■o
Im ir-
ico
ic> "o
Ir-
Božič, kot je bil nekoč
90,6 95,1 95,9100J
Muzikal slatinskih osnovnošolcev navdušuje
Št. 101/Leto 67/Celje, 21. december 2012/Cena 1,50 EUR
mowDtednil
Odgovorna urednica NT E

HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
Bralna 16 značka
Mehka pot do spodbudne zgodbe
Celjski judoisti so 20 let trdega dela in odrekanja kronali z olimpijskim zlatom. Slovenska država je z zapravljeno doto doživela trd pristanek. Mehkejšo pot naprej ji lahko utrejo tudi ljudje iz 26 spodbudnih zgodb Novega tednika.
Po poplavah čakamo na bruseljske evre

VELENJE - Gorenje dela za boljše čase y
ŠMARJE PRI JELŠAH - Cene socialnega varstva letijo v nebo
ŽALEC - Od Planinske rože do Grofice Marice
11
Je odvetnik povzročil nepotrebne stroške?

Starejše ženske lahke tarče
p
Tehnični pregled za varnost na cesti
p
. -«/ NIZ3A . ±3°/0 CENA
T^ ZA UBRANA STANOVANJ
^ÄASTANOVANJA!
Za ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
2
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Moj dežnik je lahko balon
Moj dežnik je lahko balon je zapisala Ela Peroci, pisateljica in avtorica istoimenske pravljice, ki so jo slatinski osnovnošolci ob 90-letnici njenega rojstva predstavili v obliki muzikala. In iz Rogaške Slatine posredovali sporočilo vseh sodelujočih učencev in učiteljev, da kombinacija truda, talenta in domišljije ne pozna nedosegljivega.
Pa četudi balon, ki ga spustimo v višave, na koncu poči, kot naj bi napočil trenutek konca sveta, kot ga poznamo, upanje o tem, da po vsakem koncu pride nov začetek, vendarle ostane. Za Slovenijo to vsekakor velja, po nedavnih protestih in dejstvu, da ljudje odklanjajo politikantstvo, neučinkovitost, neodgovornost, nepoštenost, vodenje dnevne politike brez vizije ne glede na barve elite. To ne pomeni, da se je pred napovedano vsesplošno slovensko vstajo - tik ob državnem prazniku - že izoblikovala alternativa, ki bi nudila sveže, otipljive, vizionarske poti vnaprej. Je pa zametek nečesa novega, potem ko smo izsanjali del sanj, ki so se nam zdele dosegljive.
Takrat, pred 22 leti, smo se namrečplebiscitarno, z 88,5 odstotka vsega volilnega telesa, opredelili za samostojno in neodvisno državo. Danes do legalno izvoljenih predstavnikov ljudstva prihaja krik obubožane množice in drugače mislečih, da ni želela tega, kar ima danes. Simbolika današnjega dne odzvanja tudi v tem, da smo 26. december - dan uradne razglasitve plebiscitarne volje državljanov - najprej praznovali kot dan samostojnosti, od leta 2005 pa smo obeležju dodali še eno besedo, enotnost. In če česa, potem slednjega v slovenskem narodu v smislu pozitivnega naboja - kje smo, kam gremo, kaj bomo, kaj želimo - nikoli ni bilo tako malo kot zdaj.
Duh razžaljenih - med katerimi je na protestih zagotovo tudi precej preračunljivih karieristov, ki so se že preizkušali v različnih političnih možnostih ter doslej pogoreli - pa je ušel iz steklenice. Vanjo ga ne bo mogoče več stlačiti, le artikulirati je treba ta glas upora, tako da bo Slovenija zmogla najti sredino, ki se bo poenotila glede ključnega sporočila. Ne v smislu mediokritet, politike enakih želodcev ali rezanja vrhov tistih, ki štrlijo iz sivega poprečja. Slovenija potrebuje nov dežnik, ki lahko postane tudi balon. Tako kot so si ga izbrali ljudje, ki premikajo meje in smo jih v Novem tedniku v letu 2012 predstavili v 26 spodbudnih zgodbah, ker slišijo na pozitivne besede: verjeti (vase, v druge), si upati (poskusiti, povedati), se učiti (vedno znova in znova), imeti vizijo (vedeti, čemu in zakaj se boš odrekel danes, da bi jutri bilo bolje, drugače, lepše). Tudi v velenjskem Gorenju se po 62 letih lotevajo največjih, toda nujnih sprememb, ki za koncern ne smejo biti le formula za trenutno preživetje, temveč trasa za stabilen, dolgoročen razvoj. In pameten gospodar se v tem boju ne odpoveduje nosilnim konjem ne le obstoja, predvsem razvoja. Brez vedenja, kaj bi rad jutri, namreč tudi danes hitro postane prekratek.
Zdi se, da je tokratno predpraznično vzdušje edinstveno in v nekem pogledu enkratno, neponovljivo, dokončno in končno? Če nam ni dano, da bi vedeli, kdaj točno bo prišel naš osebni konec, in zato skušamo živeti vsak dan, kot da je to naš zadnji obisk na Zemlji, potem se lahko ob majevskih napovedih konca sveta prav ob prebiranju tokratne številke Novega tednika le nasmehnemo. Pa četudi bo to naš poslednji smehljaj, naj vendarle vsaj konec ostane presenečenje. Kar ne pomeni, da si kot ljudje v letu, ki nezadržno odhaja h koncu, dovolimo vzeti pravico do izbire >kako bomo končali<. John Perkins, ki zase pravi, da je bil med plačanimi profesionalci, ki so krojili svet, tako da so z goljufijami izžemali bilijone dolarjev iz vse bolj zadolženih držav, nam dejansko sporoča,, kako nemočni smo kot posamezniki, da bi se uprli kolesju sveta, ki drobi pod seboj majhne ljudi in neenotne države. Pa vendar nam na ravni posameznika noben kapital, nobena politika, noben sistem ne smejo vzeti pravice, da živimo človeku dostojno življenje tukaj in zdaj, brez izsiljenega umiranja na obroke.
Najlepše stvari so sicer menda povsem zastonj, saj veste, objem, veselje, ljubezen, lepi spomini, nasmeh, prijatelji... Naj bo vse našteto tisto, kar bo dnevu samostojnosti v večji meri dalo tudi prepotrebno enotnost. Verjeti, upati, delati, se učiti in imeti vizijo - naj postanejo te udejanjene besede prepotrebno vezivo, ki ga je naša družba, razklana na pragu mladosti, izgubila. Nihče od zunaj ji tega ne more povrniti. Nimamo zunanjih sovražnikov, le Slovenec Slovencu je volk. Tudi to je lahko v družinskem prazničnem vzdušju božiča v razmislek slehernemu med nami, ki kot državljani predstavljamo nepogrešljiv kamenček v slovenskem mozaiku.

Božič, kot je bi
Obiskali smo starejše občane v domu svetega Jožefa in oživeli so spomini - Tudi priprave na letošnji božič so v polnem zamahu
»Po mestu že vrtijo božične skladbe,« je v celjskem domu svetega Jožefa za starejše občane opozoril v misijonskem krožku duhovnik Jože Planinšek. V krožku so zbrani stanovalci doma, ki stare slovenske božične običaje ter z njimi veliko božično pričakovanje zelo dobro poznajo. Prehitevanje z božičnimi skladbami in s postavljanjem jaslic je seveda odveč. »Ljudje so nato za božične praznike že utrujeni,« je v krožku komentiral duhovnik. V domu pričakujejo božič bolj po slovenskih običajih, bolj v smislu tega praznika.
Božič je seveda nekaj čisto posebnega in dom svetega Jožefa za starejše občane, ki je cerkveni dom, smo obiskali prav zaradi predbožičnega vzdušja. S stanovalci smo se pogovarjali o starih božičnih običajih, opazili smo skupno predbožično pripravljanje sladkih dobrot in skupno izdelovanje božičnih voščilnic. Prav tako smo izvedeli o duhovnih pripravah vernih sta-
novalcev na veliki praznik, ki ga kot družinski praznik po katoliških deželah večinoma praznujejo tudi ateisti. Za vernike je pomembna še duhovna priprava na božič, na velik cerkveni praznik, ko se je treba prav tako spomniti na ljudi, ki živijo v hudem pomanjkanju. V domskem misijonskem krožku, ki ga obiskujejo nekateri obiskovalci, so tako opozorili, da je po svetu potrebno več občutka za trpeče, da je treba drug drugemu ustvariti čim boljše okolje.
Obujanje spominov
O vsem tem seveda veliko ve dolgoletni misijonar v Južni Ameriki Stanko Boljka, ki je danes v visoki starosti stanovalec Doma svetega Jožefa - varstvo starejših. Tam se udeležuje rednega tedenskega misijonskega krožka. »V tujini, v Čilu in Argentini, je bil božič drugačen, saj je takrat tam najhujša vročina. Ljudje ga praznujejo v poletnih oblačilih. Med običajnimi Južnoameričani
postavljanja jaslic ni bilo, z izjemo tistih, ki so prinesli seboj evropske navade,« se spominja misijonar. Tudi božično drevo so postavljali le tisti, ki so hoteli biti bolj »moderni«, kot se je izrazil misijonar Boljka.
Drugi kraji, drugi običaji. Iz nekdanjega, starega meščanskega Celja se božiča zelo rada spominja stano-
leta. Iz nekdanjega Celja se spominja pravega zimskega vzdušja, ko so ceste ostajale zasnežene, saj avtomobilov takrat skoraj ni bilo. Celjani so tako hodili kar po steptanem snegu.
Vonj po keksih
V predbožični čas spada seveda vonj po pravkar pečenih keksih, ki ga v domu sve-
Veliko božičnega je še v domu svetega Jožefa, podobno kot v drugih domovih. Pred božičem bo domsko glasilo Zvon s hriba - kjer pišejo prispevke stanovalci, zaposleni in obiskovalci - seveda v znamenju velikega praznika. Pripravljajo se prav tako na postavitev zanimivih jaslic. Te so lani stanovalci izdelali sami in ker so bile nekaj posebnega, so bile celo razstavljene na razstavi jaslic v Marijini cerkvi.
valka doma svetega Jožefa Milena Hohnjec, hči nekdanjega znanega celjskega trgovca Pšeničnika. Hohnje-čeva se spominja nekdanjih hudih celjskih zim, ko je prava zima zavladala že v času miklavževanja. To je bil živahnejši praznik, za razliko od božiča, ki je bil nekoč tih in spokojen čas
tega Jožefa v zadnjih dneh ni manjkalo. V delavnici smo se ustavili med stanovalci, ki so pripravljali testo in kekse. »Doma sem največkrat pekel kekse jaz. To me je veselilo in me še vedno veseli,« je povedal stanovalec Dani Mir-nik iz Celja. »Tudi pri nas je pekel kekse mož, prav tako potico. Bil je slaščicar v celj-
s V predbožični čas vsekakor sodi vonj po keksih, tudi izdelava voščilnic je predpraznično opravilo, božični okraski pa nepogrešljivi. V celjskem domu svetega Jo - Št. 101 - 21. december 2012 -
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
3
l nekoč
ski Zvezdi, po domače cu-kerpeker,« se je z domačim imenom pošalila stanovalka Milka Simonič.
V delavnici v domu svetega Jožefa, kjer so pripravljali kekse, je bil prostor lepo okrašen z belimi okrasnimi zvezdicami. Osnovo za zvezdice so pripravili iz stiropora, ki so ga premazali z lepilom ter nato pomočili v sladkor. Okrasne snežinke so izdelali celo iz belih plastičnih kavnih žličk. Tudi okraske za božično drevo so izdelovali, osnovo so prelepili z delčki kartona od škatle za jajca.
Praznične voščilnice
Živahno je bilo tudi v delavnici, kjer so izdelovali božične voščilnice. »Preden sem se preselila v dom, sem sorodnikom in prijateljem pred božičem in novim letom sama redno pisala. Sicer pa je prijateljev ostalo bolj malo, ker so pomrli,« je povedala stanovalka Stanka Zakošek iz Šentvida pri Planini. V delavnici je pomagala pri izdelovanju voščilnic. Vse življenje je živela v Šentvidu, od tam se rada spominja, kako so že v otroških letih okrasili božično drevo s keksi in z bonboni, ki jih je čez nekaj
dni z okrasnega drevesa zmanjkalo. Starši so otroke sicer prosili, naj ostanejo okraski vsaj nekaj dni na drevesu. Blagostanje so takrat poznali le redki, večina staršev je otroke z bonboni in s keksi razveselila le za največje praznike. »Danes vlada prevzetnost,« je še komentirala Zakoškova.
Pri izdelovanju božičnih voščilnic je sodelovala stanovalka Veronika Leskovšek iz Celja, ki je nekoč - dokler ji roka za pisanje še ni nagajala - napisala pred božičem in novim letom veliko razglednic. Za božič se veseli tudi obiska hčere iz Krškega, ki se od tam potrudi in jo obišče vsak teden. V Celje se je v mladih letih priselila iz okolice Maribora, in sicer iz družine s sedmimi otroki, dolga leta je bila v službi na področju socialnega zavarovanja. V domu svetega Jožefa je nasploh veliko zanimivih stanovalcev z različnimi življenjskimi zgodbami. Med njimi je celo monsignor Maksimilijan Jezernik, ki je bil ustanovitelj in dolgoletni rektor zavoda Slovenicum v Rimu, med drugim celo tajnik papeške univerze Ur-baniana.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
ANKETA
Rozika Majcen iz Celja:
»Božič je zame čudovit praznik. Na sveti večer ne bom v domu, praznovala bom s hčerkino družino. Če pridejo na sveti večer iz službe, so včasih utrujeni. Imamo slovesnejšo večerjo, nato se pogovarjamo. K polnočnici z domačimi zaradi starosti in zdravstvenih težav ne grem več.«
Stanko Boljka, nekdanji misijonar:
»Ko smo v mladih letih v Cerkljah na Gorenjskem hodili k polnočnici, je bilo še veliko snega. Pojedin takrat ni bilo. Tudi postavljanja božičnega drevesa v mojih otroških letih na podeželju še ni bilo, o tem smo le slišali. To je prišlo pozneje. Božič je kot praznik v vsakem primeru nekaj izrednega, tako za našo dušo kot za naše telo. Za sveti večer bom v domu, somaševal bom. Cerkev se bo verjetno kot povsod napolnila.«

"T
I_

Škof STANISLAV LIPOVŠEK
žefa so jih stanovalci naredili iz belih plastičnih kavnih žličk.
Milena Hohnjec iz Celja, hči nekdanjega trgovca Pšeničnika:
»Sveti večer bom preživela doma, v krogu širše družine. Imam že štiri pravnuke. Iz nekdanjega Celja, iz moje mladosti, se rada spominjam priprav na božič, ki so se začele po miklavže-vanju. Po gozdu smo iskali mah, kjer pač ni ostal pod snegom. Rabili smo ga za velike domače jaslice. Naša božična smreka je segala vse do stropa, vsi njeni okraski so bili domače izdelave, tudi kakšne napolitanke smo zavili v okrasni papir. Ob jaslicah in drevesu smo nato prepevali božične pesmi, vedno smo imeli svečano večerjo ter odšli k polnočnici v cerkev svetega Danijela v Celju. Moj oče, trgovec Pšeničnik, je imel v središču mesta manufakturno trgovino, ljudje so si pred božičem več privoščili. Spomini na tisti čas so čudoviti, nikoli pa ne morem pozabiti svetega večera po drugi svetovni vojni, ko so zaprli trgovce v Celju, Ljubljani in Mariboru. Oče je bil nato po >montiranem< povojnem sodnem procesu ustreljen.«
Franc Vidovič iz Celja:
»V Celju živim od leta 1963, v domu svetega Jožefa bo letos zame že drugi božič. Lani sem bil na sveti večer z domačimi. V domu sodelujem med prazniki v procesiji kajenja po različnih prostorih po starem slovenskem običaju, ki se ga spominjam že iz rodnih Haloz. Brinjeve jagode, ki so služile za kajenje, so naprej posušili, pri kajenju po hiši je nato sodelovala vsa družina. S tem je bila hiša blagoslovljena. Pred božičem smo prav tako izdelovali bakle iz brezovega lesa, polili smo jih s smolo ter si na poti k polnočnici z njimi svetili.«
Marija Draksler iz Hrastnika:
»Z možem sva doma božič vedno praznovala. V rudarskem kraju so se nam posamezniki, zato ker smo hodili k polnočnici, v starih časih celo smejali. Kljub temu smo doma postavili jaslice ter zapeli. Včasih je bilo praznovanje zelo skromno, takoj po drugi svetovni vojni, ko je bila hrana na karte, je manjkalo celo sladkorja. Kljub vsemu je bilo zelo lepo, saj je, če si skromen, doživetje takšnega praznika še toliko večje. Tisti, ki so živeli v izobilju, zato razlike med vsakdanom in praznikom niso toliko poznali.«
Alojzija Žurej s Pilštanja:
»V domu svetega Jožefa v Celju sem od marca, po kapi, prej sem živela na kmetiji na Kozjanskem. Spomini na božično praznovanje so tako lepi, da jih je z besedami težko opisati, v teh spominih resnično uživam. Doma nas je bilo dvanajst otrok, pri možu deset. Mama je za sveti večer pripravila večerjo, postavili smo jaslice ter odhajali k polnočnici. Sama sem rodila dva otroka, ki sta umrla še kot dojenčka. Tudi z možem sva nato svete večere lepo praznovala, bil je zelo veren. Ob jaslicah sva zapela in molila, mož je med polnočnico kot cerkveni pevec sodeloval na koru. Potica je bila obvezna že pri mojih starših, vedno je bila orehova, sirova je bila manj upoštevana. Po stari navadi smo nato na božični dan obiskovali sorodnike.«
BOŽIČNO VOŠČILO 2012
Božične praznike obhajamo v letu vere, ki ga je papež Benedikt XVI. razglasil za vso Cerkev in je za nas priložnost in vabilo, da bi še z večjo pripravljenostjo vstopili v luč, ki je prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka.
Ta luč je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik; ta luč je njegov evangelij, ta luč je njegovo delo odrešenja, ki se tu in zdaj ponavzočuje v božičnem bogoslužju. K tej luči vodi veliko poti; lepi domači adventno-božični običaji, še posebej ad-ventni venec, božična devetdnevnica, jaslice, božično drevo, božične pesmi in glasba. V to luč vstopamo, ko v teh dneh obiskujemo starejše, bolnike in skušamo biti blizu vsem pomoči potrebnim, osamljenim in kakorkoli preizkušanim bratom in sestram.
To skrivnostno dogajanje zagotovo doseže vrhunec v srečanju z novorojenim Odrešenikom v molitvi, pri sv. spovedi in še posebej pri božičnem prazničnem bogoslužju, ki ponavzočuje skrivnost Gospodovega rojstva.
Moje božično voščilo, dragi bratje in sestre po veri in vsi, ki v srcu dobro mislite, je iskrena želja, da bi v teh prazničnih dneh v vsej polnosti doživeli veselje in mir. Tistega, ki so ga v božični noči oznanjali angeli in želi v teh dneh napolnjevati naša že nekoliko utrujena in razbolela srca, ko se skoraj na vsakem koraku soočamo z zaostrenimi posledicami ne samo ekonom-sko-socialne, ampak tudi versko-moralne krize. Krizi konca ni videti. Zato se lepo zahvaljujem vsem dobrodelnim ustanovam, še posebej sodelavcem škofijske in župnijske karitas in vsem, ki pomagate ljudem v stiski in tako oznanjate božjo dobrotljivost in ljudomilost, ki se nam razodeva v jaslicah.
Vsi smo potrebni oznanila, tolažbe, moči, veselja in upanja, ki ga prinaša božična skrivnost, zato se v teh dneh pridružimo pastirjem na poti k jaslicam. To lahko storimo v svojih domovih in družinah, ko bomo ob vseh obveznostih poiskali trenutke zbranosti in molitve. To domače praznovanje in domače bogoslužje bomo obogatili s sodelovanjem pri bogoslužju v domači cerkvi, ki nas po duhovni poti ad-ventnega časa vodi do radostnega sporočila božične noči: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10-11).
Odprimo svoja srca temu sporočilu za vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
PODARJAMO VAM
12ZGODB
ZA 12 MESECEV
•••• LETA 2013 .....
V Novem tedniku vsem našim naročnikom, občasnim in zvestim bralcem, prijateljem, poslovnim partnerjem, upokojenim sodelavcem... želimo veliko lepih zgodb.
Zavedamo se, da življenje piše različne, včasih vesele, drugič žalostne pripovedi. Vsaka med njimi se nas lahko dotakne na svoj način. In v vsaki izmed njih bi lahko bili igralci ali režiserji tudi mi sami.
Za vsak mesec leta 2013 vam podarjamo zgodbo. Prvih šest bomo objavili 28. decembra 2012. Drugih šest vam bomo podarili v petek, 4. januarja 2013.
Ostanite z nami. Ostanite z zgodbami Novega tednika tudi v letu, ko bo osrednji časopis na Celjskem napolnil častitljivih 68 let.
Uredništvo
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Gorenje dela za boljše case
V velenjski družbi bodo leto končali s skromnim plusom, medtem ko za prihodnja leta napovedujejo boljše rezultate
Januarja bodo znana imena nove uprave v naslednjem mandatnem obdobju. Upravo bo vodil dosedanji predsednik Franjo Bobinac, ki mu je mandat za sestavo uprave nadzorni svet podelil 29. oktobra. Večina članov uprave naj bi ostalo »starih«.
Franjo Bobinac: »Prihodnje leto bomo za približno 20 odstotkov znižali spon-zorski vložek v rokomet. V Gorenju smo ovrednotili medijski izplen za vsako sponzorsko pogodbo, tako pri nordijcih kot pri rokometu. Medijski izplen bistveno presega naš vložek: če je pri rokometu vložek 1, je medijski izplen 3, pri nordijcih pa je številka še višja.«
Velenjsko Gorenje bo letos ob skoraj 1,3 milijarde evrov prihodkov ustvarilo sto tisoč evrov dobička. Gre za oceno, saj bodo na končni dobiček poleg prodaje v decembru dodatno vplivale še aktivnosti dezinvestiranja, ki še niso povsem zaključene. Seveda je dobiček nižji tudi na račun stroškov, povezanih s štiriurno zaustavitvijo proizvodnje zaradi nenapovedane stavke zaposlenih. Stroške v Gorenju ocenjujejo na milijon evrov.
Dobiček je pod pričakovanji, vseeno pa je Gorenje samo v zadnjem četrtletju ustvarilo 6,5 milijona evrov plusa. »Rezultati so glede na razmere solidni, vendar z njimi ne smemo biti zadovoljni,« je ocenil predsednik uprave Franjo Bobinac, ki je med oteženimi pogoji poslovanja navedel veliko brezposelnost in strah za službe - tudi zaradi tega se ljudje ne odločajo nakup trajnih dobrin. Ob tem je izpostavil še visoke ravni cen repromateriala in surovin: »Tako na prihodkovni strani kot pri dobičku nam ni uspelo doseči načrtov.«
Selitve sever-jug
Povsem drugačno zgodbo v Gorenju napovedujejo za


prihodnje in naslednja leta. Za leto 2013 načrtujejo, da bodo s prodajo zaslužili 1,34 milijarde evrov prihodkov, kar je za 4,5 odstotka več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu, pri tem pa ustvarili 4,2 milijona evrov dobička. Višjo prodajo naj bi »gorenjčani« dosegli predvsem na trgih, na katerih družba dosega boljšo dobičkonosnost (Rusija, Ukrajina, Slovenija, Češka, Poljska, Slovaška, Kitajska), rast načrtujejo tudi v Nemčiji. V Gorenju poudarjajo, da bo naslednje leto še vedno zelo zahtevno, saj so razmere na trgih še vedno zaostrene, tudi nenaklonjene prodaji trajnih dobrin, poleg tega je družba v obdobju izvajanja strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij in s tem povezanih selitev.
Gorenje ima 480 milijonov evrov bruto dolga, od tega je dve tretjini obveznosti dolgoročnih. Letos so dolg zmanjšali za 50 milijonov evrov.
Konec prihodnjega leta bo namreč končana selitev v smeri sever-jug. Gre za zapiranje tovarn v Skandinaviji, proizvodnja v Sloveniji ostaja nespremenjena, precej pa

krepijo proizvodne aktivnosti v Srbiji zaradi nižje cene dela. Selitve se bodo končale jeseni 2013, prihranek, ustvarjen iz tega naslova, pa bo od leta 2014 na letni ravni znašal približno 15 milijonov evrov.
»Smo sredi izvajanja najbolj zahtevnega strateškega prestrukturiranja proizvodnje v 62-letni zgodovini Gorenja. Novim izzivom prilagajmo tudi prodajano organizacijo in nadgrajujemo korporativ-


no upravljanje. Gre za korake, ki so izredno zahtevni za vse zaposlene, vendar nujno potrebni z vidika zagotavljanja stabilnega razvoja Skupine Gorenje,« je poudaril Bobinac, ki je med glavnimi aktivnostmi za prihodnje leto navedel še obvladovanje stroškov, večje prodajne aktivnosti in zniževanje zadolženosti. Hkrati je napovedal še aktivnosti za pridobitev dodatnega kapitala, torej novo dokapitalizacijo, s katero želijo zbrati od 30 do 40 milijonov evrov svežega kapitala.
Stavka koristi konkurentom
Oceno poslovanja so v Gorenju predstavili na novinarski konferenci, kjer seveda ni manjkalo vprašanj, povezanih s stavko. »Vedeti je treba, da se je ena stran trudila za ohranitev delovnih mest, tudi za to, da je redno izplačevala nad-standardne plače ter da je tudi v težkem letu letu poskrbela
za nagrado, čeprav nekoliko nižjo. Zato nam ni vseeno, razočarani smo, ker je do tega prišlo,« je omenil Bobinac in dodal, da mora priti do streznitve. »Zaposleni morajo vedeti, da vse, kar počnemo, delamo za to, da bomo dolgoročno konkurenčno sposobni.«
Glede socialnega sporazuma je ocenil, da se morata vsakega sporazuma držati obe strani, saj je dvosmerna cesta. »Verjamem, da smo se spodobni držati tega, kar je obljubila uprava, torej ohra-
nitev delovnih mesta, solidne plače, doseganje rasti ... Po drugi strani zaustavitve dela nikomur ne koristijo, razen seveda našim konkurentom. Če se bo v Gorenju to nadaljevalo, nihče ne bo mogel več ščititi delovnih mest.« Tudi zato je zatrdil, da je dogovor, da zaradi selitve ne bo odpuščanja, zaveza uprave, zaveza sindikata pa je, da ne bo ustavljal dela. Hkrati je ocenil, da do morebitne stavke v sredini januarja ne bo prišlo.
URŠKA SELIŠNIK
Odgovorno ravnanje z odpadki se začne nikjer drugje kot v intimi našega doma, v službah, Šotah, vrtcih ipd. Nastopil je čas, da prenehamo razmišljati o Odpadkih kot o nečem, kar zavrženo, ko tega več ne potrebujemo, ampak o koristnih surovinah, Prvi korak bomo storili, če bomo o odpadkih razmišljat* že. ko bomo kupovali nove stvari. Drugi korak pa je ločeno zbiranje, Skupno količino odloženih odpadkov bomo namreč zmanjšati, če bomo odpadke pravilno ločiti glede na vrsto že tam. kjer nastajajo.
Vesel sem. da je vedno več posameznikov in družin, ki so ločevanje sprejeti kot način življenja in zelo dosledno ločujejo odpadke. Za veLike spremembe so potrebni le majhni koraki v vsakdanji rutini.
Hay vam &ožt6 idije upanja in nuiči za namj ivio- 2013, fu naj &0/polna zdiattja. nesena, vteča. u&peAav te* tepifi tuznulkav<, hi ua tu &oda seaii u s«« Ui &ada tam tiuli. ostati
Nadzorniki podprli upravo
Nadzorni svet Gorenja je podprl ukrepe in odločitve uprave ob stavki zaposlenih, ki je minuli teden trajala štiri ure.
Nadzorniki menijo, da so z ukrepi uprave, ki so pripeljali do hitre zaustavitve stavke, minimizirali škodo, ki je bila povzročena s stavko. Če bi nenapovedana stavka trajala dlje, bi bile finančne in strateške posledice za družbo veliko višje tako na kratki kot dolgi rok.
Nadzorni svet je tudi pozdravil aktivnosti uprave in sindikata družbe, da se v napovedanem roku dogovorita o vseh odprtih vprašanjih. Gorenje je sredi izvajanja prestrukturiranja proizvodnje in socialni sporazum o ohranitvi delovnih mest v Sloveniji, ki sta ga uprava in sindikat sklenila aprila letos, je zelo pomemben dosežek za zaposlene, njegovo izvajanje pa morata zagotavljati obe strani: uprava in sindikat kot predstavnik zaposlenih. »Nenapovedana stavka in zaustavitev dela 12. decembra sta ta sporazum postavila na zelo veliko preizkušnjo, zato je toliko bolj pomembno, da tako uprava kot sindikat izpolnjujeta obveznosti, dogovorjene s socialnim sporazumom, in zagotovita spoštovanje sporazuma v prihodnje,« so prepričani nadzorniki.
mag. Marko Zidanšek, direktor
OBVESTILO ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO
Iz RASR, Razvojne agencije Savinjske regije vas obveščamo, da je odprt Javni poziv za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva 2013
Program predstavlja petmesečno usposabljanje mladih brezposelnih iz Savinjske regije s ciljem razvoja podjetniške ideje do ustanovitve podjetja. Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vse informacije in vloga so objavljeni na spletni strani: www.rasr.si. Več informacij na: 03 589 40 90; GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), razvojna.agencija@rasr.si, barbara.marzidovsek@rasr.si; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.
f L

■
podjetništva 2013
I Naložba d vaSo prihodnost
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Računajoč na bruseljske evre
Po novembrskih poplavah Slovenija, tudi Celjsko, računata na evropsko pomoč
Prizori, ki bodo ostali v spominu.
Vlada je poročilo obravnavala včeraj, pristojnim ministrstvom pa je naložila, da v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripravijo program odprave posledic neposredne škode na stvareh, gradbeno inženirskih objektih, v gospodarstvu, kulturni dediščini, na državnih cestah, železnici in vodotokih. Program naj bi bil končan najkasneje v treh mesecih.
Poplave med 4. in 5. novembrom, ki so prizadele velik del Slovenije, so z upoštevanjem davka povzročile za več kot 373 milijonov evrov škode. Škodo je utrpelo skoraj 8 tisoč oškodovancev v 112 občinah, med prizadetimi pa je tudi 26 občin na našem območju, kjer škoda, brez gospodarstva, presega 50 milijonov evrov.
Od skupnega zneska ocenjene neposredne škode znaša škoda na stvareh skoraj 55 milijonov evrov, škoda v gospodarstvu 45 milijonov, škoda na državnih cestah skoraj 16, škoda na železnici 710 tisoč in škoda na vodotokih več kot 194 milijonov evrov. Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov letošnjega državnega proračuna, s čimer je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, Slovenija pa bo zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Najslabše so jo odnesli vodotoki
Na splošno je v občinah na Celjskem največ škode na vodotokih, torej ob strugah rek in potokov ter na mostovih. Na območju Savinje tovrstno škodo ocenjujejo na slabih 33 milijonov evrov. Kot kažejo izkušnje iz prejšnjih naravnih katastrof, bo večina poškodovanih vodotokov ostalo nesaniranih. Po
predlanski poplavi je bila škoda na vodotokih prav tako precejšnja, država pa je za sanacijo v slabih dveh letih, tudi s pomočjo Evrope, zagotovila malo več kot desetino ocenjene škode.
Tudi na železniški infrastrukturi je skoraj polovica vse škode v Sloveniji nastala na Celjskem - na progi Celje-Velenje je poplava povzročila za 310 tisoč evrov škode. Škodo na lokalni infrastrukturi ocenjujejo na slabih 9 milijonov evrov, škoda na kmetijskih zemljiščih presega 1,8 milijona in na objektih 6,5 milijona evrov.
Tudi gospodarstvo
Izjemno velika je tudi škoda (ocenjujejo jo posebej) v celjskih podjetjih, sploh med manjšimi podjetniki, za katere nekaj tisočakov pomeni veliko. Med večjimi pa izpostavljamo Skupino Bisol, kjer je več družbam na območju Latkove vasi poplava povzročila več kot 2,3 milijona evrov škode. Na območju Prebolda oziroma Latkove vasi je tudi Schiedel, kjer so utrpeli več kot 1,1 milijona evrov škode. Precejšnja škoda je tudi v Thermani Laško, ocenjujejo jo na 1,6 milijona, v velenjskem Eurografu pa na 1,3 milijona evrov. V obratu celjske cinkarne, ki stoji v bližini Savinje in manjšega potoka v Mozirju, so visoke vode povzročile za 800 tisoč evrov škode.
US, foto: IR (arhiv NT)
Alposovo
premoženje,
drugič
Potem ko je bilo v drugi polovici novembra na sedežu Alposa v stečaju več neuspelih javnih dražb, je pristojno sodišče določilo nove, nižje izklicne cene.
Če je bilo prvič, na 15 javnih dražbah del premoženja nekdanjega šentjurskega giganta, na prodaj za 30 milijonov evrov premoženja, je sedaj ta številka precej nižja. Upravno zgradbo oziroma tako imenovano belo hišo so na primer prvič prodajali za 2,7 milijona evrov, sedaj pa bo na voljo za 1,9 milijona evrov. Seveda poskušajo prodajati več drugih objektov, tako poslovnih kot skladiščih, vključno s stroji, na voljo je več različnih zemljišč in različnih premičnin, pa tudi nekaj počitniških objektov. V grobem gre za prodajo nepremičnin in premičnin, ki so locirane v Šentjurju. Tudi v drugem sklopu so predmet prodaje različne nepremičnine, s tem, da jih je sodišče nekaj razparceliralo. Na prvi dražbi so jih namreč neuspešno prodajali kot celoto, zato je stečajna upraviteljica Darja Erceg predlagala posamično prodajo.
V tretjem sklopu želi Ercegova prodati skladišča in skladiščno-pro-izvodne prostore, poleg tega pa tudi dva apartmaja na Kopah, apartma v Čatežu in dva apartmaja v Barbarigi na Hrvaškem. Nove izklice cene teh počitniških kapacitet se vrtijo med 40 in 50 tisoč evri. Spomnimo, da je bilo v stečaju Alposa prijavljenih več kot 293 milijonov evrov terjatev, upravi-teljica pa je priznala za nekaj manj kot 286 milijonov evrov terjatev.
US
Večinski delež v Vocu na javni dražbi
Pristojno sodišče je v ponedeljek izdalo težko pričakovan sklep o prodaji 74.360 delnic celjske družbe Voc, ki so v lasti družbe Ceste mostovi Celje v stečaju.
Prodaja se opravi na podlagi javne dražbe, delnice se prodajajo v paketu, izklicna cena pa je 870 tisoč evrov. Sodišče je upoštevalo, da se je večina ločitvenih upnikov s predlagano prodajo strinjala. Tudi po presoji sodišča je javna dražba najprimernejši način za prodajo te vrste premoženja.
Število delnic predstavlja več kot 66-odstotni delež vseh delnic družbe Voc, ki se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo cest. Sodišče je pri določitvi izklicne cene upoštevalo predlog upravi-teljice ter oceno vrednosti lastniškega kapitala v Vocu, kar znaša 11,66 evra na delnico. Datuma dražbe sodišče še ni razpisalo, sliši pa se že ocena Romana Moškotevca, da je predlagana do-kapitalizacija nerealna. Spomnimo, da je Moškotevc tudi lastnik podjetja Ahac z Grobelnega, ki je več kot 25-odstotni lastnik Voca.
V Vocu se bo »dogajalo« tudi prihodnji teden, ko naj bi skupščina Voca odločala o imenovanju novih predstavnikov kapitala v nadzorni svet družbe. Po predlogu bi iz nadzornega sveta odpo-klicali Dušana Mohorka in Žana Moškotevca, na njuno mesto pa imenovali Mileno Sisinger in Jožico Vindiš. Hkrati pa je se je očitno iz boja za Voc umaknila ljubljanska družba Kajt, ki je 14. novembra objavila namero za prevzem vseh 112.151 delnic Voca. Prevzemno ponudbo bi namreč morala objaviti v 30 dneh od objave namere.
US
;M>a s plinom in toploto
IBH

ENERGETIKA CELJE
javno podjetjeö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Smrekaijeva 1, Celje
Spoštovani bralke in bralci Novega tednika,
december je čas praznikov, v Sloveniji bogat s spomini
na preteklost in tradicijo slovenskega naroda. Toplina božiča in ponosen spomin dneva samostojnosti in enotnosti naj čim lepše zaokrožita iztekajoče se leto, ki ni bilo lahko.
Vsem nam v novem letu 2013 želim modrosti, odgovornosti, zaupanja ter srčnosti.
Želim, da bi skupaj verjeli v pravično prihodnost z enakimi izhodiščnimi priložnostmi za vse in da bi se uspeli dogovoriti o ukrepih, ki nas bodo vanjo tudi pripeljali.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Dr. Romana Jordan
slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
O
Poslanska skupina ELS
v Evropskem parlamentu
SDS
6
PRAZNIČNI UTRINKI
NOVI TEDNIK
V ■ V	■ ■
Božična vas ob jezeru
V Božični vasi bo še lepše, če bo tudi letos praznične dni pobelil sneg.
CELJE - Posebno praznično doživetje zlasti najmlajšim obiskovalcem so lani prvič pripravili v Zelen'dolu ob Šmartinskem jezeru. Odziv otrok in pravljični duh, ki je vel med drevesi v okoliškem gozdičku, sta organizatorje v družbi Eventplus prepričala, da zelendolske hišice letos znova spremenijo v čarobno Božično vas.
Ognjeno odprtje Božične vasi, ko je še posebej prišla do izraza moč odprtega ognja, so ob Šmartinskem jezeru pripravili včeraj zvečer, Božična vas pa bo s svojimi pravljičnimi junaki in z najmlajšimi obiskovalci živela do vključno 26. decembra. V tem času tri čarobno okrašene lesene hišice vabijo vse, da si ob odprtem ognjišču pogrejejo roke in se
srečajo z zgodbami, ujetimi v božične dni ... Otrokom čas hitro mineva v družbi Rdeče kapice in njene babice, ki izredno rada plete in pripoveduje pravljice, pa v drugi hiški v družbi Pepelke, njene nič kaj prijazne sestre in dobrodušne vile, ki vedno poskrbi, da Pe-pelka dobi bleščečo obleko za ples ... ter nazadnje še v družbi belobradega in rdečelične-ga Božička, ki mu pomaga kar nekaj palčkov Pomagalčkov.
Kot pravi organizatorka Zvezda G. Novljan, je za res pravo pravljično doživetje v Božični vasi potrebno tudi nekaj reda. Tako malčki po predhodni rezervaciji vstopajo v hišico na pol ure, saj je hkrati v posamezni hišici lahko le 12 otrok. Program traja približno tričetrt ure, za večino malčkov pa je najlepši konec, ko jim Božiček izroči darilo. »Čeprav si želimo, da bi lahko to božično pravljico vsem otrokom ponudili brezplačno, žal ne gre. V pripravo gozdne kulise in tudi
igralcev vložimo ogromno truda in denarja,« pravi Zvezda G. Novljan in dodaja, da so tudi zaradi tega, ker nimajo sponzorjev, prisiljeni zaračunavati vstopnino. Starši morajo tako za celoten program Božične vasi, vključno z naprstno lutko ali rdečo kapo, božičnim čajem in s sladkim piškotom ter z le-potičenjem pri Pepelki, za svojega otroka odšteti 8 evrov, za sprehod po pravljičnem gozdičku, kjer so postavljene pravljične kulise Janka in Metke, Mojce Pokrajculje, Sneguljčice in Muce Copatarice, pa simbolična dva evra.
Vrata Božične vasi bodo do 26. decembra odprta vsak dan med tednom od 16. do 18. ure, v soboto in nedeljo ter na praznična 25. in 26. december pa med 11. uro in 18.30. To nedeljo med 15.30 in 19. uro bodo v Božični vasi na vsake pol ure tudi uprizoritve zgodbe iz Betlehema v okviru živih jaslic.
IS
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 53., 54., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C) ter 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
J A V N I M N A Z N A N I L O M
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev PUP za območje Šmartno v Rožni dolini
I.
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev PUP za območje Šmartno v Rožni dolini, ki ga je pripravila MO Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). Predmet sprememb in dopolnitev prostorskega akta je izražen interes gradnje novega stanovanjskega objekta na zemljišču s parcelno številko 133/1 k. o. Šmartno.
II.
Gradivo bo od 27.12.2012 do vključno 25.1.2013 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu KS Šmartno v Rožni dolini, Šmartno v Rožni dolini 28, Šmartno v Rožni dolini
III.
Javna obravnava bo v sredo, 9.1.2013, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, z začetkom ob 15. uri.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 25.1.2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Šmartno«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan mestne občine Celje Bojan Šrot
Doslej se je v Pravljično deželi vsak dan zbralo okrog 500 otrok - to organizatorji vedo po številu razdeljenih mlečno-sladkih presenečenj, ki jih imajo pripravljena za prav vsakega otroka. Gneča je še posebej velika ob večernih vodenjih, ko otroke v Pravljični deželi spremljajo tudi starši ali dedki in babice.
V Pravljično deželo otroci iz cele Slovenije
CELJE - Če je bila Pravljična dežela, ki si jo je je zamislila Vladimira Skale, pred 12. leti namenjena celjskim malčkom, je zadnja leta zagotovo prerasla občinske meje in v knežje mesto v drugi polovici decembra privablja otroke iz cele Slovenije.
Vse od odprtja prejšnji petek, na Glavni trg v Pravljično deželo dnevno prihaja okrog 500 otrok. Dopoldanska vodenja med 10. in 12. uro so bila v prvem tednu namenjena zlasti učencem nižjih razredov vseh celjskih osnovnih šol, prihodnji teden bodo na druženja z vilami in drugimi pravljičnimi junaki prihajali malčki iz vrtcev. »Ob tem nas je že na otvoritveni dan dopoldne presenetila skupina 70 otrok iz Velenja,« pravi
Vladimira Skale in dodaja, da se je poln Pravljični vlak otrok iz Velenja v Pravljično deželo pripeljal tudi včeraj, še tretjega pa pričakujejo na otroškem silvestrovanju, ko bodo otroci v Celju po 10. uri rajali in nato prvi v Sloveniji odštevali minute do poldneva in pričakali »svoje« novo leto. Skupaj bo tako do konca leta v Celje pripeljalo deset Pravljičnih vlakov, z njimi pa v knežje mesto seveda prihajajo tudi njihovi starši ter dedki in babice. Da bi bili decembrski dnevi v Pravljični deželi čimbolj prijetno doživetje za najmlajše, se letos ob stalni ekipi vil in drugih pravljičnih bitij trudi še okrog 540 nastopajočih. Ob učencih celjskih osnovnih šol in malčkih iz vrtec so to še glasbeni gostje, prijatelji Pravljične dežele, ki
znajo še posebej razveseliti najmlajše obiskovalce.
»Naše sporočilo otrokom je, da so prišli v pravljični svet, ki je tu zato, da si prav vsak med njimi iz dnevne pravljice izbere svoje sanje, izlušči svoje sporočilo,« pravi Vladimira Skale. In tudi zato ni presenečena, ko se zlasti pred zaključkom večernih vodenj med 17. in 19. uro, ko se med otroke do božiča pomeša tudi Božiček, po 26. decembru pa ga bo zamenjal dedek Mraz, k njej pogosto oglasijo starši in sprašujejo, kdaj bo Pravljične dežele vendarle konec. Okrog 19. ure je namreč počasi že čas za v posteljo, a niti najmlajši ne marajo domov pred zaključnim »tika-taka« sporočilom pravljičnih vil.
IS, foto: SHERPA
Žive jaslice
REČICA OB SAVINJI - Člani turističnega društva bodo žive jaslice uprizorili v torek in sredo, torej na božič in štefanovo, v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi. Igrani predstavi se bosta oba dneva začeli ob 17. uri, ponovitvi bosta ob 18.30, dogajanje pa bo obogatila Vokalna skupina Rečiški pobi.
SKORNO - Turistično društvo znova prireja žive jaslice v Skornem. Te bodo na ogled v sredo, 26. decembra, ob 18. uri uri pri cerkvi sv. Antona v Skornem pri Šoštanju, v četrtek, 27. decembra, pa bodo člani TD žive jaslice ob 17. uri uprizorili na Golteh.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Proračun pod streho
Največ za prostorsko načrtovanje in komunalno dejavnost
VELENJE - Svetniki so sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem so načrtovali več kot 46 milijonov evrov prihodkov, občina pa se bo zadolžila za 3,5 milijona evrov. Obseg proračuna za prihodnje leto je za 10 milijonov evrov višji kot letošnji, predvsem zaradi povečanja investicijskih odhodkov.
Velenjski proračun je varčevalno naravnan predvsem na področju tekočih odhodkov, ohranja pa vse stare, že uveljavljene standarde. Za naložbe naj bi prihodnje leto namenili 26,5 milijona evrov, kar je dobra polovica proračuna. Največ naj bi vlagali v oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki so financirani tudi s sredstvi državnega proračuna in kohezijskega sklada (v višini 11,4 milijona evrov); v nakup stanovanj in garažnih mest na Gorici, financiran tudi s sredstvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (5 milijonov evrov); v naložbe v komunalno infrastrukturo, financirane iz najemnine komunalne infrastrukture (1,9 milijona evrov); v prenovo mestnega središča Velenja, ki je financirana tudi s sredstvi 6. javnega raz-
Na levem bregu Savinje kmalu nov trgovski center
LAŠKO - Da je levi breg Savinje nasproti Špice v Laškem treba nujno urediti, ni bilo vprašanje. Svetniki so se razhajali zgolj v razmišljanju, če naj ta prostor res zapolni ravno trgovina. Besedilo so sprejeli po hitrem postopku in če bo šlo vse gladko, bodo gradbena dela zaključena še pred naslednjim Pivom in cvetjem.
Na tem območju današnjega Tica ob železniški postaji naj bi namreč zgradili trgovski objekt, hkrati z vsem tem pa bi uredili celoten kompleks z avtobusno postajo, vsemi potrebnimi prehodi za pešce, parkirišči in podobno infrastrukturo. Večina svetnikov je odločitev podprla, saj občina prav dosti konkurence na trgovskem področju ne premore. Pripombe so letele le na postavitev kioska s hrano, ki ga je treba umestiti
. n
GLAVNI TRG
Petek, 28. december, ob 20.00 BREZPLAČNI KONCERTI NA PROSTEM: NUŠA DERENDA
GLAVNI TRG
Ponedeljek, 31. december, ob 12.00 SILVESTROVANJE ZA OTROKE V PRAVLJIČNI DEŽELI
TRG CELJSKIH KNEZOV ob 22.00
SILVESTROVANJE NA PROSTEM S SKUPINO MAMBO KINGS
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
prav
CELJ
Organizator Osrednjega programa terBožično- avoBtEl£iAtEgi voletnega sejma
Ekskluzivni pokrovitelj	.
Pravljičnega Celja	tednik
Tresla se je gora, rodila se je miš
pisa razvoja regij (1,2 milijona evrov); v energetsko obnovo objektov Zdravstveni dom Velenje, Galerija Velenje in Kopališka cesta 3-4, ki bodo financirani tudi s sredstvi ukrepa energetske sanacije stavb (900 tisoč evrov) ter v obnovo lokalnih cest v višini 800 tisoč evrov.
Na splošno je največ denarja namenjenega za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost (18,1 milijona evrov), izobraževanje (7,4 milijona evrov), promet, prometno infrastrukturo in komunikacije (4,7 milijona evrov), kulturo, šport in nevladne organizacije (4,4 milijona evrov) ter lokalno samoupravo (4,1 milijona evrov).
Kot je poudaril velenjski župan Bojan Kontič, bo glavna naloga občinske uprave v prihodnjem letu ustvarjanje novih delovnih mest, seveda v sodelovanju z gospodarskimi družbami in s podjetji. V Velenju jim sicer ne primanjkuje delovnih mest, ampak zaradi tokov delovne sile v mesto prihajajo tudi drugi prebivalci, ki zasedejo veliko tamkajšnjih delovnih mest.
US
ŠENTJUR - Revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je finančno poslovanje občine Šentjur za leto 2010 označilo negativno, je na pobudo svetnikov SDS pristalo na dnevnem redu zadnje letošnje seje. Kot je razložil direktor Jože Palčnik, so res kršili pravila, ki urejajo to področje, ne pa tudi gospodarnega in poštenega ravnanja.
Gre za obdobje, ko je občino vodil župan Štefan Tisel. Glede na to, da je takratna opozicija z Markom Diacijem dolga leta glasno in vztrajno opozarjala na nepravilnosti, poročilo računskega sodišča ni bilo presenečenje. Kljub temu pa napake očitno niso bile tako usodne, da bi moral kdorkoli na zatožni stol. Pripombe je razčlenil direktor Palčnik, ki je upravo vodil tudi v tistem času. Največji očitek je bilo prerazporejanje finančnih sredstev. To bi morali ob koncu leta for-
malno urediti z rebalansom. A pri tem so Tisla povozile volitve, novi župan Diaci pa tega ni želel izpeljati. Drugi očitki so zveneli bolj kot kaprice revizijske komisije. Če je izvajalec del garancijo dostavil z nekajdnevno zamudo, je bila to napaka, kljub temu, da je bil garancijski rok temu primerno podaljšan. Neustrezno izplačevanje plač funkcionarjem je temeljilo na direktivi in priporočilu pristojne vladne službe za plače javnih uslužbencev, a tega revizija ni želela upoštevati. Na koncu so svetniki pristali zgolj na očitku, da je prejšnja oblast pri svojem delovanju bolj ali manj ignorirala občinski svet in investicije izvajala samovoljno. O aferah, kot so obnova hiše na Ipavčevi 17 in draga gradnja igrišča za mivko, ki so pospešeno kurile politično ozračje preteklih let, pa očitno ne bo nihče rekel nobene več.
StO
p^.	■■ V V	v	v ■ ■
Drsališče ze zm
ŠOŠTANJ - Minuli konec tedna je drsališče v Šoštanju že šestič odprlo svoja vrata. V soboto je drsalcem sicer ponagajalo vreme, a že v nedeljo so si šoštanjski otroci privoščili prve letošnje drsalne užitke.
Zaradi poplav, ki so letos prizadele šoštanjsko občino, bo na drsališču okrnjen program, zagotovljena pa sta drsanje in hokej na ledu, in sicer vse do konca februarja prihodnje leto. Drsališče v Šoštanju je odprto vsak dan od 9. do 22. ure.
US
manj vpadljivo. Svetniki so se strinjali, da prvi vtis za turista, ki se pripelje v mesto z vlakom, trenutno še zdaleč ne more biti dober. Eden redkih pomislekov je bil, če je treba, da oko prišleka namesto gradu, Savinje in starega mestnega jedra najprej ugleda trgovino. Župan Franc Zdolšek je debato prekinil z dejstvom, da je ureditev celotnega območja vezana izključno na poslovnega investitorja, torej je trgovski center v tej zgodbi osnova in izhodišče. »Glede na trenutno revno konkurenco v trgovski ponudbi bo to velika pridobitev za naše občane. Poleg tega pa moramo tudi s servisnimi dejavnostmi poskrbeti za oživljanjem mestnega središča Laškega,« je še dejal Zdolšek.
StO
	B/S/H/
Srečno ■	
Poslovni uspeh in odgovorno ravnanje se medsebojno pogojujeta. Zato pri vsem, kar počnemo, upoštevamo ekološke in družbene dejavnike. To temeljno načelo smo v BSH ponotranjili - zvesti mu bomo tudi v letu 2013.
Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele in mirne praznike ter srečno novo leto 2013.
Sredstva za nakup poslovnih daril smo tudi letos namenili v dobrodelne namene in z donacijo v višini 10.000 EUR podprli projekt Botrstvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem ZPM Ljubljana Moste Polje.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP


Pokrovitelj Pravljičnega Celja 2
^ ece 1 i"»w.
8
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Država daje vse manj, zakonodaja je a želi vedno več pač takšna
Na račun zagotavljanja zakonskih obveznosti občine klestijo naložbe
Občine se srečujejo s kar nekaj finančnimi težavami. Država jim namreč po eni strani zmanjšuje prihodke, medtem ko po drugi strani njihove obveznosti, ki jih določa zakonodaja, ostajajo nespremenjene, na določenih področjih se celo povečujejo. Občina Šmarje pri Jelšah je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter finančnemu ministrstvu novembra tako poslala dopis, v katerem izpostavlja nekaj področij, kjer so se stroški občine v zadnjem letu najbolj povečali. Od pristojnih pričakuje odgovore in ukrepanje.
Kot je razvidno iz dopisa, se je obseg sredstev za primarno porabo v šmarski občini v letošnjem letu zaradi znižanja povprečnine zmanjšal za 68 tisoč evrov, prihodnje leto bo denarja še za skoraj sto tisoč evrov manj. Stroški, ki jih je občina dolžna »pokrivati« iz občinskega proračuna, pa se iz leta v leto povečujejo. Kot poudarja vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatka Pilko, so poskočili predvsem pri programih socialnega varstva. Najbolj izstopa povišanje stroškov za zagotavljanje socialnega varstva starejših in invalidnih občanov.
Za doplačilo oskrbnin v domovih starejših in posebnih socialnih domovih je občina leta 2010 skupaj namenila 215 tisoč evrov, v proračunu za prihodnje leto, ki je pravkar v javni obravnavi, pa je za doplačila rezerviranih že 375 tisoč evrov. To pomeni, da se je strošek občine za doplačilo oskrbe v domovih starejših in v posebnih socialnovarstvenih zavodih v treh letih povečal za 160 tisoč evrov oziroma za 74 odstotkov.
Šmarska občina odgovora na dopis, ki ga je posredovala 15. novembra, še ni prejela. »Ker gre za aktualna vprašanja, odgovor pričakujemo čimprej, a si prevelikih utvar ne delamo, saj se dogaja tudi, da odgovorov z ministrstev sploh ne prejmemo,« je nekaj dni po poslanem dopisu dejala Zlatka Pilko.
Nova enota, novi stroški
Stroški so se za šmarsko občino med drugim močno povečali po letošnjem odprtju stanovanjske enote na Podplatu, kjer institucionalno varstvo oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotavlja Varstveno-delovni center Šentjur. Gre za edino tovrstno stanovanjsko enoto v Obsotelju in na Kozjanskem, vanjo pa so vključeni štirje občani šmar-ske občine. Občina za vsakega v povprečju plačuje malo več kot 1.100 evrov na mesec, kar
Ob odprtju stanovanjske enote na Podplatu so nam varovanci ponosno razkazali svoj novi dom in med drugim povedali, da se v njem počutijo kot v hotelu s petimi zvezdicami. Žalostno je, da se pri zagotavljanju plačila kreše toliko isker.
na letni ravni znaša več kot 50 tisoč evrov. Enega od varovancev so v stanovanjsko enoto Podplat premestili iz Centra za varstvo in delo Golovec, zanj pa mora občina mesečno plačevati približno 200 evrov več kot pred premestitvijo.
Brez vpliva na oblikovanje cen
Zlatka Pilko pravi, da so posebni socialnovarstveni zavodi ne le izjemno dobrodošli, temveč nujni, pri čemer tudi gradnjo stanovanjske enote na Podplatu pozdravlja, saj odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju omogoča osamosvojitev od staršev, prevzemanje odgovornosti in karseda kakovostno življenje. Poudarja pa, da občina, čeprav doplačuje oskrbnine, nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen v tovrstnih zavodih. »Na občino dobimo od centra za socialno delo le odločbo, v kateri piše, koliko denarja moramo prispevati za določenega občana,« pravi Pilkova. Če se cena oskrbnine zviša, je razliko dolžna zagotoviti občina, ki od države za to ne prejme niti centa več kot sicer niti pojasnila, zakaj povišanje. Ista je zgodba, kadar se v posebne socialne zavode, v katerih so oskrbnino dolžne doplačevati občine, vključijo novi varovanci. Strošek občine se poveča, prihodek države pa ostane nespremenjen ali se celo zmanjša, kot se je to zgodilo julija z znižanjem povprečnine.
»Razumemo, da je kriza in da je varčevanje potrebno in da mu občine ne moremo uiti, vendar se dogaja nekaj čudnega. Dobivamo vedno manj denarja, po drugi strani pa nam država z zakoni nalaga dodatne obveznosti. To ne gre skupaj,« razlaga Zlat-ka Pilko in dodaja, da so se občine na račun poviševanja
Občino so po denarnici najbolj udarila doplačila oskrbnin v posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki odraslim osebam s posebnimi potrebami zagotavljajo inštitucionalno varstvo. Občina je oskrbo za svoje občane, četudi so nastanjeni v zavodu v drugi občini, dolžna doplačevati, saj ji to nalaga zakonodaja. Prihodnje leto bo v posebne socialne zavode predvidoma vključenih 27 občanov šmarske občine, kar je šest več kot na primer leta 2010. Manjši del cene varovanci zavodov plačujejo sami, preostanek do polnih cen pa mora zagotoviti občina. Za posameznika mora občina v nekaterih zavodih mesečno tako plačevati tudi več kot tisoč evrov, v letu 2013 pa bo za oskrbo skupaj namenila 250 tisoč evrov, kar je 107 tisoč evrov več kot leta 2010.
z zakonodajo določenih stroškov prisiljene odpovedovati investicijam, saj denarja pri drugih postavkah proračuna
ne morejo in ne smejo odškr-niti.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Za pojasnila o določanju cen v posebnih socialnih zavodih in o višanju stroškov občin smo na Novem tedniku prosili tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prejeli smo skop odgovor.
Zapisali so le, da se cene v bivalnih enotah in stanovanjskih skupinah oblikujejo na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev ter dogovora, ki ga vsako leto sklepata ministrstvo in pristojna Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije. Zakaj so plačila oskrbnin na plečih občin in ne države ter kako naj občine ob zmanjševanju primerne porabe zagotavljajo dodatna finančna sredstva, pa so na ministrstvu zapisali, da zavezance za plačilo oskrbnin določa Zakon o socialnem varstvu.
OB ROBU
Občine se, kot kaže, srečujejo s podobno težavo kot številni državljani. Tudi njim država ali delodajalci zasebnega sektorja v teh kriznih časih klestijo plače, na številnih položnicah, ki jih je treba plačati, pa so zneski praktično iz meseca v mesec višji. Pravilo je tako v občinah kot pri državljanih enako. Najprej je treba poravnati nujne stroške, če kaj ostane, pa je na vrsti še razkošje.
Skrb za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotovo ni razkošje, saj jim je v življenju, kjer so že tako za marsikaj prikrajšane, nujno treba zagotoviti čim bolj kakovosten vsakdan, združen z ustvarjalnostjo, druženjem, zabavo in navsezadnje odgovornostjo in čim večjo samostojnostjo. Dejstvo pa je, da to ni poceni. Oseba, vključena v varstveno-delovni center, kjer dela, in v stanovanjsko ali bivalno enoto, kjer živi, mesečno stane okoli 2.300 evrov. Nerealno bi bilo pričakovati, da bi morali tolikšen strošek »pokriti« starši oziroma skrbniki, zato so oskrbnine na plečih države, ki jih je delno naprtila lokalnim skupnostim.
Postavljata se vprašanji, ali bi se iste pravice dalo zagotoviti tudi z manj denarja in ali bi, če bi oskrbnino v stanovanjskih in bivalnih enotah plačevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, to pri odobritvi projektov sploh v časih recesije dovoljevalo tako visok standard, ki cene oskrbnine dviga v nebo? Odgovor na prvo vprašanje je verjetno da, na drugo pa bržkone ne. Tudi marsikateri državljan bi, če bi mu najemnino za stanovanje ali denar za nakup hiše plačala občina, ki pri izbiri ne bi imela besede, verjetno izbral razkošje.
ANJA DEUČMAN
Cene, ki jih plača občina, določi država
Na šmarski občini menijo, da so cene oskrbnin v posebnih social-novarstvenih zavodih nerazumljivo visoke. Po odgovore smo se odpravili v Varstveno-delovni center Šentjur (VDC), pod okriljem katerega deluje stanovanjska enota na Podplatu.
Direktor VDC Šentjur Leon Štem-berger poudarja, da center cen oskrbnine v stanovanjski enoti na Podplatu ne oblikuje sam, temveč to stori ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi za to določene metodologije. »Mi od ministrstva prejmemo obrazec, na katerem je treba natančno izpolniti številne rubrike, ministrstvo pa zatem na osnovi podatkov določi število zaposlenih, višino njihovih plač in ceno oskrbnine,« pravi.
Nadstandard ni poceni
Na ceno vplivajo številni dejavniki in ker niti dva zavoda nista enaka, so, kot poudarja Štemberger, medsebojne primerjave nesmiselne. Cena je namreč med drugim odvisna od starosti objekta, v katerem so nastanjeni varovanci, od vrednosti investicije, morebitnega plačevanja najemnine za prostore, kakovosti bivanja v prostorih in števila varovancev. Pri tem razlaga, da stanovanjska enota na Podplatu tam živečim odraslim
osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ponuja izredno visok standard, ki se seveda odraža tudi pri ceni oskrbnine. Gre za majhno stanovanjsko enoto, v kateri je prostor le za deset oseb (trenutno je zasedenih devet mest), sobe so dvoposteljne, pri čemer ima prav vsaka svojo kopalnico, prilagojeno invalidom, ob popoldnevih in ob koncih tednov, ko varovanci ne delajo, pa zaposleni zanje pripravljajo številne prostočasne aktivnosti. Vse našteto omogoča visoko kakovost bivanja, na katero prisega Štemberger. »Življenje je zagotovo boljše v manjših skupnostih, varovancem lahko ponudimo veliko več, bolj smo lahko fleksibilni, če imamo deset ljudi, kot če bi jih imeli na primer 40 ali še več. To seveda stane.« Cena je višja tudi zaradi popolnoma novih prostorov, za katere VDC Šentjur plačuje najemnino, ki jo je odobrilo ministrstvo.
Prispevajo tudi varovanci
Dnevna oskrbnina za 16-urno inštitucionalno varstvo - varovanci so ob delovnikih po osem ur na dan namreč v VDC v Šmarju pri Jelšah, za kar stroške krije država - v stanovanjski enoti na Podplatu stane 46,18 evra. Zakonodaja določa, da mora vsak uporabnik
vse svoje prihodke, z izjemo 52 evrov, kolikor mu ostane za žepnino, nameniti za plačilo oskrbe, preostanek do polne cene pa mora plačati občina, v kateri ima uporabnik stalno prebivališče. Prispevek varovancev je, kot razlaga Štemberger, različen in odvisen od tega, katere dodatke posamezniku odobri center za socialno delo. Če varovanec prejema le nadomestilo za invalidnost, lahko sam »pokrije« približno 230 evrov cene, dodatek za postrežnino ali varstveni dodatek, ki pa ga ima le še redko kdo, posameznikov prispevek še nekoliko zvišata in razbremenita občino plačnico.
Odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v posebne socialnovarstvene zavode sprejemajo na podlagi vloge z dodanim zdravstvenim spričevalom, pri čemer je po besedah Leona Štembergerja nujno, da se oseba želi vključiti v tovrsten zavod. Kot še pravi, so bili pri sprejemanju posameznikov v stanovanjsko enoto na Podplatu zelo pozorni tudi na to, da so oblikovali skupino, v kateri posamezniki medsebojno dobro funkcionirajo.
9
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Začasno za eno leto
Mateja Glušič Lenarčič vršilka dolžnosti ravnatelja Gimnazije Celje - Center
Koncesionarja za ceste še ne bo
CELJE - Potem ko 13-član-skemu svetu zavoda Gimnazije Celje - Center ni uspelo končati postopka imenovanja novega ravnatelja, je na decembrski seji imenoval dosedanjo pomočnico ravnatelja Matejo Glušič Lenarčič za vršilko dolžnosti za mandatno dobo enega leta. Vodenje gimnazije bo prevzela 31. decembra, ko bo po dveh desetletjih rav-nateljevanja odšel v pokoj Igor Majerle.
Vodenje Gimnazije Celje - Center naj bi sicer z novim letom prevzel nov ravnatelj, zato je svet zavoda že poleti objavil razpis. A zaradi tega, ker nihče od prijavljenih kandidatov ni dobil zadostne podpore, so morali člani sveta zavoda imenovati začasno vodstvo. »Enoletno obdobje je prekratko, da bi lahko uvajala
kakšne bistvene spremembe. Vsekakor pa bom izbrala svojo ekipo, ki mi bo pomagala pri vodenju šole, poskušala kolektiv poenotiti in ga voditi čim manj stresno v teh težkih časih,« je povedala Mateja Glušič Lenarčič, ki optimistično gleda tudi na to, da se bo našel denar za nujno potrebna vzdrževala in obnovitvena dela na stavbi, ki je letos praznovala svojo stoletnico. Razlog za optimističen pogled v prihodnost je tudi velik vpis dijakov v vse tri izobraževalne programe; tako tudi za prihodnje leto pričakujejo dober odziv bodočih dijakov splošne in umetniške gimnazije že na februarskem informativnem dnevu, vpis v program predšolske vzgoje pa so morali zadnja leta omejiti zaradi prevelikega zanimanja devetošolcev.
Mateja Glušič Lenarčič bo kot v. d. ravnatelja prevzela vodenje Gimnazije Celje - Center zadnji dan leta.
Svet šole v letu 2013 čaka naloga, da znova objavi razpis in takrat izpelje postopek imenovanja ravnatelja do konca. A ker traja priprava, objava in izvedba razpisa le malo manj kot pol leta, s postopkom ne bodo preveč hiteli. Mateja Glušič Lenarčič je za vršilko dolžnosti ravnatelja imenovana za eno leto in če bi razpis za novega ravnatelja objavili takoj januarja, bi se končeval prav v času ob koncu šolskega leta, ko so tudi najbolj intenzivne priprave na prihodnjo šolsko leto in zato najbolj neprimeren čas.
IS, foto: GrupA
ŠENTJUR - Občina Šentjur se je že pred časom lotila resnih priprav za razpis za koncesijo vzdrževanja in obnove občinskih cest. Na razpis sta se prijavili zgolj podjetje Vilkograd iz Šentjurja in Voc iz Celja. Strokovna komisija je obe ponudbi zavrnila.
Sistem je bil zamišljen kot program javno-zasebnega partnerstva, pri katerem bi koncesionar v petih letih obnovil vse najbolj problematične cestne odseke, skrbel bi za letno in zimsko vzdrževanje, občina pa bi mu v 15 letih za to plačala okrog 20 milijonov evrov. Župan in svetniki so
prepričani, da je dobra ideja žal naletela na slabe čase. Stanje med gradbinci na trgu je trenutno porazno, v bančnem sektorju, kjer bi koncesionar moral pridobiti garancije, pa prav tako. Garancij ni bil zmožen zagotoviti noben od ponudnikov, prav tako pa del ne bi opravili v predvidenih občinskih finančnih okvirih. »Projekt je pripravljen zelo daleč in bo uporaben še vrsto let. Bomo pač vsi skupaj počakali na boljše čase,« je zgodbo zaključil Diaci.	StO
Svetniki proti podražitvam
LAŠKO - Nadomestila za stavbno zemljišče v občini ne bodo povišali, so se odločili svetniki na zadnji seji. Najemnine za poslovne prostore bodo še preučili. Neporabljena sredstva za gradnjo kanalizacijskega sistema pa bodo občanom vrnili.
Glede na krizne čase, bi bilo občane nepošteno še dodatno obremenjevati, so se strinjali pri vprašanju stavbnega nadomestila. Prav tako bodo z obrestmi vrnili sredstva za kanalizacijo v naseljih, kjer priključitev ne bo možna ali pa bo izvedena z zamikom. Povišanje najemnin kmetijskih zemljišč in poslovnih prostorov pa so zaenkrat preložili. Kot so ugotovili, ima občina zgolj za vzorec zemljišč, ki bi jih pogojno lahko šteli za kmetijska. Kako je s poslovnimi prostori in kakšni finančni učinki so vezani na to, pa bodo presodili naslednjič.
StO
Smučarsko-skakalni kraj
LJUBNO OB SAVINJI - Na področju zimskega turizma v občini imajo zagotovo posebno mesto smučarski skoki za dekleta.
Snežni topovi v športnem parku že brnijo, da bodo pravočasno zagotovili pogoje za najaktualnejšo zimsko prireditev, svetovni pokal v smučarskih skokih za dekleta, ki bosta 16. in 17. februarja prihodnje leto.
Osrednje dogajanje bo prostor ob skakalnicah, kjer bodo urejene tudi tekaške proge. Zanimiva dodatna ponudba ob skakalnici bo letos ledni stolp, ki bo vabil plezalne navdušence in obogatil dogajanje v športnem parku. V neposredni bližini, na Lazah, prav tako že pripravljajo manjše smučišče, ki bo ob primernih temperaturah odličen poligon za najmlajše in manj zahtevne smučarje, saj omogoča varno smuko. Za smučarske navdušence velja, da je celo smučarsko sezono prevozna cestna povezava od Ljubnega do smučarskega centra Golte.
winvw.radiocelJe.com
Svetniki ostajajo vsak na svojem bregu
POLITIKA
Referendumske zgodbe še ni konec
Ustavno sodišče RS je v sredo sicer presodilo, da bi bila referenduma o zakonih o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna, a sindikati so isti dan začeli zbirati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma glede zakona o izvajanju državnih proračunov za prihodnji dve leti.
Ustavni sodniki so glede referendumske pobude glede zakonov o SDH in slabi banki menili, da ima nemoteno zagotavljanje funkcij države prednost pred pravico do zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Prri odločitvi so bili skoraj soglasni, saj so jo sprejeli z osmimi glasovi proti enemu. Zakona bosta tako začela veljati po objavi v Uradnem listu RS kmalu po novem letu. Vrednote, ki jih je izpostavil državni zbor in ki imajo po presoji ustavnega sodišča glede na okoliščine hude gospodarske krize prednost pred pravico do zahteve za razpis referenduma, so po mnenju ustavnih sodnikov učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema; uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude; spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih obveznosti države ter zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda Evropske unije na ozemlju naše države.
Kaj bo s proračunom?
Če torej ne bo referendumov glede zakonov o SDH in slabi banki, pa bo treba še počakati na razplet sindikalne pobude glede zakona o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji leti.
Vlada opozarja, da bi referendum o proračunu ogrozil izvajanje številnih naložb in poplačevanje obveznosti, kar bi imelo negativne posledice na delovanje pravosodja in javne uprave. Z neuveljavitvijo proračunov za leti 2013 in 2014 bi od januarja veljalo financiranje po dvanajstinah glede na letošnji proračun, kar bi povzročilo velike težave in bi pomenilo tudi odpravo oziroma zmanjšanje nekaterih olajšav, ki jih je vlada uvedla v zadnjem času. Tudi referendumska pobuda o proračunu gre zdaj v presojo Ustavnega sodišča RS.
Sicer pa so sindikati javnega sektorja po vložitvi podpisov za začetek postopka za referendum o proračunskem zakonu vladi poslali zahteve pred stavko, ki so jo napovedali za 23. januar. V koordinaciji sindikatov so pozvali vlado k pogajanjem, v sredo pa so začeli zbirati podpise v podporo zahtevi za razpis referenduma.
IVANA STAMEJČIČ
ŠENTJUR - Do soočenja o nepravilnostih pri obnovi vaškega jedra na Ponikvi tudi na torkovi redni seji ni prišlo. Svetniki SDS so namreč sejo ob tej točki zapustili. Predpra-znični čas se jim ni zdel primeren za prepir. Ostali svetniki na pojasnila občinske uprave niso imeli pripomb.
Jože Korže je pojasnil, da so dovolj dolgo opozarjali na neprimernost termina, da so ostali svetniki bojkotirali njihov sklic izredne seje in da bi župan lahko sporno točko uvrstil tudi na prvo ponovoletno sejo. Potem je prisotnih sedem svetnikov skupine SDS dvorano zapustilo. Vmes je
direktor občinske uprave pojasnil na kakšen način je prišlo do napačnega zapisa parcelnih številk in da so lapsus že popravili. »Kdo sploh lahko verjame, da bi se na javni razpis za nepovratna sredstva lahko prijavili brez veljavnega gradbenega dovoljenja?« se je spraševal podžupan Polnar. »Da bi bil paviljon na Ponikvi nelegalna gradnja, je neumnost.« Na drugi strani Korže pri svojih obtožbah, da so bile nepravilnosti velike in namerne, vztraja. Kdo ima prav, bodo menda presodile pristojne inštitucije.
StO
Happy New Year Alles Gute im neuen Jahr! C Hobhm Toaom St'astny Novy Rok Boldog Üj Evet Szczgsliwego Nowego Roku Yeni yiliniz kutlu olsun Cpefma HOBa roAMHa IHac/ii/iBoro Hoboto PoKy Feliz Ano Nuevo Srečno novo leto Xana xbi/i Kyubi 6o/icbiH
La Multi Ani t^hto ^'fcflor CpekHa Hoßa ToflUHa Felice anno nuovo Onnellista Uutta Vuotta Sretna nova godina Št'astny novy rok necTma HOBa roflUHa Bonne Annee Gott Nytt Är	jtfaeifllmj Gelukkig Nieuwjaar
^FRT^t^^ii^ Gelukkig Nieuwjaar £l,o uju£»s.i mn uun
- Št. 101-21. december 2012 -——
m
10
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
' \M\i
:amra
www.kamra.si
Maja 1938 je bila v celjskem mestnem gledališču krstna izvedba Sancinove skladbe Himna Celju; dirigiral je avtor sam.
Z novim zanosom
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
Jeseni 1923 je vodstvo celjske podružnice Glasbene matice prevzel Ivan Karlo Sancin, rojen v Ške-dnju pri Trstu. Duhovno in glasbeno je odraščal ob izročilu tržaške in goriške Glasbene matice, zato je dobro poznal kronično težavne razmere, v katerih so delovale njene podružnice. Težke razmere v Celju mu očitno niso predstavljale nič novega. Sancin se ni uveljavil le kot izvrsten glasbeni izvajalec, ampak tudi kot pedagog. Ukvarjal se je tudi s študijem akustike - godalne inštrumente je sam popravljal in izdeloval.
Sancin in njegova žena Mirca, skladateljica, koncertna pianistka in profesorica klavirja, sta s številnimi drugimi primorskimi Slovenci, ki so se pred italijanskim političnim pritiskom umikali globlje na slovensko ozemlje, pomembno zaznamovala celjski kulturni utrip.
Karlo Sancin (1893-1974), ravnatelj glasbene šole v Celju od 1923 do 1941
Glasbena šola tako v javnosti kmalu ni več nastopala le kot glasbenoizobraževalni zavod z bolj ali manj uspelimi glasbenimi produkcijami svojih učencev. Postala je tudi koncertna poslovalnica, ki je z organizacijo številnih kvali-
22.12.2012 ob 21.00 »TOB (ED ŠENTJUR, vhod zadaj) vstopnina: 2 ECB
tetnih glasbenih dogodkov (koncertov in predavanj) dvigala umetniški okus poslušalstva, popularizirala glasbo in nenazadnje z izkupičkom pomembno podpirala šolski proračun.
Prvotno začasna zgodba Karla Sancina in njegove soproge Mirce je prerasla v dolgoletno delo pri celjski Glasbeni matici - njeno podobo sta zaznamovala vse do nemške okupacije leta 1941. Pred Nemci sta se umaknila v Ljubljano in se v Celje nista več vrnila; njuno povojno delo je bilo med Ljubljano in Trstom. Celjsko medvojno in povojno glasbeno obdobje je zaznamoval mlajši par San-cinovih - Karlov brat Dušan (violinist) in njegova žena Marenka (pianistka).
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germa-dnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
Priporočamo
V Trianglu, regionalni kulturni navezi, ki je pred dvema letoma povezala Festival Velenje, Hišo kulture Celje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tudi tokrat leto končujejo z velikim predprazničnim koncertnim projektom, ki so ga poimenovali Praznične zgodbe.
Plesno-glasbena prireditev Praznične zgodbe bo danes (petek) zvečer v Domu kulture Velenje in jutri (sobota) v Domu II. slovenskega tabora Žalec, obakrat ob 19.30. Na programu bo jagodni izbor točk iz opere La Boheme G. Puccinija, baleta Hrestač P. I. Čajkovskega, operete Netopir J. Straussa in uspešnic iz Broadwaya in West Enda - Kismet, Elisabeth, Fantom iz opere in My Fair Lady. Solistično zasedbo mednarodno priznanih vokalnih solistov - sopranistke Elvire Hasanagic, prvakinje nemških opernih odrov, celjskega tenorista Matjaža Stopin-ška in mlade Andreje Zidarič, diplomantke muzikala na Dunaju - bo skupaj z baletniki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Orkestrom Hiše kulture Celje vodil maestro Simon Dvoršak.
Vroči latino ritmi
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje s Fiesta latino končal leto
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je v ponedeljek nastopil na tradicionalnem božič-no-novoletnem koncertu v celjskem Narodnem domu, ki so ga obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Mladi simfoniki pod vodstvom Matjaža Brežnika so ponovno upravičili status najboljšega mladinskega orkestra na Celjskem.
Program simfonikov je bil tokrat še posebej zanimiv. Mladi glasbeniki so se predstavili z glasbo avtorjev Južne in Srednje Amerike in tako nepogrešljiv del kulturnega dogajanja v predpra-zničnem času na Celjskem poimenovali kar Fiesta lati-na. Kot pravi dirigent Matjaž Brežnik, svoje tradicionalne predpraznične koncerte vedno tematsko zaokrožijo z najrazličnejšimi stili. »Letos je tako napočil čas, da smo se ozrli na glasbo iz Latinske Amerike. Ta glasba je zelo temperamenta in prav zaradi tega pisana na kožo mladim nadebudnim glasbenikom. Priprave na letošnji program so bile res užitek, saj so ga
zaznamovali posebni ritmi, razsežnosti, barve in harmonije, ki jih pri evropskih skladateljih ni čutiti.«
Zaigrala tudi solista
Z deli argentinskega mojstra tanga Astorja Piazzolle sta z orkestrom nastopila uveljavljena solista, harmonikar Andraž Frece in klarinetist Jurij Hladnik. Andraž Frece tokrat z glasbenimi sestavi Glasbene šole Celje ni sodeloval prvič, prvič pa se je z njimi predstavil s skladbo Piaz-zolle. »Za glasbenika ni pomembno, ali je dvorana nabito polna ali so v njej le trije poslušalci. Nastopajoči se mora vedno enako potruditi in dati vse od sebe.« Jurij Hladnik, profesor v Glasbeni šoli Celje, se je predstavil z dvema tangoma Astorja Piazzolle, ki ju še posebej rad igra, predvsem zato, ker ne zvenita povsem klasično. Prva njegova solistično odigrana skladba je bila, sicer v večeru divjih ritmov, nekoliko bolj umirjena. Zaigral je Piazzollovo
Ave Marijo, v drugi skladbi je bilo mogoče zaznati pridih norčavosti, saj se v prevodu Piazzollova skladba imenuje Balada za norce.
Podalpska salsa navdušila
Mladi simfoniki so med drugim zaigrali tudi skladbo, ki jo je po Avsenikovem motivu napisal nekdanji učenec Glasbene šole Celje Peter Tovornik, študent prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. »Na idejo sva prišla z dirigentom Matjažem Brežnikom, ko je začel zbirati skladbe za letošnji koncert. Odločila sva se, da bom naredil povezavo med slovensko ljudsko oziroma Avsenikovo glasbo in latino ritmi. Nastala je skladba z Avsenikovim motivom, z izvedbo katere sem več kot zadovoljen.« Tovornik si je izposodil Avsenikovo osnovno melodijo, ki jo je nato, glede na to, da je bila letos rdeča nit koncerta latino glasba, preoblekel v latinskoameriški stil.
ŠPELA OŽIR,
Foto: SHERPA
Kot solist je nastopil Andraž Frece, dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju.
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
a	Vil	I V ■ ■
Osnovnošolci navdušujejo z muzikalom
V spomin na pisateljico Elo Peroci
Učenci in učitelji II. osnovne šole Rogaška Slatina so se lotili zahtevnega projekta - priprave muzi-kala. Ker so želeli z njim počastiti 90-letnico rojstva pisateljice Ele Peroci, ki se je rodila prav v Rogaški Slatini, so za predlogo izbrali njeno pravljico Moj dežnik je lahko balon. Ta teden so muzikal že drugič predstavili občinstvu in poželi bučen aplavz.
Dela je bilo veliko več, kot so sprva pričakovali, priznava pobudnica projekta ravnateljica mag. Karla Škrinjarič. Pričakovali so namreč, da dramska izvedba slikanice, ki bi služila za podlago muzikala, že obstaja, a ni bilo tako. Mladih ustvarjalcev to ni ustavilo, saj so dramsko besedilo spisali sami.
Plod veliko domišljije, truda in talenta
Šola je pripravila natečaj in nanj se je prijavilo sedem učencev, ki so na nekaj srečanjih z obilico domišljije ustvarili dramsko besedilo. »Najprej smo prebrali pravljico. Ker v njej skoraj ni dialogov, smo si morali veliko stvari izmisliti. Rdeča nit pravljice je tako ostala ista, dodali pa smo ji še ogromno svojih idej,« razlaga devetošolka Maša Ošlak in dodaja, da jo je sodelovanje pri projektu navdušilo, da bo morda kdaj napisala tudi čisto svojo pravljico.
Muzikal seveda ni le igra, temveč sta bistvena tudi petje in ples. Del spi-
sanega besedila je bilo tako treba preliti v rime in ga primerno glasbeno opremiti, pri čemer je vajeti prevzel učitelj Martin Druškovič ob pomoči uspešne mlade glasbenice Jasne Druškovič. V muzikalu je med drugim prostor našlo tudi nekaj slovenskih zimzelenih uspešnic, kot sta na primer Na vrhu nebotičnika in Čez Šuštarski most, otroci pa zapojejo tudi pesmi domače skupine Sled, ki govorita o sreči in prijateljstvu. Za koreografijo številnih plesnih vložkov je poskrbela Jasna Josič, medtem ko sta tudi scenografija in ko-stumografija delo učencev, učiteljev in nekaj zunanjih pomočnikov.
Glavna vloga zaupana petošolki
Na odru se v slabi uri muzikala Moj dežnik je lahko balon zvrsti več kot 30 učenk in učencev med 3. in 9. razredom, ki se odlično znajdejo tako pri igranju kot petju in plesu. V glavni vlogi deklice Jelke navduši peto-šolka Manca Druškovič, ki pravi, da igre, petja in plesa ni bilo tako težko usklajevati. »Mislila sem, da se bo težko naučiti vse besedilo, potem ko sem ga nekajkrat prebrala, pa sem ga kar hitro znala.« Pred premiero konec novembra in pred torkovo prvo ponovitvijo so bile vaje zelo intenzivne, muzikal pa je sicer nastajal
Čeprav se je Manca Druškovič odlično znašla v vlogi Jelke, katere rumeni dežnik postane balon, pravi, da igralstvo ne bo njen poklic.
vse od januarja.
Danes, v petek, si bodo muzikal Moj dežnik je lahko balon ogledali še sošolci nastopajočih, prav tako
bodo muzikal odigrali za III. osnovno šolo Rogaška Slatina, nove ponovitve pa obljubljajo za prihodnje leto. In če ste slučajno pozabili zgodbo pravljice Moj dežnik je lahko balon, Manca ponuja kratko obnovo:
»Jelka izgubi žogo in njen dežnik jo odpelje v Klo-bučarijo, kjer ji jo Vsevid pomaga najti. Ko se vrne domov, domače razveseli s klobuki.«
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Režisersko taktirko muzikala Moj dežnik je lahko balon sta prevzela Martin Druškovič in Mojca Kmetec. Pod priredbo dramskega besedila so se poleg ravnateljice mag. Karle Škrinjarič podpisali učenci Maša Ošlak, Gregor Gros, Ela Tišma, Klara Koražija, Brina Sotošek, Blaž Pažon in Teja Boršič. Na odru so se zvrstili učenke in učenci Manca Druškovič, Zala Vipotnik, Tilen in Domen Medved, Nuša Majcenovič, Iris Jazbinšek, Nejc Fajs, Ana Beg, Ana in Špela Došler, Danijela Ducman, Nuša Šoštar Pirš, Nadja Oblak, Matija Čoh, Klara Lešnik, Matic in Jernej Koražija, Elina Pažon, Sebastjan in Tina Murko, Nika in Zoe Draškovič, Adisa Kahri-movič, Žana Drimel, Lara in Alja Krumpak, Borna Turner, Lara Tadina, Nika Slatinšek, Klara Junkar Klančnik, Tjaša Kunstek in Maša Ošlak. Muzikala ne bi bilo še brez številnih sodelavcev, ki so skrbeli za luči, masko, zvok, inštrumentale ...
Na odru se je zvrstilo 31 nastopajočih, še številni zaslužni za muzikal pa so bili v zaodrju.
Od Planinske rože do Grofice Marice
Odprtje razstave z naslovom 80 let operete v Žalcu
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec sta v torek v avli II. slovenskega tabora odprla razstavo 80 let operete v Žalcu. Pripravila sta jo ob 80-letnici prve uprizoritve operete v Žalcu. 18. decembra 1932 so namreč uprizorili opereto Beg iz Harema domačega skladatelja Ra-dovana Gobca.
Avtorica razstave, knjižničarka na domoznanskem oddelku žalske knjižnice Karmen Jezernik, je pobrskala po različnih pisnih virih in na ta način napravila prerez razvoja operete v Žalcu. »Osnova mi je bil seznam okvirnih datumov vseh operet. Vir prvih operet so bili le časopisni članki, zato mi je bil v veliko pomoč spletni portal Digitalna knjižnica Slovenije, na katerem
so vsi stari časopisi dostopni še danes.« Avtorica je tako v časopisju iskala prispevke, povezane z žalskimi operetami, ki jih je nato zbrala in predstavila na razstavi.
Melodije srca med najlepšimi
Najbolj znana žalska opereta je Planinska roža skladatelja Radovana Gobca. Samo v Žalcu je bila v različnih igralskih zasedbah na oder postavljena kar štirikrat, prvič leta 1951. Na torkovem odprtju razstave sta pianist Simon Dvoršak in tenorist Matjaž Stopinšek zaigrala dva odlomka prav iz te priljubljene operete ter tako popeljala obiskovalce v najboljše čase te priljubljene glasbeno-gledališke zvrsti. Spodnjesavinjčani so v 30. letih prejšnjega stoletja občinstvo navduševali z ope-
reto Hmeljska princesa, ki jo je prav tako napisal Radovan Gobec. Tretja žalska opereta Melodije srca, uprizorjena leta 2007, pa je po mnenju Henrika Neubauerja, strokovnjaka na področju operet, ena najlepših uprizorjenih operet na Slovenskem. Žal-čani so uprizorili še operete Veseli kmetič, Mežnarjeva Lizika in nazadnje Grofica Marica.
Navduševale tudi spevoigre
Poleg operet je bilo do danes uprizorjenih tudi kar nekaj spevoiger. Kot prva se omenja leta 1931 uprizorjena komična spevoigra Kovačev študent. Leto kasneje so Žal-čani navduševali s spevoigro Rodoljub iz Amerike in konec 60. let prejšnjega stoletja še s spevoigro Obiravci smo tu. Vse operete in spevoigre,
Avtorica razstave Karmen Jezernik, knjižničarka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
predstavljene na razstavi, so dukciji s Hišo kulture Celje skega tabora Žalec do konca
pripravili Žalčani in okoliško in Festivalom Velenje.Raz-prebivalstvo, razen Grofice stava 80 let operete v Žalcu Marice, ki je nastala v kopro- bo na ogled v avli II. sloven-
januarja.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Zbirka zanimivih življenjskih zgodb
Ekipa Novega tednika in Radia Celje že vse od leta 1965 s svojimi novoletnimi obiski v celjski porodnišnici razveseljuje mamice, ki so rodile prve v novem letu. Tudi 2. januarja 2013 bomo to storili. Vse leto pa smo iskali dosedanje novorojence Novega tednika in Radia Celje. Z njimi smo podoživljali spomine njihovih mater na rojstvo in otroška leta ter zapisali njihove življenjske zgodbe. Vsaka je bila po svoje zanimiva. Vendar vseh še vedno nismo našli, ker njihovih točnih naslovov nimamo, v vseh teh letih pa jih je življenje zaneslo kdo ve kam in verjetno našega povabila v časopisu niti niso opazili. Nekatere smo našli, pa so odklonili sodelovanje. Tako smo predstavili 26 naših novorojencev in njihovih družin.
Na začetku akcije smo obiskali Jurija Jakopa iz Nove Cerkve, ki je že reševal življenja, rad pa zaigra tudi na kitaro. Naslednja novoro-jenka, ki smo jo obiskali, je bila Adrijana Gajšek iz Dola
pri Pristavi. Dotaknila se nas je zgodba njene mame, ki si želi po dolgih letih spet videti svojega očeta. V Bezini pri Slovenskih Konjicah smo se mudili pri jekleni družini, kot je jekleno Uniorjevo orodje. Novorojenec Boštjan Bobik je namreč tako kot vsa njegova družina zaposlen v zreškem Uniorju. Novorojenki Ingrid Horvat iz Planinskega Vrha ne predstavlja težav niti vožnja s traktorjem, medtem ko Jan Ločnikar iz Celja prisega na vožnjo s kajakom. V Košni-ci pri Celju smo našli našega prvega novorojenčka Andreja Reparja, po duši glasbenika, ki je to svojo ljubezen prenesel tudi na sinove.
Obiskali smo tudi nekaj nogometnih navdušencev. Ambrož Zupan iz Radeč igra nogomet s svojima sestrama, Darin Vitanc iz Prebolda pa se najbolje znajde v vlogi trenerja ljubljanskega nogometnega podmladka. Barbara Narat iz Šempetra v Savinjski dolini je aktivna članica turističnega podmladka. Urban Feguš iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini si je kot osnovnošolec
želel izdelati bombo, Celjan Iztok Mikulin pa je prisegal na branje še tako zahtevne literature. Metki Senica iz Grobelnega krasijo stanovanje rože iz barvnih nogavic, ki jih izdeluje njena mama. Neža Jan iz Žalca, s katero se je pogovarjal Tone Vrabl, pa najraje spi. Urban Kirar iz Gabrk je navihan osnovnošolec, ki najraje igra karte. Novorojenec Karli Kolenc s Polzele pa je preko Facebooka po mnogih letih našel svojo mamo. Sofija Hrastnik iz Laškega je tako kot vsa njena družina predana glasbi in gledališki igri, Katja Karničnik z Vranskega pa svoji činčili. Štiriletni Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli je navdušen nad športnimi aktivnostmi, tako kot družina, še vedno pa mu je najlepše v maminem naročju.
Novorojenka iz Mestinja Nina Pirš Majcen se je ob našem obisku še navajala na vlogo novopečene mamice malega Tima, njena mama Marjana pa se je spominjala časa, ko se ni mogla veseliti Nininega rojstva, saj je bila nedonošenka, ki so jo odpe-
ljali v Ljubljana. V Sevnici smo se družili z našo novorojenko Aleksandro Spaseski, ki se je rodila na prvi dan leta 2000. Njeno rojstvo je bilo nekoliko nepričakovano, a je prinesla v družino s precej starejšim bratom in sestro posebno veselje. V Zadobrovi smo se družili s štirimi generacijam Trnovškovih žensk, med njimi je bila tudi prvorojenka iz leta 1973, Veronika. Letos se jim obeta še posebej praznično leto, saj bodo slavile nekaj okroglih jubilejev.
Da vse naše zgodbe o novorojencih niso le vesele in brezskrbne, je pokazal obisk v Florjanu pri Šoštanju, kjer smo se družili z desetletno Anjo Čepelnik in njeno družino. Kljub bolezni so polni optimizma in pozitivne energije. Nekateri naši novorojenci pa živijo v čudovitem podeželskem okolju, kar je pokazal obisk pri Darji Pompe, novorojenki iz leta 1974. V bližini Sevnice živi na ekološki kmetiji, kjer pa mora vsa družina kar pošteno poprijeti za delo. Na tistem koncu smo našli tudi
novorojenko iz leta 1972, Mojco Poplas iz Sevnice. V veliko veselje sta ji najstniški sin in še ne dveletna hči. Nadebudne mlade glasbenike smo spoznali na obisku pri družini Noaha Ganzittija v bližini Loč. Naš novorojenček iz leta 2007 ima še brata in sestro in skupaj bodo ne-
koč gotovo odličen glasbeni trio. Prva v novem letu 2009 pa je bila Vita Vrbič iz Žalca, ki dopoldneve preživlja v vrtcu, popoldneve pa skuša družina čim pogosteje preživeti skupaj, tudi ob kuhanju. Vita ima najraje školjke in pražen krompir.
ŠO, TC
V kolikor poznate še kakšnega novorojenca, ki se je rodil prvi v letu v celjski porodnišnici, to sporočite v uredništvo Novega tednika in Radia Celje ter s tem soustvarjajte zgodbo o iskanju naših novorojenčkov.
»Najdeni« novorojenčki	
1965	Andrej Repar iz Košnice
1966	7
1967	7
196B	Metka Senica iz Grobelnega
1969	7
1970	Jure Jakop iz Nove Cerkve
1971	Karli Kolenc s Polzele
1972	Mojca Poplas iz Sevnice
1973	Veronika TrnovŠek iz Zadobrove
1974	Darja Pompe iz Ledine pri Sevnici
1975	?
1976	7
1977	Robert Suholežnik iz Vojnika
1978	7
1979	7
1980	Boštjan Bobik iz Bezine
1981	7
1982	Adrijana Gajšek iz Dola pri Pristavi
1983	Arne j Savi nek iz Prekope
1984	7
19B5	Nina Pirš Majcen v/. Mestinja
1986	Iztok Mikulin iz Celja
1987	Urban Feguš iz Gorice
1988	Karmen Škarlin iz Radmirja
1989	Darin Vitanc iz Prebolda
1990	Ingrid Horvat s Planinskega Vrha
1991	7
1992	Katja Karničnik z Vranskega
1993	Barbara Narat iz Šempetra
1994	7
1995	Neža Jan iz Žalca
1996	7
1997	7
1998	7
1999	Ambrož Zupan iz Radeč
2000	Aleksandra Spaseski iz Sevnice
2001	Sofija Hrastnik i/. Laškega
2002	Anja Čepelnik iz Florjana
2003	Jan Ločnikar iz Celja
2004	Urban Ki rar iz Gaber k
2005	7
2006	7
2007	Noah Ganzitti iz Loč
2008	Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli
2009	Vita Vrbič iz Žalca
2010	7
2011	7
2012	7
NOVI TEDNIK
PORTRET
13
Skupina ves čas šteje približno 20 članov, ki jim zaenkrat niti na misel ne pride, da bi zamenjali konjiček.
Najstniki, ki prisegajo na folkloro
Mladinska folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja deluje na notranji pogon
Da je mladost polna igrivosti, neprestano v gibanju in da neskončno rada pleše, je jasno. A da bi znala tudi ceniti dediščino prednikov, se spoštljivo obleči v kostume nekih drugih in preprostih časov in to predati občinstvu, je nekaj precej manj samoumevnega. Zdi se, da folklorni plesi zanimajo predvsem starejše plesalce in kvečjemu za nekaj časa navdušijo še otroke v osnovni šoli. Mladinska folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja pa je svetla izjema, kakršnih tudi v slovenskem prostoru ni prav veliko.
V nedeljskem jutru v šen- kim so pripravili letni kon-
tjurskem kulturnem domu je spet vrvelo. Mladi iz Dramelj in Gorice pri Slivnici so se zbrali na obvezni tedenski vaji. Preplesali so splet, se dogovorili o nekaj podrobnostih za zaključno zabavo, zbrali denar, se veliko smejali in se na koncu dobre volje razšli. Pred krat-
cert - celotne organizacije so se lotili sami in poželi številne pohvale, kako izvrstno so združili tradicijo z mladostnim žarom sodobnega časa.
Pod okriljem Zavoda Etno-eko je Nina Gajšek pred leti začela izvajati folklorne krožke v osnovnih šolah v
obeh krajih. Ob prelomu med osnovno in srednjo šolo bi se ti otroci najverjetneje razšli, na otroške folklorne igre pa bi ostal zgolj lep spomin. Takrat jih je Tanja Gobec povezala, odpeljala na nekaj spoznavnih taborov, kjer so se spletle trdne prijateljske vezi med mladimi iz sicer precej oddaljenih krajevnih skupnosti. »Pomembno se mi je zdelo, da sami prevzamejo odgovornost za skupino, za večino organizacijskih stvari, tudi za vaje in vse ostalo. Pri tem so se zelo povezali, osebnostno zrasli, še utrdili delovne navade in nasploh rastejo
v krasne mlade ljudi,« je ob tem povedala Gobčeva, ki preko zavoda Etno-eko še skrbi za društvene formalnosti in prijave na razpise.
Drug na drugega se zanesejo
Trenutno je v skupini 20 plesalcev, pol fantov in pol deklet. Imajo tudi štiri godce, ki obvladajo vse od harmonike, klarineta do kontrabasa in še česa. Za Nino Gajšek je vodenje skupine prevzela Anja Lavbič, ki je ravno takrat opravila izobraževanje za vodenje otroških folklornih skupin. Enkrat na mesec približno
jih obišče Mirko Berložnik, ki jim postavi splete. Vadijo in pilijo pa svoje nastope pod Anjinim vodstvom sami. »Veliko se zabavamo, se družimo, vendar je to kar resno delo. Vsak skrbi za kakšno področje, pa naj gre za kostume, pripravo prostora, logistiko ali kaj tretjega. Se pa razume, da ima vsak kdaj tudi slab dan. Takrat pač po-primemo ostali. Enostavno vemo, da se lahko zanesemo drug na drugega.« Mladinske folklorne skupine so pri nas precej redke, vendar Anje za prihodnost zaenkrat še ne skrbi. »Še vedno bi se nam radi pridružili novi
člani. Niti nimam občutka, da se ukvarjamo z nečim, kar bi bilo preživeto in v kar bi se morali siliti. Ples nas veseli in odlično smo se ujeli. Dve članici bosta kmalu končali tečaj za vodenje odraslih folklornih skupin. Poleg tega delamo tudi z otroki v osnovnih šolah. Vsaj za nekaj let ima naša skupina zagotovo še zanosa in veselja do plesa.« Glede na pozitivno vzdušje med folkloristi, ki jim za skupno srečanje ni težko žrtvovati nedeljskega jutra, v to sploh ne moremo dvomiti.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TG
14
NASATEMA
NOVI TEDNIK
Starejše ženske lahke tarče
Kraje torbic se lotevajo vedno bolj predrzno
Žrtve uličnih ropov so tudi moški, a redkeje. Napadi na moške so večinoma na ulicah ali po prihodu iz lokalov ter celo v njih, medtem ko so ženske žrtve teh dejanj predvsem na ulicah. Mladoletniki so najpogosteje žrtve napadov v parkih, na trgih in ulicah ali pred lokali v mestnih središčih ter celo pred šolami.
Skoraj ne mine teden, da nekje na Celjskem nekdo ne bi okradel kakšnega mimoidočega. Najpogostejše tarče so starejše ženske, ki se razumljivo ne morejo braniti, kar seveda ni niti priporočljivo. Nikoli se namreč ne ve, ali bo storilec morda nasilen. Pomembno je, da si žrtev oziroma oškodovanec/-ka zapomni čim več podrobnosti o storilcu. Ti podatki so namreč ključni za kriminaliste, ki na podlagi tega lahko tatu izsledijo. Starejši se še vedno ne zavedajo, da so pravzaprav lahka tarča, predvsem ob dvigu pokojnin, ko s seboj prenašajo večje vsote denarja. In na to so pripravljeni tudi tatovi. Niso naivni. Včasih svoje žrtve zelo premišljeno izberejo.
Dogaja se, da opazujejo, kdo dviguje denar ali na ban-komatu ali v banki, mu sledijo in na zanje primerni lokaciji, kjer ni veliko ljudi, žrtev napadejo. Kljub temu, da statistika morda ne kaže velikega porasta teh primerov na Celjskem, je zadeva zaskrbljujoča. Tudi 50 evrov, ki jih nekdo ukrade upokojencu, pomeni za nekoga skoraj dva tedna preživetja. Zato bi moralo biti samozaščitno ravnanje in vedenje pri ljudeh samoumevno.
Novembra so policisti ovadili 56-letnega Celjana, ki ima na vesti več drznih in roparskih tatvin, pri katerih je bil tudi nasilen. Do zdaj je bil že večkrat pravnomočno obsojen zaradi podobnih kaznivih dejanj. Prav tako novembra je v priporu ostal 30-letnik, ki se je kot ropar na ulice vrnil takoj, ko je prestal zaporno kazen - zaradi podobnih kaznivih dejanj. Poleg tega, da je kradel v trgovini, je novembra skrit za zabojniki v grmovju ob stanovanjskem bloku v Prežihovi ulici v Žalcu pričakal starejšo občanko in ji iz rok iztrgal torbico. V njej je imela 150 evrov, plačilne in druge kartice ter dokumente. 30-letnik je heroinski odvisnik, preživlja se izključno z denarjem, ki ga dobi pri tatvinah ali s prodajo ukradenih stvari.
Vse več
mladoletnih tatičev
Leta pri tatovih niso pomembna, je pa med njimi
vedno več mladoletnikov, opozarjajo na policiji. Sredi novembra je na primer mladoletni Velenjčan s kapuco na glavi
pred stanovanjskim blokom v Kidričevi ulici v Velenju starejši ženski ukradel torbico, v njej 50 evrov, mobilni telefon ter
osebne dokumente in bančne kartice. Enako naj bi storil tudi na Gorenjski cesti v Velenju. Tokrat je ženska ostala prav tako brez telefona in plačilnih kartic ter 150 evrov, a je imela srečo. Zatem ko je mladoletnik zbežal, so ga policisti kmalu prijeli in ukradene stvari ženski vrnili. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da je mladoletnik še z dvema mladoletnima fantoma storil še več podobnih
dejanj, vsi oškodovanci pa primerov sploh niso prijavili. Tudi pred dnevi so v Celju prijeli še enega tatiča, prav tako mladoletnega.
Čakajoč pred banko
Zgodi se tudi kakšen primer, ko se žrtev začne braniti in morda tatu odžene, vendar je to lahko tvegano ravno zato, ker se nikoli ne ve, kako
bo odreagiral storilec. »Med tem, da je storilec nenasilen ali nasilen, je včasih zelo tanka meja,« razloži pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob. Če storilec pride do ženske in ji poskuša iz rok iztrgati torbico, a mu v prvem ne uspe, bo morda zbežal, v najslabšem primeru jo bo, če se bo upirala, odrinil, da bo padla. Torbice, še posebej če tat vidi, da so lastniki/-ice nanje nepozorni, so prava vaba za tatove.
Pred leti smo že pisali o ženski, ki jo je storilec napadel, nakar je padla po pločniku in nato še na cesto, kjer jo je vlekel tako dolgo časa, dokler ni torbice spustila. In tatovi ne napadajo samo peš, pogosto se zgodi, da »sunejo« torbice, medtem ko se mimo oškodovanca/-ke pripeljejo na motorju ali kolesu. Da so posebej predrzni, potrdi tudi Golob. »Nekateri tatovi so priložnostni, to pomeni, da opazijo osebo, za katero presodijo, da bi bila lahka tarča, in izvršijo tatvino. Dostikrat se zgodi, da se za tatvino odločijo, ko opazijo, da je neka oseba prišla iz banke, saj domnevajo, da je dvignila denar,« dodaja Golob.
Oglejte si napadalca
Pri drznih tatvinah gre za različne vsote ukradenega denarja, od 50 do 200 evrov ali celo več. Pogosto preiskave otežuje to, da imajo žrtve zelo malo podatkov o napadalcu, zato si je treba zapomniti o njem čim več podrobnosti, od barve obleke, čevljev, približne velikosti, morda barve las ali oči do narečja. Težava pri tem še nastane, ker se tatvine zgodijo hitro. »Med temi storilci je res veliko povratnikov, takšnih, ki so bili zaradi teh kaznivih dejanj že pravnomočno obsojeni,« pojasnjuje Golob. Po-vratništvo se upošteva tudi v nadaljnjih sodnih postopkih, saj je pri izreku kazni to oteževalna okoliščina, vprašanje pa je, ali storilce to sploh kdaj izuči. Statistika namreč kaže, da je veliko povratnikov ne glede na število pravnomočnih sodb ali že »presedenih kazni«.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE (arhiv NT)
Takole je najlažje. Za tatu in oškodovanca. Pri drzni in roparski tatvini lahko pride tudi do nasilja.
Nikoli ...
.. ne dvigujte večjih vsot denarja ali jih prenašajte sami,
.. ne štejte denarja na ulici vsem na očem,
.. ne kažite denarja v lokalih ali na prostorih, kjer je več ljudi,
.. ne zaupajte, če vas neznanec na cesti prosi za denar ali za to, da mu ga zamenjate,
.. ne kupujte zlatnine, ure ali kaj podobnega na ulici,
.. ne hodite po neosvetljenih delih mesta.
»Če je oseba napadena na ulici, naj s klici na pomoč opozori druge mimoidoče na to, kaj se dogaja. V primeru napada je nujno treba čim prej prijaviti kaznivo dejanje. Dobra preventiva je tudi izogibanje preveliki množici, storilci namreč uporabljajo tudi učinek presenečenja in hitrosti,« pravijo na policiji.
NOVI TEDNIK
NA KOLESIH
15
Tehnični pregled za varnost na cesti
Ponavadi se nam ob misli na vsakoletno registracijo vozila pojavi tudi vprašanje, kako je s tehničnim pregledom. V zadnjih letih so se namreč predpisi na tem področju spreminjali in če nismo prepričani, kako in kaj, nam le pogled v dokumentacijo vozila lahko odgovori na to vprašanje. Zakonodaja namreč določa, da je treba novo vozilo peljati na prvi tehnični pregled šele po štirih letih, nato po šestih in osmih, kasneje pa vsako leto.
Veliko voznikov ob tem pomisli na stroške, pozabijo pa, da je tehnični pregled pomemben zaradi varnosti na cesti. S potrdilom o opravljenem pregledu nam namreč pregledovalci zagotovijo, da je naše vozilo tehnično ustrezno in s tem varno, da se z njim vsakodnevno odpravimo na pot, ne da bi ogrožali sebe in druge - v kolikor upoštevamo tudi predpise. Zato
je pomembno, da je vozilo skrbno pregledano.
Sodobna oprema in usposobljeni pregledniki
Za odkrivanje napak morajo biti zaposleni ustrezno usposobljeni, opozarja Branko Rabuzin, vodja OE Tehnični pregledi pri celjski enoti AMZS, ki poudarja, da so pri tem delu pomembne dolgoletne izkušnje v povezavi z avtomehanično izobrazbo. Le tak strokovnjak bo lahko s pomočjo sodobne opreme ugotovil morebitne pomanjkljivosti na vozilu in vozniku ustrezno svetoval. Zato se mu zdi še toliko bolj nenavadno, ko se spominja dogodkov izpred nekaj let, ko so v delavnici dobili sodobno hidravlično mizo, s katero se je dalo dobro opaziti vse napake na podvozju. Takrat so se nekateri vozniki raje odločili za pregled v kakšni drugi
Kakovost tehničnih pregledov je pred časom preverjala Zveza potrošnikov Slovenije, ki je opravila primerjavo storitev v različnih delavnicah po Sloveniji in ugotovila, da rezultati niso najbolj spodbudni. Vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno, je na primer v več kot petini primerov dobilo na tehničnem pregledu potrdilo o brezhibnosti. V nekaj primerih so »našli« celo napake, ki jih v resnici ni bilo ...
delavnici, ki te naprave še ni imela ...
Pri delu imajo pregledniki tako notranje kot zunanje kontrole. Vsaj enkrat letno agencija za varnost prometa preveri izdana potrdila o varnosti vozila tako, da se celotni tehnični pregled vozila opravi še enkrat.
Zraven pri pregledu
Sicer tehnični pregled poteka po ustaljenem postopku. Najprej preglednik preveri podatke o vozilu, nato gre leto na stezo, kjer se opravita notranji in zunanji pregled ter preveri podvozje. Avto povežejo z računalnikom, ki meri podatke o izpušnih plinih, zavorah in lučeh. Pri zakonsko določenih zahtevah o tehnični brezhibnosti avta ni odstopanj, pravi Rabuzin, ker je to pomembno za varnost voznikov, za katero jamčijo z izdanim potrdilom. »Če pa gre za kakšne zunanje napake, kot so praske, ki varnostno niso bistvene, stranko samo opozorimo.« Enako velja pri pregledu obvezne opreme, kot so prva pomoč - njena veljavnost je največ pet let
Branko Rabuzin med tehničnim pregledom vozila
- žarnice, trikotnik. Svetujejo, da v ta paket uvrstite tudi varnostni brezrokavniki.
Stranka lahko ves čas sodeluje pri pregledu, spremlja, kaj počnejo z vozilom, morda opozori na kakšno težavo ali pa ji preglednik svetuje, kaj bi bilo dobro popraviti.
Zavrnejo 20 odstotkov vseh
V celjski enoti AMZS ugotavljajo, da 20 odstotkov vozil zavrnejo, kar niso tehnično brezhibna. To je manj, kot
je bilo včasih, pravi Branko Rabuzin. Razloge vidi v tem, da v povprečju vozila niso več tako stara kot nekoč. Prav starost namreč najbolj vpliva na na napake.
Tehnični pregled lahko opravimo v več kot 80 delavnicah po vsej Sloveniji. Za pregled je določena najvišja cena, in sicer nekaj več kot 32 evrov za osebna vozila do 2,5 tone.
In kaj svetujejo voznikom? Tudi tisti, ki so kupili novo vozilo in imajo štiri leta »mir«, ko gre za tehnične preglede, lahko opravijo preventivni pregled že prej, sploh če z vozilom prevozijo veliko kilometrov. Tak pregled je koristen tudi takrat, ko je avto menjal več lastnikov, saj se je lahko v štirih letih z njim dogajalo marsikaj. Tisti, ki so člani AMZS, imajo tak preventivni pregled zastonj.
TC
Foto: SHERPA
Zaupajte nam svojo novoletno željo in zadenite magične Desetake!
Izpolnite nagradni kupon, ki ga prejmete v vseh trgovinah Citycentra Celje, zapišite svojo novoletno željo in izpolnjen kupon oddajte v žrebalno skrinjico na osrednjem prireditvenem prostoru. Žrebanje za nagrade bo 31.12.2012.
www.city-center.si
16
SPODBUDNE ZGODBE NOVEGA TEDNIKA
NOVI TEDNIK
Ljudje, ki premikaj
Od filtrov do tiskarja in frizerke
V letu 2012 smo v Novem tedniku objavili 26 spodbudnih zgodb. Kriterij za izbor sogovornika na Celjskem je bil preprost. S podjetniško dejavnostjo mora preživljati vsaj sebe, morda še širšo družino. Če skrbi za ohranjanje in razvoj novih delovnih mest v kraju, toliko bolje. Biti pa mora tudi dober delodajalec, torej ne nekdo, ki bi koval dobiček na račun izžetih delavcev.
In smo krenili ter jih našli ožilja. Strm hribovit svet in
med vami, nami. 26 takšnih, ki si kljub krizi režejo kruh sami in so verjeli ter verjamejo v pravljico Ele Peroci z naslovom Tudi moj dežnik je lahko balon. Če bi tlakovali uspešne podjetniške poti s ključnimi besedami, bi mednje zagotovo lahko uvrstili: verjeti, si upati, delati, se učiti, imeti vizijo.
Verjeti
V podjetju Valens iz Celja so z novim izdelkom Redu-chol omogočili zniževanje nevarnih maščob v telesu in s tem zmanjšali tveganje za nastanek bolezni srca in
srednje velika kmetija družini Černigoj iz Rogaške Slatine nista zagotavljala preživetja. Zato se je sin David lotil dopolnilne, turistične dejavnosti, tako da je pridobil evropska sredstva in z njimi uredil nočitvene zmogljivosti. Verjame, da jih bo v zdraviliškem kraju uspel zapolniti. Aleš Gračner je direktor štorskega Etiksa, ki prisega na biomaso. Podjetniško pot je začel kot trgovec z energetsko opremo, ki jo danes proizvaja, in prisega na to, da se kotlom na lesne pelete dobro piše tudi v prihodnje. Ob večnem tarnanju,
kako prodajamo okrogel les namesto lesenih izdelkov, smo našli tri sogovornike, ki vedo, kako se stvarem streže. Alojz Cugmajster je doma iz Loč, Alojz Selišnik iz Luč ter Stanko Kopušar z Rečice ob Savinji. Enotno mnenje vseh treh je, da se država preveč vmešava v ustvarjanje novih zmogljivosti (beri žag) in naredi premalo za spodbujanje rabe lesa. Da je treba verjeti vase, dokazuje tudi Urška Petek iz Celja. Kvačkane igrače je najprej izdelovala za prijatelje, ko pa je začela prejemati naročila tudi od drugih, se je odločila za popoldansko obrt.
Si upati
V družinskem podjetju Kozjan iz Šmarja pri Jelšah proizvedejo kar dva odstotka svetovne proizvodnje filtrov. V družinskem grafičnem
podjetju Marjanca iz Olimja pri Podčetrtku sta se Marjan-ca in Andrej Gobec odločila za nakup tiskarskega stroja tudi z evropskimi novci in krenila v hud boj na trgu. Zavedata se: »V tem in v prihodnjih letih bo treba delati in za še manj denarja narediti več.« Dejan Mulej iz Šentjurja je svojega poslovnega angela na začetku podjetniške poti ter tudi vmes uspel najti kar v babici. Uspešno vulkanizerstvo je zgradil iz majhne očetove delavnice in danes si pravega družinskega podjetja ne zna predstavljati brez soproge Mateje. Zanjo pravi: »Ona obvladuje sprejemno pisarno, računovodstvo in še kup stvari. Po pravici povedano mi brez njene podpore vse to ne bi uspelo.« Upati si biti drugačen - to je zagotovo vodilo, ki na podjetniški poti spremlja
Franca Podgorška iz podjetja Vecronia. Človek, ki verjame v moč ideje in sodelovanja in je navdušen nad prepletom ekoloških in lesenih rešitev, vam ponuja tudi klobasice z lesenega žara. Da pa je v življenju še kaj več kot denar, je prepričana tudi Katarina Očko iz Rečice pri Laškem. Pred leti je bila dovolj pogumna, da se je poslovila od redne službe in postala uspešna kmetovalka.
Delati
Devetčlanska družina Močenik iz vasi Bodrež pri Grobelnem s tiskarstvom že dvajset let reže kruh sebi in drugim. Prepričana je, da je treba na samostojni poti vlagati veliko truda in znanja ter tudi spretno načrtovati. V času skoraj vseslovenskega potopa tekstilne industrije je Konfekcija Marja s Kozjan-
skega pravcati čudež. Z isto ekipo šivilj vztraja že dve desetletji in zaposlene redno na plačilni dan prejemajo plače. V svojem družinskem podjetju Marija in Vili Plevnik večino »zašitih« izdelkov prodata kar v lastni prodajalni v Virštanju. Ne le pek, tudi gostinec je Miro Rednak iz Luč, ki se je takrat, ko so se drugi podili za žogo, s svojim očetom potil v pekarni. Danes z družino poleg pekarne in picerije obvladuje še novo odprto prodajalno pekarskih dobrot v Nazarjah. Za lastno prodajo se je odločil, da lahko oblikuje lastno ceno brez trgovskih marž, s čimer se je z delom in znanjem zoper-stavil umiranju na obroke, ki so mu v tekmi s trgovskimi centri velikokrat izpostavljene majhne pekarne.
Pot od majhne pekarne in slaščičarne do verige trgovin
Bralna značka Novega tednika
Dragi knjigoljubci!
Izteklo se je drugo leto posebne naloge, ki smo si jo zadali v uredništvu Novega tednika. Čeprav zasedeni z vsakdanjim terenskim delom in z vrednotenjem informacij po načelu ločitve zrnja od plev, smo se dve leti trudili in knjige, ki smo jih izbirali povsem po svoji izbiri, brez kakršnegakoli komercialnega ozadja, predstavljali tudi v torkovih številkah Novega tednika. Odločili smo se, da svojo bralno biro iz leta 2012 v okviru posebne akcije ponudimo v branje še vam. Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013.
In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000
znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne.
Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo.
In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda!
Naj se bere tudi v 2013!
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
Z. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1 l|	Andrej Kokot	Kaplja žgoče zavesti	URŠKA SELIŠNIK
2	Jan Guillou	Zlo	TATJANA CVIRN
3	Javier Marias	Jutri v bitki misli name	BRANKO STAMEJČIČ
4	Franc Branko Janžek	Naš Jošt	BRANEJERANKO
5	Samo Rugelj	Delaj, teci, živi	URŠKA SELIŠNIK
6	Jorge Bucay	Ti povem zgodbo?	SAŠKA T.OCVIRK
7	Harlan Coben	Odšel je za vedno	TATJANA CVIRN
8	Maja Haderlap	Angel pozabe	URŠKA SELIŠNIK
9	Richard Russo	Pravi moški	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
10	Maeve Binchy	Hiša na Tari	ŠPELA OŽIR
11	Christina Hopkinson	Kup navlake pod stopnicami	SAŠKA T. OCVIRK
12	Anita Nair	Ženski kupe	TATJANA CVIRN
13	Jožefa Kovačič	Večerne misli	BRANEJERANKO
14	Ray Kluun	Pride ženska k zdravniku, Vdovec	BISERKA POVŠE TAŠIČ
15	Matej Krajnc	Balada za bencinsko s sirom	IVANA STAMEJČIČ
16	Vadim Zeland	Transurfing realnosti	SIMONA ŠOLINIČ
17	Igor Karlovšek	V objemu lože	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
18	Alan Hollinghurst	Linija lepote	TATJANA CVIRN
19	Gordana Kuic	Vonj po dežju na Balkanu	URŠKA SELIŠNIK
20	Beverly Naidoo	Druga stran resnice	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
21	Cormac McCarthy	Cesta	BRANKO STAMEJČIČ
22	Jack London	Martin Eden	SAŠKA T.OCVIRK
23	Tone Partljič	Hvala vam, bogovi, za te blodnje	URŠKA SELIŠNIK
24	Erich Scheurmann	Papalagi	SIMONA ŠOLINIČ
25	Drago Jančar	To noč sem jo videl	ŠPELA KURALT
26	Marjan Tomšič	Grenko morje	ŠPELA OŽIR
27	Vladimir Vekic	Ljuljka v žitu	BRANEJERANKO
28	Helena Fone	EFT za telebane	PIKA RAJNAR
29	Emma Donoghue	Soba	TATJANA CVIRN
30	Sofi Oksanen	Očiščenje	TATJANA CVIRN
31	Vinko Trinkaus	Podjetnica	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
32.	Amalija Škrobar	Imela sem temen in hladen dom	BRANEJERANKO
33.	A. M. Homes	Jack	TANJA DROLEC
34.	Andrej E. Skubic	Koliko si moja?	URŠKA SELIŠNIK
35.	Arto Paasilinna	Srečni človek	DR. ROMANA JORDAN
36.	Franc Branko Janžek	Goronci	BRANEJERANKO
37.	Bojan Godeša	Čas odločitve	TONE KREGAR
38.	Goran Vojnovic	Jugoslavija, moja dežela	BRANKO STAMEJČIČ
39.	Marilyn French	Ženske	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
40.	Danijel Artiček	Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu	BRANKOJERANKO
41.	Janez Cvirn	Kri v luft! Čreve na plot!	BRANEJERANKO
42.	Dr. Robert Sutton	Ni prostora za prasce	SIMONA ŠOLINIČ
43.	Kerstin Gier	Za vsako rešitev se najde težava	SAŠKA T. OCVIRK
NOVI TEDNIK
SPODBUDNE ZGODBE NOVEGA TEDNIKA
o meje
in kavarn je prehodil tudi Roman Brglez z Vranskega, ki je našel svoj ključ uspeha v besedah: »Vztrajnost in trdo delo. Pri veliko poslih je treba biti iznajdljiv in prav tako nekoliko neumen. Veliko stvari se namreč posameznik ne bi lotil, če bi vedel, kaj vse ga čaka.«
Se učiti
V socialnem podjetništvu, ki je danes še marsikomu neznanka, sta se v zavodu SOC-EKO znašla zakonca Nataša in Anton Slatinšek ter delo zagotovila dvajsetim sicer nezaposljivim krajanom. In če vas bi kdo vprašal, ali bi postrvi izpod Celjske koče, bi verjetno čudno pogledali. Seveda, če ne poznate Danice Ferlič, ki se je z družino lotila prav te neverjetne kmetijske dopolnilne dejavnosti. Dober glas iz njene ribogojnice, kjer z bukovimi drvmi
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživijo sebe in družino. Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci.
Krizi so pokazali zobe
in so spodbudna zgodba!
Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega na tednik@nt-rc.si.
17
na posebne način pripravlja najbolj iskane dimljene postrvi, se sliši daleč naokoli. Da je svetovni splet sveta vladar, se nismo prepričali le na uličnih protestih nezadovoljnih državljanov, ki si želijo sprememb. Tovrstna pismenost je tako rekoč neizogibna tudi za preživetje podjetij že na srednji, če ne na kratek rok. Tako je Slatičanka Tanja Fric svoj preživetveni izziv našla prav v oblikovanju in trženju, kar počne s pisano paleto storitev, ki jih omogočata računalniška tehnologija in svetovni splet. Tako računalniško znanje kot svetovni splet je uspel unovčiti tudi Bojan Planko iz Šentjurja, ki je v okviru tamkajšnjega podjetniškega inkubatorja zasnoval spletno trženje turističnih zmogljivosti.
In kako pomembno se je ves čas učiti in slediti novo-
stim, me je pred dnevi ponovno prepričala Aleksandra Levert. Lastnica frizerskega salona iz Celja je še vedno prepričana, da pravi kupec ni tisti, ki ima največ denarja. Vendar je sredi krize ne le razširila salon in tako postala ena naših spodbudnih zgodb, ampak tudi dopolnila ponudbo preparatov za lase. Še ene naložbe se je lotila v prepričanju, da danes ne moreš ponujati vsega vsem po isti ceni. Tistim, ki zaradi poškodovanih las potrebujejo več, mora to znati ponuditi in biti hkrati dostopna tudi vsem zvestim strankam, ki si lahko privoščijo le cenejšo storitev.
Imeti vizijo
V to, da je lahko vrt tudi drugačen, skupaj s svojo petčlansko ekipo verjame Irena Ašič, ki je kot pod-
jetnica začela iz nič in »se gre« vrtnarstvo na kolesih. Ko govorimo o družinskem čokoladnem podjetju iz Oli-mja, ki je zvesto tradiciji še iz avstro-ogrskih časov, potem lahko rečemo, da jim vizije nikoli ni manjkalo. Rudi Videtič, ustanovitelj podjetja Syncerus s Čokoladnico iz Olimja, je namreč zaslovel po vsem svetu, konkurenčno prednost pa prepoznal v butični proizvodnji. In priznava, da imajo po dvajsetih letih poslovanja stalnega in znanega sovražnika: to je vroče poletje. Izbrskali smo tudi odgovor na vprašanje, zakaj se v družini Kuljad zdaj pozdravljajo kar z »oj«. Uresničili so svojo idejo o »čudežni« eko čokoladi in jo poimenovali po staroslo-venskem pozdravu osti ja-rej - oj, kar pomeni ostani zdrav, mlad, močan.
Že babice so znale povedati, da vseh jajc nikar ne shranite v eni sami košari. Iz ključavničarske delavnice v Zbelovem je tako zraslo podjetje Ko-Lovec, ki danes pod taktirko direktorja Ivana Lovca prisega na izdelavo ele-ktro omar, sušilcev za plastični grnulat, prašno barvanje in izdelavo pločevinastih zaščit. Izdeluje tudi kovinske dele za girocopter, to je takšno vozilo, ki leti po zraku in prevaža največ dve osebi. Pripravljeni so v obdobje suhih krav stopili v družinskem podjetju Petre z Vranskega. Že pred desetletji, ko so se ukvarjali z gostinstvom, so ugotovili, da za goste na vrtu potrebujejo streho. In prav ta preblisk ter delovne izkušnje v Nemčiji so jih popeljali najprej do uvoza in nato do izdelave lastnih šotorov.
BISERKA POVŠE TAŠIČ
Spodbudna popotnica
Vsakdo od 26 sogovornikov - spodbudnih zgodb Novega tednika v letu 2012 - bi lahko poleg vzponov nanizal tudi kopico padcev na izbrani podjetniški poti. Med tistimi, ki se je po propadu v gradbeništvu dvignil in se skupaj z družino preusmeril v povsem novo, turistično dejavnost, je Andrej Visenjak iz Laškega.
Pravi, da je ne glede na vse, kar se mu je v življenju dogajalo, družina vedno bila in ostala na prvem mestu, saj je edina vrednota, ki si to mesto zasluži, in je edino dragoceno, kar ti v stiski ostane.
Danes se Vesenjakovi ukvarjajo s konji, pikniki, hotelom - to so njihovi izzivi in uspelo jim je tudi zaradi optimizma Andreja Vesenjaka, ki ga povzemamo za konec spodbudnih zgodb: »Vsi se bomo pobrali iz te godlje.«
Postanite spodbudna zgodba tudi vi!
tednik
esel božič ter srečno in uspešno novo
ŠTO REQST E E L
1851 - 2011 "
Ileto
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
do
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
18	SPORT
Tako mlad, pa tako uspešen
20 let celjskega judo kluba - Končno ima najboljšo športnico Slovenije
Dvorana Celjskega doma je bila v sredo v znamenju juda. Sprva sta na uradni proglasitvi Judo zveze Slovenije najboljša predstavnika tega športa v letu 2012 postala Urška Žolnir iz Sanka-kuja in Celjan Matjaž Ceraj iz Impola. Žolnirjeva pa je bila sinoči proglašena tudi za najboljšo športnico leta v Sloveniji, kar je povsem objektivno in pričakovano. Zbrala je 344 točk, 58 več od Tine Maze. Lucija Polavder je bila četrta (17), atletinja Kladivarja Martina Ratej peta (8).
Najprej so dvorano zapolnili zvoki klavirja, Urška Žolnir je zaigrala Abbino The winners takes it all. Že začetni aplavz je bil zelo dolg.
Neizbrisen pečat
Spregovoril je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot: »Zelo sem vesel, da sem danes tukaj, Na prvi pogled bi rekel, da 20 let ni veliko za klub ob dejstvu, da drugi praznujejo 50, 100 ali 150 let obstoja. Pa vendar pri klubu ni pomembno samo, kako dolgo obstaja, ampak tudi, kakšno pot je prehodil, kakšni so njegovi rezultati. Glede tega Judo klub Z'dežele San-kaku nima para pri nas, pa verjetno tudi v Evropi ne. V 20 letih narediti takšen kvalitativni skok, vzgojiti iz
nadebudnih otrok šampione, evropske, svetovne in olimpijske prvake, to je res nekaj izrednega. Kot župan sem seveda ponosen, da imamo v
našem mestu takšen odličen športni kolektiv. V njem niso zgolj šampioni, ki prinašajo medalje v Celje, temveč je v njem preko 300 otrok vseh sta-
rosti, kar pomeni, da klub načrtuje dolgoročno.« Nato se je vrnil nazaj: »Dobro se spominjam, kako smo malce širili majhno telovadnico, pa naših skupnih projektov za izgradnjo druge, nove, ki je srce dandanašnjega kluba. Kje je skrivnost uspeha, vas vsi sprašujejo. Fabi bi rekel, da je treba trenirati in trenirati, pa še malce več trenirati. Z veseljem se spominjam zlate Urškine medalje, proslavili smo jo malce nešportno, toda to je bil enkraten dogodek. Moram povedati, da sem se z vami, judostke in judoisti, največkrat srečeval v teh 14 letih, ko opravljam župansko funkcijo. Zgodovina juda je v Celju sicer dolga, vendar se ta šport nikoli ni zmogel pohvaliti s takšnimi uspehi kot v zadnjem obdobju.« Bogdan Gabrovec, predsednik Judo zveze Slovenije (jZs), je ponosno poudaril: »Tudi zaradi celjskega kluba ali predvsem zaradi njega spada JZS med 10 najboljših v Evropi in 14 na svetu med 201 članico svetovne judo federacije. Judo klub Sankaku je udaril neizbrisen pečat slovenskemu športu.«
Krut, a pošten
Prireditev je popestril eden najbolj znanih Celjanov Oto Pestner, prva želja Marjana Fabjana, ki je še posebej nagradil najzvestejše sodelavce, Aleksandra Bobniča, Romana Omerzuja in Jožeta Zalaznika ter Igorja Trbovca, Cirila Počivavška in Simono Lotrič, ki je bila deležna
ovacij občinstva. Plakete so prejeli še tekmovalci Adrian Gomboc, Urška Gračner, Aja Gačnik Zupanc, Mihael Žgank, Katja Rigelnik, Nina Miloševič, Anka Pogačnik, Ana Ve-lenšek, Matjaž Trbovc, Vesna Dukič, Tina Trstenjak, Jožica Svečak in Eva Zorko, posebna priznanja pa Lucija Polavder, Petra Nareks, Rok Drakšič in Urška Žolnir: »Ustvarjamo rezultate, še bolj pomembna je naša vizija. Na stotine otrok smo spravili z ulic, na tisoče smo jih naučili padati. Tiste, ki vstanejo, naučimo zmagovati.« Nato so tri šampionke izročile Fabjanu posebno skulpturo in značko z majhnim briljantom, Petra Nareks pa je prebrala: »Dragi Fabi, Luca, Urška in Petra smo s teboj vseh dolgih 20 let. Sprejel si nas, majhne deklice, nebogljene, željne spoznati tedaj še manj znani svet juda. Nisi bil le naš trener, temveč naš svetovalec, učitelj in prijatelj. Nudil si nam svoje znanje, izkušnje, nasvete, nas bodril, se z nami veselil, žalostil, pa tudi jezil. Vzgojil si klena dekleta, ki se ne bojimo izzivov in težav ter smelo korakamo po tvoji poti. Fabi, hvala ti.« Bil je ganjen, pa vseeno nasmejal občinstvo: »Ne vem, če sem si to zaslužil, glede na to, kako krut sem bil do vas pri delu. Hvala, dekleta!« Po uradnem zaključku pa je Fabi ponavljal: »Včeraj brez strehe nad glavo, danes olimpijske uvrstitve, jutri spet nove obveznosti.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Ustanovitelji kluba so z leve v zgornji vrsti Aleksander Bobnič, Uroš Škrubej, Tomaž Romih, Benjamin Lah, ki je še aktivni tekmovalec, Peter Bevc, Slavko Dakovič in Dušan Kačičnik, v spodnji pa Mitja Jurkovnik, Ciril Počivavšek, Iztok Vrščaj, Ivi Knafelc, Igor Ratajc in Marjan Fabjan. Manjkajo Boris Mihelčič, Jaka Oštir, Matjaž Setnikar in Dušan Oprešnik.
Nekaj se dogaja ...
Trener celjskega nogometnega dru-goligaša Šampiona Jani Žilnik je na kosilu povabil večino svojih bivših igralcev, ki zdaj nastopajo v 1. ligi.
Dobro obveščeni so medtem razširili novico, da mu je celjski prvoligaš ponudil vodenje članskega moštva. »Ne, povsem resnega pogovora na to temo še ni bilo, se pa dogovarjamo, da bi tak pogovor stekel ...« Marijan Pušnik, ki je vodil Celje v jesenskem delu DP, je prevzel japonsko drugoligaško ekipo Avispa Fukuoka.
DŠ
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Ne bo se vrnila v Zagreb
Celjska umetnostna drsalka Daša Grm se je udeležila tradicionalne, že 45. Zlate piruete v Zagrebu.
Sodelovalo je 75 tekmovalcev iz 24 držav s petih celin. Nastopila je tudi aktualna evropska in svetovna prvakinja, Italijanka Carolina Kostner, ki je seveda zasedla najvišjo stopničko. Grmova je v močni konkurenci osvojila osmo mesto. Toda 21-letna Celjanka je ostala brez vozovnice za nastop na evropskem prvenstvi, ki bo konec naslednjega meseca v hrvaški prestolnici. Na izbirnih tekmah se je namreč bolj izkazala Ljubljančanka Patricija Gleščič.
DŠ
NOVI TEDNIK
19
Vujasinoviču v Laškem zaprli vrata
ORAMA
Kot strela z jasnega je udarila vest, da laški Zla-torog zapušča košarkar Daniel Vujasinovič. Bivši kapetan je odlični organizator igre, ki se je v preteklih dveh sezonah povsem uveljavil. Potem pa je »zavrelo« v Treh lilijah.
23-letni Vujasinovič je športno pot začel pri tedanji Pivovarni Laško, kjer je bil vse od mlajših selekcij ne le korak, temveč dva ali tri pred ostalimi. Pot ga leta 2004 peljala k šoštanjski Elektri, zatem k polzelskim Hopsom, leta 2009 pa se je vrnil v matični klub. Uspešno vrnitev je takrat preprečila poškodba kolena in sledilo je dolgotrajno okrevanje. »To je najhujše, kar se ti lahko zgodi. Bil se izjemno potrt, v tistih trenutkih pa je najpomembnejša volja. Moram poudariti, da me v času rehabilitacije nihče iz kluba ni poklical in povprašal, kako sem. To me je še dodatno razžalostilo, pa vendar je bilo po dolgem okrevanju vse skupaj za mano, vrnil sem se izjemno motiviran,«
je v uvodu dejal »Vujo«, kot ga kličejo soigralci in navijači.
Trije so mu zaupali
»Eksplodiral« je v sezoni 2010/11 in v pretekli, ko je bil v Jadranski ligi prva violina organiziranja napadov, po številnih igralskih menjavah pa ni imel adekvatne zamenjave oziroma pomoči. Predvsem s svojimi asistencami je v obup spravljal nekatera moštva Jadranske lige, pa čeprav rezultatsko Zlatorogu ni steklo. Bil je tudi tik pred tem, da zaigra za reprezentanco Slovenije. »Sezona je bila izjemno naporna, a užival sem. Igranje v Jadranski ligi je resnično nekaj posebnega. Veliko sem se naučil,« je pristavil 182 centimetrov visoki Vujasinovič, ki je bil prvi mož najprej trenerja Rada Trifunoviča, zatem Ivana Sunare in na koncu še Ervina Dragšiča. Vsi trije so mu neizmerno zaupali. V novi sezoni pa se je vse postavilo na glavo ...
Bolezen?
Trener Miloš Šporar mu je iz tekme v tekmo namenil manj minut. Kapetan je na koncu s svojimi nespornimi kvalitetami obsedel na klopi. »Težko je, ko tekme spremljaš ob robu igrišča. Želiš pomagati, vendar ne dobiš priložnosti. Zavedal sem se, da tako naprej ne bo šlo in treba je bilo nekaj narediti. Iz uradnih virov smo izvedeli, da je Šporar želel Vujasinoviča premestiti na treninge mladincev. V ospredju so bili osebni interesi in pritiski iz drugih strani, ki pa jih še ne bomo komentirali. Zdaj se poraja še vprašanje, ali je bil Vujasinovič pred tekmo prejšnjega kroga DP resnično bolan, kot je za naš medij zatrdil trener. »Vujotu« ni preostalo drugega, kot da se dogovori z vodilnimi možmi. »Predlagal sem jim prekinitev pogodbe, bila je nujna v tistem trenutku. Grozno sem se počutil. Dogovorili smo se in prekinili. Moram si povrniti samozavest z rednim igranjem.« Vujasinovič je dobil v zadnjih dneh kar nekaj ponudb. Prva je priromala iz Radničkega, ki nastopa v
Navijači so si oddahnili
Celjski rokometaši so leto zaključili z zmago, po težkih mukah so doma ugnali Trebanjce z 31:28. To jim je uspelo pred 500 gledalci v dvorani Golovec.
Začeli so zmedeno in zapravili kar štiri napade. Trimo pa ni le povedel s 7:5, temveč si je preko Staša Skubeta, ki je v 18 minutah dosegel kar pet zadetkov, priigral še občutnej-šo prednost - 11:7. Odločnejša celjska obramba je botrovala preobratu (13:12), a kaj, ko je na drugi strani sledil še večji; gostje so v zadnjih petih minutah dosegli pet golov in nobenega prejeli ter na odmor odšli s senzacionalnih 17:13.
Trenerjevim nasvetom se je pridružil direktor, toda že v 38. minuti so »pivovarji« prejeli 21. zadetek - toliko so jih doslej v povprečju na celotnih tekmah! Vrag je odnesel šalo in celjsko moštvo je moralo storiti, kar je nujno proti Trimu. Z obrambo 5+1 je omejilo učinek izvrstnega Skubeta. Sedem minut pred koncem
Pred štirimi leti je Daniel Vujasinovič prav v mesecu decembru igral v dresu Hopsov proti Zlatorogu.
so Dolenjci še vodili za gol, potem pa je končno prevladala kakovost Celja, pri katerem sta bila najbolj učinkovita levičarja Gašper Marguč (7 golov) in Nema-nja Zelenovic (6). Gorenje je v 17 krogih doživelo en poraz, Celja dva in en remi, Cimos pa je zbral še en neodločen izid več.
DŠ
Jadranski ligi, možnosti so bile tudi za prestop v Union Olimpijo, vendar se je odločil za Hopse, ki jih je prevzel trener Boštjan Kuhar. Z njim je v preteklosti pri Hopsih že sodeloval, bil pa je tudi njegov osebni trener.
Prihaja v Laško
»Lahko bi se odločil za bolj mamljive ponudbe, a za to bo še čas. Polzela mi je v tem trenutku zelo blizu, poleg tega se bom lahko naigral in s trenerjem Kuharjem, ki je odličen trener, vrhunsko pripravil. Veselim se že navijačev, saj je na Polzeli venomer super vzdušje. Je pa zanimivo, da so me s Polzele klicali že teden dni prej, ko
smo v Laškem dali v javnost, da zaključujemo sodelovanje. Veselim se 26. januarja, ko bomo s Hopsi gostovali v Laškem,« je dodal »otrok« Laškega in ljubljenec občinstva. Zgodba je torej zaključena, poraja pa se vprašanje, kdo bo v Zlatorogu naslednji, ki bo moral na tak ali drugačen način zapustiti klub. Na listi »odpisanih« naj bi bila Dejan Čigoja in Mitja Nikolič Smr-delj . Trenutna klima v sla-čilnici naj bi bila vse prej kot na primerni ravni, pred Zlato-rogom pa je v prvem delu sezone še kar nekaj zahtevnih preizkušenj, prva že nocoj v Šoštanju.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Slabe volje na počitek
Prvi poraz v domačem prvenstvu so doživele ko-šarkarice Athletea. V zadnji letošnji tekmi so pred domačimi gledalci z 58:42 klonile proti ljubljanski Iliriji. Slednja je zaradi finančnih težav izstopila iz Jadranske lige, zato je tekma štela le za 1. slovensko ligo.
Ilirija je ob koncu 1. polčasa povedla za 14 točk, v nadaljevanju pa so se domačinke uspele približati na pet točk zaostanka, a to je bilo obenem tudi vse. Trener Da-mir Grgič je ocenil minulo leto: »Ekipa se je po minuli sezoni, ko smo osvojili pokalno in državno prvenstvo, precej spremenila. Odšle so glavne igralke. Tiste, ki so ostale in ki so imele v preteklosti veliko minutažo, so se poškodovale, zato je bil prvi del sezone zelo težak.
KOŠARKA
Pokal KZS, 5. krog, povratni tekmi: Rogaška
-	Tajfun 71:70 (skupno 137:139); Milašinovič 22, Koštomaj 15, Horvat 10, Miljkovic 8, Smajlovič 7, Mijovič, Petrovič 4, Barač 1; Ferme 24, Pelc 12, S. Se-bič 10, Venezia 8, Zimic 7, Primorac 6, Držič 3, Hopsi
-	Maribor 78:72 (skupno 126:172); Martin 21, Vranj-kovič 14, Korošec 13, Ja-sonn 10, Vašl 6, Koritnik 3; Pelko 15, Marič 14.
1. SL (ž), 11. krog: Athlete - Ilirija 42:58; Orozovic, Abramovič 13, Lisec 8, Potočnik 3, Ocvirk, Bošnjak 2, Petrovič 1; Tavic 18, Klavžar 12. Vrstni red: Athlete 19, Triglav, Ilirija, Grosuplje 16, Ježica 15, Domžale, AJM, Odeja 11, Konjice 10.
ROKOMET
1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo 31:28 (13:17); Lekai, Zelenovic, Marguč 6, Toskic 4, Razgor 3, Skube, Žvižej 2, Mlakar, Janc 1; Skube 9, Garcia 6, Sevnica - Gorenje 21:34 (12:14); Kozole 6, Durdevič 4; Gaber 9, Melic, Medved, Dolenec, Cingesar 4, Cehte, Golčar 2, Dobelšek, Miklav-čič, Gams, Bajram, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 322, Celje 29-5, Cimos 26-6, Maribor 20-10, Krka 17-17, Trimo 16-16, Sviš 13-21, Ribnica, Izola 12-20, Ormož 10-24, Sevnica 6-26, Krško 3-29. (MiK)
Kljub temu gledam pozitivno naprej. Nekatere igralke so naredile premik, mlajše pa dobile veliko priložnosti.« Sedaj sledi težko pričakovani premor. Znova se bodo zbrali v torek, 1. januarja, štiri dni kasneje sledi gostovanje pri Odeji. »Pričakujem, da bomo nekje v sredini februarja popolni in da bomo kvalitetno zaključili sezono,« je pristavil Grgič. V prvem mesecu novega leta naj bi se v ekipo vrnili poškodovani Marica Gajic in Živa Macura.
MITJA KNEZ
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 21. 12.
KOŠARKA
1. SL, 10. krog, Šoštanj: Elektra - Zlatorog (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 12. krog, Ljubljana: Krim Mercator - Velenje (20.30).
ODBOJKA
Pokal OZS, zaključni turnir, polfinale, Šempeter: Nova KBM - Braslovče (17.30), Calcit - Aliansa (20).
Sobota, 22. 12. KOŠARKA
1. SL, 10. krog: Rogaška
-	Maribor, Ljubljana: Slovan
-	Hopsi, Grosuplje - Tajfun (19).
3. SL - vzhod, 9. krog: Nazarje - Konjice (18), Celje: Luxuris - Calcit, Medvode
-	Vrani (19).
1. SL (ž), 11. krog: Konjice
-	Grosuplje (16.30).
www.radiocelje^om
CINKARNA
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Odvetnik povzročil nepotrebne stroške
Ker ni dvigoval sodnih pošiljk, sodnica meni, da gre za poskus zavlačevanja
Čeprav je vse kazalo, da se bo ta teden vendarle začelo novo sojenje za domnevno kaznivo dejanje poskusa umora sina, ki ga že 12 let očitajo Gorazdu Bombeku, se sojenje spet ni začelo. Ne po krivdi sodišča, ampak zaradi njegovega odvetnika Edmonda Rebca. Sodnica Mojca Turinek mu je že zagrozila s kaznijo, saj mu nikakor niso mogli vročiti sodne pošiljke, vezane na Bombekov primer. S tem naj bi poskušal zavlačevati, mu je dejala, na drugi strani pa je s tem naredil slabo uslugo svoji stranki, ki želi, da se zadeva čim prej konča.
Sodnica je morala zato za- to storil še enkrat, mu grozi o izločitvi nekaterih dokazov četek obravnave preložiti, denarna kazen. Oktobra je iz kazenskega spisa in sklep o Rebcu pa je zabičala, da če bo namreč sodnica izdala sklep ustavitvi kazenskega postopka
Gorazd Bombek (desno) z bratom Borutom ob prihodu na sodišče
v delu, kjer Bombeku očitajo zanemarjanje otroka in surovo ravnanje. Ko je želela ta sklepa poslati Rebcu, ki se mora s tem kot odvetnik seznaniti, po pošti, ju ni prevzel. Nato je poskušala s sodnim vročevalcem, ki mu prav tako dokumentov ni uspel izročiti ne na naslovu odvetniške pisarne ne na domačem naslovu. »Vaša ravnanja kažejo na zavlačevanje postopka. S takšnim načinom ste sodišču povzročili 380 evrov popolnoma nepotrebnih stroškov. Z vidika odvetniške etike bi bilo primerno, da bi prevzeli pošiljko že, ko vam je bila poslana po pošti,« mu je dejala. Rebec je v sodni dvorani z dokaj povzdignjenim glasom poskušal razložiti, da ga vročevalec verjetno ni iskal na pravi način, a ga je sodnica dokaj hitro utišala. Bombeku je pojasnila, da za preložitev obravnave nista kriva ne on ne sodišče, ampak naj se pogovori s svojim odvetnikom. Tokrat mu namreč ni storil usluge, saj si Bombek želi, da bi se vse skupaj čim prej končalo, kar je v jezi spet izrazil tudi v sodni dvorani. Naslednji datum začetka sojenja je 8. januar, sodnica je določila tudi datum nadaljevanja, in sicer 5. februar.
SŠOL Foto: SHERPA
Konec postopka
Kamenikova ostaja za zapahi
Na celjskem sodišču so tokrat vendarle uspeli izreči sodbo Mariji in Konradu Kameniku ter Sašu Fijavžu. Sodili so jim zaradi prekupčevanja z mamili. Kot smo že poročali, so konec 90. let preprodajali konopljo, heroin in ekstazi. Kamenikova je dobila dve leti in pet mesecev zapora, njen sin Konrad tri leta, Fijavž pa tri leta in sedem mesecev zapora.
V kazen, ki so jo izrekli Fijavžu, so všteli še kazen, ki jo je dobil v drugem sodnem postopku, torej gre za enotno izrečeno kazen. Postopek zoper Alojza Založnika so ločili od tega sojenja in ga bodo začeli januarja, prav tako so izločili del, kjer bodo morali soditi Kristijanu Kameniku, saj ta prestaja drugo zaporno kazen na Hrvaškem. Preprodaja droge v zadevi, v kateri so izrekli sodbe to sredo, je bila organizirana tako, da je imel vsak v skupini svojo nalogo, del droge so pripeljali tudi s Hrvaške, hranili pa so jo med drugim v lončkih za arašide in v vrečki za kavo. Konrad Kamenik bo moral v proračun plačati še 4.600 evrov, tolikšen je namreč znesek, ki ga je zaslužil s prodajo mamil.	Foto: SHERPA
Konrad Kamenik v zapor za tri leta, njegova mama Marija pa za dve leti in pet mesecev
Tekoči trak
spreminjanja
izjav
Nadaljevanje ugotavljanja, ali je v lokalu prostitucija bila ali ne
V torek je moral pred sodni senat celjskega okrožnega sodišča spet sesti Esad Čehajic, ki mu sodijo zaradi posredovanja pri prostituciji. Sodišče mora presoditi, ali je obtoženi konec 90. let v svojem lokalu v Gosposki ulici v Celju zaposlena dekleta res silil v prostitucijo in bil z njimi nasilen, če tega niso počele. Priče, ki so jih zaslišali do zdaj, tega niso potrdile. Je pa postopek pokazal, da je marsikdo na sojenju pričal drugače, kot je povedal v predkazenskem postopku pred leti. Enako se je zgodilo tudi z Ismetom Lukovicem, ki je pričal v torek.
Ravno Lukovic naj bi konec 90. let pričal v škodo Čehajicu, tokrat pa je besede vzel nazaj, češ da je takrat moral Čehajica obremeniti po nareku vodje lokala na Dobrni, kjer je bil takrat zaposlen. Pred tem je namreč delal ravno za obtoženega. Kot je dejal, naj bi dekleta sama dejala, da se imajo pri Čehajicu, kjer so bila zaposlena, zelo dobro in da pri njem veliko zaslužijo. Z njegovimi izjavami je bilo kar nekaj zmede, tudi zato, ker se ni spomnil, da je sam pisal sodišču, da je pri preiskovalnem sodniku govoril drugače, ker so nanj pritiskali policisti. Iz zmede se je izvil s ponovnim poudarjanjem, da ga je k neresničnim navedbam nagovoril šef lokala na Dobrni. To je zdaj že tretja priča, ki je svoje izjave spremenila. Poleg Lukovica sta bila to še Elena Fanica, ki naj bi pomagala objavljati oglase v Moldaviji za dekleta, ki bi rada prišla na delo v Slovenijo, in njen sedanji mož Jura Jager, ki je poznal Čehajica. Prva je spremenjeno izjavo pripisala temu, da pred leti ni razumela slovensko, drugi pa temu, da je takrat imel probleme z alkoholom in je zaradi tega povedal drugače.
Bližnjica/do dobrega/ twtontobihu
POGLED S jUBJJS VSAK ČETRTEK ob 12.15 radi
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma
podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Ko ne dosežeš svojega cilja, je najlažje prizadeti človeka. Tako kot so prizadeli mene in moje najbližje. V današnjih časih je dovoljeno veliko, ne pa vse. Ta zadnji stavek naj si zapomni in uresničuje kar nekaj ljudi.
ANDREJA BUKOVŠEK, Dobje
ODMEV
Je to res? Res je!
Ta naslov pisma je bil že bil enkrat zapisan. Tudi jaz nisem mogla verjet svojim očem, ko sem brala prispevek. Začudena sem bila, kako sem se, ne-vedoč, znašla med vrsticami pisma bralcev in kako je moja zgodba opisana in podana v javnost brez mojega dovoljenja. Dobesedno so me izkoristili in se preko mene maščevali ljudem, do katerih gojijo zamero. Verjetno se vedno ne zavedajo, kakšne so lahko posledice določenih besed. Če mi ne bi v službi zaupali in bili do mene razumevajoči, bi verjetno lahko sedaj zapisala: »Bila sem zaposlena v trgovini Akvonij.«
PREJELI SMO
Samozaložba ni dejavnost, ampak avtorstvo
Sem eden najboljših poznavalcev samozaložbe, saj sem v svoji pedagoški praksi do upokojitve napisal več metodičnih knjig za učitelje in profesorje, in sicer v mali nakladi od 50 do 200 izvodov. Naj ponovno poudarim, da samozaložba ni drugo pogodbeno razmerje, ni delo preko založbe. Samozaložba ni dejavnost, kot je založniška, mehanična, frizerska ... Nova zakonodaja pa jo zdaj obravnava natanko tako. Samozaložba je avtorstvo.
Stroški pri mali nakladi so vedno večji od vrednosti naklade (200 do 300 odstotkov). Nova davčna zakonodaja, ki samozaložbo uvršča med dejavnosti, pa priznava 70-odstotne stroške, vendar so ti za samozaložbo še vedno prenizki, saj po cenitvi presegajo 100 odstotkov.
Poglejmo pobudo poslanske skupine SDS leta 2011: »Samozaložbe imajo pomembno družbeno funkcijo, saj omogočajo tiskanje manjših naklad, katerih založbe ne
želijo izdajati, ker jim tako majhne naklade ne pokrijejo stroškov. Samozaložniki so v veliki večini ljudje, ki želijo družbo bogatiti v kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem pomenu, pa čeprav jim to večinoma prinaša finančno izgubo. Pomen samozaložb je še posebej velik v majhnih državah, kot je Slovenija, saj so naklade praviloma v manjših obsegih in marsikatera izdaja, ki bi bogatila narod, zaradi tega ne izide. Značilnost samozaložb je, da je avtor hkrati tudi založnik. To pomeni, da mora sam poskrbeti za vse založniške funkcije, od proizvodnje (lektoriranje, oblikovanje, tiskanje ...), propagande do razpečevanja. Iz podatkov, ki so mi bili posredovani, je razvidno, da so stroški v nakladi samozaložbe do 200 izvodov veliko večji od vrednosti naklade. O kakršnem koli dobičku se lahko govori šele pri nakladah, večjih od 500 izvodov. V strukturi cene knjige, izdane v samozaložbi, pa bi moralo biti poleg stroškov v zvezi z založništvom vključeno tudi plačilo za avtorske pravice. Ker avtorstvo (intelektualno delo nastajanja knjige) v samozaložbi ni plačano, normirani stroški, ki bi morali izhajati iz vrednosti avtorskih pol, ne pa od prodaje knjig, niso pravilno določeni. Zakon o dohodnini namreč dohodke samozaložbe uvršča med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Določa, da se lahko davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka. Glede na zgoraj omenjene značilnosti samozaložb je to bistveno premalo,
zato dajem pobudo, da se za samozaložbe v zakonu določi posebna davčna ureditev, ki bi tej dejavnosti davčno osnovo določala pravično in je ne bi zavirala.«
Ker me je Durs, Enota Celje, do leta 2003 obravnaval po drugem pogodbenem razmerju, je zahteval doplačilo dohodnine 568 evrov. Ko sem jim povedal, da gre za napako, so rekli, da je bila pomota. Leta 2011 pa so mi za to vsoto plus obresti rubili pokojnino v višini 854 evrov. V resnici Durs dolguje meni iz naslova vplačane dohodnine med letom, in sicer 525 evrov. Do leta 2004 sem pisal in izdajal knjige v samozaložbi z izgubo, in sicer ob priznanih 40 odstotkih normiranih stroškov, saj sem želel kot učitelj, svetnik, pedagog, pedagoški svetovalec, predavatelj metodike na pedagoški fakulteti in nagrajenec za življenjsko delo v šolstvu pomagati učiteljem pri njihovem delu. Direktorico Durs, Enota Celje, sem večkrat opozoril na napake, v zahvalo pa sem dobil rubež pokojnine!
Nismo pravna država, saj imamo dve vrsti davčne zakonodaje: za goljufe, ki jih Durs bremeni za milijonske zneske, vendar jim nič ne rubi, češ da ni dokazov, in za poštene državljane, ki smo se žrtvovali za napredek in nam Durs rubi naš denar, vendar prav tako, zanimivo, brez dokazov.
Pravno državo bomo še naprej iskali na ulicah demokratične Slovenije.
mag. VALENTIN KUBALE, profesor, svetnik Celje
Posode v vodi
Oglasil se je občan iz Celja, ki opozarja na problem pri blokih v Zoisovi ulici 2 in 3. Pri blokih se je na nekem delu zemlja pod asfaltom ugreznila, zato se tam zadržuje voda, posebna težava je, ker imajo tam stanovalci posode za odpadke (drugje naj ne bi bilo prostora). Stanovalci naj bi upravljavca, stanovanjsko zadrugo Atrij, že opozorili. Bralca zanima, kdaj bo problem rešen.
Stanko Klančar, upravnik nepremičnin v stanovanjski zadrugi Atrij, odgovarja: »Že pred dvema letoma smo Mestno občino Celje prosili za sanacijo, vendar so uredili samo jašek, ki se je posedel. Mestna občina je namreč lastnik parcele 474/2, kjer je cesta okoli blokov Zoisova ulica 2 in 3, na njej parkirajo tudi zaposleni, ki delajo v mestu. Občino bomo ponovno pozvali na ureditev posedanja, prav tako se bomo s Simbiem dogovorili o začasni prestavitvi zabojnikov.«
Brez »regresa«
Starejša bralka iz Rimskih Toplic že vrsto let skrbi za 80-odstotnega starejšega invalida, ki ni njen sorodnik (posredovala je njegove osebne podatke). Invalid je brez premoženja, a prejema pokojnino. Zanima jo, zakaj letos ni prejel »regresa«, letnega dodatka.
Marija Mojca Žakelj iz službe za odnose z javnostmi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odgovarja, da niso temu invalidu letnega dodatka izplačali zato, ker njegova pokojnina presega 622 evrov. Po 6. odstavku 143. člena Zakona o uravnoteženje javnih financ je namreč Svet zavoda ZPIZ junija sprejel ugotovitveni sklep o zneskih in roku izplačila letnega dodatka v letu 2012. Kot je bilo določeno, je pripadel tistim, ki imajo pokojnino v znesku do 414 evrov, letni dodatek v višini 367 evrov, tistim s
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
pokojninami med 414 in 518 evri dodatek v višini 223 evrov ter od 518 do 622 evrov dodatek v višini 166 evrov. Vsem, ki so imeli julija 2012 pokojnino višjo od 622 evrov, letni dodatek ni bil izplačan.
Kdaj stalež?
Bralkina starejša mama bo po zahtevni operaciji morala počivati, njen oče, ki živi z mamo, je tudi sam težko bolan in invalid, njen brat je študent in živi v kraju študija, daleč od doma. Starša imata kmetijo z živalmi. Bralko, ki živi v drugem kraju in je zaposlena, zanima, če ji v tem primeru pripada bolniški stalež za oskrbo mame (oziroma v kakšnem primeru ga zavarovanci lahko dobijo).
Mag. Sergeja Rajh Trav-ner, vodja oddelka za izvajanje OZZ v celjski enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje, odgovarja: »Pravico do nege lahko zavarovanci uveljavljajo samo za ožje družinske člane, to pa so po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju samo otroci in zakonci in tisti, ki imajo izenačen status z njimi. Tako pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev oziroma rejniku in skrbniku, kadar otroka dejansko neguje in varuje, ter zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega za-
Obvestilo o delovnem času oglasnega oddelka
Obveščamo vas, da za božič, v torek, 25. decembra 2012, in za novo leto, v torek, 1. januarja 2013, časopis Novi tednik ne bo izšel. Zato bo zaprt tudi oglasni oddelek, in sicer v soboto, 22. decembra 2012, ter v soboto, 29. decembra 2012.
Časopis Novi tednik bo v povečanem, prazničnem obsegu izšel v petek, 28. decembra, ter v manjšem obsegu tudi v petek, 4. januarja.
Delovna dneva v oglasnem oddelku bosta v ponedeljek, 24. decembra, in 31. decembra 2012, do 12. ure.
UREDNIŠTVO
ZAHVALE
Hvaležna zaposlenim na ginekološkem oddelku
Ko človek zboli, se šele zave, kako potrebni so zdravstveni delavci. Zato bi se rada zahvalila vsem sestram in strežnicam na II. in III. ginekološkem oddelku celjske porodnišnice, ki so se zelo potrudile zame pred opera-
cijo in po njej.
Posebna zahvala operaterju asist. Jakobu Korenu, dr. med., in njegovi ekipi za uspešno opravljeno operacijo, enako tudi sobnemu zdravniku prim. Vladimirju Webru. Zato še enkrat vsem iskrena hvala. Obenem jim želim vse dobro in polno osebne sreče v prihajajočem novem letu 2013.
Hvaležna pacientka
SONJA SIMONIČ, Laško
konca ali zunajzakonskega partnerja. To pravico lahko upravičenec uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja starševska pravica. Pravico do nege lahko uveljavlja zavarovanec tudi za zakonca ali izvenzakonskega partnerja (če živita na istem naslovu več kot dve leti ali imata skupnega otroka).
Starši so po zakonu širši družinski člani, zato zanje nege ni mogoče uveljavljati. Bralki svetujemo, da se pri svojem delodajalcu poskuša dogovoriti za izredni (ne) plačan dopust, če ji to omogoča kolektivna pogodba.«
BRANE JERANKO
NAQRAJINCI KRIŽANK PRAZRNČNIPITICI ■
Boutique in salon čsvljev
J* THčUatK
Praktične nagrade Butika La Miriam, TC City Maribor:
1.	ženska elegantna torbica:
Marija Potočnik, Gubno 38 a, 3261 Lesično
2.	ženska denarnica
Danica Kos, Studence 22,3310 Žalec
3.	ženski modni pas
Majda Mirkovič, Prekorje 73,3211 Škofja vas
Praktične nagrade Lepotnega studia Sodin
■	1. diamantni pilig
Gozdana Vede Cede, Zelena ul.22,3311 Šempeter
■	2. protibolečinska masaža hrbta Justina Guček, Rifengozd 30,3270 Laško
■	3. modno oblikovanje obrvi
Terezija Lazar, Mestna ulica 18 a, 3270 Laško
Upoštevali smo kupone, ki ste jih v uredništvo poslali do četrtka, 20. decembra. Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na oglasnem oddelku NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, od danes naprej (v roku enega meseca).
Fantje s Praprotim M.J.A.V. Savinjskih 7 in Braco Koren
Prodaja vstopnic: Gostišče Miran, Kea Šentjur in Kea Gorica pri Slivnici ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
(0)
tednik
MCI
KULTURNI DOM
GORICA PRI SLIVNICI
četrtek, 27. december ob 19. uri
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK


Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebTlÖ, eft bo naše bivanje v niih varno in brezskrbno,
Pomembno je, da smo v času kurilne sezone Se poseftnD { pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sisfe mu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini.
Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas. da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovaJi novogradnjo po naših zamislili.
Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnosl predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se homo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na Širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠi MOJSTRI pokličite Ü31 692-860.
ta i •w w £ • oglasni rubriki po^vC
31 692 860
jsmm
M: 03/57 71495. (alti: 01/57 71 «9
PRAZNIČNO DARILO
Ob nakupu nad 20 evrov
KRAJŠANJE HLflf od 5 EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAM ZADRG v HLAČAH že za 6 E1/R0I/
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR mulej .dej.miJsiol, net
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2013
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23

Stopnice
Pri gradnji stopnic moramo biti pozorni na: višino med etažami, višino in dolžino posamezne stopnice, celotno razpoložljivo dolžino in debelino stopnic, debelino zaključnih slojev.
Idealna Širina stopnice se giblje med 23 in 29 cm. Osnovno pravilo je, da se mora na stopnico prilegati cela človeška noga ali celoten sprednji del stopala z vsaj delom pete. Ker pa ima večina ljudi stopala daljša od te mere, se stopnice dejansko ne prilegajo optimalno človekovi nogi-
Idealna višina stopnice je med 17
in 21 cm. Nekateri tehnični priročniki opredeljujejo i ud i minimalno višino stopnice, ki naj bi bila 12 cm. Z določitvijo višine in globine dobimo tudi že naklonski kot stopnice.
Idealni naklonski kot stopniščne rame je 30 stopinj. Če je višina stopnice manjša, bo torej potrebna večja površina stopnice. Ta pogoj glede dimenzioniranja stopnic je razlog, da so nizke stopnice potratnej-še s prostorom.
Na trasi celotnega stopnišča moramo biti pazljivi, da so razlike med višino in širino posameznih stopnic
minimalne. Večina tehničnih priročnikov kot sprejemljivo razliko še dopušča 6 mm odstopanje, S hojo po stopnišču se namreč človekova noga prilagodi na velikost koraka in nenadna sprememba velikosti bi lahko povzročila padec.
Če je tloris stopnic krajši, kot Je potrebno za premagovanje celotne višinske razlike, moramo predvideti vmesni podest. Ta ravni vmesni del mora biti globok vsaj 90 cm (predvideno za običajno enodružinsko hišo) oz. toliko, kolikor je široka stopniščna rama.
El
Ograja
Stopnišče mora biti opremljeno z ograjo za oprijemanje. Idealna viši-
na ograje je med 85 in 95 cm, merjeno od korena stopnic. Odprtina med ograjo in stopnico, če ta sploh obstaja, ne sme biti večja od 15 cm.
Pri načrtovanju vrat moramo paziti, da se vrata ne odpirajo preko stopnišča. Stopnice niso primerne za osebe na invalidskih vozičkih. Če predvidevamo, da bo v zgrajenem objektu prebivala oseba z motnjami v gibanju, je obvezno, da predvidimo druge možnosti prehoda med etažami.
Vrste stopnic
Ločimo različne vrste stopnišč, glede na njihovo obliko. Tako so po obliki stopnice lahko:
-	ravne: ravna zasnova stopnišč vedno boli izginja iz sodobne gradnje stanovanjskih objektov, pomanjkljivost je predvsem v veliki dolžini stopnic, ki je potrebna za celotno traso, ki povezuje dve etaži;
-	spiralne oz, zavite; zasnova je ovijanje okoli centralnega pola, z ograjo izključno na zunanji strani, Navadno posamezne stopnice niso enakomernih velikosti, ampak se njihova širina veča na zunanji strani stopnišča, medtem ko je v središču izredno majhna površina. Spiralne stopnice so izredno učinkovit način povezovanja dveh etaž, saj zavzemajo majhno površino, če so le dovolj skoncentrirane;
-	eno- ali večramne: stopniščna rama je ena trasa stopnišča, stopniščne rame med seboj ločujemo s pode-sti, ki smo jih že omenjali zgoraj.
Stopnice delimo na več vrst tudi glede na način njihovega podpiranja:
-	stopnice lahko prenašajo obte-žitev na nosilce, ki so lahko jekleni, armiranobetonski ali pa leseni (nosilnost na posebej v ta namen izdelanih nosilcih);
-	lahko so položene na armiranobetonsko ploščo (nosilnost na plošči);
-	lahko so usidrane v zid, eno- ali obojestransko (nosilnost na steni).

H ! Cl i JI l t'il K II L NO Ot, H IVI, HI ! M | jHJIKO'CA'pÖSUffl
C»THHI En KORltHHOtJf ITUOI [iKiPLUSfNi>!
JODIE JI fj QOS SVINJE iSnMMHF'fPI
KIDRQFOKJI
OLJ Nll-jjis'li I
AKUMUIAIORJI	iÄLOtoVNIRI 'IODI
nmntniieii	sinirtniio nouo m iIezRBSb
: KQ& TERMOINSTALACIJ EI
1/749 IS 90, pa: 041/«0	03 74! H «1
:: ii,Mk0 tWlj.il .www.kob-ko»lj.>i i
d o
o f i n s I
DOMO f IN AL
Lvjr HOB At Eft tfL U I. B rarov J anč i rjev 11a 3212 Vojni k
GSM: 041 756 66a
telefon/faj:03 7S1 31 72 e-poita: domofiitaliEt-I.si
Za Va s in Vai don vrii mo:
-tesarstvo
■	krovJtvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	ijdelava nadsireitav
■	izdelava ravnih n zelenih sue h
Pooblaščeni krovec za kritine:
CERAftD, CREATQN,TQNDACH, BfiAMAC, UN DAB, HOSEKRA.TEGOLA, S-METAL, ES AL ..
rIZVEDBA VODOVODNIH iN CENTRALNIH lDDnal NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
itätllACUEmroSiHd.fl.s. Proiinsks vas 34,'d. Štore, gsm- 041 632 907
<kT£>
ki a motors avt(n }hiŠa škorjanec
P» Plmfr 10 SHtfriiä"
Mariborska 115, Celje, 031426 OS 84,031 609416 VELIKA tZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnost nakupa do 1 i obrokov brez obresti
1 Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo
- ra zt«g Iji v ktj uč za ko lesa Z nastavkom 1? in 19 mm /
i Pre montaža iti centriranje - 30 % I 111 i« r te kocine vetro bra nska stekla
____ i^F enosJoJni S

WWW ^^r ^k^Fd^^V(f Jf ^^^ ^ji
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE j Tel.: 068 172 094 E-mail:dimniki®vulkano.si I
<Ptikn

r^iiwv MARJAN TERŽAN ap
Mariborska
p.p. 1013, 310CCEUE ; Tel.: 03U91-33«), Fax: 03/491
E STRANKE
V OPTIKI TEHUH WUJ NUDIMO;
■	stnanlT^ii "fltuLtDVi JU it rjtALi
■	KVM.irEruASTt>;L»i?ioi<vin.iE
za kohcpkijska o:ala . tmommpfttisifoW,nonwtrn* lets
■	KVALITFPJE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTKA ZA KOWTAKTNE LUfiE
• SDrjiHJ OČALi HHI/\AN!H WK"FJAMLEEV
LAETtN PAflKISNI PROSTOR ZA STOJtNKE CPIKII.
38-0 T
DELOVNI CAS: delavniki od S.0U-18.0Ü. sotrom od E.00-12.(KI
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
RALJESTVO DOBREGA OKUSA
Za Marjeto Jager, vodjo oddelka za prodajo poslovim uporabnikom v celjski enoti Telekoma, velja, da ima dve ljubezni. Izjemno rada opravlja svoje delo in prav tako uživa v kuhinji. Svoje bogato znanje z veseljem tudi deli, a ugotavlja, da se ponavadi konča s tistim »daj ti pripravi, ko tako dobro narediš«. A ob tem se ne jezi, saj ji kuha ni nikoli v breme, tudi na dopustu je glavna med lonci. Njeni spomini na otroštvo, na mamo, ki je med vojno iz skoraj nič pričarala slivove cmoke, so spomini na topel dom in vedno nekaj kuhanega, pripravljenega za družino. To je tista popotnica, ki jo tudi sama predaja naprej in še vedno skrbi, da kuhanje postane prijetno druženje in čas za hrano tisti čas, ko se uživa v pripravljenem. Kuharska kilometrina ji daje tisto suverenost, da točno ve, kako, kaj in koliko časa se pripravlja. Za pečene perutničke malo drugače je zaupala, da jih začinimo, kot smo vajeni, jih razporedimo po pekaču, prekritem s papirjem za peko in jih pečemo približno 40 minut pri 200 stopinjah Celzija (20 minut na eni, 20 na drugi strani). Ponudimo jih z različnimi omakami. Za kuharje, ki radi preizkušajo, je Marjeta Jager pripravila naslednja recepta; nekaj za vsak dan in nekaj za takrat, ko želimo pripraviti kaj posebnega. Uživajte pri kuhi in dober tek!
Priprava:
Brokoli očistimo, operemo in razrežemo na majhne cvetove. Če bomo namesto že pripravljenih kruhovih kock za juho vzeli toast, ga pripravimo. Najprej z rezin toasta odrežemo skorjo, ga narežemo na kocke in jih na malo masla zlato rumeno prepražimo. S sira odstranimo skorjo in ga narežemo na majhne koščke. Cvetove brokolija do mehkega skuhamo v kokošji juhi, nekaj cvetov vzamemo iz juhe in jih pustimo za jušni vložek. Kocke sira, maslo, skuto (lahko jo izpustimo) in smetano damo v juho z brokolijem. Juho na hitro zavremo in z mešalnikom naredimo pire. Na koncu jo začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreškom ter ponudimo s praženimi kruhovimi kockami.
Priprava:
Zrezke na eni strani namažemo z gorčico in popečemo na obeh straneh na olivnem olju do temno rjave barve. Popečene zrezke zalijemo z vodo in začinimo z mediteranskimi začimbami, žlico začimbe za lovsko omako in popopramo. Zrezke dušimo približno 20 minut, da zadišijo in da omaka postane gosta. Na koncu dodamo zamrznjene gobe. Pred serviranjem položimo na zrezke rezine mocarele in pokrijemo posodo, v kateri pripravljamo zrezke, za približno 5 minut, da se sir stopi.
Poleg zrezkov se poda krompir, pečen v pečici in zavit v foliji. Krompir operemo, posušimo, solimo in zavijemo v alu folijo. Pečemo v pečici 190 stopinj Celzija približno 45 do 55 minut. Po želji lahko k pečenemu krompirju ponudimo kislo smetano.
NL
mOL
r^brikahijpo kličite:]
ob 2-8 60
KOSILO BREZPLAČNO
Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno.
RESTAVRACIJA ETRk
£TAa d.o.o., Buluiuiafc. 3000 Celjt
Detaviilčas:
PO N-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 MED: od 8:00 do 22:00
T: 03/, 628 D2 81
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jetfi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizierija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
e-mail- restav raci|a@ etra.sl
Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MAUCf, PI IZ 6, KOSILA, ALA CARD CETtRIKG; Sprejemamo naročila ta vefte zaključene družbi Bohorč Marjan s.p., DuSana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++3S6 (0)41 666 726
DNEVI LOVSKE KUHINJA
Ob vikendih ŽIVA GLASBA!
KOSTANJEVA REZINA GRATIS!
OB NAROČILU DVEH LOVSKIH GOLAŽEV
DNEVI LOVSKE KUHINJE - GOSTILNA PRI AHACU
Glavne jedi
Lovski golaž s kruhovo rolado
Jelenji zrezek po lovsko, hrustavci z brusničnim nadevom
Medaljoni divjega prašiča s tartufno omako, domači štruklji z bučno-skutinim nadevom
Srnini medaljoni z brusnično-šipkovo omako, krompirjevi svaljki z drobtinami
Jelenov hrbet s slanino v divjačinski omaki, pirini rezanci z julien zelenjavo in pinjolami
Krožnik lovskih dobrot za 1 osebo
(divjačinska pašteta, budjola divjega prašiča, jelenja salama, salama divjega prašiča)
Juhe
Bučna kremna juha z golicami in bučnim oljem Sladice
Kostanjevo rezina s čokoladno omako Hruška pečena v rdečem vinu na vanilijevem sladoledu
Carski praženec z brusnicami in rozinami in omako iz gozdnih jagod
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Ot/JutA- ž^itco üiy jrcšrct
POSEST
Jm
Zlatarna ** Kragolnik
03 5412273 | zlatarna.kragoImk@sioLnet | Obiščite nas v pritličju Citycentra Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
KOMBINIRANO vozilo Mercedes vaneo 6 + 1, letnik 2004, prodam ali zamenjam. Telefon 041 664-733. 4695 MOTORNO kolo Honda čbr 125, letnik 2008, prodam. Telefon 070 707-365, Tona, 070 442-965. 4728 NISSAN almera 1,4 limuzina, letnik 1999, z vso opremo, prodam za 1.400 EUR. Telefon 041 772-260. 4784 SEAT cordoba 1,9 sdi variant, letnik 1999, servo, el. stekla, cz, registriran, prodam za 900 EUR. Telefon 041 506145.	4784 MOTOR Bmw, letnik 1952, 250 ccm, prodam. Telefon 041 725-092. 4789
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 4259
STROJI
Do 36 nesecc« na ocnovi OD, pokojnne §
PE CELJE, UL XIV. dhrizije 14, ft 03/4257000	Sž
PRODAM
KOSILNICO Bcs vx max, z vozičkom, možna menjava za živino, prodam. Telefon (03) 5739-044. 4730
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

PRODAM
TRAKTOR Univerzal 445 dtc, letnik 1995, lepo ohranjen, 1.760 ur, registriran do 5. 4. 2013, prodam za 8.600 EUR. Telefon 031 344-212, (03) 5808-796.
4681
KROŽNO žago Pan, železno, kot novo, zraven tri liste, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365, 070 442-965.	4729
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
HIDRAVLIČNI elektro cepilec drv, 13 t, 380 V, dolžina cepanja 0,5 m, prodam. Telefon 041 972-746.	4748 ORAČ za traktor Tomo Vinkovič, primeren za tip 18 do 23, ugodno prodam. Telefon 051 203-305. 4785
02/2341000	£
Staneta Romuna 16,02/521-3000 E:
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenska 27,1000 Ljubljana g
ODJEMALEC silaže, na dva noža, tudi avtomatsko prešo in dvobrazdni plug, 10 col, prodam. Telefon 041 998-012.
4770
KROŽNE brane na 24 diskov, predsetvenik z dvojnimi ježi in nož za rezanje travne silaže Sip s trifaznim elektro motorjem, prodam. Telefon 041 983-800.Š 319 KOSILNICO Bcs 720, Acme motor, širina reza 110 cm, silokombajn Sip 80 in tridelne brane, prodam. Telefon 041 983-800.	š 319
SEKULARKO za žaganje drv prodam za 55 EUR. Telefon 040 495-135. 4818
V CEUU na lepi lokaciji prodani hišo. Cena je ugodna. Telefon 051 205-512.
4518
VIKEND na lepi, sončni legi v Lažišah (Do-bje pri Planini) prodam. Telefon 041 736-252.	p
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 9.600 EUR. Telefon 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z lesenim objektom, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 3,95 EUR/m2. Telefon 041 708198.	n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Telefon 041 708-198.
n
CELJE, Ljubečna. Prodam stanovanjsko hišo 162,50 m2 neto tlorisne površine, gospodarski objekt 180 m2 neto tlorisne površine, klet in družabni prostor uporabne površine približno 40 m2, skupaj s 1.320 m2 stavbnega zemljišča, 1.228 m2 kmetijskega zemljišča, za 198.000 EUR. Telefon 041 708- 198.	n
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
fKMHS
lastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiege operaterja
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 126.000 EUR. Telefon 041 708-198.	n
K)!: V	m
astrologinjaAA| jasnovidnost VÜI RIOTFRIDIIF FT	mi 'UliTIMI
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operate: '
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA
: IME IN PRIIMEK:
: ULICA:
: KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
: PODPIS:	-
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Kugfcr d.o.o.	r
Will
/' r d v i i n r nT k r NM j IM J nHm
vedeževanje, astrologija, feng shui
astrioJoginja L. DACA
vrdvm vjlka JASNA
Ngjröi cigari'ike karte
	astrolog DANIEL a'itrülögiij fen ij t hu i	0
w	h*. ■ LEA angelske kar'e. ■ciganske karte	i!
1Ü	vedeievalko KARINA	m
	■ciganske karte	
vedeževalka EMA
r«
ciganikc kart«
cdir^evalka
ANA
vudrzfvalkj ULA
t ij.imin' k.if ii-
Po kličite nas ceneje!
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 132,50 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Telefon 041 708-198.	n
KUPIM
GRADBENO parcelo, vikend ali starejšo hišo, lahko v slabšem stanju, v okolici Celja ali Žalca, kupim. Telefon 041 726-980.	4764
MANJŠI vikend v okolici Žalca (z vodo) do 25.000 EUR, kupim. Telefon 041 602-075.	4823
ODDAM
STANOVANJSKO hišo ali stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452.	p
V VODNIKOVI ulici v Celju oddam v najem poslovni prostor (3 prostori), velikost približno 70 m2. Prodam enosobno stanovanje, velikost 43 m2. Telefon 041 983-114.	4765
NAJAMEM
V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n
STANOVANJE
NOVIGRAD. Zraven mestne plaže, 30 m od morja, prodamo dvosobno stanovanje, 35 m2 + garaža, 16 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Telefon 041 350-250.
4789
V ŠENTJURJU prodam 56 m2 opremljeno stanovanje z garažo in enim parkirnim mestom. Cena 70.000 EUR. Telefon 041 837-447.	4825
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Telefon 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Telefon 041 708-198. n
ODDAM
PRODAM
V CELJU na Ljubljanski cesti 33 prodam dvosobno stanovanje, 60 m2. Telefon 041 940-635.	4666
STANOVANJE, Celje, Okrogarjeva ulica, 37 m2, prodam. Telefon 031 655-181.
6458
LAŠKO, Poženelova ulica, bloki v Debru. Oddamo stanovanje 48 m2, zastekljen balkon, telefon CTV, domofon, bližina šole, vrtca, Treh lilij, zdravilišča, trgovine. Najemnina po dogovoru. Telefon 041 378-119.	4750
V BLOKU v centru Celja oddam garsonjero, 28 m2, opremljeno, v dobrem stanju, s kletjo, parkiriščem in vsemi priključki. Telefon 041 395-599. 4776
mM
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ENOSOBNO stanovanje oddamo v Trubarjevi ulici v Celju. Telefon 041 531-627.
4778
ŠKOFJA vas. Dvosobno stanovanje oddam.
Telefon 041 725-092. 4789 GARSONJERO, 30 m2, v Celju, oddam. Stanovanje je opremljeno, lepo, toplo, vseljivo takoj. Telefon 041 699-467, 070 453-678.	4777-
AKUSTIKA
PRODAM
ELEKTRIČNO harmoniko na čip prodam.
Telefon 5824-328.	4719
KAKOVOSTNI barvni televizor, diagonala ekrana velikosti 51 cm, ugodno prodam po simbolično nizki ceni. Informacije po telefonu (03) 5484-288.
4838
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 60 do 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147.	4454
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbina, telefon 031 509-061. n
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje ter kastriranega merjasca, domača krma, možna rezervacija za koline in dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	4400 SVINJSKE polovice po 2,80 EUR/kg in pujske za nadaljnjo rejo, domača hrana, direktno se kmetije, prodamo. Kmetija Jug, telefon 041 648-113. 4498 TRI velike burske koze z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414. Š 296 TRI velike breje burske koze, mladiče za pleme, rodovnik in kozliče za zakol, prodam. Telefon 041 649-414. Š 307 PRAŠIČA za zakol, težkega 220 kg, cena ugodna, prodam. Telefon 041 815-375.
Š 314
TELICO simentalko, težko 580 kg, prodam.
Telefon 070 866-057. 4691 JELENA damjaka, starost 6 in 8 let in dva mladiča, prodam. Telefon: 041 635143.	4737 PRAŠIČA, težkega 110 kg, bio hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774-773 . 47 1 3 PRAŠICA, težkega do 190 kg, resnično hranjenega samo s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 384-488. 4787 TELIČKO, staro 14 dni, čb pasme, prodam.
Telefon 031 397-583. 4769 DVE telici, 200 kg, prodam. Anton Arzen-šek, Gornja vas 7, Grobelno, telefon (03) 5794-215.	4768
PRAŠIČA, 150 kg, za zakol ali po polovicah, prodam. Telefon 041 998-012.
4770
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 573-6366. 4754 PRASICO za zakol, 270 kg, prodam. Telefon 040 292-663.	4766 BIKCA, sivo rjavega, težkega 240 kg, prodam. Telefon 070 402-099. l 300 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, ugodno prodam. Telefon (03) 5739-376.
4790
DVE telici simentalki, težki 250 kg, prodam. Telefon 5772-372. 4811 PRAŠIČE, krško poljske pasme, stare štiri mesece, prodam. Telefon 041 892-601.
4802
TELICO simentalko, staro 1 leto, težko 320 kg, prodam za 580 EUR. Telefon 041 914-286.	4795
150 kg težkega prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 768-175. 4798
fon 041 630-539.	4820
PONI kobilo, brejo, z žrebetom, prodam. Možna menjava za govedo. Telefon 070 364-288.	4830
KOBILO, težko približno 450 kg, ujahano, vozno, prodam, možna menjava. Telefon 070 364-288.	4830 PRAŠIČA, težkega približno 160 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 051 207 182 ali 031 789 595.
4833
OVNA, starega 2 leti in ovco z mladičem, prodam. Telefon 031 739-590. 4834 DVA bikca simentalca, težka približno 200 kg, prodam. Telefon 041 596-475.
4762
BIKCA, sivo rjavega, težkega 120 kg, prodam. Telefon 041 290-613. 4839 DVA večja bikca simentalca prodam. Informacije po telefonu 041 318-144.
3767
BIKCA simentalca, težkega 180 kg in teličko simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon 041 525-464.	p

Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
KUPIM
PRODAM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
STANKA KOMERIČKEGA
iz Celja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Pla-ninšku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Žmavcu, sestri Francki, gospodu Borlaku in osebju Doma starejših občanov sv. Jožef.
Žalujoči vsi njegovi
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, možna rezervacija kolin, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.	p
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BIKCE in teličke do 300 kg ugodno kupim. Telefon 070 364-288. 4830
PRODAM
SLAMO v kockastih balah, po 2 EUR/kos, prodam. Telefon 070 400-560. 4703 VINO, domače, belo in rdeče, možna dostava na dom, ugodno prodam. Telefon 041 531-655, (03) 5823-317. Š 317 SLADKO seno v kockah, cena 3.50 EUR, prodam. Telefon 031 362-569, Šentjur.
4744
DOMAČE rdeče vino, pridelano na biološki način, prodam. Telefon 5814-286.
4763
OSTALO
Mar prav zares odšla je tja v neznano ..., kako je mogla, ko smo mi še tu? V srcu nosimo vsak svojo rano . molče, da ji ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE VIDENŠEK
iz Začreta 44 pri Ljubečni (2. 2. 1921 - 6. 12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene sožalne besede ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Alojzu Kostanjšku za lep obred, hvala pevcem za zapete pesmi in odigrano Tišino ter GD Ljubečna, DU Ljubečna in ŠRD Začret.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon Telefon 030 929-205. 3361 DRVA, bukova in mešana, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p VEČJI posodi Zepter, masažni aparat kot ležišče, manjši sesalec, vse nerabljeno in v garanciji, prodam. Telefon (03) 548-3849. 4690 STEBRE, lege, špirovce in roke, enkrat za dvokapnico 5 x 4,5 m in enkrat za eno-kapnico 5 * 3 m. Cena po dogovoru. Telefon 031 507-519. 4727 ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč, pralni stroj, zimske gume 195/60-15 col, motorno žago prodam. Telefon 051 344-245. 4732 MODELE za vlivanje zunanjih kaminov, originalne, železne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365, 070 442-965. 4729 VRATNA krila, furnirana, hrast, 7 kosov, prodam. Telefon 041 980-145. 4733
KOŠE in košare prodam. Pokličite po telefonu 051 606-903.	4772 BUKOVA drva, suha, po 50 EUR/m3, lahko tudi z mojim prevozom, 55 EUR/m3, prodam. Telefon 041 866-723. 4757 PŠENICO, vrste žitarico, neškropljeno in hrastove »fosne«, debelina 25, 40 in 50, prodam. Telefon 031 555-335.
4763
ŠESTKOTNO hrastovo mizo iz masive, šest oblazinjenih stolov, za 100 EUR hidropad Inox, skoraj nov, za 80 EUR, plinski štedilnik Kekec, čisto nov, prodam za 70 EUR. Telefon 070 541-629.
4773
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 4738 VSE vrste kovin in avtomobilov ugodno kupim. Telefon 070 364-288. 4830
tMEN
39-letni fant želi prijateljico do 40 let. Resna zveza. Telefon 041 593-639.
4786
MLAJŠI podjetnik vesele narave želi ob sebi urejeno, skrbno žensko. Telefon 041 959-192.	4726
ZGOVOREN fant prijazno, skrbno dekle želi, ki ljubila ga bo vse dni. Telefon 041 240-403.	4726
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
47-letno dekle išče fanta z vozniškim izpitom, ki bi prišel živet k meni na dom. Alkoholiki, kadilci, ločenci izključeni. Ponudbe na telefon 040 897-944. Na SMS ne odgovarjam.	p
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 21. 12. 2012 ob 17. uri v Celju družabno srečanje. Vabljeni. Telefon 041 525-061. 4759
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
NUDIM izdelavo načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja in gradbeni nadzor. Boštjan Gošnjak, s. p., Ob gozdu 14, Mislinja, telefon 031 627077.	4741 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4793 ZDRUŽENJE borcev za vrednote NOB Celje čestita vsem članicam in članom ter njihovim družinam ob božičnih praznikih in jim želi srečno in zdravo leto 2013.
4837
RA
01003232000200320100483202
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Niti roke v slovo nam nisi dala, a za vedno v naših srcih boš ostala.
V SPOMIN
IVANKI ŠTIMULAK
roj. Štraus
iz Trnovelj pri Celju, Cesta v Zadobrovo 2
V torek, 18. decembra 2012, je minilo deset žalostnih let, kar je od nas za vedno odšla draga žena, mamica,
oma, sestra in teta. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mamika
MARIJA LEDINŠEK
rojena Pišek iz Tratne pri Grobelnem (14. 6. 1927 - 13. 12. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste nam darovali cvetje in sveče ter darovali za njene maše. Hvala Gelci za lep govor ob grobu, pevskima skupinama iz Šentvida pri Grobelnem
in Dobja pri Planini ter za lepo odigrano Tišino. Še posebej hvala župniku Janezu Neradu za lepe poslovilne besede in obred ter pevkam za čudovito odpeto mašo.
Žalujoči: sin Martin z ženo Branko, hčerka Marija z možem Branetom ter vnuki Nina, Ines, Ana Marija in Jure
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Mineva drugo leto žalosti, kar nas je zapustila draga žena in mami
DRAGICA TOMPLAK
(4. 7. 1954 - 21. 12. 2010)
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo, za vedno ostaja v naših srcih.
Mož Drago, sin Joži ter hčerki Urška in Metka
Oči zapremo, znova te uzremo. Zelo boli, spomin nate in sina večno bo živel, ker kogar rad imaš, nikoli ne umre; v naših srcih večno bosta živela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, atija in strica
FRANJA TOPLIČANCA
iz Galicije 85, Žalec (11. 2. 1934 - 9. 12. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala vsem za nesebično pomoč, hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darove in darovane sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu, kljub mrazu, pospremili v prezgodnji grob. Iskrena hvala dr. Pozniču in sestri Klari iz ZD Celje, urološkemu oddelku bolnišnice Celje, ORL oddelku, dr. Delakordi, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter patronažni službi Žalec za zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala župniku, pogrebni službi Veking in gospe Marini za ganljive besede slovesa. Hvala DU Ostrožno Celje za izrečena sožalja ter praporščaku. Hvala koronarnemu klubu, gospodu Franju Lucu in Vesni za tolažilne besede. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marica, hčerka Janja, vnuka Lara in Luka, zet Dare ter ostali sorodniki
Svojo življenjsko pot je sklenila naša
IDA FABJAN
upokojena sodelavka in učiteljica razrednega pouka na III. osnovni šoli Celje
Pogrebna svečanost bo v ponedeljek, 24. decembra 2012, ob 11.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Kolektiv III. OŠ Celje
Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le ti nikdar se ne vrneš nazaj.
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar nas je zapustil
JOŽE LIPOVŠEK
iz Malih Dol 3 (5. 12. 2007 - 5. 12. 2012)
V naših srcih živiš še dalje z nami in boš do konca naših dni.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je zlati mož, oče in dedi
BOGO VODEB
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali in bili z nami v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Raj. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Sanda ter hčerki Saša in Mojca z družinami
V SPOMIN
24. decembra mineva 11 let, kar si odšel, a v naših srcih še živiš, naš dragi
JOŽE VEBER
iz Curnovca 15 (1951 - 2001)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, prinesete cvetje in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustil
KARL VIDALI
iz Laškega
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke za bolnišnico Topolšica. Hvala osebju Zdravstvenega doma Laško in bolnišnice Topolšica ter negovalkam Centra za socialno delo
Laško za dolgotrajno zdravljenje in nego. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Laško
Poročila sta se: Sabina BALON iz Celja in Božidar BAJCER iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Sonja PA-INKRET in Jože HRVATIN, oba iz Liboj.
Zlato poroko sta praznovala Slava in Franc KRIŽNIK z Vranskega.
Velenje
Poročila sta se: Almira
BORIČ iz Velenja in Selmir KOVAČEVIČ iz Bosne in Hercegovine.
Laško:
Umrli so: Matevž NEŽ-MAH iz Dobovca pri Rogatcu, 65 let, Jože MAHNE iz Zagra-da, 69 let, Alojzij JORDAN iz
Ljubljane, 74 let, Marija LE-SKOVŠEK iz Celja, 75 let Šmarje pri Jelšah Umrli so: Maks ŠPES iz Lemberga pri Šmarju, 48 let, Marija DOMITROVIČ iz Bistrice ob Sotli, 93 let, Anita STRNAD ŠMALČIČ iz Trebč, 29 let, Frančiška PAVLIČ iz Hrastja pri Bistrici, 76 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Stanislav BO-HORČ iz Dobropolja, 84 let
Žalec
Umrli so: Karolina POL-ŠAK iz Šešč pri Preboldu, 80 let, Franc GRIL iz Orle vasi, 93 let, Viktor KOZOVINC iz Pernovega, 74 let, Rozalija KERN iz Kranja, 90 let, Drago KERLE iz Žalca, 54 let, Franc ŠEBJAN iz Rakovelj, 69 let.
Velenje
Umrli so: Karl VIDALI iz Laškega, 85 let, Karolina
Mnogo na nebu
je zvezd in ena od njih si ti, ki nad nami bdi.
V SPOMIN
26. decembra bo minilo 10 let, kar nas je zapustil naš dragi
JOŽE CENTRIH
iz Laškega
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
www.racliocelJe.com
- Št. 101-21. december 2012 -
KLANČNIK iz Šoštanja, 78 let, Martin BLAGOTINŠEK iz Topolšice, 84 let, Marija ŠKRUBEJ iz Velenja, 83 let, Kristian ŠTEHARNIK iz Šoštanja, 79 let, Franc JEVŠNIK iz Velenja, 74 let, Rozalija PREBIČNIK iz Vinske Gore, 84 let Andrej KEŠPRET iz Rečice ob Savinji, 74 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
n
p
P
28
RADIO, Ki GA BERETE
NOVI TEDNIK
I
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 22. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 23. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adven-tni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marjan Petan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 24. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Marjan Petan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Božični večer na Radiu Celje
TOREK, 25. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 26. december
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 27. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 28. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Živi vzor urejenosti in učinkovitosti
Tea Podpečan
Pa naj vam za konec postavimo še uganko - kdo je tisti, s katerim je v naši redakciji silno težko, ker kar naprej nekaj zahteva in teži, brez njega pa je nemogoče? To bi bila naša tajnica redakcije Tea Podpečan.
Tea je tista, ki »lika« in zlaga programske srajčke, sestavlja sezname, zbira oglase za oddajo Mali o, skrbi, da ste pravočasno obveščeni o električnih izklopih, sestavlja koledar kulturnih dogodkov in tako najprej in naprej. Je tudi tista, ki nam deli službene avtomobile in piše letni dopust, vsakih nekaj dni zahteva dva evra za jutranjo kavo, poskrbi, da popoldne še enkrat »kafetarsko« zadiši po uredništvu ... Predvsem pa je tista, ki ji urednici naložita naloge, pri katerih bi sami tisočkrat kapitulirali. Še niste povedali svojega glasbenega predloga za radijsko predstavitev Novega tednika? »Nič hudega, bomo pa sedeli po pouku, dokler se česa ne domislite,« bi odločno rekla Tejči. Po vsem povedanem je verjetno kristalno jasno, zakaj je prav ona najbolj neusahljiv vir zabave iz rubrike Na svoj račun.
Sicer pa je Tea v naši hiši že skoraj 23 let in je počela že skoraj vse. Razen novinarskega posla. Kot se je
Z glasbo skozi življenje
Marjana Petana ljudje najbolj poznajo kot dolgoletnega člana legendarne skupine New Swing Quartet. Nekaj je takšnih, ki se ga še spomnijo kot učitelja in kasneje ravnatelja celjskega pionirskega doma, vse bolj pa ga zadnje leto spoznavamo tudi kot predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Celje.
S soprogo Majdo še vedno uživata v petju in prav te dni sta sredi niza letošnjih desetih božičnih koncertov. Kljub temu, da bosta ljudem tudi na sam praznik z glasbo še okrepila praznično razpoloženje, bo družina Petan vendarle sedla k skupni božični večerji. To Marjan še toliko bolj nestrpno pričakuje, saj bo tokrat skoraj zmanjkalo stolov pri mizi. Za praznike se namreč domov v Celje, kjer sicer živi Marjanov sin z družino, vračata tudi sin in hči, ki zdaj s svojimi živita na Danskem oziroma v Luksemburgu.
Pogovoru z Marjanom Petanom boste lahko na Radiu Celje prisluhnili v nedeljo po 10. uri v oddaji Znanci pred mikrofonom. Z njim se bo pogovarjala Ivana Stamejčič.
Foto: GrupA
izrazila, je pri hiši ravno dovolj dolgo, da ji izzivi na tem področju niti na misel ne bi padli. Kadar Tee ni v službi, je prav gotovo na morju. V Cres je enostavno zaljubljena, svojo nostalgijo ob abstinenčnih krizah pa preganja z zvrhano mero dalmatinskih napevov. Še bolj pa uživa v vlogi mame - čisto malo manj seveda v vlogi taksistke, ki sina in hčerko skoraj vsak dan prevaža na judo in na plesne vaje. Je pa Tea tudi upravičeno ponosna na svoj domek. Ženski del redakcije se bo medtem požrl od »fo-ušije«, ker nam je razložila, kako se njena hiša že zdaj praznično blešči od strehe do kleti. Kaj hočete, Tejči je pač vzor natančnosti in urejenosti. Menda je s krpo brisala že zidake, ki so jih za hišo pripeljali na parcelo. Jo imamo na sumu, da nas je malo potegnila. Čeprav pri Tei se nikoli ne ve.
StO
Foto: GrupA
www.radiocelje.com
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	TROUBLEMAKER - OLLY	
	MURS FEAT. FLO RIDA	(5)
2.	I WON'T PLAY - GOSSIP	(2)
3.	ROCK AND ROLL LOVE	
	AFFAIR - PRINCE	(1)
4.	DON'T YOU WORRY CHILD	
	- SWEDISH HOUSE	
	MAFIA & JOHN MARTIN	(6)
5.	DNA - LITTLE MIX	(3)
6.	WITHOUT YOU - SCOUTING	
	FOR GIRLS	(4)
7. SWEET NOTHING - CALVIN HAR-		
	RIS FEAT. FLORENCE WELCH	(7)
8.	LOVE IS EASY - MCFLY	(3)
9.	DEAD AND GONE - THE	
	BLACK KEYS	(2)
10.	I JUST WANT A LOVER -	
	WILL YOUNG	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	HEY HEY - LOMBARDO	(5)
2.	SAJ SVA SKUPAJ - NINA	
	PUŠLAR	(2)
3.	PRELEPO JE ŽIVLJENJE -	
	THE USERS	(5)
4.	S TEBOJ LETET - CORVUS	(3)
5.	ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE -	
	NANA MILCINSKI	(6)
6.	PRAVLJICA MALINA -	
	DARE ACOUSTIC	(1)
7. BELIEVE - TIDE		(4)
8.	DAN BREZ SKRBI - IZTOK	
	OREŠNIK - GINO	(3)
9. LE BODI TU - MARTINA ŠRAJ (2)		
10. LUCI - ANDREJ IKICA		(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	RADIOACTIVE - RITA ORA	
	GIVE ME LOVE - ED SHEERAN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT	
	CEKINI PADAJO Z NEBA - RECY-	
	CLEMAN	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
NOVI TEDNIK	VODNIK	29
PETEK
18.00 Atlas oblakov - ZF epska drama 19.00 Med volkovi - mladinski avanturistični film
20.15 Nahrani me z besedami - slovenska drama SOBOTA
18.00 Med volkovi - mladinski avanturistični film
20.15 Nahrani me z besedami - slovenska drama
20.30 Atlas oblakov - ZF epska drama NEDELJA
16.00 Božičkov vajenec - animirani božični film, sinh.
18.00 Nahrani me z besedami - slovenska drama
19.00 Med volkovi - mladinski avanturistični film
20.00 Atlas oblakov - ZF epska drama TOREK
18.00 Božičkov vajenec - animirani božični film, sinh.
20.00 Pisma sv. Nikolaju - romantična
komedija
SREDA
18.00 Prava nota - glasbena komedija 20.00 Nočne ladje - ljubezenska melodrama
| PRIREDITVE j
PETEK, 21. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Jacqueline Wilson: Skrivnosti
izven abonmaja
17.00 Glavni trg Celje_
Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje
17.00 Plesni forum Celje
Novoletni plesni vlak
božični nastop vseh otroških plesnih skupin
17.00 Dislociran oddelek I. OS Celje Princeska Mila
premiera plesne predstave Otroškega gledališča Mali Harlekin iz Celja
17.00 Nekdanja otroška knjižnica Miško Knjižko
Dedek Mraz in škratje
lutkovna predstava Kulturnega društva Smeško Celje
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje Machado - Simon - Belina: Mali strah Bav-Bav
nastopa Otroška gledališka skupina Zarja Trnovlje
18.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Mpz Rogaška Slatina in Mepz KUD Janko Živko iz Poljčan
19.00 Plesni forum Celje_
Novoletni plesni vlak
božični nastop vseh otroških plesnih skupin
19.00 Kavarna Lucifer Velenje
Glasbeni decembrski petki
19.00 Hodnik stanovanjskega bloka na Kajuhovi ulici 11, Celje
Kajuhova
KINO
Spored od 21. 12 - 27. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico
do spremembe programa.
Atlas oblakov - drama, znanstvena
fantastika
petek, torek: 15.55
sobota, nedelja, sreda: 12.05, 15.55, 17.40
ponedeljek: 12.05
Božičkov vajenec - animirani
petek: 15.20, 16.00, 17.10
sobota, nedelja: 13.30, 14.10, 15.20,
16.00, 17.10
ponedeljek, sreda: 11.30, 12.20, 13.30, 14.10, 15.20, 16.00 torek: 15.20, 16.00
Hčerka najboljšega prijatelja - drama, romanca
petek, sobota: 21.25, 23.20 nedelja: 21.25 torek, sreda: 17.10
Hobit: Nepričakovano potovanje
-	avantura
petek: 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 sobota: 13.10, 17.00, 19.00, 21.00, 23.05
nedelja, sreda: 13.00, 17.00, 19.00, 21.00
ponedeljek: 13.00
torek: 17.00, 19.00, 21.00
Hobit: Nepričakovano potovanje
-	avantura, 3D
petek, torek: 16.15, 20.00 sobota, nedelja, sreda: 12.00, 16.15, 20.00
ponedeljek: 14.00 Jack Reacher - drama, triler ponedeljek: 15.30 torek, sreda: 21.35
Ljubezen je vse, kar potrebuješ - romanca, ljubezenski
petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.15
Misija Argo - triler
petek, sobota, nedelja:19.00
torek, sreda: 19.10
Pet legend - animirani, pustolovski
petek, torek: 16.50
sobota, nedelja, sreda:12.30, 14.40, 16.50
ponedeljek:12.30, 14.40 torek: 16.50
Pet legend - animirani, pustolovski, 3D
petek:15.30
sobota, nedelja: 11.10, 13.20, 15.30 ponedeljek: 11.10, 13.20 torek: 15.30
sreda: 11.10, 13.20, 15.30 Pijevo življenje - avantura, drama petek, sobota, nedelja: 8.00, 15.40, 18.15
ponedeljek: 13.05, 15.40
torek: 15.40, 18.15
sreda: 13.05, 15.40, 18.15
Pijevo življenje - avantura, drama, 3D
petek, sobota: 17.40, 20.15, 22.50
nedelja, torek, sreda: 17.40, 20.15
Skyfall - akcijski, triler
petek, sobota, nedelja, torek, sreda:
20.50
To so 40 - komedija
petek, sobota: 17.50, 20.30, 21.35,
23.10
nedelja.17.50, 20.30, 21.35
ponedeljek:15.25
torek, sreda: 17.50, 20.30, 21.35
16.00 Čarobno potovanje v Afriko
-	družinska pustolovščina
17.45 Kako sem preživel to poletje
-	drama
20.00 Ču do vi to - drama

PETEK
17.00 Božičkov vajenec - animirani
božični film
SOBOTA
17.00 Nora dekliščina - romantična komedija
19.00 Hiša na koncu ulice - grozljivka
ČETRTEK
17.00 Skrivnost iz Kellsa - animirani film
odprtje druge božične razstave fotografij ter likovnih del stanovalcev Kajuhove 11
19.30 Dom kulture Velenje Praznične zgodbe
najlepši utrinki muzikala, opere, operete in baleta
20.00 Mladinski center Celje
Praznični rock maraton Vokal BK studia
nastopajo: Resonanca, DoT, Take OFF, Insight in Y generacija
20.00 Kavarna hotela Vita Dobrna
Skupina Bluegrass Hoppers
country night
21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Gibonni 21.00 eMCe plac Velenje
Karmen Energy: The New Begining
SOBOTA, 22. 12.
10.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Praznične sobotnice
z umetnico in kustosinjo Majo Hodošček
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Nočni ogled muzeja z dedkom Mrazom
16.30 SLG Celje_
Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila
izven abonmaja
17.00 Dvorana gasilskega doma Levec
Zvezdica Zaspanka
lutkovna predstava
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Godba na pihala Slovenske Konjice
18.00 Kulturni dom Vojnik
Dekliška vokalna skupina KUD Vojnik
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Praznične zgodbe
božični koncert, najlepši utrinki muzikala, opere, operete in baleta
20.00 Celjski dom
Udar po moško
komedija: Vid Valič & Denis Avdič 20.00 Rdeča dvorana Velenje Big Foot Mama, MI2, CoverLover, Zoran Predin
21.00 Mestni kino Metropol Repetitor (SRB)
koncert
21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli After party of the end of the
world
21.00 Kulturni dom Sentjur - Prostor Veseli punkcember
nastopajo: Radiostorm, Special delivery in SZD
21.00 eMCe plac Velenje
Around The World Music
klubski večer
NEDELJA, 23. 12.
10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje in srečanje z dedkom Mrazom
pravljični nedeljski dopoldnevi
15.30 do 19.00 Zelen'dol ob Smartinskem jezeru Žive jaslice z igralci v prečudovitih kostumih
v primeru dežja ogled odpade
16.00 Kulturni dom Virštanj
Predavanje iz Pljunkologije
PETEK in NEDELJA
18.00 in 20.00 Začetniki (Liffe po Liffu)
- drama
PONEDELJEK
16.00 Hiša pravljic - animirana pustolovščina SREDA
16.00 Hiša pravljic - animirana pustolovščina
17.30 Boljši svet - drama 20.00 Mammuth - komedija ČETRTEK
stand up komedija v izvedbi Viljema K. Rupreta
16.00 Večnamenska dvorana Nova Cerkev
Godba na pihala Nova Cerkev
17.00 Kulturni dom Skofja vas Majda in Marjan Petan
božično-novoletni koncert; sodelujejo Mladi glasbeni ustvarjalci KUD Bratov Dobrotinškov Škofja vas
18.00 Dvorec Novo Celje_
Vokalna skupina ZaPet 18.00 Pobočje sv. Jedrti (Gotovlje)
Svečano odprtje jaslic naravne velikosti
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Godba na pihala Slovenske Konjice
18.00 Glasbena šola Velenje
Magnum Mysterium
božični koncert Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Velenje
20.00 Celjski mladinski center Rolling train
koncert
21.00 eMCe plac Velenje Jam session
klubski večer
PONEDELJEK, 24. 12.
17.00 Župnijska cerkev Zreče Otroška polnočnica
nastop otroškega pevskega zbora Tilen
20.00 Lurška jama Zagorje pri Lesičnem Razodeta božja skrivnost
božična igra
20.00 eMce plac Velenje
Karaoke na božični večer
TOREK, 25. 12.
11.00 Cerkev Marije Vnebovzete Dobrna Moški pevski zbor KUD Dobrna
15.00 Športna dvorana Zreče
Društvo godbenikov Zreče
15.00 do 18.00 Jama Pekel_
Božična skrivnost v jami Pekel
žive jaslice in glasba v jami; zabavni program z ansamblom Akordi pred njo
16.00 Dom kulture Svoboda Griže
Skrivnostna skrinja
po pravljici obisk Božička
17.00 Cerkev sv. Jurija Sentjur
Kulturno društvo Glasovir
božični koncert, gostje Godalni kvartet Glasbene šole Celje
17.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Majda in Marjan Petan
tradicionalni božični koncert; gostje: Mešani pevski zbor Orfej
17.00 Cerkev sv. Petra Bistrica ob Sotli Božični koncert
17.00 Cerkev sv. Jurija Sentjur
Kulturno društvo Glasovir
božični koncert; gostje Godalni kvartet Glasbene šole Celje
18.00 Križišče Popovičeve in Ceste na grad v Celju
Romantični pohod z baklami na Stari grad
nastopajo člani Pevskega društva upokojencev Celje
18.00 Dom Svobode Liboje Godba Liboje
božični koncert, gost Uroš Peric 18.00 Večnamenska dvorana Frankolovo Frankolovčani Frankolovčanom
novoletni koncert
19.00 Lurška jama Zagorje pri Lesičnem Razodeta božja skrivnost
božična igra
20.00 eMCe plac Velenje Xbox winter games
SREDA, 26. 12.
15.00 do 18.00 Jama Pekel_
Božična skrivnost v jami Pekel
žive jaslice in glasba v jami; zabavni program z ansamblom Akordi pred njo 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester
novoletni koncert
17.00 in 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska muska od A do Ž
komedija z Ladom Bizovičarjem
17.00 Župnijska cerkev Zreče
Božično-novoletni koncert zreških pevcev
posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti
18.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi
Božični koncert
18.00 Sportna dvorana OS Hruševec Sentjur
Pihalni orkester Šentjur
18.00 Velenjski grad_
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu 18.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev
18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje
Moški pevski zbor Pod gradom
19.00 Dvorana Tri lilije Laško
Laška pihalna godba z mažoretno skupino
božično-novoletni koncert; gostje ansambel Modrijani 19.00 Telovadnica Osnovne šole Griže Godba Zabukovica z gosti, folklorna skupina Grifon iz Šempetra 21.00 Plesni forum Celje Terrafolk
ČETRTEK, 27. 12.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Otroški program Mance Špik
veseli december za najmlajše
18.00 Velenjski grad_
Praznično prepevanje na velenjskem gradu
19.00 Celjska stolna cerkev
Tradicionalni praznični koncert
nastopajo: Željka Predojevič, sopran; Boštjan Korošec, bariton; Inga Ulokina, violina; Zmago Štih, harmonika in Davor Ljubič, klavir, orgle
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje V. Moderndorfer: Limonada Slovenica
silvestrska predstava
20.00 Narodni dom Celje_
Orkester Akord
novoletni koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
ŠŠK p'jen žur in koncert facial recievers
PRAVLJIČNA DEŽELA 2012 NA GLAVNEM TRGU
Vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure
pravljične vile in pravljični junaki
Srečanje z Božičkom vsak dan do 26. 12. ob 18.00 in z dedkom Mrazom od 26.12. do 31.12. ob 18.00
DOBRODELNE PRIREDITVE
NEDELJA, 23. 12.
14.30 Kulturni center Laško
Laško združuje dobre želje
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Narkoza
Leži bolnik na operacijski mizi in ga vpraša anestezio-log: »Želite anestezijo, ki jo plača ZZZS ali jo boste plačali sami?«
Bolnik: »Tisto, ki jo plača zavod.«
Anesteziolog: »Dobro! Nina nana, aja tutaja ...«
Očala
»Si pustil svoje dekle zato, ker je začelo nositi očala?«
»Ne, ona me je zapustila, ko je začela nositi očala!«
V šoli
Tema šolske naloge: Če bi bil generalni direktor. Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami.
»Na kaj pa ti čakaš?« ga jezno vpraša učiteljica slovenščine.
»Na svojo tajnico!«
Šali je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Zdržal bo
Gorenjec, premožen posestnik, je padel v vodnjak. Njegove klice je zaslišala žena, pogledala v vodnjak in mu rekla: »Takoj bom poklicala delavce na polju, da te rešijo iz vodnjaka!« »Koliko pa je ura?« je vprašal mož. »Dvanajst!« mu je odgovorila žena. »Potem jih pa nikar ne kliči. Naj delajo do šestih, tako kot ponavadi! Dotlej bom že zdržal!«
Vabe
Ledeno mrzla zima. Osamljeni ribič na obali. »Vi imate pa oteklo lice,« mu reče mimoidoči. »Vas boli zob?« »Ne, črve grejem.«
Šalo je poslala Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Neumnež
Mož zaloti ženo v postelji z drugim: »Ja kaj pa to delaš?« Žena ljubimcu: »Saj sem ti rekla, kako je butast, sprašuje me, kaj delam!«
Spraševali smo vas: »Katero rubriko v Novem tedniku pripravljamo s pomočjo Osrednje knjižnice Celje?« Pravilni odgovor se glasi: Zgodbe iz Kamre. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor po pošti prejela Nežika Mravlak, Šentjanž 5, Štore.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kateri dom starejših smo obiskali za eno od tokratnih predprazničnih reportaž?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 2. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Znamenitega pisatelja Andrea Gida so povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika. Pisatelj je med branjem večkrat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je jezno vzkliknil: »Dragi, nekaj morate opustiti: ali me nehajte uspavati, ali pa me nehajte buditi.«
Grožnja
»Če bi bil jaz novinar, bi komu bučo utrgal ...«
Odziv radijskega tehnika Branka Ogrizka - Poljapke na izjave novinarskih sogovornikov, ki »pametujejo« o kaki temi, na katero se on bolje spozna. Iz prakse, seveda.
Aktualni
Odgovorna urednica časopisa Biserka Povše Tašic in lektorica Tanja Drolec sta našli način stopnjevanja v duhu novih časov. Ko si po elektronski pošti pošiljata »pakete« z novinarskimi teksti, so oznake naslednje: predzadnji paket, skoraj zadnji paket, »fjertik sma«.
MODROSTI
Življenje je kot igra, ti pa se odloči, ali boš igralec ali le igračka. (Neznan avtor)
Ko si uspešen, tvoji prijatelji vedo kdo si ti, a kadar si na dnu, ti veš, kdo so tvoji prijatelji. (Neznan avtor)
Po dveh letih teme Šentjur nepričakovano zasijal
Zastonj bi ugibali, kaj je šentjurskega župana Marka Diacija prepričalo, da njegova varčevalna metoda ni učinkovita. Po dveh letih ukinjene praznične razsvetljave bi bil že skrajni čas, da bi se letos dober vzgled prijel še koga. Pa so vsi ostali župani očitno še z večjim veseljem navesili decembrske žarnice. Hajdi v rit, si je mislil Marko in lučke pred dnevi obesil še sam. V teh zmešanih časih se za dostavo granitnih kock najdejo še bolj butasti razlogi. Mi pa ugotavljamo, da je za trohico dobrega upanja res dovolj že nekaj žarnic in malo dobre volje.
		2	5		1	4		
8		1		2	9			
					4	7		
6		9						
			2	5				
							8	1
	9					1	6	5
7	3							
	6		9	8				
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Nesrečni telefon
Pri naši hiši imamo od nekdaj poštimano, kot se spodobi na kleni slovenski domačiji: ata skrbijo za tehnične stvari, mati pa za gospodinjstvo in vse ostale pritikline, tudi tiste, ki slišijo na ime otroci - in to samo zato, ker ata rečejo: »Ti jim prepovej.«
S tega stališča ne morem potegniti drugačnega sklepa, kot da mati - torej jaz - pri hiši podpira več kot tri vogale. Sploh ob nenehnem ženskem dopovedovanju, da si s temi dedci itak ne moreš veliko pomagati. Ko to ponovim v službi, se vsuje name plaz očitkov, češ, kaj pa govoriš, saj ni tako, ubogi tvoj mož in podobne, rekla bi, da za sodelavce dokaj nefer opazke.
No, pa se je zgodil oni dan, ko sem morala priznati, da imajo sodelavci skoraj prav, ko me ustavljajo pri mojih antidedčevskih pripovedih. V službo prihajam dokaj zgodaj, vestno, kot se spodobi. In tistega nesrečnega dne me iz tira vrže krik šefice (a smo nekdaj rekli »šefle«?), kje da za božjo voljo imam telefon. Menda se dogaja nekaj velikega in naj preverim. Suvereno, kar sicer ni v moji navadi, potegnem telefon iz žepa. Ampak glej ga zlomka: to mobilno čudo ni bilo čisto nič podobno mojemu. Jasno, zgodilo se je, da sem pomotoma vzela možev telefon (komur se to zdi smešno, naj pride k nam, pa zjutraj ob šestih z mize vzame pravi telefon med najmanj štirimi razstavljenimi!).
Skratka, še preden se umirim, se zavem, da bo treba na teren. Ampak, k vragu, koga in kako poklicati, če pa človek nima telefona, z njim pa imenika? Ko vdana v usodo pokličem svoj telefon, me »najuri« še otrok, češ da mi tisto čudo kar naprej zvoni. No, tako je pri nas - vedno sem jaz vsega kriva. Tu je na mestu mi-mobežna pripomba, da je v resnici vsaka slaba stvar za nekaj dobra. Tisti nesrečni dan sta bili hčeri zaradi bolezni doma. In tako sem imela na izbiro kar dve, ki sem ju lahko gnjavila, naj mi pošljeta to in to številko, kdo me je klical...
29
4	5	6	7	8	1	9	2	3
9	2	1	4	3	5	8	6	7
3	8	7	6	2	9	1	4	5
8	4	2	3	1	7	6	5	9
6	3	9	5	4	8	7	1	2
1	7	5	9	6	2	3	8	4
2	1	4	8	7	3	5	9	6
5	6	3	1	9	4	2	7	8
7	9	8	2	5	6	4	3	1
Zgodba zase je potem, kako doklicati ljubega ateja. Vem, kje naj bi bil ob sedmih zjutraj, tudi vem, kdo naj bi bil z njim. Ampak kaj ti pomaga, če ne veš, pod katerim imenom ima Romana shranjenega v imeniku! Ko sta mi dva neznanca z druge strani (včasih smo rekli žice) dopovedala, da nista Romana, sem obupala in klicala domov, če punci vesta ... Skratka, Romana sem v moževem imeniku našla pod imenom Roman. Verjetno je tudi edini, ki je tako shranjen. Da znoriš!
Ampak treba se je skulira-ti in poklicati Romana. Da ne pozabimo, z moževega telefona. Kar odleglo mi je, ko se je oglasil znani glas, z odprtimi usti pa sem obstala, ko se je glas začel dreti: »Pa kaj me kličeš po telefonu, če stojiš poleg mene!« Ko se je oglasil mož, mi je najprej hitel pojasnjevati, da nima telefona, ker da ga doma ni takoj našel. Si mor'š misl't! Še vedno je bilo treba zadrževati živce, da sem lahko najljubšega milo poprosila, če bi mi na moj teren prinesel moj telefon. Čudo prečudno, takoj je rekel ja. No ja, to stori tudi ob drugih mojih podobnih dogodivščinah.
Ker je bil tisti dan pasje mrzel, sama pa sem bila -kar sicer zame ni običajno, če verjamete - neprimerno obuta, sem (sem že rekla, da je vsaka stvar za nekaj dobra?) hčeram izdala navodila, katere škornje naj spakirata v katero vrečko v kateri avto kateremu ... ops, atiju.
Če zaokrožim - pol ure potem, ko sem bila na terenu, je šefico vrglo, zakaj jo kliče moj mož. No, ko se je iz mojega telefona slišal moj glas, je bilo življenje spet v normalnih okvirih. Pa še zeblo me ni. Ko sem se vrnila s terena, sem v redakciji spet poslušala pripombe v smislu, a vidiš, smo ti rekli, tvoj mož pa blablabla. Samo enkrat sem prikimala, da imajo prav. Potem pa sem se spomnila, da se bom vračala domov zelo pozno in da spet ni dal v moj avto strgalca za led na šipah. Da znoriš!
TELEFONISTKA
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
kar kdo prerokuje
italijansko mesto
podlaga za film
velika rimska črka
prostor ob oknu pripr.za vklepanje
plazilci breznob hrvaška igralka begovič
padalec (branko)
igralka zemuič
severnoameriški indijanci
smučarski klub
20
fina bombažna tkanina
večno mesto
čik
pripadnik lamaizma rastlina v obl. grma
število
kit ubijalec
prvotni prebivalec italue
nafta (ang.)
humoristka puirih
neumnež (nar.)
nekdanja ministrica za šolstvo (lucua)
ultra vuoučna srednjeevropska reka
pečenje krepek človek (ekspr.)
prostor za nastopajoče
zli duhovi
musliman.
verski poglavar
gruzusko mesto
kiselkato južno sadje
spos.za sprejem dražuajev
nekd.beog. dnevnik
perje pri repi kamp na m. lošinju
šurbek milivoj majhen pes (slabš.)
varnostni svet
kantavtor smolar
novi sad
tropska gomou-nica
slovenska astrolo-ginja kurent
plenilska sladkovodna riba
glavno
mesto poželenje, avstrue sla (ang.)
politično srbski pribeža- igralec ušče aleksič
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje
2.	nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem
3.	nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 3. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 99
Vodoravno: ABEL, ČOPIČ, VODITELJICA, SREPOTA, VEK, KISIK, NOČKA, USAD, SILA, LB, PUCONCI, ŠTEVILKA V, US, JACKSON, OBRT, NK, ASJA, OER, POTEP, KANALKA, LABOD, RENE, TLA, OBILJE, NAVTIK, PETLETNIK, AKAD,
OC, OMAZ, ODRA, ES, VESCA, IGLA, OLA, DEKLA, RENTA, DIK, VAR, KRKON, ROKOKO, KRAVATA, KOS, URAR, LIPE, IZREK, ANAND, OCINJČAN, ISKANJE, PASADENA, STARTER
Geslo: Abstraktni ekspresionizem
1.	nagrado, darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje, prejme: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, Šoštanj.
2.	nagrado, darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem, prejme: Ivica Čretnik, Ob rimski nekropoli 24, Šempeter.
3.	nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju, prejme: Lidija Potočnik, Bistrica 13, Lesično.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih prijateljev, ki pa vam bodo želeli samo pomagati iz trenutne zadrege. Je že res, da se bodo zadeve lotili na precej neroden način, vendar bo namen dober in odkritosrčen.
On: Vsi okoli vas si bodo želeli vaše družbe, saj boste žar-čili obilo pozitivne energije, ki bo vplivala tudi na ostale. Ravno zaradi tega je zdaj odličen čas, da se lotite razreševanja problemov.
Ona: Če hočete obdržati ta odnos, boste morali partnerju izpolniti prav vse želje, dokler ga ponovno ne boste pridobili. To se bo obrestovalo tako njemu kot tudi vam.
On: Svojo energijo boste usmerjali v skrajno nepomembne pripetljaje, zamudili pa boste dogodek, ki bi lahko korenito vplival na vaše življenje. Toda na vašo srečo boste še vedno uspeli najti karseda ugodno rešitev.
DVOJČKA JU
Ona: Do neke mere je dobro, da se zapirate vase, vendar morate včasih komu tudi zaupati. Spoznali boste, da je tudi vam včasih potrebna pomoč prijateljev. Pravijo, da se človek bolje počuti, če si olajša dušo.
On: Spremenjeni odnosi med sodelavci bodo botrovali priložnosti, ki se bo ponudila kar sama od sebe, od vas pa je odvisno, da jo čim bolje izkoristite. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki vas bo s to potezo pošteno presenetil.
Ona: Včasih dajete vtis, kot da si namerno zatiskate oči pred dejstvi, ker se bojite soočiti z resnico. Dokažite, da ni tako, in kaj kmalu se boste prepričali, da ima to prav zanimive posledice - predvsem pri ljubezenskih rečeh.
On: Pazite se zahrbtnega sovražnika, ki deluje predvsem preko vaših prijateljev. In še nasvet: mirno ravnanje vam bo prineslo več koristi kot noro razburjanje, h kateremu se zadnje čase vse prepogosto zatekate.
Ona: Stvari se lahko obrnejo le na boljše, saj slabše, kot je, skoraj ne more biti. Pozneje se boste vsemu skupaj le še smejali, zdaj pa je resnično napočil čas, da stvari vzamete v svoje roke in naredite to, kar morate.
On: Veselje zaradi uspeha bo samo kratkotrajno, saj vas bo nekdo prizadel ravno tam, kjer ste najbolj občutljivi. Nikar ne bodite toliko zaupljivi, ker vas zaradi tega nekateri že močno izkoriščajo.
DEVICA
Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v središču pozornosti prijateljev in seveda tudi partnerja, ki dejansko tudi pripravlja to presenečenje. Najprej vam bo nekoliko nerodno, a se boste kar hitro privadili.
On: Nikar ne poskušajte za vsako ceno vztrajati pri svojih načelih, kajti zelo lahko se zgodi, da se vam bo stvar izrodila. Poskusite s kakšnim prijetnim kompromisom, ki bo prinesel korist tako vam kot tudi ostalim.
TEHTNICA fl
Ona: Pokazala se bo enkratna priložnost, ki je nikakor ne smete zamuditi. Še vedno pa so na obzorju težave, ki vam ne bodo prizanesle, zato se skušajte nanje kar najbolje pripraviti, da bodo posledice kar najmanjše.
On: Ljudje vas zelo cenijo, zato pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugleda, ki ste si ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen eno, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlika je več kot očitna!
msm
Ona: Karkoli že boste naredili, vse vam bo uspelo, kot že dolgo ne. Zdaj je resnično vaš čas, zato ga do popolnosti izkoristite, še posebej kar se tiče ljubezenskega življenja, kjer ste malo v zaostanku.
On: Ves svet se zavzema za zdravo življenje, le vi vztrajate pri starem življenjskem slogu. Raje se streznite in si priznajte svoje zmote in napake! In nikar ne pričakujte spremembe čez noč, saj to enostavno ni mogoče.
STRELEC ^
Ona: Na poslovnem področju se bo nepričakovano pojavila povsem nova alternativa, zaradi česar se vam bo odvalil kamen od srca. Od vas je odvisno, ali boste to izkoristili in pridobili nekaj prednosti pred konkurenti.
On: Nikar se ne ustrašite na prvi pogled nedosegljivih ciljev, saj imate v resnici prav lepe možnosti za uspeh. Izbrati morate le pravilen pristop in vam uspeh enostavno ne more pobegniti. To niti ni tako težko ...
KOZOROG
Ona: Prijatelj vas bo na nek način prizadel s svojim obnašanjem, vendar mu boste kaj hitro tudi odpustili. Na koncu bosta ugotovila, da je bil vse skupaj en velik nesporazum, ki na srečo ni povzročil kakšne večje škode.
On: Postavljeni boste pred težko odločitev, pri kateri vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju imel še zelo pomembno vlogo. Seveda bo treba narejeno uslugo na primeren tudi način povrniti.
VODNAR
Ona: Na ljubezenskem področju boste sprejeli pomembno odločitev, vendar bo treba tudi zbrati pogum in to povedati svojemu partnerju, za katerega niste povsem prepričani, da se bo s tem tudi strinjal.
On: Ne verjemite tistega, kar govorijo ljudje, ampak poslušajte samo tisto, v kar ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so edino ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi.
Ona: Ne bo vam uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehajte, dokler je še čas. Ne poskušajte ujeti nemogočega, ampak počakajte, da bo nemogoče ujelo vas. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si mislite.
On: Sprva boste precej črnogledi, nato se bo izkazalo, da se vam obeta kar precejšen uspeh na ljubezenskem področju, kar vas bo spravilo v izredno dobro voljo. Sicer pa ste si to tudi zaslužili!
3
2
4
5
7
8
9
12
15
16
14
17
18
MUiM^ril^fTTTTl
Najlepše v podaljšku
Kar nekaj zanimivih debat se je razvilo po koncu proslave 20. rojstnega dneva judo kluba z Lopate.
ŠUDR, foto: GrupA
Najbolj zaslužna para za letošnji sprejem ob koncu leta - z leve: koreograf prireditve Igor Jelen Iggy in Barbara Bošnjak iz županovega kabineta ter župan Bojan Šrot s partnerko Katarino Karlovšek.
Zvezde pri Celjanih
Včeraj točno opoldne je celjski župan Bojan Šrot v veliki dvorani Narodnega doma pripravil tradicionalen sprejem ob koncu leta za vse gospodarstvenike ter predstavnike družbenega in društvenega življenja v občini. Zahvalil se jim je za vse dobro opravljeno delo v letošnjem letu ter jih pozval, naj po svojih najboljših močeh vztrajajo tudi v prihodnjem. Vsak od nas lahko kaj pripomore k boljši prihodnosti, prava moč pa je v sodelovanju. Tega nam v Sloveniji manjka, zato je župan Šrot poudaril, da če se bomo znali v Celju drugače obnašati, ni vrag, da ne bi skupaj ustvarili boljše čase. Ko nam bodo zvezde spet bolj naklonjene ... in v napoved teh časov so že včeraj sredi dne svetile v Narodnem domu.
IS, foto: SHERPA
Korenine judo kluba segajo v središče Celja, kjer je fante, ki so kasneje ustanovili Sankaku, treniral in vzgajal Dušan Tanko (6. DAN). Na fotografiji je desno od soproge Ljubice, levo pa je njegov nekdanji tekmec, sedaj pa seveda prijatelj Franc Pliberšek, ki je v Slovenski Bistrici ustvaril Leščaka, Očka ... »Zelo sem ponosen na generacijo judoistov, v kateri je bil tudi Marjan Fabjan,« je dejal Tanko, odličen učitelj, saj ga je učenec »Fabi« (7. DAN) presegel.
Zdaj »kojaka«, včasih »bitlsa« Marjan Fabjan, najbolj znan Slovenec v judo športu, in Tomaž Subotič, nekdanji košarkar, zdaj pa predsednik Šahovske zveze Slovenije, sta si nekaj minut po nastanku fotografije skočila v lase. »Subo« bojda hoče vedno bele figure .
Na koledarju tudi gasilci
Potem ko smo na koledarju za leto 2013 občudovali velenjske »knape«, so svoje mišice, orodje in druge pripomočke v podobni izdaji pokazali še člani desetine A iz PGD Rečica ob Savinji z mentorjem Cirilom Turkom. Večino desetine sestavljajo »olimpijci«, torej fantje, ki so pred leti na mladinski gasilski olimpijadi v Ostravi osvojili četrto mesto. Gasilci upajo na uvrstitev na olimpijado v elitni članski konkurenci, dotlej pa zbirajo denar tudi s poziranjem v domačem kamnolomu, v neposredni bližini Rečice.
US
Pogled na zbrane - od predstavnikov Cerkve ter gospodarstva na levi do kulturnikov na desni - tik preden so ugasnile luči in se je dvorana Narodnega doma spremenila v z zvezdami posuto vesolje.
Medgeneracijsko sodelovanje
Tradicionalni božično-novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča sta minuli teden odlično dopolnila dva bivša gimnazijca.
Gostja večera je bila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, solistka mariborske opere, ki jo sicer celjski gimnazijci dobro poznajo, saj se jim ob podobnih priložnostih večkrat pridruži. Drugi gost, 97-letni Milan Stante, ki je kot solist zaigral nekaj skladb na klavirju, je prav tako nekdanji gimnazijec, le da je maturiral že davnega leta 1934. Glede na to, da je gimnazijce navdušil že med prvim obiskom, ko jim je oktobra govoril o svojih letih šolanja in kasnejšem življenju pravnika, tožilca, sodnika, direktorja SNG Opera in balet Ljubljana, Šentjakobskega gledališča, pa dramaturga, gledališkega režiserja in dolga leta tudi koncertnega harmonikarja in pianista . seveda pričakujemo, da se bo tudi to sodelovanje nadaljevalo in bo Stante Celje še velikokrat obiskal.
IS, foto: GrupA
Koncert gimnazijcev sta tokrat popestrila Andreja Za-kojnšek Krt in Milan Stante.