Poštnina plačana v gotovini Leto XX., št« 186 Ljubljana, sobota 12. avgusta 1939 Cena l Din upravmsivo; Ljubljana, tLnailjeva š — Telefon St 3122, 3123, 3124, 8125, 3120. Inserauu oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 tn 2492. podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Račun) pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Čislo 78 180 Wlen St 105.241- Francova odločitev Kljub temu. da je na drugih področjih političnih senzacij tako rekoč vedno nekaj na dnevnem redu, španske notranje stvari ne nehajo zanimati svetovno politično javnost. Ze nekaj tednov so listi polni poročil iz te domovi" ne notranjih razprtij in zdelo se je ponovno, da bodo nasprotja med političnima taboroma zavzela opasne oblike. Toda generalu Francu se je posrečila solucija, ki naj povede razvoj brez novih pretresljajev na nova pota. Ta solucija je nenavadno preprosta, tako preprosta, da se zdi, kakor da se je vsiljevala sama od sebe že od vsega početka. General Franco ie namreč spremenil statute falange, se ji postavil na čelo in hkrati pozval odločujoče faktorje iz vojaškega tabora, da se mu pridružijo ter stopijo z njim vred v vr" ste tega širokega pokreta, ki naj bi bil poklican, da izvede notranio reformo celotnega političnega življenja v Španiji. Res, da je general Franco že prej vzdrževal zelo dobre odnošaje do falange, saj je njegov najbližji sorodnik Suner dejansko toliko ko vodja v falangističnem gibanju, toda vendar pomeni novo pot, ako bo sedaj sam Franco na čelu te akcije ter ji bodo pripadali tudi mnogi drugi funkcionarji iz vojske. Kako velik obseg bo zavzela ta več ali manj diktirana refor" ma falangistične stranke, se iz dosedanjih vesti seveda še ne more razvideti, toda poročila soglašajo, da tako rekoč »vse hiti v falangistične vrste«, kar je komaj mogoče razumeti drugače, kakor da gre za sistematično delo. To se oravi z drugimi besedami, da je general Franco uvidel nemara že zgodaj, ne šele ob početku sedanjih trenj med obema političnima taboroma, da mu je falanga neobhodno potrebna kot trdno sklenjena organizacija z ideološko osnovo ter jasno postavljenim pro" gramom. Uvidel pa je tudi, da ni mogoče odriniti vojaških odličnikov, ki so storili velik-> delo, da so stali na čelu dejanske krvave borbe zoper republiko in njeno levičarsko vlado. Nadalje se zdi, da izvira njegova reforma iz prepričanja, da je samo vojska, čeprav zmagovita, vendar preslaba osnova za novo organizacijo Španije ter je treba dati opore in zaslombe s sistemom politične organizacije, kakor jo ima falanga. Kajti Španija nikakor ni umirjena na znotraj in ne more biti dvoma o tem, da bi se komaj za silo udušeni demokratični in levičarski tabor takoj začel zopet gibati, kakor hitro bi vladni tabor pokazal znatnejše razpoke v svojem sestavu. Podoba je, da je šlo vse Francovo prizadevanje za tem, da sklene kompromis, toda kompromis posebne vrste. S tem, da je sam stopil na čelo falange, si jo je dejansko podredil. S tem pa je dejansko omogočil tudi onim dosedanjim svojim vojaškim sodelavcem, ki se z njim strinjajo v zasnovi, da se uveljavijo po posredovanju falange. Kako bo mogoča taka asimilacija obeh taborov, je še povsem negotovo, saj tudi še ni dovolj razvidno, kako bo sploh omogočen začetek njenega funkcioniranja. Toda zelo se zdi, da si je Franco vzel v roke pravice, da po svoje vpliva na bodoči razvoj v falangi, pa tudi na njeno ideologijo in njeno politično usmerjenost. Izvajanje te pravice zavisi seveda od mnogih okolnosti, od osebnih razpoloženj in osebnih zvez. Eno pa je pri tem gotovo: najlažje bo prav v tej kombinaciji premostiti nasprotja, izgladiti razlike in ohraniti ekstremev skupnih vrstah. Ne more se reči, da je v Francovem poskusu že garancija za uspeh. Često zadostuje v takih primerih, da je v skupni organizaciji nekaj jako različnih političnih osebnosti, pa izjalovijo kompromis. Vse to se bo šele pokazalo. Morda bo postalo nujno, da se vendarle dobo ju je borba najprej v načelnem pogledu. V tem pogledu bi se seveda falangisti in vojaški člani kmalu znova našli v nasprotnih frakcijah. Toda bolj verjetno se zdi, da bo Franco napel vse sile četudi za ceno nekaterih neobhodnih osebnih žrtev, bodisi na tej ali oni strani, da ohrani združene najkrepkejše sile svojega tabora in jih porabi za temeli bodočemu redu v Španiji. Kot eno najkočljivejših področij, kjer bo obilo netiva za razlike, se označuje vprašanje zunanje orientacije španske državne politike: saj se potrjuje vedno znova, da so falangisti pretežno usmerjeni k taboru totalitarne osi, a generali za nevtralnost in mirno obnovo. Nihče ni pričakoval, da se bo Španija po zmagi generala Franca obrnila zapet k demokratičnemu ali parlamentarnemu redu Saj se ie njen boj vršil zoper osnove takega sistema. Zato je bilo pričakovati da bo bodoča oblika španskega notranjega režima več ali manj absolutistična, da ne bo daleč od diktature. Onim. ki so napovedovali tak razvoj, je dal čas v celoti prav Franco pa je združil celo dvoje potez v svoji soluciji: uvedel je dejansko osebni re- madžarska u ospredju krize Važni sklepi v Solnogradu v zvezi z mednarodnim položajem — Za mirno likvidacijo gdanskega spora — Odločitev v Hitlerjevih rokah London, 11. avg. z. Govor voditelja gdan-skih narodnih socialistov Forsterja je bil po sodbi londonskih krogov preračunan zgolj na protipoljsko demonstracijo, ni pa v ničemer spremenil položaja. Kar je povedal Sorster, ni nič novega. Forster ni nikaka mednarodna osebnost, marveč predstavlja samo odmev Hitlerja, s katerim je imel tik pred tem zborovanjem dolge razgovore. Le nemški tisk daje temu govoru primeren okvir in skuša valiti krivdo za nepopustljivost Poljske na Anglijo in Francijo, dočim je Forster dolžil Poljsko. V Londonu pričakujejo, da bo šele Hitler o priliki proslave petindvajset-letnice tannenberške bitke dne 27. avgusta jasnejše povedal, kaj prav za prav namerava Nemčija. Forster je samo nami-gaval na razne možnosti in je pustil odprta vrat? tako za pogajanja s Poljsko, kakor za udar v Gdansku. V zvezi s tem pa pripisujejo velik pomen sestanku grofa Ciana in Ribbentropa v Solnogradu. Ne dvomijo o tem, da bodo na tem sestanku sprejeti zelo važni sklepi v zvezi z mednarodnim položajem. Angleški poslanik v Rimu je obiskal grofa Ciana tik pred njegovim odhodom v Sol-nograd in mu ponovno pojasnil stališče angleške vlade, kakor je to storil lord Halifax napram nemškemu poslaniku v Londonu. V Londonu pričakujejo, da bo italijanska vlada tudi pri tej priliki izrazila svoje pomisleke proti pretiravanju v vprašanju Gdanska in znova priporočila urfditev tega vprašanja na miren način Po informacijah iz neoficielnih, a zelo dobro poučenih krogov pa kaže vse na to, da je Gdansk samo zunanji povod za mnogo dalebosežnejše načrte ter da bo prišlo do krize na drugem koncu Evrope. Pri tero mislijo zlasti na Madžarsko. Nemčija Vo po nasvetu Rima podprla madžarske revi-zionistične težnje zlasti proti Rumuniji in pričakujejo v tem pogledu že za prihodnji teden pričetek velikopotezne akcije. Mobilizacija v Rumuniji Bukarešta, 11. avg. w. Danes je izšel uradni razglas, s katerim se poziva pod orožje deset letnikov rezervistov, ki se morajo 15. avgusta javiti pri pristojnih vojaških poveljstvih. V proglasu ni navedeno, kako dolgo bodo ostali pod orožjem. Med vpoklicanimi rezervisti je tudi mnogo takih, ki so letos že absolvirali eno- odnosno dvomesečne vojaške vežbe. Skupno gre za vpoklic blizu 500.000 rezervistov, štiri ru-munske armade bodo z vpoklicom teh rezervistov dosegle popolno vojno številčno stanje. Od 15. avgusta dalje bo imela Rumunija pod orožjem skoro poldrugi milijon vojakov. Tudi v Turčiji Ankara, 11. avg. o. Turška vlada je pozvala pod orožje 8 letnikov rezevistov. Tako je sedaj vpoklicanih že 12 letnikov rezervistov, ki so bili v glavnem poslani v evropski del Turčije. ... in Grčiji Atene, 11. avg. o. Grška vlada je pozvala za 15. avgusta na vaje 3 letnike rezervistov, ki so bili v glavnem poslani na mejo proti Albaniji, kjer že 3 tedne po- spešeno izvršujejo utrjevalna dela. Na albansko mejo je bilo odposlanih tudi veliko število težkih topov. v Italiji dva letnika vpoklicana, dva odpuščena Rim, 11. avgusta, A A. (Štefani). Musso-lini je izdal ukaz, da se pokličcta pod zastavo letnika 1902 in 1910. Ostala bosta pod orožjem od 21. avgusta do 31. oktobra. Letnika 1901 in 1912 bodo poslali domov. Ta dva letnika sta pod orožjem od pomladi. Vojaški transporti preko Dunaja Dunaj, 11. avg. br. Dunajski kolodvori so zatrpani s transporti vojaštva in vojnega materiala. Večina transportov je namenjenih na Moravsko in Slovaško Vojaške oblasti so zasegle vse zaloge bencina. Prodajalci ne smejo oddajati privatnikom bencina vse tako dolgo, dokler si ne ustvarijo rezervnih zalog najmanj 20.000 litrov. Daladier prekinil dopust Pariz, 11. avg. br. Zaradi napetega mednarodnega položaja je ministiski predsednik Daladier prekinil svoj odmor ter se je nocoj vrnil v Pariz. Coulondre pri Bonnetu Pariz, 11. avgusta, br. Zunanji minister Bonnet je imel danes dolg razgovor s poljskim poslanikom, hato pa s francoskim poslanikom v Berlinu Coulondrom. ki se mudi na dopustu v Franciji. Kakor se zatrjuje, je Bonnet pozval poslanika, naj takoj prekine svoj dopust in se nemudoma vrne* v Berlin, kjer je njegova navzočnost zaradi razvoja mednarodnega položaja nujno potrebna. Naš in turški poslanik pri Halif axu London, 11. avgusta. A A. (Havas). Danes dopoldne sta obiskala angleškega zunanjega ministra Halifaxa jugoslovenski in turški poslanik na angleškem dvoru. Amerika naročila tisoč novih letal Washington, 11. avgusta. AA. V smislu oboroževalnega programa je vlada naročila več ko tisoč letal in letalskih motorjev. Naročila so vredna 86 milijonov dolarjev. Dalje je naročeno še drugega vojnega materijala za 15 milijonov dolarjev. Sestanek kralja Karola z Ismetom Inenijem Carigrad, 11. avgusta. AA. (Štefani.) Danes dopoldne se je rumunski kralj Karol takoj po svojem prihodu v Carigrad odpeljal v palačo Dolma Bakče, kjer je imel daljši razgovor s predsednikom turške republike Izmetom Inenijem. V političnih krojih pravijo, da je bil ta obisk le vljudnega značaja. Solnograškl sestanek Italijanski in nemški zunanji minister sta pričela danes razpravljati o mednarodnem položaju Solnograd, 11. avgusta, br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel danes s svojim spremstvom v posebnem vlaku ob 11.20 v Solnograd. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil nemški zunanji minister Ribbentrop z lokalnimi zastopniki oblasti in stranke. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica, ki je italijanskim gostom navdušeno vzklikala. Tudi ob vsej poti od kolodvora do hotela »Oesterreiclii-scher Hof«, kjer se je grof Ciano nastanil, je tvorila množica špalir. Po kratkem odmoru v hotelu sta se Ribbentrop in grof Ciano odpeljala na gradič Kusehelberg pri Solnogradu, kjer so že bili zbrani vodilni uradniki nemškega zunanjega ministrstva. Po kosilu so se takoj pričeli razgovori, ki bodo trajali, kakor se zatrjuje, do nedelje opoldne, ko bo po zaključku izdan komunike. Razgovorom prisostvujeta tudi nemški poslanik v Rimu Mackensen in italijanski poslanik v Berlinu Attolico. Dočim objavljajo nemški listi le kratke vesti o prihodu grofa Ciana na solnogra-ške igre, pišejo italijanski listi, da dokazuje ta sestanek, da os Rim-Berlin izborno funkcionira. »Popolo di Roma« piše, da pušča živčna vojna, ki jo izzivajo demokratične države, obe državi osi Rim-Berlin popolnoma hladne. Tako v Rimu kakor v Berlinu gledajo docela mirno na razvoj mednarodnega položaja. List v zvezi z gdanskim vprašanjem zavrača trditve, da hočeta Italija in Nemčija izzvati vojno. . Salzburg, 11. avgusta. AA. (Štefani.) Takoj po kosilu sta se ministra Ciano in Ribbentrop vse popoldne razgovarjala. Jutri bo Hitler sprejel Ciana v Berchtcsga-donu. London, 11. avg. br. »Times« poročajo v zvezi s sestankom v Solnogradu, da je prišla pobuda za ta sestanek iz Rima, ki je žim, pa ga oprl na statute že obstoječe politične organizacije, zgrajene na ko- \ piji totalitarnih političnih doktrin sodobnosti. Ako izvede svojo zamisel do kraja in se mu posreči naznačeni kompromis. se more pričakovati, da se bo njegov načrt držal dalje časa v sedlu. Seveda ne smemo prezreti, da je Španija dežela notranjih političnih razprtij. Politični duhovi so tu vajeni borbe, naj so na vladi, a še bolj, kadar so v opoziciji. Neštetokrat je že politična zgodovina novejše dobe pokazala in izr pričala, da je res tako. Jako hitro se tu osnujejo sekte, se ustanovijo frakcije. ki niso zadovoljne z delom večine, pa hočejo svojo zamisel izvesti do zmage po lastni, premo zasnovani poti. Nemara je v tej psihološki stvarnosti še največ apasnosti, da bi mogla Francova koncepcija doživeti polom, pa da bi različnih duhov vendarle ne mogli ohraniti v skupnem taboru, kaj šele da bi bilo z njimi mogoče vladati državo. Seveda se ne sme pozabiti, da smo šele v prvi dobi pc zmagi Francove reakcije. Doba notranje borbe je še tako blizu, da se zdi nasprotnik še nevaren, četudi ne več močan. Kolikor bolj se bo oddaljeval ta usodni prelom, kolikor dalje se bo zdela premagana demokratična republika, tem vidneje se bodo kazale razpoke v vladnem taboru in tem težje bo hoditi po poteh kompromisa. ki si ga je general Franco tako preprosto zasnoval. Nova vlada generala Franca že nosi obeležje njegove kompromisne formule. Po njenem delu. pa po funkcioniranju nove ustave bo mogoče zanesljivejše pregledati, kako se bo ta solucija obnesla. Evropski svet gleda na Španijo vedno samo z očmi človeka, ki je na stvari zainteresiran v toliko, kolikor se njega tiče. Tako ostane tudi v bodoče. izrazil nujno željo, da dobi točne informacije, kako daleč namerava Nemčija v prihodnjih tednih. Verjetno je, da bodo na tem sestanku razpravljali zlasti tudi o stališču Madžarske. „Giornale d'Italia" o pomenu konference Rim. 11. avg. o. O sestanku italijanskega zunanjega ministra Ciana in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Salzburgu poudarja »Giornale d'Italia«. da jc bil že davno pripravljen in da predstavlja novo prehodno etapo v razvoju italijansko-nem-škega pakta o politični in vojaški zvezi. Določile se bodo vse modalitete za izvršitev ukrepov, določenih v politični in vojaški zvezi, da bi mogla v vsakem primeru pravilno funkcionirati in tako s kon- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 1, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. kretnim delom na področju zunanje politike, kakor tudi glede na vse vojaške, gospodarske in kulturne možnostj potrditi aktivno solidarnost Italije in Nemčije. „Timesu: Jugovzhodna Evropa glavni predmet London, 11. avgusta, o. Večina današnjih listov, med njimi predvsem »Times« so mnenja, da bosta Madžarska in jugovzhodna Evropa prej kakor Gdansk glavni predmet razgovorov italijanskega in nemškega zunanjega ministra v Salzburgu. »Times« pravijo, da je pobuda za sestanek v Salzburgu prišla iz Rima, ker se hoče italijanska vlada informirati o bodočih načrtih svojega zaveznika. Domneva da bo Madžarska v ospredju govorov v Salzburgu, temelji deloma tudi na mnenju dobro poučenih krogov, da bo Nemčija, ko bo pozornost sveta najbolj osredotočena na Gdansk, izkoristila ta čas za posebno aktivnost v jugovzhodni Evropi. Kot dokaz za to navajajo nenadni obisk madžarskega zunanjega ministra Csakvja pri Ribben-tropu. »Daily Telegraph«: z?stopa mnenje, da si bo Ciano brez dvoma prizadeval vplivati na svojega zaveznika v smislu zmernosti. Forsterjev govor ln njegov odmev Po splošni sodbi evropskega tiska, govor vodje gdan-skih nacistov položaja ni prav nič izpremenil Varšava 11. avg. AA. (Pat). Varšavski i se moral odnos Gdanska do Poljske odnos- politični krogi ne pripisujejo nobenega po mena včerajšnjemu Forsterjevemu govoru, češ da je Forster zasebnik in da nima nobene uradne funkcije v Gdansku. Forsterjev govor je običajen pojav. Njegov namen je bil, vliti poguma gdanskemu prebival, stvu. ki je zares vznemirjeno ob misli, da bi utegnilo postati predmet in žrtev nepopravljivih dogodkov. V tukajšnjih krogih naglašajo, da ni ta govoj prinesel ničesar novega in da je ponavljanje starih stvari stalen motiv nemške propagande. Kakor se vidi iz Forsterjevega govora, je Nemčiji manj do usode Gdanska. ker ji je mnogo več do splošne spremembe zemljevida vzhodne Evrope. Berlin, 11. avg. AA. (DNB). Današnji berlinski jutranjiki obširno pišejo o snočnji manifestaciji v Gdansku in poudarjajo, da je bila to velika manifestacija Gdanska za rajh in jasen odgovor Poljski. Rim, 11. avg. A A (Štefani). Italijanski časopisi že v naslovih svojih člankov, po. svečenih govoru pokrajinskega voditelja Forsterja, poudarjajo pravice in voljo Nemčije, da se Gdansk priključi nemškemu raj-hu. Italijanski listi komentirajo tudi stališče Poljske do Gdanska in trdijo, da to stališče postaja vsak dan bolj nevarno. London, 11. avg. AA. Diplomatski urednik Press-Association pravi, da ni Forsterjev govor nikogar presenetil, kajti, kakor se Gdansk ne čuti osamljenega, prav tako tudi Poljska ni osamljena, ker ima svoje prijatelje. »News Chronicle« ugotavlja, da ni govor prinesel nobene senzacije in da ni poslabšal" položaja in tudi ne prejudiciral neposredne akcije tistih, ki bi hoteli posredovati glede Gdanska. List obenem primer-je položaj v Gdansku in položaj češkoslova ške pred proglasitvijo protektorata. »Daily Telegraph« pravi, da pomeni Forsterjev govor da bo poslednjo besedo glede nemškega stališča do Gdanska izpregovoril Hitler. Pariz, 11. avg. br. čeravno francoski listi ne pripisujejo posebne važnosti govoru Forsterja, o katerem pravijo, da niti sam ne veruje v svoje argumente, povzroča nemška gonja proti Poljski v francoski krogih precejšnjo zaskrbljenost. Kar se tL če nemških očitkov proti Poljski zaradi Gdanska. opozarjajo v Parizu na to. da je Nemčija sedanje stanje v Gdansku priznala s sklenitvijo pogodbe s Poljsko leta 1934 in ni takrat prav nič zahtevala, da bi no do Nemčije kakorkoli spremeniti. V pariških političnih krogih so prepričani, da Rim in Berlin odločnosti Anglije in Francije nimajo kaj staviti nasproti in iščejo zato pota in načina, kako bi to vsaj pred svojim narodom izenačili. V Parizu prejo, jajo položaj docela hladnokrvno in znova pohvalno podčrtavajo treznost in zmernost Poljske. Washington, 11. avg. AA. (Havas). V političnih krogih poudarjajo, da ni Forsterjev govor prav nič spremenil razmerja med Gdanskom in Poljsko. 2oo angleških bombnikov odletelo na Poljsko Kodanj, 11. avg. o. Danski listi poročajo iz Londona, da je v zadnjih dneh odletelo iz raznih angleških luk 200 bombnikov v strnjenih formacijah preko Danske proti Poljski. Na poletu so razvijali brzino 650 km na uro. Kaj pišejo poljski listi Berlin, 11. avgusta, b. Vsi današnji nemški listi smešijo pisanje varšavskega organa težke industrije »Kurjer Polski«, ki ob-ljavlja članek pod naslovom »Nemčijo je treba uničiti!« List piše med drugim: Kakor je bilo pred 2000 leti treba porušiti Kartagino, tako se tudi danes vedno bolj množe oni, ki pravijo, da je treba nemškim gospodovalnim nakanam enkrat za vselej napraviti v Evropi konec. Nemčija je po mnenju lista kriva vsega sedanjega strahotnega oboroževanja, ki bo človeštvo uničilo. Nemčija je tudi kriva, da danes vsa svetovna trgovina samo še životari. Nemški listi pripominjajo k temu članku med drugim: Težko nam je odgovarjati na izbruhe tolikšnega sovraštva, katerega neprikriti cilj je uničenje Nemčije. Iz zaključkov, ki jih postavlja poljski list, je jasno razvidno, za kaj prav za prav gre: Za pohod na Berlin ... Varšava se je s tem razkrinkala. Ona hoče hegemonijo nad svojimi sosedi! To je torej posledica od Anglije vzgojene vojne psihoze. Protinacistična zarota Varšava, 11. avgusta, br. Listi poročajo, da so med gdanskimi policijskimi uslužbenci odkrili protinacistično zaroto. Okrog 60 policijskih uradnikov in varnostnih, stražnikov je bilo aretiranih. V Moskvi danes pričetek vojaških razgovorov Prihod in sprejem francoske in angleške vojaške delegacije v Moskvi Moskva, 11. avgusta, br. Danes ob 10.20 sta prispeli preko Leningrada, v Moskvo angleška in francoska vojaškač* delegacija za generalštabna pogajanja z fcusijo. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu komisarja za vojsko maršala Vorošilova pod-načelnik glavnega generalnega štaba general Smorodinov v spremstvu večjega števila visokih vojaških funkcionarjev. Navzoči so bili tudi zastopniki ruske vojne mornarice in letalstva ter odposlanec zunanjega ministrstva, ki je pozdravil angleške in francoske goste v imenu zunanjega komisarja Molotova. Poleg tega je bilo na kolodvoru vse osebje angleškega in francoskega poslaništva z obema veleposlanikoma na čelu. Za angleško in francosko delegacijo je bil v Moskvi rezerviran krasen gradič, v katerem bodo gostje nastanjeni za časa svojega bivanja v Moskvi, Ob 15. sta obe delegaciji obiskali najprej maršala Vorošilova, nato pa predsednika sovjetske vlade in komisarja zunanjih zadev Molotova. Pri tej priliki je bilo dogovorjeno, da se prično oficielni razgovori jutri dopoldne ob 11. na Kremlju. Prvi otvoritveni seji bodo poleg zastopnikov vseh treh generalnih štabov prisostvovali tudi Molotov ter angleški in francoski veleposlanik. Moskva. 11. avgusta. AA. Včeraj je komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel i v Kremlju 25 bolgarskih parlamentarcev, 1 ki so prišli v Rusijo na obisk. Pri sprejemu je bil tudi komisarjev pomočnik Potem-kin. Estonski minister v Moskvi Moskva, 11. avg. AA. Semkaj je prispel estonski kmetijski minister, da si ogleda sovjetsko kmetijsko razstavo. Italijanski trdnjavski pas ob francoski meji Rim, 11. avg. AA. (Štefani). Maršal de Bono je poslal Mussoliniju pismo, v katerem pravi, da je končal obhod trdnjav-skih utrdb na italijanski zahodni meji v smislu dobljenih navodil. Maršal pravi poleg drugega, da je za časa svojega bivanja v tem trdnjavskem pasu mogel ugotoviti, da se ta pas čedalje bolj močno utrjuje in da utrjevanje ne hi moglo potekati hitreje. Dejal je tudi, da bo ta trdnjavski zi.d naredil italijansko zahodno mejo neprebojno že ob takšnem stanju, kakor vlada sedaj. Preko tega pasu po mnenju maršala de Bona ne bi mogel priti niti najmočnejši sovražnik. Letalski manevri v Angliji končani Obramba proti napadom na industrijska središča se je izborno obnesla London, 11. avg. o. Kakor poroča »United Press«, so se velike letalske vaje z zatemnitvijo. ki so bile raztegnjene na polovico Anglije končale ob 4 zjutraj Prebivalstvo je sicer izpolnilo vse ukrepe vendar pa «e je pokazalo da jih bodo morali v primeru vojne poostriti Po r-'1-njem nemškem letalskem napadu na Lon-dor 1 1918 Aneliia še ni bila nikdar tokem vojnem stanju kakor v preteki noči, ko so opolnoči v pokrajini in ob 0 3< v Londonu ugasnili vse luči v pričakovanju sovražnika iz »Vzhodne dežele« Polovica Anglije je bila v temi, več stotisoč vo.akov pa je bilo na opazovalnicah poleg aparatov za prisluškovanje, reflektorjev in protiletalskih toprv. Pod zaščito nizkih oblakov je letalska eskadrila »Vzhodne dežele« prodirala proti »Zapadni deželi« od francoske obale ter skušala v veliki višini priti do strateških železniških križišč, skladišč in tovarn vojnah potreb ščin. Skoraj istočasno z ugasnitvijo luči so -ie Dojavili napadalni bombniki nad središčem mesta V širokih krogih so tedaj zableščali reflektorji in razsvetlili letalsko eskadrilo na nebu, ki se je skušala takoj raziti in se skriti v temi. Za tem se je dolgo čulo grmenje protiletalskih topov in ookanje težkih strojnic. Napadalci so izjavili, da je bila zatemnitev uspešno izvedena in da je bilo zelo težko točno ugotoviti položaj najvažnejših objektov za bombardiranje. Velike tovarne municije, ki so delale vso noč, so bile tako dobro zatemnjene, da lih ni bilo mogcče videti in so piloti delali samo s pomočjo svojih nstruinentov. Generalski režim v Španiji Skoro vse važnejše resore v novi vladi imajo v rokah generali Madrid, 11. avgusta A A (Reuter). General Franco je imenoval novo vlado. Njen predsednik je on sam s pravicami, kakršnih ni imel nikoli noben predsednik vlade. Razen njega so v vladi zunanji mini ster polkovnik Beigreder, notranji minister Suner, vojni minister general Varela, mornariški minister general Moreno, letalski minister general Yague, pravosodni minister Bilbao, finančni minister Laras, minister za industrijo in obrt de la Lastra, kmetijski minister Beleumea, prosvetni minister Martin in gradbeni minister Alonso Pena. Razen tega so stopili v novo vlado s činom ministra tajnik stranke general Mu-nos Grande in ministra brez portfelja Ma-sas in Camero del Castillo. General Franco je podelil dosedanjemu ministru Jordani mornariški red za zasluge na beli lenti v znak priznanja za njegove velike zasluge za špansko mornarico. Notranji minister Serano Suner in minister za javna dela Pena sta dobila red za vojaške zasluge. Vojno ministrstvo je izdalo zakon, po katerem se upokoje vsi generali, ki so dosegli predpisano starost. London, 11. avgusta. A A. Reuter. Times« komentira sestavo nove španske vlade in pravi, da bo razvoj dogodkov odvisen samo od osebnosti, ki sede v novem kabinetu, posebno pa od generala Franca in od članov vrhovnega sveta narodne obrambe. Odmev v Angliji London, 11. avgusta, br. Angleški tisk se bavi s položajem v Španiji Diplomatski so-trudnik »Manchester Guardiana« znova zatrjuje, da želi Španija ostati nevtralna. General Franco je baš iz tega razloga izvedel zadnje reforme, ki mu dajejo diktatorsko oblast, da lahko na ta način zajezi vpliv ekstremenih falangistov Španija je Italiji in Nemčiji sicer hvaležna za izkazano pomoč zaveda pa se prav dobro, da ta moč ni prišla iz kake ljubezni do Španije, marveč zaradi tega. ker sta si hoteli ustvariti v Španiji močno postojanko za primer obračuna s Francijo. Španski manevri pri Gibraltarju Gibraltar, 11. avgusta, b. Nočno zatem nitev, ki so jo odredile angleške vojaške oblasti zaradi tri dni trajajočih manevrov je izrabila tudi španska vojska za svoje manevre v neposredni bližini Gibraltarja Manevri so potekali v znamenju fingira nih napadov na nevtralno ozemlje na meji Gibraltarja Pri manevrih je sodelovalo okoli 75.000 španskih vojakov s topništvom, tanki in motoriziranimi oddelki. Doznava se, da Španci izvršujejo še nadalje velika utrjevalna dela v neposredni bližini britanske meje. Obrambna linija je zgrajena zlasti med mestoma Linea ;n San Roquet. Vsi dostopi k tema dvema mestoma so strogo zastraženi. Španske utrdbe v tem predelu si je te dni ogledal tudi general Saliquet, naslednik Queipa de Liana. Spor med čilsko in špansko vlado Madrid, 11. avgusta, br. Med Španijo in republiko čile je nastala velika napetost, ker je čilska vlada odklonila zahtevo Francove vlade, naj izroči španskim nacionalističnim oblastem republikanske begunce, ki so se zatekli na čilsko poslaništvo v Madridu. Sedaj je tudi ekvadorsko zunanje ministrstvo naročilo svojemu poslaniku v Madridu, naj skupno s čilskim poslanikom intervenira pri španski vladi, da dovoli svoboden odhod beguncev y čile. Obletnica ruske zmage pri Zaozerni Moskovski listi pretekle nedelje so posvetili mnogo prostora bojem, ki so se vršili pred letom dni v trikotniku ob korej-sko-mandžursko-ruski meji za posest višin Zaozerne in Bezimene, ki ležita na ruskih tleh in so se ju bili polastili Japonci. »Krasnaja Zvezda« priobčuje zlasti podroben opis teh bojev v okolici jezera Hasan, v katerih se je izkazalo, da japonske čete nikakor niso več kos ruskim in da so minuli časi, ko so se ruske čete na Daljnem vzhodu samo umikale pred pritiskom Japoncev. V bojih sta na ruski strani sodelovali 32. in 40. divizija, spadajoči v sestav ruske primorske armije. Obe diviziji sta bili številčno v mirovnem stanju. Na poročilo o zasedbi omenjenih dveh višin po japonskih četah, se je dvignila 40. divizija s svojimi prednjimi stražami na pomoč obmejnim oddelkom. Dva dni so se prednje straže 40. divizije borile z nadmočnim sovražnikom, dokler ni dospela glavna sila 40. divizije in cela 32. divizija na kraj spopada. Pohod sovražnika je bil učinkovito ustavljen, vendar pa so se Japonci močno utrdili na Zaozerni in Bezimeni. Tudi na japonski strani sta bili postavljeni v boj dve diviziji, toda v vojnem številčnem stanju, ter sta bili odločno v premoči napram ruskim četam. Japonska nadmoč je bila vem večja, ker sta bili obe japonski vojni diviziji pomnoženi z izbranimi odredi japonske garde. Japonci so tedaj razpolagali z znatno večjimi pehotnimi si-, lami nego Rusi. Da drugi strani p| so zopet Rusi imeli znatno premoč v tehničnem pogledu: njihovo letalstvo je bilo jačje in njihovi odredi tankov daleko silnejši. V pogledu topništva so bile sile enake Po normah oborožitve ruske vojske ima ena ruska divizija v mirovnem stanju isto-toliko topov kakor ena japonska divizija v vojnem stanju. Ruske čete so morale napadati močno utrjene japonske pozicije na imenovanih višinah po ozkih prehodih med jezerom Hasan in državno mejo Za artilerijsko pripravo napada je imela sovjetska vojska časa samo dve uri, ker se več municije v tako kratkem času ni dalo dostaviti na lice mesta. Topovi bi bili morali začeti svoje delo 6. avgusta ob 12 uri. splošni napad s pehoto in tanki pa je bil določen za drugo uro popoldne Medtem pa je nenadoma završala ena izmed onih znanih silovitih neviht Daljnega vzhoda ki je popolnoma onemogočila vzlet obojestranskega letalstva. Slednje je bilo zelo neu sodno za Ruse, ker so bili letalstvu določili važno nalogo pri napadu. Tako se je moral splošni napad odložiti za tri ure in ta čas so morale ruske čete prebiti na svoiih izhodnih položajih pod silnim ognjem ne-prijatelja. Ko se je ob 5. uri popoldne začel cni^s ni napad ob sodelovanju topništva in letalstva. se je pokazalo delovanje bombni kov in lovcev tako učinkovito, pa tudi to povi so streljali s tako preciznostjo, da so mnogi ruski vojaki poskakali iz svojih okopov in navdušeno ploskali zadetkom. Ruska pehota je medtem planila v napad med burnimi kriki: »Za domovino!« Tan-kovski odredi so popolnoma upravičili vsa pričakovanja še v teku večera so ruske čete osvojile prednje položaje Japoncev, v teku noči pa so vrgle neprijatelja z obeh višin rusko-mandžurske meje. V dneh od 7. do 11 avgusta je japonsko poveljstvo poslalo v boj nove sile, ki so v 20 zaporednih protinapadih skušale iztisniti Ruse z osvojenih višin. Ruske čete so se morale po navodilih poveljstva omejiti samo na pasivno obrambo fin niso smele zasledovati sovražnika na mandžur-ska ali na korejska tla. Vsi napori Japoncev pa so bili breuspešni in po strahovitih izgubah je japonsko poveljstvo 12. avgusta predlagalo premirje. V kasnejših mirovnih pogajanjih so Japonci priznali Zaozerno in Bezimeno za rusko posest in so poslej svoje napade usmerjali le še v stran Zunanje Mongolije. Japonski vojaški strokovnjaki so v teku prošlega leta često označevali operacije pri Zaozerni kot silno napako in presenečeni ocenjevali visoko bojno sposobnost ruskih čet. i. Bolgarija in Rumuni) Bukarešta, 11. avgusta, b Žena in hčerka bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova sta v sredo prestopili pri Pasardžiku bolgarsko-rumunsko mejo. Po krajšem postanku v mestu sta obe nadaljevali pot proti Konstanci, kjer nameravata prebiti nekaj dni na odmoru Njunemu obisk..* v Rumuniji pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih v toliko poseben pomen, ker ga smatrajo za gesto prijaznosti z bolgarske strani. Kot gesto bolgarske prijaznosti navajajo rumunski listi tudi zahvalno brzojavko, ki sta jo v imenu bolgarske parlamentarne delegacije na poti v Moskvo poslala rumunskemu zunanjemu ministru Gafen-cu podpredsednik bolgarskega sobranja Markov in predsednik zunanjepolitičnega odbora sobranja Govedarov. V njej se oba bolgarska parlamentarca zahvaljujeta rumunskemu zunanjemu ministru »za simpatičen sprejem in za ljubeznivo zanimanje rumunskih oblasti in dobrih severnih sosedov Bolgarije«. Iz Moskve poročajo, da je bolgarska parlamentarna delegacija predmet izredne pozornosti sovjetskih oblasti, kar dokazujejo predvsem nešteti uradni sprejemi, ki se jih udeležujejo najvidnejši predstavniki ruskih političnih krogov. Premoženje Židov na češkem in Moravskem Praga, 11. avg. AA. Reuter. Po računih čeških listov je imetje češko-moravskih Židov vredno približno 17 milijard kron. Beležke Peter £ivkovi£ ▼ Ljubljani Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke, g. Peter Zivkovič, je včeraj iz Rogaške Slatine napravil izlet na Bled ter se na povratku proti večeru ustavil v Ljubljani, kjer se je v »Zvezdi« sestal z nekaterimi ljubljanskimi prijatelji- S* zvečer so je g. Zivkovič vrnil v Rogaško Slatino. Srečki skupščini JNS in OJNS v Slovenjem Gradcu V nedeljo 13. t. m bosta v Slovenjem Gradcu ob pol 11. dopoldne v kino-dvora-ni hotela Goli sreski skupščini JNS in OJNS. Poleg delegatov banovinskega odbora OJNS bo na skupščini poročal tudi bivši narodni poslanec g.. Milan Mravlje. Vse somišljenike stranke vabimo, da se polnoštevilno udeležijo sreskih skupščin in s tem dokažejo svoje zanimanje za pereča vprašanja sedanje dobe. Nedostojno in nečastno V polemiko med našim listom in popoldansko izdajo »Slovenca« zaradi famoznih slovaških poročil, je »Slovenski dom« vmešal ime našega bivšega praškega korespon-denta g. Jana Hajšmana, češ da naše ironične pripombe piše ali pa inspirira g. Haj-šman iz Prage. Pri tem je »Slovenskemu domu« bilo seveda dobro znano, da v trenutku, ko je »Jutrova« notica izšla dotič-na številka »Slovenskega doma« ni mogla biti še niti v Pragi in je g Hajšman torej ni mogel čitati, a še manj smo mogli mi od njega sprejeti kakršnega koli odgovora ali »inspiracije« Ns žalost so tudi naše zveze z g. Hajšmanom že od 15. marca pretrgane. Iz napada »Slovenskega doma« se povsem jasno vidi namen. Gre za podlo denunciacijo novinarskega tovariša, ki razodeva željo, da bi tega odličnega prijatelja našega naroda zadele izvestne posledice, o katerih ni treba podrobnejše razpravljati. Nam ne preostaja drugega, nego da ugotovimo, da je tako postopanje nedostojno in nečastno za vsakega novinarja in da pač ne bi zlahka našli redakcije, ki bi trpela podobne podlosti brez ozira na eventualne razlike v nazorih in mišljenju Pri isti priliki je »Slovenski dom« ime! drznost, da »Jutro« sumniči, da brani če ške interese za denar, odnosno iz hvalež nosti za podkupnine iz čeških fondov Tudi to obrekovanje razodeva svojevrstno mo ralo in mi bomo »Slovenskemu domu« dali priliko, da ga pobližje utemelji Delničarji „Vremena" Vilderjeva »Nova riječ« objavlja pregled lastnikov delnic tiskovnega podjetja »Vreme«, kateremu je postavila, kakor je znano, beograjska policija državnega komisar ja zaradi zaščite državnih javnih in pre mcženjskih interesov. Iz seznama je razvi dno, da tvorijo glavni del delničarjev »Vremena« sorodniki dr. Milana Stojadinoviča in njegovi najožji politični ter poslovni prijatelji. Eden od glavnih delničarjev je poslanec Dragomir Stojadinovič, brat dr. Milana Stojadinoviča, ki ima 1850 delnic Sestra dr. Stojadinoviča gospa Radmila Pečic ima 1100 delnic, druga sestra Nadežda Glišič 400, svak inž. Dušan Glišič 1904 del nic. Oče gospe dr. Stojadinovičeve Erne-sto Gaci, hotelir na otoku Krfu, 1150. njegova žena Klara Gaci 450 Mož sestre gospe dr. Stojadinovičeve Vladimir Kazimi-rovič 850, njegovi hčetki Safo in Djovana 650. Dobro je odrezal tudi kum gospoda dr. Stojadinoviča, Momčilo Jankovič, s 1000 in njegova žena Erna z 250 delnicami. Drugi kum trgovec Tihomil Panič pa ima 1200 delnic. Od ožjih političnih in poslovnih prijateljev imajo bivši šef kabineta Jovan Gašič 700, bivši guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič 646, bivši minister Dju-ra Jankovič 550, senator Dušan Trifkovič 30, dr. Voja Janjič 30, bivši minister Do-brivoje Stošovič 1200 itd. Srbi in Hrvati Narodni poslanec Sava Kosanovič je napisal za obletnico smrti voditelja Hrvatov Stjepana Radiča članek, v katerem pravi med drugim: »Kdor je pošten med Srbi in računa z dejstvi, ki so se dogodila 1. 1928, ne more zameriti Hrvatom, da zahtevajo danes večje, močnejše in sigurnejše garancije za svoj obstoj v državi, kakor pred leti. Kateri poštenjak med Srbi si upa trditi, da se z odlaganjem ureditve hrvatskega vprašanja pomaga k razpletu tega vprašanja? Kateri pošteni Srb ni občutil kesanja po smrti Stjepana Radiča? Dejstvo je, »da morejo Srbi brez Hrvatov malo, Srbi proti Hrvatom nič. Srbi in Hrvati skupaj pa zmorejo vse,« kakor je dejal pokojni Stjepan Radič. Interparlamentarna unija Danes potujejo zastopniki narodne skupščine in senata na zborovanje interparla-mentarne unije v Oslo. Iz skupščine potuje nič manj kakor 18 delegatov, in sicer 16 poslancev JRZ in 2 iz opozicije. Iz senata gredo trije delegati, vsi trije člani JRZ. Delegacijo vodi minister prosvete gospod čirič. Udeležba iz drugih parlamentov je znatno skromnejša. Zborovanja interparla-mentarne unije imajo predvsem izletniški značaj. Se o Miloradu Nedeljkoviču »Hrvatski dnevnik« nadaljuje obračunavanje z bivšim generalnim direktorjem Poštne hranilnice Miloradom Nedeljkovi-čem. »Delo tega moža v Poštni hranilnici se je vršilo v znamenju peklenske mržnje proti vsemu, kar je hrvatskega in z neizmernim izkoriščanjem položaja. Tako je moral biti vedno na razpolago za njegove privatne potrebe poseben državni avtomobil. Potoval je na državne stroške v Palestino in Egipt ter potem napisal potopis svojega potovanja, ki so ga morali kupovati podrejeni mu uradniki. Osnoval je društvo Agrarna misel in se proglasil za voditelja kmetov. Pri tem mu je morala pomagati Poštna hranilnica z uradniki, ki so bili zaposleni namesto pri svojem službenem delu pri Agrarni misli. Nameščenci PH so morali po vaseh nabirati člane za Agrarno misel. Kmalu se je pričel hvaliti g. Nedeljkovič, da ima v svoji agrarni organizaciji že 300.000 mož in da bo šele sedaj nastopil pravi preporod Jugoslavije. Nekatere zadruge so se res korporativno vpisovale v Agrarno misel, to pa ne zavoljo lepih oči g. Nedeljkoviča, nego zaradi obetov, da bodo dobile pri Poštni hranil- I Predsednik vlade Cvetkovic v Italiji Trst, u. avg. AA. Danes ob 9.45 je prispel v Trst na svoji poti s Sušaka proti Ljubljani predsednik vlade Dragifia Cvetko-vič v spremstvu svojega osebnega tajnika Anastasijeviča in inšpektorja dela Petro-nija Josiča. V Trstu so jugoslovanskega predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejeli in pozdravih državni pod tajnik za korporacije Giolio Gianetti v imenu italijanske vlade, tržaški prefekt Rebra, državni svetnik in inšpektor fašistične stranke Puoetti, zvezni tajnik tržaške pokrajine Grazioli, državni svetnik Riccardi, zastopnik poveljnika armije general Alvisi, komisar tržaške mestne občine Marcuzzi, tajnik pokrajinskega sveta industrijskih delavcev Chervi in večje število zastopnL kov državnih oblasti, vojske, fašistične stranke in predvsem delavskih in sindikalnih organizacij. Po krajšem odmoru si je predsednik vlade Ovetkovič s svojim spremstvom v družbi državnega podtajnika Cianettia in ostalih italijanskih zastopnikov ogledal celo vrsto ustanov delavskih sindikalnih organi, zacij v Trstu. Dopoldansko ogledovanje socialnih in delavskih ustanov se je konča- lo z obiskom v »Gaju otroških koloni j« ▼ okolici Trsta. Pri tej priliki so otroci izvajali zelo uspešno svoje vaje pred predsednikom vlade Cvetkovičem. Kjerkoli se je ministrski predsednik Cvet kovič pojavil, so ga ljudje toplo pozdravljali. Opoldne je priredil podtajnik za korporacije Cianetti v prostorih hotela Savoia intimno kosilo. Pri tej priliki je Dragiša Cvetkovic izročil Cianettiju red Sv. Save I. stopnje. Cianetti je imel pri kosilu govor, v katerem se je zahvalil za visoko čast, ki ga je doletela ter izjavil, da kot član italijanske vlade smatra za svojo prvo dolžnost delati z vsemi silami za prijateljstvo in za čim boljše odnošaje med Italijo in Ju. goslavijo. Za popoldne Je določenih še nekaj obiskov v nekaterih delavskih ustanovah. Zunanji minister se je vrnil z Bleda v Beograd Beograd, 11. avg. e. Zunanji minister dr. Cincar Markovič se je davi vrnil z Bleda v Beograd. Tolovaj Grebenšek in njegovi zločini Štirikratni morilec v rokah pravice — Vsa štajerska se je oddahnila Celje, 11. avgusta. Kakor smo včeraj poročali, sta orož-niška narednika Fran Bezjak in Alojzij Muršec iz Velenja v torek zvečer izsledila in aretirala v planinski koči na Ko-zjaku nad Velenjem nevarnega razbojnika Alojzija Grebenška iz Kavč pri Velenju in ga še Isto noč odpeljala v Celje ter ga izročila celjskim orožnikom. Poveljnik celjske orožniške čete major Vin-dakijevid je takoj prevzel vodstvo preiskave ter zaslišal aretiranega Grebenška. Sprva ie bil Grebenšek zakrknjen, polagoma pa se mu je jezik razvezal Pričel ie pripovedovati o svoji preteklosti V zaporih in ječah je doslej presedel čez 17 let. Lani je prišel ves bolan k bratom Andreju, Ivanu in Aveustu Zganku v Za-lože pri Polzeli. Bratje so se ga usmilili in so ga negovali. Ko si je nekoliko opomogel. so ga začeli nagovarjati, naj jim prinese sladkorja, kave in drugih stvari ter denarja. Zahteve bratov Zgankov so postajale čim dalje večje. Da bi jim mogel ustreči, je pričel izvrševati vlome in tatvine Polagoma 1e nastala razbojniška tolpa, ki jo je vodil Grebenšek. Tolpa ie pričela krasti, izvrševati vlome in roparske napade, končno pa je pričela tudi moriti ter je izvršila dva roparska umora. Umor gostilničarja Ocvirka in njegove žene Grebenška so odvedli celjski orožniki v četrtek v Medlog pri Celju v gostilno, v kateri sta bila 19 junija zvečer ustreljena in oropana gostilničar Anton Ocvirk in njegova žena Rozalija. Grebenšek je orožnikom končno priznal, da je izvršil ta strahoviti zločin s pomočjo svojih tovarišev. Slišal ie namreč govoriti ljudi, ki so poznali razmere v hiši, da imata Ocvir-kova shranjenih 8000 din. Zato se je odločil, da ju bo umoril in oropal. Splazil se je po brajdi na podstrešje, zlezel v pritličje v spalnico obeh zakoncev ter ju z več streli usmrtil, nato pa pobral 600 din, zlato in srebrno uro ter zlato ovratno verižico in izginil s pajdaši. V zvezi s tem umorom so takrat aretirali Julko Terčičevo, ki je služila pri Ocvirkovih in dobro poznala razmere v hiši Terčičeva je še sedaj v preiskovalnem zaporu. V zvezi s tem umorom se sedaj obeta senzacionalno odkritje. V interesu preiskave pa o tem še ne moremo nodrobneje poročati. Uboj mlinarja Janšeta in njegove žene V četrtek dopoldne so odvedli orožniki Grebenška v Sešče pri Preboldu. Tam je Grebenšek orožnikom priznal, da je v noči na 28. marca ubil 70-letnega posestnika in mlinarja Franceta Janšeta ter njegovo 78 letno ženo Julijano. Oba je zabodel z nožem večkrat v vrat, nato pa s kladivom razbil lobanjo in odnesel iz hiše 3000 din. Ko je sin pokojnega Janšeta slišal Grebenškovo priznanje, je v silnem razburjenju pograbil za nož in navalil na Grebenška. da bi se nad njim maščeval, kar pa so orožniki preprečili. Orožniki so tudi našli nož, s katerim je Grebenšek umoril Janšeta in njegovo ženo. Na nožu se še poznajo krvavi madeži. še cela vrsta zločinov Grebenšek je nadalje priznal celo vrsto roparskih 'napadov, vlomov in tatvin. Dne 12. junija zvečer se je splazil v podstrešje hiše starke Frančiške žolnir v Gorenju pri šmartnem ob Paki. Napadel in poškodoval je posestnico ter njeno vnukinjo in njeno služkinjo, nato pa odnesel 4000 din. Ko so orožniki v četrtek zvečer privedli Grebenška v Gorenje in so ljudje zvedeli, da je on izvršil roparski napad, so ga hoteli v razburjenosti linčati, kar pa so orožniki zo. pet preprečili. Ko so ga pripeljali na Polzelo, je priznal, tja je lansko jesen izvršil tamkaj roparski napad na posestnika Tavčarja. Vtihotapil se je v njegovo spalnico in ko je stopil Tavčar zvečer vanjo, da bi legel k počitku, ga je Grebenšek napadel in oddal proti njemu 5 strelov iz samokresa. Ena krogla je zadela Tavčarja v levo stran reber. Gre. benšek je nato pobegnil, čez uro pa se je zopet vrnil. Tavčar ga je kljub rani pričakal s sekiro in ga ranil, nakar je Grebenšek pobegnil. Letos pomladi je udri Grebenšek maski-ran s šofersko čepico na glavi ter z očali na očeh v stanovanje posestnice Helene Oničeve o Gotovljah pri Žalcu ter zahteval, od nje denar. Oničeva mu je vsa preplaše. na izročila 120 din. Grebenšek pa se s to vsoto ni zadovoljil. Zahteval je več in začel groziti starki s smrtjo. Oničeva mu je nato izročila še 900 din. V Založah pri Polzeli je vdrl Grebenšek skozi okno v hišo posestnice Frančiške Vašlove in s samokresom v roki izsilil od nje 350 din. Lani 21. julija je v Plešivcu pri Velenju napadel posestnika Franceta žigerta in mu odvzel lovsko puško ter ga ž njo ustrelil v levo nogo, nato pa odnesel večjo vsoto denarja. V Podkraju pri Veliki Pirešici je napadel posestnika Jakoba Bla-gotinška ga obstrelil s samokresom na nogi ter mu prav tako odvzel večjo vsoto denarja. Letos 17. junija zvečer je vdrli s tova riši v hišo posestnice Frančiške Romove na Polulah pri Celju ter napadel njo in njeni dve hčerki, da bi jih oropal, vendar pa so ga po hudem boju prepodili. V Dobrišji vasi pri Petrovčah je letos spomladi vlomil v hišo posestnice Razborškove in odnesel 8800 din. V Dobrteši vasi pri št. Pe. tru v Sav. dolini je dvakrat po vrsti vlomil v trgovino Blaža Matka ter odnesel blaga v vrednosti 800 din. Ob priliki vloma v hišo veleposestnika Josipa Lenka pri št. Petru v Sav dolini je odnesel lovsko puško, denar in več oblek v vrednosti 4000 din. V Zgornji Loznici pri Žalcu je vlomil hišo posestnika Josipa Kralja in odnesel za 2000 din jestvin. V Petjem pri Velenju je vlomil v neko trgovino in si prisvojil večjo količino ma-nufakturnega blaga. V Veliki Pirešici je vlomil dvakrat po vrsti v trgovino Zofije štamolove in odnesel za 1800 din blaga. Pri vlomu v železniško skladišče v šmartnem ob Paki je odnesel več pošOjk v vrednosti 1700 din. Vlomil je tudi v skladišče graščine Otona Barina v Novem Kloštra pri št. Petru in odnesel 800 din vredno balo hmelja. Vlomil je tudi v Mastnarjevo trgovino v Črnovi pri Velenju in odnesel več špecerijskega in manufakturnega blaga. V Zgornjih Hrušovljah pri št. Petru je vlomil v zidanico posestnice Terezije Tavčar in odnesel 55 litrov vina. Nekatere zločine je izvršil sam, druge pa s pomočjo svojih tovarišev. Marljivi celjski orožniki nadaljujejo pod vodstvom majorja Vindakijeviča z vso vnemo preiskava, ki bo najbrže razkrila še več Greben škovih zločinov. Ob vesti, da je bil Grebenšek aretiran, si je prebivalstvo Celja, Savinjske in šaleške doline globoko oddahnilo. niči cenene kredite. Odbor Agrarne misli so tvorih po veliki večini uradniki Poštne hranilnice, ki so bili za to nagrajeni na vse mogoče načine, nekateri med njimi celo z direktorskimi položaji. Kdor se ni pokoril njegovi volji, ta je moral računati s prestavitvami na najslabša mesta in večnim zapostavljanjem. Pri tem mu niso prav nič pomagale fle tako dobre k' n"f'Vacije in še tolika leta službe.« Grof Bethlen v Dubrovniku Dubrovnik, 11. avgusta, e. Z italijanskim parnikom »Morosinii« je prispel včeraj popoldne v Dubrovnik bivši predsednik madžarske vlade grof Bethlen s hčerko. Sprejeli so ga predstavniki Putnika. Prosil je, da ga ne bi fotografirali, a podjetni fotografi so že poprej napravili svojo dolžnost. Grof Bethlen ostane nekaj dni v Dubrovniku, nato pa odpotuje v Trsteno na počitnice. Francoski konzul v HaiSi nbit Jeruzalem, 11. avgusta, br. V Palestini je bil danes zopet izvršen terorističen atentat, katerega žrtev je postal francoski konzul v Haifi. Ko se je konzul s svojo ženo z avtomobilom peljal iz Jeruzalema v Haifo, so začeli arabski teroristi iz zasede streljati na avtomobil. Konzul je bil tako hudo ranjen, da je kmalu izdihnil, njegova žena pa je nevarno ranjena. Izgon tujih novinarjev iz češkega protektorata Praga, 11. avgusta, br. Po odredbi pro-tektorja češke in Moravske so bili izgnani dopisniki londonskega »Timesa«, »New York Timesa« in francoske uradne agencije Havas. V utemeljitvi se navaja, da so neugodno poročali o položaju v protekto-ratu in o Nemčiji. Usmrtitev poljskega vohuna Varšava, 11. avgusta, e. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt delavca Mjetisla-va Kota, zaposlenega v tovarni orožja v Krakovu. Obtožen je bil. da je izdal vojaške tajnosti neki sosedni državi. Smrtna kazen je bila izvršena včeraj. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v severovzhodnih in vzhodnih krajih, po večini jasno drugod. Po nekaterih krajih so verjetne nevihte z dežjem Temperatura bo nekoliko padla. Dunajska: Jasno z naraščajočo oblačnostjo, možnost neviht, soparno. Maši kraji in ljudje Za Izboljšanje železniškega prometa Razni predlogi na anketi železniške direkcije Ljubljana, 11. avgusta Konec preteklega tedna je bdla pri železniški direkciji anketa, ki jo je sklicala ljubljanska direkcija, da bi slišala želje in težnje glavnih interesentov in ustanov, ki so največ v stiku s potujočim občinstvom ali pa imajo skrbeti, da bi naš promet na železnicah čim bolj ustrezal potrebam tujskega prometa in gospodarskega življenja, želje in težnje so seveda tako številne in raznovrstne — saj ima skoraj vsak kraj kaj posebnega zase. kar bi hotel imeti upoštevano tudi pri vlakovnem prometu — tako da je dejansko nemogoče, da bi bilo ustreženo vsem. Razen tega je treba vedeti tudi to, da naša železniška uprava razpolaga kakor vsaka druga državna ustanova z omejenimi krediti in je poleg tega navezana tudi na okoren administrativni aparat, tako da ostane velika večina teh želj in teženj navsezadnje le pobuda za prizadete faktorje, da jih po možnosti nekoč in v kakšnem koli obsegu upoštevajo in uveljavijo. Za anketo je bilo tudi letos veliko zani. man je in so se je razen železniških funkcionarjev udeležili tudi zastopniki banske uprave, zbornice za TOI. Zvez za tujski oromet in »Putnika« iz Ljubljane in Maribora, Slovenskega planinskega društva. poštne uprave, novomeške občinske uprave itd., mnogi pa so svoje želje sporočili tudi pismeno. Iz ogromnega gradiva, ki so ga posamezni zastopniki predložili železniški upravi v pretres, bi bilo v glavnem navesti naslednje: Zastopnik banske uprave banski svetnik Vinico Borštnar je poudarjal med drugim, da naš prometni sistem že davno ne ustreza splošnim interesom našega gospodarstva, našega turizma, naše državne obrambe, pa tudi ne udobnosti in varnosti potujočega občinstva. Res je, da je pri vseh tjrizadetih faktorjih mnogo dobre volje, da bi se vse to popravilo, toda kljub temu je treba zmerom znova naglašati, da je na naših železnicah treba dvigniti kapaciteto, popraviti vse proge, obnoviti železniški park, povečati in modernizirati kolodvore, predvsem ljubljanskega in zastaviti ves napor, da se naše najbolj frekventirane proge tudi motorizirajo. V ostalem pa je treba v Sloveniji zaradi geopolitične in gospodarske strukture železniško omrežje sploh razširiti. Pri tem nI treba niti posebej poudarjati, da je naša banovina predvsem turistična pokrajina in so zanjo dobre železniške proge in zveze marsikje vitalnega pomena. Govornik je nato pledi-ral za čim prejšnjo zgraditev čim hitrejše zveze z Jadranom, za zgraditev drugega tira na progi Zagreb — Zidani most in tu. di na Gorenjsko. Slednjič se je dotaknil tudi komercialne politike naših železnic in priporočil, naj bi se med dragim uvedle tako zvane weekend karte za vse praznike, povratne polovične vozovnice iz letovišč pa naj bi veljale že za razdalje nad 50 in ne šele nad 200 km. H kraju je zastopnik banske uprave izjavil, da so bile vse te težnje glede izboljšanja železniškega prometa že iznešene na seji banovinskega turističnega sveta. V imenu Zbornice za TOI je govoril njen generalni tajnik g. Ivan Mohorič, ki je uvodoma naglasil, da so letošnje spremembe v voznem redu v splošnem dobile do. volj priznanja, čeprav je v tem vprašanju komaj mogoče vsem ustreči. V nadaljnjem se je poročevalec podrobno bavil notorič-nimi zamudami naših vlakov, predvsem mednarodnih brzih vlakov in tudi onih z direktnimi vagoni, kar ima za potujoče občinstvo ne samo neprijetne posledice na potovanju samem, temveč mu često povzroča tudi znatno materialno škodo. Posebno velja to za zveze proti morskim pristaniščem, kjer potniki zaradi zamud na želez, niči zamujajo parnike in so zato prisiljeni čakati ure in ure in včasih tudi preko noči na novo zvezo. Nekaj koristnih sprememb je govornik predlagal tudi glede mednarodnih zvez proti Italiji in proti Nemčiji v smeri proti Monakovemu. V nadaljnjem se je podrobno bavil s prepočasnimi vlakovnimi zvezami proti Bohinju in Planici odnosno na Gorenjsko sploh ter v zvezi s tem predlagal pozneje razne podrobne spremembe, ki naj bi vsaj deloma pospešile potovanja v te izrazito turistične kraje. Prav tako zamudne so tudi zveze proti Zidanemu mostu, še slabša pa je slika glede tega proti Dolenjski. Tudi glede teh prog je " g. Mohorič stavil vrsto konkretnih prelogov, da bi se vsaj nekoliko odpomo. glo sedanjemu nesodobnemu tempu. Proti koncu svojih izvajanj se je prav tako kakor prejšnji govornik zavzel za zgraditev nujno potrebnega drugega tira na progi od Zagreba do Zidanega mosta in proti Ge-renjski, ter prav tako dvignil svoj glas, naj se na naših najbolj frekventiranih progah vendar že enkrat uvede promet z motornimi vlaki Zastopnik SPD je osvetil problem dobrih železniških zvez predvsem z vidika planin, cev in posvetil največ pozornosti onim progam, ki vodijo v planinske predele. Seveda ni opustil naglasiti, da je glede weekend kart enakega mnenja, kakor zastopnik banske uprave, ker morajo zdaj turisti čakati na državne praznike in pa na sobotno opoldansko ura, če se hočejo poslužiti te ugodnosti. Nova je bila njegova pobuda, naj sezonska brzovlaka z Jesenic do Zagreba in obratno vozita kot pospešena osebna vlaka s tarifami za osebne vlake, ker sta za vračajoče se turiste najbolj ugodna. V nadaljnjem je omenil še, da ima Tržič prezgodnji vlak za povratek v Ljubljano in se zavzemal tudi za to, naj se zveze pospešijo tudi proti Mariboru, ker je za Pohorje in tamkajšnje gore vedno več zanimanja poleti in pozimi. Priporočal je dalje, naj bi se v bodoče — kakor že nekoč — brzi vlaki ustavljali tudi v Slovenski Bistrici, kjer so številni uradi in tudi močna industrija. Podrobno je nato obravnaval tudi savinjsko in koroško progo, pri čemer je predlagal nekatere spremembe, v glavnem pa želel, naj bi vsi poletni izletniški vlaki ostali ohranjeni tudi za zimsko se. zono. Zastopnik Zveze za tujski promet iz Maribora g. Hugo Weiss je uvodoma ugotovil, da so vsi interesenti v glavnem pozdravili letošnje spremembe v voznem redu, vendar je ostalo še mnogo želj neizpolnjenih. Predvsem se je zavzemal za boljšo in hitrejšo zvezo med Mariborom in Ljubljano, ki je zdaj ob nekaterih dnevnih in nočnih urah mnogo predolga. Priključil se je tudi zastopniku SPD glede ustavljanja brzih vlakov v Slovenski Bistrici, potem pa podrob. no obravnaval razne sezonske zveze za Rogaško Slatino in Slatino Radence, kakor tudi potrebe publike na korošiki progi in v Prekmurju ter slednjič otvoritev železni- ške zveze preko Hodoša in Dolnje Lendava z Madžarsko. Zastopnik poštne direkcije je predlagal nekatere preložitve vlakovnih zvez zaradi lažjega objavljanja poštne manipulacije, predvsem v Ljubljani in Zidanem mostu. Zastopnik občine Novo mesto se je posvetil predvsem problemu železniških zvez s Dolenjsko in nujno priporočai, naj se povečajo dosedanje zveze in pri tem pazi de na to, da bodo potniki z Dolenjske imeli tudi čim ugodnejše zveze z Gorenjsko in štajersko. V nadaljnjem je ocenil sedanjo železniško zvezo preko Trebnjega v Sevnico za mnogo prepočasno, obenem pa dal novo pobudo glede krožnega vlaka, ki naj bi vozil iz Zagreba preko Karlovca do Novega mesta, od tod pa preko Trebnjega in Sevnice spet nazaj v Zagreb, ki bi prive-del mnoge izletnike iz savske banovine, od koder zdaj ni primerne zveze v te kraje. Kot zadnji je govoril Se ravnatelj Zveze za tujski promet in »Putnika« v Ljubljani dr. Ciril Žižek, ld je uvodoma tudi naglasil, da so bili letos z novimi uvedbami v voznem redu, kolikor se more reči na splošno, skoraj vsi zadovoljni Zato smatra, naj direkcija skrbi, da bo vsaj ostalo pri tem, priporoča pa naj posveti posebno brigo toč nosti. G. ravnatelj je na to navedel celo vrsto najbolj neizogibnih zamud na naših progah, glede katerih vsekakor prednjači naša Gorenjska. Dostavil je takoj, da krivda zanje morda ne zadene železniškega osebja, ki je nadvse požrtvovalno in vestno, temveč sistem in pomanjkanje prostora. Tudi on se je priključil predlogu planincev, naj bi sezonska brzo vlaka vozila kot pospešena osebna vlaka, nato pa izrekel nekaj splošnih misli, na kaj vse naj železniška uprava v danih razmerah polaga največjo važnost. Predvsem naj gleda, da bo izpopolnila tehnično opremo, kar se da omejila zakasnitve ter dosegla na najbolj frekventiranih progah druge tire in moto-rizacijo. Kajti zavedati se mora, da se nad avtobusni promet lepo razvija in ho morala slej ko prej računati z njim kot a konkurenco. Predsednik konference načelnik g. Pod-bregar se je vsem poročevalcem zahvalil za dragocene pobude z obljubo, da bo upcar va zastavila ves vpliv, da bi jih v čim večji meti tudi izpolnila. Sokola v Kamniku Okrasite hiše z zastavami in cvetjem pred jubilejno prireditvijo, pri kateri bo sodelovala tudi vojska Z e 35 let deluje kamniški Sokol, njegovo življenje se je razvijalo pred vašimi očmi, živeli ste z njim, se veselili njegovih uspehov in preživljali z njim dobre in slabe čase. Sokol je vaš! Nikoli nobena organizacija ni tako rasla iz vas; bila je v letih pred vojno in po vojni vaša skrb in ljubezen ter predmet vaše izredne pozornosti, ko je sredi političnih viharjev njegov brod iskal najboljših smeri. ,3okol ni besedičenje, njegov program je tak, da mora ali vztrajno in neutrudno delati, ali pa ga ni. Delati! Sokolstvo je vaša last, proučujte ga in zanimajte se za njegove napore in uspehe, v kolikor sami ne morete sodelovati. Pomagajte mu, saj bo hvaležno sprejel vse, kar mu boste nudili in vaša pomoč se vam bo povrnila. Jutri bodo zavalovile rdeče srajce po Kamniku; pros&mo vas, da jih pozdravite in jim priredite dobrodošlico, da se bo videlo, da je Kamnik sokolski. Izvesite zastave. Izka.za.Ti boste s tem čast ne samo sokolstvu, ki bo korakalo po kamniških ulicah, temveč tudi naši vojskli, ki se bo naše proslave udeležila s četo planincev. Pridite popoldne ob pol treh k sprejemu gostov na spodnjo postajo in priključite se sokolski povorki, k& bo z vojaško četo na čelu krenila skozi Kamnik. Proslava bo na letnem telovadišču pred smodnišnico. Spored je bogat ter vam bo pokazal delo vseh telovadnih oddelkov, pri čemer bo sodelovalo celo okrožje. Razen naših oddelkov bo nastopila vzorna vrsta ljubljanskega Sokola, ki je zmagala v borbi za kraljevi meč, ter tekmovalna vrsta naraščajnic Sokola I-, ki je zadnjikrat odnesla prvenstvo. Nastopila bo končno tudi vojska, ki vas bo s svojimi vaja-mfi. gotovo zadivila, ne glede na to, da je že sama njena prisotnost velik dogodek za naš Kamnik. Vabimo ne samo Kamni-čane, temveč tudi vse one iz Stranj, Mekinj, Nevelj, Podgorja in drugod, ki ste se in se še zanimate za naše delo. Pridite tudi vi, ki stojite ob strani, in spoznajte nas. Videli boste naš naraščaj, ko bo korakal pod svojim novim praporom, in ponosni boste. Kakor je novi naraščajski prapor lep, tako bo lepa tudi mladina, M se bo zbrala pod njim. In če pripomnimo, da bo ta prapor okrašen z žebljički, ki so jih darovale tako vse vidnejše osebe Kamnika in okolice, kakor tudi naši siromašni ljudje, ki so si pritrgali od ust, da so mogli stvari prispevati, potem je povedano vse. Sokol je v resnici Vaš. Sokolska misel na Notranjskem Znano je, da je bila sokolska ideja med Notranjci takoj od vsega početka močno razširjena. Dokaz temu so 'sokolska društva, katerih delovanje sega že v 4. desetletje. Žiri, Logatec, Planina, Cerknica so stare sokolske trdnjave, ki so nastale dokaj let pred svetovno vojno, v časih, ko so od juga sem močno zažareli žarki ju-goslovenstva. Svetovna vojna je ustavila delovanje teh društev, ni pa mogla uničiti ideje, ki je postala že lastnina notranjskih duš in notranjskih src. Ko so padli okovi suženjstva, je Sokol ponosno zaplaval nad osvobojeno domovino, njegov polet k vsem bratom Notranjske pa je ustavila nova državna meja. Ob tej meji je po vojni zraslo vse polno novih sokolskih društev in čet, ki tekmujejo med seboj v ljubezni do naroda, do lepe naše mogočne Jugoslavije in do oboževanega prvega starešino Nj. Vel kralja Petra II. Tudi letos je pokazalo obmejno sokolsko okrožje Notranjske, da ga v ponosnem zaletu ne ustavi nobena sila več. Vsa društva razen Sokola v Cerknici so že imela svoje letne javne nastope, ki so odlično uspeli. Niso to več društveni nastopi, udomačila se je lepa in koristna navada, da k tem nastopom pohite vsa društva Notranjske, in tako nastajajo mogočne sokolske manifestacije v posameznih krajih. Z Rakekom smo začeli že v mesecu maju, zvrstila so se društva Gorenji Logatec, Stari trg, Dolenji Logatec, Žiri, Grahovo, Planina. Povsod je bilo lepo, povsod smo pokazali povečano sokolsko delavnost in silo. Zaključili bomo te manifestacije v Cerknici 13. t. m. Tokrat bo povečan sijaj prireditve še z nastopom oddelka naše junaške narodne vojske, ki bo izvajal proste vaje. V začetku prireditve bo slavnostna povorka ob 15. Vsa društva, vse prijatelje sokolstva od blizu in daleč bratski vabimo, da pohitite ta dan na našo mejo v starodavno Cerknico, da skupaj manifestiramo in se veselimo sokolskih uspehov. Plansarji na Menini Kamnik, 11. avgusta V nedeljo je bilo na najvzhodnejšem obronku Kamniških planin, na Menini plan-šarsko zborovanje. Vsako leto se zberejo planšarji iz kamniškega in gornjegrajskega sreza, da skupaj pretresejo vsa pereča vprašanja, ki tarejo prebivalstvo gorskih vasi tuhinjske in gornjegrajske doline. Banovina je pred leti zgradila na Menini prostorne hleve za več kot 100 glav živine in uredila planinski pašnik, ki ga je bil kupil kamniški kmetijski odbor za vzgojo mlade plemenske živine. V zadnjih letih je banovina 8 smotreno melioracijo pretvorila obširne gozdne poseke v krasne planinske pašnike, na katerih raste bujna planinska trava. Na Menini je bilo že več plan-šarskih tečajev, na katerih so predavali planšarjem iz gorenjske, kamniške in gornjegrajske strani naši najbolj« strokovnjaki in jih s praktičnim poukom navajali na dobičkanosno izkoriščanje planin. Okrog banov, posestva »Bibec so postavili meter visoke kamnite ograje, da živina ne uhaja čez mejo, planino samo pa so prav tako z ograjami razdelili na več oddelkov. Tako je vedno lahko kak oddelek izločen iz paše, da ga živina preveč ne izrabi, kakor je to primer na Veliki planini, kjer je vsako leto manj paše. Pred dvema letoma je Menino zadela strašna katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje v teh krajih. Debela toča je na ped debelo pokrila zemljo in oklestila vse drevje, da se bukve še letos niso obrasle,, ampak poganjajo nove mladike iz debla. Toča je uničila tudi krasne 4 in 5-letne smrekove in mecesnove nasade, ki so jih zasadili na robovih in nad kočo, da bodo ščitili pašnike pred silnim vetrom, ki pogosto divja nad planino. Od 30.000 posajenih sadik ni niti ena ozelene-la, tako jih je toča zbila v tla. Lani so del nasadov obnovili, letos pomladi pa so spet posadili okrog 25.000 sadik, ki so se prijele in lepo rastejo. Novost na Menini je letos planinsko se-menogojstvo. V bližini doma na ograjeni 1 njivi je zasejano okrog 30 vrst trav, ki bodo prihodnje leto dale seme, poleg njih pa je že dozorelo semen je najboljših planinskih sladkih trav. Pozornost vzbuja angleška ljulika, ki je zrasla 1 meter visoko. Sploh se more takoj opaziti, da je posestvo »Biba« na Menini glede upravljanja in oskrbovanja v dobrih rokah. Tudi k letošnjemu planšarskemu prazniku je pohitelo na Menino izredno veliko število ljudi iz kamniškega in gornjegrajskega okraja, med njimi pa tudi mnogo izletnikov od drugod. Čeprav so w nad planino nagrmadili oblaki, se je zbralo okrog planinskega doma »Bibec do 500 lj»-dL Ker je pričel okrog 10 padati dež, ja bila maša v zaprtem prostoru, prav tako pa tudi planšarsko zborovanje, na katerem sta o strokovnih zadevah govorila šuma** ski svetnik banske uprave g. inž. Ravtar in kamniški sreski kmetijski referent g. Zobec. Po zborovanju so si obiskovalci ogledali vzorno urejene hleve, h katerim so letos prizidali še enega v velikosti 65 m* zazidane ploskve. Proti poldnevu se je nebo spet zjasnilo in živinorejci so si oglodali živino, ki se je letos pase nad 100 glav na posestvu »Bibi«. V domu je bilo lepo poskrbljeno za jed in pijačo, tako da so sa zborovalci zadovoljni vrnili v dolino. Suša uničuje Dolenjcu letino Novo mesto, 11. avgusta Letos se ne obeta dolenjskemu kmetovalcu nič kaj ugodna letina. Pomladno deževje s poplavami je napravilo mnogo škode, a kar je ostalo, uničuje zdaj suša, ki postaja v mnogih krajih že naravnost katastrofalna. Ozimna žita so pospravljena ln po večini tudi že omlačena. Pridelek, kjer ga niso poplave uničile, je kakovostno dober, v višjih legah celo prvovrsten, toda po večini ga je mnogo manj, kakor je bilo pričakovati. Le redki gospodarji se morejo pohvaliti s prav ugodno letino. Tudi oves je po večini že požet in pospravljen. Ta ni bil tolikanj prizadet od vremenskih neprilik, zato je tudi žetev zado-voljivejša. Koruza in drugi poljski pridelki pa trpe zaradi suše. Če bo kaj kmala dež, se bo še to in ono opomoglo. Toda dovolj mora biti dežja. Sadna letina, ki je po pomladnem obilnem cvetju obetala mnogo lepega sadja, jo zaradi zdajšne suše zelo ogrožena. Vendar bi utegnila biti še dokaj povoljna, če W kaj kmalu dež poživil rast. Najslabše med sadnim drevjem kaže oreh. Zaradi visoke cene orehovih debel so gospodarji v denarni stiski že tako posekali mnogo orehovih debel, tako da je orehovih dreves prav malo. Pa še ti so po večini prav slabo ali nič založeni s^ sadovi, ker jih je uničilo pomladno deževje. Tudi čebelarji niso zadovoljni Kakor je bilo lansko leto izdatno na medu, tako vlada letos v panjih pravo pomanjkanje. Po vrhu tega pa še ajdova paša, na katero stavijo čebelarji po navadi največ upov, ne obeta dobro, ker se zaradi suše ajda slabo razvija. Če ajdova paša ne bo do-voljna, bo morala država čebelarjem priskočiti na pomoč s cenenim pitalnim sladkorjem, da se tako obvarujejo čebele pred uničenjem z lakoto. __ Edino vinogradi obetajo doslej ugodno letino. Če ne pride do trgatve nad vinograde kaka nezgoda, bo vinogradniku poplačan trud z dobro kapljico. — Pri ženah, ki več let tipe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zeio prijeten učinek. Oei res. S. t«. _ tNSERIRAJTE V »JUTRU"! TriumS sokolskega dela v Žalcu Svečana otvoritev Sokolskega doma kralja Petra II. Sokolski in nacionalni Žalec je doživel v nedeljo velik praznik: otvoril je svoj Sokolski dom. ki spada po svoji velikosti ter zunanji in notranji ureditvi med najlepše in najponosnejše sokolske domove v Sloveniji V soboto zvečer je bila prirejena razkošna iluminacija nove sokolske trdnjave. V nedeljo zjutraj je pokanje topičev naznanilo veliki sokolski praznik. Od 8. do 10. dopoldne so bile na letnem telovadišču pri Sokolskem domu skušnje za popoldanski telovadni nastop Ob 11. pa se je pričela svečanost razvitja naraščajskega prapora Sokolskega društva v Žalcu ob udeležbi velike sokolske množice. Društveni starešina br. Vilko Senica je po lepem govoru razvil lepi naraščajski prapor Trboveljska sokolska godba je zaigrala državno himno. Kumici s. Kukčeva in Karčičeva sta po kratkih nagovorih pripeli trakove na prapor, nakar ga je z zahvalo prevzel nara-ščajnik Štamol. Svečanost je zaključil društveni prosvetar br. Praprotnik z lepim govorom. Takoj po kosilu so se začele zgrinjati v Žalec velike množice sokolstva in narodnega občinstva. Izredno močna je bila udelez-oa celjskega sokolstva in narodnega Celja. V Žalec je med drugim prihitelo tudi sokolstvo iz Petrovč, Griž, Št. Petra, St. Pav-^ Gomilskega, Št. Jurija ob Taboru, z iranskega, Polzele, iz Braslroč, Sedanja, Velenja, Slovenje Gradca, Vojnika, Št. Jurija ob juž. žel.. Laškega, Brežic, Artič, Litije in Ljubljane. Iz Celja je prispela tudi četa 39. pp. v bojni opremi. Veličasten sokolski sprevod Ob 14. je krenil mogočen sokolski sprevod v trg, ki je bil ves okrašen z državnimi zastavami, cvetjem in zelenjem. Povsod so tvorile špalir goste množice občinstva, ki je navdušeno vzklikalo sokolskim četam in jih obsipalo s cvetjem. Sprevod je otvo-rilo 11 konjenikov z državno zastavo na čelu. Sledila je četa 39. pp. Za sokolsko godbo iz Trbovelj se je razvrstilo 19 društvenih, naraščajskih in dečjih praporov z župnim praporom na čelu, za njimi pa je korakalo župno starešinstvo. Sledili so močni oddelki članov in članic v krojih, 43 krasnih narodnih noš, naraščajnice, gasilska godba iz Zabukovce, oddelek moške dece z lesenimi puškami, člani sokolske gozdne šole v Lokah pri Mozirju, naraščajniki ter dolga vrsta članov, članic in naraščaja v civilu. V sprevodu je korakalo nad 800 oseb. Tako impozantnega sprevoda Žalec še ni doživel. Sprevod se je ustavil pred Hmeljarno in se uvrstil v špalir za sprejem kraljevega odposlanca. Ob 14.40 je prispel pred Hmeljarno z avtomobilom odposlanec pokrovitelja svečanosti Nj. Vel. kralja Petra II. g. ^r^i^ffpfr Štefanovih is Celja, ki so ga zbrane množice navdušeno pozdravile. Ko je kraljev odposlanec sprejel raport službujočega oficirja in pregledal častno četo, so ga pozdravili društveni starešina br. Vilko Senica v imenu Sokola, župan g. Vizovišek v imenu žalske občine in pa hčerka šolskega upravitelja br. Pivca, ki je izročila kraljevemu odposlancu lep šopek. Nato je odšel kraljev odposlanec pred Sokolski dom, kjer je bil pred njim defile sokolstva in vojaštva. Otvoritev doma Kraljev odposlanec se je podal s spremstvom na teraso Sokolskega doma, sokolstvo in narodno občinstvo pa se je zbralo na prostranem letnem telovadišču pred fca-raso. Ob 15. je spregovoril društveni starešina br. Senica. Ko je v začetku vzkliknil pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II., so pretresli ozračje viharni vzkliki Nato je prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel kralja ter pozdravil kraljevega odpori«** *> podpolkovnika Stefanoviča, sreskega pod-načelnika g. Hartmana, župnega starešino br. Smertnika, narodno vojsko, župana g. Vizoviška ter vse ostale udeležence. V svojem govoru je podal kratek zgodovinski pregled dela za zgraditev Sokolskega doma v Žalcu in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničenju tega dolgoletnega načrta. V imenu žalske občine je pozdravil župan g. Vizovišek vse zastopnike in ostale udeležence ter vzkliknil Nj. VeL kralju, sokolstvu in vojski. Društveni prosvetar br. Praprotnik je podal lep historiat akcij in naporov za zgraditev mogočne sokolske trdnjave v Žalcu. Župni starešina br. Smert-nik je poudaril sokolsko iniciativnost, požrtvovalnost, marljivost in vztrajnost, ki je omogočila zgraditev ponosnega Sokolskega doma. Žalski Sokol je bil deležen posebnega odlikovanja s tem, da je prevzel pokroviteljstvo svečanosti Nj. Vel. kralj Peter II. Sokolski dom v Žalcu je dokaz sokolske tvorne sile tudi v času, ko nas tarejo razne nevšečnosti in težave. V novem domu naj Sokol vzgaja mladino v samozavestne in navdušene državljane, ki bodo krepili naš narodni in državni organizem. Svoj lepi govor je zaključil s svečano izjavo, da bo v sokolskih srcih vedno gorel plamen ljubezni do naše države in vdanosti do našega sokolskega starešine Nj. VeL kralja. Nato je odposlanec Nj. Vel. kralja g. podpolkovnik Stefanovič v imenu visokega pokrovitelja proglasil, da je Sokolski dom kralja Petra IL v Žalcu otvorjen. Godba je zaigrala državno himno, združeni moški zbori iz Žalca, Gotovelj in Petrovč pa so zapeli *Ej tsubačv« » »Elaeula odposlanec in ostali gostje so si nato _ dali krasni Sokolski dom z veliko in vseskozi moderno dvorano. Ponosno poslopje je delo inž. arh. Umeka iz Celja. Telovadni nastop Ob 16. se je pričel na letnem telovadišču telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo okrog 3.000 gledalcev. Nastopili so vsi oddelki žalskega sokolskega okrožja in želi za svoje nastope navdušeno odobravanje. Sodelovalo je tudi sokolstvo iz Celja in drugih krajev. Viharnih aplavzov so bili deležni brata Konrad Grilec in Lesjak iz Celja za sijajni vrhunski vaji, vzorna vrsta pod vodstvom br. Grilca za mojstrske vaje na bradlji in drogu ter sokolska gozdna šola iz Lok pri Mozirju za precizno izvedbo komplicirane proste vaje. Ob zaključku je vojaštvo v bojni opremi izvedlo učinkovito vajo v napadu in obrambi. Nato je članstvo in vojaštvo ob igranju in petju himne »Hej Slovani!« in Pesmi sokolskih legij izkazalo pozdrav državni zastavi. Po telovadnem nastopu se je pričela zelo dobro obiskana in prisrčna zabava. Zvečer je priredil žalski Sokol učinkovito ilumina-cijo Sokolskega doma in bengalični ogenj. Nedeljska slavnost v Žalcu je izpričala nezlomljivo silo sokolstva v lepi Savinjski dolini, prav posebno pa še njeno tvornost ki jmagovitost v nacionalnem Žalcu. omaie vesti * Danes bo zapel APZ na Bledo. Nocoj bo zbor naše univerze zapel podoknico svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji v dvorcu »Suvoboru«. Ob 21. bo pa priredil slavnostni koncert, na Katerem bodo izvajane naše najlepše umetne in narodne pesmi. Prepričani smo, da bo tudi ta koncert v stilu vseh dosedanjih koncertov APZ. Za današnji nastop vlada po vsem Bledu in njegovi bližnji ter dal in ji okolici veliko zanimanje. Prodaja vstopnic je v trafiKi »Park-hotela«. Pohitite z nakupom vstopnic! Cena od 15 do 4 din. ♦ Pomanjkanje vode v Splita. Ko je v dobi najhujše vročine primanjkovalo vode v Beogradu, so se oglašala tudi druga mesta z očitki proti občinam, da ni preskrbljeno za zadostne količine vode. Tudi Split se je pritoževal, da mu primanjkuje vode, a so kaj kmalu statistično ugotovili, da v Splitu vodo tratijo na vse pretege. Maksimum uporabe vode je bil nekajkrat večji od uporabe vode v Beogradu, Zagrebu in v drugih mestih in so inženjerji ter uradniki splitskega vodovoda °vojim so-občanom očitali hudo potratnost. Navajali so, da ponekod teče voda dan m noč ne samo zaradi razhladitve, marveč v nekaterih hišah baje tudi zaradi tega, da bi ob žuborenju vode kanarčki lepše prepevali. Zdaj pa, ko je spet vroče, se je izkazalo, da je razkošje in potrata vode samo v nekaterih delih Splita, dočim vlada v drugih del/ih veliko pomanjkanje. Prebivalci nekaterih ulic dobijo vodo šele v večernih urah. Kakor v delu Splita, tako vlada občutno pomanjkanje vode tudi v Trogiru in Kaštelih. no pritisnil k steni, da mu je zlomil nogo. Tudi kolesarjem nesreča ne prizanaša. Ma. rija Kozjan iz Odrancev je padla s kolesom tako nesrečno, da si je zlomila nogo. • Osebna vest. Po prošnji je premeščena v Ljubljano Ljudmila Skrbinškova, učitelji, ca V. položajne skupine na ljudski šoli v Framu. • Društveno potovanje v Dolomite od 26.—30. VIH.preko Trsta, Benetk, na Gardsko jezero v Rivo, Bolzano, Cortino dAmpezzo, k Lago Missurina ter preko Trbiža v Ljubljano. Vožnja in vsa oskrba din 950. Prijave do 20. t. m. Potovalna pisarna M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 20-50. (—) • Lovet množice obiskovalcev zlasti zvečer občudovale ta najžlahtnejši dragulj stare baročne Ljubljane. Predno odidete na Vaš letni oddih oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da boste Imeli res lepe spomine. Sveži filmi najnovejše emulzije. Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8. u— V nedeljo vsi v Zg. Šiško. V nedeljo popoldne bo v Zg. Šiški velika javna tombola. Priredi jo prostovoljna gasilska četa in sicer ob 3. na velikem senčnatem vrtu g. Cerneta Josipa poleg gasilskega doma. Zavest, da smo vam vedno po najboljši volji skušali ustreči, nam daje upanje, da nas boste spet obiskali. Po tomboli bo ob zvokih vesele glasbe prosta zabava. Po tombolskih tablicah je veliko povpraševanje, zato hitite z njih nakupom, da vam kdo izpred nosa ne odpelje motorno kolo. Kajti med glavnimi dobitki je tudi motorno kolo. poleg tega 5 prvovrstnih Puchovih koles, kompletna kuhinjska oprava itd. Vsi ti dobitki so razstavljeni v izložbenem oknu mizarskega mojstra Cerne Avgusta na Vodnikovi cesti in v trgovini z železnino Koutny Cerne & komp. na Celovški cesti. GOSTILNA »KERNC« — kopališče na Črnučah priredi v nedeljo 13. avgusta veliko vrtno veselico z godbo in plesom. Postreženi boste z dobro jedačo in pijačo. — Tudi za nočni povratek v Ljubljano je preskrbljeno. — V slučaju slabega vremena bo 20. t. m. Vljudno vabi KERNC u— članstvo »reškega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani pozivamo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora oblastnega odbora v Ljubljani, k)i bo v nedeljo 13. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob 9. dopoldne. Odbor. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15/H., telefon 32-84. u— Promenadni koncert vojaške godbe. V nedeljo in na praznik v torek bo — vsakokrat od 11. do 12. — priredila godba 40 pešpolka promenadni koncert v Zvezdi. u— Prošnja pred poslednjim obupom dobrim ljudem. Prejeli smo pismo bivšega trgovskega pomočnika, iz katerega povzemamo. Komaj 30 let sem star, pa že 9 let boleham za sklepnim revmatizmom in kostno tuberkulozo tako močno, da se še z dvema palicama komaj premikam, ne morem sedeti ne se oblačiti in slačiti. Ostal sem brez staršev, brez bližnjih sorodnikov in brez vseh denarnih sredstev. Zdravil sem se po raznih bolnicah in zdraviliščih, tako da ml je ves denar pošel, nimam ne za hrano ne za stanova- Iz Celja e— Upokojitev. Gosp. Janko Kramer, upravitelj II. drl deške narodne šole v Celju, je upokojea e— Vodovod na Miklavgki hrib. Industrijec g. Westen je začel te dni graditi vodovod na Miklavški hrib nad Celjem. Vodovod gradijo od rezervoarja na Mi-klavškem hribu do vile g Westna. pri cerkvici sv. Miklavža pa bodo namestili javno pipo. e— Zdravniško dežurno službo za Slane OUZD bo imel v nedeljo 13. t. m. zdravnik dr. Podpečan, Mariborska cesta 15a. e— Namesto cvetja na krsto g. Josipa Savellija, upravnika pošte v Celju, je darovala Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Celju 100 din Dijaški kuhinji. e— V Laškem je umrl v četrtek zvečer po dolgem trpljenju v starosti 51 let g. Franc Fabjančič, vojaški referent sreske-ga načelstva v Laškem. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti v Laškem na tamkajšnje pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! VSAKO SOBOTO EN NEDELJO ZVEČER KONCERT VOJAŠKE GODBE v HOTELU »UNION« v CELJU •■■■■■■■■■•■■■■i e— Dve zdravniški mesti v drž. bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju sta razpisani v »Službenih novinah« z dne 31. julija in sicer mesto zdravnika-sekundarija v 8. položajni skupini in mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. Rok za vlaganje prošenj bo potekel že v ponedeljek 14. t. m. e— Avtomobilska nesreča ▼ Gosposki ulici. V četrtek okrog 20. je neki avtomobil podrl v Gosposki ulici 40-letno služkinjo Marijo Kovačičevo iz Celja na tla. Kovačičeva je dobila hude poškodbe po glavi, levi roki in hrbtu. Lastnik avtomobila je prepeljal ponesrečenko takoj v bolnišnico. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 300 brez poselnih (214 moških in 86 žensk) nasproti 245 (179 moškim in 66 ženskam) dne 31 julija. Velika ljubavna drama po noveli pisatelja H. Bernstetna. V gL vlogi CHARLES BOYER — ljubljenec filmske publike. KINO UNION — Tel. 22-21. STRUP Ta prekrasni film — ki 9 » w • Vam predočuje ljubavno borbo dveh žena za srce moža, ki sta ga ljubili obe ženi z istim plamenom ljubezni, Vam bo ostal nepozaben. Danes ob 16., 19. ln 21. uri Obrtniška tombola v Kranju bo nepreklicno v nedeljo 13. AVGUSTA! Iz Maribora a— Do 70.000 obiskovalcev je posetilo doslej prireditve in razstave Mariborskega tedna. Veliko zanimanje se opaža za ( vse razstave, za splošno industrijsko raz- i stavo, poljedelsko in vinogradniško razstavo, tujskoprometno razstavo, razstavo narodnih vezenin, jubilejno razstavo mariborskega gledališča, jubilejno razstavo ptujskega dramskega društva, humoristič-no razstavo, skavtsko razstavo, vinsko razstavo, vrtnarsko razstavo, razstavo metuljev, razstavo 1000 prirodno prepa-riranih žab, razstavo preprog, zlasti pa doslej največjo, krasno urejeno razstavo mariborske tekstilne industrije v okusno okrašenih in prirejenih dvoranah v Sokolskem domu, veliko obrtno razstavo, ki je nameščena v poslopju II. dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, ter veliko trgovsko razstavo v poslopju deške osnovne šole v Razlagovi ulici. Vse razstave pričajo o veliki vsestranski tvornosti v Mariboru in njegovem zaledju. a— Stari mariborski rod izumira. V Ulici kneza Koclja je preminila vdova po poštnem zvaničniku Terezija Poseb, stara 89 let. V splošni bolnišnici je umrla vdova po polkovniku Olga Vlaha, stara 66 let, istotam zasebnica Marija Kotnik, stara 74 let. 2alujočim naše globoko sožalje. a— Uspel nastop 200 pevcev. V okviru VIII. Marib. tedna je bil pred■močnjim v mestnem parku velik koncert umetnih in narodnih pesmi, na katerem je nastopilo okoli 200 pevcev. Z velikim, prodor- Na splošno željo predvajamo še danes in Jutri v nedeljo prekrasen film, o katerem govori danes cela A^AtinVlI flACMtl V glavni vlogi čudežen otrok LJubljana UlCMJVa PCSCUI Bobi Brin ter slavni baritonlst newyorške Metropolltanke George Houston. — Kot dodatek še napet kriminalni nim Ponočni taksi ,Predatave ^^ ob 16>i9- m 21. un, kino sloga, WUWVU1 jutri v nedeij0 ob 15<( 17>> 19 ^ 21 uri teL 27-S0 nim uspehom so peli pevci Bistrice pod vodstvom g. I. Kovačiča, Kobanci iz Xamnice pod vodstvom g. J. Laha, Poštnega roga pod vodstvom g. I. Kovačiča, Zarje s Pobrežja pod vodstvom g. J. Zivka. Trg. pevskega zbora pod vodstvom g. D. Cibica, Drave pod vodstvom g. A. Horvata, Nanosa pod vodstvom g. M. Ple-vanča in Jadrana pod vodstvom g. U. Vrabca. Ob zaključku so odpeli združeni zbori Ipavčeve pevske župe pod taktirko župnega zborovodje g. A. Horvata Adamičevo »Zdravico«, Juvančevo »Slovansko pesem« in Vilharjevo »Iz bratskog za-grljaja«. Paviljon je bil razkošno razsvetljen. Prvič uporabljena odbojna stena se je zelo obnesla. V mestnem parku se je zbrala velika množica občinstva, ki je nagradila pevce s toplim, prisrčnim aplavzom. a— Zaključne prireditve Mariborskega tedna. Drevi ob 8. začetek teniškega turnirja. od 16.30 do 18. in od 20.30 do 22. promenadni koncert na razstavišču. Jutri ob 5. propagandna kolesarska dirka okoli Pohorja, ob 8. nadaljevanje teniškega turnirja ob 10. plavalna tekma na Dravi, od 11. do 12.30 promenadni koncert na razstavišču, ob 11.30 povorka kolesarjev skozi mesto, ob 15. letalski dan na Tez-nem, ob 16. medmestna plavalna tekma Zagreb - Maribor, ob 16.30 do 18. in od 20.30 do 22. zaključni promenadni koncert na razstavišču. a— Kostanja rji. ki želijo v letu 1939-40 peči kostanj v območju mesta Maribora naj se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 14. do 19. avgusta med uradnimi urami. Zglasijo naj se le oni kostanjarji, ki Imajo obrtno pravico in ki so že lani pekli kostanj. Kostanjarjem brez obrtne pravice se dovoljenje ne bo izdalo. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale ' a— Podaljšanje počitnic. Učiteljstvo se opozarja, da je Pedagoška centrala v Mariboru naprosila prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani za podaljšanje počitnic do vklj. 27. t. m. onim učiteljem (učiteljicam), ki se udeleže V. po-| čitniškega pedag. tečaja v Mariboru od 21. do vklj. 26. t. m. in se izkažejo pri svoji nadrejeni oblasti s tozadevnim potrdilom, ki ga prejmejo ob zaključku tečaja. Pričetek predavanj 21. t. m. ob 8. v slavnostni dvorani drž. učit. šole v Mariboru. Tečaj obsega 15 aktualnih predavanj iz pedag. psihologije, didaktike In šolske prakse. Pričetek dnevno ob 8. in 16. uri. Glede hrane in stanovanja bo na željo preskrbljeno. a— Bojkot. V zadnjem času se je pripetilo nekaj značilnih primerov, ki kažejo, da gre za sistematičen bojkot proti našim trgovcem. Prizadeti so celo svojci oseb, ki imajo pri narodnih podjetjih dober kruh. Bojkot je kakor palica, ki ima dva konca. Tega bi se morali zavedati predvsem tisti, ki podtalno nagovarjajo k bojkotu. Zadeva zbuja v mariborskih trgovskih in drugih narodnih krogih značilne komentarje. Iz življenja m deželi JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. ob vsakem vremenu) velefilm »Rdeče orhideje«. Med dodatki domač kulturni film in Paramountov zv. tednik. — Sledi za praznik »Otok smrti«.' DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja dnevi ob pol 9. uri ln jutri v nedeljo ob 5. in pol 9. prekrasni film »L*, budova smrt«. Sledi v torek in sredo »Ne-kje v Tibetu«; ne zamudite! (—) Kočevski gozdovi so polni nabiralcev malin Malin v kočevskih gozdovih je letos obilo. Prav mnogo pa je tudi nabiralcev, saj se odpravijo kar cele vasi nabirat maline m tako oživljajo sicer osamele kočevske gozdove. Kraji, kamor po celo leto ne stopi človeška noga so zdaj polni ljudi. Po takih krajih seveda rasejo najlepše in naj-sočnejše maline. Popraševanje po malinah je veliko. Poleg domačih interesentov se zanimajo za okusno kočevsko malino tudi tujci V tujino izvažata maline dve nakupovalni tvrd-ki iz Beograda. Seveda, kjer je več interesentov. tam je tudi konkurenca, ki pride v prid nabiralcem, izmed katerih je mnogim nabiranje malin v tem času edini vir dohodkov. Za kg nabranih malin pla- čujejo nabiralcem po 2.50 do 3 din. Kdor bolje plača, ta več dobi. Tako se dan za dnem polnijo veliki sodi, ki se takoj na mestu konzervirajo z mravljinčno kislino in odpravijo s tovornimi avtomobili na železniško postajo. Iz Švice pa, kjer ne marajo z mravljinčno kislino konzerviranih malin, so poslali posebne hladilne vagone, v katere spravljajo presne maline in jih izvažajo. Najvažnejše nabiralne točke so Kočevski Rog, Planina m Ribnik na Kočevskem. Pričakuje se, da se bo samo iz teh krajev izvozilo okoli 15 vagonov malin. Seveda so še drugi kraji na Slovenskem, kjer se nabirajo maline in dajejo zaslužek. Dom visokošolk Ljubljana, 11. avgusta Marsikatera gimnazijska abiturientka, ki namerava jeseni na univerzo, morda prav malo ali pa še ničesar ne ve o »Domu visokošolk« v Gradišču. Čeprav je danes še majhen in skromen, vendar naj bi postal čimprej resnična opora vsem pomoči potrebnim, a poleg tega tudi kulturno središče in živa notranja vez slovenskih visokošolk sploh. Pred petimi leti so osnovale visokošolke s pomočjo nekaterih uvidevnih javnih delavcev in delavk svoje društvo »Dom visokošolk«. Nadele so si nalogo, da čimprej oskrbijo udoben dom tistim slušateljicam naše univerze, ki nimajo za študij, oziroma za potrebno oskrbo v dobi študija dovolj sredstev na razpolago V prvih začetkih ni bilo mogoče misliti na lastno stavbo, društvo je najelo prostore v hiši št. 14. v Gradišču in jih opremilo. Vsako leto se je pokazalo nekaj novih možnosti in je bil storjen majhen korak naprej na poti do končnega cilja. Vendar, te možnosti so le v mali meri zadoščale obstajajočim potrebam. zlasti ker društvu niti javnost, niti država in banovina niso nudile tolike podpore, kolikor jo je društvo z ozirom na svoje prepotrebne načrte pričakovalo. Sedaj je v »Domu« prostora za 26 deklet, ki uživajo vso oskrbo za mesečni prispevek, ki je primeren njihovemu premoženjskemu stanju. Društvo sprejema v prvi vrsti nadarjene in pridne ter siromašne visokošolke in abiturientke, ki šele vstopajo na univerzo. To naj bi bil edini pogoj za sprejem. Vendar je zaradi prej ome-n tonih premajhnih podpor društvo prisi- •"">, da vselej sprejme tudi nekaj bolj ložnih, da je omogočeno kritje strokov za vse. Zato so določeni dokaj različni mesečni prispevki v višini od 200 do 550 din za vso oskrbo. Prošnje, katerim je treba priložiti izpričevalo o zrelostnem izpitu in izpolnjen ter od pristojnih oblasti potrjen formular o premoženjskem stanju prosilke in njenih staršev, je poslati na Odbor društva »Dom visokošolk« v Gradišču št 14/1. do 5. septembra. (Formularje dobite v »Domu«, lahko tudi pišete po-nje.) Društveni odbor tvorijo visokošolke same, z dobrimi nasveti in podporo v javnosti pa mu stoji ob strani gospodarski svet. Naloga društvenega odbora je mnogo širša kot je samo trenutno uporabljanje »Doma«. Vsakoletni odbor se mora zavedati, da z oskrbo 26 visokošolk še ni zadovoljivo rešeno niti gospodarsko stanje vseh ostalih visokošolk, kaj šele vsa nešteta druga vprašanja mlade slovenske ženske inteligence oz. slovenske ženske mladine splošno. Zato morajo visokošolke mnogo truda vlagati v delo. ki je do danes rodilo bore malo uspehov. Zgraditi je treba nov dom, ki bo mogel dati streho vsem. ki jo bodo potrebovale, da bosta pridnost in nadarjenost tudi praktično edini pogoj za sprejem potrebnih. Društvo mora doseči, da bo prav novi dom tisti, ki bo omogočal visokošolsko nosti in veselje za to. Pri nas pa so danes vsi sestanki, razgovori, predavanja, društvena knjižnica, udejstvovanje v drugih društvih, na počitniških delovnih taborih itd. le medel odsvit tega, kar naj bi bilo, ker vselej in povsod križajo želje in načrte gospodarska dejstva, ovirajo delo in ma-ličijo uspehe. Pri vsem svojem delu pa so visokošolke spoznale, da se njihovi načrti ne bodo uresničili sami, niti jih ne bo izpolni! kdo drugi, če ne bodo postali zahteve, za katere se bodo vsak hip borile. Prav zaradi vseh naštetih dejstev pa vabi društvo v svojo sredo poleg tistih, ki so potrebne pomoči, tudi čim več drugih, vi-sokošolk-novink v prvi vrsti, če bodo nudile društvu svoje moči, bo moglo čim prej doseči za današnje razmere sicer res precej dalekosežen, a vsekakor zelo nujen načrt. izobrazbo tudi nadarjenim dekletom tistih družabnih plasti, ki so jim danes v resnici vrata univerze zaprta, ker ni najosnovnejših pogojev — sredstev za dostojno preživljanje med študijem. Visokošolke se zavedajo, da bo šele takrat, ko bo stal novi dom, možno v polni meri doseči tudi drugi del programa, da bo »Dom« tudi njihovo kulturno središče. V tem prepričanju jih utrjuje tudi pogled na razmere po svetu, ob katerih spoznavajo da moreta biti resnična kultura in napredek zgrajena le na trdnih gospodarskih osnovah in tam, kjer se more povzpeti tudi do najvišje izobrazbe slednji državljan, ki ima sposob- R A D I O Sobota, 12. avgusta Ljubljana. 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti ln kramljanje ter prepevanje Strička Matička. — 19.50: Pregled sporeda. — 18: Harmoniko solo igra g. Stanko Avgust. — 18.40: Razvoj in spreminjanje čustev (dr. E. Hrovat). — 19: Napovedi, sporočila. — 19.40: Nac. ura: Vajenci in pomočniki ter razvitek naše trgovine in obrti (g. Trajko Gapič). — 20: Poročila o zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos slmf. koncerta iz Rogaške Slatine. — 21.30: Plošče za ples. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel zaključek tedna: poje gdč. Štefka Korenčanova, na citrah spremlja g. Vilko Skok. Beograd. 18.20: Narodna glasba in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 21.10: Orkestralni koncert. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb. 20: španska glasba. — 21: Narodne pesmi. — 22.20: Ples. — Praga. 20.35: Mali orkester. — 22.10: Zabaven spored. — Varšava. 21: Orkestralni ln pevski koncert ter akordeon. — 23.20: Godba za ples. — Sofija. 18: Bolgarske pesmi. — 19.30: Mali orkester. — 20.50: Večer lahke glasbe. — 22.30: Bolgarske skladbe. — Dunaj. 12: Lahka glasba. — 16: Zvočne slike. — 18.30: Balade. — 20.15: Operetni večer. — 22.20: Sobotno rajanje. — 24: Nočni koncert. — Berlin. 20.15: Mornariški večer. — 22.80: Kakor Dunaj. '•^nm Gospodarstvo posebne Industrijske zbornice V četrtek smo poročali, da je priprav- ( no, na kateri se je razpravljalo tudi vpra- sno iiro^kn ma _t __ •_____j______! ■ joniA ------i - '__s__a___j__i s __ ljena uredba, po kateri naj se ustanovi v L i.bijani obrtna zbornica za področje dravska banovine. Sedanji obrtni odsek skupne Zbornice za TOT bo razpuščen in bo prve svetnike nove obrtne zbornice imenoval trgovinski minister, medtem ko bodo volitve razpisane šele kasneje. Sedaj, ko je vprašanje izločitve obrtnikov iz skupne zbornice odločeno, -matrajo tudi industrijci, da je postalo aktualno vprašanje ustanovitve posebne industrijske zbornice. Za vse pripadnike sedanje skupne Zbornice za TOI pa je važno vprašanje razdelitve premoženja in obveznosti sedanje skupne zbornice ter njenega uradni-štva Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah določa za primer razdelitve zbornic naslednje: Predmet delitve je vsa premična in nepremična imovina bivše zbornice, razen poslopja, v katerem je bila nameščena dosedaj skupna zbornica in inventarja dosedanje zbornice Lastnik poslopja in inventarja postane v naprej stara zbornica, iz katere so se izločile poedine gospodarske panoge. Posebne ustanove, kakor je zavod za pospeševanje obrti, se morajo očuvati ob delitvi kot celota in njih uprava poveriti oni zbornici, ki je na dotični ustanovi najbolj zainteresirana. Nove zbornice morajo prevzeti alikvotni del nameščencev vseh kategorij in jim priznati v celoti vse pridobljene pravice glede prejemkov in glede vračunane službe ter položaja. Ta alikvotni del se izračuna po odstotnem povprečju prispevkov za zbornično doklado v zadnjih petih letih, s katerim je bila udeležena dotična gospodarska panoga, pri "—ie vzeti za osnovo računa skupne mke nameščencev dosedanje zb- Po tem računu bi odpadel na novo o:>rtno zbornico delež približno ene osmine in na novo industrijsko zbornico delež preko 50%. Nove zbornice morajo prevzeti tudi ustrezajoči del pokojninskih obveznosti, če pa obstoji pokojninski sklad, ki ne zmore vseh bremen, morajo nove zbornice v svojih proračunih določiti letni prispevek za skupni pokoininski sklad v razmerju prejšnjih prispevkov za skupno zbornico. Glede na bližnjo ustanovitev posebne obrtne zbornice je bila včeraj seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovi- šanje ustanovitve samostojne industrijske zbornice. Končno stališče o tem vprašanju bodo industrijci zavzeli v prihodnjih dneh Kakor doznavamo, je tudi Zbornica za TOI sklicala za 16. avgust sejo industrijskega odseka z dnevnim redom: vprašanje ustanovitve samostojne industrijske zbornice Industrijski odsek zbornice je o tem vprašanju že letos enkrat zavzel pogojno stališče, ki ga je podal na plenarni seji zbornice dne 22. marca t. 1 Takrat je industrijski odsek v zvezi z zahtevami obrtnikov iz skupine g. Ivana Ogrina izjavil, da smatra, da je s sporazumom medodseko-vega odbora ustvarjen red in mir v zbornici, obenem pa je izjavil prepričanje, da je samo ob ohranitvi tega reda in miru mogoča skupna zbornica; če bi pa razvoj pokazal, da tega reda in miru ni, bo industrijski odsek prisiljen ukreniti vse za ustvaritev lastne industrijske zbornice. Sprememba uredbe o trgovinskih, Industrijskih in obrtnih zbornicah V »Službenih novinah« od 10. t m. je objavljena uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, Industrijskih in obrtnih zbornicah, ki spreminja drugi odstavek S 16 uredbe. Ta drugi odstavek se v novi stilizaciji glasi: Prav tako smejo biti voljeni za zbornične svetnike člani javnih in drugih trgovinskih družb in osebe, ki so kot glavni komercialni ali tehnični poslovodje ali kot član upravnih odborov delniških družb, rudarskih družb in gospodarskih zadrug, kolikor spadajo pod obrtni zakon, pooblaščene podpisovati tvrd-ko, akc jim pripada volilna pravica in ako izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega paragrafa, razen pogoja, da najmanj tri leta upravičeno in aktivno opravljajo obrt na področju zbornice. Pod istimi pogoji smejo biti voljeni za zbornične svetnike tudi one osebe, ki so kot glavni komercialni ali tehnični poslovodje ali kot člani upravnih odborov ostalih pravnih oseb, ki izvršujejo neko obrt po obrtnem zakonu, pooblaščene, da podpisujejo tvrd-ko. Zbornice so dolžne, da svoje statute prilagodijo gornjim določbam. Namen te spremembe je omogočiti tudi ravnateljem podjetij pasivno volilno pravico pri volitvah v zbornice. I več izvrševati svojega posla ter imajo od I \ 1. VII. 1925 do 31. 8. 1937 najmanj 250 tednov članstva OUZD poziva vse one, ld imajo zgoraj omenjene pogoje za sta' rostno oziroma onemoglostno podporo, da najpozneje d« L IX. 1939 vlože prošnje pri OUZD pri najbližji občini. Prošnje, ki bodo vložene po 1. ČL 1939 se ne bodo upoštevale kot pravočasno vložene. 2e vložne prošnje se obravnavajo ter ni potrebno, da bi se prosilci ponovno obračali na urad. Občinske uprave naj na krajevno običami način razglase to objavo. — Stanje hmeljsldh nasadov v Srednji Evropi. Srednjeevropski hmeljarski urad v Monakovem poroča, da ao hmeljski nasadi v Srednji Evropi deloma nadoknadili zastoj v razvoju zaradi mrzlih mesecev maja ln junija. Nasadi v hallertauskem in spalt-skem okolišu napravljajo dober vtis, v hersbruškem okolišu je stanje srednje dobro, v okolišu Jura in Alschgrund pa povprečno slabo. Tudi v tettnauskem okolišu je računati z manjšo letino. V sudetskem delu žateškega okoliša se je stanje nasadov po nastopu ugodnejšega vremena zboljšalo in je sedaj v splošnem zadovoljivo. Tudi v usteškem okolišu so se nasadi popravili V onem delu žateškega okoliša, ki spada pod Češko, bo pridelek manjši nego lani. Od hmeljskih okolišev v Jugoslaviji kaže savinjski okoliš, da bo letina kvalitativno ln kvantitativno dobra, le v Bačkl bo slaba. Povečanja skupne izdaje državnih blagajniških zapisov za pol milijarde Včerajšnje »Službene novine« objavljajo novo uredbo o izdaji blagajniških zapisov Ta uredba pooblašča finančnega ministra da sme za povzdigo narodnega gospodarstva z izplačilom prejšnjih državnih obveznosti in zaradi okrepitve blagajniške gotovine glavne državne blagajne izdati v naši državi blagajniške zapise do skupnega zneska 2 milijard dinarjev, vštevši v tem znesku tudi zapise, izdane po uredbah od 2. januarja 1936, od 23. novembra 1936 in od 3. februarja 19S8. Zapisi se lahko izdajo vsi naenkrat ali v več obrokih, in sicer z rokom, ki ni manjši od treh mesecev in ni večji od treh let, glase pa se na prinosnika ter se izdajajo Stanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje med aktivnimi kliringi v prvi četrtini avgusta le še manjše nazadovanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer za 0.11 na 10.16 milijona mark. Saldo naših terjatev v Bolgariji pa se je zmanjšal za 0.01 na 0.86 milijona din. Ponovno povečanje pa je zabeleženo pri saldu naših terjatev v Madžarski, ki je narasel za 2.4 na 30.0 milijona din. Tudi saldo naših terjatev v Turčiji se je dvignil za 0.14 na 17.41 milijona din Med pasivnimi kliringi kaže klirinški račun z Italijo po zadnjžm naglem povečanju salda našega dolga, da se je ta saldo v prvi četrtini avgusta zmanjšal za 4.1 na 98.2 milijona din. Precej je tudi nazadoval saldo našega klirinškega dolga v Ceško-Moravski in sicer za 3.9 na 3.3 milijona K. Povečal pa se je saldo naših terjatev v Rumuniji za 1.0 na 8.7 milijona din. medtem ko je saldo naših terjatev v Poljski ostal skoro nespremenjen na višini 25.7 milijona din. Saldo likvidacijskega kliringa s Švico kaže zmanjšanje našega dolga za 0 05 na 1.40 milijona švicarskih frankov. saMo likvidacijskega kliringa z Belgijo pa zmanjšanje našega dolga za 0.13 na 145 milijona belg. fr. Gospodarske vesti «■ Jubilejna razstava slovenske obrti. V zvezi z včerajšnjo našo notico pod naslovom »Jubilejne razstave slovenske obrti ne bo« nam je poslal razstavni odbor dopis, v katerem ugotavlja, da se bo razstava vršila v prvotno določenem obsegu in v določenem terminu od 7. do 16. oktobra t. 1. Širši razstavni odbor je na svoji seji v sredo dne 9. avg. t. 1. ugotovil, da se priprave za razstavo v redu vršijo in je vzel poročila odsekovih načelnikov na znanje. Vabilu razstavnega odbora se je doslej odzvalo toliko obrtnikov, da ni razloga dvomiti v prireditev jubilejne razstave — Naše včerajšnje informacije so bile v toliko netočne, da je na seji prišlo do sklepa o odpovedi razstave, pač pa se je o tem govorilo v začetku seje. Ugotovljeno je bilo. da je udeležba po dosedanjih prijavah slaba glede na namero, prirediti reprezentativno jubilejno razstavo slovenske obrti. Vse naše obrtništvo si želi, da bi ta razstava v polnem obsegu prikazala napredek in sposobnost slovenskega rokodelstva in da bi bila zares reprezentativna Se je čas, da se odstranijo vzroki nezadostnega zanimanja obrtnikov za udeležbo na razstavi. Predvsem je treba v ožji akcijski odbor pritegniti predstavnike vseh zveznih obrtniških organizacij, tako da bo razstava v resnici prireditev vsega slovenskega obrtništva. Osebne ambicije posameznikov, ki hočejo sami vse odločati, le škodujejo dobri stvari. Kakor čujemo, so z vodstvom akcije nezadovoljni tudi obrtniki iz tabora predsednika g. Ogrina. = Obilna ponudba pšenice na našem trgu. Poročali smo že o obilni ponudbi nove pšenice na našem trgu, ki je primora-la »Prizad«, da je odkupil že 25.000 vagonov nove pšenice ter je v skrbeh, kam z novo pšenico glede na pomanjkanje potrebnih silosov in skladišč V tej zvezi se čujejo v zadnjem času pritožbe, da vojvodinski mlini ne kupujejo nove pšenice. Na ta očitek odgovarja sedaj Udruženje mlinske industrije v Beogradu, ki pravi, da se je v resnici prvikrat v zadnjih 20 letih zgodilo, da so mlini ob novi letini rezervirani pri nakupu pšenice. Vzrok pa je v tem, da so se mlini pred novo letino pod vtisom nepovoljnih vremenskih prilik in v bojazni, da bo kakovost letošnje pšenice slabša, precej založili s staro pšenico. K temu se je pridružila še okolnost, da je povpraševanje po moki od strani trgovcev in pekov trenotno zelo slabo. Vrhu tega navaja udruženje. da ima letošnja pšenica razmeroma precej vlage in se oni mlini, ki nimajo naprav in prostorov za sušenje pšenice še vedno zalagajo s staro pšenico, ker je treba novo pšenico sušiti, če naj bo sposobna za mletje. = Velika nizozemska banka je ustavila plačila. Ena največjih nizozemskih bank. banka Mendelsohn. ki le igrala zlasti v mednarodnih finančnih transakcijah veliko vlogo, je včeraj ustavila plačila Banka Mendelsohn je zlasti posredovala pri emisijah francoskih državnih posojil Vest o ustavitvi plačil je izzvala v vseh mednarodnih finančnih krosih veliko presenečenje. posebno na amsterdamski, pariški in londonski borzi, kier so ta zavod smatrali vedno za najbolj soMden Zakaj je prišlo do poloma, še ni znano. = Mestnim načelstvom. občinskim upravam, delavcem, ki so izpolnili 70. leto starosti ter delavcem, ki zaradi onemoglosti ne morejo več izvrševati svojega posla. S pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost z dne 31. III. 1938, se je ustanovil poseben podporni sklad za onemoglost in starost, iz katerega naj dobe onemoglostne oziroma starostne podpore one osebe, ki si zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti pravice do onemoglostne oziroma starostne rente. Ker je omenjeni pravilnik predpisal prijavni rok za one. ki so izpolnili zahtevane pogoje, samo do 1. VII. 1938 in je bilo mnogo prosilcev odbitih zaradi prepozno vloženih prijav -.a-t" je minister za socialno politiko in narodno zdravje ta prijavni rok s spremembami in dopolnitvami omenienesra pravilnika podaljšal do 1. IX. 1939. Pravico do vložitve prošnje imajo vsi delavci (ke). ki so izpolnili 70. leto starosti, ter imajo od 1. VII. 1925. do 31. VIII. 1937 najmanj 500 tednov članstva pri kateremkoli okrožnem uradu aH trg. boln. blagajni v državi. Enako imajo pravico do vložitve prošnje vsi delavci(ke), ki so izpolnili 21 leto starosti, pa zaradi onemoglosti ne morejo v komadih po 10 milijonov, 1 milijon, 500, 100, 50, 10 in 5 tisoč din. Z gornjo uredbo se poveča izdaja državnih blagajniških zapisov za 500 milijonov din. Z uredbo od 2. januarja 1936 je bilo namreč določeno, da se izdajo blagajniški zapisi do 500 milijonov din; z nadaljnjo uredbo od 23. novembra istega leta je bila izdaja blagajniških zapisov povečana na 1 milijardo din, z uredbo od 3. februarja lanskega leta na 1.5 milijarde din, z najnovejšo uredbo pa se skupna izdaja zapisov poveča na 2 milijardi din. Ostali pogoji glede rokov posameznih vrst zapisov ostanejo nespremenjeni. Borze 11. avgusta Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Bolgarski klirinški čeki so se v LJubljani nudili po 82, v Beogradu pa je 'jdJo povpraševanje po 85. Za grške jone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 32.37, v Beogradu pa je bil promet po 32.30. Angleški funti noti rajo v svobodnem prometu nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 464 — 466 50 (v Beogradu je bil promet po 464.50 do 464.75). Zaključki pa so bili v 6«/o begluških obveznicah po 87.50 (v Beogradu po 86.75), v 7«/, Blai-rovem posojilu po 94.50, v 8% Blairovem posojilu po 101 — 101.50 in v delnicah Trboveljske po 176. _ DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.67 — 208.87, Pariz 116.15 — 118.45, New York 4376.75 — 4436.75, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 151 — 152.50, Amsterdam 2344 — 2382, Berlin 1768.12 — 1785.88, Bruselj 746.25 — 758.25. Tečaji na svobodnem trgu: Lon don 256.40 — 259.60, Pariz 144.85—147.15 New York 5460 55—5520.55, Curih 1239.72 — 1249.72, Amcterdam 2922.27 — 2960.24 Bruselj 930.34 — 942.34. Curih. Beograd 10, Pariz 11.72625, London 20.7225, New York 442.75, Bruselj 75.2250, MIlan 23.30, Amsterdam 336.80, Berlin 177.70, Stockholm 106.8250, Oslo 104.1250, Kobenhavn 92.50, Sofija 5.40, Praga 15.1750. Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 164 — 166.50, 4«/0 agrarne 60.50 — 61.50, 4% severne agrarne 59 bi., 6*/o begluške 86.75 — 87.50 (87.60), 6«/» dalm. agrarne 82 — 82.75, 6«/o šumska 80.50 — 81.50, T/o invest 100.50 — 101.50, 7•/, Blair 94.25 — 94.50 (94.50), 8*/o Blair 101 — 101.50 (101 — 101.50); delr/.ce: Narodna banka 7350 den., PAB 210 den., Trboveljska 174 — 176 (176), Gutmann 47 — 49, Sečerana Osijek 80 den., Osiječka lijevaonica 150 — 162, Isis 30 den. Beograd. Vojna škoda 464.25 — 465 (464.50 — 464.75), 4«/® severne agrarne 59 bi., 6°/o begluške 86.50 — 87.62 186.75) 6«/» dalm. agrarne 82.75 — 83 (83), 6«/» šumske 81 — 82 (81.50 — 83), PAB 210 — 211. Blagovna tržišča ŽITO -j- Novosadska blagovna borza (11. t m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg> baška. sremska slavonska 147 -149: iužnoban 146- 149 Rž: baška nova 127 — 129 Ječmen: baški, sremski novi 137 50 — 140 Oves: baški sremski novi 122.50 — 125 Koruza: baška tn pariteta In djija 118 — 120 Moka: baška ln banatska »Og« in >0gg« 230 — 240; »2« 210 -220; »5« 190 — 200; >6« 170 do 180; »7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122 50. KMOI: baški, sremski beli, brez vreč novi 260 — 265. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104, v banatski. v jutastih vrečah 100 — 102 4- Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za avg. 19.02 — 19.05, za sept. 19.15 — 19.17. BOMBAŽ -f Uverpool, 10. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avg. 4.67 (4.67), za dec. 4.39 (4.36), ŠPORT Pred velikimi plavalnimi dogodki V katere bo dvakrat posegla tudi ljubljanska Ilirija Prihodnji dnevi bodo v našem plavanju prinesli nekaj dogodkov, ki bodo brezdvom-no za vsakogar zanimivi, če se vsaj malo ogreva za naše plavalne prilike. Baš za Ljubljano bodo ti dogodki tem bolj zanimivi, ker bodo prvič stopili na plan tudi tekmovalci in tekmovalke naše Ilirije. 2e v petek se z vvaterpolo tekmami prične prvenstvo v plavanju, skokih In water-polu juniorjev v Hercegnovem. Vsa leta sem so juniorSka plavalna prvenstva bila najzanimivejša in najbolj številno zasedene plavalne prireditve in nekaj zadnjih sezon sem tudi vsako leto kvalitativno boljše. V naš plavalni šport vse bolj in bolj prodirajo sveže mlade sile, ld z lahkoto obračunavajo s starimi rutinerji ln nas postopoma uvrščajo v red najboljših na svetu. Vsako juniorsko prvenstvo prinaša nova presenečenja, nova odkritja, nove zvezde. V letošnjem letu so pa precej teh zvezd klubi že pokazali v dosedaj održanlh llga-šklh tekmah in nam Je torej presenečenj pričakovati le od »nellgašev«. Zato pa po drugi strani vemo, da bo kvalitativno letošnje juniorsko prvenstvo visoko nad podobnimi dosedanjimi prireditvami. Samo poglejmo kanonsko zasedbo proge 50 m prosto za junlorje, kjer se bodo sestali žižek, oba brata štakula, Potočnjak in Curtini. Težko Je red, komu bo uspelo kot šestemu vriniti se v družbo teh velikih imen. Tu Je Jugaš Miloslavič, tu je naš Pelhan, tu pa je baš mesto za celo vrsto tistih presenečenj! Povsem slična Je situacija na 200 m prosto, le da tu lz vrste najboljših odpade starejši Lovro Štakula, ld mu je proga 200 m predolga. Vendar bo po računih vseh to ena najlepših tekem v letošnji sezoni sploh. Na tej progi imajo malo ln nesistematsko trenirani Dirijanl manj Izgledov. Na hrbtu bo zanimivo srečanje med Ju-gašem Marčlčem in Zagrebčanom Miki jem Strmac-Kleinom. Morda bosta imela besedo de sušaška sprinterja Potočnjak ln Curtini? Našemu Pelhanu tu pač ne bodo rožice cvetele! V prsnem plavanju se predvsem z napetostjo pričakuje dvoboj Barbierl : Kohn, ki je nedavno na tekmi Jug : Victoria ostal nerešen. Jih je pa Se polno, Id bodo tu spregovorili odločno besedo in baš ta proga vsako leto najbolj obiluje s »presenečenji«. Ljubljana je v tej disciplini letos brez izgledov! V štafetah velja kot favorit Jug. Na 4X50 m mora v postavi Štakula, Štakula, Miloslavič, 2ižek, če nima na zalogi še kakega boljšega, za katerega de ne vemo, zmagati z znatnim naskokom in s časom izpod 1:50! Prav tako v postavi Marčič, Barbleri, Štakula najbrže tudi v mešani štafeti ne bo imel konkurence. Ilirija je na 4x50 m prosto prijavila precej močno štafeto, ki lahko upa na mesto nekje v sredini najboljših. Mešana štafeta pa ima manj izgledov. Pri ženskah bodo najzanimivejši v progah prostega stila troboji Krmpotič-Smo-lik-Finc. Res je sicer, da imata na papirju obe Sušačanki bolje rezultate, toda ti so postavljeni v morju in je verjetno, da naša Draguša za njimi ne bo mnogo zaosta- jala. V prsnem plavanju bo zanimiv boj Boršič : Martin, dočim je v hrbtnem Smolikova sigurna zmagovalka in bo šlo le za drugo mesto. Štafete žensk so sigurna stvar Victorije, ki edina ima, svojo žensko tekmovalno ekipo sestavljeno iz skoro izključno samih juniork in ji teh zmag nihče ne more ogrožati V waterpolu je situacija nejasna. Med favoriti je v prvi vrsti Imenovati oba du-brovniška kluba Jug ln DPK, pa tudi Viktorijo in Jadran. Ilirija s svojim waterpolo moštvom, ki je za tekmovanje prijavljeno, ne bo nastopila. — Tudi v skokih je situacija nejasna, ker pošlje dosedanji tradicionalni prvak, Ilirija, na tekmovanje samo po enega skakača in skakačico ln je kaj lahko, da letos prvenstvo izgubi, zlasti Se, ker sta oba netrenirana, to pa zato, ker Ilirija že več ko poldrugi mesec nima Skakalne deske, ker je stara zlomljena, naročena nova pa še ni dospela iz Nemčije. Juniorsko prvenstvo bo torej po vsej priliki potekalo v znamenju boja Victorija : Jug in Je zmagovalca težko prerokovati. Morda bo tu spet nastala enaka situacija kakor v llgaških tekmah, da bodo namreč ženske odločile — Viktoriji v korist. DrugI veliki plavalni dogodek bližnje prihodnjostl bo ligaško srečanje Victorija : Jadran, ki bo v sredo, 16. t. m. v Splitu. Na tem srečanju se bo namreč v prvih obrisih pokazala rešitev problema: kdo bo letošnji prvak države v vvaterpolu. Jugu, ki je od treh odigranih tekem že dve Izgubil, so izgledi na prvo mesto že znatno padli, čeprav je treba upoštevati, da je le s tesnim rezultatom Izgubil obe tekmi, ki ju Je igral izven Dubrovnika. V Splitu bo Victorija reševala svojo usodo: če v tej tekmi zmaga, jo je že mogoče smatrati tudi za končnega zmagovalca turnirja. Zato ves plavalni svet z zanimanjem pričam kuje to tekmo, ki bo borba dveh povsem izenačenih nasprotnikov in brezdvomno v vsakem oziru na največji višini Tretji veliki plavalni dogodek prihodnjih dni pa bo ljubljanski dogodek: gostovanje praškega CPK proti reprezentanci ljubljanskega plavalnega pod saveza. Tekma je že skoro perfektuirana in bi se imela v Ljubljani održati konec prihodnjega tedna. CPK je klub, ki je v reprezentanco CSR dajal po pet waterpolo Igralcev in Cehi so znano zmerom bili močno moštvo, tudi v najtrših Internacionalnih konkurencah. Razumljivo je, da za ta prvi start praških plavalcev v Ljubljani vlada največji interes, zlasti Se, ker je Ljubljana letos s plavalnimi tekmovanji sila skopo obdarjena in bo to prav za prav prva tekma v letošnji sezoni ★ Na juniorsko državno plavalno prvenstvo so iz Ljubljane v sredo vzečer odpotovali v Split za plavanje Martinova in Binderjeva ter Hercog, Hudnik, Paternuš, Primožič to Pelhan. V skokih bosta nastopila Martinova to Paternuš. Ekspedi-ciji, ki je odpotovala v Ljubljani, se v Splitu priključi še DraglSa Ftočeva. Za vvaterpolo je Ilirija tudi prijavljena, vendar zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev moštvo ni odpotovalo v Hercegnovi Odlikovanja Beograd, 11. avg. e. Odlikovani so bili na predlog ministra pravde: z redom sv. Save I. stopnje nadškof dr. Jorip Ujčič v Beogradu, z redom sv Save III. stopnje gvardijan minoritskega samostana v Ptuju Mirko Godina to upokojeni župnik Franc Košir na Ježici. Odlikovani so nadalje vsi člani finančnega odbora narodne skupščine, in sicer: predsednik Dimitrije Magaraševič z redom Jug. krone I. stopnje, poročevalec Oton Gavrilovič z redom sv. Save n. stopnje, ostali z redom Belega orla IV. stopnje, Jug. krone III. stopnje, sv. Save III. stopnje in Jug. krone IV. stopnje glede na njihova odlikovanja, ki so jili imeli že od prej. Upokojitev Beograd, 11. avgusta, e. Upokojen Je profesor bogoslovja v Mariboru dr. Anton Jehart. Iz carinske službe Beograd, 11. avg. AA. Za šefa tarifske-ga odseka v carinskem oddelku finančnega ministrstva je bil imenovan Sima Stanič, svetnik to dosedanji šef kazenskega odseka v istem oddelku. V/aterpolo v Erce^ovem Ercegnovi, 11. avg. o Danes popoldne so se začele v okviru juniorskcga državnega prvenstva vvaterpolo tekme. Rezultati so bili naslednji: Jadran (Split): Ilirija (Ljubljana) p. f. Jug (Dubrovnik); Sever (Beograd) 3:0 (2:0). Jadran (Erc- novi: ZPK (Zagreb) (2:1 (1:0). Lepi sadovi dela v mladinskem in reševalnem tečaju L jug. plavalne šole številno občinstvo to predstavniki obla-stev so v četrtek popoldne napolnili kopališče Ilirije: L jugoslovenska plavalna šola je zaključila svoj letošnji mladinski to reševalni tečaj, ki se je začel 17. julija, z javno produkcijo. Pod vodstvom svojih učiteljev Je najprej pokazala šolska mladina plodove tritedenskega tečaja. Predvajali so razne gimna-stične vaje, vodne igre, na koncu pa še hitrostno plavanje na razdaljo 50 m v prsnem slogu to crawlu. Čeprav se je večina tečajnikov šele letos priučila plavanja to cravvla, je njihova spretnost presenetila vse. Najzanimivejše je bilo predvajanje udeležencev reševalnega tečaja. Zaradi lažjega razumevanja so vse posameznosti najprej razločno pokazali na suhem, pozneje pa še praktično v vodi Videli smo, kako se najhitreje to najenostavneje osvobodimo krča v stegnu, mečih ali pesti. Prav poučno je bilo prikazovanje pomoči plavalcu, ki je onemogel. Nadalje so predvajali reševanje utopljenca. Podrobno so pokazali vse najvažnejše prijeme, s katerimi se lahko reševalec obrani nevarnih oklepanj onega, ki se potaplja. Pri tem prihajajo v poStev nekateri, tipično rokoborski prijemi, kakor enojni to dvojni »Nelson«. Videli smo vse faze reševanja od oprostilnega prijema to transportiranja do obujanja k življenju z raznimi metodami umetnega dihanja. Prvič smo lahko videli skoke v polni opremi z višine 5 in 10 m, ki so jih izvajali po en orožnik, stražnik to gasilec. Počitniškega plavalnega tečaja se je udeleževala le osnovnošolska mladina, reševalnega pa 30 orožnikov iz raznih krajev dravske banovine, stražniki s področja uprave policije v Ljubljani, gasilci, absolventi šole za telesno vzgojo in en kopalni mojfter. ReSevalni tečaj je z uspehom dokončalo 17 tečajnikov. va Mure in reprezentanca Priekije. Priče-tek predtekme bo ob 15., glavne pa ob 17. Po tekmi bo na stadionu športna veselica s sodelovanjem dveh godb. Športniki v Murski Soboti se mrzlično pripravljajo za svoj praznik to pričakujejo, da jih bo vsa prekmurska javnost podprla -v njihovem stremljenju. Jubilejni športni dan SK Mure Jubilejni športni dan SK Mure SK Mura v Murski Soboti proslavi Jutri v nedeljo 15 letnico pod pokroviteljstvom svojih častnih članov industrijalca g. Josipa Benka, župana g. Ferdinanda Hartner-ja to dolgoletnega predsednika kluba ve-letrgovca g. Vincenca Arvaja. Spored jubilejnega športnega dne SK Mure je naslednji: Dopoldne bo na teniškem igrišču na stadionu teniški turnir. Popoldne ob 14. bodo plavalne tekme v športnem bazenu mestnega kopališča. Na tekmi se bodo pomerili juniorji SK Mure s plavalci iz Ljutomera in Ormoža. Glavna atrakcija športnega dne pa bo nastop našega ligaša SK Ljubljane proti Muri. Ljubljana bo nastopila s kompletnim ligaškim moštvom. To bo obenem prvi nastop našega ligaša v Prek-murju, za katerega vlada razumljivo zanimanje. Predtekmo bosta odigrala rezer- Odgovor na čuden glas iz Maribora Prejeli smo in objavljamo: »Iz LNP. (Predsedstvo.) Spričo notice, ki je izšla v današnji številki »Juti a«, opozarja predsedstvo LNP vse kluoe na naslednje: Na redni skupščini 6. t. m. sploh ni bilo govora o pristopu LNP ali slovenskih klubov v HSS. Skupščina je «amo v svoji resoluciji sklenila podpreti akcijo hrvatskih klubov za reorganizacijo JNS. Glede na drugo točko omenjene resolucije je u. o. LNP kot legitimen predstavnik slovenskih klubov stopil v stike s predstavniki Hrvatskega nogometnega saveza, da se dogovori o taktiki to postopku za uspešno izvedbo reorganizacije JNS. Kar se tiče tekmovanja v eventualni hrvatsko-slovenski ligi je treba ugotoviti da to vprašanje ni bilo v razpravi v nobenem forumu LNP. Opozoriti je na okolnost, da je po pravilih JNS SK Ljubljana dolžna tekmovati v nacionalni ligi in spada glede tega pod kompetenco JNS. — Vrhovec, tajnik I.« Kakor se vidi, so zastopniki klubov mariborskega okrožja videli strahove, ki jih nI... Motoklub Ilirija (službeno). Dirkalni katalog s popolnim seznamom prijavljenih tekmovalcev je izšel ter je vsakomur na razpolago v tajništu kluba, dalje pri g. A. Gorcu to g. Ig. Voku, kjer se dobijo vstopnice v predprodaji, to pri Putniku, kjer se sprejemajo prijave za avtobusni izlet na Ljubelj. — Obvezna dirka za trening bo že v nedeljo dne 13. t. m. Vsi prijavljeni dirkači brez izjeme se morajo javiti v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. zjutraj tehnični komisiji, ki bo poslovala na startu. Dirkači ld se ne bi zglaslli na startu v označenem času ln se ne udeležili dirke za trening, se nikakor ne bodo pripustili h glavni mednarodni dirki v torek dne 15. t_ m. Športni dan v Kranju preložen. Zaradi velike obrtniške tombole, ki bo jutri v nedeljo v Kranju, Je SK Kranj preložil svoj športni dan za teden dni, na nedeljo 20. avgusta. Na sporedu bodo lahkoatletske prireditve, table tenis to brzi turnir v nogometu. SK LJubljana. Danes ob 18. strogo obvezen sestanek igralcev, ki potujejo v Mursko Soboto. Postava to kraj sestanka na običajnem mestu. Ruski mornarji plavajo I Kako }e zmagala Dnse [ Vofika italijanska igralka Eleooora Do-m ae je nekoč ponudila, da bo popazila na enoletno hčerkico neke prijateljske droii- »Bom ie opravila s njo, ie bo kričala,« je dejala. »Končno jmAm vendar prav prijeten glas, da bom lahko zabavala tudi dojenčka.« Ko sta ae starša vrnila, sta mfli otroka mirnega v zibelki Gledal je s velikim zanimanjem Duše jeva, ki je ležala na »ofi z odprtimi osti, zaprtimi očmi — in po vseh pravilih smrčala. Počasi je igralka odprla oči »Če preneham smrčati, prične otrok jokati,« je dejala in dostavila: »Imate zelo kritičnega otroka, to vam lahko povem. Pela sem, plesala, se zmrdovala, zaigrala sem celo dejanje, nič ni pomagalo. Dete je talilo, kakor da je na kolo. Sele ko sem poskusila smrčati, sem zmagala na vsej črtic Družinska drama Tolstoja v novih pismih Moskovski Ust »Uteraturnoje Nasledstvo« objavlja vrsto doslej neznanih pasom Leva Nikolaja Tolstoja, ki imajo poseben pomen, kar mečejo novo kič na dro-žinsko dreumo velikega ruskega pisatelje ki filozofa. Pisma obravnavajo razmere med grofico Tolstojevo, prisatedjevo ženo ki skladateljem Taziejevim. h. 1897 piše Tolstoj svoji ženi: »Tvoje razmerje do T. me spravlja v Jeao. Skrajšujem in zastrupljam svoje življenje, če se Izjavljam pripravljenega, da bi s Tebofl živel pod takšnimi pogoji« Pismo te končuje z grožnjo Tolstoja, da bo zapustil hišo in se preselil v inostranstvo. V nekem drugem pismu govori pisatelj o »mučnih in sramotnih prizorih, sramotnih ne zame, temveč za otroke«, in dodaja: »Tudi v bodočnosti bom molčal, kakor sem doslej molčal v pričakovanju smrti. Samo smrt nas lahko reši te more.« Vojaškim vežbam italijanske vojske ob Padu so prisostvovali tudi vojaški odposlanci tujih držav. Na sliki vidimo francoskega vojaškega atašeja v Rimu generala Toussainta Ruski mornarji so odlično izvežbani. Veščino plavanja morajo obvladati celo s puško na hrbta Imovlti Japonci V inikadovem cesarstvu so najbogatejši baroni ZRnimiv vpogled v razdelitev bogastva na Japonskem dobimo iz objav tokijskega davčnega urada. Iz njegovfih številk je razvidno, da je baron Takakrmi Mičui v letošnjem letu plačal nič manj nego 2 mir Bjona 874.037 jenov dohodninskega davka, pet drugih članov rodbine Mičui pa sšku-paj več nego 2 milijona jenov. Le malo zaostaja rodbina MicubiŠL Baron Hikoja-ta Tvazaki in baron Hisaja Ivazaki sta plačala isto tako okrog 2 milijona davka. Med davkoplačevalci zavzemajo prva mesta potem baron Kišičiro Okura, baron Toranozuku Turukavu in Genco Hatori s več nego 1 mrli j. jenov. Manjkajo pa na teh mestih filmski zvezdniki in zvezdnice, ki se na Japonskem očitno ne morejo ponašati % veilikanskimi gažamo, Največ davka je med filmskimi ljudmi plačal Taikaiko Irie, ki sicer precej skromno vsoto 6659 jenov. Odrski igralci so menda na boljšem, tu je n. pr. Kikugoro Ono je, eden izmed vodEI- Vodja nemškega gibanja v Gdansku n£h igralcev klasičnega japonskega gledališča, plačal 14.999 jenov. Dohodninski davek ministrskega predsednika, Barona Hi-rajiume, pa je naravnost majhen. Znašal je letos samo 489,02 jena. Lansko leto Je bil za malenkost večji. Znašal je 517 jenov. Šampanjsko drevo Voda je v severnem delu dežele Culu precej redek pojav. Toda Culuji si zavoljo tega ne delajo mnogih skrbi, dokler jim tam na drevesih rase — šampanjec. Ne gre morda za kakšno vinsko trto, temveč za palmo, ki rase na suhi zemlji ob culujski obali. Ce navrtaš njeno steblo, priteče sok, ki ga domačini kaj radi pijejo in imenujejo masalo. Masala ima, kakor pravijo tisti, ki vina poznajo, okus kakor šampanjec. Sprva nima nobenega alkohola, toda po 24 urah se spremeni v prav krepko žganje, ki ga imenujejo tam busulu. Pc nadaljnjih 24 urah vretja je ta busulu sposoben, da zmeša busolo še tako krepkemu možu in ga položi v četrt ure na tla. « Leto dni na zračnem potovanju Odiseja imovitega ameriškega naravoslovca Forster, ki Je v svojem zadnjem govoru tajavfl, da se mora Gdansk priključiti Nemčiji čebele vidijo ultravijoličasto svetlobo Življenjskih pogojev živali in njihovih sposobnosti ne smemo presojati s človeškega stališča Stara biologija je delila živalski svet po človeških vidikih m kako se je tu pogo-stoma motila, dokazujejo raziskave o barvnem čutu čebel. Ko so položili bel cvet na bel list papirja, so čebele priletele takoj na cvet, čeprav je bil ta človeškemu očesu v jarki sončni svetlobi iz neke razdalje neviden. Uganka se je rešila potem, ko so nadaljnje raziskave pokazale, da vidijo čebele tudi ultravijoličasto svetlobo. Beli cvet je v tej svetlobi kazal namreč jasne obrise. Toda oko čebele ne vidi samo ved, temveč tudi drugače nego človeško oko. Barve, ki jih občutimo mi kot rumene, za čebelo sploh niso rumene. Enako je z rdečim in modrim, medtem ko označujemo mi čebelno rumeno in čebelno rdeče z imeni popolnoma drugih barv. Niti spektralne barve, ki jih smatramo za absolutno merilo, za živali torej nimajo enakega pomena kakor za nas. Zato mora biologija proučevati življenjske pogoje in sposobnosti poedinih živali z njihovega stališča, ne pa z našega, človeškega. Le tako lahko dobiva globlje vpoglede v njihov svet. Parnik za prevažanje vina V Rouen je prispel iz Alžira prvi parnik za prevažanje vina. Njegova novost je * tem, da vina ne prevaža v sodih, kakor je bilo doslej običajno, temveč v tankih, kakor jih uporabljajo za prevažanje petroleja. Prevoz po vzorcu petrolejskih par-nikov je znatno cenejši nego v sodih, že zavoljo tega, ker je za natovarjanje in iz-tovarjanje treba manj delavcev. Med pristaniškimi delavci v Rouenu, kakor tudi v drugih francoskih pristaniščih je opaziti zato neko vznemirjenje. Novi parnik bo rabil samo za prevažanje alžirskega vina v Francijo. Slaba šala Iz Baltika v Belo morje List »Svenska Pensen« poroča, da Rusi mrzlično gradijo prekop »Stalin«, ki bo vezal Baltiško morje z Belim morjem. Listi so objavili te dni vest, da je brit-ski petrolejski parnik »Bunkwa« začel goreti in da se potaplja. Oddajal je brezžične znake, naj mu prihitijo na pomoč. Ves trud, da bi ga našli pa je bil zaman. Na-kraju, kjer bi moral biti parnik, niso ladje, ki so prihitele na pomoč, našle nobenega sledu za parnikom in sploh nobenih znakov, da bi bila tam kakšna petrolejska ladja gorela. Oblasti sedaj zato domnevajo, da gre za slabo šalo kakšnega radijskega amaterja, ki je oddajal pozive na pomoč. Vezuv zopet bruha Kakor poročajo iz Neaplja, je začel Vezuv zopet bljuvati lavo. Erupcije spremlja votlo podzemsko bobnenje. INSERIRA JTE V „ JUTRU"! Bivši albanski kralj v Versaillesn Veliko letak) Je v zadnjih mesecih izvršilo dejanje, ki je pomembno v zgodovini letalskega prometa. Letalo se imenuje »Guba« in je last bogatega ameriškega naravoslovca po imenu Richard Archbold. Archbold zbira za Ameriški naravoslovni muzej doslej neznane rastline in živali z Nove Gvineje in je uporabljal svoje vodno letalo za prevažanje osebja in opreme svoje odprave v notranjost velikega otoka. Tihi ocean je »Guba« preletel od zapadne ameriške obale pred kakšnim letom dni in odprava je svoje delo končala šele pred kratkim. Archbold je odletel potem v Avstralijo, da izvrši druge naloge. Eden izmed strokovnjakov avstralskega zračnega prometa, kapitan Taylor, je že več let stremel za tem, da bi za poznejšo uvedbo rednega zračnega prometa raziskal progo med Avstralijo in Afriko. Archbold je dal svoje letalo rad na razpolago za takšne namene, postavil pa je pogoj, da se bo tudi sam udeležil tega poleta. Avstralska vlada je prevzela stroške in celo londonska vlada je naklonila znatno podporč. Polet je šel preko treh otočij Indijskega oceana, preko Kokosovih otokov, oboka Diega Garcie in Seychellskih otokov. Dne 2. junija so odleteli iz Sydneya, preleteli so Avstralijo do mesta Porta Hed-landa na severozapadnem koncu te celine ter so se dvignili že naslednji dan v smeri proti Kokosovih otokih. Ker pa zavoljo goste megle teh otokov niso našli je kapitan Taylor obrnil letalo rajši proti Bata vi ji. Dne 7. Junija so od tam preko Božičnih otokov leteli proti Kokosom, zadnji del poti so opravtili v gostih deževnih oblakih, tako da so mogli pristati le s pomočjo znamenj, ki jih je oddajala tamkajšnja radijska postaja. Njih pristanek je zbudil med otočani velikansko razburjenje, kajti prvič so videli tam letalo. Otočje predstavlja majhno, srečno držav(t-co, v kateri živi pod vodstvom nekega Škota okrog 1400 Malajcev v idiličnem miru. Ko je odprava izvršila razna znastvena dela in našla primeren kraj za bodoče pristajal iš&e vodnih letal, je odletela proti t-—-- Skrivnostna drama Policijske oblasti v Aberdeenu so odredile strogo preiskavo zaradi drame, ki se je nedavno odigrala v enem največjih on-dotnih avtobusnih podjetij. Dan potem, ko je bila seja upravnega odbora družbe »James Suterland« v Peterheadu pri Aberdeenu, je pritekel iz pisarne avtobusne družbe uradnik in začel vpiti na pomoč, ker se je zgodilo »nekaj strašnega«. Policija Je vdrla v družbene prostore in je našla upravnega svetnika Williama Mekintosa hudo, svetnika Gordona pa lahko ranjenega. Oba sta bala obstreljena iz samokresa. Policija je zaprla uradnika Andersona, ld je povzročil alarm, vendar pa noče mož dati nobenih pojasnil, kako je prišlo do drame. Dogodek je povzročil v Aberdeenu mnogo komentarjev. 2400 km oddaljenemu otoku Diega Garcie, kamor je prispela brez vsake nezgoda. Otok je bil nekoč francoska last in njegov edini beli prebivalec, lastnik kokosovega nasada, je še danes Francoz. Danes pripada otok britskemu imperiju. Zadnja vmesna postaja »Gube« je hH otok Mahei v skupini Seychellov. Od tam so odleteli 21. junija in so dospeli še istfi dan v Mombaso v Afriki. S tem je bila naloga Taylorove odprave končana, in sicer z zadovoljivim uspehom, kajti pokazalo se je, da bi utegnila biti proga preko Indijskega oceana v mnogJi ozirih varnejša in prijetnejša nego zveza preko Indije. »Guba« pa s tem še ni končal svojega potovanja. Na Archboldovo željo se je potovanje nadaljevalo preko Afrike, potem so iz Dakarja preleteli Atlantski oceaji in pristali končno vNew Torku. Na vsej tej enoletni Odiseji ki je vodila večinoma preko oceanov lin skoraj neznanih otokov, ni bilo niti ene posebne nezgode, kar dovolj jasno kaže, kako varna so današnja letala tudi za takšne velikanske polete. Japonski vojni minister general Itagafct albanski kralj Zogu je s svojo soprogo Geraldino prispel v Francijo in se je dal v Versaillesu slikati s tremi svojimi sestrami Električna ograja za pašnike Na švedskem so uvedli za celo vrsto pašnikov nov sistem ograj. Ograjo predstavlja navadna jeklena žica s premerom nekoliko milimetrov, ki je pričvrščena na navaidne kole, a je od njih električno izolirana. žica je zvezana z baterijo, ki pošilja vanjo vsakih deset sekund električni tok. če se dotakneš žice, te strese, toda električni sunek ni nevaren ljudem ne živalim. Stroški za napravo so razmeroma niZkl, njeni učinki pa so veliki. Izkazalo se je da se živali po prvih dotikljajih skrbno izogibajo novih dotikov z žico. ANEKDOTA V neki družbi je naletel tard Byrcn, znameniti pesnik, na mladega moža, ki gostom z največjo zgovornostjo pripovedoval najgroaotnejše povesti. Pri tem Je samega sebe postavljal v najlepšo tnft m se bahal, da je bilo kaj. »Zadnjič« i je pripovedoval med drugim, »sem šel skozi temno ulico. Nenadno Je planilo name pet zakrinkanih razbojnikov in grozili ao, da me bodo umorili a svojimi bodali Jaz pa, ne bodi len, sem vseh pet, preden so mi mogli skriviti las, pobil s petimi dobro pomerjenimi udarci na tla... Ali vi to tudi zmorete?« se Je obrnil k Bjrronu. Lord se je brezbrižno nasmehnil: »Pobijati bi ne znal, lagati se pa tudi dobro.« VSAK DAN ENA Požrla je kuščarico Neka stara vdova iz Budimpešte Je zaspala te dni na nekem travniku. Kakor so povedali očividci, ji je zlezla med spanjem kuščarica v usta. Starka se je zbudila in jo v zmedenosti požrla. Začela se je duši ti. Morali so jo prepeljati takoj v bolnišnico. kjer so jo rešili nenavadnega grižljaja. »Kaj se z vašimi čolni nikoli ne dogajajo nesreče?« »O pač, in še prav pogosto. Toda mi smo zavarovani« (Ric et Raci Kulturni pregled Ob odhodu Mirka Poliča Iz opere ! Dolgoletni ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič je izročil svoje agende pogodbenemu vršilcu dolžnosti ravnatelja opere V. Ukmarju, ker je bil dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave z nalogo, da deluje v Glasbeni matici. Tako je zapustil poprišče svojega dela the right mann, kakor bi rekli Angleži, mož, ki je z vso osebo in osebnostjo zavzemal poverjeno mu odgovorno mesto in izvrševal težavno funkcijo v najbolj nevarnih letih slovenske opere. V maju t. 1. je ravnatelj Polič zaprosil prosvetno ministrstvo, da bi ga razbremenilo administrativnega dela, ker se je hotel s tem večjo vnemo posvetiti umetniškemu vodstvu reprezentativne slovenske opere. Služba, ki mu je ostala po nedavni odločitvi, pomeni znatno okrnitev njegovega življenjskega poklica in dela. V poslanici članstvu opere je lahko s polno pravico izjavil med drugim tole: »Svo- je službeno breme odlagam v polni zavesti, da sem skozi štirinajst let in v najtežjih časih služil temu zavodu pošteno, dobro in uspešno. Sodba o tem sicer ne prisitoja sedanjemu času. Primerjava doseženih uspehov bo nekoč izgovorila odločilno besedo. V tem pogledu je moja vest čista in mirna.« Mirko Polič je danes v najboljših moških letih, poln volje do dela in stvar ja-nja. Za seboj ima lepo glasbeno preteklost. 2e sedem in dvajset let deluje kot dirigent; v tem času je bil tudi ravnatelj, vršilec dolžnosti upravnika in operni tajnik. Služboval je v Trstu (pred vojno), Osijeku. Zagrebu, Beogradu, Ljubljani. V Ljubljani je nastopil službo 1. 1925. Vodstvo opere je prevzel po Fr. Rukavini v dokaj derutnem stanju, ki ga je delno zakrivila ravnateljeva bolezen. Orkester je bil sestavljen iz godbenikov vojaške godbe, ansambl in solistični zbor nista ustrezala potrebam in zahtevam. Treba se je bilo lotiti trdega in vztrajnega dela, videti v svoji funkciji poslanstvo, ne pa službo. Starejši prijatelji naše opere bi se utegnili spomniti senzacionalne predstave »Manon«, ki je L 1925 vzbudila toliko pozornosti s svojim stilnim pred-našanjem. Takrat so zasedali solistične partije Lovšetova, Banovec, Šubelj in drugi. Kakšna značilna razlika z »Manon«, kakršno smo videli na našem odru v zadnjih sezonah! 2e ta primerjava nam nazorno kaže, koliko se je v teh štirinajstih letih dvignila raven naše opere in z njo vred tudi zahtevnost njenega občinstva. * Mirko Polič je v teh štirinajstih letih izvršil na enem naj kočij ivejših kulturnih torišč ogromno delo (tudi v velikih središčih je opera eden najtežjih problemov gledališkega življenja).Objektiven zgodovinar naše gledališke glasbe bo moral nekoč začeti novo poglavje s Poličevim imenom. Predvsem bo opazil široko linijo njegove repertoarne politike. Pod njegovim »režimom« je lahko kulturna Ljubljana uživala najznamenitejša dela operne literature. Spomnimo se samo Mozartovih cper »Figarova svatba«, »Cosi fan tutte«, »Beg iz seraja«, »Čarobna piščal« in »Don Juan«, Beethovnovega ^Fidelija«, Wagner jevih mojstrskih del »Večni mornar«, »Tannhauser«, »Lo-hengrin«, »Valkiira« in »Parsifal«, R. Straussove »Salome« in »Kavalirja z rožo« in drugih bolj ali manj klasičnih skladb operne literature, zlasti novih zasedb Verdija, Puccinija in ostalih predstaviteljev italijanske operne glasbe. Ravnatelj Mirko Polič je bil ne le za Ljubljano, marveč v mnogih primerih sploh za Jugoslavijo pionir moderne operne tvorbe in se ni ustrašil niti eksperimentov z njenimi skrajnostnimi proizvodi, ki pa so zapustili vidne sledove v domači glasbeni produkciji in v glasbeni vzgoji našega občinstva. Naj samo omenimo izmed tujih Kfenkovo opero »Jonny svira«, Weillovo »Car se da fotografirati«, Delamoyeveffa »Damskega lovca«, Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže«, Šo-štakovičevo »Katarino Izmajlovo« z domačimi primeri nove operne glasbe, kakor so bile Kogojeve »Črne moške« in Bravničarjevo »Pohujšanje«. V repertoarni liniji ravnatelja Mirka Poliča je kazala posebno očiten vzpon in smotrno skrb slovanska glasba. Nji je posvečal vodja naše opere največ ljubezni in nam skušal skozi dolge sezone podati kar moči obsežen pregled slovanske operne literature. Spomnimo se samo slovanskih tednov v naši operi, katerih tendenca nam bi bila danes potrebnejša kakor kdaj koli prej. Tako smo videli na ljubljanskem opernem odru Rožyckega »Erosa in Psycho«, Moniuszkovo »Halko«. opere Rimskega-Korsakova in Musorgskega. Čajkovskega, Smetano »Libuša« in »Dali-bor«), Janačka (»Jenufa« in »Katja Kaba-nova«), čerepnina (Ol-Ol), Stravinskega (»Oedipus Rex«, »Petruška«), Koczalskega (»Zemruda«), R Karla (»Botra Smrt«), V Novaka (»Lucerna«), P. Vladigerova (»Car Kalojan«), Machovskega (»Hlapec Jernej«), Dvofaka (»Jakobin«), Borodina (»Igor«) itd. Do malega popoln je bil pregled jugoslovenske operne literature: od »Zrinjskega« in »Gorenjskega slavčka« (s predelavo) pa do R. Savina (»Lepa Vida« — predelava — »Matija Gubec«), Osterca (enodeianke). Baranoviča (»Licitarsko srce«), Odaka (»Dorica plače«), Safranka (»Hasanaginica«), Konjoviča (»Koštana«, »Zenitba Miloševa«), Hatzeja (»Povratak«, »Adel i Mara«), Gotovca (»Morana«, »Ero z onega sveta«) in Lhotke (»Vrag na vasi«). V dolgi vrsti oper, s katerimi je ravnatelj Polič seznanil naše občinstvo, naj omenimo še nekatere posebnosti: tako Ja-načkov »Zapisnik zmizeleho«, Zandonai »Francesca da Rimini«; Respighi, »Plamen«; Verdi, »Falstaff«, De Falla. »Kratko življenje«; Wolf-Ferrari: »Zvedave ženske« in »Štirje grobjani«. To, kakor tudi dejstvo, da je ljubljanska opera izvajala med prvimi v Evropi nekatere operne skladbe (n. pr. »Katarino Izmajlovo«, »Ol-Ol«, »Zemruda«), priča o obsežni razgledanosti in veliki iniciativnosti ravnatelja Poliča. Kdor ne bo hotel idejno in umetniško osiromašiti naše opere, bo moral nadaljevati na trdni repertoarni podlagi, ki jo je postavil ravnatelj Polič, ne verjamemo pa, da bi ga bil mogel kdo prekositi na tem že dokaj izčrpanem glasbenem področju. * V personalni politiki je moral ravnatelj Polič ravnati po razpoložljivih sredstvih. V zgodovini njegovega delovanja na vodilnem mestu slovenske opere bo posebno zanimivo poglavje o njegovem boju z nevšečnimi gmotnimi razmerami. V boljših letih je združeval na odru naše opere vrsto prvovrstnih pevk in pevcev, vzgojil je pa tudi častno število mladih umetnikov, ki delujejo sedaj na drugih gledališčih v Jugoslaviji in celo v inozemstvu. Huda leta, ki so ogražala obstoj naše opere, je premagoval s krepkim delom in srečno prebredel mnoge nevarnosti. Z delno povrnitvijo okrnjene dotacije je bil budget zopet uravnovešen, tako da se od 1. aprila t. 1. službeni prejemki redno izplačujejo. Umljivo je, da je bilo tudi njegovo delo tarča kritike in da so se pojavljala razna, le prepogosto neupravičena nezadovoljstva. Bodočnost bo ločila bistveno od nebistvenega ter pokazala, kje so bile resnične zasluge in kje hotene ali nehotene krivice. Naposled ne smemo pozabiti petih turnej, ki jih je vodil ravnatelj Polič v Dalmacijo in Bosno, na ekskurzije naše opere v Zagreb, Beograd, Osijek, Suboti-co, na mnoge nastope v Celju in Mariboru, posebej še na dve uspešni gostovanji v Trstu. Morali bi še označiti ravnatelja Poliča kot dirigenta in režiserja. Ta neumorno delujoči glasbenik je združeval štiri funkcije, izmed katerih bo treba poslej vsaj dve posebej plačati, kar pomeni znatno povečanje osebnih izdatkov. Okvir našega članka je pretesen, da bi mogli zadostno označiti vso obsežno dejavnost dosedanjega opernega ravnatelja. G. Mirka Poliča vabijo sedaj v beograjsko opero, kjer bi se mogel v večji meri posvetiti umetniškim nalogam opernega gledališča. Šele tedaj, ko bi kulturna Ljubljana popolnoma izgubila tega prizadevnega muzika, neumornega delavca, iniciatorja in organizatorja, bi se pokazalo — žal prepozno — koliko kulturnega pomena in delovne energije bi nam odšlo z njim! Za vse dosedanje delo v operi pa mu je zagotovljena hvaležnost vseh, ki umejo objektivno ocenjevati pošteno in vestno kulturno delo! b. Težitoče z moderno umetnostjo Tudi med Čehi se že pojavljajo spori glede skrajnostnih stru; in »nerazumljivih« pojavov v sodobni likovni umetnosti, kakor so pri nas dvignili nekaj prahu v zvezi s tako zvano spomeniško afero. V praški »Pritomnosti« se je razvila zanimiva diskusija o sodobni umetnosti v katero je pravkar posegel prof. K. Erban s člankom, ki se nam zdi zanimiv tudi glede na naše razmere. Iz tega prispevka v »Pritomnosti« z dne 9. t. m. posnemamo: Pisec predvsem ugotavlja, da stoje zagovorniki moderne umetnosti prav kakor njeni nasprotniki na preveč skrajnem in nekam dogmatičnem in doktrinarskem stališču. Res je, da je bistvo sleherne umetnosti preoblikovanje snovi, vendar ne smemo pozabiti, da ima le-to neke meje, preko katerih ni mogoče iti, če hočemo biti razumevam. Umetnostni značaj nekega dela ne zavisi toliko od moči in smelosti v tem preoblikovanju, kolikor od njegove kvalitete, discipliniranosti in rah-losti. F. X. Š a 1 d a je pravil v svojih predavanjih: Umetnika spoznaš po tem, koliko sil ume vzburiti in sprostiti in koliko jih zopet ume združiti in brzdati. Veličina umetnosti ni v tem, koliko se razločuje od resničnosti, marveč kako se razločuje od nje. Prav veliki in stalno živi mojstri so se odlikovali v kvalitativnem, nikakor pa ne v količinskem preoblikovanju snovi vsakega umetniškega upodabljanja. Nemara so mnoge izmed nas zmedle nekatere teze sodobne estetike, ki poudarja v umetnosti predvsem deformacijsko, preoblikujoče formalno načelo. Tega pa nikakor ni razumeti v tem smislu: čim dalje od resničnosti, tem večja je umetnost! Umetnik mora preoblikovati resničnost, kajti brez tega bi sploh ne bilo umetnosti, vendar pa samo oddaljevanje resničnosti (naravi itd.) še ne more biti umetnost, ne glede na to, da so tudi temu dane neke meje- Le-te so pa zelo spremenljive, saj se ravnajo po dobi in po individualnem okusu. Zgodovina — ta najpravičnejša in najzanesljivejša kritična instanca — sama najbolje pokaže, kaj je v umetnostnem spoznanju mogoče in kaj ni, kaj bo preživelo stoletja in kaj ugasnilo takoj po prvem razmahu umetnostne mode. Vzlic temu so tudi ti strastni in drzni zaleti, najsi so polni zmot, zmede in namišljenosti, važni in rodovitni za umetnostni razvoj. Vendar se ne smemo preveč hudovati na one. ki ne vidijo takoj, ali ki sploh ne morejo videti v umetnostnem eksperimentiranju in iskanju globljega smisla in ki imajo v svojem stanovanju najrajši slike, katere razveselju-ljujejo oko in srce, ne pa slike, ki so umetnostni problemi ali eksperimenti. Ljudi, ki bi šli navdušeno in brezkompromisno za moderno umetnostjo, je bilo vsekdar kaj malo; zaradi tega ni treba obupava ti. In naj bo resnici na ljubo rečeno: tudi med njimi je bilo vedno mnogo snobov, ki so najbolj škodovali sleherni umetnostni novo-tariji in bolj kakor vsi nasprotniki spravili na slab glas nova umetnostna stremljenja. Če bi skušali z umetnostno vzgojo navdušiti kar največ ljudi za sodobno umetnost, bi se nam bilo lihko zgodilo., da bi se vzgojili več snobov kakor pa resničnih ljubljencev in poznavalcev umetnosti. Z druge strani pa se oni. ki tolikaj poudarjajo, da je moderna umetnost nerazumljiva, ne zavedajo dovolj, kakšna nevarnost za umetnost tiči v njihovi zahtevi, da bodi sleherna umetnost vsakemu razumljiva. Ne pozabimo, da umetnost ni samo najvišje, marveč tudi najtežje človeško spoznanje. Ta .»težkost« izvira že iz samega njenega bistva, zato je povsem naravno, da ni dano vsakemu človeku, da bi umetnost razumel in občutil, zlasti še, če gre za najnovejšo in problematično umetnost. Na srečo pa razumevanje umetnostnega dela ni pridržano samo šolanim ali imovitim ljudem, marveč lahko vsakega izmed nas ogreje njegov plamen, če le ima v sebi tisto »božjo iskro«, ki je človeku dana ali pa ni dana. Koliko visoko izobraženih ljudi pd^namo, ki nimajo nobenega odnosa do umetnosti in koliko jih je zopet med preprostimi ljudmi, ki kažejo kar ganljiv čut in nenavadno razumevanje za umetnost. Kdor zahteva razumljivost za vsako ceno, kaže popolno neumevanje in vprav zanikanje tega, kar je bistveno za sleherno resnično umetnost, in iz te zahteve nujno sledi nevarnost duševne komod-nosti in zakrknevanja umetnosti, česar ne more nihče želeti naši kulturi. Ne odkla-njajmo umetnosti samo zato, ker je nam nerazumljiva in ali nedostopna. To pa nas seveda ne ovira, da si ne bi izbrali slik svobodno, po lastnem okusu, zakaj Karel Čapek je dobro napisal, da je ni večje abotnosti in ničemernosti, kakor koga siliti, da naj mu bo všeč to, kar mu ni všeč ali narobe. Zapiski Beneška Biennale. Te dni je italijanski minister za ljudsko kulturo Alfieri otvo-ril letošnji beneški filmski festival. Izmed slovanskih filmov sta v tekmi dva češka in sicer »Humoreska« v režiji O. Vš-vre in »Potepuh Macoun« v režiji L. Bro-ma. »Planinski Vestnik« prinaša v pravkar izišlem 8.—9. zvezku razpravo Marijana Č a d e ž a »O vzrokih postanka in razvoju neviht« (s slikami in diagrami). J. Van-dot pripoveduje o kresovanju v gorenjskih planinah, dr. Josip Š a š e 1 vodi či-tatelja »Malo čez Ljubelj«. Dr. Fran To-minšek razpravlja »Kako je SPD postajalo in postalo gospodar na lastni zemlji«. Marijan Lipovšek je prispeval potopis »Čez Kočevsko in Gorskokotarsko hribovje na Jadran — s kolesom«, dr. A B. piše o alpinizmu v carski Rusiji in v URSS, na to pa se vrste društvene in književne vesti. Med slednjimi sta referata dr. Jos. Tominška o almanahu »Naše planine« in o razpravi dr. Brani-mira Gušiča »Prilog morfologiji Prokle-tija«. Lepo ilustrirani številki je priloženo obsežno Društveno izvestje Slovenskega planinskega društva za 1. 1938. Sokolski praznik na Brezovici pri Ljubljani V nedeljo bo svečano otvorjeno prijazno letno telovadile Od podeželskih sokolskih društev ima nedvomno najlepše letno telovadišče So- | kolsko društvo Brezovica pri Ljubljani Poleg skromnega doma, dograjenega lansko jesen, si je društvo letos s kulukom zavednih članov zgradilo in uredilo prijazno letno telovadišče, o katerem se je že marsikateri obiskovalec društva izrazil zelo pohvalno. S težkimi žrtvami, žulji lastnih rok in naklonjenostjo naših prijateljev, ki so nam darovali material, smo si postavili svojo trdnjavo. Njim vsem bodi izrečena naša iskrena in bratska zahvala. Po sedemletnem obstoju društva, katero se je moralo seliti sem in tja ter si iskati na vse mogoče načine streho, smo danes pod lastnim, čeprav skromnim krovom in na lastnem telovadišču, kjer se bo lahko nemoteno vzgajala naša mladina v telesnem in duševnem pravcu sokolskih načel za dobrobit naroda in naše lepe domovine. Najtežje ovire, ki so nas morile zadnja leta, so premagane in danes dihamo z lažjim srcem ter smo ponosni na našo trdnjavo, ker je ista zgrajena z darovi naših prijateljev in naših lastnih žuljev ter brez pomoči merodajnih, ki bi bili dolžni ustanovi pomagati. Zavednost in delavoljnost članstva, tako najmlajšega kakor najstarejšega, je premagala vse težave. Naše delo bo kronano z uspehom v nedeljo 13. t. m., ko se bodo otvorila vrata v našo novo postojanko. Pod spretnim vodstvom društvene uprave z bratom starosto Jev-cem Andrejem. kateri načeluje društvu ves čas od njega ustanovitve, in načelnikom br. Ivanom Prebilom. smo zadostili delni izvedbi načrta »Petrove petletke«. Pri tem smo dolžni zahvalo tudi posestniku br. Kušarju Ivanu ki nam je šel pri prodaji zemljišča in pri vsem delu res bratsko na roko. V nedeljo 13. t m. bomo slavili svoj prvi večji praznik, ko bomo otvorili to našo novo trdnjavo. Na slavje vabimo vse sokolske pripadnike in prijatelje. Prihitite ta dan v čim večjem številu med nas. da se prepričate o našem delu in se z nami po-radujete nad doseženimi uspehi Zveze z vlaki so na vse strani jako ugodne Poskrbljeno bo za vse. Sodelovala bo godba Sokola L iz Ljubljane ln orkester Sokola D. M. v Polju pod vodstvom br. Peršiča Bogomirja, kar vse vam jamči za prijetno razvedrilo. Pričetek slovesnosti bo ob dveh popoldne s sprejemom gostov na postaji takoj nato povorka do doma. Ob 14.30 skušnje vseh oddelkov. Ob 15.30 otvoritev. Ob 16. javna telovadba Po telovadbi v vseh prostorih narodna zabava V nedeljo 13. t m. bo torej zbor sokolstva na Brezovici pri Ljubljani. Zdravo! Kako se bodo vozili gasilci v Ljubljano in nazaj Vozni red za udeležence gasilskega kongresa v Ljubljani dne 14. avgusta 1) Udeleženci proge Maribor—štore potujejo z rednim potniškim vlakom št. 515, ki odhaja iz Maribora ob 5.07 in dospe v Ljubljano ob 9.02 ali pa z rednim vlakom št. 519, ki odhaja iz Maribora ob 9.16 in dospe v Ljubljano ob 13.22. 2) Udeležene' proge Murska Sobota—Ormož, proge Cakovec—Dol. Lendava ln Ca-kovec—Pragersko naj potujejo iz Murske Sobote z rednim vlakom št. 8723, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.18, lz Ljutomera ob 6.04, lz Dol. Lendave ob 5.27 ln lz Cakovca ob 6.33 in prihod v Ljubljano ob 13.22. 3) Udeleženci proge Dravograd Meža— eClje potujejo z rednim vlakom iz Dravograda Meže ob 7.24, iz Velenja ob 8.57, od Celja dalje s posebnim vlakom ob 10.30, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Z istim posebnim vlakom potujejo udeleženci proge Celje—Trbovlje vključno, ki «dhaja lz Celja ob 10.30, iz Zidanega mosta ob 11.20, lz Trbovelj ob 11.41. Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most naj potujejo z rednim vlakom št. 618, ki odhaja iz Brežic ob 9.57 in od Zidanega mosta dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Posebni vlak ima postanek od Celja do Trbovelj. 4) Udeleženci proge Novo mesto—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9214, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.45. 5) Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 iz Kočevja ob 4. 6) Udeleženci proge Ljubljana—Jesenice se vozijo z rednim vlakom št. 911 z Jesenic ob 5.40 ali ob 10.25. 7) Udeleženci proge Rogatec—Grobelno potujejo z rednim vlakom št. 2114 ali 2124 iz Rogatca ob 9.14 ah ob 17.17. 8) Za udeležence proge Metlika—Novo mesto in Novo mesto—Ljubljana vozi posebni vlak z odhodom lz Metlike ob 8, lz Novega mesta ob 9.18, lz Trebnjega ob 9.53 in prihaja v Ljubljano ob 11.33. dne 15. avgusta 1) Za udeležence proge Maribor—Zidani most vozi posebni vlak, ld odhaja iz Maribora ob 2.15, iz Poljčan ob 3.02, iz Celja ob 3.49 in prihaja v Ljubljano ob 5.40. Ta vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih do Zidanega mosta. 2) Udeleženci proge Zidani most—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 630, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.15. 3) Udeleženci proge Murska Sobota — Ormož potujejo z rednim vlakom št. 8711, ki odhaja iz Murske Sobote ob 0,38 in od Ormoža dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 6, uri. Z istim posebnim vlakom potujejo tudi udeleženci proge Čakovec—Pragersko, kt odhaja iz Cakovca ob 2.10 iz Ptuja ob 2.50. S tem vlakom potujejo tudi udeleženci proge Dolnja Lendava—Cakovec, ki se morajo odpeljati iz Dolnje Lendave že dne 14. VEQ. ob 21.37. Posebni vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Cakovca do Prager-skega. 4) Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom št 920, ki odhaja iz Brežic ob 2.55, iz Sevnice ob 3.26 in prihaja v Ljubljano ob 5.10. Ta vlak Ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Savskega Marofa do Zidanega mosta 5) Udeleženci proge Dravograd Meža— Celje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 2. iz Gornjega Doliča ob 3.05, iz Velenja ob 3.39 in Žalca ob 4.32, prihaja v Celje ob 4.47 in prihod v Ljubljano z rednim vlakom ob 7.24. Posebni vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih. 6) Udeleženci proge Novo mesto—Stična potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4. iz Trebnjega ob 4.33 lz Stične ob 5.08 in prihod v Ljubljano ob 6.11. Vlak ima postanek na vseh postajah do Grosuplja. 7) Udeleženci proge Stična—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9212, ki odhaja iz Stične ob 5.25 in prihaja v Ljubljano ob 6.39. 8) Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom St. 9311 odhod iz Kočevja ob 4. in s posebnim vlakom od Grosuplja do Ljubljane s prihodom v Ljubljano ob 6.22. 9) Udeleženci proge Kamnik—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8411, ki odhaja lz Kamnika mesto ob 5.42 In s posebnim vlakom št. 8413, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 6.40. Vsi udeleženci Izstopijo na postaji Ljubljana šiška. 10) Udeleženci proge Jesenice—Kranj Izključno In proge Kranj—Tržič potujejo z rednim vlakom št. 911 odnosno 8511, ki odhaja z Jesenic ob 5.40 in iz Tržiča ob 5.52. Vsi ti udeleženci izstopijo v Ljubljani šiška. 11) Udeleženci proge Kranj—Ljubljana šiška potujejo z vlakom št. 921, ki odhaja iz Kranja ob 6.01. 12) Udeleženci proge Rakek—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 617, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50. 13) Udeleženci proge Vrhnika—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8031, ki odhaja iz Vrhnike mesto ob 6.09. POVRATEK UDELEŽENCEV IZ LJUBLJANE DNE 15. VIII. 1) Udeleženci proge Devica Marija v Polju—Litija odhod iz Ljubljane z rednim vlakom št. 637 ob 18.05. 2) Udeleženci proge Sava—Savski Marof se vračajo lz Ljubljane odhod s skla-dišnih tirov ob 19. 3) Udeleženci proge Pragersko—Cakovec In Ormož—Murska Sobota, potujejo s posebnim vlakom odhod s skladišnih tirov ob 19.40. Udeleženci proge Cakovec—Dolnja Lendava potujejo z rednim vlakom št. 625 odhod iz Ljubljane osebni kol. ob 18.27. 4) Udeleženci proge Celje—Dravograd Meža potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja s skladišnih tirov ob 20.10. 5) Udeleženci proge Zidani most—Maribor odpotujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane s skladišnih tirov ob 20.25. 6) Udeleženci proge Bubnjarci—Novo mesto ln udeleženci proge Trebnje na DoL —št. Janž na Dol. potujejo z rednim vlakom št. 9219 iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19.10. Udeleženci proge Novo mesto—Grosuplje se vračajo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19.25. 7) Udeleženci proge Grosuplje—Kočevje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19.50. 8) Udeleženci proge Kranj—Jesenice, Jesenice—Kranjska gora in Jesenice—Bistrica Boh. jezero odpotujejo iz Ljubljane šiška s posebnim vlakom ob 18.50. 9) Udeleženci proge Kranj — Tržič in Ljubljana—Kranj odpotujejo z rednim vlakom št. 918, ki odhaja iz Ljubljane šiška ob 19.23. 10) Udeleženci proge Ljubljana—Rakek se vračajo lz Ljubljane z rednim vlakom št. 624, ki odhaja ta dan iz Ljubljane ob 18.45. 11) Udeleženci proge Ljubljana—Vrhnika potujejo z rednim vlakom št. 8038 z odhodom ob 18.37. 12) Udeleženci proge Ljubljana—Kamnik se vračajo iz Ljubljane šiška z rednim vlakom št. 8422 ob 18.43 in s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane šiška ob 19.10. Vso letino ukradli Gotovo je zelo redek primer, da kakšnemu kmetu ukradejo vso letino s polja, kakor se je zgodilo to nekemu kmetu pri Bungeju na otoku Gotlandu Tatovi njegovega žita niso pobrali morda ponoči, temveč so prišli več dni zaporedoma ob belem dnevu z velikimi tovornimi avtomobili, ki so jih na polju napolnili do vrha. Policija išče zdaj žito in može, ki so želi, ne da bi bili sejali. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! V NEDELJO, dne 13-1, m. pričnemo z objavo velezanimivega kriminalnega romana ŠEST ZLATIH ANGELOV vv izpod peresa svetovnoznanega ameriškega pisatelja M. B A N D A Tolpa prekanjenih zločincev, ki se ne plaši nobenega hudodelstva, izteza grabežljivo roko po premoženju tridesetih milijonov dolarjev. Ali bo simpatičnemu Charlesu Ryderju uspelo razkrinkati hudobneže, kar zanj ne pomeni samo bogate dediščine, ampak tudi srečo ob strani ljubljenega dekleta? — To napeto snov obravnava odlični pripovednik tako virtuozno, da ne poneha bralčeva radovednost niti za trenutek. Ob novem romanu se bodo prijatelji »Jutra« korenito seznanili s pisano družbo, ki lovi ravnotežje na ozki meji med svetom ameriških vele-bogatinov in gangstrskim podzemljem. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Pension Žanič Kaste! Novi lepe sobe, domača kuhi nja, ob morju, 40 din dnevno, čisto slovenska uprava. 22661-38 V gostilni Putrich danes, jutri, ponedeljek in torek zabava s plesom. Izborna vina. — Gorka in mrzla jedila. Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni. 22656-18 Službo dobi Ključavničarja potrebujem. Franc Rov-tar, Britof št. 71 pri Kranju. 22669-1 Prirezovalca Verziranega v čevljarski stroki, sprejmem takoj. V poštev pridejo samo izvežbane moči. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnik modelirja«. 22612-1 Trgovski pomočnik (pomočnica) pošten in simpatičen, dobi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro izvež-ban*. 22619-1 Avtomehanik Izurjen varilec in žel^-zostrugar, dobi takoj mesto v večjem avto-podjetju. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik«. 22584-1 Dobra šivilja Za krznarsko stroko, dobi mesto. J. Wanek, krznar-stvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9. 22442-1 Krznarski pomočnik dober delavec, dobi mesto £ri J. Wanek, krznarstvo, jubljana, Sv. Petra cesta štev. 9. 22443-1 Pomočnika in vajenca pekovska, iščem za takoj Zglasiti se osebno takoj pri Ivan Intihar, pekarlja Nova vas pri Rakeku. 22535-1 Trgov, pomočnika modne stroke, dobrega aranžerja izložb, sprejmemo takoj za Ljublja ao. Točne ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest, sposobnosti m zahtev na tovarno Vidmar. Ljubljana, Sav-ije 18. 22587-1 Natakar jelonoša izvežban, dobi takoj mesto, Predstaviti se osebno hotel »Stara pošta«, Kranj. 22594-1 Službe išče Šofer - mehanik vešč vseh popravil pri avtomobilu, išče službe. Naslov: Kaluža Franc, Šmarje - Sap 20. 22563-2 Dva štedilnika (dve plošči) še v dobrem stanju, poceni naprodaj. Gjud Aleksander, Ljubljana, — Kongresni trg 6. 22662-6 Okna in vrata stara, popolnoma ohranjena, različnih velikosti in nekaj traverz, — prodam. Poizve se pri stavbeniku L. Bricelj, nirska ul. 22589-6 Lahka in težka dira na vzmeteh, landaulet koleselj, landauer in različne ročne vozičke — Terlep Matija, Ljubljana VII, Jernejeva c. 9. 22593-6 Dvosob. stanovanje oddam starejši mirni stranki brez otrok k september ali oktober. Stresen, Mencingerjeva 21 (Kolezija). 22602 21 Sobe išče Za pisarno iščemo dve sobi v središču s telefonom 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon«. 24f65-22a Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 41 znesek 17 diD Vajenci (ke) ; f in »i i f j 11 j i n r i n« s 11 irmni »f 11 niiiia iiinri;r*mif 11 s Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost ima dober risar. Slikarsko podjetje Jemc Franc, — Bled. 22657-44 Zaslužek 1.00" din zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletil-ni stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«, Maribor. 123-3 JULU 3.000 din mesečno zaslužka. Iščemo za vsa mesta zastopnike za prodajo vsakemu neobhodno potrebne novosti. — Pišite, priložite znamke din 3 za vzorec. IZVOR, Beograd, Palmotičeva ulica 13. 22582-5 Sode ali kadi kupim od 1.000 do 8.000 litrov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22608-7 1HSB350B Adler Junior najmodernejši, prodam. Malnerič, Črnomelj. 22621-10 Opel Kadett model 1938 limuzina, dobro ohramjena takoj naprodaj za din 16.500. Ostrožnik, trgovina, Pasaža Nebotičnika. 22655-10 DKW cabriolet malorabljen, prodam ali zamenjam za 5-sedežnl odprt voz. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22444-10 Pc priznano oizKin cenah si nabavite najboljše moške bleke, perilo m vsa praktična oblačila pn Preskerju 4 U B L 4 A S » Petra cesta I Priprave za veliki gasilski kongres v Ljubljani Nova navodila in opozorila kongresnega odbora n s p e h o v NADLEŽNE odstranite v 3 minutah Brez britja.brez električnih igel ali depilatorjev neprijetnega vonja Z britvi io se dlake odreže jo na površini kože — ostanejo pa grde, ostre bodice, ki ponovno zrastejo, še hitreje kot prej. S pomočjo presenetljivega izuma se zdaj dlake lahko razkroje pod kožno površino. Bodic, ki bi še ostreje zrastle, ni več. Poskusite to nežno, blagodišečo kremo, ki se povsod dobiva pod zaščitnim imenom Novi »VEET«. Namažete se z njo — umijete — in dlak na več. Koža ostane gladka in mehka kot žamet. Odpravite si za zmerom nadležne dlake z uporabo kreme Novi »VEET«. Uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se Vam denar vrne. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah v tubah po Din 28.— in 40.—. Vsak čitatelj tega lista lahko dobi povsem brezplačno specialno tubo »Veet«-a. Pošljite Din 3.— v poštnih znamkah za kritje stroškov za pošt-aino, ovoj itd. na naslov: Hinko Mayer i drug, odio 2-E, Zagreb, Praška ul. 6 G. 1. Rotman: S Pegazom - okrog sveta 123 BUM! Strhovit pok je pretresel okolico. Še pol ure potem so padale hruške z dreves. Cunje, latve, deske in druge reči, ki so spadale k »Pegazu«, so letele po zraku. Gospoda Vrtačnika in dečka je vrglo v stran, kakor da bi bili teniške žoge. Posojilo v gotovini na dolgoročno odpačilo, dobijo takoj državni in mestni uslužbenci, upokojenci, oficirji, železničarji, orožniki in finan carji. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »4185 18167-16 Prodam knjižico Kmetske posojilnice din 80.000. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Najboljšemu«. 22645-16 Dva prostora za stavbno pisarno vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrž. 22590-17 Enonadstropna vila z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 kv. m stavb, parcel okoli vile naprodaj. — Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. 22637-20 Posestvo naprodaj tričetrt ure oddaljeno od Ljubljane, vse v dobrem stanju. — Hiša z velikim skladi ščem, hlev za 6 glav živine z lepim vrtom, trav nikom m njivami. Vzame tudi hran. knjižico Kmetske posojilnice za din 50.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 22569-.20 Ljubljana, 11. avgusta Vsi tekmovalci, ki nastopijo na Stadionu, to so člani, naraščaj in tiste samarijanke, ki so se priglasile za nastop pri rajalnem pohodu, morajo biti v ponedeljek, 14. avgusta najkasneje ob pol 2 popoldne na zbirališču SK Ljubljana (preje SK Primorje) nasproti Stadiona, kjer bodo dobili od že določenih poveljnikov nadaljnja navodila. Vsi gasilski prapori, ki bodo v ponedeljek 14. avgusta v Ljubljani, morajo biti najkasneje ob 4. popoldne na Igrišču SK Ljubljana (nasproti Stadiona). Zadnja skušnja za vodnike rajalnega pohoda bo v nedeljo, dne 13. avgusta, od 11. ure naprej. Zbirališče kar na Stadionu kakor doslej. Vabila bodo dostavljena vsem vodnikom. časnikarji in fotografi, ki nameravajo poročati o kongresu v besedi ali sliki, se vljudno vabijo, da se čimprej priglase v glavni kongresni pisarni (Tyrševa cesta 29/11.,, telefon 43—41), kjer bodo prejeli poseben znak, ki jim bo omogočil neovirano gibanje na vseh kongresnih prireditvah. Vsi prijavljeni tekmovalci posamezniki morajo biti v nedeljo, dne 13. avgusta ob 8. zjutraj na Stadionu, tekmovalci iz oddaljenih krajev pa takoj po prihodu njih vlakov v Ljubljano. Vsi tekmovalni roji pa morajo biti ob pol 2 popoldne na Stadionu, kjer se ob 2 začno tekme. Stadion bo ves dan v soboto prost in pripravljen za tekme. Zato imajo vsi tekmovalci, posamezniki in roji priložnost za treniranje. četrtinska voznina na železnici velja za vse članstvo gasilske organizacije, t. j. izvršujoče člane, mlade gasilce (naraščaj), samarijanke in podporne člane, pa čeprav šele pred kongresom pristopijo k četam kot podporni člani. Vsak udeleženec kupi na svoji odhodnl postaji obrazec K —14 za ceno 2 din. Ta obrazec se mora potem v Ljubljani žigosati, enako tudi kongresna knjižica. S kupljeno polovično karto pri odhodni postaji ima potem vsak udeleženec brezplačen povratek. — Navedene olajšave veljajo za odhod na kongres od 11.—15. avgusta ter za povratek od 15.—18. avgusta. Prostori za prodajo jestvin in pijač se oddajajo dnevno od 8—12 in od 3—8 zvečer v pisarni Tyrševa cesta 29, Gospodarska zveza pritličje — desno. Prodajne lope se morajo postaviti po enotnem načrtu, ki je vsakemu interesentu na vpogled v pisarni za oddajo prodajnih prostorov, kjer dobe tudi vsa potrebna pojasnila. POZOR! PRVOVRSTNO TELETINO od samo DOMAČIH TELET kakor tudi vse druge prvovrstne vrste mesa in razne mesne izdelke — po najnižji dnevni ceni, vedno sveže hrenovke, komad samo 1 Din, safalade Din 1.50, prvovrstne domače ogrske kg din 40.—, šunkarice kg Din 18.—, tirolske kg Din 16.—, hrenovke in ekstra kg Din 14.—, navadne salame Din 10.—. V svoji lastni hladilnici imam vse vrste blago vedno sveže na razpolago. Za točno postrežbo jamčim in se priporočam za obilen obisk FRANC JAGODIC, mesar ŠOLSKI DREVORED podružnica Karunova ul. 5, tel. 34-10 Dobro obrit-dobne volje! Godbam, ki bodo sodelovale na gasilskem kongresu, priporočamo, da naštudirajo gasilske koračnice, zlasti novo gasilsko himno na besedilo Joža Vovka in na besedilo Eng. Gangla >Vrlim gasilcem«. Vse godbe na kongresu naj igrajo prvenstveno gasilske koračnice. Stanovanjski odsek prosi vse najemodajalce v Ljubljani, naj nemudoma sporoče vse razpoložljive sobe in postelje za prenočišče tujcev v dneh gasilskega kongresa. Zadnji čas je, da vse gasilske čete pošljejo prijave o udeležbi ljudi iz svojega okoliša. Kongresni odbor mora vedeti za število udeležnecev, da obvesti železniško ravnateljstvo zaradi ureditve prometne službe vlakov. Glavna gasilska kongresna pisarna ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, Tyrše-va c. 29/ni., telef. št. 43-41. Na gasilski kongres prvenstveno v gasilskih krojih in v narodnih nošah! Narodne noše so prijavljene iz vseh krajev naše države, Slovenci moramo zato pokazati kar največ narodnih noš na kongresu. Zastave in prapore prinesite s seboj na gasilski kongres! Naj ne ostane nobena zastava doma! Za gasilsko loterijo naj te zadnje dni prodajalci srečk zastavijo vse sile, da prodajo vse srečke, kar jih je še ostalo. Kupujte srečke gasilske loterije! Počastitev spomina rajnkih gasilcev. Ob priliki gasilskega kongresa v Ljubljani se bo dne 13. t. m. ob 9. uri brala v cerkvi sv. Florijana sv. maSa za umrle gasilce. Vsem župskim upravam odrejamo, da pošljejo k sv. maši zadušnici vsaj po enega zastopnika, da bomo ob tej priliki zbrani iz vseh krajev Slovenije ter se s tem tudi na zunaj vidno oddolžili spominu tovarišev, ki so zapustili naše vrste potem, ko so izvršili dolžnost, ki jo jim je nalagala gasilska služba. Po maši se bodo vsi zastopniki župskih uprav odpeljali skupaj s častno četo, osrednjim odborom ter zastopstvom zveze na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bomo poklonili spominu našega organizatorja pok. tov. Franca Barleta ter našemu neumornemu delavcu pok. tov. Josipu Turku. Na ta način bomo simbolično izrazili zahvalo vsem svojim umrlim tovarišem ter počastili njihov spomin. Po končani poklonitvi se bodo vsi zgoraj navedeni udeležili otvoritve gasilske razstave v I. državni realni gimnaziji, kamor se bodo odpeljali z avtobusi. Kongresno zborovanje v unionski dvorani. V ponedeljek 14. avgusta 1.1. ob 9. uri prične v veliki dvorani hotela Unlona gasilski kongres, katerega se bodo udeležile vse delegacije ter zastopstva oblasti. Ob tej priliki bodo tudi referati, ki so razvidni iz vabiL Zborovanja v unionski dvorani se morajo udeležiti od vsake čete vsaj po en zastopnik ter vsa župska uprava, katerih dolžnost bo potem pri raznih sestankih na poljuden način podajati in razglabljati tvarino, ki jo bodo na kongresu obravnavali. Prenočišča na slami so razdeljena takole: V šoli za Bežigradom (Vodovodna cesta) spe vsi udeleženci gasilskih žup: Radovljica, škofja Loka, Kranj, Kamnik, Ljubljana-okolica, Logatec in Litija. V šoli na Grabnu (Cojzova cesta) spe udeleženci gasilske župe Krško. V gimnaziji na Poljanski cesti spe udeleženci gas. žup: Novo mesto, Kočevje, Črnomelj. V šoli pri Sv. Jakobu — Sv. Jakoba trg spe udeleženci gas. žup Laško, Celje, Slovenj Gradec, Gornji Grad in Dravograd. Na realki (Vegova ulica — tik univerze) spe udeleženci gas. žup: Šmarje pri Jelšah, Brežice, Maribor desni in levi breg, Ptuj, Ljutomer, Dol. Lendava in Mur. Sobota. Na klasični gimnaziji (Tomanova uL) spe vsi udeleženci kongresa iz ostalih banovin, torej vsi udeleženci, razen onih iz dravske banovine. V šoli v Sp. šiški (Gasilska cesta) spe vsi naraščajniki (dečki). V šoli na Lice ju (Bleivveisova cesta) spe vse udeleženke (ženske in deklice) ne glede na to iz katere banovine so. Kongresne knjižice z znaki se dobijo pri vseh četah. Vsi udeleženci naj si jih pravočasno nabavijo, ker jim dajejo ugodnosti znižane voznine po železnici in na tramvaju v Ljubljani, prost vstop na Stadion v dneh 13. in 15. avgusta in prost vstop na gasilsko razstavo, poleg tega pa še brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami. Kongresna knjižica in znak stane 7 din. Ljubljančani okrasite svoje lepo mesto z zastavami, zlasti trgovci uredite svoje izložbe kongresnemu dnevu primerno. Stanovalci hiš, ulic in cest, koder se bo pomikal gasilski sprevod, prav posebno na Miklošičevi cesti, okrasite okna z zastavicami in zelenjem! Pokažite svojo naklonjenost plemeniti vsenarodni gasilski ideji in prijazen sprejem številnim gostom, udeležencem gasilskega kongresa! Radio-poslušalce ter vse gasilce opozarjamo, da bo nocoj v četrtek, ob 20.10 predavanje v radiu o gasilstvu in gasilskem kongresu ter bodo dana zadnja navodila za kongres. Tekmovalci, ki bodo dosegli največ točk pri gasilskih tekmah, bodo poleg že objavljenih nagrad prejeli krasna darila tudi od g. ministra Snoja, g. bana dr. Natlačena, od tvrdke Josip štirn pa lep lavorjev venec. Z ognjemetom bo gasilski kongres v ponedeljek zvečer ob 9 privabil na Stadion na tisoče Ljubljančanov in gostov. Videli bomo žareč gasilski grb v obsegu 30 m2, dalje 9 m visoko sliko sv. Florijana, enako veliko sliko Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, pokrovitelja kongresa in še mnoge druge pestre in prelestne ognjemetne točke, spremljane s tisoči in tisoči raket. Vstopnice v predprodaji se dobijo v Kogresni pisarni, Tyrševa cesta 29II. (Gospodarska zveza). Sedeži 10 din, stojišča 5, stojišča za gasilce v krojih 3 din (v predprodaji za gasilce 2 din). Lastniki osebnih in tovornih avtomobilov se naprošajo, da takoj javijo kongresnemu odboru, če so pripravljeni staviti na razpolago svoja vozila za čas kongresa in sicer od 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva in dnevnic šoferjem, dnevno 50 din, naslov Gasilska za-jednica, Ljubljana, poštni predal 297 ali telefonično na št. 21-83. Vsem državnim in samoupravnim uradnikom je ministrski predsednik odobril dopust, če se bodo udeležili gasilskega kongresa za čas od 10. do 20. avgusta. Ta dopust se ne šteje v redni dopust. Rediteljski odsek. Vse reditelje, ki so se prijavili za naš gasilski kongres obveščamo, da naj se javijo v glavni rediteljski pisarni Resi jeva cesta 10 točno tako, kakor so se prijavili kongresnemu odboru. Reditelji iz kranjskega okraja naj se zglase v nedeljo zjutraj do 8. ure v glavni rediteljski pisarni, kjer dobe nadaljnja navodila. Prehrana. Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le onim edinicam in skupinam, katere nakažejo z naročilom tudi odgovarjajoče zneske. V Ljubljani se za din 15.— vsakdo dobro in izdatno prehrani. Zajtrk din 2.— do din 3, kosilo: juha, meso, dve prikuhi din 7.—, večerja: golaš, vampi ali kaj podobnega s prikuho din 5.—, sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejeli in postregli. Tudi na Stadionu samem bo za okrepčilo v zadostni meri poskrbljeno. Na zlet škofjeloškega okrožja v Železnike Pred novo veliko manifestacijo gorenjskega sokolstva ZAŠČ. ZNAMKA ROTBART PRVOVRSTNEGA PRODAJALCA za 1. ali 15. oktober išče luksuzna trgovina v Beogradu. Mesto stalno, dober postopek. Pogoji: dolgoletna praksa v papirni, usnjarski ali porcelanski stroki, zaupanja vreden, zelo sposoben in inteligenten. Najboljša priporočila. Ponudbe z opisom življenja, prepisi uverenj in fotografijo na »Propagando« a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. — Beograd, pošt. predal 409 pod »1186«. Železniki. 10. avgusta Gorenjsko sokolstvo, zlasti ono iz škofjeloškega okraja, se pripravlja z veliko vnemo, da poveliča s svojo navzočnostjo veliki praznik bratskega društva v Železnikih, ki bo praznovalo v nedeljo 30-letnico obstoja in bo to za vso Selško dolino tako pomemben jubilej, poveličan z razvitjem krasnega, umetniško izdelanega prapora. Doživeli bomo novo posvečenje ideji, ki gre po vsej naši zemlji svojo zmagovito pot Kakor ljubeča mati bo sprejemal jubilant svoje drage sokolske goste od vseh strani, da jih uveri, da živi tudi na mejah naše domovine rod, zvesto predan državni, narodni in nič manj sokolski misli Lepota in moč sta se objeli pred 30 leti v Železnikih in zakrilil je v sinje, solnč-ne višave ptič Sokol, Sokol, ki gre kljub vsem oviram in časom dosledno svojim smotrom naproti. Ne zaradi sebe samega, zaradi svoje popolne predanosti svetlim idealom naše državne nacionalne svobode. Ob mejniku pokolenj hite misli naprej in nazaj. Nazaj v svetem spoštovanju do onih ki so gradili v velikem in malem sokolsko gnezdo in ustvarjali čudeže; naprej, da se iz izkustev preteklosti jata Sokolov in Sokolic v tem obmejnem trgu še pomnoži Jata. ki bo v Tyrševem hr^mu kovala sokoiske besede v sokolska dejanja Nov list se otvarja v knjigi društvenega življenja! Naj bi bil popisan z besedami, ki bodo govorile o plemenitih srcih oje-klenelih mišicah in prekaljenih sokolskih dušah! Ob 301etnici se bo zbrala okrog polep-šancga Sokolskega doma sokolska družina, bratje in sestre, da pregledajo uspehe in napredek treh decenijev in da v skupnosti z bratskimi gosti povedo, da so in da ostanejo Sokoli in Sokolice na vekomaj. 13. avgust je praznik sokolskih Železnikov, ki se bodo odeli v zastave, da pozdravijo stotere goste. Lepo in toplo nam bo! Taki prazniki se obnavljajo redko, redko. Prav zato hite misli jugoslovenskih Sokolov in Sokolic te dni k sokolski družini, ki se vneta in strnjena pripravlja, da bo nedelja ponoven dokaz nezrušljive afirmacije I našega sokolstva. Jubilanta Sokola v Železnikih spremljajo naše najlepše želje s čestitkami za plodno, bogato bodočnost. In v tem duhu krepak, iskren, bratski: Zdravo! ★ — Sv. Peter v Savinjski dolini. Naše Sokolsko društvo priredi v nedeljo 20. t. m. veliko tombolo na letnem telovadišču. poleg Sokolskega doma. Tombola se bo vršila ob vsakem vremenu. Glavni dobitki so pet koles, vreča moke, bala platna, ura, voz drv, zavoj sladkorja in še preko 300 zelo lepih dobitkov Za hudo žejo in prazen želodec bo obilno poskrbljeno. Poseti-te nas. ne bo vam žal. z dobitki se boste vračali na svoje domove. Narodna iskarna LJUBLJANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IA NAJFINEJŠE ZAHTEVAJTE GUMO v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijaJi Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutja« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot liskarnarja Kran "jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.