. 254.
'»•) Cerkvena zgodovina, V, c. 19, prevod Schonfelderjcv, str. aio.
"•') Melitene je bilo mesto v Kapadoriji.
katerimi sta bili tudi Bononia in Dorostylon.1B1) Pozneje se je napotil proti jugu ter se hotel polastiti Plovdiva in Drenopolja, kar pa se mu ni posrečilo. Večkrat je prišlo med njim in rimskimi poveljniki do hudih bojev, v katerih so včasi zmagali Obri, včasi pa Rimljani.ir,B)
Leta 588. so se Slovžni napotili proti jugu ter po svoji navadi močno pustošili po Traciji.,6,i) Dve leti pozneje je cesar Mavricij sklenil mir s Perzi ter potem poslal svojo vojsko v Evropo, kjer jc zopet pretila nevarnost od obrske strani. ,r'7)
V naslednjih letih se cesarju Mavriciju ni bilo treba več bojevati na vzhodu. Porabil je lahko vse svoje trume proti Obrom in Slovönom. Ker se je za nekaj časa pomiril tudi s kakanom Bajanom, poslal je večkrat svoje najboljše poveljnike nad Slovene. Ti odšle niso mogli več tako pogostoma prodirati proti jugu, ker so bili včasi prisiljeni, da so se na domačih tleh morali bojevati s sovražniki. Od 590. pa do 602. leta, ko je Foka pahnil Mavricija s prestola, bili so Slovčni nasproti Bizantincem bolj defenzivni kakor ofenzivni. Lepše čase so imeli predniki sedanjih Jugoslovanov pod cesarjem Fokom, ko so se na vzhodu zopet Perzi pričeli vojskovati z grškimi četami.
Ko se je leta 591. bizantinski cesar Mavricij mudil blizu Perintha ali Herakleje pri Marmorskem morju, vjeli so njegovi stražniki tri Slovßne, kateri niso imeli pri sebi nikakršnega orožja, pač pa so nosili s seboj kitare.
Thcophylakt in po njem tudi drugi pripovedujejo, da jc cesar Mavricij rečene tri Slovrnc, ko so jih pripeljali pred njega, vprašal, kake
,M) Thcophylaktos, I list., I, c. 8. Theophanis Chronographia cd Boor, I, str. 257. — Bononia je sedanji Vidin ob Donavi v Bolgariji, Dorostylon pa Silistra, ki je tudi poleg Donave v Bolgariji.
im) Thcophylaktos, tust, II, c. 10 17. — Theophanis Chronographia, I. c, str. 357-259.
,M) Thcophylaktos, Hist., III, c. 4. Rečeni pisatelj jc vpletel notico o tem navalu med dogodbe, katere so se po Theophanu vršile I. 588.
'**) Thcophylaktos, V, c. 15, 16. — Theophanis Chronographia, I. c. str. 267.
narodnosti so, kje prebivajo in zakaj sc mudd na rimski zemlji. Ti so odgovorili, da so po rodu Slovoni, da prebivajo na meji Zahodnega oceana (ob Baltiškem morju) in da je kakan do tja poslal svoje poslance z namenom, da bi ondi nabral pomožnih čet, hoteč si pridobiti tamošnje narodne voditelje z bogatimi darovi. Te darove so njih rojaki pač sprejeli, a odklonili pomoč ter rekli, da jim jc dolga pot pretežavna. Oni sami (rečeni trije Slovoni), ki so sedaj njegovi vjetniki, poslani so bili h kakanu, da mu to naznanijo. Petnajst mesecev '**) so že na poti. Kakan, ki je pozabil na pravice poslancev, jih ovira, da se ne morejo vrniti. Ko so culi, da rimsko ljudstvo jako slovi po svojem bogastvu in svoji človekoljubnosti, porabili so ugodno priložnost, da so prišli v Tracijo. Pečajo sc s svojimi kitarami, ker se niso navadili nositi orožja; njih zemlja ne pozna železa in zato je njih življenje mirno in brez bojev. Naučili so sc na lire brenkati, ne pa delati šuma s trompetami. Vojska jim jc neznana in zato je pač naravno, da se jim zde godbene vaje veliko ljubše. Cesar je vsled teh besed pohvalil dotični narod ter gostoljubno sprejel rečene tri Slovnic. Občudoval jc njih telesno velikost in pravilnost njih udov ter jih nato poslal v llcraklejo."»)
Mislim, da tem trem Slovönom ne bodem delal krivice, ako trdim, da niso bili godci po poklicu, pač pa vohuni v službi Slovönov ali pa Obrov. Omenjeni Slovoni so trdili pred cesarjem, da jih ovira obrski kakan in se torej ne morejo vrniti v svojo domovino. Ta izgovor ne velja. Kakan jim je lahko delal zapreke, dokler so bili na njegovi zemlji; ko pa so stopili pri Savi ali Donavi na bizantinska tla, imeli so svobodno pot v domovino. Ako so res hoteli priti v svoje domače kraje ob Baltiškem morju, zakaj niso šli k dolenji Donavi, kjer bi se bili obrnili proti severu ter potem ves čas varno potovali po zemlji svojih rojakov? Zakaj so jo udarili proti jugovzhodu tako daleč, da so na zadnje prišli do Mar-morskega morja ? — Rečeni trije Slovöni so rekli bizantinskemu cesarju, da njih zemlja ne pozna železa in da njih rojaki niso vajeni vojskovanju. Tudi ta trditev je neverjetna. Obrski kakan se jc obrnil do omenjenih severnih Slovanov ter jim poslal še celo mnogo darov, ker je hotel med njimi nabrati pomožnih
">•) Po Thcophanu »osemnajst«.
<J») Thcophylaktos, VI, c a. — Theophanis Chronographia, I. c. str. a68.
čet. Ako bi bili dotični Slovani res tako malo bojeviti, kakor se je povedalo cesarju Mavriciju, ne iskal bi bil obrski kakan med njimi bojnih trum.
Iz tega, kar nam Theophylakt tu pripoveduje, je tudi razvidno, da se je obrski kakan prizadeval, pridobiti na svojo stran tudi tiste severne Slovane, ki so bili naseljeni ob Baltiškem morju. Vender se ti niso ž njim zvezali, ker se jim je zdela pot v južno Evropo pretežavna. Trditi smemo, da so takrat v obče vladale prijateljske razmere med Slovani in Obri.
Morebiti bi kdo vprašal, zakaj si je kakan ravno leta 590. ali 591. prizadeval, da bi dobil med Slovani novih pomočnikov. Mislim, da zato, ker je vedel, da bode potreboval za naprej večjo vojsko, ako bo hotel nadlegovati Bizantince. Ti so namreč takrat, kakor je bilo že povedano, sklenili s Perzi mir ter imeli vsled tega večje trume na razpolaganje, da bi jih bili lahko poslali nad Obre ali pa nad Slovene.
Slišali smo, da je moral bizantinski cesar Mavricij kakanu leta 583. povečati letni davek na 100.000 zlatov. Leta 592. je kakan zahteval, da bi mu cesar iz nova pomnožil ta davek. Ker ga pa Mavricij ni hotel uslišati, začel je Bajan takoj nato vojsko z Bizantinci. Ukazal je Slovenom, da bi naredili mnogo čolnov (»«x«tio»'«), s katerimi bi brez težav prestopil reko Donavo, "o) Singidunski meščani so po mnogoštevilnih napadih uničili delo ondotnih Slovenov ter z ognjem pokončali njih iz-gotovljeno brodovje. Zarad tega so začeli Slovoni oblegati mesto Singidunum, katero je sedaj prišlo v skrajno nevarnost. Tamošnji prebivalci so imeli le malo upanja, da bi se rešili.lul) Čez teden dnij pa je kakan velel Slovanom, da naj puste mesto v miru ter naj pridejo k njemu. Slovoni so to tudi storili. Ker se je kakan takrat usmilil singidunskih meščanov, dobil je od
IM) Ti Slovoni, o katerih se tu govori, so živeli takrat brez dvoma po sedanjem Hanatu in Sremu ter bili podložni Obrom. Ze okoli leta 550. so bili po teh krajih, kakor smo že omenili, Slovoni naseljeni.
'•') Iz teh besed je razvidno, da je obrski kakan, ki se je leta 583. polastil Singiduna, pozneje zopet izgubil to mesto.
njih v dar dva tisoč zlatih darejkov, z zlatom okovano mizo in veliko obleke. Nato je kakan prehodil pet parasang'03) ter postavil svoj tabor pri Sirmiju, mnogoštevilnim Slovenom pa je ukazal pripravljati les, da bi potem šli čez reko Savo. Kakan je vodil vso zadevo; Slovšni pa so napravili čolne ter prebrodili Savo.
Nato se je kakan obrnil s svojo vojsko proti vzhodu ter prišel peti dan do Bononije pri Donavi. Nadenj je cesar poslal Priska, svojega poveljnika v Evropi. Od Bononije jo je kakan mahnil proti Jugu ter prišel do Balkanskega gorovja, kjer mu je Priskov podpoveljnik hotel zastaviti pot, a se je moral umakniti. Potem se je obrnil Bajan s svojo vojsko proti vzhodu ter dospel čez nekaj dnij do Anchiala ob Črnem morju. Odtod se je napotil proti Driziperom, potem pa proti Perinthu ob Marmorskem morju. Nikjer se mu na prostem ni upala postaviti nasproti kaka grška vojska. Bizantinski poveljnik Prisk je poiskal s svojimi trumami zavetja v bližnjem, dobro utrjenem Tzurullu, kjer ga je kakan nekoliko časa oblegal. Z izmišljeno novico, da se približuje velika grška vojska, so premotili nato kakana, da je sklenil s Priskom mir, dobil od njega nekoliko daril ter se potem povrnil v svojo domovino.
V začetku spomladi leta 593. je sklenil cesar Mavricij poslati poveljnika Priska k Donavi, da bi zabranil Slovenom prehod čez to reko ter skrbel za varnost Tracije. Rekel je Prisku, da Slovčni ne bodo prej mirovali, dokler jim Rimljani ne zapro poti čez Donavo. Mogoče je, da so Slovoni v prej-šnem letu, ko je kakan pustošil po južni Traciji, porabili ugodno priložnost, da so ropali po Meziji in severni Traciji. Ker se je cesar pomiril s Perzi in Obri, ni imel drugih sovražnikov, kakor Slovene, nad katerimi se je hotel sedaj znositi.
»") Parasanga se jc zvala perzijska milja, katera je imela tri četrtine zemljepisne milje.
»•») Thcophylaktos, Hist., VI, c. 3—5. — Theophanis Chronographia, I. c. str. 369. — Anastasii Chronogr., cd. Hoor, str. 165.
Prisk jc torej prevzel poveljništvo čez bizantinsko vojsko, katera se je v sredi spomladi zbirala v Perinthu. Štiri dni je potreboval do Driziper, in ko je dvajsetič postavil svoj tabor, bil jo že pri Silistri poleg Donave. Ko je kakan zvedel, da je prišla rimska vojska do Donave, bil je nevoljen ter je poslal k poveljniku Prisku svoje poslance. Ti so poudarjali, da so Rimljani prelomili v prejšnem letu sklenjeni mir, ker se je njih vojska prikazala ob Donavi. Prisk, ki je še pred kratkim časom govoril o miru in spravi med Obri in Rimljani, stoji sedaj tu ves obo.ožen. — Prisk je nato odgovoril, da je njegova vojska namenjena nad Slovene. Z Obri sklenjene pogodbe in obljube mu ne branijo, da bi se ne bojeval z reče-nimi sovražniki. U4)
Ko si je poveljnik Prisk v dvanajstih dneh preskrbel dovolj ladij, šel je čez Donavo. Slovenski poveljnik Ardagast je ravno takrat odposlal svoje čete plenit na tuje (brez dvoma na bizantinsko zemljo). Prisk je šel po noči nad Ardagasta, kateri je brez skrbi spal na svoji postelji. Vsled močnega šuma se je ta vzbudil, hitro zajezdil svojega konja ter utekel. Pozneje je napadel Rimljane. Ker pa je imel premalo trum, da bi bil mogel premagati nasprotnike, bil je prisiljen se umakniti. Med begom bi ga bili sovražniki kmalu vjeli. Rešil se je, da je skočil v bližnjo reko ter jo preplaval.
Rimljani so potem opustošili Ardagastovo zemljo, pobili mnogo Slovönov, 300 so jih pa vjeli. Te so navezali ob lesene drogove ter hoteli odposlati v Carigrad. Prisk je te vjetnike izročil nekemu Tatimcru in njegovim stražnikom, da bi jih odpeljali v glavno mesto. Šesti dan m) so se vjeti Slovoni nepričakovano vzdignili ter zapodili Tatimera in njegove stražnike v beg.  Kar jim pridejo na pomoč rimski pešci, rešijo
'**) Tu vidimo, da tisti Slovoni, ki so živeli na koncu Šestega stoletja po sedanji Valahiji, nisi bili zavisni od Obrov, pač pa njih dobri prijatelji in zavezniki. Ko jim je pretila nevarnost od Bizantincev, hotel jim je kakan pomagati s svojim diplomatičnim posredovanjem.
'•») Po Thcophanu »tretji dan«.
Tatimera ter se potem zaženejo nad Slovšne. Ti so bi'i po hudem boju premagani; Rimljani so jih mnogo pobili, petdeset živih Slovenov pa so nabodli na kole. 10°) Ko se je Talimer nekoliko pozdravil, prišel je v Carigrad ter prinesel s seboj jako veliko plena. Cesar je bil tega dogodka tako vesel, da je v največji mestni cerkvi praznoval večernice. Potem je z ljudstvom vred napravil molitve ter prosil Boga, da bi mu podelil še slavnejših trofej.
Ko so Rimljani opustošili Ardagastovo zemljo, velel je Prisk svoji vojski, da se je pomaknila naprej. Ker se sovražnik ni nikjer pokazal, prišla je do reke Elivakije, ki ne more biti druga, kakor sedanja Jalomita v Valahiji. Prisk jc ukazal svojemu podpoveljniku Aleksandru, da je šel zjutraj na vse zgodaj čez rečeno reko. Ko se je to zgodilo, naleteli so Rimljani na Slovene, kateri so se pa umaknili na bližnja močvirja in v gozde. Rimljani so šli za njimi. A kmalu so zagazili tako globoko v mlakuže, da bi bila vsa vojska uničena, ako bi je ne bil Aleksander peljal o pravem času nazaj. Nato je hotel ta z ognjem pokončati ondotno okolico. A plamen se ni mogel razširiti, ker je bilo povsod preveč mokrote. V tej zadregi so dobili Rimljani nepričakovanega pomočnika. Pribežal je k njim neki Gepid, ki je bil nekdej vzgojen kot kristjan, a pozneje je prišel med poganske Slovene. Pokazal je Rimljanom vhod na močvirje, katerega so se ti takoj polastili. Na ta način so dobili v svojo oblast tiste Slovöne, kateri so iskali zavetja na močvirju. Vjcti Slovoni niso hoteli Rimljanom ničesar povedati o svojem rodu in o svojih rojakih, pač pa so se delali jako nedolžne. Nato je Gepid, ki je Slovöne poznal, bodi si po obleki, bodi si kako drugače, povedal Rimljanom, da so do-tični Slovoni podložniki kralja Mužoka,,07) čegar bivališče je od ondotnega kraja oddaljeno 30 parasang.   Mužok je poslal
,M) Ta čin dokazuje, da niso bili liizantinci v svojem postopanju nič manj barbarski, kakor Slovani.
Theophylakt pisc »Movffoixtof, Theophanes »Movaovxtof« Anastasius pa »Musatius«.
te vjete Slovene, da bi pozvedovali o rimski vojski, ker je slišal, kaka nesreča je nekoliko prej zadela Ardagasta. Potem je Gepid svetoval Rimljanom, da bi poslali nad Mužoka mnogoštevilno vojsko ter ga nepričakovano napadli in vjeli.
Aleksander se sam ni upal izvršiti nasveta, katerega mu je dal Gepid. Šel je k Prisku ter pripeljal s seboj tudi vjete Slovč-ne, katere je nato poveljnik dal pomoriti. Aleksandra je spremljal tudi Gepid, kateri je Prisku naznanil, kake namene imajo Slovoni, ter napravil načrt, kako bi Mužoka premotil in vjel. Prisk je z veseljem poslušal govor zvijačnega Gepida, katerega je s krasnimi darovi in lepimi obljubami popolnoma pridobil na svojo stran. Poslal je takoj Gepida k Mužoku, sam pa se počasi pomikal s svojo vojsko proti njegovi pokrajini.
Ko je Gepid prišel k Mužoku, zahteval je od njega mnogo malih čolnov, s katerimi bi šel Ardagastovim ponesrečencem na pomoč. Mužok je to tudi storil, ker je želel, da bi Gepid ž njimi rešil Andragastove ljudi. Ko je Gepid dobil od Mužoka 150 čolnov ter 30 veslarjev, šel je na drugo stran reke, katero so domačini imenovali Paspirios. Nato se je sam skrivaj o polu noči priplazil k rimskemu poveljniku ter zahteval od njega sto oborožencev. Prisk mu je dal 200 mož, katere je vodil podpoveljnik Aleksander. Ko se je rimska četa približala Paspiriju, postavil je Gepid Aleksandra v zasedo ter se potem vrnil k Slovenom, prišel do zasede podpoveljnika Aleksandra ter tega na tihem odposlal nad nje. Aleksander je sedaj peljal svojo četo k reki Paspiriju. Gepid mu je dal znamenje s tem, da je zapel neke obrske pesmi. Nato je Aleksander Slovone, kateri so že spali, napadel ter jim ob enem jemal spanje in življenje. Ko se je polastil tudi čolnov, s katerimi je hotel Mužok pomagati svojim rojakom, poslal je nekatere svojih ljudij k poveljniku Prisku, da bi mu dal novih čet. Prisk je nato sam prestopil reko Papirios s 3000 možmi, te razdelil po čolnih ter prišel potem o polu noči na mesto, kjer se je v tistem času mudil kralj Mužok. Ta jc bil takrat vsled pijače ves izgubljen; obhajal je namreč tisti dan pogrebno slavnost
po svojem umrlem bratu. Nastala je med Sloveni velika zmešnjava in Mužok je bil živ vjet. Rimljani so potem vso noč morili; ko pa je dan nastal, ukazal je poveljnik, da naj se vrnejo. Okoli devete ure so se že vozili s svojim plenom po reki navzdol.
Vsled tega dogodka so bili Rimljani jako veseli. Svojo zmago so praznovali z gostijami, tako da so zanemarili stra-ženje. To okoliščino so premagani Sloveni porabili, da so napadli Rimljane. Ti bi bili tepeni, ako ne bi jim bil prišel Gentzon s svojimi pešci o pravem času na pomoč. Prisk je sedaj kaznoval v svoji vojski tiste ljudi, ki bi bili kmalu povzročili veliko nesrečo. Predstojnike straž je dal križati, nekatere izmed vojaštva pa strašno bičati. "8)
Leta 594. je Prisk zopet prišel s svojo vojsko do Donave ter potem pustošil po slovenski zemlji, od koder je poslal veliko plena v Carigrad. Nato je cesar po Tatimeru ukazal poveljniku Prisku, da bi Rimljani ostali čez zimo v ondotnih krajih. Mavricij je namreč menil, da bi njegova vojska več opravila na slovenski zemlji v zimskem času, kakor pa po letu. Po zimi, ko bi drevje ne imelo perja, bi se sovražniki ne mogli tako lahko skrivati po gozdih, tudi bi stopinje v snegu kazale, kam je nasprotnik pobegnil. ""•)
Ko so vojaki zvedeli za cesarjevo zapoved, nastal je med njimi velik nemir. Večina Rimljanov se je uprla želji svojega cesarja ter hotela prebiti zimski čas doma, ne pa na barbarski zemlji, kjer se mraz le težko prenaša, in ker so Slovoni zarad svojega števila nepremagljivi. Nato je Prisk s svojo zgovornostjo
"") Thcophylaktos, Hist, VI, c. 6—10 cd. Bonn. p. 350—360. — Theophanis Chronogr. cd Boor, p. 370. — Anastasii Chronogr. trip., cd. Boor, p. 166.
'"») Maurikios, Strateg., XI, 5: »Xp»/«M t«tf *«*' xvrdir Ifluqfaw fr inutnmu 11,'/./,,i ylrtctihu, nt nr rwi' dM{>a>r yvurov-
ItivMv Xnvttuvw tvxokoi ov övrarai, tiXXä xni tt/i plovni nt tjtlf t<5v cpevyörrmr rfnA^oiiffr/,' . . .«
omečil razuzdano vojsko, da je sklenila, da ostane na tuji zemlji. no)
Leta 595. je cesar Mavricij odstavil poveljnika Priska ter povzdignil na njegovo mesto svojega brata Petra. Ker Prisk ni ničesar vedel o tem činu svojega vladarja, zbral je svoje trume ter šel čez reko Donavo. Vojakom je postalo bivanje na slovenski zemlji že neznosno. Tudi se je Prisk bal, da bi se Slovoni ne prikazali nanagloma ter mu ne vzeli plena. Ko je obrski kakan zvedel, da so Rimljani zapustili slovensko zemljo ter šli čez Donavo, začudil se je močno. Poslal je poslance k Prisku ter hotel zvedeti vzrok temu odhodu. Prisk ga je skušal kolikor mogoče premotiti z besedami. Rekel je, da mu je bilo naznanjeno, da hoče kakan v treh dneh napasti rimsko vojsko, potem, da je Slovenom ukazal prestopiti reko Donavo, ter da se jezi in je nevoljen, ker je imela rimska vojska srečo na slovenski zemlji. Nato so odgovorili obrski poslanci, med katerimi je bil tudi Targetij, da so kakanu odsvetovali vojsko, ker se ta po krivici jezi nad Rimljani. Kmalu potem je Prisk poslal k Obrom kot poslanca zdravnika Theodora, kateri je kakana pregovoril, da se je pomiril z Rimljani. Kakor se vidi, začelo je kakana skrbeti, ker so Bizantinci dosegli nekoliko uspehov, ko so se vojskovali s Sloveni. Da bi bil Prisk še bolj potolažil kakana, odstopil mu je del plena. Tudi mu je zastonj prepustil 5000 vjetih Slovfinov. Zato je pa kakan dovolil Rimljanom, ko so se vračali v svojo domovino, da so Šli čez njegovo zemljo. Rimska vojska jc nato prišla v Dri-zipero, poveljnik Prisk pa v Carigrad.,TI)
Namesto Priska se jc tedaj cesarjev brat Peter napotil leta 596. iz Carigrada v Perinth, od tod v Drizipero, potem pa v Odessus, m) kjer ga je vojska s častjo sprejela.   Ko je
'">) Theophylaktos, VI, c. 10, I. c, p. 360. — Thec-phanes, I. c, p. 373. — Anastasius, I. c, p. 167.
'") Theophylaktos, VI, c. n, 1. c, p. 363—367. — Theophanes, I. C, p. 373, — Anastasius, I. c, p. 168.
"*) Sedaj Varna ob Črnem morju na sedanjem Bolgarskem.
zapustil to mesto, obrnil se je na desno, prišel v Marciano-polis1") ter nato ukazal, da naj tisoč vojakov gre naprej. Ti so naleteli na 600 Slovdnov, ki so s seboj peljali plen, katerega so nabrali po rimskih mestih. Kakor se vidi, niso imeli Slovčni pred rimsko vojsko veliko strahu, čeprav je Prisk pustošil nekoliko časa po njih zemlji. Sedaj so Slovoni povračali Rimljanom škodo zadnjih treh let. Mesta Zaldapa, Akys in Skopis,17*) katera so bila že prej oropana, oplenjena so bila sedaj na novo. Velika množica voz, napolnjenih z ropom, se je pomikala naprej. Ko so Sloveni zagledali bližajoče se Rimljane, vrgli so se na svoje vjetnike. Odrasle moške vjctnike so pomorili, žene in otroke pa postavili sredi tabora, katerega so v naglici napravili tako, da so v krogu zvezali vozove. Ko so se Rimljani približali Slovenom, niso se upali jih napasti, ker so se bali puščic, katere so Sloveni iz svojega tabora metali na njih konje. Nato jih je spodbudil njih voditelj Aleksander v njih domačem rimskem jeziku, da bi se lotili sovražnika.m) Rimski vojaki so nato stopili s svojih konj ter šli proti taboru. Od obeh stranij se je močno streljalo s puščicami. Ko se je vnel hud boj, skočil je eden izmed Rimljanov naprej, stopil na neki voz, kateri je služil Slovenom za brambo, ter s svojim mečem pobil tiste, kateri so se mu približali. Ta nesreča je Slovone nekoliko zmešala. Ko so videli, da ne zmagajo, pomorili so še ostali del vjetnikov. Rimljani so nato pridrli v tabor, zapodili Slovöne ter tudi pobili nekatere izmed njih. Drugi dan so zmagovalci naznanili svojemu poveljniku vse to, kar se je
"*) Marcianopolis je bil od Odessa nekoliko proti zahodu.
"«) Mesta Zaldapa, Akys in Skopis so bila med Črnim morjem in Donavo na sedanjem Severnem bolgarskem.
"•) Theophylaktos, VII, c. a, I. c. p. 27a: ». . . ff nataly gtfci '/'(o/miiov (fuifti tetf 'PmiiMHii inxthvtto • • « — Dotični vojaki niso bili grSkcga, temuč rimskega rodu ter so govorili neko latinsko narečje. Takih prebivalcev, med katerimi je bil razširjen latinski jezik, jc bilo ' takrat precej veliko po balkanskem polotoku. Kolikor toliko so bili ti ljudje predniki sedanjih Rumunov in Kueovlahov.
bilo zgodilo. Peti dan potem je poveljnik sam prišel s svojo vojsko na dotično mesto ter razdelil darila med junake.
Theophylakt nam pripoveduje, da je bil poveljnik Peter naslednji dan na lovu, kjer si je nogo poškodoval,'76) ter ni mogel iti naprej. Cesar je bil nevoljen, ker je vojskovanje nekoliko prenehalo vsled te nezgode, in zato je pisal svojemu bratu ostro pismo. Peter pa ni hotel prenašati v pismu stoječih cesarjevih psovk ter je šel naprej, akoravno je trpel bridke bolečine. Četrti tabor je postavil tam, kjer so se Slovoni mudili. Deseti dan potem jc poslal cesar Mavricij svojemu bratu pismo ter mu velel, da naj bode v Traciji. Mavricij je namreč slišal, da namerava množica Slovönov napasti Carigrad.177) Ko je poveljnik Peter dobil cesarjevo pismo, šel je najprej do trdnjave Pistos, potem pa proti Zaldapi. Naslednji dan se je napotil proti mestu Jatru,,78) potem mimo trdnjave Latarkios ter je nato postavil svoj tabor pri Novah.,79) Od tod jc šel v Theodoropolis, potem v Kurisko ,ö0) in nato v mesto Asemon, m) katero jc imelo že prej posadko, ker so ga Slovoni večkrat vznemirjali s svojimi napadi.
Šesti dan je tisoč mož, ki so bili poslani, da bi zasledovali sovražnike, nepričakovano naletelo na tisoč Bolgarov. Ker jc bil takrat med Rimljani in kakanom mir, šli so ti Bolgari
"•) Thcophancs jc vvrstil to, kar Theophylakt tu navaja, med dogodile, katere so sc vräilc leta 597.
"') Theophylaktos, VII, c. 2, I. c. p. 273: ». . . »/xr/xot. yaij 6 ftlnvylxwg jmv 2.'xi.nßtjvcöv tu nXifirj Ii Ilv^ävtmv t«v <<('/««»' (ntyiytiv.* — Iz tega sklepamo, da so sc mnogobrojnc slovanske čete takrat potikale tudi po južni Traciji, ker drugače ne hi bila mogla nastati govorica, da se hočejo Slovini lotiti Se celo glavnega mesta.
"*) Jatros je bilo mesto ob sedanji reki Jantri, ki teče v Donavo.
iif) Te Novae so bile ob Donavi blizu sedanjega bolgarskega mesta SviStova.
"") Kuriska ali Sckuriska je bilo mesto ob Donavi od Nov proti zahodu blizu sedanjega Nikopolja.
"") Ascmus ali Asamus se jc zvala sedanja reka Osma, ki teče v Donavo unstran ustja reke Oltc. Ob Osmi jc stalo mesto Asemon ali Asema.
brez skrbi naprej. Rimljani so po ukazu svojega voditelja začeli s puščicami streljati na nje. Bolgari so nato poslali svoje poslance k Rimljanom, katerim so rekli, da bi opustili boj ter ne prelomili sklenjenega miru. Voditelj rečene čete pošlje bolgarske poslance k svojemu poveljniku, ki je bil za kakih 8000 stopinj oddaljen. Peter odgovori bolgarskim poslancem na njih mirovne besede, da hoče te barbare (Bolgare) takoj uničiti. Nato se Bolgari pripravijo na boj; postavijo se Rimljanom jako junaško nasproti ter jih zapode v beg. Pozneje so Bolgari naznanili kakanu vse, kar se je zgodilo. Ta je nato poslal poslance k poveljniku Petru ter se pritožil, da so Rimljani brez pravega vzroka prelomili mir. Peter se je po svojih poslancih izgovarjal, da ni nič vedel o tem. Poslal jc kakanu lepa darila, odstopil mu svoj plen ter ga tako zopet potolažil.
Četrti dan se je poveljnik Peter približal reki Donavi.,M) Tu je zbral dvajset mož ter jih poslal čez reko, da bi opazovali gibanje sovražnikov. Rimski vojaki so torej prestopili na nasprotni breg, a bili so vsi vjeti in sicer na naslednji način.
Navada je bila, da so ogleduhi hodili takrat vedno po noči okrog, po dnevu pa spali. Rečeni možje so tedaj v neki noči prehodili mnogo zemlje ter bili vsled tega telesno jako utrujeni.   Proti jutru so se obrnili v bližnje grmovje, kjer so hoteli počivati.   Okoli devete ure so   vsi pospali ter niso nikogar postavili za stražo.   Takrat so Sloveni prišli do omenjenega grmovja, poskakali s svojih konj ter se hoteli v senci nekoliko pohladiti, svojim konjem pa dati malo počitka. Ko so šli nekateri par korakov v stran, zasačili so Rimljane, katere so vjeli ter jih prisilili razodeti, kaj njih rojaki nameravajo. Vjeti Rimljani so povedali vse, kar so vedeli. Nato je Perogost (»//«/p«y«ffToff«), ki je bil voditelj dotične slovenske čete, zbral svoje ljudi, pomaknil se naprej ter se skril v bližnjem gozdu,
'") Ako pomislimo, da sc je rimska vojska pomikala od Marciano-polja čez Zaldapo, Jatros, Novae, Kurisko in Asemon ter potem prestopila Donavo, moramo reči, da se jc ta prehod vrSil blizu tam, kjer ne izliva v njo reka Olta.
da bi potem šel čez Donavo. Poveljnik Peter, ki ni vedel, da so sovražniki skriti v bližini, je ukazal svoji vojski, da bi šla čez reko. Tisoč jih je tudi prestopilo na drugo stran in vse te so Sloveni pobili. Ko je poveljnik Peter to videl, prisilil je vso svojo vojsko, da je šla skupno, ne pa v manjših oddelkih čez Donavo. Sloveni so jo čakali na nasprotni strani. Rimljani so iz svojih čolnov metali puščice na sovražnike ter jih prisilili, da so se umaknili. Voditelj Perogost je padel v boju, kajti neka puščica ga je zadela v trebuh ter takoj usmrtila. Ko je bil Perogost ubit, ubežali so njegovi vojaki. Rimljani, ki so se tako polastili nasprotnega brega, bi jih bili radi podili, a jih niso mogli, ker niso imeli konj.
Drugi dan se je napotila rimska vojska naprej. Kmalu je prišla v take kraje, kjer ni bilo nič vode. Žeja je bila tako velika, da so vojaki pili celo scalnico. Vsa vojska bi bila poginila, ako jej ne bi bil pokazal neki vjet Sloven poti do reke Elivakijc, katera je bila štiri parasange oddaljena. Ko so Rimljani prišli <lo vode, pili so nekateri hlastno s tal, drugi so zajemali pijačo s pcriščem, tretji pa so jo lovili v posode. Na nasprotni strani reke je bil zaraščen log, kamor so se bili Slovoni poskrili. Ko so Rimljani pili vodo, napadli so jih Sloveni ter metali puščice na nje. Kmalu je bilo mnogo ljudij pobitih. Rimljani so šli nato čez reko, da bi prijeli sovražnika. A mnogobrojni Slovöni so udarili s tako silo na nje, da so ti začeli bežati na vse strani. Poveljnik Peter se je moral zopet vrniti na bizantinska tla. Naval rimske vojske na Slovönc je bil torej leta 597. brezuspešen. Peter je vsled svoje nesposobnosti izgubil poveljništvo, katero je bilo zopet izročeno Prisku.,H!)
Mogoče je, da jc tu omenjena nesreča, katera je zadela rimsko vojsko, dala obrskemu kakanu povod, da je po svoji stari navadi iz nova poslal svoje trume na bizantinsko zemljo.
'»*) Theophylaktos, VII, c. 3—3 (cd. Horm., p. 271—279; cd. Boor, p. 247—254). — Theophanes, cd. Boor, p. 274, 275. — Anastasii Chron. tripert., cd. Boor, p. 169. I list. miscclla, cd. Migne, 1'atrol. XCV, p. 1012.
Theophylaktos in Theophanes nam sicer ničesar ne pripovedujeta o tem napadu, pač pa Joannes, nadškof solunski, ki je živel v sedmem stoletju ter v svoji mladosti sam videl, kako so Slovoni oblegali mesto Solun.18t)
Rečeni pisatelj pripoveduje, da je obrski poveljnik zahteval od cesarja Mavricija nekih stvarij ter v ta namen poslal svoje poslance do njega. Ker mu je cesar odbil njegovo terjatev, razjezil se je ter sklenil, da se bode zato znosil nad mestom Solunom. Povabil je k sebi razne rodove Slovenov, m) pomešal med nje še nekoliko drugih barbarov ter vsem skupaj ukazal napasti mesto Solun. Vojska, ki se je napravila na pot, bila je jako velika. Nekateri so mislili, da je bilo okoli 100.000 mož; drugi so rekli, da jih je bilo nekoliko manj, tretji so pa trdili, da jih je bilo še veliko več.,rt0) V istem času niso ljudje videli nobene tako velike armade, kakor je bila ta. Primerjali so jo Kserksovi vojski, katera je hotela svoje dni podjarmiti Grško. Govorili so o njej, da je bilo toliko sovražnikov, da so izpili reke in studence, pri katerih so se utaborili, ter v puščavo premenili vso zemljo, po kateri so hodili.   Ta množica se je
1M) Mii.ii ulj s. Demctrii auct. Joanne Thcssal. archiep., a. 133 (Acta Sanctorum, Octob., IV, p. 153, cd. ann. 1866): »....« av-Toxpl xaiiidor, x«i ti«'; XH'a'v «ty'>'/l«<W'« xnict to dvarohxov .vn/.ii.ij 11. ix tt t(öv nuhfilbiv ytytvtifiim . . .« — Ker jc pisatelj marsikaj sam videl, zato mu pač lahko verujemo, kar nam poroča. Da Theophylaktos, Theophanes in drugi ničesar ne pripovedujejo o navalu Slovanov na Solun, je najbrfe ta vzrok, ker jc obleganje, kakor trdi dotični pisatelj, trajalo samo sedem dnij. Drugim pisateljem, kateri niso imeli nobenih posebnih interesov v Solunu, se morebiti ni zdelo vredno, da bi bili v svojih spisih omenjali tudi ta dogodek.
'»») Miracula s. Demctrii, c. 109, I. c, p. 143: ». . . x„kJ inviiir rijt* itnuaav tw»- 2.'xhtßm(öt> ^nt/irxu'nv, xtti i'/f/«iM<Ji7 tyvh)r, imixuvro yittj «cvroj t» iftvnt WM ...» — Neresnična je trditev, da bi bili vsi Slovr-ni podložni Obrom.
>•«) Miracula s. Demctrii, c. 110, p. 143: »0« fth avtov{ vnlo T«i fxntof ^ihitdit^ ÜtlkttW) uvdfim idn$nZt>r ol Öi itliyitv fffMVi "di.01 ti trnih? rrXu'nv{.*
kaj hitro pomikala naprej.' Solunjani so samo en dan pred prihodom sovražnikov zvedeli, da se približujejo. V nedeljo dne 22. septembra187) so mestni prebivalci culi o Slovenih, da so na poti, ter nato ugibali, pridejo li blizu v štirih ali petih dneh. A Sloveni so bili že na vse zgodaj naslednjega dne pred mestom. Postavili so k zidu lestvice, katere so že narejene prinesli s seboj. Ko se je zdanilo v ponedeljek zjutraj, videli so Solunjani, da so sovražniki obkolili vse mesto. Nekateri oddelki so se polastili gradov, ki so bili zunaj mesta, ter predmestij. Kamor so prišli, povsod so vse opustošili, pojedli, razdrobili in poteptali. Meščani so bili v velikem strahu, ker večina izmed njih je sedaj prvič od blizu videla barbarsko falango. Ne samo boječim, tudi hrabrejšim jc srce upadlo. Treba je pomisliti, da je razsajala dva meseca prej po mestu strašna kuga ter pomorila mnogo prebivalcev. V tistem času, ko so prišli sovražniki pred Solun, je bila večina meščanov zarad trgatve na kmetih ter ni mogla priti v mesto, ker so je Slovoni obkolili tako nepričakovano. Vsi Solunjani so bili mnenja, da ni mogoče rešiti mesta. Pisatelj nato na obširno pripoveduje, kako je sv. Demetrij na čuden način pomagal mestnim prebivalcem, da so v nekaterih dneh pregnali sovražnike.,88)
Cesar Mavricij je namesto svojega brata Petra, ki je v bojih s Slovoni popolnoma pokazal svojo nezmožnost, iz nova postavil Priska za poveljnika. Ta jc spomladi leta 598. zapustil Carigrad, napotil se nad Slovene, šel čez Donavo ter v štirih dneh po prehodu čez rečeno reko dospel v Gorenje Nove. ,8») Namenjen je bil, da bi šel nad Slovene, ali razmere
Miracula s. Demctrii, c. m, p, 144: »xt>p<«xjj yao tjprffa (njVvltifTMi' tov nur, rij tixiali dtvtioa rov ^nrf)iß{ttov ftljPÖf ■ ■ •* — Za cesarja Mavricija jc bila nedelja samo enkrat dne 22. septembra in sicer leta 597. Iz tega sledi, da so Slovoni v rečenem letu oblegali mesto Solun.
'**) Miracula s. Demctrii, c. 109-148 (p. 143 — 156). '»•) Thcphylaktos, VII, c 7, j} 3 (cd. Bonn. p. 281; cd. Boor, p. 256): ». . . rfg \'<\ßi(i Tiij "tno . . .« — Te Nove so bile ob Donavi
so nanesle, da se je moral vojskovati z Obri. Ko je kakan videl, da se Prisk približuje njegovi zemlji, poslal je k njemu svoje poslance ter ga vprašal, zakaj je prišel v rečeni kraj. Prisk je odgovoril, da zarad lova. Kakanovi poslanci so nato rekli, da naj bi šel drugam na lov ter naj ne bi spravljal na onem mestu miru v nevarnost. Prisk je nato trdil, da svet, kamor je prišel, je rimska lastnina. Obrski poslanci pa so poudarjali, da so Rimljani že zdavnaj izgubili ta svet, ker. ga jim je vzel tuji meč. ^10) Med tem časom, ko so obrski poslanci očitali Prisku, da ne izpolnjuje sklenjene pogodbe ter na skrivnem razdira mir, oblegal je kakan bizantinsko mesto Sin-gidunum (Beli Grad) ter se ga tudi polastil. Prisk je hotel iti mestu pomagat. Ko je videl, da je prišel prepozno, ustavil se je za kakih 30 rimskih milj od Singiduna ne daleč proč od mesta Konstantiolc. "") Ker pogovor med njim in kakanom ni prinesel zaželenega miru, prišlo je do novega boja, kateri je cesarju še enkrat pridobil mesto Singidunum. Nato je kakan na videz zopet sklenil mir z Rimljani. '•■)
Leta 599. je peljal kakan svoje trume v Dalmacijo, kjer jc razrušil mesto Bonkeis '»») in pa štirideset gradov. Nato je Prisk, ki se je še vedno mudil v singidunski okolici, poslal nad kakanovo četo 2000 vojakov, kateri so po noči nenadoma na-
v sedanji Srbiji med Goluhccm in Dolenjim Milanovcem. Ker je Prisk že v Štirih dneh priSel do Nov, prestopil je Donavo najbržc pri Taliati, kjer je sedaj Dol. Milanovac.
'»») Thcophylaktos, VII, c. 7 (cd. Bonn. p. a8i, 383; cd. Boor, p. as6).
"") Konstantin!» jc bila blizu izliva Srbske Moravč v Donavo ">») Thcophylaktos, VII, c. 10 -11 (cd. Boor, p. a8o -391; cd. Boor,
p. 363-264). — Thcophanca, cd Boor, p. 376, 377. — Anastasius, I.e.,
p. 170 — Hist. miscella, I. c, p. 1013.
'•>) To mesto, katero Theophylakt imenuje lloyxnt (acc), Theo-phanes Hitlxi^ (acc), Hist. miscella llaleham (acc), je bilo, kakor misli Kački (Doc. spect. hist. Slav. merid., VII, str. 354) tam, kjer je sedaj vas Haljke pri DmiSu v Dalmaciji.
padli Obre ter jim vzeli plen. Ko je kakan zvedel o tej nesreči, bil je žalosten. m)
Iz nekega pisma papeža Gregorja L, katero je bilo meseca maja leta 599. poslano bizantinskemu eksarhu Kalliniku v Ravenni, je razvidno, da je ta premagal Slovane ter nato o tem svojem činu poročal papežu. "">) Najbrže so ti Slovani služili v kakanovi vojski, katera se je v tistem času mudila v Dalmaciji. Omenim naj, da je ta pokrajina imela takrat svojega prokonzula, kateri pa je bil podložen ravennskemu eksarhu v Italiji.
Obrske čete so se nato pomaknile k Donavi, kjer so se mudile takrat tudi rimske trume. Obe vojski sta si tukaj stali nasproti nad osemnajst mesecev, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega. '"") Ker je poveljnik Prisk spomladi leta 598. zapustil Carigrad ter potem prišel do obrske meje, smemo trditi, da je ostal v bližini reke Donave do konca leta 599.
V naslednjem letu jc šel kakan v Mezijo ter tu oblegal mesto Tomis. To je prisililo Priska, da je zapustil Singidunum ter šel tja, kjer so se bili Obri utaborili. Kmalu potem je kakan zvedel, da gre grški poveljnik Komentiol proti Nikopolju ;*") zato mu je šel nasproti. Komentiol se ga je zbal ter se pomaknil s svojo vojsko proti jugu. Kakan mu je sledil, prišel v Drizipera blizu Dolgega zidovja ter se polastil tega mesta. V Carigradu je nastal velik strah, ko se je zvedelo, da so Obri že tako blizu.   Prebivalci glavnega mesta so že mislili na to,
IM) Theophylaktos, VII, c. 12 (ed. Bonn., p. 291 ; cd. Boor., p. 265). - Thcophanes, I. c, p. 277. — Anastasius, I. c, p. 171. Hist. miscella, I. c. p. 101J.
,<IJ) >. . . quod mihi de Sclavis victorias nuntiastis.« - Mansi, Concil. coli., X, str. 117. — JafTe', Reg. pont. Rom., ed. 1885, St. 1680.
"'") Theophylaktos, VII, c. 12, {< 9 (ed. Bonn., p. 292 ; cd. Boor, p. 266): »An ftfyug tmyumivf oxTioxithhxa xal lUQttlfSfU Iflotyl«/«« « xta ßnqß&gtUf toi,; livit rliv "laxnor uvh+ttuivoii itvdiv tlt-iov trvYy(inq-ij( thitntnQitxrm.t
"") Nikopolis (sedaj Nikopolj) je bilo mesto ob reki Jantri (Jatros) v sedanji severni Bolgariji.
da bi zapustili evropejska tla ter se preselili v Chalcedon v Aziji. Cesar je v tej stiski poslal svojo telesno stražo in pa velik del carigrajskih meščanov k Dolgemu zidovju.,M) Tudi je carigrajski senat sklenil poslati poslance h kakanu. Temu je takrat (leta ooo) pobrala kuga sedem sinov, kar ga je jako potrlo. "*") Zato je sklenil z Rimljani mir, v katerem je bilo dogovorjeno, da meja med Rimljani in Obri naj bo Donava. Vender pa naj bode cesarju in pa kakanu dovoljeno, da gresta čez to reko, kadar bi kateri izmed nju hotel napasti Slovene. -°u) Rimljani so se tudi zavezali, da bodo Obrom k vsakoletnemu davku dodali še 20.000 zlatov. Tako je bila takrat vojska med Obri in Bizantinci končana, "o")
Cesar Mavricij jc mislil, kakor smo že povedali, da bodo Slovoni nehali napadati njegovo državo, ako bodo imeli na svojih tleh opraviti z rimsko vojsko. Ravno to je hotel poskusiti tudi nasproti Obrom leta 601. Poslal je k Donavi svojega poveljnika Komentiola, kateri se je pred Singidunom združil s Priskom. V rečenem letu niso bili Obri, pač pa Bizantinci, kateri so prelomili mir. Rimska vojska se je pomaknila od Singiduna proti Viminaciju, ki je stal na nekem otoku blizu izliva reke Mlavc v Donavo. Ko je kakan slišal, da se hočejo Rimljani ž njim vojskovati, šel je s svojimi četami čez bizantinsko mejo, svojim štirim sinovom pa je ukazal, da naj stražijo pri Donavi nasproti Viminaciju.   Rimljani so šli pod
'••) To zidovje, katero je dal leta 512. sezidati cesar Anastazij, jc segalo od Sclymbrije pri Propontidi pa do Dcrkon-a ob Črnem morju ter bilo 280 stadijev dolgo.
IM) Tc kuge ne smemo zamenjati s tisto, katera jc razsajala leta 597, v Solunu.
»»«) Thcophylaktos, VII, c. 15, § 14 (cd. Bonn., p. 299; cd. Boor, p. 273): »• • • äwiioloymnt H '/'amnhii xitl '/tßanin<; 6 "Irtiooi /hkt/ti/,-, x«t« M 2xhtvi]vmv i^ovaia tov nora/tov dtnvt'i^ttfr&itt.* - - Tu imamo nov dokaz, da so bili ti Slovoni samostojni.
»•') Theophylaktos, VII, c. 12-15 (ed Bonn., p. 292—299; cd. Boor, p. 265-272). — Theophancs, I. c. p. 278 280. Anastasius, I. c. p. 171, 172. — Hist. miscella, I. c. p. 1014.
Priskovim poveljstvom čez Donavo, premagali zaporedoma v treh bitkah obrske čete ter pobili najprej 4000, potem 9000 in nato 15.000 sovražnikov. Med padlimi so bili tudi kakanovi sinovi. Ne brez nevarnosti se je kakanu posrečilo, da se je pomaknil s svojo vojsko k reki Tisi. Prisk je šel za njim in trideset dnij pozneje je premagal Obre pri rečeni reki. Prisk je nato poslal čez Tiso 4000 mož, da bi opazovali gibanje sovražnikov. Prišli so v tri gepidske vasi, kjer so pomorili 30.000 (?) ondotnih prebivalcev. Dvajset dnij pozneje je Prisk premagal peto obrsko vojsko in sicer zopet pri Tisi, kjer je padlo med drugimi tudi jako veliko Slovenov. Rimljanom je prišlo v pest tudi mnogo vjetnikov in sicer 3000 Obrov, 2200 drugih barbarov ter 8000 Slovenov.aM) Vse te so Rimljani vklenili ter poslali v mesto Tomis. Kakan se je obrnil nato do cesarja Mavricija z namenom, da bi Prisk poslal vjete Obre nazaj v njih domovino. »•»)
Videli smo, kako srečno se je Prisk vojskoval z Obri leta 601. Sicer so poročila o njegovih zmagah prej ko ne pretirana, vender lahko trdimo, da je imel v obče mnogo uspeha. Cesar Mavricij ni sklenil istega leta miru s kakanom in zato se je vojevanje nadaljevalo tudi leta 602. Cesar je sedaj napravil veliko napako, da je zopet postavil za poveljnika svojega
">•) Theophylaktos, VIII, c. 3, § 14, 15 (ed. Honn., p. 319; ed. Boor, p. 289): ■ . . 11vi/./11 n'i dl rovroti xai 2,'xXavtiriör nltiatij anofioioa. i^toytfthn dl /ur« rijv {prav to ßaoßanov, KoU r/katnar "Aßuooi /tir rniajihoi, aki.ni dl ßänßaont itnoi tati Tfopttm %iXia<ri dirr^i'Xioi Tt xai diaxnaioi, xai 2ixXavrjrtör ^diddti üxtoi.*— Taätevila nam kažejo, iz kakih narodnosti) so bile sestavljene čete obrskega kakana. Med ujetniki jc bilo največ Slovc'nov; primeroma malo jc bilo Obrov, kateri so bili, kakor se vidi, kakanu posebno pri srcu. Med ostalimi barbari je bilo brez dvoma največ (Jcpidov. Mnogoličnost obrske vojske v narodnem oziru nas spominja nehote! na sedanjo avstrijsko armado, v kateri tudi služi največ Slovanov.
">*) Thcophylaktos, VIII, c. 1-4 (ed. Bonn., p. 314—320; ed. Boor, p. 284—289). — Thcophancs, I. c. p. 281, 282. — Anastasius, I.e. p. 173. — Hist. miscella, I. c. p. 1015, 1016.
nesposobnega brata Petra, ki je v kratkem času uničil uspehe, katere si je priborilo rimsko orožje pod nadzorstvom previdnega Priska.
Novi poveljnik je zbral svojo vojsko, prišel do Donave ter se utaboril pri Palastolu. m) Tu je čakal, da je minula vročina. V začetku jeseni se je mudil v dardanskem hribovju, katero je bilo med Mezijo in Macedonijo. Ko je slišal, da se barbari zbirajo pri tako imenovanih Kataraktih (pri Železnih vratih), kjer je obrski poveljnik Apsih postavil svoj tabor, napotil sc jc tja. Apsih jc hotel vzeti Rimljanom Katarakte ali bolje rečeno, tiste trdnjave, katere so bile v ondotnih krajih, da bi bili Obri lažje v dotiki s svobodnimi Slovoni, ki so bivali po sedanjem Valaškcm. Poveljnik Peter je želel, da bi cesar zopet sklenil mir s kakanom. Kolikor jc nam znano, ni bilo takrat nobenega pravega boja med Obri in Rimljani. Kmalu sta se obe vojski pomaknili nazaj, kakan proti zahodu v Kon-stantiolo, Peter pa v Tracijo. Po bizantinski državi se jc namreč raznesla govorica, da kakan nalašč odlaša z vojskovanjem zato, da bi se rimske čete brez skrbi razšle in da bi potem Obri nenadoma napadli Carigrad. Da bi se kaj takega ne moglo zgoditi, ukazal je cesar svojemu poveljniku, da naj zapusti zemljo ob Donavi ter gre v Adrianopol (Drcnopolje).
Pozneje se je Peter pripravljal, da bi Šel čez Donavo nad Slovonc. Pisal je Donosu, ki jc bil član cesarske telesne straže, da bi mu poslal ladij in vojakov. Ko jc dobil zahtevano bro-dovje, izročil je poveljništvo čez isto nekemu (iuduis-u. Ta je nato šel čez Donavo, pobil veliko sovražnikov, nabral mnogo plena ter si pridobil na ta način dokaj slave. Z Rimljani so se takrat zavezali zoper Slovene slovanski Antje. Ko je obrski kakan zvedel, da so Bizantinci napadli Slovene, hotel je tem pomagati tako, da je poslal zoper Ante svojega poveljnika
*») Palastolon je bil utrjen kraj v Meziji blizu izliva reke Iskra v Donavo nasproti sedanjemu Islas-u.
Apsiha.soli) Obrski m vojakom pa ni ugajala pot nad rečeno ljudstvo in zato so se hoteli združiti z rimsko vojsko. Ko je kakan to slišal, bil je v velikem strahu; prosil je odpadnike, da bi zopet prestopili na njegovo stran.
Ko je bilo že pozno v jeseni, zapovedal je cesar Mavricij poveljniku Petru, da naj rimska vojska ostane čez zimo na slovenski zemlji. Vojaki so se protivili cesarjevi volji ter navajali v prvi vrsti tri razloge. Rekli so, da je na sovražnikovih tleh dobiti le malo plena, potem da jim primanjkuje v ta namen potrebnih konj, in kot tretji razlog, da jc nevarnost prevelika zarad množice Slovenov, kateri krožijo po zemlji na nasprotni strani Donave. *°') Ker se je poveljnik Peter strinjal s cesarjevim ukazom, zameril se je svoji vojski. Mavricij je večkrat pisal Petru ter mu ukazal, da naj vojaki izvrše njegovo voljo. A ti so se čedalje bolj ustavljali in na zadnje so bili tako razdraženi, da so prestopili Donavo ter prišli v Pa-lastol. Mraz in deževje sta kmalu potem še bolj nezadovolj-nežem razburila živce. To priložnost je porabil stotnik Foka, da je peljal rimsko vojsko proti Carigradu. a°7) Ker se je tudi v glavnem mestu ljudstvo uprlo, moral je Mavricij bežati čez morje v Azijo. Foka je postal v novembru istega leta bizantinski cesar ter je pozneje Mavricija vjel in ga dal usmrtiti.
»••) Thcophylaktos, VIII, c. s, § 13 (cd. Boor, p. 293): »«r«p tdi /'Mfiulmv iaodnvj o Xaydvoi; iitftufhjxmi x<)v '^/yJ^ f»**« axoaxonidw (Šlnspntv, «ffwtf to xmv 'stvxtav dioXiamv edvog, o evnua^ov 'Pco-ftttfott itifinvtv oV.« *
*») Thcophylaktos, VIII, c. 6, g 2 (ed. Bonn., p. 324; ed. Boor, p. 293): ». . . er« ye pi/v xai fiia ib nXtjfhrj ßtnjßÜQMt> nnjtxvuulimv xiji< avxininai rov Vffrpov.« - Ker Theophylakt kmalu potem omenja, da je rimska vojska prestopila Donavo ter priSla v Palastolon, smemo iz tega sklepati, da tu omenjena nasprotna stran reke Donave je bila na desnem, ne pa na njenem levem bregu. Iz tega bi sledilo, da jc takrat, ko jc pustošila rimska vojska po slovanskih tleh, razsajala velika množica Slovenov po bizantinski zemlji.
"') Thcophylaktos, c. 4—7 (ed. Bonn., p. 321—327; cd. Boor, p. 290-297). — Thcophanes, cd. Boor, p. 286, 287. — Anastasius, 1. c, p. 176. — Hist. miscella, I. c, p. 1017.
Ko je Foka postal vladar v Carigradu, začeli so se zoper njega vojskovati Perzi, kateri so do takrat že več let v miru živeli z Bizantinci. Isto tako so se vzdignili zoper rimsko oblast Obri ter opustošili Tracijo.30S) Ta dva sovražnika sta bila dobrodošla zaveznika Slovenom, kateri so odšle še lažje ponavljali svoje napade, dokler se niso na zadnje polastili obširnih pokrajin rimske države.
VIII.
Po odhodu Langobardov v Italijo (568) so se po Panoniji in po vzhodnem Noriku začeli razprostirati Obri in njim podložni Sloveni. Do leta 595. so se Sloveni razširili do bavarske meje, kjer so se bojevali z vojvodo Tasilo. Ker so leta 596. Bavarci ponovili svoj naval, pomagali so Slovenom Obri, da so pregnali sovražnike. Leta 600. so Slovoni poskušali priti skozi Istro v Italijo. Kmalu potem, morebiti leta 602., so Sloveni, Obri in Langobardi skupaj udarili na istrski polotok ter po njem ropali in požigali.
Kakor so torej Slovöni in Obri mnogokrat proti koncu šestega stoletja vznemirjali bizantinske pokrajine, isto tako so takrat včasi napadli tujo zemljo na zahodu, dokler niso na zadnje posedli skoraj vsega sveta po Vzhodnih Alpah.30'1)
IX.
Iz dogodkov, katere smo zgoraj opisali, je razvidno, da se je okoli leta 600. po Kr. razprostirala bizantinska oblast proti severu do Donavi'. Unstran dolenje Donave med Črnim morjem in Železnimi vrati so bivali svobodni Sloveni, kateri so morali biti dostikrat pripravljeni, da so branili prehod čez Donavo Rimljanom in Obrom. Od Železnih vrat proti zahodu sta
,0*) Thcophylaktos, VIII, c. 15 (cd. Bonn., p. 346; cd. Boor. p. 314). — Theophanes, p. 390. — Anastasius, p. 179, — Hist. miscella, p, 1019.
•0») Ker sem o prodiranju Slovenov proti zahodu nekoliko pisal že pred dvema letoma (gl. Izvestja, VI, str. 55—61 in 85—90) in ker sc mislim pri priložnosti govoriti o tem predmetu, zato naj tukaj zadostujejo te vrstice.
Donava in Sava delali mejo med bizantinsko in obrsko zemljo. Iz prej opisanih dogodkov smo tudi posneli, da Slovöni in Obri niso v šestem stoletju napadali bizantinske zemlje iz tega namena, da bi si jo bili osvojili, temuč zato, da bi si nabrali kolikor mogoče veliko plena ter izsilili od carigrajskih vladarjev lepe svote denarja. Ako bi se bili Sloveni polastili še drugih zemelj razun tistih, katere so že imeli, treba bi jih bilo tudi obdelovati. Kaj bi jim bila koristila na novo pridobljena pokrajina, ako bi ne bilo v njej takih prebivalcev, katerim bi lahko včasi pobrali živino, zlatnino in druge stvari? Za cesarja Mavricij a se Sloveni še niso stalno naselil po Meziji, Traciji, Iliriji in Macedoniji. Nekateri radi poudarjajo, da so Slovani lepo mirno posedli opustošene pokrajine bizantinske države ter tu začeli obdelovati zemljo in rediti živino. Odkod so to zvedeli? Razni zgodovinski viri nam kaj jasno pričajo, da so bili Slovoni v tistih časih prav tako, kakor njih prijatelji Obri, bojeviti in drzni napadovalci, ne pa mirni in pridni poljedelci. sl°)
Videli smo pač, da so se Sloveni včasi tudi čez zimo mudili na zemlji bizantinske države ter po njej plenili, kakor na primer leta 550/551. linkrat so ostali kar štiri leta na tujih tleh ter po njih ropali. To je trajalo zato tako dolgo, ker je imel takratni bizantinski cesar opraviti s perzijansko vojsko, zoper katero je poslal vse svoje trume.
Ako bi se bili hoteli Sloveni že v šestem stoletju naseliti po rimski zemlji, da bi jo bili obdelovali, zgoditi bi se bilo moglo to le z dovoljenjem carigrajskih vladarjev, katerih oblast je segala še leta 602. v Evropi do Donave in Save. Ves polotok od Istre pa do Črnega morja je bil še takrat preprežen z mnogoštevilnimi trdnjavami, v katerih so bivale bizantinske posadke.,u)
•'•j Kocslcr, Ucher ilen Zeitpunkt der slav. Ansiedlunn an der unteren Donau. (Sitzun|{sl>cr. der phil.-hist. Gasse der kais. Akad., 73. IUI., str. 107 — 109).
•") Kocslcr, str. 114.
Da še ni bilo na koncu šestega stoletja Slovenov na zahodni strani Balkanskega polotoka, razvidno je iz pisem, katera je papež Gregor Veliki poslal raznim škofom in drugim možem v Dalmacijo in Ilirijo. Ta pisma nam kažejo, da so bile takrat urejene cerkvene zadeve po rečenih pokrajinah.21s) Dalmatinskim cerkvenim pastirjem se je tako dobro godilo, da je papež meseca marca leta 592. opominjal solinskega škofa Natala, da živi preveč razkošno.81') Po Iliriji je bilo še leta 591. tako varno, da so v to pokrajino pribežali tisti škofje, katere so drugod pregnali sovražniki. To je razvidno iz pisma, katero je papež Gregor meseca maja istega leta poslal ilirskim škofom.JM) Sicer so barbari morebiti še v navedenem letu pridrli tudi v Ilirijo; a škoda, katero so naredili, se je kmalu popravila. To dokazuje pismo, katero je papež Gregor pisal meseca marca leta 592. ilirskemu prefektu Jobinu. *15) Taka so bila pisma papeža Gregorja v prvih letih njegovega vladanja.
Kako vse drugače se glasi pismo, katero je poslal Gregor Veliki meseca julija leta 600. solinskemu škofu Maksimu. 1'apcž pravi v dotičnem pismu, da je jako potrt in vznemirjen zararad Slovanov, kateri mu (škofu Maksimu) grozno pretč.
"•j Glej Monumenta spect. hist. Slav. merid., vol. VIII, str. 336 do 363, St. 9, to, 11, 13, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 30, 21, 33, 34, 35, 36, 37> »8, 39, 30, 3«. 3». 33. 35. 36, 37. 38, 40, 4L 44. 45. 46, 48, 49. 5°. 5«. 53. 55. 56. 57-
"•) Monum. spect. hist. Slav. merid, VII, str. 338: ». . . didici, pa-storali cura derelieta soliš te conviviis oceupatum.«
*M) Mansi, Cone. coli., IX, p. 1065: ». . . episcopos, quos a pro-priis locis hostilitatis furor expulerat, ad cos episcopos, qui nuncusc|ue in' locis propriis degunt, pro sustentatione et stipendiis praesentis vitae esse jungendes.      Cf. Jaffa, Reg. pont. Rom., ed. 1885, St. 1113.
"•) Mansi, Conc. coli., IX, p. 1093: ». . . ut quam cx una parte tlagcllo harharicac vastationis ulcerat, hanc ex alia per eminentiam vestram, quasi per superduetam salutein, curet.« — Cf. Jafft!, Reg. pont. Rom., St. 1176.
Potrt je zato, ker ž njim (z Maksimom) vred trpi; vznemirjen pa, ker so Slovani že začeli skozi Istro siliti v Italijo.aili)
Safafik217) in za njim še nekateri drugi trdijo, da so imena nekojih trdnjav, katere je dal cesar Justinijan postaviti ali pa popraviti, slovanska. Ako bi bilo to res, potem bi morali reči, da so se vsaj nekateri slovanski rodovi naselili po Balkanskem polotoku že v tretjem stoletju po Kr., ker že takrat je bilo nekoliko dotičnih trdnjav postavljenih. Pri izvajanju krajevnih imen iz slovanščine je treba največje previdnosti in natančnosti. Ako kdo površno postopa, izpeljuje lahko marsikatero neslovansko ime iz tega ali unega slovanskega jezika; razume se, da se tako ravnanje ne strinja z resnico.ai())
Še le, ko je začel vladati v Carigradu Foka (602—641), so se Sloveni čutili na Balkanskem polotoku tako domače, kakor še nikdar ne prej. Bizantinci so morali takrat poslati svoje čete na vzhod proti Perzom in Arabom ter se niso toliko brigali za sovražnike, kateri so se začeli lastiti Mezije, Tracije, Ilirije in drugih pokrajin. Takratni pisatelji nam le malo poročajo o Slovenih, ker so jih veliko bolj skrbeli dogodki v Aziji, kjer jc pretila še hujša nevarnost, kakor ob Donavi. Znano je, da so takrat Arabci vzeli carigrajskim vladarjem Sirijo, Palestino, Egipct in še druge dežele.aiB)
Slovoni so tedaj v prvi polovici sedmega stoletja posedli obširne dele Balkanskega polotoka. Po nekaterih krajih jih je bilo toliko, da so kar cele pokrajine dobile po njih ime 2xh<vir{<( (Slovenija). To nazivanje je bilo že v drugi polovici sedmega stoletja v navadi za Mezijo. aao)
"•) Mansi, Cone. coli., X, p. 231: »Et quidem de Sclavorum gente, quae Vobis valde imminet, aflligor vehementer et conturbor. Aflligor in his quae iam in vobis patior: conturbor, quia per Istriae aditum iam Ilaliam intrare eoeperunt.«      Cf. JafTö, Ker«, pont. Rom., St. 1784.
•'') Slov. starožit., II, 14.
•'•) Prim. Krek, Einleitung, ed. 1887, str. 280. — Kako lahko bi bilo trditi o krajevnem imenu Mdhiiitxit, da je popolnoma domače, ako bi nc bilo tako hrczmiselno.
•'•) Rocsler, str. 116.
"•) Rocsler, str. 117, 118.
Rekel sem, da istočasni bizantinski pisatelji le malo poročajo o razširjevanju Slovenov po zemlji med Jadranskim in Črnim morjem. Precej gostobeseden je Konstantinos Porphy-rogennetos, aai) kateri pripoveduje, da so za cesarja Heraklija prišli Hrvatje in Srbi na Balkanski polotok. Ta Konstantin je živel v desetem stoletju, tedaj tristo let pozneje, kakor cesar Heraklij. Kar čitamo pri Konstatinu o prejšnji domovini Hrvatov in Srbov ter o njih prihodu na tisto zemljo, kjer še sedaj prebivajo, je jako neverjetno.
O Hrvatih pravi Konstantinos Porphyrogennetos na enem mestu, da so prej bivali unkraj Bavarskega,aaa) na drugem mestu pa, da so stanovali unstran Madjarskega blizu Fran-kovskega.aas)   O Srbih trdi rečeni pisatelj, da so bili nekdaj
"') Konstantinu* Porphyrogennetos je v svojem delu »O državni upravi« opisal razne narode, s katerimi so bili Bizantinci takrat (v 10. stoletju) v dotiki. Poročila, katera imamo od tega pisatelja, so včasi neresnična in Se celo hrczmiselna, včasi pa istinita in ne brez zgodovinske vrednosti. Tu in tam so v enem in istem poglavju zanesljive notice zraven popolnoma napačnih. Na starejSe pisatelje se je Konstantin le malo oziral. Kar pripoveduje, to je zvedel iz poročil bizantinskih poslancev o tujih narodih ali pa sliSal iz ust raznih trgovcev in drugih inostranskih ljudi j, kateri so se trakrat mudili v Carigradu. O istočasnih dogodkih je precej dobro podučen; ako pa opisuje dejanja iz davne preteklosti, je popolnoma nezanesljiv. Na raznih mestih jc videti, da jc bil v zgodovini kaj slabo podkovan. Tako n. pr. trdi, da jc bil Atila kralj Obrov ter se v Gorenji Italiji bojeval s Franki (c. a8, cd. Honn.. p. 123). Narset je po njegovem mnenju živel takrat, kakor papež Caharija, ki je vladal od 74a 751 (c. 27, p. 119); zmotil sc je tedaj tu samo za aoo let. Takih napak jc več. — O Konstantinu Porphyrogcnnctu in o zanesljivosti njegovega prej omenjenega spisa jc priobčil Rački v »Književniku« (I, stran 36—77) leta 1864. dobro razpravo, v kateri poudarja (str. 49), da jc treba njegovo delo primerjati z drugimi istočasnimi verodostojnimi spomeniki; kjer pa tega ni mogoče, mora sc vsaka njegova vest presoditi na temelju notranjih razlogov in zakonov stroge kritike.
•") De administr. imp., c. 30, cd. Bonn., p. 143: »Oi ti Xnaißätot xrwjixori' Ttjnxavra , .,„■'»  /.V, 1 ßaQi.
»•») Ibid., c. 31, p. 147: ». . . oStms 'Vavnxlni fi» 1*009» <lV<7-ybn M nhplop jutxotxoioi ■ . .«
doma unstran Madjarskega na zemlji Boikov, katera je blizu Frankovskega.*") Za tistega, ki je živel v desetem stoletju v Carigradu, ni mogla biti zemlja unkraj Bavarskega in unkraj Madjarskega blizu Frankovskega druga, kakor češka dežela, kar potrjuje tudi ime *B6üu*. S Češkega ali pa vsaj iz soseščine te dežele naj bi bili tedaj prišli Hrvatje in Srbi v svojo sedanjo domovino.
O nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov se je že mnogo pisalo. Nekateri, kakor Šafafik,saii) iščejo prvotno domovino Belohrvatov med vzhodno Galicijo in Krkonoši na meji Češkega. Bela Srbija pa je ležala bolj proti severu v Veliki Poljski, Sleziji in Lužici do Labe. Zeuss,"0) kateremu je sledil tudi Dilmmler,887) stavi Veliko ali Belo Hrvaško na severno stran Karpatov od Češkega proti severovzhodu. Rački"88) misli, da sta bili Velika Hrvaška in Srbska za Karpati med Nemčijo in zapadnimi plemeni ruskih Slovanov ter se razprostirali na zahodu nekako do Sale in Labe, na vzhodu pa do Dnestra. Roesler 88») meni, da so bivali Bclohrvatje na Češkem in sicer na južni in severni strani Krkonošev. Krek880) piše, da so Hrvatje in Srbi pred sedmim stoletjem bivali za Karpati. Rutar8") išče Veliko Hrvaško po avstrijski Sleziji, severnem Moravskem in zapadni Galiciji. Njej proti vzhodu pa je ležala Bela Srbija.
"«) Ibid., c. 33, p. 152: ». . . tw* t»]tf 7btipx/«jr ixtUhv xnxoi-y.iiviTKif n'« toi' iritp' «iJro/V Itiiixi roffor initi(>fi«.^i>ittv(n\ ir oi< nhpiatti xai t/ <li(iuyyia . . .«
"») Slov. starol, II, § 31, 1; § 38, 2.
**•) Die Deutschen und die Naehbarstiimmc, str. 610.
**') Ucl)cr die älteste Geschichte der Slawen in Dahnatien (Sitzungsberichte der philus.-hist. Classe der kais. Akademie, XX, str. 366).
"•) Književnik. Časopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku, I (1864), str. 57.
**») Op. cit., str. 120.
"o) Einleitung, ed 1887, str. 323.
Ml) Ilustrovani narodni koledar za leto 1895., izdal Dr. Hribar, str. 98.
Po mojih mislih so se vsi ti učenjaki zastonj trudili, ko so iskali bivališča starih Hrvatov in Srbov med severnimi Slovani. Istočasni viri ne poročajo nič o navedenih nekdanjih bivališčih.
Kako so Hrvatje in Srbi hodili proti jugu in kako so med potjo premagali razne ovire, o tem ne ve Konstantin ničesar povedati. Tudi pisatelji sedmega stoletja popolnoma molče o tem. Trditi smemo, da jc to, kar nam Konstantinos Porphyrogennetos pripoveduje o nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega v bližini Frankov, kolikor toliko neresnično.
Konstantin tudi piše, da je bizantinski cesar 1 leraklij poklical Hrvate in Srbe na svojo zemljo. Zgodovinarji, ki so živeli za cesarja Heraklija ali pa tudi pozneje, ne vedo nič o tem pozivu. Neverjetno je, da bi bil Heraklij, kateremu so Slovani vzeli marsikak kos zemje, poklical še novih slovanskih razrodov v svoje pokrajine ter tako pomnožil število svojih sovražnikov.
Odveč bi bilo, ako bi hotel tu naštevati še druge neverjetne trditve Konstantina Porphyrogenneta. ,M) In vender so nekateri znameniti možje, kakor Kopitar in Miklošič, na podlagi izjav rečenega grškega pisatelja spravili med učeni svet teorijo, na katero še dandanes marsikdo prisega.
Kopitar ■•») in Miklošičs") sta rada poudarjala, da je treba med Jugoslovani razločevati dva glavna razroda in sicer S1 o v o n e, katere omenjajo že grški pisatelji šestega stoletja, ko govorč o >2.'xhtßiivt>i*, ter Hrvate in Srbe, o katerih pripoveduje Konstantinos Porphyrogennetos. Po Miklošičevih mislih so se najprej naselili po Balkanskem polotoku, po Daciji,
•••) Nekaj takih notic je navedel (ifrörer (Byzantinische Geschichten, ed. Weiss, str. 8) ter potem dostavil beseite: »Kisum teneatis amici«.
*•*) Kopitar,  Ursprung der slawischen   Liturgie  in Pannonicn. (Chmel, Oer österreichische Geschichtsforscher, I, str. 508.)
Miklosich, Altslov.   Formenlehre in  Paradigmen, Einleitung,
stran X.
po Panoniji in po jugovzhodnih straneh alpskih pokrajin Slovoni, katerih narečja so se le malo med seboj razločevala. Po dotičnih narečjih deli Miklošič rečene Slovšne v karantanske, panonske, dakovske in bolgarske. O prvih trdi, da so predniki sedanjih Slovencev, o panonskih, da so govorili jezik, katerega sta pisala sv. Ciril in Metod, ter da so jih zatrli Madjari v začetku desetega stoletja, o dakovskih, da so bivali po sedanjem Erdeljskem ter se poizgubili v pretečenem stoletju med Rumuni, o bolgarskih pa, da so se pomešali z mongolskimi Bolgari ter so kolikor toliko predniki sedanjih Bolgarov. Med te Slovöne, kateri so živeli med Vzhodnimi Alpami in Črnim morjem, so se vrinili pozneje, to je za cesarja Heraklija, Srbi in Hrvatje ter jih tako razkrojili v dva dela, katera sta se, ker sta bila ločena, med seboj čedalje bolj oddaljevala. Srbi in Hrvatje so, kakor trdi Miklošič, tuj element med Sloveni.
Teorijo, da so se Hrvatje in Srbi pozneje vrinili med Slovene, pobija prav dobro prof. Jagič,,86) kateri piše, da jej ne nasprotujejo samo sedanja jugoslovanska narečja, temuČ tudi jezik najstarejših dotičnih spomenikov. Brez dvoma so se predniki sedanjih Hrvatov in Srbov pomaknili nekako v istem času v svoja sedanja bivališča, kakor drugi južni Slovani. Bizantinski pisatelji šestega in sedmega stoletja zaznamenujejo z izrazom üxhtßrpol tudi prednike sedanjih Hrvatov in Srbov.
Ako bi bilo res, da so se Hrvatje in Srbi še le pozneje vrinili med Slovöne, morali bi trditi, da so na novo došli Slovani pobili in pregnali Slovene po tistih krajih, kjer je sedaj srbska in hrvaška zemlja, ali pa, da so se Sloveni pač naselili po vzhodni strani Balkanskega polotoka in po Vzhodnih Alpah, po zemlji med Donavo, Dravo in Jadranskim morjem pa ne. Niti prvo, niti drugo se ne da iz zgodovine dokazati. Pač pa jc znano, da so Slovoni večkrat pustošili prav po tistih krajih, kjer sedaj prebivajo Srbi in Hrvatje. Omenili smo,
*"■) Glej njegovo razpravo »Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischcn Sprachen«. (Archiv für slav. Philologie, XVII, 1895, str. 47-87.)
da so Sloveni že leta 547. oplenili vso Ilirijo do Drača. 380J Tudi leta 551. so Slovoni razsajali po Iliriji.as7) Iz Theophy-laktas,(l) je razvidno, da so bili pri izlivu Save v Donavo leta 592. naseljeni JSxXnvipol: Zato moramo pač sklepati, da so Sloveni v začetku sedmega stoletja ravno tako posedli sedanjo srbsko-hrvaško zemljo, kakor sosednje pokrajine po Balkanskem polotoku in po Vzhodnih Alpah.
Miklošičeva trditev, da je treba Srbo-Hrvatc v jezikovnem oziru ločiti od drugih Jugoslovanov, sloni na podatkih nezanesljivega Konstantina Porphyrogenneta, ki je živel za celih tristo let pozneje, kakor cesar Heraklij.
Da niso Hrvatje in Srbi tuj element med drugimi Jugoslovani, to kažejo narečja, katera so razširjena od Alp pa do Egejskega morja. Vsa ta narečja od laške meje pa do Črnega morja se tako vrstč med seboj, da sega eno v drugo. Vsi jugoslovanski jeziki so le nepretrgana vrsta raznih dialektov, o katerih je včasi težko reči, h kateremu jeziku naj jih prištevamo. Zato pa tudi opazujemo, da se v sedanjih dneh Srbi in Bolgari prepirajo, govorč Ii macedonski Slovani srbski ali bolgarski jezik; kajkavce okoli Varaždina bi nekateri radi prištevali Slovencem, drugi pa Hrvatom. Mnogo svojstev srbsko-hrvaškega jezika jasno dokazuje, da mu gre tisti prostor, katerega ima, namreč vmes med slovenskimi in bolgarskimi narečji. Ako ga ne bi bilo tu, manjkala bi med jugoslovanskimi jeziki vez, katera bi spajala narečja na vzhodu in zahodu. ■■")
Ako se oziramo na posamezna jugoslovanska narečja, vidimo, da se jezik štajarskih in ogerskih Slovencev v marsikaterih točkah strinja z bližnjim hrvaškim jezikom. Slovenščina prehaja po beneškem in goriškem narečju v čakovščino. Vzhodno-srbska narečja prestopajo v sorodna narečja zahodne bolgarske; narečja južne in Stare Srbije pa v sosednja narečja
**•) Glej zgoraj str. III. »■') Glej zgoraj str. 118. •»•) VI, c. 3 et 4. "") Jak''^ "P- c,t'< s,r 7a '•
severne Macedonijc. Ker eno narečje polagoma prehaja v drugo, zato opazujemo, da je največja razlika med najvzhodnejšimi in najzapadnejšimi narečji. "»)
Zemljepisna lega jugoslovanskih narečij in pa njih jezikovna sorodnost se nekako vjemata. To kaže, da so se južni Slovani polagoma naselili po svoji sedanji zemlji nekako v tem redu, kakor so prebivali drug poleg drugega v svoji prvotni domovini. Ako bi se bil kje kak drug slovanski razroil vrinil med nje, opazovali bi lahko dandanes, da je jezikovna razvrstitev na dotičnem mestu pretrgana. *•')
V jugoslovanskih jezikih je mnogo posebnostij, katere nam kažejo, da imamo tu opraviti z nekako celoto. Ako se nahajajo v rečenih jezikih nekatere enakosti, katerih bi zastonj iskali pri drugih Slovanih, je to dokaz, da so bili vsi Jugoslovani že od nekdaj sosedje med seboj, ne pa še le od takrat, ko jc vladal v Carigradu cesar 1 leraklij.a")
Ker pa si ne morem misliti, da bi se bil Konstantinos Porphyrogennetos kar na celem izmislil o neki domovini Hrvatov in Srbov unkraj bavarskega in unkraj Madjarskega, zato je verjetno, da je moral imeti nekako podlago, da je sprejel v svoje delo tudi vesti o nekdanjih bivališčih Hrvatov in Srbov. Zdi se mi, da je v podatkih rečenega pisatelja nekaj zgodovinskega zrna.
Videli smo, da so bili Sloveni, bivajoči ob dolenji Donavi, v šestem stoletju samostojni, Slovoni pa, ki so stanovali ob Savi, podložni Obrom. V začetku sedmega stoletja so se razširili ti Slovoni z Obri vred tudi po zahodni strani Balkanskega polotoka. Nekoliko časa so bili Obrom pokorni tudi Cehi in pa Slovoni po Karantaniji, katere je kralj Samo leta 623. osvobodil obrskega jarma. Prav verjetno je, da je Samo takrat, tedaj za cesarja Ileraklija, pozval tudi Slovöne po se-
»") Jagič, str. 85. — Obtok v Archivu f. slav. Philologie, XVIII, str. 230.
««•) Oblak v Archivu f. slav. Philologie, XVII, str. 289. *") JM!'«1. »'r. 72, It.
danjih srbsko-hrvaških zemljah, da naj se upro Obrom. Mogoče je, da jim je pri tej priložnosti poslal kake pomožne čete, katere so bile doma unkraj Madjarskega in unkraj Bavarskega na zemlji Boikov v bližini frankovske države. Morebiti je bilo med temi pomožnimi četami tudi nekoliko lužiških Srbov, kajti znano nam je, da se je njih vojvoda Drvan izneveril frankovski oblasti ter se združil s Samovim kraljestvom. s's) Mogoče je, da je dobil del balkanskih Slovenov od teh s severa došlih lužiških Srbov svoje ime. **•)
Ako pomislimo, da so bili Sloveni ob Savi in Dravi še v začetku sedmega stoletja podložni Obrom, v poznejših stoletjih pa ne, moramo trditi, da so se morebiti vzdignili zoper svoje tlačitelje za cesarja Heraklija. Temu je bil ta upor Slovenov zoper Obre gotovo všeč in najbrže je bil bolj on naklonjen stiskanim Slovenom in njih pomožnim četam, kakor pa gospo-dujočim Obrom. Na ta način je mogla nastati med Bizantinci govorica, da je cesar sam poklical te čete s severa.
Ako je resnična moja hipoteza, da so predniki sedanjih Srbov in Hrvatov dobili v dneh cesarja 1 leraklija s severa le kako pomožno četo, da bi se lažje otresli obrskega jarma, ne pa, da bi bil prišel od tam ves srbsko-hrvaški narod, potem je bila mala solunska pokrajina, o kateri govori Konstantin,'4") pač dosti velika, da se je taka četa mudila nekoliko časa v njej, premajhna pa bi bila za ves srbski narod. Taka četa si' je tudi lahko čez nekaj časa pomaknila proti severu čez reko Donavo, še pozneje pa zopet proti jugu.   Težje bi pre-
m») Chron. Kredeg. Scholast., lib. IV, <-. os (Mon, Germ., Script, rcr. Mcroving., II., p. 155): ». . . etiam et DcrvanuH dux gente Surbiorum, que ex generc Sclavinorum erant et ad regnum Francorum ium olcm aspceserant, se ad regnum Sainonem cum suis tradedit.«
•*«) Ako bi bilo to domnevanje resnično, opazovali bi tu nekaj enakega, kakor pri vzhodnih Slovanih, h katerim so priSli v devetem stoletju iz Skandinavije germanski Kusi ter jim dali svoje ime.
*•») Konstantinos l'orphyrog., lic administr. imp., c. 3», p. 152: ». . . ö «rr»v //(t«cxA<>ir'.* /^<«»T«i*i',»" mtiiiiJ/t Timor tu xuinaxiiviatiir 'tv rti itifutri HtnnuXnvix^ . . ■»
hodil vsa ta pota ves srbski narod, o katerem trdi Konstantin, da je tako romal sem ter tja.«•)
Sloveni, živeči med Dravo, Donavo in Jadranskim morjem, so se torej iznebili obrskega jarma ter ustanovili potem dve samostojni državi. Razume se, da je vsaka teh držav, izmed katerih je bila ena bolj na severozahodu, druga bolj na jugovzhodu, zadobila svoje ime. Tisti razrod, ki je začel gospodovati v severozahodni državi, bil je hrvaški, vladajoči razrod v jugovzhodni državi pa srbski. Prvo kakor drugo ime je dotični razrod morebiti imel že od nekdaj ali pa ga je dobil, kakor sem že omenil, še le takrat, n. pr. po kaki pomožni četi, katera je mogoče prišla z zemelj severnih Srbov ali pa Hrvatov."*7)
Srbsko in Hrvaško ime ni bilo iz prva razširjeno po vsem sedanjem srbsko-hrvaškem svetu. Na marsikaterem kraju niso poznali niti prvega, niti drugega nazivanja in v rabi je bilo staro ime Slovenov »(MOifliiicKi.«, katero se je v raznih narečjih glasilo »slovenski, slovinski, slavonski< itd. To ime je posebno takrat služilo kakemu pisatelju, kadar je hotel ž njim zaznamovati narodov jezik. Slovensko ime je bilo dolgo časa prav dobro znano po Slavoniji, v Dubrovniku in tudi drugod. "»)
Čegav je Žumberk?
Spisal A. Koblar. (Dalje).
Žumberško grajščino je dne 31. januvarja I. 1526. od Nikolaja Semeniča kupil Ivan Kobašič. Kup je Ferdinand I. potrdil dne 20. novembra 1526 in določil, da Kobašič in njegova soproga obdržita grajščino do smrti in da se sme za popravo gradü od najemščinc, znašajoče letnih 490 gld., za-strojiti 300 gld.
**•) Ibid.: ». . . on <M Sitniniwv ror /färnvßir nnrituöf.* **') V bližini čcSkih Krkono&cv so živeli Se v desetem stoletju prebivalci, kateri so se zvali Hrvatje. (Književnik, I, str. 54). Jagič, str. 6a i. d
Kobašič je imel na Turškem podkupljene nekatere Vlahe, ki so mu poročali o gibanju turške vojske, kar je sam sporočal dalje. Začeli so se pa Vlahi bati, da bi ne bili od Trkov kot vohuni kaznovani, zato so uskočili iz Bosne in sredi meseca septembra 1. 1530. pribegli h Kobašiču na avstrijska tla.1) Doma so bili iz okrajev Srpa, Unice in (ilamoča. ljudje so jim dali ime Uskoki ali Fribegi. Ze Gornjegrajec Benedikt Kuripešec, ki je malo prej potoval kot tolmač avstrijskega poslanstva mimo Bihača v Carigrad, omenja v svoji knjigi, kako so ondotni kristijani nezadovoljni, ker jih Turki stiskajo in šiloma turčijo.
Prvi se je revnih Uskokov usmilil Ivan Kazianer, avstrijski vojni poglavar in pozneje deželni glavar kranjski. Pregovoril je kranjske in štajarske deželne stanove, da so obljubili Uskokom podpore za zimo. Kobašič jim je pa dobrotno dovolil, da so se začasno naselili na žumberškem grajščinstvu. Pisal je Ka-zianerju tako-le: »Misi eos, qui salierunt de Thurcis, ad terras Regie Maiestatis ad Castrum Sichelberg«. Kmalu so pa Uskoki, ki niso imeli kaj jesti, začeli delati Kobašiču velike sitnosti. S silo so se celo polastili žumberškega gradü in pospešili gospodarju smrt.
Kmalu so začeli dohajati še drugi Uskoki, posebno iz Cetinjskega pogorja v Dalmaciji. General Kazianer je svetoval kralju Ferdinandu, da naj 1000 novodošlih Turkov naseli na kostclskcm grajščinstvu.*) Kralj je ukazal dne 7. julija 1531 kranjskim deželnim stanovom, da naj dajo Uskokom sveta, bivališč in hrane, iz svoje blagajnice jim je pa 1. 1532. dal podpore IOOO gld.
Da bi pospešil nastanjenje Uskokov, ki so bili še brez prave strehe, je kralj Ferdinand dne 25. januvarja  1533 v
') Pri sestavljanju tega oddelka sem se pač oziral na temeljite Uicdcrmannovc sestavke o Uskokih v Schumijevem »Archivu« in druge spise, a glavna podlaga so mu izvirne listine deželnega arhiva v ljubljanskem muzeju in sicer: Odd. I. zv. 83, 7 in zv. 139, 17; odd. II. zv. ■ ■91 '37; 139, 17 in 540 ter trije zvežnji v oddelku »Fevdna pisma«.
•) Lopasič, Spomenici Hrvatske Krajine III, str. 388.
Inomostu izdal ukaz, s katerim je za posel nastanjenja določil posebno komisijo, v katero je pozval Kranjce: Nikolaja bar. Thurna starejšega na Križu, deželnega oskrbnika Andreja Lamberga, dež. vicedoma Volbanka Lamberga in Josipa Lam-berga. Izdal je kralj tudi priporočilo do komisarjev, da naj brž gredo na delo, »weil an solcher sach zu desstatlicher vnsers Fürstenthums Crain rettung gelegen«, in navodilo, kako naj se pogajajo z grajščaki na Kranjskem, v Istri in na Krasu, da se izpolni prošnja kranjskega deželnega glavarja in da dobe Uskoki streho, ker so se že pokazali viteze v boju s Turki. V navodilu so tudi našteti možje, s katerimi naj se komisarji pogajajo, namreč: glavarja v Postojini in Metliki, oskrbniki kraljevskih grajščin na Premu, Gutneku, Ložu, Poljanah, Ko-stelu in Mehovom, da se na opustošenih zemljiščih teh grajščin naselijo pribegli Turki z ženami in otroci. Ob jednem je kralj določil, da bodo Uskoki prvili šest let prosti dač in davka, potem pa se jim naloži po i o do 12 kr. gospoščine od zemlje v priznanje odvisnosti od zemljiške gosposke. Grajščaki pa niso hoteli vzeti Uskokov na svoja zemljišča, ker so se bali, da jih bode kralj po minolih šestih letih zopet oprostil plačevanja dač in davka. Kralj je vender skrbel za-nje in naročil oskrbniku vrhovnega vojnega poglavarstva Ivanu Püchlerju, da naj gre komisarjem na roko, Nikolaju bar. Thurnu je pa Ukazal, da naj dobi na Kranjskem iooo gld. v suknu in novcih ter naj to podporo pošlje Uskokom, kar se bode poravnalo iz nove carine na živino.
Med tem so Uskoki predložili kranjskemu deželnemu zboru prošnjo, da naj se jih skupaj naseli na žumbcrŠkem grajščinstvu in po hribih proti Metliki in Mehovemu. Stanovi so priporočili to prošnjo kralju in omenili, da bi bilo dobro, ko bi se izmed Uskokov kakih 200 konjikov in 300 pešcev porabilo kot vojake-graničarje, samo za glavarja jim mora biti postavljen kak Kranjec, ker Uskoki iz mnogih ozirov ne marajo za Hrvate in tudi za Kobašiča ne. Pisali so namreč Uskoki dne 29. junija 1533 kranjskim deželnim stanovom: »Gnedig Herrn,
halt yeczo Hanndt ob vnns. Lasst nicht ob vnns die Krabathen noch Ir sabl herrschen; dann wir solches nicht gedulden mögen noch khaineswegs vermainen.«
Kobašič je kmalu potem umrl. Njegova vdova, ki je stanovala v žumberškem gradu in tu praznovala 1. 1533. sva-tovščino svoje hčere, je pa prodala 1. 1534. žumbcrško grajščino Ivanu Püchlcrju za naselitev Uskokov za 1100 ren. gld.') Püchler, ki je od kralja dobil nalogo, da je to zadevo izvedel, je celö kupno svoto iz svojega založil. Bal se je pa, da stari žumberški podložniki ne bodo hoteli odstopiti zemljišč Uskokom, in zato si je izprosil od kranjskega vicedoma dne 3. marca 1534 vojaške pomoči in denarnih sredstev.
•) Po urbarju iz I. 1531., shranjenem v kranjskem deželnem arhivu, je imela žumhcrSka grajSčina tačas tc-lc vasi (pridejana Številka pomeni Število zemljišč): Oberdorff (Vrhovsko) (12), Jawor 6), Pctznu (8), Golaickh (4), Kostaneuatz (2), Duoritschn (4), Draschbcrgkh (6), Jelschewintza (3), Chuedo (a), Sadancuo (2), Stopach (5), Czcrnickh (5), Nider Kulpeschn (1), Rytenitz (1), Kupptzin (7), Sopoth (7), Zcllesn (4), Rucsscnpcrgkh (6), Dictmanstall (5), Hadmeuatsch (3), Trcnobez (1), Rahcnspach (2), Purckhen-puhl (1), Marhofen (4), Maleschenfurt (3), Dabrauctz (2), Slicwnc (2), Primogouaz (5), Pocklegkh (4), Sand Michel (4), Scla (1), zu der nidem Suschitz (4). (Ravno toliko vasij in kmetij je v žumbcrSkem urbarju iz 1. 1598.) — Orožja so imeli v gradu Zumltcrku I. 1531: »Ain Viertl stuckh von kupher gössen, 3 haufnitz ein kupherain, 4 Kisen Tcraspuchsscn, 25 hackenpuchssen, 7 hanndtpuchssen, 4 vasi puchssenpulfer, 5000 phevl-eisen, 15 phundt Saliter.« — Po urbarju iz I. 1656. so pod žumberSko nadglavarstvo spadale vasi: Arte (Harte), Hcrlačko (Vcrlačko), lirezavac, lludinjak, Dana, Davčelavč, Dolana, Draga, Dragišiči, DragoSevca, DraSči, Vrh, Grabcri, Grič, Hudičevo, Hum, Javor, Jelaha, Jezernica, JelSev-nica, Jugarija, Kalhča (KaliSča?), Kamenira, Krajnak, KraSlevac, Kravjak (Veliki in Mali), Kunci Vrh, Kupčina Spodnja, LeSča (Velika in Mala), I.uteninac, Malinac (Veliki in Mali), Milkova Brda, MiSlen Dol, NadoSevac, Nova Sela, Osojna (Osunja), Ostre, Pavlov Vrh, Pctričavac, Planina (Alm), Plaveč, Poklck, Priscla, Prisika, Ravno (Spodnje in Zgornje), Ratkovič, Razvorje, Restovo, Salak, SekuliSe, Selca, Sjcčivac, Skrilno, Slafe, So pote, SuSice, Staudach, StodraSc, Strahinič, SvcrSi, SvitiSičc, Šimrakoviče, Tihočaj, Tomaževac, Topoluka, Tupčina, Tusanovac, Vadaj-novo, Vadica, Večno, Vitočc, Vosinavcc, Vrhajska Vas, Zapotjc, Železno, Žerovica (Serovica).
Že nastopno leto, dne 5. junija 1. 1535., je kralj Ferdinand dal Uskokom svoboščine in v dedni fevd zemljišča »zu vnnd bei Sichlberg« ljudem, ki so malo poprej s svojimi sorodniki, ženami in otroci uskočili iz Bosne. Tako je Vuk vojvoda dobil v Sošicah 9 zemljišč, dednih v moškem rodu zanj in za njegovega brata, s pripomnjo, da bode 20 let prost dače, služnine, desetine, robote in davka. Istotako sta dobila v fevd zemljišča v Gabru Juraj Radivojevič in Resan Sišma-novič. Iz teh in poznejih let hrani cele kupe fevdnih pisem kranjski deželni arhiv, ker so prošnje za podelitev zemljišč okoli Žumbcrka šle skozi roke kranjskega vicedoma. Tako je n. pr. 1. 1538 J. Radivojevič dobil kraj Črnik, Vuk Popovid pa 5 zemljišč v Viščem Vrhu pri Kalu, v žumberŠkem graj-ščinstvu itd. *)
Spomladi 1. 1538. je pa prišla iz Bosne, iz okraja Srba, zopet nova truma Uskokov. Ker niso precej dobili svojih domov in niso imeli kaj jesti, kradli so po žumberški okolici in celo žumberškemu župniku Luki Tisočiču in njegovemu kapelanu niso prizanašali. Zaradi škode so se pritožili prebivalci vasij pri kraljevih komisarjih. Znamenito je to, da se v tej pritožbi imenujejo 1 )oi Tschaflon in Krain« sedaj hrvatske vasi: .Obcrs-dorf, Jauor, Obersberg, St. Michel, Kali, Arti, Petritzendorf, Železno, Kostanac, Dvorišče, Jalševnica, Jurkovo Sclo, Kupčina, Stupe, ("cinik, Hudo in Prcmogovac« Kralj Ferdinand je nove Uskoke hotel naseliti na kostclskem grajščinstvu ali kje drugod na pripravnem kraju. S svoboščinskim pismom, izdanim v Lincu dne 5.sept. 1538, jih je oprostil za 20 let davka (in dominus nostris«) in glede naselitve je izdal dne 23. decembra 1538 navodilo kranjskemu dež. glavarju Nikolaju Jurišiču. Štirim uskoškim vojvodam jc nakazal kralj po 50 gld. letne plače, za vsako zadrugo pa 2 stara žita, katero je odmeril provijantni mojster Jošt pl. Lilgcnberg. Nato je Ivan Ungnad pogajal se 1. 1540. z Gušičem, oskrbnikom grofa Frangepana, da bi se
«) Glej v kranjskem deželnem arhivu oddelek »Fevdna pisma«, zv. 11. in 13,
Uskoki naselili pri Ogulinu. Kranjski deželni stanovi so dobili poziv, da naj pošljejo doli tlačanov, ki bodo trebili gozde za uskoška selišča, a temu so kranjski stanovi ugovarjali, češ da ima uboga dežela že dovolj bremen.
Uskoki so dobili svoje glavarje. Ze ko so kranjski deželni stanovi dne II, maja 1. 1540. za glavarja priporočali kralju Jerneja iz Raven (von Ravnach), so svetovali, da naj stanuje v Zumberku. To se je zgodilo. Ko je 1. 1543. kralj imenoval uskoškim glavarjem Ivana pl. Wernecka, naročil mu je v dekretu, da mora z Uskoki vred pokoren biti vojnemu poglavarju in deželnemu glavarju kranjskemu in odločil mu je kralj za stanovanje kranjski grad Žumberk. »Da entgegen vmb vnd für solch sein dienen haben wir ime vnser schloss Sichelberg, in vnsern fürstenthumb Crain gelegen, zu seiner wonung sambt vnd zuegehörung eingeben«. Nakazal mu je kralj po 200 gld. plače, katero bo dobival pri kranjskem vicedomskem uradu vsake kvatre. •) Koliko sodne oblasti so si tačas prisvajali kranjski deželni stanovi nad Uskoki, se spozna iz nastopnega slučaja. Hlaž Pedpovič in nekaj drugih Uskokov je bilo zaradi nasilstev obglavljenih. Na zboru v Črnomlju I. 1542. zbrani kranjski deželni stanovi so sklenili, da se da imovina obglavljenih Uskokov njihovim vdovam in otrokom, kar je kralj Ferdinand potrdil, potem pa dne 12. julija 1543 uskoškemu glavarju Ivanu pl. Wernecku ukazal, da naj pošlje še dva druga krivca na sodišče pred kranjskega deželnega glavarja v Ljubljano.
Ko je 4. julija I. 1546. postal Uskokom glavar Ivan Lenkovič, bilo je še 180 zadrug v njegovem glavarstvu brez strehe. Komisarji: vicedom Jakob pl. Lamberg, Ivan Josip pl. Eck, Martin (lall, Pankrac Sauer in Viljem Schnitzenbaumer so iskali za-nje selišč. Posrečilo se jim je slednjič I. 1547. od vdove Apolonijo Püchler-jeve roj. Turjaške dobiti za naselitev Uskokov mehovsko grajščino za 4068 gld. v zlatu. (irajščina je bila v ta namen kaj pripravna, ker je bila žumberški soseda.
s) Lopaiie, Spomenici Hrv. Kraj. III, 399.
Dali so jo glavarju Lenkoviču, ki jc na kraljevo povelje z dne 7. marca 1. 1547.«) premestil tiste stare podložnikc, ki so še bivali med Uskoki na žumberškem svetu, v mehovsko graj-ščinstvo, bližne dele tega grajščinstva (teh mehovskih kmetij je bilo 74, prej so pa bili Uskoki naseljeni le na 31. žumber-ških kmetijah) je pa porabil za naselitev Uskokov, da so taki) isti stanovali bolj skupaj. Pogoj so pa stavili komisarji Lenkoviču, da mora grad dobro čuvati ter vedno biti na uslugo in pokoren Njega veličanstvu in od istega postavljeni gosposki v deželi. Kranjci so dali za odkup Mehovega 1500 gld.
Pri tej naselitvi Uskokov je pa Lenkovič prišel na V skril s hrvatskim banom Petrom Krdedijem, ki jc grozil s silo, češ da se mu dela krivica zaradi Hrvata Pavla Čolniča, ki ni hotel zamenjati svojih posestev. I.enkovič se je pritožil zoper bana pri kranjskem deželnem zboru in zbor je pojasnil banu stališče. Ob jednem so pa sporočili komisarji za naselitev Uskokov zadevo kralju dne 6. avg. 1547.") Pisali so: »Weil aus solchen ungebührlichen muthwilligen und gewaltigen Vorhaben und Drohungen Hans insofern er sie an die Landschaft geschrieben, wenn er nicht absteht, nur Raub, Mord, Blutvergissen und alles Übel zu gewärtigen ist, so bitten wir Ku. Maj., dass solchen Übeln gesteuert werde und der unrechte Theil mit Ku. Maj. Ungnaden anderen zum Kxcmpcl gestraft werde, sich in diesem Ku. Maj. Fürsten t h um bei guter Landesobrigkeit einiger Regierung oder Ku. Maj. Verordnung und Befehl zuverhindern, zu unterstehen viel weniger mit Ku. Maj. ("ammergut dermassen seines Gefallens zu handeln und zu gebleuten.« Priporočali so komisarji kralju tudi, da naj piše zaradi zamenjave njihovih posestev s posestvi mehovsko grajščino tom-le osebam: Volbanku, opatu kostanjeviškemu, Kliji, prijorju v Ple-terjah, deželnemu komturju nemškega reda ali njegovemu upravniku v Ljubljani, Krištofu gospodu v Črnomlju, Kraznni pl. Purckstallu, Juriju pl. Zobolporgu, Štefanu Semcniču, gospoj
") Prta). Cito-erniu, litnographic II. 361. ') Mu«, arh. v I.jufolj. II, 540.
Ani vdovi Ivana pl. Wcrnccka imeteljici grajščino kostanjoviške in Pavlu Čolniču. Vsi ti so imoli namreč po nekaj zemljišč med Uskoki in poleg njih in so bili pripravljeni zamenjati jih za mehovska zemljišča, samo Pavi Čolnič ne. Prosil je Lenkovič kralja tudi, da bi smel 500 do 600 gld. porabiti za popravo mohovskcga gradu, ki je važna točka za kresišče, in popraviti tudi grad Žumbcrk, ki razpada, ali pa naj mu da kralj kako drugo bivališče. Kralj Ferdinand je potrdil prvi predlog komisarjev in zamenjala so se nekatera zemljišča 3. dec. 1. 1548. Ana pl. Werneck roj. Neuhaus, vdova bivšega kostanjeviškoga glavarja Ivana pl. Wernecka, je odstopila nekaj zemljišč kosta-njeviškega glavarstva, prejela za-nje nekaj žumberških zemljišč od Lenkoviča in ta pa je dobil za žumberška zemljišča mehovska. Jednako sta zamenjala tudi pleterski prijor Klija in kostanjeviški opat Volbank, ki sta prejela mehovska zemljišča okrog Stopič in Šmihelja za svoja prejšnja zemljišča. Kostanjeviški opat je n. pr. odstopil (sedaj hrvatsko) vas Cerovico pod hribom Ravnino z 9. zemljišči. Pleterski in kostanjeviški samostan sta bila pa tudi že nekaj zemljišč odstopila za prvo naselitev Uskokov. Z drugimi grajščinami so se pogajanja glede zamenjave zemljišč vlekle do 1. 1557-
Ko se je tako zaokrožilo žumberško glavarstvo in so bili Uskoki pod streho, je cesar Ferdinand dne 12. julija 1. 1564. potrdil uskoške svoboščine iz 1. 1535. in dodal Se druge glede oprostitve od carine, mitninc in tridesetine. Tudi ta privilegij »menja, da Uskoki bivajo na kranjskih tleh (»allen vnsern Vsskhoken, derzeit »vnder Sichelberg in Crain«)8). Uskoški glavar (iašpar Rab je pisal 23. avg. 1570 zaradi zemljišč, katera so dobili uskoški vojvode"), kranjskemu dež. glavarju in kranjskemu viceriomu »dass diese Huben mit (Jrundt vnnd l'oden niemandt weder mit gericht noch anderem als allein Ihrer
•) Dež. arh. v ljultlj. muzeju I, 83, 7; LopaSič, Spomenici, III, 43a.
") Ta zemljišča so bila v Selcah, na Hrestovcm, na Osojni, v Po-kleku, na Železnem, v Graharih, na Kravjeku, Klingi in Gorenji Kavni.
Fürstl. Durchlaucht vnndtcr die Herrschaft Sichlbcrg vnndtcr-worfen vnndt zuegchorig«.,0) Tudi v pismu, s katerim je nadvojvoda Karol dne IO. julija 1571 podelil v Pokleku zemljišča Uskokom, stoje besede: »den Uskhoken, so zu vnnd bei Sichelberg in vnnsercm Fürstenthum Crain gesessen«.
Že iz dosedanjih podatkov je dokazano, da so se Uskoki naselili na kranjskem svetu, da jc dežela kranjska mnogo žrtvovala za naselitev Uskokov in da se je žumberško glavarstvo, četudi jc postalo bolj samostojno, vender smatralo kot del dežele kranjske, imenovan »Kranjska granicac.
(Konec prihodnjič.)
- 1,-UJo
Mali za piski.
KresiŠča tia Kranjskem I. 161J. Brzojavna pošta so l>ili za časa turikih napadov na Kranjskem in v Istri kresovi. Kadar je pridrl sovražnik v deželo, so zažgali kresove na gričih in pri gradovih, ki so se videli daleč na okrog. Ko so zažareli plameni in zagromeli možnarji najprej na ljubljanskem gradu in potem po drugih postajah, hiteli so prebivalci svoje imetje, žene in otroke spravljat v varne kraje, možaki so pa sli na vojsko, kamor jim jc bilo ukazano. Na zboru v Ljubljani sc jc dne 30. aprila I. 1613. ustanovil za zažiganjc kresov nov red in kot kresiSča so se določili ti-le kraji: Gorenjsko (Ober-Viertel): Ljubljana, Šmarna Gora, Šmarjctna Gora pri Kranju, Stari grad nad Kamnikom, sv. Nikolaj nad Savo v moravSki fari, sv. Petra cerkev nad Begunjami pri Radovljici, grad na Uledu in Bela Peč. Dolenjsko (Vnter-Vicrtcl): Ljubljana, Mofttanj, ViSnja Gora, Šumbcrk, Primskovo, Žuženbcrk, Hmeljnik, Raka in Mehovo. Notranjsko (Mittcr-Vicrtel): Ljubljana, /.onek (Ig), Turjak, Ortenck, Lož, Ribnica, Friedrichstein pri Kočevju, Kostcl, Poljane, Vinica, Črnomelj in Metlika. Za Kras in Istro: Ljubljana, Vrhnika, Hasperk, Postojna, .Šilertaber, Gutnck, Lisec in Učka gora. (Muz. Arh.) A.
Sliwenštxina v ljubljanski mestni hiši pred 200 leti. Pred dvesto leti so nameravali sezidati v Ljubljani novo mestno hiso. V ta namen jc spisal nekdo knjigo: Curia Labaccnsis Urbis Metropolis Duc. Carnioliac. Ausgegeben und verfasst durch einen treugesünten Patrioten.
">) Dež. arh. v Ljubljani, Fevdna pisma, XI.
i68o. Ta neimenovani domoljub, bržkone Dolničar, navaja različne napise, ki naj bi se nahajali po sobanah. Napisi, katere nasvetuje, so grški, latinski, nemški, francoski, laški in dva slovenska. Prvi slovenski, po številu napisov pa osmi, se glasi: »Buch vse, kar se uidi, redi.« Ta napis spada k podobi, kjer je naslikana solnčna ura. Drugi slovenski, oziroma dvanajsti napis, pa slove: »Suake dan blixe se Smrte«. Slika predočuje deroč in bežeč potok.
Uboga slovenščina, počasi vendarle napreduješ! V. S.
Starinske najdbe pod mestom Kranjem. Blizu umetnega mlina g. veletržca Toma Pavšlarja pri iztoku Kokre v Savo pod mestom Kranjem
l/.kopino pod mostom Kranjem.
so zadnjo jesen kopali temelj za hišo in zadeli na staro grobišče. Kraj se imenuje v Lajhu in leži prav pod pungerško cerkvijo pri vodi na spodnjo stran ceste, ki drži v Čirčiče. Mimogrede naj omenim, da jc na tem svetu imel (od I. 1753, do 1770.) svojo zvonarno kranjski zvonar Ivan Kristijan Riscr, čigar zvonovi Se pojd po nekaterih zvonikih. (Glej Šašelj, Zgod. zbornik str. 154.) Na tem svetu stoji zdaj samo še hišica, v kateri je stanoval pok. knezoškof dr. Widmer kot dijak. Izkopali so na precej obširnem grobišču doslej okoli 30 grobov. Mrliči niso bili žgani, ampak pokopani in vsi obrnjeni proti solnčnemu vzhodu, kar kaže na
krščansko dobo. Drugi grobovi so bili večinoma brez priložkov, našla se jc le stara zanimiva ključavnica, velik žebelj brez glave in dvoje lobanj, od katerih je bila jedna silno nizka. Jeden grob, ki je bil i '6 m globok, je bil pa jako bogat. Pričujoča slika nam kaže njegove najdbe. Glavnik (št. i.) jc iz slonovc kosti, 21 cm dolg in 3 cm širok. Bodalce (št. 2.) ima držalo iz zlata in železno rezilo ter meri po dolgosti 15 cm; škoda da ročaju manjka nekaj koscev. Bronasti obroček (pod št. 3.) meri v prerezu 2-5 cm. Prav zanimivi sta kroščasti zaponki (št. 4 in 5); spodnja njih stran jc iz srebra, a igli sta odlomljcni, zgoraj so pa v zlato vdelane tri vogelne koščice in smaragdu ter ametistu podobne steklene pločice. Vsaka zaponka meri v prerezu po 47 cm in je 05 cm debela. Pod št. 6 je svitek zlate pene, najbržc ostanek kakega pajčolana, in pod št. 7. je 8'8 cm dolga igla iz čistega zlata, koje bunčica ima krasno vdelano ametistu podobno steklo (mogoče je, da so v tej glavici, ki meri v prerezu i-3 cm, pravi ametisti). Podobne zaponke, kakor pri Kranju, so našli že tudi pri Beljaku, samo da je pri beljaških vdelan emajl, tu pa barvano steklo, ki jc zaradi večjega učinka podloženo z zlato peno. Najdbe so zanimive zaradi tega, ker kaj podobnega še nima kranjski muzej; želeti bi tedaj bilo, da jih njih lastnik, g. Tomo Pavšlar, odstopil muzeju. Iz katerega časa so te najdbe, je težko določiti. Splošno se sodi, da spadajo v frankovsko dobo ali v čas, ko so nad Slovenci, naselivšimi se na Gorenjskem, zavladali Franki. Na vsak način je bila gospa, ki je ležala v tem grobu, imenitnega rodu. Podali smo sliko, ker nam kak veščak utegne pojasniti redke izkopine. A. K.
Slovstvo.
I. DU krainisehen Landhandfesten. Ein Beitrag zur österreichischen Kechtsgeschichtc. Von Wlad. Leveč. Z veliko pridnostjo je sestavljena ta 58 stranij obsegajoča knjižica, ki je ponatisnjena iz »Mit-theilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung«, XIX. Bd. V prvem ilelu pisatelj razpravlja razvoj deželnega gospostva na Kranjskem in postanek deželnih stanov, kar podaje lep donesek k upravni deželni zgodovini. V drugem delu so pa našteti deželni ročini kranjski in nekatere druge listine, ki se tičejo deželnih svoboščin in ki leže večinoma v kranjskem deželnem arhivu. Tu pogrešamo še nekaterih listin, n. pr. potrdilnih pisem cesarja Friderika z dne 9. aprila 1. 1457. in cesarja Maksimilijana z dne 16. decembra I 1493. (Gl. Schumi, Archiv II, str. 210. in 214.) V dodatku knjižice so dobesedno navedene štiri najstarejše svoboščine kranjske. A'.
II. /ur Frage über den Ursprung der Slaven. Ein Nachtrag zu meiner Schrift »0 pÄvodu Slovanu« takd slove, 15 stranij broječa brošura, najnovejši spis znanega češkega učenjaka, dr. I.ubora
Nicdcrla. V svojem večjem spisu »O povodu (postanku) Slovanu«, izšlem pred dvema letoma, o katerem so »Izvestja« že tudi poročala,1) dokazuje pisatelj, da so bili stari Slovani ne toliko jezikovno, marveč pred vsem anthropološko sorodni s svojimi najbližjimi sosedi Balti in Germani, da ne moremo govoriti o kakem sorodstvu starih Slovanov s turansko, mongolsko itd. pasmo, kakor trdijo nekateri učenjaki. V navedeni brošuri pa odgovarja svojim kritikom K. Rhammu, Miljukovu in Piču, ki so se negativno izrekli o njegovih trditvah. Niederle meni, da so ga mnogi napačno umevali radi tega, ker se ni dovolj določno izrazil, zato pre-cizujc sedaj natančneje svoje mnenje, oziroma dejstva, kajti to, kar on trdi, ni nikaka teorija, ampak navaja le dejstva, katerih drugi niso videli ali pa se niso brigali za nje. Stari Slovani (do konca I. tičočletja po Kr.) so bili, kakor Balti in Germani, dolgoglavci v pretežni večini. Izkopine kažejo sicer oba tipa, kratkoglavi in dolgoglavi tip; akceptovati moramo oba, toda dolgoglavi tip prevladuje, zato moremo govoriti z vso gotovostjo o relativni dolihocefaliji, ki se je nahajala v prejšnjih časih najbrže še v veliko večji množini in bila karakteristiški znak slovanskega plemena. Vprašanje je sedaj, kako si razlagamo, da so sedanji Slovani kratkoglavci, dočim so bili stari dolgoglavci? To si moremo raztolmačiti po transformaciji, pri kateri je bila glavni činitelj ravno ona prvotna brahicefalna manjšina. Ta pretvorba pa ni bila direktna tako, da bi sc bila polagoma pretvarjala dolgoglava oblika v Sirjo, kratkoglavo, ampak dolgoglavi tip sc je vslcd križanja polagoma absorboval, manj umrljivi kratkoglavi tip nekdanje manjšine ga jc vedno bolj izpodrival in naposled skoro čisto izpodrinil.
Kar velja o dolihocefaliji starih Slovanov, to velja izvečinc tudi za presojanje kompleksa, t. j. barve polti, očij, las. Stari Slovani so bili svetle boje, pravzaprav svctlorjavc, prehajajoče na rdeče, kar nazi-vamo v slovanskih jezikih skratka: rusi. Za dokaz rusega kompleksa starih Slovanov sicer nimamo in ne moremo imeti tako jasnih podatkov, kakor o dolihocefaliji, toda sklicujemo se na celo vrsto starih poročil, ki nam slikajo Slovane kot ljudi velike postave, rožastih lic, rusih las in brade, dalje na tradicije starih pesnij in naposled na dejstvo, da so Slovani tudi sedaj v svojem jedru in večini svetle barve. I tu moremo seveda trdili le to, da svetli tip prevladuje, in nič več nc.      D. L.
') Glej »Izvestja« VII., scä. a., str. 66. Na to poročilo opozarjam, ker je za umevanje stvari potrebno.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Vin »Ji J. Illo-nlkovl ni K'.I h 11.1 v Ijubljaiil.
Kazalo.
Razprave.
Stran
K petdesetletnici slovenske narodne zavednosti. Anton Globočnik
pl. Sorodolski.............. i
Drobiž iz admontskega arhiva. /''/: Šmid........ 15
Kožnik in cerkev na Rožniku. / Vrhovcc ......... 24
Doneski k zgodovini ccrkvA in fant na Kranjskem. M. Slckovec 41
Valvazorjeva knjiga grbov............. 47
Kranjski bogoslovci v Rimu. Jos. lienkovii....... 61
Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr. Dr. Fr. Kos 77
109, »S*. «77
Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku. /'. //. Radia ... 95
Rimski romarji iz slovenskih dežel. Dr. Fr. Kovačič..... 121
Iz Schönlebnovih zapiskov o kranjskem plemstvu. Janko Harle 130
Čegav je Žumbcrk? Anton Koblar.......135, 163, 211
Zgodovinski spominek iz Medjimurja. An t. Globočnik pl. Sorodolski 145
Mali zapiski.
Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem. /. Vrhovnik   ... 36
Slovenska Lutrova postila iz I. 1595. Konrad Črnologar   ... 72
Odkod ime Horjul? P. B.............. 73
Prazgodovinska in rimska grobišča v Šentjurski župniji in okolici.
M. S.................. 74
Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. M. S. .   . 75
Stara gotska soha sv. Štefana. M. S........ 76
Rodovina Hlagajcv. Fr. K............. 100
Prazgodovinske izkopine pri Toplicah na Dolenjskem. .S'. A'. 102
Stran
Janez Debevcc in janzenizem. /. Vrhovnih........ 103
Vrstnik slovanskych staružitnosti. /. Kuniič.....104, 144
Slovenska mesečna imena iz I. 1466. Fr. A'........ 104
Odkod ime Horjul? S. A'.............. 105
Have, have Natesia! V. Sttskü........... 106
Krst Turkov v Ljubljani. A'...... ...... 140
Rimsko grobišče v Ljubljani. A'. . ...... 141
Emona-Ljubljana. A'......... ...... 142
Fürstbischof Martin Brenner. I'. S. ...    . ..... 142
J. F. Böhmer, Rcgosta imperii VI. /•'>: A"......... 144
Stiski menihi. A'...... ......... 172
Poplav Ljubljanskega barja 1. 1515. A'.......... 176
Star slovenski nagrobni napis. V. S.......... 176
Slovstvo................                                                                         176, 221
Kresišča na Kranjskem I. 1613. A"........... 219
Slovenščina v ljubljanski mestni hiši pred 200 leti. V. .S'.   .    .    . 219
Starinske najdbe pod mestom Kranjem. A. A'....... 220
Slike.
Podobi žumberškega gradu iz I. 1639......... 144
Izkopine pod mestom Kranjem........... 220