Poltnlna plačana v gotovini Slovensk «tne Dfn V- Stev. 893 V Ljubljani, četrtek 28. decembra 1939 Leto \\ Slovesni obisk sv. Očeta Pija XII. pri italijanskem kralju in cesarju Prvi uradni obisk poglavarja katoliške cerkve pri italijanskem vladarju po letu 1870 Rim, 28. dec. o. Papež Pij XII. je danes vrnil italijanski vladarski dvojici uradni obisk. Prvič po letu 1870. se je zgodilo, da je vrhovni poglavar katoliške cerkve uradno stopil na italijanska tla in bil tam pozdravljen in sprejet z najvišjimi častmi. Na to slovesnost sta se Rim in vsa Italija pripravljala že več dni. Danes so že ob prvi zori ogromne množice rimskega prebivalstva in romarjev iz vse Italije v sto tisočih zasedle vse prostore in hiše ob poti, po kateri je šel slavnostni sprevod s papežem in njegovim spremstvom iz Vatikana čez Beneški trg do kraljevega gradu Kvirinala. Ob vsej poti je imela častno stražo italijanska vojska v paradni opravi, z zastavami in godbami. Na straži so bili zastopani vsi oddelki vojske s svojim orožjem in tudi bataljon albanske kraljeve garde. Ves Rim se je za to priliko odel v slavnostno zunanjščino. Vse hiše so okrašene s papeškimi in italijanskimi zastavamj, s cvetjem, dragocenimi preprogami in grbi. Slovesni sprevod s sv. Očetom je zapustil Vatikan ob 10. Na meji vatikanske države sta imeli stražo papeška< palatinska garda in oddelek italijanske grenadirske garde. t Papeža, ki se je odpeljal iz Vatikana v spremstvu državnega tajnika Maglioneja, vsega svojega dvora in plemiške garde, je na meji vatikanskega mesta pozdravilo posebno zastopstvo italijanskega kralja in cesarja in pa guverner rimskega mesta. Ko je papež s spremstvom zapustil Vatikan, so to naznanili vsi zvonovi cerkve sv. Petra. Ko pa je stopil na italijanska tla, je to novico čakajočemu ljudstvu sporočil starodavni zvon na rimskem Ka-pitolju. Po prvih pozdravih je razkošni in slikoviti sprevod nadaljeval pot po Cesti Pomirjenja proti Tiberi, med zvonenjem vseh rimskih zvonov in navdušenim pozdravljanjem stotisočglave množice, ki je klečala ob poti Sprevod je krenil čez vse rimsko mesto proti Piazza Venezia, od tam pa po Via Nazionale proti kraljevemu domu. Današnjemu obisku sv. Očeta Pija XII. pri italijanski kraljevski dvojici na Kvirinalu vse itali-ijansko časopisje posveča cele strani ter mu pripisuje velik mednarodni pomen. Listi predstavljajo današnji sestanek kot sestanek Cezarja in Petra. Prvi je vladar, ki brani narodne koristi svojega ljudstva, drugi pa je suveren Duha in Vere. S tem obiskom se bavi tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki objavlja uvodnik o pomenu današnjega sestanka med papežem in itali. janskem vladarjem. List poudarja, da pri dobri volji med dvema vladama za ureditev spornih vprašanj ni nobene sile, ki bi mogla preprečiti mir. Izkušnja kaže, da se mir vedno lahno doseže z medsebojnim sporazumom. Novi uspehi finske vojske: Priprave za finski sunek proti Belem morju Če ta poskus Fincem uspe, bo ruska vojska na severu odrezana od zaledja rtiga, 28. dec. o. Snočnje poročilo s finskega bojišča pravi, da so finske čete na severnem delu v bitki, ki je trajala več ur, zajeli nad 5000 sovjetskih vojakov. Na bojišču so zapustili rdeči veliko število mrtvih in ranjenih. Pri Salli so Sovjeti poskušali dvakrat napasti Na Finsko prihajajo vsak dan nove podpore in prostovoljci iz vse Evrope. Poveljnik finske armade general Talvela namerava poskusiti z izvedbo zelo drznega načrta. Prodreti hoče v Sovjetsko Rusijo ter doseči pristanišče Kandelaski ob Belein morju, finske postojanke. Po hudem boju so bili pri- I okrog 65 km za mejo in na ta način prerezati siljeni na umik. Finci so izvedli protinapad in potisnili sovjetske četo za 20 km nazaj, skoruj do moje. Finci so na raznih bojiščih zajeli ali uničili šestnajst tankov. ^ Sovjetsko letalstvo je včeraj bombardiralo več obalnih mest, med temi Abo in Viborg. Škode niso povzročili napadi nobene Napovedi o bližnjem obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana na Madžarskem Priprave za obrambno zvezo proti sovjetski Rusiji Budimpešta, 28. dec. m. Poučeni politični t krogi zatrjujejo, da bo v najkrajšem času dopotoval v Budimpešto italijanski zunanji minister groi Ciano ter da se bo na Madžarskem mudil nekaj dni na lovu. Pri tej priliki bo imel več sestankov tudi z vodilnimi madžarskimi politiki, zlasti s predsednikom vlade ter z zunanjim ministrom. Prihod italijanskega zunanjega ministra v Budimpešto spravljajo v zvezo s posredovalno akcijo Italije za odstranitev vseh sporov med Madžarsko in Romunijo. Drugi ^ namen tega italijanskega obiska pa je pripraviti tla za trdno obrambno zvezo proti vsakemu^ poskusu sovjetskega prodiranja v Podonavje in na Balkan. Madžarski listi v tej zveri omenjajo države, ki bi zaradi svojega idejnega stališča in zaradi svojega političnega položaja prihajale za tako zvezo v poštev. Začetek gospodarskih in vojaških pogajanj med Sovjeti in Bolgarijo v Moskvi Moskva, 28. dec. o. Bolgarsko trgovsko zastopstvo, ki se bo s sovjetskimi krogi pogajalo za sklenitev nove gospodarske letalske in pomorske pogodbe, je včeraj dopotovalo v Moskvo. V odposlanstvu so zastopniki sedmih bolgarskih ministrstev, kar priča, da posvetovanja v Moskvi ne bodo samo gospodarskega, temveč tudi političnega in vojaškega značaja. Pri njih bo skušala Sovjetska Rusija od Bolgarije dobiti privoljenje, da bi Bol-tonia. postala oporišče za širjenje boljševiškega mer bi bila enotna fronta balkanskih držav proti vmešavanju velesil onemogočena. Ni še točno znano, kaj bodo Sovjeti Bolgariji ponudili, kaj od nje zahtevali in kaj jim je pripravljena Bolgarija dati. Toda če so od močne in dobro oborožene Turčije zahtevali nesprejemljive reči, se zdi, da tudi njihove zahteve do Bolgarije ne bodo skromne. «*#• jjMr^esrdnm i. "piiTržaS.".1"!! i ri”ik” ***• mu“- Strašen potres v osrednji in vzhodni Turčiji T?hoemo,,,°ki?o!,oUa»» Vesti 28. decembra Ves svetovni tisk razpravlja o mirovnem vabilu, «a J® Papež Pij XII. poslal za Božič vsemu svetu. Zlasti poudarjajo iz njega dostavke, ki govore o svobodi malih narodov, in o socialni pravičnosti. Zbiranje prispevkov za Finsko je včeraj na »vedskem doseglo vsoto 4,909.147 švedskih kron ali okoli 50 mili jonov francoskih frankov. 1 nspevki, zbrani na Norveškem, so pa krmi ' ZUCS skoraj 4 milijonov norveških V tednu med 17. in 24. t. je francoska vojna mornarica ustavila 16 ladij in zaplenila 40 tisoč ton blaga. Ob istem času je britanska mornarica zaplenila 6824 ton blaga. Od začetka■vojne je francoska mornarica zajde-n d a 40.000, britanska mornarica jia 516 tisoč 704 tone blagu. Po dogovoru med belgijskimi delodajalci in rudarji se bodo rudarji, ki so doslej stavkali. jutri vrnili na delo. Švicarska vlada je uradno razglasilu, da bo četrti švicarski armadni zbor sestavljen 31. januarja 1940. V Newyorku bodo te dni prodali za staro železo parnik »VVashington«, ki je leta 1018 pripeljal v Evropo na mirovno konferenco predsednika Združenih držav VVilsona. Nemčija in Sovjetska Rusija sta po dolgih pogajanjih podpisali sporazum o ureditvi železniškega prometa čez poljsko ozemlje. Sporazum vsebuje določila o prevozninah, o carinah o nadzorstvu in o skupnih obmejnih postajah. Nemčija in Slovaška sta včeraj podpisali pogodbo po^ kateri bodo Nemci lahko dobivali na Slovaškem slovaško državljanstvo, Slovaki pa nemško. Z novo pogodbo je nemški vpliv na Slovaškem še povečan. Ameriška vlada zanikuje vesti, da bi nameravala v kratkem ustaviti diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. po vseh nemških mestih so za Božič priredili v katoliških in protestantskih cerkvah koncerte svetih skladb. Koncerti so imeli povsod ogromen uspeh in jih bodo morali po večini ponavljati. To dejstvo priča, kako so liudie potrebni duhovne tolažbe. Novo zvišanje davkov zaradi vojnih izdatkov napovedujejo v Nemčiji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal italijanskemu vladarju za Božič brzojavko v kateri govori o potrebi skupnega dela za mir in se kralju in cesarju zahvaljuje za vse kar je doslej za mir naredil. Francoska torpedovka »Sirocco« je včeraj izvedla že 4. uspešni napad na nemške podmornice Francoska vlada jo dozilaj prepovedala 242 pomožnih komunističnih organizacij ki so se — kakor pri nas — skrivale pod raznimi socialnimi, človekoljubnimi, kulturnimi in kiiji*ev nimi krinkami ter bile v plačani službi so vražnikov Francije. Okrog 10,000.000 dinarjev letno bo značka čista zakupnina za nevtralne ladje srednje velikosti, če jih bodo lastniki dali v najem anule-ški trgovski mornarici. Zastopniki vseh japonskih strank so ministrskemu predsedniku Abeju izročili spomenico, s katero obsojajo delo vlade in zahtevajo naj odstopi. Ameriški urad za javno mnenje je izvedel glasovanje o tem ah naj predsednik Roosevelt še ostane na svojem mestu ali ne. 63% glasovalcev se je izjavilo za to, da naj Roosevelt še tretjič kandidira za predsednika Združenih držav. Bivši predsednik poljske republike Moscicki je včeraj dopotoval v švicarski Freiburg, kjer bo ostal na zdravljenju Švicarska vlada je po Rdečem križu poslala Fin-ski pomčo v znesku 100.000 Švicar, frankov. Danske socialistične delavske organizacije so sklenile, da bodo vsi danski delavci dali enourni zaslužek za pomoč Finski. Lepo bi bilo, da bi ta sklep posnemali tudi naši socialisti, ki so se svojčas tako skazali z zbiranjem za španske boljševike. Število smrtnih žrtev pri nedavni železniški ne-•«*> »lizu Berlina je zdaj naraslo na 196. več 100 ljudi je v bolnišnicah in je treba pričakovati novih smrtnih žrtev. U delavskih vstajah in uporih v Leningradu, Kronstadtu in Kirovu poroča italijanski tisk, ki pravi, da je »oče delavcev in kmetov« Stalin poslal nad delavce letala, da so jih bom-bardirala. Včeraj je bil zaključen trgovinski sporazum med Anglijo in Švedsko. Sporazum se nanaša na vse predmete, katere ge mogoče izvažati v sedanji vojni in velja za vso vojno. Argentinska vlada je zavrnila nemško zahtevo, da bi spustila vse internirane nemške mornarje s potopljene križarke »Admiral Graf v. Spee«. Svojo zavrnitev utemeljuje 6 pogodbo, ki je bila glede takih primerov sklenjena v Haagu. Selitev Nemcev iz listih krajev bivše Poljske, ki so jih ruske čete po 17. septembru zasedle, ae je že začelo. Na podlagi sporazuma med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo mora biti ta preselitev končana do 1. marca prihodnjega leta. Selitev vodi šef mestne policije Himmler. Nemške izseljence bodo čez zimo nastanili v posebnih taboriščih in v kmečkih posestvih v koridorju, od koder so poljske kmete že prej pregnali. Vseh priseljenih Nemcev bo okrog 10.000 Predsednik vlade v Liki Belgrad, 28. dec. m. Pred svojim odhodom 7 J« , I,e. >me) včeraj predsednik vlade Cvet-kovic daljši razgovor z ministrom dr. Konstan-tinovicem o vseh vprašanjih, ki so trenutno na dnevnem redu. Zatem sta imela sestanek mini-8 nt Markovič in dr. Konstantinovič. Notranji minister dr. Mihaldžič je z včerajšnjim i>opoldanskiin vlakom odpotoval v Liko ter bo počakal na prihod in sprejem ministrskega predsedniku Dragiča Cvetkoviča, ki je snoči ob 11 odpotoval tja. Predsednik vlade bo z notranjim ministrom obiskal več krajev v JRZ. *er lmCl tUtli nekU'’ sestankov * Pristaši Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 28. decembra. Dolgo časa sc je pripravljala vremenska sprememba. 2e dva dni pred prazniki so nekateri napovedali sneg, češ da ga napoveduje •sije, ki ga je imela luna. Nekajlcrat se je zvečer nebo močno zoblačilo, kazalo je, da bo že ponoči začelo mesti. Med prazniki pa se je za-čuda dolgo držalo lepo vreme. Dnevi so bili krasni kakor že leta in leta ne ob istem datumu. Temperatura pa je iz dneva v dan kar vztrajno naraščala. Nazadnje se je vreme v resnici sprevrglo. Včeraj je prav narahlo začelo mesti izpod neba. Droban sneg se je vsipal in ker so bila tla lepo suha, se je tudi kaj kmalu že začel prijemati. Okrog poldneva in tudi že nekaj popoldanskih ur je lepo metlo. Vse je kazalo, aa sneg ne bo naglo nehal, ampak da se gu bo naletelo dovolj. Smučarji, ki med tednom nimajo časa, da bi se odpravljali kaj dalje iz mesta ven, so se že veselili, kako se bodo tako med opoldanskim odmorom podajali proti Golovcu, pod Tivoli, pod Rožnik. Pa se je sneg ustavil že zgodaj dopoldne. Prav močna burja je pritisnila in začela pehati oblake proti zahodu. Hkrati pa je postalo mrzlejše. Zvečer je posijala luna in kmalu je svetila s popolnoma jasnega neba, na katerem so se lesketale velike, redko posejane zvezde. Bila je tako lepa noč, kakor že dolgo ne. Kazalo pa je, da bo jutro pošteno mrzlo. In tako se je tudi zgodilo. Davi smo zaznamovali prav nizko temperaturo. Kar —13° Celzija je kazal termometer. Jutro je bilo imenitno, nebo popolnoma jasno in čisto. Na vzhodnem nebu je že rasel dan, svetlejše je postajalo, na zahodnem pa je še dolgo svetila luna. Vse kaže, da bomo /.daj spet dobili vrsto jasnih, mrzlih dni, Okrog pošte bo odzdaj ponoči mir Stanovalci hiš okrog pošte so naslovili nu župana dr. Adlešiča pismo, kjer brez pretiravanja opisujejo, koliko trpe zaradi neprestanega kaljenja nočnega miru. Takole pišejo: »Skoraj vsako noč, gotovo pa vsako sobotno in nedeljsko noč se prične ob eni, dveh ali treh razgrajanje in tuljenje pijanih ljudi, ki prihajajo iz bližnjih javnih lokalov. Ti ljudje proizvajajo včasih take divje glasove, kot bi ušli iz norišnice ali pa bi spadali tja... Obrnili smo se že na pristojno oblast... Dovoljujemo si zato, gospod župan, da v svoji lastnosti kot politična oblast I. stopnje zahtevate, da se poskrbi za red in mirno spanje ljudi, ki so tega bolj potrebni kot ponočevanja... Ako pa ne zadošča en stražnik, naj policija postavi dva ali več stražnikov, morebiti na račun lokalov, ker je notorično znano dejstvo, da se vsako noč, ali vsaj vsako sobotno ali nedeljsko noč izgredi ponavljajo... Tako lokali, kjer se sestaja publika z bezniškimi manirami, ne spadajo na ta prostor. Če pa so že tam, spadajo pod strogo policijsko nadzorstvo v lokalu in na cesti. Ze seaaj pri zaprtih oknih se zaradi nočnega tuljenja m vpitja redno po vseh hišah okrog pošte zbujajo iz spanja cele družine, kaj bo šele poleti, ko so okna odprta. Zanašamo se na Vas,..., da boste tu — tudi v luštnem interesu — napravili red.c Nadalje se stanovalci hiš okrog pošte pritožujejo tudi zaradi postreščkov pred Emono, ki ovirajo in zastavljajo ob vsakem dnevnem času pločnik. Enako se stanovalci pritožujejo proti divjajočim in drvečim motornim kolesom, ki z odprtim izpuhom kot nalašč prav mimo pošte delajo naj večji kraval, čeprav se sme v mestu voziti samo z zaprtim izpuhom. Upravičeno zaključujejo stanovalci svoje pismo takole: »Res so vse to v primerjavi s svetovnimi dogodki malenkosti, ampak žal, človekovo življenje sestoji iz samih takih in enakih na videz malenkostih.« Mestni župan je pismo odstopil pristojni oblasti s pristavkom, da mu je iz lastnega opa zovanja znano, da so navedbe v pritožbi popolnoma točne, ker sam noč za nočjo posluša ne znosno razgrajanje ponočnjakov, krokarjev in pijancev pred pošto, prav tako mu je pa znano, da so podatki glede divjanja motornih koles z odprtimi izpuhi popolnoma točni, ni mu pa znano, da bi nilo v tej stvari že kaj ukrenje-nega. Z neznosnim ropotanjem motornih koles se je že opetovano bavil tudi turistični odbor za mesto Ljubljano, ki je tudi interveniral. — Župan dr. Adlešič prosi upravnika policije, da se osebno zavzame za ureditev teh perečih vprašanj in odpravo nočnih motenj v Ljubljani, kakor tudi ostalih v pismu navedenih po-inanjklivosti. »Poudarjam enodušno prepričn-žanje vsega ljubljanskega prebivalstva, da je Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike motornih vozil na naredbo štev. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče pogonsko gorivo, ki je objavljena v Službenem listu štev. 103 dne 27. t. m. in poziva prizadete lastnike du so v izogib posledic, ravnajo po predpisanih določilih. v tej stvari remedura nujno potrebna. (Podčrtano tudi v pismu). Ljubljansko meščanstvo bo izredno hvaležno, ako bo v opisani smeri z energičnimi ukrepi in strogimi kaznimi izboljšan red in mir v Ljubljani.« Danes je tepeinl dan Današnji dan je posebno v časteh pri mladini. Te čase sicer ne več toliko kakor je bil pred leti, vendar pa nekoliko še vedno, zlasti pri otrokih revnejših rodbin. Ze na sv. Janeza dan se oborožijo s primernimi šibami, na god Nedolžnih otročičev(ali na tepežnico, tepežni dan) pa se zjutraj dvignejo s postelj že prav zgodaj in takoj »otepežkajo« svoje starejše brate in sestre ter starše. Potem pa se odpravijo dobro oblečeni ven, da obiščejo sorodnike in znance domačih. Tu pa tam ustavijo tudi kar na ulici še kakšnega človeka, ki ga sicer ne poznajo, vendar pa se jim zdi na pogled toliko dobrodušen, da bi jim utegnil odriniti kaj dobrega za pod zob ali pa dinar. Marsikdaj pa se v današnijh pustih, tudi za poeziio te vrste neobčutljivih časih, urežejo. Tisti, ki ga poskusijo »tepežkati«, natnrači čelo ter jih osorno napodi. To pa ni lepo! Pustimo otrokom še tisto malo veselja in običaja, kar se ca je ohranilo iz prejšnjih časov! Ce stisnete takemu majhnemu, vsemu premraženemu tepežkarju kronico ali pa dinarček, vas zato prav gotovo ne bo »vrag vzel«l Otrokom pa se bo zdelo na vso moč dobro! Naj imajo svoje veselje, ko stopajo k odraslim, jih oprašijo s šibo in pri tem kličejo: »Rešite se, rešite se!« Danes bo tepežkarje prav pošteno zeblo. Pravkor smo zvedeli, da so imeli davi na ljubljanskem aerodromu kar —21.4° Celzija, in toliko mraza so zaznamovali tudi v Mariboru. Bolnišnica bo rekord obdržala Med prazniki ljubljanska bolnišnica sicer ni imela nogve kakšnega obiska, saj se ljudje, tudi če jih obide kakšna bolezen — razen če le ni prehuda — za praznike kaj neradi podajajo od doma med bolnišniške zidove. Zato pa takoj, ko so prazniki v kraju, pohiti vse betežno in pomoči potrebno, da še pravi čas dobi zdravnika. Nekaj bolnikov pa je prišlo tudi med prazniki, tako da je bolnišnica na Štefanovo zapisala že 34.000 ega bolnika, ki ga je bila sprejela letošnje leto. Pravijo, da bomo do 1. januarja, če bo šlo tako naprej, morda učakali že 35.000. Sicer pa je že številka 34.000 absolutni rekord v obisku, kar ga je v vseh letih doslej mogla izkazati ljubljanska bolnišnica. Včeraj zvečer je bil ob šestih sprejet bolnik, ki je bil registriran s številko 34.164. Nas seveda bolj kakor navadni bolniki, ki so bili oboleli zaradi prehlada ali kakšne drage podobne nadloge, zanimajo tisti, ki jih je zadela kakšna nesreča ali pa so morali v bolnišnico zaradi kakšnih nenavadnih zunanjih okoliščin. Tudi takih je bilo nekaj sprejetih v zdravljenje. Včeraj je dopoldne snežilo, zato je tudi postalo vstopanje iz železniških vagonov kar dovolj nevarno, ker je na stopnicah in na tleh močno drselo. Na Glavnem kolodvoru je tako nenadoma spodrsnila dvaindvajsetletna Ljudmila Novakova iz Podsmreke pri Ljubljani, v času, ko je hotela stopiti na dolenjski vlak. Pri nesrečnem padcu si je zlomila desno nogo ter so jo morali prepeljati v bolnišnico. Zdaj bodo iz dneva v dan v bolnišnici zaznamovali pogostejše nesreče pri smučanju, saj prihajamo v pravo zimskošportno sezono. Zlasti ob nedeljah, ko imajo ljudje za smučenje čas in ko jih v prirodo odhaja več, bodo te nesreče številne. Prvi pnesrečenci iz belega športa pa so bili sprejeti v bolnišnico že zdaj. Prav tako si je pri smučanju zlomil desno nogo posestnikov sin Albin Malavašič iz Podsmreke pri Ljubljani. _ Po ekrazitni vžigalni kapici je tolkel tesar iz Žirov, Tolar Vinko. Kapica pa je eksplodirala, in pri vzbuhu je Tolarju odtrgalo roko v zapestju. Neznanci so napadli delavca iz Stražišča pri Kranju, Franceta Dagarina. '1 ako so ga obdelali, da je moral po zdravniško pomoč v bolnišnico. S kolesa je padel kurjač v tovarni Medič-Zankl, France Kalan. Padel pa je tako nesrečno, da si je zlomil pri padcu levo nogo in se šc potolkel. Neznana kolesarka (!) je v Šentvidu pri Stični podrla s svojim vozilom delavca Petra Meštka iz Velikih Lašč. Meštek je padel tako nesrečno, da si ie zlomil levo roko. No, zdaj so pa začele še kolesarke podirati pešce! Bolj malokdaj se kaj takega ponavadi dogaja. Moški, ki jo mahate peš, dobro se pazite vbodoče! V Škofji vasi pri Celju so neki neznanci napadli delavca Stropnika iz Celja. Prav nič mu niso prizanašali. Obdelali so ga tako hudo, da je moral v bolnišnico. Vremensko poročilo Kranjska gor«! —17, barometer s« dviga, jasno, mirno, drsališče uporabno. Bled: —2, jasno mirno, 5 cm pršiča na 20 cm podlage. Pokljuka: —17 jasno, mirno, 15 cm pršiča na 80 cm podlage. Komna; —7, drobno mede, 20 cm pršiča na 100 cm podlage Velika Planina: —9, jasno, 10 cm pršiča na 60 cm podlage. Zlatorog: —11, delno oblačno, 6 cm pršiča na 30 cm podlage. Polževo: —16, jasno, (0 cm pršiča. Sv. Križ nad Jesenicami: —7 jasno, mirno, 12 cm pršiča na 30 cm podlage. V šolskem drevoreou Ljubljana, 28. decembra. Ljubljanski živilski trg je eden tistih javnih prostorov v Ljubljani, na katerih se vsak dan odigra kopica drobnih dogodkov, ki nepristranskemu opazovalcu v žarkih barvah razgrinjajo naše življenje in naše ljudi. Dostikrat ima takle droben dogodek kriminalno barvo, toda po navadi se stvar poravna brez moža postave: sankcija za prestopek je v takem primeru klofuta ali brca — kateri ud je pač bolj pri roki —, ali pa samo toča psovk, pomešanih s kletvicami in grožnjami. Slednjih se poslužuje zlasti nežni spol, ker le tu v izdatni meri najde priložnost za uporabo svojega najsposobnejšega organa. Nežnost spola sicer pri tem nekoliko izgubi, toda, kaj hočete, bon-ton na trgu ni pri roki. Dogodkov, v katerih se razodevajo običajne človeške slabosti, kakršnih že ne smatramo več za greh, se odigra na trgu vsak dan dovolj, bili so že tudi dovolj ovekovečeni na različnem apirju. Dogodek pa, ki se je te dni odigral v olskem drevoredu, spada že nekoliko bolj med nenavadne, zato naj postrežemo z njim: Pred mesarsko stojnico tam nekje bolj v sredini Šolskega drevoreda je te dni stalo kakšnih pet, Sest žensk, gospodinj in gospodinjskih pomočnic (tako se zdaj po novem reče kuharicam). Strokovnjaško so s pogledi in s prsti tipale kose mesa ter ugibale, za kaj bi se odločile, da bi bilo za čim manj denarja čim več v loncu. Marsikateri je seveda tudi zdrknil pogled na zastavnega, mladega mojstra, ki se je okretno sukal po stojnici, toda samo za nekaj hipov, kajti za mojstrom je stala mojstrica in v roki je držala nož. Mojster je stregel po svojih najboljših močeh, zdaj je imel v roki sekiro, zdaj kos jeter, zdaj utež, zdaj papir, zdaj drobiž. Kljub temu pa so mu oči pazljivo švigale okrog in nič se ni moglo zgoditi na stojnici, kar bi ušlo njegovemu pogledu... Med ženskami je stala čisto pri kraju stojnice tudi neka gospa, in sicer takšna gospa, ki bi ji v družabni klasifikaciji obiskovalk ljubljanskega trga pripadel naziv »boljša« gospa. Boljše je bilo na njej vse, od visokih peta in kakor pajčevina tenkih svilenih nogavic pa preko krzna tja do koketnega klobučka in debelih plasti rdečila na ustnicah, zato ni čudno, da so se tudi njene oči izpod umetno privihanih trepalnic ozirale po boljših kosih in da so njeni skrbno negovani prsti segali po boljših rečeh. Ko je prišla vrsta nanjo, je imela na podlagi jedilnega lista že izbrano vse potrebno. Malo govedine, košček teletine, nekoliko možgančkov, da bo kaj spremembe itd. Iz njenih rok so romali kosi na vago, mojster pa je na papir računal deke in dinarje. Gospa je že odprla denarnico iz safija-novega usnja, misleč, da je račun končan, toda zdajci se mojster prijazno oglasi: »Gospa, pa prekajena reberca, ki jih imate v torbici? Se tista bo treba zvagatil« »Kako? Kakšna reberca?« »I ona, ki ste jih prejle vtaknili v torbo.« Mojstrov glas je bil že za odtenek manj prijazen. »Nobenih reberc ni v moji torbil« Toda obenem je torbo krčevito stisnila k sebi. Ljudje so postali pozorni in boljša gospa je postala predmet radovednih pogledov. »Gospa, videl sem na lastne oči, da ste stisnili kos prekajenih reberc v torbo. Kar na dan z njimi, sicer se Domo pomenili s stražnikom.« Mojstrcfv glas je bil že grozeč. Zdaj pa je bilo tudi potrpljenja boljše gospe konec. Zacepetala je z drobnimi nožicami po blatu Šolskega drevoreda, da je obrizgala sosede: »Kakšna nesramnosti Kaj si ta človek drzne!« Toda mojstra ti očitki niso prav nič genill. Da se ne bi stvar preveč zavlekla, je ročno segel po torbici boljše gospe, ki se je zaman z vsemi štirimi upirala. Mojster je v naslednjem hipu privlekel na dan lep kos sočnih prekajenih reberc in jih pomolil gospe pod nos: «He, kaj pa je to? Tale reberca ste prejle sunili s pulta, dobro sem vas videl. Tule so pa le- ^ ^Boljša gospa se je ozrla okrog sebe, kakor da bi iskala pomoči. Toda opazila je same prezirljive, škodoželjne poglede in že je “videla da je njena igra izgubljena. Toda še je hotela dokazati, da je dorasla tudi takim položajem. Pomilovalno se je namrdnila in sikajoče kakor kača zabrusila: »Imejte tista vaša reberca, če vam je toliko zanje. Pa še ono, kar sem izbrala imejte sami. Nič ne bom kupila.« Filmi »Edvard VII. in njegova doba« (Kino Union). Znani francoski režiser Marcel L’Herbier je ustvaril mogočno zgodovinsko filmsko delo o razvoju dogodkov in o prizadevanjih mož, ki so pred svetovno vojno vzpostavili po sekularnih nasprotjih in borbah končno »srčni sporazume med dvema velikima evropskima silama. Cel niz zgodovinskih osebnosti, ki so v odločilni meri posegale v dogodke, srečavamo v tem filmu. Režiser je znal s priložnostnimi postranskimi prizori iz tedanjega življenja in običaja prirediti pristno vzdušje znamenite dobe, hkratu pa je v vsem blesku oživil veličastje vladarske mogočnosti in spoštovanje, ki so ga bili deležni pastirji narodov, ker so se znali prilagoditi spremenjenim razmeram. Od nekdanjih, nedostopnih vladarjev so se spremenili v priljudne, pametne in spretne poznavalce ljudi, s katerimi so znali ravnati tako, da so se jim morali priljubiti. Edvarda VII. igra suvereno odlični Victor Francen. Boljšo zasedbo si je za to vlogo skoraj težko misliti. Kraljico Viktorijo odlično podaja nadarjena Gaby Morlay. Izvrsten lord Kitchener je Jean Galland. V filmu dalje srečamo Pierreja Richarda Willma, Jeana d’Yda, Baumerja in druge odlične reprezentante franc, igralske umetnosti. »Edvard VII. in njegova doba« je bil napravljen po knjigi slovitega francoskega pisatelja Andreja Mauroisa. Inspirirala ga je prav gotovo tendenca za čim ožje in prlsrčnejše sodelovanje med Francijo in Anglijo. Gotovo je tudi v tem smislu svojo nalogo opravil v pomembni meri. Tendenca pa ni toliko vsiljiva in očitna, da bi utegnila škodovati umetniški vrednosti. Stavka v Trbovlfah fe v kraju Trbovlje, 28. decembra. Včeraj je prenehala stavka v trboveljskih premogokopnih obratih. Delavci so spoznali, da so to stavko poskusili izzvati neodgovorni komunistični elementi, ki bi bili radi ob dogodkih v velikem svetu kovali kapital zase in za svoje obskurne interese, povzročili zmedo ter škodovali delavskemu stanu samemu. Delavstvo je naglo trezno spregledalo razmere, položaj, neupravičenost in nespametnost te stavke ter hkratu tudi namere elementov, ki so se varno skrivali v ozadju in prežali, da bi izkoristili priliko in morda dosegli svoje cilje, ki so v nasprotju z delavskim blagrom. Vrnili so se na svoje delo, komunisti pa so spet enkrat doživeli popolno polomijo — kakor jo njihovi vzorniki prav te čase preživljajo povsod v širnem svetu moralno, gmotno in konkretno pa zlasti na Finskem, kier so jih dobili po prstih, ker so s surovo silo poskusili ponižati mali, junaški, v vsakem pogledu lepo urejen' narod. Trboveljski premogokopni obrati spet poslujejo normalno od včeraj, 27. decembra zjutraj. Oblasti zdaj poizvedujejo za tistimi elementi, ki bi bili zavoljo svojin mračnih ciljev radi pretentali pametno trboveljsko delavstvo. Malenkosti.. . Od uprave ljubljanskega radija smo dobili naslednje: 1. Ni res, da radio ni mogel dobiti deset minut in kakega predavatelja, ki bi bil povedal njegovemu občinstvu Se to, da praznuje ta teden slovenska univerza dvajsetletnico svojega dela in boja, res pa je, da je radijsko vodstvo že pred mesecem naprosilo g. rektorja dr. M. Slaviča, da sam predava ob tej slovesnosti, kar je tudi storil v soboto, 9. t. m. od 18.40 do 19, in da smo vrhu t. ga tudi med poročili večkrat naznanjali priprave za proslavo. 2. Ni res, da je bila edina reč, s katero se je radio oddolžil temu dogodku, slabi prenos iz Uniona, kakor prenaša pač vsako komedijo, res pa je, da prenašamo samo resne in pomembne prireditve, kakor so verske, narodne in državne slovesnosti in da doslej še nismo prenašali nobene komedije. 7 p radiofonsko oddajno posta5«: France Koblar. * Priu,..'muiiu uornji popravek, dasi ni sestavljen po določilih zakona o tisku in dasi nam ni bil pravilno poslan. Prinašamo ga zato, da je zdaj uradno, iz ust radijske uprave same potrjeno, da v tednu pred 20 letnico slovenske univerze v Ljubljani, t, j. od 11. do 17. decembra t. L naš radio ni našel niti borih deset minut za to veliko kulturno slavje. To smo namreč radijski upravi mi očitali, nič drugega. Kar se tiče prenosov, ugotavljamo, da naS radio ni ob tem velikem dogodku prenašal glavnega in bistvenega dela slavnosti: proslave na univerzi, temveč samo nebistveno in manj pomembno prireditev iz Uniona. In že se je obrnila ter v pozi užaljene filmske dive s hitrimi koraki zapustila prizorišče, na katerem je še nekaj časa ostal lahen duh po fini la-vendlovi kolinski vodi, potem pa je še ta izginila in dogodka v Šolskem drevoredu je bilo konec •.. Na ulici je zdaj bilo tiho, da bi človek dišal šivamko, če bi bila komu ušla na Ha. Ko je Rocky iz zvočnika zaslišal Jer-ryjev glas, je zadrhtel. Vse bi bil pričakoval, samo tega ne... Tudi bi se bil vsem poskusom lahko upiral in zavračal vsako mešetarjenje. Zdaj pa je prišel s prošnjo človek, kateremu ne bi bil mogel ničesar odreči, človek, ki mu je e tvojim delom prvi dal zaslutiti boljšo pot, boljše življenje. Pa ni bil sam Jerryjev glas, ki ga je vrgel iz kratkega ravnovesja. Vedel je zdaj še nekaj drugega. Vedel je, da je z duhovnikom prišla tudi Laury in da zdaj v 6tirahu in drhte čaka, ali bo duhovnova prošnja kaj zalegla. Zazdelo se mu je za trenutek, da mu bi to utegnilo koristiti. Mila sodba, kratka kazen, potem? Potem bi morda prišlo drugačno, lepo, spokojno življenje, mirna ljubezen, sreča... Toda že prihodnji trenutek »e je zasmejal svojemu sanjarjenju. Kje pa! Preveč« si je bil nanizal hudih, neodpustljivih reči, da bi mogel računati na popustljivost, na milost. Za njim so ležali mrliči: eden, dva, trije, deset... kdo ve koliko. Streljal je na slepo, na vsako '4lavo, ki se je pokazala za nijim. Ti mrliči *o zapečatili njegovo usodo, naj 60 bile eliike, ki so se mu porazal« ob prijateljevem ldicu, še tako lepe in vabljive in obljubljajoč«. Angeli garje Roman s slikami Bil je izgubljen, zaigral je bil glavo. To je bila edina trdna rc' " ;ileri ni bilo dvoma. Da bi se udajal? Ha, hal Skoraj s« je na glas zawnc'al pri tej misli. Stienil je zobe in začel pregledovati, koliko orožja mu je še ostalo, da •« bo branil. Naglo je segel v žep ter zmetal Iz njega vse patrone, kar si jih je bil nabral v mizi pri Macu Keeferju. Potem j« odprl samokres in začel tlačiti vanj stre-livo. Nenadno ga je pogrelo: patroni niso hoteli v magazin. Poskusil je še enkrat, še dvakrat — nič. Niso bili prave mer«. Niso šli v njegovo cev. Bil je brez obrambe! Sam sebi ni hotel verjeti in je kar naprej poskušal. Mislil je, da se bo vendarle kaj preo.krenilo in da bo strelivo šlo v cevi. Toda ni bilo nič: patroni so bili za las preveliki. Prijel ga je obup, da bi se bil zaletel z glavo v *id. Nikjer ni bilo izhoda, nikjer rešitve, konec se mu je bližal neiz- prosno in nezadržno kakor poslednja' sodba. Toda navzlic obupu še ni bil tako na koncu, da bi se bil pripravljen mirno uda-ti. To ni bila njegova navada. BU je odločen, da se bo branil z zobmi, če ne pojde drugače. Okoli in okoli je bila mračna, zlobna, nič dobrega obetajoča tišina. Tišina pred poslednjim udarcem ... Nekaj se je pripravljalo... Ni slišal ničesar, toda zdelo se mu je, da prihaja nevarnost bližje in bližje Skoraj bi bil dejal, da shši njen bližajoči 6e dih. Nenadno Je Rocky ostreie prisluhnil. Zdag je razločno slišal korake, ki so 6e bližali po hodniku. Koraki so bili trdni in odločni, nič podobni korakom oprezujočega, zalezujočega človeka. Še preden je mogel razmisliti, kako in kaj, so 6e vrata njegovega skrivališča od-prla. Ne da bi kaj pomisMl, je Rocky kar iz navade naperil prazni samokres proti vratom. Pritisnil je na oetelini, toda orožje ni dalo odgovora. I Potem je nenadno povesil revolver. Na vratih ije <*tal prijatelj Jerry ... Gledala sta 6e nekaj trenutkov brez besedi. Obema je bilo težko od genotja in od strahote, katere sta 60 zavedala oba. Čez čas je Roctky požrl bolečino, ki mu je vstajala, in z zamolklim glasom dejal: »Jerry! Zakaj si prišel!« Duhovnik se je samo smehljal. Rocky j? spraševal dalje: »Kaj hočeš umreti? Kai ne veš, kako je z mano?« Duhovnik je zdaj odgovoril: »Vem! Zato 6em prišel Vedel sem,,7,^ boš to uro strašno sam in da morom biti pri tebi...« ,. Rockya je stisnila bolest i* Najrajši bi se bil vrgel prijatelju okoli vratu Ni mogel več reči niti besede. Jerry j« čez čas nadaljevali _ »Nisem mogel pustiti, da te ubijejo kakor psa. Saj si vendar človek. In moj prijatelj . Duhovnikov mirni glas je čudno donel po tem mračnem prostoru, kakor da prihaja iz drugega sveta i Rocky še vedno ni mod el ««■» viti b»- sed iz sebe. Prijatelj ga je razorožil. »Rooky — končano je!« Rocky je sklonil glavo. Bil je uničen. Tiho je odgovoril: »Vem!« Jerry je nadaljeval: »Edina reJitev je, če se udasl* Ta beseda, najbolj osovražena, kar jih je Rocky poznal, je čudno razbila vse tegobno razpoloženje, katero je bila ustvarila duhovnova navzočnost. K.ar »arn od sebe je vzrasel v Rocky odpor. Udati se? Udati se policiji, zdaj, ko je bilo vseeno? Ne! Nikdar ne! Tudi Jerryju, edinemu prijatelju na ljubo ne. Stisnil je zobe in trdo sunil iz sebe: »Da, vse je izgubljeno. Udati se, seveda! To je edina rešitev. In veš zakaj? Ker si se moral mešati v to reč ti, ravno ti, edini, ki ima kaj oblasti do mene.« Nastal je molk, negiben, grozoten, da je bilo skoraj slišati utripanje dveh razburjenih 6rc. Duhovnik ni več dejal nobene besede, samo gledal je Rockyja tako predirno, da ta ni mogel držati njegovega pogleda in je spregovoril polglasno: »Pravi Reci jim, naj se umaknejo!« Duhovnik ga je pogledal pozorneje, kakor da ne verjame. Njegov zadnji uporni izbruh je bil še preblizu, da bi 6e mo-gel zanesti na te njegove besede. Ko ga je Rocky videl, je ponovil. »D». « tphof t»oidem ven!« Od tu in tam Tečaj nemško marke se je zadnje dni na bod-zali stalno dvigal in je dosegel že višino preko 15 din. Prejšnji uradno določeni tečaj v svobodnem prometu je znašal 14.30 din, vendar pa so gospodarstveniki že pred mesecem naglašali, da je treba pričakovati podražitev marke, ker se je povpraševanje po njej zelo povečalo. Razlog za dvig je treba iskati v trgovini med našo državo iu Nemčijo. Letos je namreč Nemčija k nam izvozila mnogo več blaga, kakor pa ga je pri nas kupila. Ta razlika znaša okrog 600 milij. din. Naši izvozniki iz Nemčije potrebujejo torej večje količine mark in to ugodnost so izrabili vsi tisti, ki so imeli večje količine mark doma. Da pa ne bi s preveliko ponudbo pokvarili visokega tečaja, so pa zaenkrat vrgli na trg le omejeno količino. Narodna banka bo morala sedaj na novo določiti ceno nemško marke. Splošno prevladuje prepričanje, da bo novi tečaj nemške marke znašal 14.80 din. Čim se je Finska isapletla v vojno s Sovjetsko Rusijo, se je takoj oživil lesni trg v naši državi. V začetku evropske vojne je bilo povpraševanje po lesu zelo malenkostno in je zato lesna industrija z malimi izjemami delala v zmanjšanem obsegu. Večja naročila so dobile le tvrdke, ki leže v krajih blizu italijanske meje. Finska je bila namreč do sedaj naš največji konkurent v večjih evropskih državah, zlasti pa v Veliki Britaniji. 2e nemška protiblokada je preprečila in onemogočila večji del izvoza finskega lesa na Angleško, ko pa so Rusi proglasili popolno pomorsko blokado Finske, pa so izginile z morja še zadnje finske ladje. Večja naročila so dobile tudi bosanske lesne tvrdke, toda zanje nastaja velik problem, namreč vprašanje prevoza lesa. Bosanske ozkotirno železnice ne morejo biti še bolj obremenjene, saj «o v celoti izrabljene tudi že v časih najslabše lesne konjunkture. Z načrtom ta fldavo nove moderne bolnišnice se bavi belgrajska občina. Sedanja bolnišnica je pretesna in bi nova bolnišnica delno odpravila stisko. Po prvih osnutkih bi občina zgradila tako veliko bolnišnico, da bi bilo v njej prostora za 600 postelj, povrh pa bi v zgradbi bila nameščena tudi reševalna postaja. Stroški bi znašali okrog 30 milij. din, za kar bi občina najela dolgoročno posojilo. Prav tako pripravlja občina načrte za gradnjo nove porodnišnice in za zgraditev nove ambulante za kožne in venerične bolezjii. Jugoslovanski eionlsti. to je jugoslovanski juri,ie, so imeli svoje zborovanje v Banjaluki. Zborovanje je poteklo zelo mirno, ker Judje niso pokazali prevelikega zanimanja zanj. Predsednik dr. Licht je to dejstvo poudaril in zato sam kot predsednik podal kritiko dela društva. Na koncu so zborovalci izvolili nov odbor, v katerem so vidnejši judje iz vseh krajev države, le imena kakega delavca ni mogoče zaslediti v seznamu odbornikov. Vsi so samo tovarnarji, bankirji in odvetniki. Izglasovali so tudi spomenico, v kateri se zavzemajo za odkup zemlje v Palestini, kjer naj bi judje dobili svojo domovino. Sklenili so, da bodo med seboj zbrali večji denarni znesek, da t>odo ostalim judovskim organizacijam v svetu pokazali, da se tudi jugoslovanski judje zanimajo za ustanovitev nove judovske domovine. Zaradi nepoštenih dolžnikov je začel hajdukova li kmet Marko Bakooevič iz vasi Gornje Kuče pri Podgorici. Mož je bil posodil precej denarja raznim kmetom, vrača' pa mu ga nihče ni. Kar na lepem jo vzel svojo puško in odšel v gozd. Od tam je sporočil županu in vsem svojim dolžnikom, da bo toliko Časa hajdukoval, dokler mu ne bodo izplačali vsega dolga. Razlog, zaradi katerega je šel Bakočevič v gozd, je za Srbe kaj nenavaden ZuDan je dogodek prijavil oblastem, te pa so Marku poslalo poziv, naj se vrne na svoj dom. Marko pa je odgovoril, da ne bo prišel prej, dokler kmetje-dolžniki ne prinesejo vsega dolžnega denarja na določeno mesto v gozdu. Kmetje, ki Marka poznajo kot poštenega in dobrodušnega človeka, pa se smejejo in nočejo o dolgovih nič slišati. Kaj se bo iz tega razvilo, nihče ne ve, edini so si le v tem, da Marko ne bo začel posnemati krvoločnih hajduhov in ubijati ljudi. Žc dobro leto se vleče hud spor med starši in profesorji na gimnaziji v Plevlju. Lani se je namreč dijaštvo odločilo za stavko v znak protesta proti ravnatelju in dvema profesorjema. Stavka je trajala tri dni, nalo pa je sledilo drugo dejanje, namreč izključitev 60 dijakov iz gimnazije. Tedaj pa jo nastal vihar med starši. Vsi so začeli protestirati proti prestrogim kaznim in zahtevali, da se odstrani nepriljubljeni ravnatelj in premestita oba profesorja. Prosvetno ministrstvo je kmalu nato ravnatelja upokojilo, dva profesorja premestilo in novemu vršilcu ravnateljskih dolžnosti naložilo, da učence spet sprejme nazaj. Pa spet ni šlo gladko. Ravnateljev namestnik je stvar zavlačeval, kar ee je dalo, povrh tega pa so začeli profesorji povrsti zapuščali šolo. Več kot za pol predmetov ni bilo vec predavateljev. Nazadnje je spet poseglo vmes ministrstvo, odstavilo ravnateljevega namestnika in po svojem inšpektorju izvršilo vpis prej izključenih, pa potem spet sprejetih dijakov, »ele po božiču bodo v šoli začeli s pravim red-iiim poukom. Sprte bratrance je hotel pomiriti, pa jo je 'z!{“Pwl- Bratranci Biševci iz vasi Jabuke pri Kono »ki Mitroviči so se sprli zaradi njive. Eni kot drugi so'Sii jo lastili. Ko so se srečali na njivi, da bi jo posesjal , bo je med njimi vnel prepir. Kmalu bo bi bili v laseh m prav tedaj je prihitel njihov stric Avram m jih hotel razdvojiti. Med metežem pa je starec prestregel hud udarec, ki je bil namenjen drugemu, /.grudil se je nezavesten z razbito glavo, pretepači pa so se porazgubili. Ljudje so ga potem prepelajh v bolnišnico, toda rana ie bila prehuda, da bi jo starec prebolel. Naslednieea dne je že umrl. b _ Svojega zeta je ubil in ga vrgel nato v prepad Cenko Viatkovič iz Toplog Dola pri Pirotu. Svojega zeta Nikolo Pejčica ni imel rad, čeprav mu ni mogel ničesar slabega očitati. Iz neznanih razlogov je nazadnje skoval načrt, da ga bo ubil in se domenil z graničarjem Boričevičem, ki je bil zalezoval Nikolovo mlado ženo in je tudi delal načrte, kako bi neopazno Nikolaja spravil s poti. I red tretm tedni je tast rekel Nikolaju, da se mu je sanjalo, da lezi v gozdu na bližnjem hribu bajen zaklad. Nikola je bil takoj pripravljen oditi z njim odkopati zaklad. Ko sta bila že v zozdu, se je prikazal tudi graničar. Cim pa se fe Nikola obrnil do Vlatkoviča, ze ga je ta s sekiro udaril po glavi. Ubitega ga je nato slekel, ga zvezal in njegovo truplo z graničarjevo pomočjo vrgel v globok prepad. Oblasti sprva niso vedele, kje naj bi morilca iskale. Končno -pa so le vzeli Vlatkoviča na piko in ga začeli zasliševati. Končno pa je prišel tast z resnico na dan in podrobno opisal svoj zločin. Njega in graničarja so zaprli. »Drava" in konkurz »Vzajemne pomoči"! Čedne spekulacije s terjatvam: konkurznih upnikov - Obsojen j agent Ljubljana, 28. decembra. Velika afera >Vzajemne pomoči«, ki je zavarovala same starčke in stare ženice, je še vsem dobro v spominu, posebno onim ljudem, ki 60 postali žrtvo raznih sleparskih mahinacij in ki so bili opeharjeni za večje vsote. Leta 1937. je ljubljansko okrožno sodišče razglasilo konkurz nad imovino te zavarovalnice, ki je bila pri trgovskem oddelku banske uprave registrirana kot pomožna blagajna po starem avstrijskem zakonu. Vzajemna pomoč je bila ustanovljena okoli 1. 1930. Že prva leta je bil velikanski naval zavarovate-Ijev, ki so špekulirali z življenjem in 6mrtjo starih ljudi. Ko je bil razglašen konkurz, niso vsi oškodovanci prijavili konkurznemu sodišču svojih odškodninskih zahtevkov in terjatev. Mnoei, ki tudi niso računali, da bi kdaj prišli do kritja svojih terjatev, so pač bolj iz radovednosti prijavili svoje terjatve, računajoč, da bodo morda kak majhen odstotek prejeli na račun polne vsote. Aktiva zavarovalnice so znašala nekaj nad 4 in pol milijona. Konkurzni upravitelj dr. Viljem Krejči je sedaj skoraj že dokončal likvidacijo zavarovalnice. Zgodovina konkurzov pač ne pozna takega konkurza, pri katerem bi upniki prišli do 100%ncga kritja svojih terjatev. To Se je zgodilo pri tej zavarovalnici. Upniki, ki jim je sodišče priznalo njih terjatve, so dobili popolno plačilo Veste, kaj so to, slačilci mrličev? Tržačan pravi »spoia cadaveri« brezvestnim in nesramnim špekulantom, ki svoje žrtve, kakor hijene, ogulijo do kosti in jim slečejo zadnjo srajco s telesa. Taki tipi žive tudi pri nas v Sloveniji. Ti tipi imajo prav dober nos in takoj zavohajo, kje lahko hitro, naglo in dobro zaslužijo. Zavohali so kmalu, da dobe upniki v konkurzu Vzajemne zavarovalnice 100% izplačilo svojih terjatev. Vrgli so se na deželo. Posrečilo se jim je dobiti naslove posameznih upnikov. In začeli so jih po svojih agentih obdelovati. V Mariboru, kjer je poslovalo že veliko raznih zavarovalnic, špekulirajočih na 6cnrt starčkov in starih ženic, obstoja sedaj »Drava«, zavarovalnica za malega človeka, kakor to naglaša po raznih inseratih. Ta »Drava« je napravila prav Jedre in velike špekulacije 6 terjatvami konkurznih upnikov »Vzajemne pomoči«. Razposlala j« po raznih krajih Slovenije svoje akvizicijske agente, ki 60 pregovarjali ljudi, katerim je ljubljansko konkurz-no sodišče priznalo In likvidiralo terjatve proti plačilu 50% terjatve. Zatrjevali so ljudem, da jih nato prevzame zavarovalnica v nadaljno zavarovanje. Mnogi, polovico teh upnikov, so res podpisali cesiijsko listino in »Drava« je nato pri upravitelju konkurzne mase, odvetniku dr. Viljemu Krejčiju dvignila celotno terjatev. Ravnatelj te zavarovalnice je neki Majerle, Rajko Lubej, 27 letni aikvizicijski agent iz Radomelj, občina Dolsko, ljubljanska okolica, je bil tudi angažiran pri »Dravi«, da je po deželi nabiral zavarovatelije in zlasti pregovarjal ljudi, da so svoje terjatve proti »Vzajemni pomoči« odstopali omenjeni »Dravi«. V nekaj mesecih je zaslužil do 10.000 din na proviziji. Lubej pa je ikrenil tudi na sleparsko pot. Pri raznih strankah se je predstavljal kot odposlanec konkurznega sodišča, kazal jim je tudi razne sodne sklepe in zahteval od njih večje ali manjše zneske, kd jih je treba položiti sodišču kot 6odne takse in za koleke. Lubej je pokli- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« cen goljuf in je bil že svoij čas kaznovan na 2 leti in pol težke ječe Prevaril je na ta način 30 strank, ki so mu plačevale po 20 do 1400 din. Bili so prav rentabilni posli. Slične špekulacije ste uganjali tudi »Glavna privredna zadruga« v Mariboru in »Jugo-menkator«, kakor to navaja obtožnica. Rajko Lubej je spravil v nesrečo tudi svojega brata, poštnega služitelja, ki je na njegovo prigovarjanje vtihotapil mecj prave denarne poštne nakaznice napačne fingirane, tako na poštni urad Ig, Medvode in Škofjo Loko. Nekateri uradi so nakaznice izplačali, drugi so jih odklonili. Ta sleparija je prišla kmalu na dan. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je pred prazniki sodil Rajka Lubeja in jegovega brata. Bila eta obsojena in sicer: Rajko Lubej zaTadi zločinstva obrtnih prevar na eno leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Brat pa na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. Razprava proti veletrgovcem preložena X ®tev- 28 na okrajnem sodišču je bila za soboto, 28. t. m. ob 8.30 določena druga kazenska glavna razprava proti ljublj. veletrgovcem: Ivanu Jelačinu, preda. Zbornice TOI, A. Šarabonu in Ivanu Gregorcu. Dva odlična ljubljanska Ivana in en Andrej bi morali ta dan priti pred kazenskega sodnika dr. T. Tominška, da se zagovar-jajo zaradi prestpoka navijanja cen in prikrivanja blagovnih zalog. Razprava je bila preklicana in preložena, ker je potrebno, da se izvedejo še nekateri dokazi, zlasti, da pregledata strokov-njaka-Izvedenca poslovne knjige vseh treh obtožencev. P pobijanju draginje se zadnji Kas razvijajo živahne debate, osobito o vprašanju načina, kako zajeziti naglo In prekomerno dviganje cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Mnogi opozarjajo na Italijo, kjer so cone za posamezne pokrajine in posamezna mesta točno maksimirane in_ fiksirane. Obstojajo posebne komisije, ki določajo od časa do časa cene vsem živilom in dru-gim življenjskim potrebščinam. Teh cen pod strogimi kaznimi ne sme noben trgovec prekoračiti, lahko pa prodaja blago pod to točno določeno eno. In trgovci v Italiji so s teini, uradno določenimi cenami popolnoma soglasni in nikjer ni slišati nikakih pritožb. Ta sistem bi bil pač tudi pri nas umesten. Iz zemljtilte knjige Iz drvečega vlaka skočil in se ubil Trbovlje, 27. decembra. Na povratku v domovino ee jo smrtno ponesrečil pri skoku ii drvečega vlaka ladijski kurjač Šime Keran, doma iz Sukašana pri Biogradu ob nvorju. Najbrž je v domnevi, da je že vlak pasiral Zidani most, kjer bi moral presesti, v jx>lsnu planil iz vlaka in tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. V letošnjem poletju mu je strela uničila dom ter si je hotel z mornariškim zaslužkom postaviti drugega. Zaradi varnosti se je vračal iz Belgije po suhem, kar je postalo zanj usodno. Komaj 36 leten zapušča doma ženo in 8 nepreskrbljene otročiče, katerim je nesel božična darila. Pogreb je bil na božični dan na tukajšnjem pokopališču ob 4 popoldne. Bodi mu lahka slovenska zemljica. športne vesti NeSportnl izgredi pri tekmi za hrvaški pokal. Na Stefanovo bi morala biti v Šibeniku tekma med domačim Osvitom in splitskim delavskim klubom bplit. Oba kluba sta znana ostra rivala. Številni gledalci pa, ki so prišli gledat tekmo, so morali v 22 minuti prvega polčasa oditi razočarani domov. Sodnik Damiani je tedaj namreč prisodil v korist Osvita enajstmetrovko. Ko je sodnik pokazal na belo točko v šestnajsterci, je igralec Splita Kuljiš udaril sodnika najpreje s kolenom, nato mu je pa temeljito »primazal eno« s pestjo. Sod-niK je bil v trenutku krvav, je izključil Igralca in predčasno zaključil tekmo. Navzoči gledalci so ostro obsojali nešporten izpad igralca gostov. Zdi so, da imajo na Hrvaškem še več igralcev v slogu znamenitega Kacijana In da bo imel kazenski nogometne zveze še več prilike, da bo temeljito naučil igralce osnovnih pravil nogometne igre In dostojnosti sploh. V soboto je v Belgradu na sporedu velika boksarska prireditev, pri kateri bo uradno branil Stevan Jakšič državno boksarsko prvenstvo v srednji kategoriji proti novemu aspirantu za prvaka Luki Popoviču. Proti tej borbi je protestirala Jugoslovanska boksarska zveza v Zagrebu. V Zagrebu namreč mislijo, da srbska boksarska zveza v Belgradu ne more razpisati državnega boksar-skega prvenstva brez odobrenja Boksarske zveze kraljevine Jugoslavije. Zanimivo je, kako se bo ta spor o pristojnosti razvijal naprej. Zaradi sijajne budimpeštanskega Fe- rencvarosza nad belgrajsko Jugoslavijo (8:0) skuša pridobiti ta odlični klub za eno gostovanje zagrebški Gradjanskl in pa BSK. Se nekaj mednarodnih božičnih rezultatov. (J najzanimivejših mednarodnih srečanj je bilo gostovanje češkega nogometnega moStva Šparte iz Prage proti Hamburger S. V. Zmagali so Cehi v razmerju 5:4 (3:2). §e malo pred koncem tekme so Cehi .vodili še z 5:2. T V Kokolu na ledu je gostoval praški klub LTC v Berlinu proti berlinski reprezentanci. Tekma ie ostala neodločena 1:1 (0:1, 0:0, 1:0). Na Dunaju sta bili za praznike dve prvenstveni tekmi, ki sta se končali z naslednjim rezultatom: Rapid : F. C. Wien 3:0 (2:0). Austro Fiat : Austria 5:2 (3:2). Zemljiška knjiga leto3 zaznamuje Izredno veliko poslovnih številk. Do danes je že dosegla nekaj sto številk nad 9000. Novembra je bila pri 81 posestvih in hišah zaznamovana prisilna zastavna pravica za najrazličnejše terjatve iu zahteve upnikov. Potom realne eksekucije je bilo pri teh posestvih vknjiženo na raznih terjatvah 634.100 dinarjev. Državni zaklad se je z realno eksekucijo vknjižil pri 19 posestvih za neplačane davke v znesku 34.353 din. Najvišji neplačani davčni zaostanek je piašal 5154, najnižji pa 327. Neplačani davki so bili vknjiženi na različna posestva, ležeča v kat. občinah Brezovica in Dobrova. Davke je vknjižila davčna uprava za okolico po držav-I nem pravobranilstvu na ime državnega zaklada. » Obrtno društvo Kamnik -ponos obrtnikov Obrtno društvo Kamnik je Že od svojega obstoja poznano po svoji neumorni delavnosti. Pobudo za ustanovitev društva je dal bivši predsednik J. Polak, usnjar in posestnik v Kamniku, za kar so ga tovariši obrtniki pred nekaj leti zvo-lili za svojega častnega člana. Njemu je sledilo še nekaj uglednih mojstrov, ki so gledali le na dobrobit celotnega obrtništva tako na gospodarskem kot na tehničnem in izobraževalnem polju. Večkrat so bili potrebni tečaji, obrtne razstave I. dr. Ob 15 letnem jubileju društva je bil praznik obrtnikov vsega kaninišknga okraja in tudi takrat so pokazali javnosti, kaj zmore enotnost in skupnost. Naši obrtniki se tudi niso ustrašili velikih stroškov za prireditev tombol in vedno sklepali in ugibali, kje in kako bi prišli do sredstev, da si ustvarijo sklad za postavitev obrtnega doma. Obrtniški dom bi bil v resnici pri nas več kot potreben. Saj bi se v njemu uredili primerni in udobni prostori za vzgojo naraščaja, prirejanje tečajev, prostor za zborovanja in za čitalnico, kjer bi bile na razpolago razne obrtniške revije in časopisi. Društvo bi imelo tudi svojo pisarno. V ta namen priredi Obrtno društvo za kamniški okraj 31. decembra t. 1. veliko efektno loterijo, katere glavni dobitek je osbni avto znamke >Opel Cadett«, moderno spalnico, motorno kolo, radio aparat in dvajset koles v skupni vrednosti 120.000 dinarjev. Poskusite in sezite po srečkah, morda se vam ravno zadnji dan v letu sreča nasmehne. Upamo, da se mednarodni položaj ne bo poslabšal In da bomo prihodnje leto proslavili 20 letnico obstoja »Obrtnega društva Kamnik« na ta način, da postavimo temelj, kjer bo stal dom obrtnikov kamniškega okraja. Nufna prošnja vsem delodajalcem Zasebni in trgovski nameščenci to — podobno, kakor drugi stanovi — danes ▼ silno težkim položaju, mnogi žive v naravnost obupnih razmerah. Plače naših zasebnih in trgovskih nameščencev so bile t večini primerov že v normalnih razmerah prenizke in nezadostne. Danes — ob tej narašču-joči draginji — pa so te plače mnogokrat samo še miloščine in ne več plače. Mnogi delodajalci so se tega zavedli in dvignili plače svojim nameščencem. Tudi so |im letos It-plačali božično nagrado ali pa jim nameravajo izplačati trinajsto plačo. Tem delodajalcem velja vse naše priznanje in tudi naša hvaležnost Danes pa nujno prosimo tudi še vse ostale delodajalce, naj se ob letošnjih božičnih praznikih in za novo leto spomnijo svojih sodelavcev, Id se z vsemi svojimi močmi trndijo za njihov dobrobit. Božična nagrada ali trinajsta plač« naj bo skromno priznanje za ves trud, ki so ga nameščenci položili v svoje delo in odškodnina za občutno višje izdatke, ki že nekaj mesecev radi narašačjoče draginje tarejo nameščence. S 1. januarjem 1940 pa. prosimo vse delodajalce, da ▼ sorazmerju z draginjo, Id je razvidna Iz objavljenih indeksov o naraščanju cen, zvišajo svojim namšečencem njihove plače. Prosimo vse delodajalce, naj ne ostane ta javni in nujni klic brez odmeva. Društvo združenih in trgovskih nameščencev Slovenije. Krai B arome tersko stanje l a m pora i urn v 0‘ o-65 n a > > — cc Ž" a C 1= Veier (smer, in kost, Pada- vine , A n "- I; . ** ■« = O « E a s S CO Ljubljana 768-5 10 •1» 72 l NE, 4-0 sne» Mariboi 763-9 -2-4 -211) 70 0 0 — — Zapreb 750-1 1-0 -2-0 90 10 NE, — — Belgrad 754-9 2-0 1-0 9(J 10 N, 20 snep Sarajevr 756-4 10 -6-( 9U 10 2-0 eneg Vis 751-6 8-0 6-0 90 10 SSE, 20 dež Splii 751-& io-o 6-0 90 10 ENE, 2-0 dež Kumboi 7517 11-0 7-0 9j 10 N, 120 dež Rab 752- 7-0 5-0 90 10 ENE, Ut) dež JiiDrovim 751-5 1 0 80 iO 10 E. — — Vremenska napoved mrzlo stanovitno vreme, na aerodromu —21.4° C. : precej jasno in zelo Najnižja toplota zraka Koledar Danes, četrtek, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Petek, 29. decembra: Tomaž, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. Silvestrov večer s pestrim sporedom priredijo letos naši nameščenci v dvorani Delavske zbornice, na kar p. n. občinstvo že danes opozarjamo I »Gradnja zaklonišč« je naslov predavani«, ki bo drevi (v četrtek 28. decembra) ob 20 v predavalnici Združenja jug. inženirjev in arhitektov, Ljubljana, Kongresni trg l-II. (Kazino), na katerem bo pod okriljem Organizacije praktičnih tehnikov predaval g. inž. Dimnik Stanko. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti praktičnim tehnikom, ker bo obravnavano vprašanje tehničnih izvedb zaklonišč, vabljeni pa so tudi drugi interesenti, da se tega predavanja udeleže. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite najccneie v MEOARNI, Ljubljana, Židovska ulica Ljubljansko gledališča Drama. Začetek ob 20. 28. decembra, četrtek: Zupanova Micka. Slavnostna predstava v proslavo 1501etnice prve uprizoritve. Govoril bo prof. in član Akademije g. dr. F. Kidrič. 29. decembra, petek; Zaprto. 20. decembra, sobota: Igra s smrtjo. Premiera. Premierski abonma. 31. decembra, nedelja ob 15: Upniki, na plan. Ljudska predstava po globoko znižanih cenc' od 16 din navzdol. Ob 21: Tri komedije, i Izven. Opera. Začetek ob 20 28. decembra, četrtek: Zaprto. 29. decembra, petek: Zaprto. 30. decembra, sobota: Jrrasqulta. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. Izven. 31. decembra, nedelja ob 15: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene. Ob 21) Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac-Gavellova. Slavnostna predstava t ljubljanski drami. V četrtek, dne 28. t. m. bo minilo 150 let, odkar jc bil# v ljubljanskem Stanovskem gledališču prvič uprizorjena izvirna slovenska komedija »Zupanova Micka«, ki jo je napisal nal komedijograf Anton Linhart, eden najuglednejših članov znanega in za našo literaturo in kulturo tako pomembnega Zoisovega kroga. Pred začetkom predstave bo govoril uvodno besedo k slavnosti univ. prof. in čla«' Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dr F. Kidrič, znani naš literarni zgodovinar Sodeloval bo tudi operni orkester, ki bo zaigral dve uverturi Nato bo dramski ansambel v režiiji dr. Krefta vpri-zoril »Županovo Micko« v originalnem našem jeziku takratnega časa Na to pomembno slovensko dramsko obletnico opozarjamo vse sloje našega občinstva in vabimo, da v velikem številu poeet. »Zupanovo Micko«. Predstava bo izven abonmana. Veljajo običajne cene. Opozarjamo na zanimivo premiero Averčen-kove komedije »Igra s smrtjo«. Delo ima tri de-j« ža je prevedel Rado Pregare. Igrali bodo: Taldkin —- Lipah, Kazancev — Jan, Glibovič _______ Daneš, Usikov — Jermaen, Notkin — Presetnik Haričkin — Bratina, Olga — Gabrijelčičeva, Zoja — Levarjeva, Mina — Vida Juvanova, Ariša — Rakanjeva, Nosač — Vertin. Režija je prof. Sesto-va. Predstava v soboto bo za Premierski abonma Na Silvestrovo popoldne se bo uprizorila ve-eela opereta »Pri belem konjičku« z Zupanom, Mo-destom Sancinom, Pečkom In Poličevo, zvečer pa Leharjevo »Frasqulta« z Gjungjenčevo in Franc-lom. — Na novega leta dan ee bo popoldne ponovila naša priljubljena domača opera »Gorenjski slavček« s Franclom, Ribičevo, Anžlovarjem, Bar bičevo, Zupanom, M. Sancinom itd.; zvečer pa n»d vse uspela d’ Albertova »Nižava«, v kateri je dc butiral kot režiser Emil Frelih, dirigira pa dr Švara. Glavne partije poijo: Basičeva, MarSec T-ko, Ribičeva, Orel, Banovec itd. Hišni posestniki Opozarjajo se vsi hišni posestniki, da .«• bodp meseca januarja zopet dostavljali četrt letni povšalni dimnikarski računi. Tem potom prosimo hišni posestniki dimnikarske mojstre, da nam naj dostavijo razvidno račune, na katerih bo točno razvidno njihove delo v preteklem četrtletju, ker dimnikarsk mojstri nočejo nič slišati o tem, da bi dostavljali razvidne račune. Oni nam dostavlja,jo enostavno pavšalirane račune glaseče se n;> gotov znesek, ne vidi pa se ali je ta znesek pravilen ali ne, ali je v skladu z delom, ka terega je izvršil. Zgodijo se je celo, da so mu čisto enostav no določili 3 din za ometanje dimnika, kar pn vslf‘"c‘U s pravilnikom, ki pravi, da se za tako delo plača samo 1 din. Prosili bi dimnikarske mojstre, da bi se natančneje držali določil pravilnika. . . Obenem prosimo hišni posestniki merodajne faktorje, naj tudi oni posvetijo temu vaznemu vprašanju malo več pozornosti. Očividec popisuje zadnje finsko-sovjetske boje: Po dvodnevni bitki raztepena rdeča vojska Za Stalinovo šestdesetletnico mu je hrabri tinski narod voščil tako, da je nagnal njegovo vojsko kakor čredo ovac nazaj proti »rdečemu raju«, kjer se »cedi samo med in mleko«. Dopisnik »Pariškega Večernika« pripoveduje o tej bitki med drugim takole: Na severu, v pokrajini Salla so se bili dva dni. Na večer drugega dne so se Rusi umaknili :!0 km in pustili za seboj kakih 2000 mrtvih, štiri ali pet tankov (povem samo toliko, kolikor sem videl), topove, kamione, na stotine mrtvih konj in razpršene čete po gozdovih. Preletel sem bojišče in videl, kako so lovili Ruse, ki niso imeli časa uiti. Že nekaj tednov prej mi je poveljnik severne finske vojske nekaj namignil o tej stvari. Ko sem zvedel, da so se Rusi pomaknili naprej, sem ga prosil, naj mi dovoli, da grem pogledat prednje postojanke njegove armade. Ogrnil se je v medvedov plašč in mi rekel, da je prišel dan, ua katerega je bilo treba znati čakati. Sporočil mi je, da lahko odidem. Šofer, ki me je vozil, je pravkar izgubil svojega brata. Dvajsetletni Finec ni imel časa, da bi objokoval njegovo smrt. Tam daleč so se odražale na belih planotah silhuete vojakov. Tu pa tam sem videl dirjati sani, na katerih so sedeli vojaki, zaviti v živalske plašče, straže, vse bele pa so varovale pot. Ko smo prevozili 150 km, smo opazili štiri polomljene ruske tanke in celo vrsto kamionov, naloženih z živežem in orožjem. Tu je bil začetek bojišča. Ogromen plen Šli smo naprej in prišli do nekega obrežja. 1’rekoračili smo reko in videli ruske strojnice ter polomljene vozove vse povsod po ledu. Morali smo malo počakati, da je finska patiola poiskala nekega Rusa, ki so ga zapazili blizu gozda. Kajti njegov rjav kožuh se je kričeče bil z belim snegom. Kmalu sta se prikazala dva Finca, ki sta gnala v sredi v medvedjo kožo zavito postavo, ki je imela človeški obraz. Rus je dvigal roke nad glavo kakor tepen otrok. Gozd je bil v glavnem očiščen, kar pa je morda še bilo notri, se je skrilo in potuhnilo. Sredi ogromne zbirke zabojev, mu-nicije in mrtvih konj, ki so bili že skoraj zame-teni, sem opazil prve mrtve ruske vojake. Mož na moža Večina teh mrtvih Rusov je bila mlada. Ivje jih je delalo, kakor da bi bili iz slonove kosti, /delo se je, kakor da bi se njih obrazi od strahu skrčili. Ležali so v rojih v jarkih, kakor da bi spadali k prvi straži. Finci in Rusi so se borili v tem gozdu na nož, mož na moža. Od tu naprej nas straže niso več pustile dalje. Finci so preiskovali gozd, Tu pa tam je presekal tišino strel iz puške in odmeval po široki dolini. Prikukala je luna in posijala na kupe mrtvih vojakov. Zaseda Plen, ki smo ga videli, nam je potrdil, kar se je tu dogajalo. Finci so se delali, kakor da bežijo in so pustili prosto pot. Rusi, pred katerimi so šli tanki, so korakali z godbo na čelu, kar so pričala najdena godala. Njih predstraže niso videle Človek se mora mlad upogniti, star se ne da.. v gozdu nikogar. Finci so počakali, da so se Rusi ustavili in postavili taborišča. Po noči so se vrgli nanje in jih pretrgali na dvoje. Tiste, ki so bili na začetku in koncu zasede so obkolili, ojačenje, ki je hitelo onim v zasedi na pomoč pa so pognali v beg. Takp so postali zopet gospodarji ozemlja, ki so ga odstopili zaradi premoči ruskih tankov. Bitka je divjala ves drugi dan in je prenehala naslednjo noč. Končala se je z zadnjo stražo, ki je krila umik. V nekem strganem kovčegu sem videl zbito otroško igračko — punčko, ki jo je eden od napadalcev nekje našel. Najbrž jo je hotel nesti domov svojemu otroku kot spomin. Toda zadet v vrat, je ruski vojak padel vznak in iztegnil v beli noči proti severnici roko, kakor da bi jo hotel doseči. Nurmi in vojna ‘ Znano je, kako je svetovni rekorder na dolge proge, finski tekač Nurmi reševal otroke in žene ter jih vozil v gozd, ki leži v bližini Helsinki, kjer so našli varno zavetje. To je njegovo priljublje nost med ljudmi še povečalo, kakor poroča do pisnik »Daily Expressa«. Na račun njegove priljubljenosti kroži tale zgodba: Ko je Nurmi videl, kako letijo nad Helsinke prvi ruski bombniki, se je spustil v dir proti fronti, kjer si je od nekega generala sposodil strojnico ter jo z njo takoj ucvrl nazaj v Helsinke. Prišel je še ravno o pravem času, da je sestrelil zadnji ruski bombnik. Ko je videl, kako bombnik pada v plamenih proti zemlji, je tekel deset milj za njim in prišel malo prej na mesto, kjer je bombnik končno strmoglavil na tla. Potem se je Nurmi počasi obrnil in odkorakal nazaj v Helsinke v svojo delavnico. Seveda se vse to sliši kakor pravljica iz »Tisoč in ene noči«, in zgodba hoče povedati sani' to, kako hitrih nog je Nurmi. Leeds - mesto tisočerih obrti Vzorec pravega angleškega industrijskega mesta Šesto največje angleško mesto po številu prebivalcev je Leeds v zahodnjem delu grofije York-shire. Ljudi ima približno pol milijona in leži ob bregu reke Aire. Razprostira se po gričih in deloma tudi po nekdaj močvirnatih nižinah. To je središče pokrajine, bogate na premogu in železu. Zato je naravno, da je to mesto dobilo čisto industrijsko lice. Že pred 2000 leti je bilo tod mesto z istim imenom, toda v davnih prejšnjih časih je imelo seveda čisto drug videz. Današnji Leeds je rodila prava industrijska revolucija. Mesto se je v zadnjih petdesetih letih silovito razvilo, to pa po zaslugi od sile podjetnih meščanov, ki so znali svoje mesto narediti za eno najvažnejših industrijskih središč. To mesto je znano predvsem po svojih prvovrstnih predilnicah, tovarnah, v katerih izdelujejo zgotovljene obleke in po slovitih strojnih tovarnah. Vse nosi obleke iz Leedsa Nobeno drugo mesto na svetu ne postavi na trg toliko izgotovljenih oblek (konfekcije) kot ravno Leeds. Gotovo ni nobenega angleškega mesta, kjer ljudje ne bi nosili obleke iz Leedsa. Tovarne, v katerih izdelujejo te obleke, zaposlujejo nad 57.000 delavcev in delavk. To so najmodernejše urejene tovarniške naprave, velike, zračne in zgledno snažne. Ena sama tamkajšnja tovrstna tovarna daje zaslužka in kruha 11.000 delavcem. Ustanovitelj te industrije je bil neki John Barran, ki je živel sredi prejšnjega stoletja. Kot desetletni dečko je prvič uvedel za izdelovanje narejenih oblek poseben šivalni stroj. V prvih časih v Angliji ni bilo dosti sposobnih delavcev, ki bi lahko zadovoljivo opravljali delo za temi najmodernejšimi šivalnimi stroji. Zato je Barran sprejemal na delo veliko število tujcev. Predvsem so bili na glasu Poljaki. To je tudi vzrok, da so še danes v Leedsu velike naselbine tujcev, delavcev v tamkajšnjih tovarnah. Predilnice in železarne Podlaga za konfekcijsko industrijo je tekstilna industrija. V predilnicah je zaposlenih 15.500 delavcev. Kljub temu pa Leeds danes ni več središče predilniške industrije v Angliji, kakor je bilo prej. To vodilno vlogo so prevzela druga manjša mesta v grofiji Yorkshire. Bogati premogovniki, ki leže v bližini Leedsa, so tudi podlaga za železno industrijo, za najraznovrstnejše topilnice in strojne tovarne. V prvi vrsti izdelujejo v teh strojnih tovarnah stroje, kakršne potrebujejo v tekstilnih tovarnah. Tudi v teh železarnah in strojnih tovarnah je zaposlenih nič manj kot 15.000 delavcev. Toda mesto Leeds ni samo važno predilniško in strojniško središče. Nekoč so Leeds imenovali »mesto tisočerih obrti«. Važen je ta kraj tudi po usnjarstvu, iz katerega se je razvilo tamkajšnje čevljarstvo. Nad sto obratovalnic spada v tiskarsko stroko. Zelo se je razvila v tem mestu tudi industrija pohištva. Vse te industrijske panoge so se razširile v Leedsu predvsem zato, ker ima to mesto središčno lego in ker so ti kraji tudi najbolj obljudeni v severni Angliji. V krogu 96 km okoli mesta živi nič manj kot 13 milijonov ljudi. Z vsemi važnejšimi kraji je mesto Leeds zvezano tudi z železniškimi progami, ali pa s prekopi in najmodernejšimi cestami. Po vojni 50.000 novih hiš Toda, kakor v vseh drugih industrijskih mestih, vladajo tudi v Leedsu ne ravno preveč izborne stanovanjske razmere. Se slabše pa je bilo v tem oziru v prejšnjih časih. Sedanje razmere so v veliki meri slaba dediščina iz preteklosti. Vprašanje stanovanjskih hiš je v zadnjem času postajalo čedalje bolj pereče, čim bolj se je mesto razvijalo. Treba mu je bilo posvetiti največjo pozornost. In odločujoči krogi so v tem oziru tudi že mnogo storili. Od leta 1918 do danes je bilo v Leedsu zgrajenih 50.000 novih hiš, kar najbolj kaže, kako hitro se je to angleško industrijsko mesto v povojnem času razvijalo. 20.000 jih je dala zgraditi mestna uprava sama. Leta 1934 je mestna uprava v skladu z vladnimi načrti za gradnjo stanovanjskih hiš, ustanovila poseben oddelek, ki naj bi se bavil samo s tem perečim vprašanjem. V starih mestnih delavskih okrajih so podrli nič manj kot 30.000 starih stanovanjskih hiš, ki niso več odgovarjale modernim potrebam. Ljudi iz teh starih stanovanj so preselili deloma v nove velike stanovanjske bloke v sredini mesta, ali pa po raztresenih novih, sodobno urejenih hišah v bližnji mestni okolici. Za zboljšanje stanovanjske bede je bilo v tem načrtu določenih 15 milijonov funtšterlingov. Pred kratkim je bil dograjen stanovanjski blok z 940 stanovanji 1 Vojna je dala temu angleškemu industrijskemu mestu novega zagona, kajti delo je zaradi izrednih potreb vojske in civilnega prebivalstva še bolj oživelo, kakor je oživelo vsepovsod drugod, kjer bi bilo možno količkaj priskočiti na pomoč vojskujoči se Angliji. Francoz, ki še nič ne ve, da je v Evropi vojna Pri današnji izpopolnjenosti poročevalske službe si je težko zamisliti človeka, ki ne bi imel vsaj malo pojma o tem, kaj se zdaj dogaja po svetu, kakor na primer, da je izbruhnila spet vojna v Evropi. Kaj takšnega bi si morda mislili le o tistih ljudeh, ki nikdar ne pridejo v stik s kulturnim svetom, kakor na primer o divjakih tam iz srede Afrike kje, ali pa vsaj iz daljne Sibirije. Pa bo danes kljub temu tudi Se drugod takšni kraji, kjer ljudje nič ne vedo o dogodkih po svetu in tako tudi ne o sedanji evropski vojni. In o teh ljudeh niti ne moremo reči, da spadajo med nekulturne, med divjake. V Indijskem morju leži nekje mal otok, obdan s koralnim vencem, kot čisto zapuščen sredi širnega morja. Tja se je pred leti preselil nek Francoz, ki si je tam lepo uredil svoje posestvo in na njem živi lepo v miru, ne da bi se kdaj zmenil za to, kaj se svetovnim politikom »po glavi blodi«. Kakor rečeno, ni treba misliti, da je to kak divjak, ki ne zna ne pisati ne brati in ki še nikdar ni videl kakšnega časopisa, niti slišal radia. Cisto nasprotno, to je civiliziran človek, nek Francoz, ki ga je pred leti pot privedla na otok «Diego Garcia«, kjer si je izvrstno uredil nasade kokosovih orehov. Živel je ves čas, odkar je prišel na ta otok, kot najsrečnejši človek na svetu in se ni brigal, kaj se dogaja drugod na svetu. Tako je šel tudi letošnji evropski september mimo njega. Na otočku »Diego Garcia« še ni radia in tudi časopise vidijo tam le redkokdaj. Zadnjikrat se je ob obali tega otočiča ustavila ladja meseca avgusta in tedaj je ta Francoz tudi zadnjikrat videl časopise, iz katerih je lahko spoznal, kakšen je položaj na svetu. Od avgusta pa še ni dobil nobenega novega sporočila. Prva ladja bo spet priplula tja, kakor napovedujejo, šele meseca februarja 1940. Lahko si mislimo, kako se bo začudil ta Francoz nad vsem, kar ee je med tem r mrnm Še ena slika k potopitvi nemške vojne ladje »Admiral Graf v. Spee«. Krogi kažejo, kam so jo zadele angleške granate. Kakor se vidi, so angleški pomorščaki dobro merili. časom v Evropi zgodilo in kar bo v najboljšem primeru zvedel šele meseca februarja. V sedanjih časih prav gotovo ni dosti takšnih, ki bi tega Francoza pomilovali, da je »tako za luno«, kajti marsikdo bi bil danes gotovo rad na njegovem mestu, čeprav bi mu rekli, da je »zaplankan«. Vedno nove prometne nesreče v Nemčiji Številne-železniške nesreče, ki se dogajajo v zadnjem času v Nemčiji, delajo oblastem hude skrbi, ker nič točnega ne vedo, kdo naj bi bil povzročitelj. Splošno mnenje je, da gre v vseh primerih za sabotažo, ki ji bodo oblasti prišle le težko na konec. V sedmih tednih je bilo kar devet velikih železniških nesreč, ki so zahtevale čez 300 mrtvih in čez 400 ranjenih. Ta čudna bilanca je naslednja: 4. novembra, Stuttgart: mrtvih ?, ranjenih 11; 12. novembra, Oppeln: mrtvih 43, ranjenih 60; 19. novembra, Spandau: mrtvih 9, ranjenih 20; 26. novembra, Frankfurt: mrtvih 11, ranjenih 17; 1. decembra, Dortmund: mrtvih 14, ranjenih 17; 10. decembra. VVoklabriiek: mrtvih 19, ranjenih ?; 13. decembra, Hagen: mrtvih 17, ranjenih 41; 31. decembra, Genthin: mrtvih 150, ranjenih 200; 22. decembra, Marksdorf: mrtvih 30, ranjenih 40. Prvovrsten hotel Neki švicarski profesor je dobil od svojega stanovskega tovariša iz neke druge države dopisnico naslednje vsebine: »Vse govorice, ki se širijo, češ da pri. na? primanjkuje hrane in še, kar jo imamo, da je slaba, vse te govorice, dragi moj, so od prve do zadnje izmišljene. Mi imamo vsega dovolj in nam prav ničesar ne manjka. Hrana je odlična in nič slabša od tiste, ki jo imajo v hotelu Sv. Antona v Ženevi.« Cenzura je dopisnico pustila čez mejo in njeno vsebino vzela kot lepo priznanje razmer v državi. Ni pa vedela, da je hotel Sv. Antona v Ženevi — ječa. Program Radio Ljubljana 12 Vesel drobiž (plošfie) — 12.30 Poro«ila, objave — 13 Napovedi — 13.02 i>]>erni trio — 14 poro-M Veseli godci — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. H. Kol ari C) — 19 Napovedi poročila — 19.ifl Nae. una: Minister za telesno vzgojo naroda — 19.30 Objave 19.50 Mihovc: Popotnik in potok, aimf. pesnitev (plošče) — 20 Ob 150 letnici slov. gledališča: 1. A. Linhart in slov. gledališče - govor (prof. Fr. Koblar); 2. A. Linhart: Zupanova Micka, komedija — 21 Bel producJran koncert simf. glasbe — 'XI N a/povedi, poročila — 22.15 Dve harmoniki (Ju-rman Jože im Kotnik Alojzij). Petek, 29. dec.: 7 Jutranji pozdrav — T.06 Poro. čila, napovedi — 7.16 Pisarn venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz slovenskih krajev (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Naipovedi — 18.02 Opoldanski koncert Radij, orekstra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: I>elovni tabor visokošolk v ITalo.mh (M — 18.2*1 Nikola Cveji« poje (plošče) — is.4(| Franco ščioa (dr. St. Lefoen) jg Napovedi, poročila — 19.20 rf?- ur?