Štev. 52.
V Ljubljani, dne 26. decembra 1912.
Leto XXV.
Amerikansko zlato v naši državi.
Ta mesec se je zgodilo nekaj posebnega. Naša in ogrska državna polovica ste iskali posojila. Ogri so šli k Rotšildu in so pri tem bogatem judu in njegovih judovskih zaveznikih dobili zahtevano vsoto 125 milijonov K. Avstrijski finančni minister je pa šel čez morje in je pri dveh velikih bankah v Novem Jorku najel ravno toliko — 125 milijonov kron. Avstrijski bogati judje očitno priznavajo, da bi ga cenejše v Avstriji sploh ne dobili, to se pravi, da bi gotovo, ako bi ga hoteli itukaj najeti, morali plačati več zanj. Kes je pravzaprav žalostno, da mora naša država preko morja iskati posojila. Zdaj se zopet jasno kaže, kako nam v denarnem oziru zveza z Nemčijo in Italijo draži denar. Francozi, ki ga imajo veliko, se ne spuste v to, da bi ga nam posodili, ker ne marajo podpirati" naše države kot za.veznice Nemčije, s katero so si v nasprotju; tem manj ob času, ko ni popolnoma izključeno, da bi ne bilo treba Francozom poseči za orožje proti Nemčiji. Nemčija sama pa nima kapitalov na razpolago za večja posojila, ker ima večinoma ves svoj denar vložen v velikih podjetjih. Denar je tudi na Nemškem silno drag. Tudi tamošnji trgovci in veliki obrtniki ne dobe danes denarja izpod 8 odstotkov. Vendar smo pa s korakom finančnega ministra preko Oceana in s sklenjenim posojilom lahko zadovoljni. Iz njega se jasno vidi, da bogati Amerikanci, ki so najboljši gospodarji v denarnih stvareh, naši državi zaupajo. Ti težki milijoni zlata, ki bodo prišli iz Amerike k nam, pričajo, kako neumno je gobezdanje brezvestnih ljudi in njihovih nespametnih žrtev, ki pravijo, da pride država na kant, in da
izgubi papirnat denar svojo veljavo. Kjer bogati Ainerikanec brez strahu dd veliko milijonov zlata na razpolago, tam jo več kot smešno, če slišimo, da sempatja kaka priprosta ženica, nahujskana vsled brezvestnih laži, prinese svojo hranilno knjižico k denarnemu zavodu in zahteva, naj se ji njenih par sto kron izplača v srebru, ki ga potem varno spravi v svojo nogavico. llavno tako nespametno je govorjenje, da bi mogla država seči po hra-
nilnih vlogah v denarnih zavodih. Amerikancem, ki so s svojim posojilom izkazali neomejeno zaupanje naši državi, smemo vsled tega biti hvaležni, ker se s tem brez vsakega dvoma tudi znatno pripomogli, da se pomirijo zbegani ljudje pri nas.
V »Domoljubu« smo že večkrat napovedovali, da bo vsled vojnih dogodkov denar drag. To se kaže tudi pri avstrijskem posojilu v Ameriki. Naša država bo morala plačevati za to posojilo obresti po 6%% in kakor smo že rekli, cenejše ne bi po izpovedbi avstrijskih
bogatinov samih nikjer ne dobila posojil. 6%% je velika vsota. V rednih časih so se štele te obresti za oderuške, celo pri malih posojilih kmetu ali obrtniku. Danes jih mora plačevati za milijonska posojila država. Fonovimo to, kar smo že večkrat izrekli: Kaj bi bila z našim kmetom, ako ne bi bili o pra« vem času ustanovili posojilnic? V prejšnjih časih je imela država in velika obrt in trgovina, ki jo na velikem denarnem trgu iskala posojil, cenejši denar na razpolago kakor kmet. Danes jo kmet tam, kjer je kmečki denar tesno združen v posojilnicah, v boljših razmerah kakor država in veliki podjetniki. Zato jo pač nas vseh sveta dolžnost, da svoje posojilnice prav posebno negujemo in da zmisel za kmečko zadružništvo utrdimo in razširimo čim-največ mogoče. Kmetje, držite skupaj v vseh ozirih! V sedanjih časih pa posebno držite skupaj v svojih zadrugah, kt se zdaj bolj kot kedaj izkazujejo kot nepremagljive trdnjave kmečkega stanu.
Naj pristavimo še enkrat v dokaz, kako ostudne in nesramne so liberalne zabavi i i ce na deželno gospodarstvo v kranjski deželi, da ima naša dežela vslrcl tega, ker je njen deželni odbor v pravem času se preskrbel za prihod-njost, denar na razpolago po 4Y>0/o in da vsled tega lažje in mirnejše, kakor katera koli dežela in kakor država sama gleda v prihodnjost. Vse, kar potrebuje ljudstvo od dežele, so vsled tega mirno, varno in poceni izvršuje in veliki vojni šum, ki straši povsod drugod, je v naši deželi brez pomena. Kako bi bilo 7, našimi ljudskimi potrebami, čo bi si deželni zbor ne bil o praverd času preskrbel potrebnega in tako nizko obrestovanega posojila.



Vesele božične praznike in srečno novo leto!
tem starim voščilom se pozdravljamo Slovenci o svetih božičnih dneh že stoletja in stoletja in želimo drug drugemu pravo, odkritosrčno veselje ter neizka-ljeno srečo zlasti ob času, ko obhajamo spomin najveselejšega dogodka, kar jih je kdaj videla zemlja: včlovečenja Sina božjega!
Tudi „Domoljub" zopet in zopet, letos že petindvajsetič, odkar obiskuje verne Slovence, prihaja z istim starim, a vedno novim voščilom in želi svojim sotrudnikom, naročnikom in vsem drugim mnogobrojnim prijateljem od srca prav vesele božične praznike in srečno novo leto!
A letos „Domoljubu" to voščilo prihaja tem bolj od srca, ker je pred kratkim obhajal svoj jubilej in je ob tej priliki prejel od strani svojih starih in premnogih novih naročnikov toliko izrazov iskrenega prijateljstva in odkritega priznanja, da so mu že v poletnih mesecih prevevali njegovo sicer resno moško srce slovesni občutki božičnega veselja in novoletne sreče! Saj se je ob „Domoljubovi" petindvajsetletnici njegova armada nepričakovano pomnožila in vez med njim in njo na novo poživila in utrdila! Saj je ta armada po številu in ugledu tako narasla, da je v ponos somišljenikom in v strah nasprotnikom!
Razni časniki ob sklepu leta radi odkrivajo svoje načrte za v bodoče in obetajo mogoče in nemogoče stvari.
„Domoljub" bi lahko obetal veliko, pa noče, ker ni prijatelj obljub, ampak dejanj. Zato samo kratko reče: zvest hoče ostati svpji preteklosti tudi v bodočnosti! Čim starejši in moža-tejši, tem odločnejši in delavnejši! To je „Domoljubovo" geslo!
Kakor pa „Domoljub" hoče ostati sam sebi zvest, tako ima tudi do svojih prijateljev ob sklepu leta samo eno prošnjo: ostanite mu tudi vi zvesti! Veliko vas je, ki ..Domoljubu" že leta in leta dajete gorkega prostorčka pod svojo streho in se ga vedno odkrito razveselite, kadar potrka na vaša vrata. Naj bo tako tudi v bodoče! Ostanite mu zvesti i zanaprej!
Veliko vas je pa tudi, ki ste še le letos v jubilejnem letu sklenili ž njim znanje in prijateljstvo. Pol leta zahaja k vam kot vsakotedenski gost in priznati mu morate, da je prišel vselej prijaznega obraza ter s polnim košem najnovejše in najboljše robe, a to za tako majhno ceno, da ni vredno besede! In ravno za vas, vi jubilejni naročniki, se „Domoljub" nekoliko boji, ali. mu ostanete po novem letu zvesti ali ne! Morda je pa tudi pri vas njegov strah neopravičen in je čisto gotovo, da vas tista malenkost 3 kronic ne bo pripravila do tega, da bi mu odpovedali prijateljstvo in zvestobo ? Naj bo tako! Potem bo ..Domoljub" v družbi novih zvestih prijateljev, na čelu stare, a z novimi čvrstimi vojaki pomnožene armade korakal pod staro zastavo a z novim pogumom v novo leto 1

i
oč božična kaj da vžioaS vrh neba zvezdic nebroi, kaj da mrzla, grešna srca ti ogrevaš nam nocoj?
Noč božična, noč pravda ti rodila si skrivnost ti razlila si na zemljo večno blaženo sladkost
Glej, v presvetlem Betiehemo Mati božja v njem sedi, Jezusa v naročja svojem vsa
AngcIJcI v skrivnost strmijo: Slava Bogu naj doni, mir na zemlji naj odmeva, ki ijnbezen oa rodil
Fr. Pavšlč.
Božič pri Gornika na Bistrici.
Bilo je na božični večer leta 1813.
Proti vrhu Ljubelja od koroške strani počasi koraka nočni popotnik, mož najlepših let, vendar sc mu pozna, da mora imeti hudo dobo za sabo. Obraz mu je suh in vse poteze kažejo, da je moral veliko pretrpeti. Četudi še ne trideset let star, se mu izpod klobuka usipljejo . celi šopi sivih las in tudi njegova hoja kaže, da je izginila iz njegovih nog tista gibčnost, ki je sicer lastna tej starosti. Ko pride na vrh Ljubelja, se vsede na obcestni kamen, nasloni komolce na koleni in se globoko oddahne.
Ta pozni popotnik je Andrej Gornik, kmet doma z Bistrice blizu Tržiča. (Kraj se je imenoval sicer drugače, pa to nič ne de.) Dolgo pot ima za seboj, ker prihaja iz cesarskega mesta Dunaja, kjer ga je vojaška avstrijska oblast začasno izpustila iz vojaške službe. Pred dvema letoma in pol so ga Francozi, ki so bili malo prej zasedli kranjsko deželo, vtaknili v vojaško suknjo in najprej poslali z drugo armado vred na Laško. Bil je to takoimenovanl »ilirski polk«, sestavljen iz večinoma slovenskih fantov, ki je .igral važno vlogo v Napoleonovih zmagah. Tudi Gornikovega Janeza na Bistrici Čvrsto postavo je opazilo bistro francosko oko in nič mu nI pomagalo, da si je malo mesecev prej izbral družico za življe-
nje, se poročil ž njo in prevzel posestvo za očetom, ki se je hotel umakniti v zasluženi pokoj. Zastonj so bile njegove prošnje, zastonj solze mlade žene Majde. zastonj prizadevanje tržiškega mesta, izposlovati mlademu gospodarju oprostitev od vojaške službe. Moral je, kakor rečeno, z drugimi vred najprej na Laško in pozneje z vso velikansko Napoleonovo armado na Rusko. Straš na je bila ta vojska na ruskih sneženih poljanah v grozni zimi leta 1812. Najstrašnejša pa je bila vrnitev poražene in sestradane francoske armade iz Moskve nazaj proti domovini. Velikanska večina vojakov je poginila na tej strašni poti, ki je bila skozi in skozi posuta z mrliči. Srečni in pod prav posebnim božjim varstvom so morali biti tisti, ki so odnesli življenje in se vrnili v domačijo. Med temi srečnimi je bil tudi naš Janez Gornik. Tudi om se je sicer komaj napol živ privlekel na Avstrijsko in ob groznem pomanjkanju in trpljenju do Dunaja. Tu je več časa moral ležati v bolnišnici, kjer si je opomogel in zbral toliko moči, da je bilo sploh mogoče misliti na to, kako bi se povrnil domov. Ko je končno dobil za to dovoljenje, se je nemudoma napravil na po<t, četudi meseca decembra ni bil nič kaj pripraven čas za potovanje. Toda misel na dom in na Majdo mu je dajala pogum in mu lajšala pot. Tako je po hudih naporih prišel do Podljubelja na Koroškem, kjer se je oglasil v krčmi in
previdno povpraševal po razmerah na svojem bistriškem domu na kranjski strani. Kako vesel Božič je upal kmalu obhajati s svojo Majdo, ki niti v sanjali ne misli na njegovo vrnitev!
In sedaj je vsega konec! Ko je da* nes popoldne v podljubeljski krčmi is* praševal, kako je pri Gorniku na BI« strici, mu je krčmar povedal, da je nje-, gova žena, mlada Gor nicau,:. pred štiri* najstimi dnevi umrla. Ta vest je Gor-^ nilca čisto potrla. Do večera je kakor brez zavesti strmel predse v krčmi, na noč šele se je podal kakor v sanjah po strmi cesti navzgor proti Ljubelju.
Sedaj sedi vrh Ljubelja na kamnu in zdihuje: »O Majda, Majda, zakaj si me zapustila! Samo malo časa bi bil« še počakala!«
Tu zasliši prečudno, ubrano zvone* nje in brnenje v zraku; zdi se mu, ka* kor bi se glasilo sedaj od spodaj gori, sedaj zopet kakor od zgoraj doli. Gornika čudno prevzame. Takoj spozna glasove — to so zvonovi, domače dežele. Kvišku skoči in jo ubere naprej po cesti. Kolikor dalje gre, toliko jasneje se glase zvonovi: čisto blizo pri podružnici sv. Ane najglasneje, doli v dolini bolj tiho in zamolklo. In tam doli leži njegova domačija — brez žene, ki mu j« bila najdražja na svetu.. Pri tej misli ga tako strašno zaboli v srcu, da se z glasnim krikom zgrudi v sneg poleg ceste. Ko se zopet nekoliko pomiri, se mu sol* ze udero no obrazu in zopet zdihuje:
31
»O Majda, ali te res ni več? Ali je mogoče? Ali te res nikoli več ne vidim?«
Tu zapre oči. Zvonovi, ki so bili za nekaj časa umolknili, se zopet oglase in skrivnostno pojo čez doline in hribe, se razlegajo nad vrhovi in pečinami, kakor bi hoteli vse povabiti in potegniti tja k jaslicam Odrešenika. Toda za Gornika se glase zvonovi silno žalostno, tako tužno, da se mu srce krči. Zdi se mu, da zvonenje prihaja z nebes doli kakor pozdrav od njegove Majde. Zdi se mu, kakor bi slišal in razločil glas evojc Majde, k,i ga kliče:
»Pridi, Janez, pridi, pridi!« Silno hrepenenje ga prevzame in zopet se mu udero vroče solze in teko v mrzli sneg. Nato začne moliti, naj ga ljubi Bog kar tu na cesti vzame s sveta gori k njegovi Majdi.
Ko se zopet ozre v dolino, zagleda, kako se sto in sto lučic in bakelj pomika v nižave. Ljudje gredo k polnoč-nici, da poča^te božično Dete v vročih molitvah. In spomni se, kako je še pred tremi leti sam istotako korakal z lučjo proti domači cerkvici in kako je Majda, takrat še dekle, v božični peSmi prepevala z angeljskim glasom tako milo, da je bila cela cerkev globoko ganjena. In zopet mu je silno bridko pri srcu. Naposled zakliče:
»Vse obišče danes božično Dete, samo name je pozabilo!«
Iz zvonenja pa mu odmeva, kakor bi ga klicala Majda od cerkve gori: »Pridi Janez, pridi doli, tukaj sem!« Tu hir.ro vstane in začne urno korakati v dolino doli. Tudi on hoče vsaj nekaj imeti od polnočnice. Približa se domači cerkvi in vidi, da se je opravilo že začelo in da je ljudstvo že zbrano v razsvitljcni hiši božji ter utopljeno v pobožno molitev. Ko stopi na pokopališče, mu slovesno zadone orgije nasproti, skozi cerkvena okna pa se razliva jasna svitloba po grobeh. Ozre se naokoli in kmalu zapazi v kotu nov grob. Opotekajo se zgrudi na grob in zarije svoj obraz v svežo prst.
»Majda!« zdihuje, »Majda, kajne, tukaj počivaš? Ah, odpri mi in vzemi še mene doli k sebi!«
Dolgo žc sedi tako na grobu in še-peče tihe besede. Naposled vstane in se približa cerkvenemu oknu. Vse je v lu-čih, vse moli, mašftik opravlja presveto daritev, na koru pa se crlaso premile domače božične pesmi. Tu zapojo znano pastirsko, da Janezu kar vroče postane pri srcu.
Pastirct iz spanja Vstanite nocoj! Le hitro nakviško, In pojd'ie z menoj! Ne veste, kaj videl Nocoj sem žo vse, In kaj že vse slišal, Čuditi se je!
Ko phecI pod hribcem Sem svoje ovce, Naenkrat zagledam Vse gaje svetle. Prelepi mladenček Prikaže mi se, Prestrašen jaz revček Bojim se ga še.
Va kmalu previdim, Da batt so ni, Mladenček veselo Mo nagovori: „Nc boj se,ne boj se!" Mi reče vesel, „Lej srečo veliko Ves svet je prejel!
Kar Bog je obljubil Za dolgo popred, Nocoj je vse spolni), Odrešen bo svet. Mesija nebeški Vam rojen jo zdaj, Zatčral hudobo, Odpiral bo raj.
Ponižno na slanici Tam v jaslih leži, Ročice vam milo Naproti moli. — Hitite vsi k njemu, On rad vas ima, Molite, prosite, Da srečo vam da!"
To vse mi je rekel Mladenček vesel, Nakviško so dvignil ln lepo zapel: „Bogu na višavi Naj slava zvoni, In mir naj objema Vse dobre ljudi!"
Pastirčki preljubi, Vstanimo, pojd'm6, Nebeška luč sveti, Kot dan je svitlč ! Pred mlad'ga Mesija Padimo na tla, Lep6 ga častimo Iz vsega srca!
O dete presveto! Pri tebi smo zdaj, To pros'mo ponižno, Vse dobro nam daj! Da tu bi živeli Na svetu lep6, Ko umreti bo treba, Da šli bi v neb6.
Milo petje in nežno igranje na orgijah stori Gorniku silno dobro ter mu prinese tolažbo in polajsanje. Sicer mu še teko solze, pa te niso več tako pekoče kot prej. Pobožni občutki ga pre-Mzamejo in vroč vzdih se mu iztrga iz prsi:
»Preljubo Dete božje, nikar me ne zapusti in pridi tudi k meni!«
Proti koncu maše stopi Gornik od okna proč. Odstraniti se hoče, preden začno ljudje zapuščati cerkev, ker ne bi rad že sedaj z njimi govoril. Še enkrat pozdravi grob tam v kotu, potem zapusti pokopališče in precej urno stopa proti gričku, kjer stoji njegovo domov je. Ko se približa hiši, zapazi v svoje začudenje, da v čumnati luč gori. Hitro pospeši korake in ravno stopi v senco hišnega vogala, ko se vežna vrata odpro in nekdo stopi na prag ter se ozira doli proti cerkvi. Tam so se ravno pokazale luči in baklje ljudi, ki se vračajo od polnočnice domov. Ko človek na pragu to zapazi, gre zopet nazaj v vežo, a ne zapre vrat za seboj. Gornik se hitro splazi skozi odprta vrata v vežo, nato tiho stopi v hišo. V sosednjo čumna-to so duri odprte, na mizi gori luč in ženska postava sedi pri mizi pred odprto knjigo. Ženska prestrašena skoči po koncu. Gornik ji pogleda v obraz in od iznenadenja odreveni — sajgleda v obraz svoji živi Majdi! V naslediti jem hipu že visi žena na njegovem vratu in kliče:
»Jezus Marija! — Janez, ali si res
ti?«
In Janez odgovori čisto tiho:
»O Majda, ti si živa in zdrava?«
Dolgo počivata v objemu, potem zopet izpregovori Janez:
»O Majda, kaj sem danes vse pretrpel zavoljo tebe!«
In sedaj pripoveduje o strašnem sporočilu, ki ga je clobil v Podljubelju, kako ga je potrla grozna vest, da je Majda umrla, kako je mislil, da mu ni več živeti, kako je jokal na pokopališču in tako dalje.
Tudi Majdo med pripovedovanjem polijejo solze. Potem mu razloži, kako je najbrž nastala zmota. Umrla je res neka kmetica v sosednji vasi, kjer se tudi pravi pri Gorniku. In tako je krčmar v Podljubelju slišal o tem in v svojem pripovedovanju nehote pripravil Gornika v usodepolno zmoto.
»Hvala Bogu, da je tako,« pravi Gornik, »skoro sem danes godrnjal zoper božično Dete, ker sem mislil, da je name pozabilo, ko vse druge obiskuje,
hi sedaj mi je prineslo to veselje, to srečo! O Majda, samo da imam zopet tebe in vse je dobro!«
»Janez, ali me imaš res tako rad?«
»Majda, rajši kot svoje življenje, rajši kot vso na svetu!«
Majdo zopet oblijejo solze. Potem ji mora mož pripovedovati, kako se mu jo godilo v vojski, zlasti na Ruskem.
Naenkrat Majda vstane, vzame luč v roko, stopi v kot, kjer je stala mala zibelka, potegne za roko Janeza bližja in reče:
»Poglej, Janez, kaj imam jaz tu-, kaj!«
In Janez zagleda v gorkem gnezdeč cu na mehki blazinici preljubeznjivega otročička z rdečimi ličici in zlatimi laski, ki je mirno spal kakor angeljček.
»Majda, čegavo je to dete?« vpraša začudeno.
»Ugibaj!« ponagaja Majda in vsa' srečna pristavi: »Čegavo pač kot tvoje!«
»Majda!« zavriska Janez. »Ali joi mogoče?,.— O ta sreča — ta sreča! . . . Mislil sem, da je šlo božično Dete letos mimo nas, in sedaj imamo božično dete celo pod svojo streho.«
In Janez poljubi dete <na ličica tei poizveduje dalje:
»Kedaj pa je prišlo na svet?«
»Pred dvema letoma ravno o Bo-i žiču.«
»In kako mu'je ime?«
»Ugani!«
»Ne, raje povej sama!« -
»Ali ti je prav, če je Janezek?«
»O preljuba, zvesta ženka!« In po--ljubi Majdo na čelo.
»Majda,« pravi čez nekaj časa, »za to srečo pa treba Boga zahvaliti. Stopi sem in poklekni z menoj ter mi pomagaj moliti.«
In pokleknila sta pred jaslice ter molila tako pobožno, kakor morda še nikoli ne v življenju. Med molitvijo pa so jima neprenehoma tekle solze po obrazu. Saj je v resnici prišlo božično Dete k njima in jima prineslo mir in' srečo.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Ko smo zaužili zajutrek, je nekdo nasvotoval, da bi šel kdo kolikor mogoče blizu vrat in klical, morebiti bi utegnil kdo zunaj slišati. Radi tega se je podal Tomič, ki je imel vsled dolge vaje na morju močan glas, po hodniku do vrat in začel klicati, in reči moram, da je delal pravi peklenski vrišč. Nikdar nisem čul takih klicev; a bili so zaman, zunaj jih ni slišal nihče.
kožo naprej, jo potegni čez glavo, odreži ušesa, da ostanejo pri koži. Ako ima zajec še v sebi drob, tedaj ga pre-reži podolgem čez trebuh do reber ter odstrani Creva in želodec, od jeter pa odstrani žolč. Zajca razdeli, odreži mu glavo z vratom, pleča, flam z rebri, ko-nečno odreži še stegna, da ostane hrbet, ki ga zadaj pod repom prerezi, mu odstrani blato, dobro ga operi in obriši. Če je zajec star, ga deni za par dni v kvašo.
Pečen zajec. Zajcu odstrani vse kožice in če je mlad je najboljši brez kvaše. Pretakni hrbet in stegna s slanino, posoli ter deni v kozo, pridaj mu par koščkov korenja, čebule, par zrn celega popra, žlico vina ali kisa in za jajce surovega masla ali masti. Nato ga deni v pečico, med pečenjem ga večkrat obiij s sokom. Če je mlad, je pečen v tričetrt ure. Pečenemu pridaj par žlic smetane in juhe in ko še prevre, ga zreži na kose, naloži na krožnik in polij z omako, v kateri se je pekel. Zraven pa daj solato, brusnice aii makarone s paradižniki.
Zajec v omaki. Hrbet in stegna, ki si jim odbrala vse kožice, pretakni s slanino, osoli in položi v kozo, zraven pa deni malo narezanega korenja, par koščkov čebulje, košček zelene, pcres-ce majarona, žajblja in timeza, košček limonine lupine, nekaj zrn celega popra, dva zrna brinja in lovorjev list. Pridaj žlico masti ali surovega masla in žlico kisa ali vi ia. Kozo postavi pokrito v pečico, kose pa enkrat obrni in jim, ko se zarumene, pridaj eno ali dve žlici moke (če potrebuješ več omake, pridaj več moke). Ko se moka nekoliko szarumeni, prilij približno pol litra juhe in ko par minut vre, dodaj par žlic kisle smetane, ki naj še prevre; zajca na-tto zreži na kosce, naloži na krožnik in nanj precedi omako. Obloži ga s krušnimi cmoki, praženim rižem itd.
Zajec v obari. Pleča, trebušnino in 1-ebra napravi v obari. Deni v kozo žlico masti in par koščkov čebulje ter praži y tem četrt ure meso. Potem ga zalij z zelenjavino juho, pridaj soli, dve pesti riža ali nekaj koščkov krompirja. Ko četrt ure vre, prideni žlico prežga-nja iz masti in moke, vejico majarona, košček limonine lupine in nazadnje žlico kisa. — Jetra, srce, pljuča in ledvice zreži na rezine, deni v kozo na raz-paljeno mast, v kateri si zarumencla par koščkov čebule in ko se nekoliko popraži, jo potresi z žlico moke, zalij z juho, osoli ter pridaj nekoliko popra, 'timeza, tudi žlico kisle smetane. Ko-nečno dodaj še žlico kisa. — Kakor z zajcem postopaj s srno ter jo pripravi ali pečeno ali v obari.
Marinirana srna. Odstrani hrbtu ali stegnu srne kožice, odrgni ga z limono-vim sokom in oljem, zavij v snažen prtič ter ga pusti tako par dni. Medtem ga enkrat od vi j, zopet odrgni z limono vim sokom in oljem in zavij nazaj. Ka dar ga rabiš, ga posoli, pretakni s slanino, položi v kozo, pridaj par žlic vode, košček surovega masla in peci počasi. Med pečenjem ga pridno polivaj z
izcejenim sokom. Ko je pečen, ga raz-reži, polij nanj sok, obloži s praženim. rižem, dušenimi gobami (suhimi ali svežimi) in kuhano karfijolo.
Kvaša. Pristavi v lonec liter vode, pridaj drobno zrezan koren, malo čebulo, lovorjev list, korenino peteršilja, vršiček timeza, majarona, par zrn celega popra in brinovih jagod, rožmarina, limonine lupino in peresce muška-tovega cveta ter vse skupaj 15 do 30 minut kuhaj. Potem prilij nekoliko kisa. Če divjačino takoj potrebuješ, zlij nanjo vročo kvašo, sicer pa ohlajeno.
aaaaaaaaaaaannnPB
jjl ™ m
□□□acianaDnannpaan
Kaktus je ob času cvetja res nekaj krasnega. Na naših oknih in v naših sobah se je že precej udomačil. Njegov pravi dom je v novem svetu. V Severni Ameriki raste visoko kakor drevo in ista vrsta prezimi pri nas na prostem. V srednji in južni Ameriki raste v veliki množini in objema strme pečine ali pa se vije kakor kača med skalovjem. Lahko bi mu rekli solnčno dete, ker najboljše vspeva v solnčni vročini. Pri nas jih imamo navadno v loncih. Cveto enkrai na leto, to pa precej trajno. Vrst je veliko. Za zimo in mraz niso preobčutljivi. Prezime v ne~ zakurjeni sobi, ki nje temparatura ne pade pod 8° C. Če pa so v zakurjeni sobi, pa ne sme gorkota presegati 16° C. Zalivati jim pa od meseca septembra clo meseca marca skoraj ni potreba. K večjem dvakrat do trikrat med tem časom. Ker rastejo navadno kvišku, se jih v majhen prostor spravi veliko. Meseca marca se te cvetlice presade. Posodo naj bodo precej velike. Prst naj bo dobra kompostniea pomešana z drobnim peskom in odpadlim zidom. Nasaditi jih je treba tako, da se voda hitro odteka iz lonca, zato je dno in odprtino založiti s črepinjami in debelejšim peskom. Ko se nasade, je treba dobro priliti in jih postaviti v toplo gredo in zakopati v prst. Prve 3 do 4 ted ne jih je treba zasenčiti in večkrat za liti. Čez dan je treba prezračiti, ponoči pa dobro pokriti. Čez 3 do 4 tedne jih je treba polagoma pripraviti na solnčno gorkoto. Kdor pa nima tople grede, treba s presajanjem počakati do maja meseca. Ko so posajeni se postavijo na okno na solnčen kraj ali pa na vrt. Čez poldansko solnce naj se začetkom posaditve zasenčijo. Zalivati jih je tre ba vsak dan. Razmnožuje se s potak njenci in sicer spomladi in poleti. Stranski izrastki se previdno odstranijo in se puste 2 do 3 dni nekoliko ove-neti. Potem se vsade v peščeno zemljo. Čez tri do štiri tedne, ko so pognali korenine, se vsade posamezno v majhne lonce. Razmnožujejo so tudi s semenom, pa to ni priporočljivo, ker prepočasi raste. Nekatera imena so: kačica. ježevec, ježeva sveča, bradovičar, figo-vec in še več drugih.
Mazilo za snaženje parketnih po« dov. Razreži v 1 do linpol 1 bencina za 1 K voska. Vosek se v bencinu raztopi in mu daje mlečnobelo barvo. Če hočeš snažiti parkete, vlij malo tako pripravljene tekočine na sukneno krpo in i njo namaži parkete, prav lahko in svetlo se zdrgnejo s krtačo in potem zbrišejo z izprašeno • suknjeno krpo. Tako osnažena tla ne postanejo temna in prah se jih tako hitro ne prime.
Ravnanje in čistenje linoleja. Vedno se čujejo pritožbe, da se linolej hitro obrabi in zgubi svojo barvo. Vzrok temu je največkrat slabo in nepravilno čistenje. V javnih poslopjih, pisarnah, prodajalnah, kjer pohaja vsak dan veliko ljudi, je neobhodno potrebno,^ da se linolej vsak dan pomete in zbriše z ruto, namočeno v čisto vodo. Paziti je, da se zbriše linolej vselej še popolnoma s suho ruto. Vsako četrtletje ga je treba temeljito očistiti z gorko vodo in milom, ki je posebno pripravljeno za umivanje linoleja. Ravno milo največkrat povzroči,- da se linolej tako hitro pokvari. Nikdar nc jemlji navadnega mila, sode ali kako drugo ostro čistilo, ker to povzroča, da postane linolej ra-skav, ker mu odtegne oljnato vsebino in uniči sčasoma popolnoma barvo. Dobro milo za linolej je sicer dražje od navadnega, a to se izplača, .,ker se ž njim hrani linolej. .......
Ko je pod dobro izplahnjen s čisto vodo in posušen, potem ga šele dobro zdrgni ali skrtači z gorkim lanenim oljem, z oljem za linolej ali z voskom za linolej. Nikdar ne smeš pozabiti namazati linolej, ko si ga temeljito očistila, s kako maščobo, s tem mu povrneš porabljeno oljnato vsebino. V zasebnih stanovanjih ni potrebno linolej vsak dan umivati, pač pa vsak dan ga po-, mesti in skrtačiti ter namazati po pre^ vidnosti. Paziti je, da se vosek za linolej ne namaže nadebelo, da linolej ni pregladek, kar bi lahko postalo nevarno.
Zmrzn;ena jabolka nikdar ne pri-nesi v toplo kuhinjo ali sobo. Položi jih' v mrzlo vodo in čakaj, da se počasi od-tajajo. Zapazila boš, da se napravi na površju vode led in jabolka se sprimejo skupaj. Ko je zginil ves led vzemi jabolka iz vode in jih kmalu porabi. V hladnem prostoru se tudi drže, še par dni.
Kurjava s premogom. Pri kurjavi
s premogom je potrebna večja pazljivost, kakor pri kurjavi z drvami. Ako se naloži v peč ali štedilnik veliko premoga naenkrat se ogenj zaduši. prah premoga gre neizgorjen v dimnik in tako se nam zgubi mnogo toplote. Zato, gospodinje, nakladajte premog večkrat pomalem, da vam zgori ves z živim ognjem in sc izrabi popol-
noma.
Rezanje zamaškov za steklenice.
Včasih je zamašek, ki ga hočemo porabiti za steklenico prevelik in če ni posebno oster nož, ga prav težko lepo obrežeš; če pa pomočiš nož v vodo se to prav lahko zgodi.
Mokre dežnike (marele) postavi vedno tako, da je ročaj na spodaj obrnjen in jih pusti tako posušiti. Voda se hitro odteče na vseh koncih dežnika in blago se posuši enakomerno in hitro. Če pa postaviš dežnik tako, da je roč obrnjen na zgoraj, kar se ponavadi godi, odteka voda proti vrhu dežnika, tu jo zadržuje okrogla krpica in žičasti krog; dežnik se na vrhu dolgo ne posuši, blago ostane na tem dolgo mokro in se vsled tega hitro raztrga, kar si gotovo že zapazila sama.
Mokre svilene dežnike ne suši nikdar razpete, svila se preveč napne, postane trda in se rada seka.
Ptički trpe v hudi zimi mnogokrat več žeje kakor glada. Kdor želi ptičkom dobro, naj postavi v hišico za hrano ali na okno poleg zrnja malo posodico z vodo. Seveda se mora prepričati včasih, če voda ni zamrznila, ker ptički trdo ledeno skorjo ne morejo prekljuvati.
Zmrznjene riže pri kokoših pozimi se lahko prepreči, ako se daje kokošim piti iz prav plitve posode, da rože ne namočijo, le mokra roža hitro zmrzne, zmrznjena roža povzroča živali bolečine, zaio jih je izločiti od druge perutnine, da jih ne kljuje. Namaži bolno rožo z. glicerinom, s tem lajšaš živali bolečine in zmrzlina se hitreje pozdravi.
Edoviiha ribice doma v steklenih posodah naj zelo pazi, ko menjava vodo. Kakor znano imajo ribe mrzlo kri. V vodi so primorane prilagoditi se vsem temperaturam. Narava vodo po višjih zakonih vedno meša, tako da imajo ribe v vodi vedno enako toploto. Če se je privadila ribica v posodi, recimo toploti 14° C, je razumno, da mora zboleti, ako se toplota vode, ko se jo menja, zniža ali zviša in pri takem menjanju ribice navadno umro. Najbolje je, toploto vode, v kateri je ribica s toplomerom zmeriti in napraviti zopet enako toploto.
Ptički v kletkah rabijo jeseni in pozimi malo več pozornosti. Poleti so navadno blizu odprtega okna, pozimi jih moramo imeti le v sobi, ker jim škoduje mrzli zrak in prepih; ko prezračiš sobo postavi kletko vedno na prostor, kjer prav nič ne vleče. Slab zrak, duh in dim ocl peči in tobaka škoduje nežnim glasilkam. Neusmiljeno je pokrivati ptička in ga postavljati v temen kot. Pokriti ptički žalostno prebijejo življenje, ne obsijejo jih solnčni žarki, slab duh odpadkov jim kuži zrak, tako da postanejo bolni in kmalu poginejo. I.o ko prineseš zvečer luč v sobo, pokrij kletko. Ne dajaj nikdar ptičkom lede-nomrzle vode iz vodovoda ali vodnjaka!
DaanaaaaaDaanaaaB
miekarsfuo
□LJUuaaaanaaaaEnaa
Poraba mleka.
Mleko služi v gospodinjstvu v vsestransko porabo. Lahko se isto uživa takoj še gorko po molži, če je krava v resnici zdrava, ali kuhano. Bolj priporočljivo seveda je piti kuhano, ker se ni bati bolezni, ki se po mleku lahko prenesejo na človeka. Tudi mleko zdrave krave ni vedno užitno in okusno. Po teletenju ima mleko čisto drugačen okus, vonj, barvo in redilno vrednost, kakor navadno. Tako mleko ni zdravo za hrano ljudi, ker je po naravi namenjeno le mladiču, kateremu služi kot zdravilo. Odtegniti teletu prvo mleko, mlezvo imenovano, ni priporočljivo. Mlezva vpliva na teleta odvajalno in ga očisti od smoli podobnega blata po črevih. Danes že skoro vsaka dekla ve, da se teletu ne sme odtegniti prvega mleka. Dobijo se v deželi še osebe, ki mislijo, da bi zamoglo tako čudno mleko škodovati teletu. V tem oziru bodimo brez skrbi in zaupajmo v previdnost božjo, ki je po svoji modrosti lalco pametno uredila.
Mlezva ima rumeno barvo, slan in grenak okus, je vlačljiva ter se pri kuhanju takoj zgosti. Prve ure po teletenju vsebuje mleko komaj 75 do 80% vode (navadno mleko 87%), veliko beljakovine in manj mlečnega sladkorja, mlezva ima tudi neprijeten okus, vsled tega naj se, ako teletu preostaja, pokr-mi starejšim prašičem; mladim pujskom bi mlezva lahko občutno škodovala.
Miezva je neporabna v gospodinjstvu za ljudi, tudi kuhane se ne sme rabiti, ker lahko povzroči bolezni na prebavjJnih organih. Dajati kuhano mlezvo otrokom, je nedopustno. Za si-renje je mlezva popolnoma nesposobna, šo manj za mlekarno ali sirarno. Najmanj en teden po teletenju ni dovoljeno dajati mleko ne v mlekarno, ne odjemalcem. Osem do deset dni naj sc mleko porabi za prašiče. Po preteku tega časa pa se mleko brez skrbi lahko zopet porablja v gospodinjstvu.
Ob času pojatve krav, mleko isto-tako ni sposobno za na trg ali mlekarno, ker je grenko in vodeno. Tega v mnogih krajifc ne vedo in vseeno prinašajo mleko svojim odjemalcem. Tako mleko je otrokom škodljivo in se rado skisa. Gospodinje v okolici mest pazite na mleko, ako hočete dobro po-streči svojim odjemalcem. V mestih odjemalci takoj zapazijo vsako nepravilnost mleka in tudi vedo, da imajo opraviti z nerazsodno ali celo zlobno gospodinjo. Slednjič bodi še omenjeno, da je mleko posameznih krav ob času molže proti koncu brejosti lahko grenko in škodljivo.
Kislo mleko je v poletnem času jako okrepčujoča in okusna jed ter gasi žejo. Uživanje kislega mleka je ma de-
želi in v mestih že skoraj povsod v navadi. Le škoda, da isto ni vedno tako okusno kot bi moralo biti. Krivdo nosi zopet gospodinja, ki ne zna kisati mleka. V zaduhlih prostorih je izključeno mleko skisati tako, da bi imelo dober okus.
V hladni kleti, kamor prihaja dosti svežega zraka, se mleko najbolje skisa. Mleko je treba naliti v snažne, steklene ali pločevinaste latvice; glinaste niso priporočljive za kisanje mleka, ker je nemogoče Iste popolnoma osnažiti. i ri-jeten okus napravijo skisanemu mleku mlečno kisle glivice, ki potrebujejo za uspešen razvoi mnogo svežega zraka. Ako istega ni, se mleko v poletnem času sicer skisa, a nima prijetnega okusa. Mleko, kisano v zaprtih, zaduhlih omarah, kjer ni zraka, je grenko in vča-ih celo neužitno. Mlečno kisle glivice, ki dajo skisanemu mleku prijeten aro-matičen okus, razvijati se morejo le tam, kjer se nahaja, dosti svežega zraka. Pri pokvarjenem kislem mleku stopi na površje zelena, siratka in večkrat tudi plesen. Tako skisano mleko ni za uživanje in ga je porabiti kvečjemu za starejše prašiče.
Pravilno skisano mleko pospešuje prebavljenje in daje človeku tek do jedi, nasprotno povzroča pokvarjeno skisano mleko bolezni na prebavilih in jemlje človeku tek. Zato se tudi mnogi branijo uživati kislo mleko.
Gospodinje, poskrbite za zdravo kislo mleko v gorkih poletnih dneh. Pomnite sledeče:
Vzemi mleko za kisanje le od zanesljivo zdrave krave. Pri molži in po molži skrbi za največjo snago. Mleko odstrani tak&j po molži iz hleva ter ga precedi skozi gosto sito. V veliki vročini mleko ohladi v vodi. Nalivaj mleko v snažne latvice, a ne do vrha. Izberi hladen prostor za kisanje. Zamreži okna z gosto mrežo, da ti muhe in drug mrčes ne ponesnaži mleka. Ta kratka navodila zadostujejo za pravilno kisanje mleka. Želeti bi le bilo, da bi se skisano mleko uživalo še v veliko večji meri, kot se sedaj. Tako se bo tudi mogoče uspešneje bojevati zoper alkohol. Žejo si mora človek pogasiti na kak' način, ako ni mleka ali sadja, se piie pivo, vino ali celo žganje. Kislo mleko pa ne pogasi samo žeje, ampak je tudi zdravo, redilno in po ceni. Zlasti ja priporočati uživanje kislega mleka v onih krajih, kjer manjka sveže, zdrave vode.
Posneto mleko služi na deželi za pitanje prašičev. V času, ko so se začele snovati na Kranjskem mlekarska zadruge in se je v mlekarnah izdelovalo v pretežni večini le surovo maslo, so morali zadružniki jemati posneto mie-ko nazaj. V začetku si niso znali s tem mlekom mnogo pomagati, misleč, da nima redilne vrednosti. S posnemalni-ki posneto mleko ima bolj modro barvo in ne izgleda tako okusno, kakor polno mleko. Preveč navajeni smo na okus polnega mleka, zato se posneto mleko obsoja za ničvredno. Koliko je šlo po-
/
Čez nekoliko časa je prenehal in prišel nazaj zelo žejen in je moral dobiti nekoliko vode. Po tem poskusu smo klicanje opustili, ker je samo zmanjševalo zalogo vode.
Zatorej smo se vsedli s hrbtom proti našim ničvrednim dijamantom v onem strašnem brezdelju, ki je bila ena najhujših bolečin naše usode.
Naslonil sem obupan svojo glavo na široko ramo Sergijevo in se zjokal; in mislim, da sem slišal Tomiča, ki se je na drugi strani davil in se ljutil, da je prišel semkaj.
Oh, kako dober in pogumen pa je bil naš tovariš. Ako bi bila midva dvoje prestrašenih otrok in on naš varili, ne bi mogel bolj nežno ravnati z nama. Pozabil je na svojo nesrečo m storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da naju pomiri; pripovedoval nama je zgodbe mož, ki so bili v podobnih okoliščinah in so se na čudovit način rešili; in ko naju to ni moglo več potolažiti, dokazoval je, da je to samo konec, ki itak čaka nas vseh, da bo kmalu končano in da smrt od onemoglosti ni I ako huda (kar pa ni res). Nato je zopet, kakor sem ga že nekoč slišal, dejal, da naj se izročimo usmiljenju višje moči, kar sem storil jaz z veliko gorečnostjo.
Krasen značaj je on, zelo miren in zelo močan.
In tako je minul dan, kakor je prešla noč (ako smem rabiti te besede, ko je bilo vse okoli nas najbolj temna noč) in ko sem prižgal vžigalico, da pogle-«Iam na uro, je bilo sedem.
Zopet smo jedli in pili in med jedjo mi je prišlo nekaj na misel.
»Kako je to,« som rekel, »da je zrak v tem prostoru vedno svež? Gost in težak jc sicer, vendar popolnoma svež.«
»Sveta nebesa!« je vzkliknil Tomič in planil pokonci; »na to nisem mislil. Skozi skalnata vrata ne more prihajati, kajti zaprta so tako, da ne prepuščajo zraka. Vendar od nekje mora prihajati. Ako bi ne bilo zračnega toka tukaj, bi so morali zadušiti kmalu, ko smo prišli notri. Poglejmo na okoli!«
Čudovita je bila sprememba, ki jo jo napravila ta neznatna iskrica upanja na nas. V trenotku smo vsi trije na vseli štirih tipali naokoli, da bi začutili najmanjše znamenje zračnega piha.
Eno uro ali še več smo tako tipali okoli, dokler nisva Sergij in jaz v obupu opustila to delo, ker sva se občutno poškodovala, neprestano butajoč s svojo glavo ob slonove zobe, zaboje in ob stene dvorane. Tomič pa je tipal šo dalje, rekoč z nekako veselostjo, da je boljše delati kakor pa obupavati.
»Vrsfa kaj, prijatelja.« je rekel kmalu nato nekako prisiljeno, »pojdita eemkai«
Tak o i sva zlezla proti njemu.
»Borovski, položite svojo ro'.;o semkaj, kier ie moja. No, ali čutite kaj?«
»Mislim, da čutim, da prihaja zrak i notri.«
»Sodni poslušajte!« Vstal je in udaril z nnp-n po prostoru in žarek upania jc zasijal v naših srcih. Donelo je votlo.
S tresočo roko sem prižgal vžigalico. Samo tri sem še imel, in videli smo, da smo bili na eni strani sobane čisto v kotu; radi tega tudi nismo mogli poprej opaziti votlega donenja na tem mestu. Ko je vžigalica gorela, smo pozorno pregledovali mesto. Nekaka črta stika se je nahajala v živi skali in, sveta nebesa! tamkaj se je v površini skale nahajal kamenit obročast držaj. Nobene besedice nismo spregovorili, preveč smo bili razburjeni in naša srca so utripala premočno, da bi zamogli govoriti. Tomič je imel nož s kavelj-nom, kakor jih rabijo za izkopavanje kamenov iz konjskih kopit. Odprl ga j c in praskal z njim okoli obroča. Naposled se mu posreči priti do njega; polagoma ga vzdigne, boječ se, da ne bi zlemil kaveljna. Obroč se je začel premikati. Ker je bil iz kamena in tekom stoletij takorekoč prirastel, šlo je delo zelo počasi. .Vendar je kmalu stal
S tresočo roko sem prižgal vžigalico.
pokonci. Nato ga prime z rokami in vleče z vso svojo močjo, vendar se ni premaknil.
»Daj, da jaz poskusim,« sem rekel nepotrpežljivo, kajti ležal je kamen ravno tako v kotu, da bi ga mogla dva na,krat vleči. Prijel sem zanj, vendar brez uspeha.
Nato je poskusil Sergij in tudi zastonj.
Tomič je zopet vzel svoj kavelj in praskal okoli stika, kjer smo čutili, da piibaia zrak.
»Sedaj, Vojnovič,« je rekel, »primite šo enkrat; močni .ste za.dva. Počakajte,« in vzel je z vratu močan, črn svilen robec ki ga je zvest, svoji navadi in snagoljubnfJSti še nosil in ga vtaknil v obroč. »Borovski. primite Vojnoviča okoli pasa in vlecite na vso moč, ko bom dal znamenje. Sedaj!«
Sergij je napel vso svojo velikanski moč in Tomič in jaz sva storila ist« tako z vso močjo, ki nam jo je dala na> rava.
»Kvišku! Kvišku! Premika sel« Ji hropel Sergij, in slišal sem, kako s« mišice pokale po njegovem krepkem hrbtu. Naenkrat se je začul glasen resk in nato puh zraka— in vsi trij« smo ležali na hrbtu na tleh, pred nami pa velika kamenita plošča. Sergijeva moč je to dosegla in nikdar ni moč mišic storila več.
»Vžgite užigalico, Borovski,« je rekel, kakor hitro smo se pobrali in prišli do sape.
Storil sem tako in pred nami se j« nahajala, Bogu bodi hvala! prva kamenita stopnica.
»Kaj sedaj storimo?« je vprašal Tomič.
»Po stopnicah pojdimo in zaupajmo božji previdnosti!«
»Počakajte!« je rekel Sergij, »Bo« rovski, vzemite biltonga in vodo, ki j« še ostala; morebiti jo utegnemo še potrebovati!«
Splazil sem se nazaj na naš prostor pri zabojih in ko sem dospel tja, mi j« šinila v glavo neka misel. Poslednjih štiriindvajset ur ali tako nekako se nismo mnogo zmenili za dijamante in vsaka misel nanje nam je bila celo zoprna, ker smo vedeli, kaj so nam prinesli; vendar sem sedaj mislil, da bi bilo dobro, ako bi jih nekoliko utaknil v žep, za slučaj, ako se nam posreči priti iz te pošastne jame. Radi toga sem utaknil svojo pest v prvo skrinjo in napolnil vse žepe svojega starega lovskega plašča in položil na vrh — srečna misel je bila to — nekoliko pesti polnih večjih kamenov iz tretje skrinje.
»Prijatelji!« zakličeift, »ali nočete vzeti seboj nekoliko dijamantov? Jaz sem že napolnil svoje žepe.«
»O! Zlodej naj ima te dijamante!« je rekel Sergij. »Nadejam se, d«,ne bom nikdar več pogledal dijamantov.«
Kar se tiče Tomiča, ni odgovoril ničesar. Mislim, da se je poslavljal od ostankov uboge deklice, ki ga je tolikanj ljubila. In četudi se ti utegne zdeti čudno, čitatelj, ki sediš zložno doma in razmišljaš o ogromnem, da, neizmernem bogastvu, ki smo ga tako popustili, te morem zagotoviti, da bi se ti sam ravno tako malo zmenil za dijamante, ako bi bil preživel kakih osemindvajset ur brez upanja v tem prostoru in se podal potem v neznano osrčje zemlje v divjem strahu, da bi se rešii strašne smrti. Ako se ne bi tekom svojega življenja tako privadil, nikdar pustiti za, seboj količkaj vrednega, samo ako sem mogel nositi seboj, bi gotovo tudi jaz nc bil napolnil svojih žepov.
svitlim mečem. Dobro se nam je godilo, kajti v polni meri smo si privoščili pijače in vsakovrstnih slaščic, ki so jih bili nanesli na trg.
Ta dan, 15., ob deveti uri zjutraj, je polk zapustil trg pred guvernerjevo palačo, da se poda proti Kremlu, kjer se je bil nastanil cesar. Jaz sem s petnajstimi možmi ostal še v palači za stražo.
O petih se je naša stotnija zopet vrnila, ostali del polka je moral pa skrbeti za omejitev požara, ki je divjal v okolici Kremla. O polnoči je pa izbruhnil ogenj v neposredni bližini Kremla. Vojaštvu se je to pot sicer še posrečilo, biti mu kos; toda ko je iznova zadivjal zjutraj ob treh, tedaj je bil vsak napor brezuspešen.
V božični noči. ..
To noč je dva moja tovariša in mene obšla želja, da bi si bolj od blizu pogledali Kremi, o katerem se je toliko govorilo. Mahnili smo jo torej na pot. Za pot samo sicer nismo potrebovali luči, a ker smo nameravali spotoma obiskati tudi stanovanja in kleti premožnejših Moskvičanov, smo vzeli seboj vsak po enega vojaka, ki je nosil z nami sveče, ki smo jih bili nabrali po prodajalnah.
Kljub temu, da sta bila moja tovariša že dvakrat prehodila pot do Kremla, smo vendar kmalu zašli, kajti vedno se podirajoče hišo so dajale ulicam vsak trenutek drugačno lice. Ko smo nekaj
časa brez določeno smeri blodili sem-intja, kakor nam je pač dopuščal ogenj, smo naleteli na juda, ki si je ob pogledu na gorečo sinagogo, katere rabinec je bil, pulil brado in lase. V nemščini nam je tožil, da so on in njegovi verniki vse svoje imetje in dragocenosti skrili v svetišču, ki bo sodaj vse izgubljeno. Trudili smo se, da ga potolažimo, potem smo ga prijeli za roko in mu ukazali, naj nam pokaže pot do Kremla.
Še danes se moram smejati, ko sc spomnim, kako nas je žid sredi svojo tuge in bridkosti takoj vprašal, ali nimamo ničesar na prodaj ali v zameno. Bila je pač le moč navade, ki mu je narekovala to vprašanje, kajti v tistem hipu res nikakor ni bila prilika za kupčijo in trgovina
Jo nevoljo zaradi naše dolge odsotnosti ln zahteva odgovor, kje smo se potikali včeraj od sedme ure zvečer pa do da-pes. Ko pa je ugledal naše ujetnike in našega ranjenca, in čul o nevarnostih, katerim smo bili izpostavljeni, se je potolažil in bil vesel, da smo bili zopet tu, kajti bil je zaradi nas že v velikem strahu.
Na trgu, na katerem jc bil nastanjen naš polk, je bilo sedaj, kakor bi se bila zbrala vsa ljudstva vesoljne zemlje, kajti mnogi naših vojakov 30 se opravili kot Kitajci, Tartari, Pcrzijani in Turki ali oblekli dragocene ruske kožuhe in celo francosko dvorno obleko s fli
Ko smo prehodili več mestnih delov, ki so večinoma vsi goreli, in zapazili tudi kako lepo ulico, ki je bila še ohranjena, smo nedaleč od reke Moskve dospeli na majhen, nekoliko vzvišen trg, od koder nam je žid pokazal stolpe na Kremlu, ki so bili v svitu plamenov videti tako jasno kakor ob belem dnevu. Tu smo se ustavili toliko časa, da smo posetili neko klet, katero je ravnokar zapuščalo nekaj gardnih konjikov. V kleti smo si nabrali vina, sladkorja in drugih koristnih predmetov, in vse naložili na rame našemu Židu.
Ze se je bilo zdanilo, ko smo dospeli
Leto 1812.
{Doživljaji francoskega vojaka.)
M)ss (Dalje.)
Po mnogih blodnjah iz ulice v ulico imo končno vendar dospeli k polku nanj. Ko je polkovnik čul, da smo se vrnili, Je takoj prišel k nam. da izrazi svo-
do prvih kremlovih nasipov. Šli smo skozi visoka vrata in onstran nasipa krenili na desno, dokler nismo prišli do visokega zidu, preko katerega so v gotovih presledkih moleli močni stolpi, na katerih so sc svetili pozlačeni orli. Ko smo zopet tu morali skozi mogočna vrata, smo stali nasproti prestolnemu gradu, v katerem se je Napoleon naselil prejšnji dan. Noč od 14. do 15. je bil prebil v nekem predmestju.
Tu smo naleteli na nekaj naših tovarišev, ki so nas prijazna povabili na skupni zajtrk. Jedli smo sveže meso, katerega smo že dolgo pogrešali, in pili izvrstno vino.
Nedolgo pred poldnem, ko smo sc še zabavali z našimi prijatelji, naslonjeni na ogromne topove, ki so stali na obeh straneh vrat arzenala, stoječega nasproti gradu, smo začuli klic: »K orožju!« Ogenj je bil prodrl do gradu. Nekaj minut pozneje so že padali goreči kosi lesa na dvorišče, kjer so stali vozovi z municijo (strelivom). Strah, da se bo vse vnelo in z nami vred zletelo v zrak, je provzročil nekoliko nereda, zlasti še, ker je bil navzoč cesar, katerega so morali takorekoč prisiliti, da je zapustil ogroženi Kremi.
Ko je vse tekalo semintja, smo se mi tiho umaknili, da se vrnemo k polku nazaj.. Dopovedati smo Židu, kje bi polk približno stal, in ta nam jc svetoval smer, ki naj bi nam okrajšala našo pot. Toda bilo je nemogoče priti dalje, povsod nam je ogenj zastavil pot. Šele ko smo prišli na cesto, ki so jo bili oprostili zaprek zaradi cesarja, da se je mogel umakniti s Kremla, smo mogli dalje. Veter in požar sta divjala kakor za stavo. Prišli smo na breg Moskve. Nato srno krenili v ulice, ki so bile ostale deloma še nepoškodovane, ali pa tudi v take, katerih hiše so bile le še kup pepela in kamenja.
Iz ene zadnjih ulic smo dospeli v del mesta, ki jc bil popolnoma vpepe Ijen; tu se je naš žid trudil, da bi poiskal ccsto, ki bi nas privedla na trg pred guvernerjevo palačo.
V smeri, v katero smo jo sedaj mahnili, nain je ležal Kremi na levi. Sapa nam je gnala v oči vroči pepel, tleča tla, po katerih smo morali večinoma hoditi, so nas pa žgala v podplate.
Imeli smo za seboj že precejšnjo pot, ko zagledamo pred seboj popolnoma odprt prostor. Bil je to judovski del mesta, katerega male, popolnoma lesene hiše je bil ogenj do tal uničil. Ko je naš vodnik to zagledal, je obupno za-vpil in se nezavesten zgrudil na tla. Hitro smo ga oprostili bremena, ki ga je nosil na hrbtu, mu vlili v usta nekoliko kapljic žganja in ga z njim drgnili tudi po obrazu. Kmalu je odprl oči in nam dal na naša vprašanja razumeti, da je postala njegova hiša žrtev požara in da je v njej našla najbrže smrt tudi cela njegova družina. Ko je to povedal, je ^opet padel v nezavest, tako da smo se morali odločiti, da ga pustimo ležati na mestu, dasi smo storili t.o zelo neradi, kajti kdo jc vedel, kaj se nam Vse lahko
dogodi v takem labirintu. Ker se torej nismo smeli dalje obotavljati, smo stvari, ki jih je do sedaj nosil jud, naložili enemu naših vojakov in nadaljevali svojo pot. Toda kmalu smo bili primo-rani, ustaviti se.
(Dalje prih.)
Vesti z Balkana.
POGAJANJA ZA PREMIRJE V LONDONU.
Začetek zborovanj. — Grey — častni predsednik.
16. t. m. so se sešli prvič odposlanci Balkana, da se dogovore o miru. V palači, ki jo je angleški kralj odstopil, jih je pozdravil najprej ministrski predsednik sir Grey, ki je govoril o imenit-nosti pogajanja za blagoslov miru. Vsi predsedniki posameznih odposlanstev so se mu zahvalili in mu po'hudili častno predsedstvo, ki ga je tudi sprejel.
Pogoji balkanskih zaveznikov.
Prva točka, ki sc mora obravnavati, so predlogi, ki jih zavezniki Turčiji predlagajo, nakar Turki predlože proti-predloge. Zavezniki so se po došlih poročilih zedinili za tc točke: Turčija mora odstopiti celo Makedonijo in Epir, predati Odrin, Skader in Janino, odstopiti Tracijo do črte Medija-Enos z Lo-zengradom in Lvilc Burgasom; odstopiti mora Kreto in egejske otoke, vsaj tiste, ki so zasedeni. Podeli naj se samouprava notranji Albaniji, ki naj jo vlada od Turčije neodvisen guverner; zavezniki anekfirajo severne in južne dele Albanije.
Ali bodo zopet topovi govorili? — Da-aev o pogajanjih.
Turki so dobili novega poguma. Z vso odločnostjo izjavljajo, da Odrina ne bodo odstopili. Zdi se, da igra tu veliko vlogo spletkarstvo diplomatov. Laški listi dolže avstrijske diplomate, ki da bi radi zopet vojsko, da lažje s Srbijo obračunajo. — Tudi.so začeli Turki brž pri pogajanjih spletkariti. Izjavili so namreč, da niso pooblaščeni dogovarjati se z Grki, če tudi ti ne podpišejo premirja. Izgovorili so si rok do četrtka, da dobe tudi za to potrebnih navodil od doma.
Prav tako odločni so pa tudi zavezniki, zlasti Bulgari. Njihov vodja dr. Da,nev je izjavil .proti časnikarjem, da se takoj pretrgajo vsa pogajanja, če Turki ne mislijo odstopiti Odrina. Če niso Turki zadovoljni, da jim pustimo Carigrad, jim bomo v nadaljnji vojni še tistega vzeli.
VESTI Z BOJIŠČ.
Črnogorci in Skader. — čudno premirje.	»
Res lepo premirje! Turki in Črnogorci so ga podpisali, a oboji se bore na^ prej. Ker se Turki ne udajo, se morajo tudi Črnogorci naprej boriti. Glavna borba okrog Skadra obstoji sedaj v tem, da Turki obstreljavajo črnogorske postojanke, ti pa odgovarjajo, kolikor je v obrambo potreba.
Do večjega spopada je prišlo 14. t m. Turki so med Skadrom in Tarabo-šem zažgali dve vasi in začel se je izpad, ki so ga Črnogorci s tremi bataljoni odbili.
Grki. — Pomorska bitka. — Janina.
Turki so že dalje časa zahtevali, naj njihovo brodovje odrine na visoko morje in poišče sovražnika, da ga uniči. Res se je brodovje nazadnje okoraj-žilo in šlo nad Grke. V Dardanelah se je vnel boj. Grki so predrzno napadli Turke, ki so kmalu bežali. Ena večjih ladij je zelo poškodovana od torpedovskih krogel. — Pri Dedeaga?u so Turki izgubili tudi dve torpedovki.
Boji pred Janino so videti brez večjih uspehov. Do resnejših in večjih bojev ne pride, zato pa tudi Grki ne do Janine. — Zadnje dni so poročali o hudem artiljerijskem boju, kjer so morali turški topovi umolkniti.
Srbski vojni plen.
Po najnovejših poročilih so dozdaj prepeljali Srbi iz zasedenih krajev po železnici v Srbijo 213.000 pušk, 308 topov, 40 milijonov patron, 40.000 vojaških uniform, 21.000 sukenj, 100.000 poljskih vojaških steklenic in 5000 ga-maš. Topovi so razun osmih vsi v dobrem stanju.
Bulgarska vojska pred Čataldio in Odrinom.
Bulgarska vojska sedaj počiva. Vse vojaštvo s častniki in zdravniki prebiva v hišicah, napravljenih iz zemlje. V bližini teh koč so nameščeni divizijski bolniški oddelki, ki so z vsem potrebnim preskrbljeni. Zvečer si kuhajo čaj ali juho, drugi si pečejo celo čevapčiče (mesna narodna jed). Dolge noči si krajšajo s sviranjem in petjem.
Pred Odrinom je vojaštvo deloma nastavljeno v bližnjih vaseh, iz katerih sc je prebivalstvo radi varnosti izselilo. Tem vojakom že celo ni nobene sile.
Bulgarskc odredbe proti koleri.
Na poziv bulgarskc vlade, da se sposobne osebe oglase za zdravstveno službo proti koleri, ako bi se ista zanesla v Bulgarijo, se jc prijavilo jako mnogo oseb. Otvorili so takoj štiri osemdnevne tečaje za pouk teh deloma prostovoljnih, deloma plačanih sanitarnih pomočnikov, ki se nato razdele v oddelke in pošljejo predvsem v Čatald-žo, kjer je nevarnost največja. Na turški strani je namreč še vedno mnogo za kolero bolnih in nevarnost je torej tudi za Bulgare.
l»ar Ferdinand v Solunu. — Bodočnost mesta.
Car Ferdinand je odpotoval v Solun. Na potu je bil na vseh postajah od osvobojenega prebivalstva navdušeno pozdravljen. Car je v Solunu sprejel bulgarskega in grškega prestolonaslednika in nato obiskal grškega kralja Jurija. Vladarja sta se objela in poljubila ter drug drugemu čestitala na zmagi krščanskega orožja,
Pravijo, da je Šel car v Solun, da pokaže, da resno hoče imeti Solun zase, vsled česar se je tudi umaknil malood-ločni general Todorov generalu Andre-jevu, ki je bolj odločen. Drugi pa mislijo bolj upravičeno, da je Ferdinand šel v Solun, da se z grškim kraljem zaradi mesta pogodita.
V	Solun se menda podasta tudi srbski in črnogorski kralj. Tu naj bi se vršila konferenca balkanske zveze v svr-ho razdelitve osvojenega ozemlja.
Važnejše pozicije okrog Soluna so zasedene od Bulgarov. Ravnotako je tudi kolodvor na progi v Dedeagač v bulgarskih rokah. — Pred kratkim se je komisija vojaških atašejev izrekla, da so pravi zmagalci Soluna Bulgari in ne Grki.
Pogosto se med sedanjimi pogajanji sliši tudi mnenje, naj bi bil Solun prosto, nevtralno mesto, če se že ne more doseči sloga med Grki in Bulgari.
Bulgarsko sobranje.
V	soboto, dne 14. t. m., otvorilo se je bulgarsko sobranje, državni zbor. Pre-stolni govor je prebral minister Gešov. Car se v tem govoru spominja bulgarskih zmag in čestita bulgarskemu ljudstvu. Povdarja veliki pomen teh zmag ln končno izraža upanje, da ne bo treba vojne nadaljevati. — Sobranje se je spomnilo padlih častnikov in vojakov ter se je zahvalilo voditeljem armade.
MEDNARODNI ZAPLETLJAJI. — ŠE VEDNO NEJASNOST.
Konec afere Prochazka. — Osramočeni hujskači.
Nemški listi, ki imajo pred očmi v prvi vrsti ta cilj, da bi ponižali in osramotili Jugoslovane, so pisali cele tedne po cele strani o zadevi Prochazka. Pisali so najprej, da so ga Srbi umorili, potem da so ga poškodovali in nazadnje, da so se mu godile strašne krivice v ječah in na poti. Sedaj pa stoji to nemško časopisje osramočeno in ponižano pred svetom. Izkazalo se je namreč, da so bila vsa poročila izmišljena, samo da bi mogli hujskati na vojno. Izjava c. kr. korespondenčnega urada je pokazala, da je le slovansko, zlasti slovensko časopisje pravilno poročalo.
Ta izjava pravi to-le: Preiskava, ki Jo jc ministrstvo za zunanje zadeve v aferi Prochazka po svojem odposlancu 8i
izvršilo, je dovršena. Na podlagi te preiskave se lahko reče, da so vse vesti, da bi bil Prochazka od srbske strani zadržan na svojem mestu kot jetnik ali da bi bil celo poškodovan, brez vsake podlage. Izvršili so se pač neki pogreški s srbske strani proti Procliazki; za te bodo naši zahtevali zadoščenje.
Kaj Srbi očitajo Prochazki?
Srbi očitajo Prochazki, da je kot konzul kazal svoje sovraštvo do Srbov, četudi bi bil moral biti kot konzul nepristranski; pravijo, da ko so se Srbi bližali Prizrenu, je Prochazka na vsak način hotel pridobiti Albance za krvav odpor proti Srbom in nagovarjal Albance tudi, naj se postavijo pod varstvo Avstrije, da ne bodo Srbi upali vzeti mesta. Ko mu vse to ni nič pomagalo in so Srbi kljub temu zavzeli mesto, pravijo Srbi, da je kazal svoje sovraštvo s tem, da ni hotel obiskati in priznati srbskega poveljnika Jankovi-ča. Ta mu je celo poslal svojega adju-tanta, pribočnika, a Prochazka se ni hotel zmeniti za poveljnika. Prochazka se menda tudi ni hotel udeležiti maše, ki so jo katoliški prebivalci obhajali v zahvalo za zmago nad Turkom. Tako ravnanje da je Srbe razburilo in da so se morda res v kaki stvari izpozabili. Koliko je na vsem tem resnice, bo še polagoma prišlo na dan.
Neprijeten položaj avstrijske diplomacije. — Glasovi listov.
Izjava, ki smo jo prej omenili, je napravila na vse silno čuden vtis. Vsa Evropa je dobila vtis, da so se naši di-plomatje zopet enkrat zaleteli. Značilno je, da ne pove naša vlada, kaj so Srbi storili Prochazki in pa kakšno zadoščenje da bode zahtevala. Listi pišejo, da s to nejasnostjo škoduje vlada ugledu cele države.
Listi, naj bodo avstrijski ali tuji, vsi priznavajo, da je avstrijska diplomacija prišla v neprijeten položaj. Nekateri pravijo, da si je s tem država toliko škodovala na ugledu,, kakor če bi izgubila eno bitko. — Nemškim listom je seveda poleg tega zato hudo, ker imajo en povod manj za hujskanje na vojsko s Srbi.
Napetost ponehala? — Izjava Pašiča.
Sedaj, ko je z zadevo avstrijskega konzula odstranjena ena ovira mirnega sporazumljenja med Avstrijo in Srbijo, mogli bi soditi, da bo odnehala ona napetost, ki je doslej vladala. In res hite diplomatje zatrjevati, da je nevarnost vojne vedno manjša. Ne smemo pa verjeti vsem takim zatrdilom, zakaj Avstrija in Srbija se oborožujeta kar naprej. Obe sta pripravljeni, zlasti Avstrija, da takoj lahko udarita. Kljub temu pa se nekateri vodilni krogi resno trudijo pri nas in v Srbiji, da se ohrani mir.
Zlasti Srbija hoče veliko odnehati in priti Avstriji nasproti in ji podati ro ko v spravo. Tako je izjavil ministrski predsednik srbski, Pašič: »Naši interesi, koristi zahtevajo, da živimo z Avstrijo v dobrem razmerju, ker nam mo-
re močna soseda storiti marsikako uslugo. Mi smo težili za izhodom na morje v prepričanju, da se bo dalo to spraviti v sklad z interesi Avstrije. Poizkušali smo se zaradi tega z Avstrijo sporazumeti, toda brez uspeha. Ker nočemo, da se položaj poostri, smo zdaj sklenili, da rešitev r.ega vprašanja pre-< pustimo velevlastem.«
Govora v italijanski zbornici. — Minister zagovarja trozvezo.
Italija in Avstrija postopata sedaj-glede Balkana sporazumno. To pa se vrši le, ker hočeta obe doseči enake uspehe v Albaniji, drugače ni sovraštvo prav nič ponehalo. O tem nas dobro po-uče govori v laškem državnem zboru. Vpliven poslanec Barzilai je povdarjal' v svojem govoru, da je Avstrija v sedanji krizi zelo udarjena, da pa to Italije nič ne briga. Italijani hočejo le, da Avstrija zopet ne greši in ne razveljavi1 zmag balkanskih narodov. Na koncu govora, še enkrat pove, da Italijani nimajo dolžnosti kaj storiti, da se izpolnijo avstrijske sanje. — Boji se ta govornik tudi trializma, ker misli, da bi potem Slovani pritiskali Lahe.
Na govor Barzilajev je odgovoril zunanji minister di San Giuliano. Rekel je, da ima trozveza predvsem miroljuben in obrambfn značaj. Dalje hvali trozvezo, da je skozi trideset let obva-rovala Evropo vo;ne in Italiji pomogla do sijajne pozicije stališča v Sredozemskem morju.
Vsebina trozvezne pogodbe.
Ker v sedanjem napetem času igra trozveza precejšnjo vlogo in so jo prav, pred kratkim obnovili, poglejmo, kako bi mogla Avstriji koristiti. Leta 1888 jo bila uradno razglašena in v glavnem jo neizpremenjena. Med Avstrijo in Nem-, čijo obstoji ta pogodba:
1.	Ko bi proti pričakovanju obeh zaveznikov (Nemčije in Avstrije) Rusija enega izmed obeh zaveznikov napadla, sta dolžna oba drug drugemu poma-> gati z vso vojno močjo.
2.	Če bi Avstrijo ali Nemčijo napad la kaka druga velesila, mora drugi zaveznik ostati vsaj nevtralen. Če napa-dajočo državo Rusija podpira, mora drugi zaveznik hiteti na pomoč proti Rusiji.
3.	Pogodba naj ostane tajna radi1 njenega miroljubnega značaja. Če Rusija ne bi mirovala, se jo opozori, da ima opraviti z dvema. — Pogodba je torej tajna in vseh podrobnosti ne vo drugi kot najvišji diplomatje.
Rusija odločno za balkanske Slovane, Kokovcev.
Velike važnosti za presojanje vsega mednarodnega položaja je govor ruskega zunanjega ministra Kokovceva. Dno 18. decembra je podal svojo izjavo v ruski dumi, državnem zboru. Nagla-šal je:
Vojaška krepost in sloga, ki so jo pokazale balkanske države, sta vzbudil; v vseh Rusih gorko prijateljstvo. Slovanski Rusiji, ki je doprinesla že neštete. žrtve za brate po krvi in veri na Bal-
kanu, ne more biti vseeno, ko gre za to, da dobe balkanski narodi tiste pogoje za obstanek, ki odgovarjajo rekam prelite krvi in jim zagotove miren razvoj. Prezgodaj bi bilo — pravi minister — da bi že sedaj razpravljali, kako naj se rešijo posamezna vprašanja na Balkanu. Rusija hoče delati vedno skupaj s svojimi zavezniki, sedaj pa se hoče pred vsem truditi, da se nevarnosti za mir odstranijo. Končno upa minister mnogo uspehov od posveta poslanikov v Londonu.
Posvet poslanikov velevlasti v Londonu.
Poslaniško posvetovanje, ki so ga Že dalje časa napovedovali, se je začelo 17. t. m. ob i. tiri pop"oldne. Poslaniki Avstrije, Nemčije, Francije, Rusije, Italije in Angleške bodo skušali doseči enotno evropsko stališče glede na položaj, ki ga je ustvarila balkanska vojna. Vprašanja, ki pridejo na vrsto, se bodo obravnavala, kadar jih bodo prizadete države predložile. V poštev pridejo: predvsem albansko vprašanje, vprašanje odprtja Dardanel, o egejskih otokih in protektoratu Francije nad Sirijo. — ,Vsi upajo, da bodo ta posvetovanja, če se bodo hitro vršila, dobro in pomirjevalno vplivala na položaj.
Priprave raznih velesil.
Vedno pogosteje se sliši o vojnih pripravah raznih držav. O Rusiji so že pred več dnevi povedali, da ima pod orožjem že kakih 18 korov. Sedaj pa trdijo, da se tudi Nemčija skrbno pri- j pravi j a. Kot znamenje priprave smatrajo na primer to, da so določili uradnike, ki morajo v slučaju vojne ostati na svojem mestu. Dalje so dobila vsa povelj-ništva vprašanje, če so tako pripravljena, da na prvo brezojavno povelje lahko vse izvrše, kar je za oboroženje potrebno.
Prav taka poročila prihajajo iz Francije. Na sever in na jug vozijo vlaki strelivo, orožje, topove in druge voj-
ne potrebščine. Tudi svoje brodovje hite Francozi oboroževati.
Da tudi naša država izvršuje vojne priprave, je že iz razmerja do Srbije in njene prijateljice Rusije razumljivo. Da se pripravljamo na vojsko, to čutijo posebno v obmejnih krajih, vemo pa tudi pri nas, saj stražijo celo vse železnice.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Slovenska obstrukcija v proračunskem odseka. — Pogajanja.
Naši poslanci v državnem zboru so sklenili, da enkrat prav krepko povedo vladi, da ne trpimo več razmer, ki vladajo pri nas. Zbornica in vsa država naj izve, da imamo v sedanjih dneh, ko se naši diplomatje zavzemajo za svobodo Albanije, na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem razmere, ki niso nič boljše kot albanske. Tu naj se prej zdravi, potem šele glejmo čez mejo. To hočejo naši poslanci glasno in s povdarkom povedati. Zato pa je najboljše sredstvo obstrukcija
Slovenski poslanci že dalje časa ob-struirajo, a posebno se je v teh dneh pokazala moč obstrukcije. Večinskim strankam je že v veliko skrb. Zato so se hoteli pogajati, a ker delajo samo obljube, je šlo pogajanje po vodi.
Rekord. — Gostinčar govoril 13 ur in 40 minuti
Obstrukcija se vrši na ta način, da naši poslanci z dolgimi govori, v katerih bičajo nemško samopašnost, zavlečejo razpravo tistih stvari, ki bi jih nasprotniki radi hitro imeli. Z dolgostjo govora je posekal naš poslanec Gostinčar vse dotedanje govornike. Govoril je namreč celih 13 ur in 40 minut. Začel je zvečer, ko je bila šest proč in je končal drugi dan 17. decembra ob tri četrt na osmo uro. Govoril je ves čas o stvari, tvarine mu ni zmanjkovalo, ker je v razpravi proračunski provizorij, ki obsega v svojem okvirju vse državne dohodke in stroške. Govoril je večinoma slovensko in čisto mirno in počasi.
				
		RHZGLEP WiI DOMOVIN	I	jjj
				
Božični!) voščilo »Domoljubovo«, njegovega uredništva in upravništva, ie na drugem mestu. Pazljivo je preberite in si je k srcu vzemite 1
Kaj je poglavitna 2elja »Domolju-bova« sedaj ob sklepu leta? To je želja in prošnja, da prav nobeden od dosedanjih naročnikov ne odpadel Ali se bo
izpolnila?
Zadnjič v tem letu Vas obišče »Domoljub« s pričujočo številko, zato Vas pa tem nujneje prosi, da izpolnite natančno vse, kar Vam je zadnjič naročal. Prav posebno Vas pa opozarja, da bo po novem letu samo parkrat še obiskal one naročnike, ki ne bodo takoj po prejemu te številke odposlali svoje naročnine. Pohiti naj torej s plačilom 3 kronic vsak, kdor noče imeti neprijetnih posledic, da lista več ne bo.
Zbornica — hotel. — Dr. Korošec nad a-i	ljnje do 11. ure.
Večina je hotela ukrotiti obstruk-cijo s tem, da se ne bi nehala seja. ]£er pa mora biti za sejo zadosti poslancev, so sklenili, da ostanejo čez noč v zbornici. Poiskali so si ležišča po raznih di-vanih in foteljih. Te so znesli deloma v proračunsko dvorano, deloma v bližnje sobe. Ko so se eni naspali, so šli drugi počivat. — Pa vse jim ni nič pomagalo, zakaj Gostinčar bi še lahko govoril, a bil je priglašen k besedi še dr. Korošec. Ko je tedaj Gostinčar nehal, začel je dr. Korošec in govoril do 11. ure, ko se je začela seja v plenumu zbornice in se je morala seja proračunskega odseka pretrgati. Ker dr. Korošec svojega govora ni dokončal, ga nadaljuje v prihodnji seji. — Dr. Korošec je našteval Nemcem njih politične grehe, da so kar umolknili.
Obstrukcija v zbornici. — Nov rekord.
Drugi vojaški predlog sprejet.
Češki radikalci so, kakor smo že zadnjič omenili, proti drugemu vojaškemu predlogu in so ga skušali ovirati z obstrukcijo. Ko so bili premagani v odseku, začeli so obstrukcijo v zbornici. In tu je češki poslanec Fresl dosegel nov rekord. Prejšnji dan je Gostinčar govoril 13 ur in 40 minut, Fresl pa prihodnji dan celih 16 ur. Začel je govorili 17. decembra ob 8. uri zvečer in je končal ob 12. uri drugi dan. Dobil jc dva odmora po pet minut. Ko je končal, bil je bledega lica, a še vedno živahen. Govoril je češko. Neka posebnost je, da sta oba govornika Fresl in Gostinčar abstinenta. Fresl si je med govorom hladil žejo le z limonado, vodo in mlekom.
Večina je nazadnje vendarle sklenila, ko so češki radikalci morali odnehati, tudi drugi vojni zakon, z malimi izjemami, kakor je bil predložen. Pomniti je, da je to izjemen zakon, ki velja le za čas vojske; takrat bo po mnenju mnogih celo v korist ljudstvu.
Deželni zbor kranjski utegne biti sklican po sv. treh kraljih k rednemu zasedanju, da reši deželni proračun za leto 1913 in razne druge nujne zadeve.
Kmečka zveza za ljubljansko okolico ima na Silvestrov dan, 31. decembra, ob 10. uri dopoldne svoj letni občni zbor na galeriji »Ljudskega doma« (Streliška ulica). Člani naj se polnošte-vilno udeleže. Poroča gospod deželni glavar dr. Iv. Šusteršič. — Zaupnike K. Z. prosimo, da pobero udnino in agiti-rajo za obilno udeležbo.
Opozorite vsakogar, naj nam prvo številko prihodnjega leta takoj vrne, kdor ne misli več prejemati lista na
S'
svoj naslov. Kdor namreč obdrži par številk, je znamenje, da si hoče list še nadalje naročiti, in vsak tak mora plačati naročnino. Izgovor, da lista ni več naročil, ne velja.
V okrajni šolski svet litijski je bil izvoljen župan Oroslav Bric; namestnik pa je župan svetokrižki Fr. Miklavčič.
Učiteljskih mest je na ljudskih šolah na Kranjskem sedaj 1002.
Občinski posredovalni urad je dne 15. decembra pričel poslovati na Ježici pod vodstvom župana g. Vilfana. Obravnaval je v petih spornih zadevah, od katerih je poravnal tri.
Sobotna izdaja »Slovenca« se je našim somišljenikom po deželi zadnje leto izredno priljubila. Sedaj ob novem letu je najlepša prilika, da jo naročite zase ali za svojce v tujem kraju. Za Avstro-Ogrsko stane celoletno 7 K, za Nemčijo 9 K, za ostale zunanje kraje radi visoke poštnine 12 K.
Spomenik pok. cesarici Elizabeti so odkrili minulo nedeljo, dne 15. decembra, v Trstu. Pred spomenikom je daroval sveto mašo in nato spomenik blagoslovil presvetli škof dr. Karlin. Cesarja je pri odkritju zastopal nadvojvoda Fran Salvator.
Umrla je v Gorici uršulinka S. M. Bonaventura Treven iz čislane rodbine Trevnove iz Idrije. Naj v mini počival
Napredek pri »Primorskem Listna. »Primorski List«, brat našega »Domoljuba« v sosedni Goriški, dobi z novim letom posebno prilogo, ki bo namenjena posebno onim, ki ne morejo redno obiskovati cerkvenih govorov in društvenih predavanj.
Vlom v kapelico. V noči od 16. na 17. t. m. so neznani vlomilci vlomili v kapelico v Ilirski Bistrici. Nabiralnik je bil pa pred kratkim izpraznjen, zato niso mogli dosti dobiti. Poizkušali so tudi vlomiti v kapelico na Topolcu, a bo bili prepodeni.
O nečuvenem postopanju v tržaški zavarovalnici proti nezgodam napram nekemu pomoči iskajočemu zavarovancu poročajo dnevni časopisi. Ker je mož zahteval svoje pravice in se drznil govoriti v slovenskem maternem jeziku, so ga uradniki baje dejansko napadli in ga vlekli po stopnjicah na prosto. Mož je bil ves pobit in raztrgan. Kaj nimamo Slovenci pri tem zavodu res ni-kakih pravic?
Ponesrečila se je dne 10. t. m.v ba-škem hribovju nad Podbrdom na Goriškem stara žena Marija Kusterle. Ubo-žica je Sla grabit listje, a je padla čez skalovje in se ubila. Pred tremi leti se je na ravno isti strmini smrtno ponesrečil njen mož Anton.
Mrtvo so našli v Spodnjem Jakob-skem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah na Štajarskem v njeni koči 68-letno viničarko Jožefo Štiftar.
Fo'el »Zlatorog ob Bohinjskem jezeru H kance), prejšnja last g. ltavhe-karia kupilo je na javni dražbi »Slo-veris' n planinsko društvo« za 2.7 000 K.
7"-o t smrt pod vozom. V petek 13. t. m "' rog poldne je vozil posestnik Janez I akner iz Male Lahinje voz oeska V
v Loko pri Črnomlju. Ko je bil že blizu Loke, jc krenil s slabe poti na njivo. Ko pa je hotel z njive zopet nazaj na pot, se je voz nagnil. Lakner ga je hotel pridržati, a bil je preslab in poln voz se je prevrnil nanj in mu prsa popolnoma potrl. Bil je na mestu mrtev. Lakner zapušča družino in slepega očeta.
Konj ga je ubil. V Trbovljah na Štajerskem je konj hlapca Antona Barliča tako močno udaril v obraz, da je vsled poškodb umrl.
Zemlja se Je podsula v rudniku v Zagorju ob Savi na delavca Lovrenca Borštnerja. Borštner ima zlomljen križ ter bo skoro gotovo umrl.
Vojaška straža ustrelila neznanca. Pri Sv. Luciji je vojak, stoječ na straži, ustrelil na nekega človeka, ki se ni zmenil za njegov klic »Haltl« Neznanec je obležal mrtev. Ne ve se, kdo je.
Vojaka povozil vlak. V ponedeljek, dne 16. decembra zvečer je vlak na mostu pri Prvačini na Goriškem povozil nekega vojaka, ld je ondi stal na straži. Ker je most zelo ozek, vojak pa se ni mogel dosti zgodaj umakniti z mesta, ga je stroj zgrabil za torbo za patrone in ga spravil podse. Poleg drugih poškodb ima tudi zlomljeno lobanjo. Vojak je Jožef Rozman od 47. polka iz Gorice. Star je bil 22 let.
Nesreča ali umor? V Hletišah, glavarstvo Logatec, so našli kakih sto korakov od pota moško truplo, ki je moralo že nad pol leta ležati zunaj. Glava, noge, čevlji, vse je ležalo raztreseno drugo od drugega. Kdo je ta neznanec, se bo težko dognalo. V obližju ne pogrešajo nikogar.
Trileten otrok zažgal. V St. Petru na Medvedovem selu na Štajerskem so te dni zgorela vsa poslopja posestnika Gregorja Škorca. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Skrivajte vžigalice pred otroci!
Nesreča na železnici. Dne 17. decembra zvečer je šel preko železniške proge na Lazah blizu Litije 45 let stari delavec Janez Makovec. V tem trenotku je privozil na postajo brzovlak. Stroj brzovlaka je Makovca zgrabil ter ga vrgel z vso silo na tla. Poškodovan je na levi roki, nogi in na glavi.
Sam se je usmrtil v Podragi pri Postojni 38 let stari čevljarski mojster Jožef B e n č i n a z Reke. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Govori se, da je storil obžalovanja vredni čin v hipni blaznosti.
Novice iz Amerike. Slovenski zdravnik v Clevelandu dr. F. J. K e r n se je v Calumetu poročil z gdčno Nežiko V e r -t i n. — V Eveletu, Min., se je vsled neprevidnega ravnanja s puško ponesrečil rojak Janez Češarek; hotel je izprazniti zadnji naboj iz puške, pri čemur se je po nesreči ustrelil. — V Aurori v Ameriki je podsula plast rude do smrti rojaka Antona Čampa.
Libeliče na Spodnjem Koroškem. Z žalostjo nas je potrla vest, ki srno jo zvedeli v torek, dne 17. deccmbra, da je umrl g. Simon Kuk, p. d. Žmavc v Potočah. Rajni je bil vsem najlepši zgled; živel je med samimi nasprotniki, a ostal vedno zvest pristaš S. L. S. Naj v miru počiva!
Vse zavedne in napredne Slovence, vse, ki jim je kaj za srečo naroda ln čast božjo, vse, ki imajo na pravem koncu glavo in na pravem mestu srca — vabimo na
III. SLOVENSKI PROTIALKOHOLNI KONGRES,
ki bo v nedeljo, 2 9. in ponedeljek 3 0. decembra, v veliki dvorani Uniona v LJubljani. Kongres obeta biti sijajen. Deželni od-bor kranjski je povabil k udeležbi vsa županstva, knezoškofijstvo, duhovščino, deželni šolski svet vse učiteljstvo. Povabljeni so tudi vsi zdravniki, vsa okrajna glavarstva in s o d n i J e na Slovenskem. Tukaj pa povabimo poleg vseh drugih še posebej naša društva. Vsako društvo naj pošlje na kongres najmanj enega, Ljubljani bolj bližnja društva pa lahko tudi po več zastopnikov. Če kdo, so posebno udje naših izobraževalnih društev poklicani delati za treznost; saj la v treznosti je mogoča izobrazba, v pijanosti pa je surovost. Vsi občudujemo Srbe in Bulgare v njih junaštvu in zmagovitosti nasproti Turkom. Vsi pa, ki Srbe in Bul-gare poznajo, trdijo 3 njih. da so j a k o trezni. Pijanca med njimi skoro nI videti. Ta treznost je mnogo pripomogla k njih zmagi. Posnemajmo ' u ž n e brate v treznosti, da bomo junaški in zmagoviti tudi mil
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4s/* % brez kakega odbitka.
Me m od 8. M n IjopM.
Glej lnserat:
Na ženskih klinikah se je dobro poznata Franc Jožef-ova grenčica izkazala kot najbolj priljubljeno odvajalno sredstvo. Tudi najbolj občutljive bolnice zavživajo rade to izvrstno, naravno sredstvo, ker nastopi že po kratkem času dobro-dejen učinek in brez neprijetnih postranskih pojavov. Tajni svetnik prof.dr.pl.Winckel vMonakovem piše: „S tem potrjujem, da sem že od mnogih zdravnikov pohvaljene ugodne učinke naravne Franc Jožef-ove uren-
čice mogel zaslediti tudi pri lastnih preizkušnjah! — Na prodaj v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpo-šiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	38
nL J£ JL Jt jnnnnnm ir innnn
D □
D
Gorenjske nouice
o □
D
□anaaaaannaacianan
g Šmartno pod Šmarno goro. Pretečem mesec smo imeli sveti misijon, ki se je ob veliki udeležbi ljudstva prav lepo izvršil. — Naša društva se vedno lepše razvijajo. Saj se pa tudi vsi pametni možje, žene, dekleta in fantje zbirajo v njih, ker delujejo po načelih sv. katoliške cerkve. Tako je prav. Vsi možje in žene, ki želite kakega razvedrila, pristopite k našemu katol. slov. izobraževalnemu društvu in se tudi radi udeležujte vseli prireditev! Dandanes so resni časi. Potreba katoliških društev se vedno bolj jasno kaže. Zato pa, očetje in matere, je vaša dolžnost, da pomagate svojemu za vse dobro vnetemu g. župniku pri vzgoji mladine. To pa boste najlepše storili, ako boste svojemu župniku šli na roko in društva kolikor mogoče podpirali! Prav poseli ;o so sc pa dvignile dekleta, ki hočejo skoro vse biti v Marijini družbi. Prav tako, mladenke! Vse pod zastavo Marijino! In ker vsak človek potrebuje zabave in jo tudi Marijinim hčerkam nihče 110 brani, zato pristopite k izobraževalnemu društvu, ki vam nudi različne pošteno zabave z igrami, petjem, knjižnico itd. Vsi pošteni fantje se pa zbirajo pod poroti Orla, so izobražujejo, bistrijo um in srce. Tako jc prav, dragi mladeniči! Le pridno se udeležujte telovadbe in sploh vsega društvenega življenja. Pridružite se pa tudi vi, ki nas sedaj še bolj po strani gledate. Izobraževalno društvo se pripravlja za igro »Divji lovec«, na kar že danes opozarjamo. — »Domoljub« je žc zelo razširjen po naši župniji. Dragi Šmarčani, 'storimo vsak po svoji moči, da »Domoljuba« še bolj razširimo in pripravimo če le mogoče v vsako hišo!
g Iz Tržiča. Zelo smo napredovali v tekočem letu. Dobili smo slovenski občinski odbor, novo večino v krajnem šolskem svetu, mirovno sodišče, ki je strankam prihranilo precej nepotrebnih stroškov, ker je poravnalo že dokaj prepirov. — Tudi časopisje je lepo razširjeno. Skoro v vsaki hiši se bere »Domoljub«, »Bogoljubov« je blizo 150, »Naša Moč« se je letos vsled izbomega uredništva povzdignila na 40 naročnikov, »Slovenec«, ki se prodaja v trgovinah Mally in Gregorec, se zlasti ob nedeljah marljivo prebira. Toda ne zadovoljimo se s tem, temuč poskrbimo, da se bo naše katoliško časopisje še bolj razširilo. V vsako hišo mora vsaj en katoliški list. Naši listi bodo tudi v novem letu prinašali kakor doslej novice iz domačega kraja. Zato imamo
več dopisnikov pripravljenih. Vsem prijateljem in naročnikom »Domoljuba« vesele praznike in srečno novo leto 1913! — Hranilnica in posojilnica v kaplaniji bo obrestovala z novim letom vloge po 4 in pol. Domač denar v domače hranilnice. S tem najbolj pomagamo tistim, ki morajo iskati posojila.
g Preddvor. Umrl je po dolgotrajni bolezni dne 5. nov. t. 1. spoštovani posestnik v Bašlju Primož Roblek v starosti (37 let. Zapustil je ženo in deset otrok, izmed katerih so štirje odrasli v Ameriki, ostalih šest nedoraslih je pa doma. Hud udarec je to za družino. Rajnik je bil dober mož, skrben oče in sploh v vsakem oziru spoštovanja vreden gospodar. Na svidenje nad zvezdami, kamor si šel po zasluženo plačilo!
D--
mII
d Škocijan pri Mokronogu, Kadar zrastejo iz liberalnih grehov sadovi, takrat bi jih liberalci najrajši utajili ali pa so tiho kot miši. V »Slovenskem Domu« so se že enkrat obtožili, kako nesrečna je njihova mladina. Seveda ne čisto odkrito. Zdaj je obsodba že sklenjena. Trije izmed te liberalne mladine so obsojeni vsak na pet in pol, dva pa na tri leta in pol. Skupaj na triindvajset let in pol. Tako se je škocijan-sko sokolstvo srečno seznanilo z Gradiško. — No, liberalci nič ne povedo v »Slov. Domu«, kam pridejo mladi, če se stari liberalci norčujejo iz pastirskih listov, iz pridig in iz duhovnov.
d Višnja gora. V kraj ni šolski svet v Višnji gori so bili dno 17. decembra 1912 izvoljeni: Za občino Dcdnidol Mihael Omahcn, nam. Anton Skuhic; za Križko vas Janez Krjavec, nam. Fr. Jamnik; za Leskovec Martin Zupančič, nam. Matevž Perme; za Polico Fr. Škufca, nam. Martin Goršc; za Višnjo goro Anton Perko, nam. Jakob Vidic; za Žalno Anton Kastelic, nam. Franc Brodnik. Vsi so pristaši S. L. S.
a
DC3C3KaC3C3C3C3ne^K3SaC3E=SC3S=SD
n Dobrova, dne 19. decembra 1912.
Kobilice, Leta 1909. se je bil zanesel gori na dobrovski hrib od nekod velik roj kobilic; množil se je tako silno, da se je bil lansko leto razširil že preko vsega hriba doli v dolino. Gozdno listno drevje je bil ta škrat tako objedel, da na nekaterih krajih ni bilo nič listja za steljo dobiti. Ko bi se bil ta vrag še naprej tako milijardno množil, bil bi nam kmalu po celi dolini vse pridelke uničil. Hvala Bogu, da je prišlo drugače! Letos je bilo v marcu in aprilu ugodno in tako toplo vreme, da se je bil ta mrčes zlegel iz jajčec, pa tudi glogovi belin je izlezel iz svojih zimskih zapred-kov; dne 3. in 4. maja letos je bila pa velika slana, ki je pokončala vse kobilice in
glogove beline tako, da teh dveh škodljiv-cev letos pri nas skoraj opaziti ni bilo. —. Letina. Žita so bila zelo lahka, »ajde toliko kot skoraj nič, proso in oves dobra, krompir je izvrstno obrodil; fižol zelo stročnat, a bilo je zanj premokro; isto velja tudi o turšici; prekuha si je bila proti koncu dobro opomogla. Sena veliko in lepega; otave je pa radi vednega deževja ostalo veliko nepokošene. Jabolka so pa bila tako obrodila, da, že od leta 1886. niso bila več tako polna, — Šolski vrt. Na tem vrtu je bila pa letos že sedma egiptovska suha letina. Pred sedmimi leti je bil ta šolski vrt, ki meri 1020 m2, še v najboljšem stanu, • kar morajo vedeti tudi tedanji šolski nadzorniki; sedaj je pa po,-polnoma opustošen in ima v njem prostor le še fižol in krompir. Občina, oziroma šolska mladina pa ni imela od šolskega vrta že skozi celih sedem let niti vinarja dobička, pač pa stroške za najemnino in popravo ograje. Smo pač napredni za kaj drugega, — le za sadjarstvo smo postali pravi zaspanci. Tudi vrag je imel posebno dobro letino, in sicer tam, od koder bi se kaj takega najmanj moglo pričakovati. — Šola. Stara slovenska navada je bila, da se je šola vedno kolikor mogoče blizu žup-ne cerkve zidala. Tudi na Dobrovi so bili leta 1846. pozidali šolo na mežnarijsko hišo, ki je najbližja cerkvi. Šolska hiša blizu cerkve ima svoj imenitni pomen tudi z odgojevalnega stališča mladine, če jo vodi tudi v resnici krščansko učiteljstvo in v pravem Slomškovem duhu. Sedaj pa menda hočejo na Dobrovi novo Šolsko hišo potisniti ven. iz vasi tja"iR? s-:>V-io ob okrajni cesti pred neko gostilno. Ja. ko bi se šela zidala za par mesecev in bi so dala prenesti kot kaka gajbica, naj bi Liio, a zidala se bode za celo bodočnost — ii. je pa treba že malo bolj premisliti. Imate blizu cerkve jako pripraven prostor za šolo; na tem prostoru bi bila res v ponos in kras celi fari ter bi vam, prizadetim faktorjem (zastopnikom občine, cerkve in šole) delala čast za vso bodočnost. Tukaj bi šolski otroci lahko po končanem dnevnem poduku obiskovali za nekaj trenutkov presv. Rešnje Telo, kar sedaj pogostokrat store, kar bi jim, če šolo tja vun iz vasi izženete, ne bilo nikdar več mogoče. Med poletnimi meseci je tudi vsaki teden dvakrat šolska sv. maša; zakaj bi se morali otroci goniti od tam sem v cerkev in iz te zopet tja vun iz vasi v šolo? Kaj pa gospodje katehetje, ki bi imeli pota tja vun iz vasi v šolo, ki bi se jim bila za celo bodočnost lahko prihranila, ko bi se šola sezidala na pravem mestu blizu cerkve. Res je, da imate že kupljen »blek« zemlje za šolo tam zunaj vasi; pa to ni še prav noben vzrok, da bi morala šola ravno tam stati in bi bila v nepriliko prave odgoje glede otroških duhovnih vaj. Pri javnih stavbah se hitro stori napaka, ki se nikdar več popraviti ne da in jo obžalujejo že sami izvrševalni organi — pa se ne da več pomagati. Torej, ako se že nekaj dragega dela, naj se izvrši vse tako, da b )de tudi za vso bodočnost popolnoma odgovarjalo svojemu vsestranskemu vzvišenemu namenu in bode služilo tudi v kras in olepšavo središča dobrovske fare, vam pa, prizadetim faktorjem, v ponos in dokaz.
Naši stari očetje
rabijo že dobra, preizkušena domača zdravila, da ostranijo vseh vrst bolečine, takoj v začetku in res bi I »i I o treba ter zlasti v mrzlem letnem času pazili, da se ne zanemari Se tako lahka oboleloM, ampak da se jo že pri najmanjšem pojavu, torej takoj, če se čutijo bolečino odpravi.
Ojrasliin in otrokom, pri katerih se 11. pr. opazuje rta nienje h katarju, more dober, preizkušen i-' 'dek pomagati, da se že pravočasno proti temu uastoDi. ?.e smo se sto in tisočkrat 53
prepričali, da je tak bolečine pomirjujoč, osvežujoč, krepilcD izdelek, s katerim smo že večkrat odpravili razne bolečine in utrujenost ter marsikatero drugo motečo bolest, pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluld", na katerega s tem opozarjamo svoje čitatelje
Če je kaj res dobro! so priznava tudi od strokovnjakov in kako sodijo o Fellerjevem fluidu z znamko „Elsafluld" praktični zdravniki, dokazuje sledečo pismo: ..Zahvaljujem se Vam toplo za Vaš Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid", izdelek, ki soje naravnost sijajno ob-nesel pri vseh skrninnstih bolečinah. Priporočam Fellericv fluid. kjer jo sila, najtopleje in
Vas prosim, da mi ga zopet pošljete za lastn° uporabo, znesek zanj Vam pošljem. Dr. A. David, mestni zdravnik v Sieniawi pri .Taroslavi, Galicija." Pristnega F^llerjevega fluida naročita 12 malih, 6 podvojnlh ali 2 specialni steklenici za & kron franko pri E. V. F o 11 o r j u v Stu-bici, Hlsatrg št. 16 (Hrvatsko), kier se tudi dobivajo zanesljivo učinkujoče Fellerjeve odvajalne rabarbarakroglicc z znamko „ElzakrogliceS in sicer ti škatel za 4 krone franko, ki jih sui"i« rabiti brez pomisleka veliki in mali, stari m mladi, če želodec ni v redu. Naj bi bil ta nesebičen namig v blagor tudi našim čitateljein-To bi nas res veselilo.	11
p	-----— ——Q
ran m ^r^trsaacancrs ir^sr?.cs r™"
Ob srebrni poroki. Hlapci čestitajo gospo darju: »Bog daj Vam in Vaši ženi vse dobro povo dom srebrne poroke in da bi prav kmalu obhajal tudi zlato poroko I«
Slabo upanje. Nabiravec prispevkov za reveže: »Gospa, ali smem pričakovati, da bo Val gospod soprog tudi kaj podaril?« — Gospa: »Bo težko kaj. Navadno ne da ni č, pa še tisto a nevoljol«
Čuden izgovor. Upnik: »Zdaj bi bil pa vendal že čas, da mi tistih par kronic vrnete, katere sem Vam posodii!« — Dolžnik: »Kaj pa mislite? Ali menite, da sem temo zadel?«
Nepravi čas. Ženin: »Kaj praviš, Minka, aH bi šel zdajle k tvojemu očetu tebe snubit?« — Ona (gleda skozi ključavnico): »Oh, nikar zdajl 0č» ravno muhe pobija, ir. takrat je trdosrčen!«
Različno: A.: »Zakaj ne piješ kave?« — B.: »Zato ne, ker potlej ne morem spatil« — B,: »Pri meni je pa ravno narobe: če spim, pa ne morem kave pitil«
da ste bili res razsodni in praktični možje, kateri ste delali ne le za trenutek, ampak ta prihodnjost, — »Domoljub«. V| velik ponos našim Dobrovčanom so »Do-tnoljubovi« naročniki, katerih se je letos nabralo toliko, da jih dobiva ob koncu leta 174 svoj list v skupnem zavitku; dva pa prejemata »Domoljuba« na svoj naslov; tako je v dobrovski občini koncem leta skupaj 176 »Domoljubovih« naročnikov. To je za našo faro zelo častno število; pri tem številu naj tudi v bodoče — ne le j ostanemo, — ampak naj se še izdatno po- I množi. Vsi sedanji naročniki, kateri še niso poravnali naročnihe za leto 1913., se uljudno prosijo, da to store prav kmalu; naročnina za skupne naročnike se naj plačuje — kot do sedaj — tudi letos pri c. kr. ! poštnem uradu na Dobrovi. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem zvestim naročnikom »Domoljuba« po širni domovini daj Bog!
KAKO SO BALKANSKI NARODI UČILI TURKA ABECEDE.
RUVe hrez besedi.
ni-if-ii-mtjaDnaaoninaan
Društveni vestnih

NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Društvo Sv. Jožeia v Tržiču priredi v nedeljo, 29. t. in. krasno Finžgarjevo igro »Naša kri«. En del se vrši na našem Ljubelju. Nastopi pri igri par novih, izbornih moči. Pričetek ob pol 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi ženski odsek društva. ,
Izobraževalno društvo v Škocijanu pri Tur- 1 Jaku priredi na praznik sv. Štefana popoldne ob 2. uri igro »Kmet Herod«. Pred igro bo petje in godba, l^ra- w -ponovi v nedeljo.
Iz st. Vida nadljubljano. Na praznik Sv. Štefana, dne 26. decembra, priredi dekliška Marijina družba v Cebavovi dvorani predstavo: »Ljudmila«. Začetek takoj po litanijah. Ker je igra zares lepa in podučijiva ter vstopnina primeroma zelo nizka, Je upati polnoštevilne udeležbe.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Ribno pri Bledu. Slov. kat. izobraževalno društvo v Ribnem je preteklo nedeljo napravilo veselico v prostorih gasilnega društva. Na sporedu je bilo tan.buranje in igre. Igralci in tamburaši, ki so šele prvič natopili, so izvrstno rešili svojo nalogo. Na željo občinstva se v nedeljo ponovi. Želeti je, da bi se tamburaški zbor še pomnožil, ker sedaj jih je le osem. Čisti dobiček se bo porabil za poplačanje tamburic in drugega orodja. Mladina naj se izobražuje s čitanjem katoliških časopisov in knjig ter z lepo umetnostjo petja in godbe. Proč pa z branjem strupenega liberalnega in brezverskega časopisja, proč s ponočevanjem, popivanjem in pretepi!
Št. Vid pri Vipavi. Kat. slov. izobraževalno društvo dela nov oder. Mizarji pridno delajo, in upamo, da bomo v kratkem lahko ljudstvu pokazali, kaj imamo. Pri izdelovanju odru ima največ skrbi naš požrtvovalni tovariš tajnik, kateremu društvo njegove splpine požrtvovalnosti nikdar poplačati ne more. Bog mu povrnil — Veliko si storil že do sedaj, kaj pa v prihodnje? Poznamo te dobro, zato upamo, da ker si postavil temelj, želiš postaviti tudi krono novemu odru. Bog naj pa blagoslovi vse. kar storiš za vero in narodi
Bolezni prehlajenja, kakor
ublažuje in odstrani, vzbuja tek in ki ima. dobro slast
Maslo kuhano od K 21)0 — do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina svežaišpch) Slunino prekajens . Most svinjska . .
Loj.......
|a|ca 100 komadov ' isaiici . , . . .
GolohI.....
Raca ......
Gos......
najboljše sredstvo zoper
Preveč I
Uradnik prido h gospodarju prosil; za dva arj dopusta.
Gospodar: „Kaj, dva dni — gospod--
»li mislite potovati okoli sveta?"
Riž Raugon od K 31-60'do . . Kavu Santos od K 584 — . . . Sladkor .... 1'elrolej ....
SKRIVALNICA,
Zahvala.
Ob nepričakovani, prerani smrti nepozabnega sorodnika prečast. gosp. župnika
Gospodarska zueza
nakupuje
izrekam tem potom mojo najudanejšo zahvalo preč. g. Jarcu, župniku v Hotedršiei, za hitro duševno tolažilo ranjkemu v zadnji uri, gospodu dekanu Ar kotu -a ves trud vsem duhovnim gospodom sošolcem in bližnjim sosedom, ki so prihiteli od daleč in blizu izka/at zadnjo čast blagemu pokojniku. Zahvaljujem so tudi domačim župljanom in šolski mladini za spremstvo, zlasti gospodu Frane Grudnu, ki so je z vso požrtvova'nostjo trudil, da seje raniki častno spremljal. Zahvaljujem so slavnemu gasilnemu društvu in pevcem /.a ganljivo petje. Bog plačaj vsem stotero!
Godovič pri Logatcu, 19. decembra 1912.
Marija Otrin,
SMC/	sestrična.
Naročajte sobotnega »Slovenca4
Kje pa je rekrut?
^^ Zaključek uredništva v soboto one 21. decembra dopoldne. "*c
Vsem bratom Slovanom
Aoitirajte za „Domol uba"!l
Naprodaj "srrBD-
ajdov in rožni med
v fikatljah po 5 lig po posti za K 1140 franko. Jakob Fereno,
čebelar, Turjanei, p. ltadencl,
St».i.	"»»»
Izvrstna
godala
v krasni izpeljavi in najboljšo kakovosti pošiljk o. kr. dvorni založnik
Jan Konrad9
zalog-n ln razpošiljal-nica muzikallj, BrOx št. 4487 (Češko).
Bočna harmonika K 5-— violino kron 6 80, citre K 4-80, okarino 70 vin., orgljico 80 vin., flaute K 1-70, pihalni akordeon K 2 50 v najbogatojSi ia-beri. Glavni katalog s 4000 slikami na zahtovo zastonj in poštn. prosto.
Razpošiliam orD2je vsahe vrste
ea poskušnjo za Kklnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20-, dvoeevka Lankaster K 80-, Hammeiless-puška K70'-, Flo-bert K 8--; samokres K 4'-, pištola od i K naprej ""Sfro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opufino 6t. 2137, ob drž. ielez , Ce ko.
Vzemite
ako poUoJmjjjU uro, xjafr-nino, sTsbrnmo, &odtlla. man ufak turno blago, usnje, blago iz jekla, potrebščine za :lom in hiSo, op-t.ičue predmete, potrebščino za kajenje in za toaleto, orožje itd. Moj bogato ilustrov. glavni conik s 4000 Rlikami, ki so Vam na zahtovo takoj poSlje zastonj in poštn. prosto. C. in kr :lvorni založnik JAN KOIJTOAD, raznoši-ljalnica Brttx 4460 (Geš.) Nikelnasto žep. uro K 4 20, šrobrne kron 8 40, budilke K 2 00, ure z nihalo m 8 BO,
samokresi K 6-50. Nikak riziko ! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pofiljo b« po povzetju ali naprej vplačilu.
flviomaiičea pasi! m
Za podgano K 4'—, mlSi K 2-40, ujame b oz nadzorstva do fiO kom (lov v eni noči. No zapnsto nobenega gmrtulu in se zopet Same nastavijo. Past za ščurke edina te vrste, na katero so ujame na tisočo ščurkov v eni noči, t\ K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2.Bezirkf Alols|rasse3/23. Mnogo pohvalnih pisora. Pred manj .vrednimi ponarejanji se svari. V o. in kr. voi*i.š'<»h diščih v vpornoi. Toleloh 23440.	8702
OSTAMKI
30 metrov za K 14'-
od raznoga dobrčga i modernega blaga za |eson in zimo za obleke, bluze in proclpasnike itd. Ostanki so zajamčeno 3—0 in dolgi in svoži.- — Pošilja proti povzetju	3206
JULIJ KANTOE, tkalnica, Baby pri Nachodn ČEŠKO.
Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.
Vaša potrpežljivost se
ako so pri potrebi ur, zlatega in srebrnogablaga, ran-z ik al i j, m an u i ak tu m o g a b 1 a-ga. usnja, jokla. raznih predmetov za dom in potrebščin za kajenje, priprav za toaleto, igrač, orožja, i. t. d. ozirate na moj bogato ilustrovani conik s 4000 slikami, kajti gotovo bodoto pri veliki izberi našli kaj primernega za Vašo porabo. O. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad
razpoftiljaUiica v Brtixu stev. 4488 (Češko).
Nikelnasto žepno uro kron 4-20, nikel. ure-budilko kron 2"00, ročne harmonike kron 5 —, gosli K 5*80, samokresi K g'—
Glavni katalog: vsakemn zastonj in poštnine prosto
ZAHTEVAJTE -
zastonj in pošt. prosto moj bogato ilustrovani glav.cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine raznih godal, jeklenega, uhujo-
- nega in indiift-
faktumoga blaga, orožja itd
JAN KONRAD o. in kr. dvorni založnik,
Brtbc št. 4468 (Ooško). Prava Švicar, nikel remont, ura s sidrom, sistem Ros-kopf patont. K 5 —, H kom. K 14 —; Kegist. „Adlor-Ros-kopf* nikol. rem. ura s sidrom K 7 —. Pristna srobrna romont. ura, odprta K 8 40. Ilazpošilja se po povzetju ali naproj plačilu — Nikak riziko! - Zamona dovoljena ali donar nazaj!
500 kron
Vam plačam, ako VoSih kurjih oCes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin lie odpravi tnoi uničevalec korenin Rla- mazilo. Ceno lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 3847
Kemčni) (Kaschau) L
Poštni predal 12/161, Ogrsko.
V vsaki družini,
kjer ho {roji dobra godba, so morajo nahajati tudi
domače orgije
(amerlkanskl harmonij).
I.epglaB. K rasno oprema. Cena od 46 mark naproj. Ilustrirani ceniki zastonj.
Aloys Mayer
kr. dvorni založnik,
Fulda.
(Cena 7. notnim zvezkom ohBecajoftlm 325 komadov lo 33 mark, e 1 atoro zainore iirrati na harmonij vsrik takoj felvero-giaano in brez znanja sekiric. 3H04 18
Inžanerska akademija
_ ._____ Za strojne In 9'oktr. lužo- -
Wismar, 09tuee. „„r|6, stavb. Inženerje, ge-ometre In arhitektu. - Železobelonska gradnja m —m-	kulturna telmik'. Novi laboratoriji.
ett.it Wi,rn.r Absolventi višlih nbrlnili šol se sprejemalo. • •
Št. 3410.
3962
Razglas.
Mestna hranilnica v Kranju
jo vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 17. decembra 1912
zvišala obrestno mero
poSenSi z dnom 1. janiivarja 1913, in sicer:
1.	za hranilno vloge na 4V2°/0; — hranilne vlogo se obrestujejo polmese8no, obresti se pripisujejo h kapitalu polletno, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta, rentni davek plačuje hranilnica sama iz lastnega premoženja;
2.	za vsa bipotečna posojila na 5 Vi°'o;
3.	za občinska posojila in za posojila javnim kor-poracijam za >/2 °/o, oziroma za nova taka posojila na 6 o/0;
4.	za posojila na vrednostne papirje na G°/0 in
5.	za menico na 7%.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranju,
dno 18, decembra 1912.
enovi„]iiwo"-Separotor
Iz najboljšega Sveaskega gradiva.
Zajamčeno najostrejle posnemanje.
Posname v url 125 litrov, Cena R 150'-.
Tako een in dober stroj se do sedaj šenl izdeloval.
Cenike pošilja na zahtevo:
Josip Drol
Ljubljana Kollzcj 69
generalno zastopstvo tovarne mlekarskih 378« strojev (B)
JuraniinWolfium Dunaj XX/3.
naibolile kakovosti, s 3 lotnim pismenim jimsUom. Štev. 3946 v poliranom nikoliiastem oklepu, 16 cm visoka, kron 2 00 s kazalnikom, ki bo ponoči sveti, K 8D0. Štov. 45&0 Bahv-budilka a jeklenim sidrom K 3 90, ista, da se ponoči sveti K 4-80 Nikak riziko! Zamena do-voljona ali donar nazaj. : Kaapo&ilja po povzetju prva tvornioa ur
Jan Konrad,
c. kr. dvorni založnik, Brttx 4471. ČeSko.
Glavni katalog s 4000 Btikami zastonj in polt. prosto.
Služba
policaja in občinskega sluge
se razpisuje pri županstvu Sodražica z dnem 1. januarja 1913. Pocioj neomadeževano življenj ter znanje slovenskega jezika v branju in pisavi.
Plača 600 kron letno.	3959
Županstvo občine Sodražica.
V Ameriko lo Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s CUNARD LINE ¥
Bližnji odhod iz domače luke: Trsta: Panonia 30./1. 1913. Ultonija 4./3. 1913, Iz Llverpol«: Lusitanija, (najtiitrejSi največji in najlepši parnik sveta) 4/1 25/1 1B72. 1913,
. Mauretania 1912, ll./l, 1./2. 22-/2. 1913. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek. Ljubliana, Slomškova ul 25 blizu cerkve Sr a Jezusovega. Cena vožnji: Trst-New-York III. razred K ITO- otroci pod 12 let K 85- povsod že 20 K veC za amerikanski osebni davek.
398S ..
Najceneje
>• mi	S
I
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.
Ibalna akordeon Juta"
■aloga nrazlkallj, razposlljalntai v Brflxu St. 4477 (ČeSko). Kavni cenik > 400U slikami na zahtevo zastonj ln poštnine prosto.
i ižlein očetje!
Ali hočete vsa« 10 vinarjev na leden žrtvovati za svo)o, oziroma za pritiodn|ost svo|lh oerok? Potem pišite ..Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	2156
Združene tovarne za volnino prodajajo letos »opet izključno po meni 4000 komadov takozvanlh
vojaških kocev za konte
ta ceno le R 4'40 komad In K 8'60 za par |6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot koiuhovlna, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, 'ore] lahko pokrijejo celega konja. Razločno pis;ina naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ili Ce se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
SlEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
oče se zuvežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodij-ju, župnika Kolnrja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetniku v Varnsdu, posestnika VVeidibergcrja Ilosva, Grtlnwolda, Zor-•ovuk, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-'tany, Roscnauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-oorf, Schenka Gcrisdorf, lastnika umetnega mlina, Hohringerja in dr.	(1)
kovano iz najboljšega angleškega s:ebrnega jekl.i, brušena na . roko, poostrena, pripravljena za takojšnjo rabo. Vsaka britev se pošlje v škatljici. St- 87(11. Držalo črno poi., 'J, votlo brušena, '/, široka, K 1-70 | «*>* . ..'/,. ■ */, „ K z-20
"	»	■ Vi ■	■/, » K 3 «0
'"»ibnijša britev .Orazinsa-, ki se posebno priporoča gospo-TO111 brivcem. 1'egistrov. znamka se dobi le pri moji tvrdki.
X' t-rno polir- drl kli"ia '!» 5ir- '/< votlo bniš. K 2 — N" . " ■ • - '/..'/.., , 2'90 rizlko. ^pir-na dovoljena ali denar naza|. Poiilia po
Konrad,
1 katalog s <000 slikami zastonj in poštnine prosto.
na katero lahko Igra vsak brez znanja sekiric. brez ncttellt In ponka aajlepSe pesmi,
plese ln koračnice. St a<yiO, Izdelana Iz leta, prevlečena z usrija-tlm papirjem In z nlkel-»astirnravnalcem, nlkel. ustnikom, 10 uikel. tipkami In z nlkel. klaviaturo, 28 V, cm dolga, z navodilom K 3«0. Trije komadi K 8-SO. - Nikak rlilkol Zamena dovoljena aH denar nazaj. Razpošilja po povzetju
c. ln kr, dvor. založnik
JHH KOHRHD
Najboljša češka tvrdka.
Gsno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega, skabljo-jaga 2 K: bol|Sega 2 K 40; ■ rima polbeloga 2 K 80; belega 1 K; belega puha 5 K 10; t kf| Izredno finega, snežno-belega, skubljenoga 6 K 10, 8 K; I kg puha b K, 7 K; .belega puhu to K ; najfinejši Ipranl puh 12 K. — Pri 5 kg so počile Franko.
Dovršene napolnjene postelje
la zelo gostega rdeCeqn, modrega, belega ali rumenega nanklng-blaoa, I psrnloa 180 cm dolga, 120 čm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem JS 5; ; polpuhom 2i K; s puhom 24 K; posamezno pernloo luK, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 5 K a, 'I K; pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K » , 21 K : blazino Wcm dolge, 70cm Široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnjo parnim Iz močnega, pasastega gradla igo cm dotne, M6cm Široke, 12 K 8o, 14 K «0. Pošilja proti povzet|u od K 12 vlSje franko. Zamena dovoliena, za nepovoljno denar naza|.
Conlk zastonj In franko.	2261
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Len okrasek
za vsako sobo so
■jfftigUM« Pi .UIM: - ■'V-2B 1 smlrna Imlt sten-.	-V,-.-	;	sire pi,-proge.
kovostl, na obeh straneh enaka v različnih vzorcih "kakorI srnjakova rodbina, labod, škrat. Irv, lovski pes, dve papigi, llska, tiger, gosi, sme, jeleni, v lepih barvah izvršena, lOucni široka, 2i0c>m dolva. komad po K r,-6il; št. 2(«8, Isla z okraski srne, jelena, leva, psa. približno 00 cm široka, 180 cm dolga samo K 4 80. Največja Izbera namiznih in Jiostelinih
garnitur, flanel, spalnih odej, šivalnih odej itd. Nikak rlzikol Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej plačilu c. In kr. dvorni založnik
Jata Konrad
razpoSIljalnlca v Brfljtu St. 4481 (PeSko).
Olsvnl cenik s 4000 slikami na zahlevo zastonj in poštnine prosto.
VAJENEC

Primerna božična darila.
-na □□
Naznanilo.
Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej
6000
najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno.
Nihče naj ne zamudi te redke prilike t
Srebrne ure od K 7'— naprej.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
Fr. Čuden

v Ljubljani, Prešernova ulica.
3746
Primerna božična darila.

se takoj sprejme v starosti 14 let za kamnoseško obrt. L. šušteršlč, kamnosek, Gllnce št. 10, p.Vie pri Ljubljani.	3731 g
1	kg sivega skubl|enega K 2--, boljšega K 2-40, po! belega prima K 2-80, belecjaK 4'-, llnegn mehkega puha K a. prvovrstnega K 7-—, 8 — in o 60. Sivega puha K o — /•—, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12--, od pet kg naprej franko.	. 21120
Douršene napolnjene postelje
Iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega Inlit (nanklngj blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z
2	zglavnlcama, vsaka ca SOcm dolga, 00cm široko, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim In terpežnlm posteljnim perjem K 16'—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24-— Posamezne pernice K lo-—, 12-—, iv-z> -t0._ Posamezne vzglavnlce K 3-—, s 60, 4 —. Pernice 200V140 cm velike K 13 - I5 -.18 -, 20—. Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4-30, 5 —, 5 50 Spod. pernice Iz najbolSeou cimdla za postelje 180X110 cm velike K 13-- ln 15--, razpoSI-ia od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešcnlca št. a/235 Ceškl les.
Nikak rizlko, ker se zamenjava dovoli ali denar -rne Bogati lluslr. ceniki vsega postelnegn blaga zastonj.
Ustanovljeno lota 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
3
Hentnl davek pln£ujq iz svojeija. Zunanj.m vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Društveno lastno premoženje znaša čez 6.00000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1911 3143 z 188G1 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 7,355.790 K.
Načelstvo:
Predsednik; Anflroj Kalan, jirolat in stolni kanonik t Ljubljani. I. podprodsedniki	n. podprod s.dnlk:
Ivan SnSnlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Dr. Pran Soliab, zdravnik v Ljnbljanl. ■
drž. in (lož. poalaneo v Ljubljani.
Nadzorstvo:
" •'.r ^OfcBor in kanonik v LJubljani. _ Člani; Anton 6a<Ui, kalchot t Ljubljani, Ivan Mlakar, profosor v Lju.Uja.ni; K. Oi-nbor, o. kr. fin roA ofieijal v Ljubljani; Avirultln Zalo. o. kr.
rn<" nltciinl in	.. r • .KI :__1	'
rac. ollcijai in posontnik v Ljubljani.
o bili
jc bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo sc vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
e i
pri
in nit
za moške in dečke,
ženske suknene in plišaste vrline jopice
kakor tudi velika zaloga sukne-nega blaga za moške in ženske obleke, perilno blago, pletenesrajce hlače in nogavicc, vse vrste rute in šerpe dobite v veliki izbiri v Ljubljani v trgovini
Ljubljana, Stritarjeva ulica st. s.
0 ©
Ustanovno leto 1869.
© © ©
061
■ -f! 4
katera Ima sedaj svoic prostore v Kordinovi zraven Skolljs ali nasproti gostilne »pri Sokolu",
Pred Škofijo št. 3
Tukaj sc cenjeni odjemalci dobro postrežejo ter se nc preccni.
Na sadnem trgu ni več moja trgovina torej pazite na sliko „škofa", ki visi pri moji trgovini zraven škofije.
Kesal H. Suttner
rlnscHai vsnlr fcl	flžSHr An Aa aKlSAl
Si. 1038. 14kar zlato K13— Š; '038. Novo zlato K 6.40 Ši. 1064, Z lato na srebro K 2.70
sc je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani ccnik
II.
Sr
1046. 14 karat zlato K 9,-
S", 1046. Novo zlato K 4.70 Šr. 1068. Zlato na srebro K 2.50
St. 748, K l'S.50
v Ljubljani, Mestni tro št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tnm res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odloČite za kak nakup cenik, ki se Vnm dopoSlje takoj, poštnine prosto.
mesšni trg St. 25
Največja eKsportno tvrdka ur, zlatnine in sre&rnine.
Lastna protoHolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
99
CA
dobi vsakdo
H. Suitnerjev
velezanimivi in bogato ^ nog. 14-kat. zlate
ilustrovani cenik za ure,	epa|.katn. K 9.JO
zlatnino m srebrnino, B r kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni tro št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna brošk.
kup ur, zlatnine in srebr-nine zahtevajte cenik.

K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
St 873. Nlkelnasta verižica z obeskom K 2.20
„ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna , 5.70
n <* vrstna „ 7.50 ti	g._
„ s Šestimi srci
G vrstna K 12.20 „ ti „ „ 15.80 ,, 1« M , 26.--„ 10 - »
„ 854. „ 854.
•	853.
h 853. „ 861.
•	860.
i« »
«
Izdaja konzorcij nDomolJuba'-'.
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivnn Rakovcc.