__5»S1!»0>«.___
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN • IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 31
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 6TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
"BANDIT!"
$16,000,000 so po nepotrebnem potrošili republikanci za javne ceste
The Citizens League, organizacija vplivnih državljanov, ki pazi na delovanje javnih uradnikov, ki imajo pravico trositi denar, jq pravkar prišla na dan s skoro neverjetnim poročilom, da, so republikanci v okraju Cuyahoga v zadnjih letih potrošili za javne ceste $16,000,000 več denarja, kot bi ga smeli. Vzrok je, ker se ni plačevalo za delo, pač pa po političnem prijateljstvu. Načelnik vsega delovanja na javnih cestah v okraju Cuyahoga je okrajni inženir Red. R. Wiliams, republikanec, ki se nahaja že več let v tem uradu. Da dokaže Citizens Liga svoje trditve, navaja dokaze. Posebni eksperti Lige so študirali eno leto gradnjo javnih cest v Detroitu in okolici. , Znano je, da imajo tam izvrstne in trpežne javne ceste. In dognali so, da d očim plačujejo v Cuyahoga county davkoplačevalci za, vsak kvadratni jard tlakanja $6.11, pa plačujejo davkoplačevalci v Detroitu in Wayne county samo $3.65 za enako, ali pa boljše delo. In do-čim velja v Detroitu popravlja-
nje cest $1.00 za kvadratni jard, velja v Clevelandu $2.19. Citizens Liga dolži direktno okrajnega inženirja Williamsa, da je odgovoren, da se je v zadnjih letih potrošilo po nepotrebnem $16,000,000, ker ne gleda, da prihrani ljudem denar, pač pa gleda, da ustvari iz svojega urada močno republikansko organizacijo.^ V tem lahko sprevidijo davkoplačevalci, koliko Inilijo-nov bi se prihranilo, ako nače-ljuje vladi pošten človek. 16. februarja je čas za spremembo vb de.
-o--
Zvezni agenti so dobili distilerijo, ki je izgledala kot trdnjava
Newark, New Jersey, 5. februarja. Enajst prohibicijskih agentov pod vodstvom posebnega ravnatelja iz New York a, je odkrilo v dvonadstropni zidani hiši na 102 Vesey St. v tem mestu ogromno distilerijo za kuhanje žganja. Oprema in vse drugo je vredno najmanj $250,000. V poslopju so dobili dva ogromna kotla, katerih vsak je držal 25,000 galon. Poslopje je zgle-dalo kot prava trdnjava. Na strehi ,raz katere se je lahko videlo več blokov daleč, so zgradili poseben stražni stolp, in v stolpu se je nahajal telefonski hiyni aparat. Stražnik v tem stolpu je najbrž od tu dajal znamenja uslužbencem v žgan jami, ako se bližajo zvezni agenti. Kmalu potem, ko so dospeli prohibicijski agenti v poslopje, se je izmuzalo iz bližnje privatne hiše enajst moških, ki so bili najbrž uslužbenci distilerije. Kot se je pozneje dognalo, je bilo poslopje v zvezi potom podzemelskega hodnika z bližnjo garažo. Iz te garaže se je lahko prišlo v sosednjo pi ivatno hišo, ne da bi se bilo treba pokazati na ulici. V tunelu samem je bil položen železniški tir, po katerem so vozile kare, operirane z elektriko. Potrebni material za kuhanje žganja so dovažali v garažo, od tu potem v podzemeljski tunel po električni železnici v distilerijo. Ravno tako so odvažali skuhano žganje. Tunel je bil tako visok, da je moški lahko hodil zraven kare ali še' pa peljal na njej. Agenti so vedeli za žgan jar no že od januarja meseca, toda o podzemeljskem hodnik u niso imeli sluha, niti o zvezi s privat-jno hišo. Električni tok je dobivala žganjarna iz bližnje kržnar-ine.
Anglija je zavrnila prosto trgovino in bo upeljala visoko eolnino
London, 5. februarja. Anglija je proklamirala finančno revolucijo včeraj v parlamentu, ko je slednji zavrgel starodavno podlago angleškega svobodnega trgovanja, ki je zadnjih sto let prešlo Angležem v kri in meso. Dočim se je doslej v Anglijo iz vseh angleških kolonij uvažalo blago brez colnine, se bo od 1. marca naprej upeljala eolnina v znesku 10 procentov na vse im-portirano blago iz kolonij, raz-ven na meso, ribe, žito, bombaž in volno. Ustanovila se bo posebna tarifna komisija, po vzgledu one v Zedinjenih državah, ki bo upeljala 100 procentno eolnino na importe. Med drugimi deželami bo seveda tudi Amerikfi prizadeta. Glavni importni produkti, katere izvaža Amerika v Anglijo, so p š e n i c a in surov
Zedinjene države podpirajo japonske delegate na razoroževalnem shodu
Geneva, 5. februarja. Na svetovni razoroževalni konferenci, zbrani v tem mestu, je prišlo do neljubega prizora, španski delegat dr. Salvador de Madariaga, je skušal onemogočiti izvolitev onega izmed japonskih delegatov za podpredsednika konference in je svetoval navzočim, da vržejo Črno krogljico v glasovalno skrinjico. španski delegat je pri tem namignil, da ima za seboj podporo Zedinjenih držav. Ko je pa o tem zvedel ameriški delegat, Hugh Gibson, je nemudoma obiskal japonskega delegata, Tsu-neo Matsudaira, ki je japonski poslanik v Londonu, in ki je bil predlagan za podpredsednika. Ameriški delegat je zagotovil japonskemu delegatu, da delegacija Zedinjenih držav ne bo nastopila proti njemu. Kmalu po-
Iz Ely, Minn.
Odbor Zadružne Zveze
Slovenska Del Zadružna. Zveza je izvolila za leto 1932 sledo-či odbor: John Gor;£mc pred- j sednik, John Grošelj podpredsednik, Frank Hayny, tajnik, j Anton Bokal, blagajnik. Nadzorni odbor: Frank šuštaršič, j Andrej Zupane, in Jos. Skulc.! Gospodarski odbor: John Hro-' vat, John Grošelj in Valentin Gorjup. Direktorji: Jos. Ko-porc, Frank Fende, August Sve-tek, Anton Jankovich, Jos. ši-škovich in Math Kastelic.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike
Iz letnega poročila K. S. K. Jednote se posnema, da je ta bratska podporna organizacije napredovala tekom leta 1931 v članstvu za 154 članov in članic, dočim je napredovala v premoženju za $234,939.56.
Iz letnega poročila S. N. P. Jednote je pa razvidno, da je ta bratska podporna organizacija napredovala v letu 1931 za $481,560.13. V članstvu je pa S. N. P. Jed nota nazadovala tekom leta 1931 za 2,462 članov in članic.
"Zarja," uradno glasilo Slovenske ženske Zveze v Ameriki, priobčuje pregled letnih dohodkov in stroškov v svoji februarski številki. Iz poročila posnemamo, da ima ta edina slovenska ženska organizacija v Ameriki premoženja z dne 1. januarja 1932 skupno. $23,083.70. Število članic znaša 4,166.
Zapadna Slovanska Zveza, .s sedežem,v Denver, Colo., izkazuje koncem leta 1931 skupnega j premoženja $164,164.71.
Pokojni Lipoglavšek
Uredništvo je bilo napačno obveščeno glede društev, h katerim je spadal pokojni Louis Lipoglavšek, katerega pogreb se vrši pod vodstvom Louis Ferfo-lia danes zjutraj. Ranjki Lipoglavšek je bil član društva čas, št. 460 S.N.P.J., društva Dom, št. 25 Š.D.Z. in društva sv. Družine, št. 207 K.S.K. Jednote in dr. sv. Imena.
černe umrl
Umrl je Anton černe, star 40 let. Ranjki je bil doma iz Prim-skega in zapušča soprogo in hčer Frances Conta ter tri sine, Antona, Rudolpha in Stanleya. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 8004 Union Ave. pod vodstvom Frank Zakrajšek. Družini naše iskreno sožalje nad zgubo očeta!
Stara obleke
Po mestu pobirajo stare obleke za brezposelne. Tudi med j našimi ljudmi ima kdo kako po-1 nošeno obleko, katero menda ne j rabi več in je sicer še dobra. Svetujemo takim, da oddajo enake obleke našemu Community Welfare klubu, ki bo skrbel, da pride obleka v potrebno slovensko družino. Obleko lahko oddaste pri predsednici Mrs. Makovec, 845 E. 63rd St.
številni shodi
V petek, soboto in nedeljo se je v Clevelandu vršilo 257 političnih shodov, in sicer 158 demokratičnih, ostali so bili republikanski.
*	General Motors korporacija je znižala dividendo od $3.00 na $2.00.
*	Nevarno je zbolel Ramsay McDonald, angleški premier.
Sovjetske slike
Nocoj večer se bo kazala ruska sovjetska filmska slika "Sin dežele," in sicer privatno, proti povabilu, za časnikarje. Filma se bo kazala, predno bo šla v državni cenzurni urad.
Zastonj v soboto Za prvo obletnico trgovine M. Križmana na 6220 St. Clair Ave. se bodo delile zastonj domače šunke. Pridite in poizvejte kako. ,
Glas za Daniel Morgana je glas za nadaljevanje kontrole Maschketa
Sinoči je imel Ray T. Miller velik ljudski shod v Anthony Wayne višji šoli na Woodland Ave. in 116. cesti. 1,500 ljudi; je bilo navzočih. Prosekutor Miller, demokratični kandidat za župana, je začel svoj govor: Glas za Daniel Morgana je glas za nadaljevanje koruptne mestne uprave pod vodstvom Maurice -Maschketa. Edina smernica te županske kampanje je vprašanje, ali želijo ljudje še nadalje Maschketa, ali želijo sami odločevati o vladi. Ako n. pr. električne in plinove kompanije najamejo Maurice Maschketa za svojega odvetnika, ali mislite, da bo Maschke deloval v prid mesta in prebivalcev pri pogajanjih, ki nastanejo? Ako želite, da velekapital še nadalje vodi mestno upravo, tedaj volite za Morgana, ako želite, da Maurice Maschke diktira mestni upravi in prezira najbolj primitivne ljudske pravice, tedaj volite Morgana. Mnogo volivnih sleparij se je že odkrilo v teh dnevih, in to je vzrok, da so republikanski člani volivnega odbora predlagali, da ne smejo biti nestranske priče navzoče pri štetju glasov. Toda povem vam, da teh volitev nam ne bodo ukradli."
-o-
Wittov govor
Sinoči je imei Peter Witt govor v Slov. Domu, toda povedal ni nič novega. Izjavil se je, da je prišel prosit za glasove, da bo izvoljen maja meseca predsedniškim delegatom za demokratsko predsedniško konvencijo. Ako bo Witt dobil slovenske glasove ali ne, o tem se bo še debatiralo. Tekom zadnjih par mesecev ni Witt druzega pokazal, kot mnogo, mnogo nepotrebnih besed, toda zelo malo dejanja.
Amerikanci beže iz Nan-kinga. Japonci nadalje" obstreljujejo Šangaj
Nanking, Kitajska, 6. februarja. Ameriške oblasti so danes naznanile tu naseljenim Ameri-kancem, da zapustijo mesto. Tekom 24 ur bodo vsi zapustili mesto. Ameriški konzul se je izjavil, da je mnenja, da bo Nanking najbrž obkoljen, in da bo umik pozneje nemogoč.
šangaj, 6. februarja. Oddelek redne armade Zednjenih držav je danes vkorakal v mesto šangaj, prvič v ameriški zgodovini, in na dan, ko so Kitajci praznovali svoje novo leto, a Japonci bombardirali mesto iz zraka. 14 japonskih zrakoplovov se je dvignilo nad kitajskim delom mesta in bombardiralo čapej okraj. Ena bomba je zadela kitajski vojaški vlak. Mnogo Kitajcev je bilo ubitih. Japonski kabinet je danes odločil odposlati eno divizijo vojaštva v šangaj. Odločitev je padla šele po hudem boju.
bombaž. To bo izvzeto od colni-ne. Vsi drugi predmeti pa bodo morali plačati 10 procentov vrednosti, od avtomobilov n. pr. pa bo morala Amerika plačevati iP3 procentov vrednosti. Glavni namen tega odločilnega koraka j angleške vlado je zboljšati slabo I trgovsko balanco Anglije, ki zna-jša danes $500,000,000 v škodo [ Anglije na leto. Pričakuje se, da [bodo dohodki od colnine posta-I vili angleško trgovsko bilanco v i ravnotežje.
Nanadena dekleta
Dve sestri, Mary, 22 let stara, in Ana Baltzar, 24 let stara. 16805 Waterloo Rd. sta se pritožili policiji, da sta ju dva moška peljala v Parmo, kjer sta ju na nekem samotnem mestu nameravala posiliti. Sestri sta pobegnili in pozneje naznanili dogodek policiji. Slednja išče tudi napadalce treh nadaljnih deklet v raznih krajih Clevelanda.
Tretja obletnica
V nedeljo, 7. februarja, ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vi-•da brala sv. maša v spomin tretje obletnice smrti pokojne Mary Barclay, roj. Fortuna/ Prijatelji in znanci so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Regrat v zimi
Prijatelj Mr. Gust Kužnik je dokazal, da se tudi v zimi in snegu dobi lep regrat. Prinesel nam ga je par funtov v uredništvo. Prav lepa hvala!
V svarilo možu
Mrs. Corliss Hughes, 27 let stara, 939 Waldo Rd., je bila pripeljana v urad zdravnika s strelno rano. Povedala je, da sta prišla k njej dva moška radi neke prodaje zemljišča, in eden izmed agentov je pričel streljati na njo, ker mu ni hotela izročiti $60.00. Toda detektivi ji ni-eo verjeli, pa so jo odpeljali na centralno postajo, kjer so ji do-i kazali, da je lagala. Tedaj se 'je pa mlada ženska podala. Povedala je, da je poročena eno leto ,toda njen mož ni tako Iju-beznjiv z njo, kot je pričakovala. Zato je sklenila moža prestrašiti. Ustrelila se je sama, potem pa najela taxi in se odpeljala k zdravniku, kjer je pove-i dala prvo zgodbo o agentih. Ko so ji rano obvezali, jo je policija peljala domov, kjer so bosta po-bogala z možem.
Društvo Mlade Cvetke
Društvo Mlade Cvetke št. 1647 C.O.F. je določilo, da se vršijo društvene seje od marca meseca naprej vsak drugi petek v mesecu, namesto kot doslej vsak prvi torek.
Stroj za denar
Radi ponarejanja denarja se bo moral zagovarjati 49 letni Morris Kellner, 3381 E. 143rd St.. Obdolžen je, da je ponudil Frank Strmecu, 4172 E. 147th St. stroj za izdelovanje denarja. Svetoval je možu naj vzame posojilo na svojo hišo in kupi stroj, ki velja "samo" $2000.00. Toda Strmec je bil bolj pameten kot Kellner, pa je obvestil policijo, ki je aretirala Kellnerja.
Zdravje Jernej Mavkota
Poroča se nam iz Madison, O., da se je naš Jernej Mavko, slovenski farmar v Madisonu, ki se je poškodoval 13. januarja j na desni roki in je bil odpeljan v bolnico v Painesville, že vrnil na svoj dom, kjer bo še nadalje ostal v zdrayniski oskrbi. Prijatelji in znanci ga lahko obiščejo na domu.
Vaje za Pasijon
Vaja se vrši v pondeljek, 8. februarja, v S. N. Domu, točno ob 8. uri večer. Pridejo naj vsi igralci brez izjeme. Dalje tudi oni, ki bodo delali na odru, pri kulisah in drugače. — Režiser.

Poroča se nami .Upali smo, da nam novo leto prinese boljše delavske čase, pa se obrača ravrio nasprotno. Oliver železarska družba je odslovila 1. februarja kakih 45 samskih delavcev; večina njih je pristojna v sosednje naselbine. Za starše, katere so sinovih podpirali, je to seveda hud udarec. Kot se poroča, jih bodo v osmih dne-' vih zopet odslovili do 35. Vod- j Jstvo družba izjavlja, da mora j v prvi vrsti skrbeti, da imajo j | delo lokalni delavci z družina-1 mi. Kot je videti smo torej še sjako daleč od prosperitete.
20 daril na plesu
Kot že ponovno sporočano priredi Klub slovenskih demokra- j tov v nedeljo, 7. februarja v Gr-dinovi dvorani plesno veselico v pečast demokratskemu kandidatu za župana, Ray T. Millerju. Mr. Miller sam bo počastil to prireditev s svojo navzočnostjo. Prvotno je bilo naznanjenih 10 takozvanih "door prizes" za po-setnike te plesne veselice, toda ; sedaj nam sporočajo, da bo dvajset navzočih ljudi dobilo darila ali "door prizes" Kot je soditi iz predprodaje vstopnic, bo udeležba j ako velika, kajti že do petka je bilo prodanih nad 250 vstopnic Videti je torej, da bo v resnici lepo število naših ljudi sijajno sprejelo Mr. Millerja v nedeljo v Grdinovi dvorani. Mr. Miller bo dobil krasen mestni ključ iz cvetlic v darilo. Cenjeno občinstvo od blizu in daleč je vljudno vabljeno.
tem je bil japonski delegat potrjen za podpredsednika konference, ki ima vsega skupaj sedem članov. Kot podpredsedniki delujejo zastopniki Anglije, Rusije, Francije, Amerike, Nemčije, Italije in Japonske. Amerikan-cem se je pa pokadilo, ko je bil ruski zastopnik imenovan v pod-predsedništvo, ker Amerika nima diplomatičnih odnošajev z Rusijo. Zato je ameriška delegacija volila španskega delegata. Toda protestirali niso radi ljubega miru. Urad podpredsednika je največje važnosti radi i rahlega z d r a v j a predsednika, | Arthur Hendersona, ki bo najbrž moral vsak čas odložiti svoje mesto. Pravo delo konference se začne v pondeljek.
-o-
Maškeradni ples
ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave., priredi v seboto, 6. februarja lep maškeradni ples v zgornji dvorani Slov. Doma. Svira godba Tony Klun. 20 krasnih nagrad se bo razdelilo maskam ob 10:30 zvečer. članice Kluba vas prav prijazno vabijo k tej prjetni zabavi.
Nocoj je zabava
Slovensko sam. podporno društvo Kranj obhaja nocoj večer dvoletnico svojega obstanka s prijetno domačo veselico v Grdinovi dvorani. Najboljša domača zabava je pripravljena za vse prijatelje društva. Pridite, ;kcr bo prav prijetna, domača j zaba va!
-,—u-
Policijska tožba
Pblicijslci kapitan Andrew Hagan, je potom svoje žene vložil tožbo na Common Pleas sodni j i, s katero hoče preprečiti direktorju javne varnosti, Bar-ryu, da ne poviša policijskega kapitana McMastra v inšpektorja. Ilagan bi moral dobiti povišanje, ker je na prvem mestu, dočim je McMaster na četrtem mestu.
Listnica uredništva
Garrettsville, Ohio. — Vi ste seveda državljan. Glede izka-zila vam svetujemo, da dobite prepis državljanskega papirja svojega očeta od elerka one sod-nije, na kateri je vaš oče dobil državljansko pravico. Prepis velja od $1.25 do $5.00. Svota je različna v različnih mestih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
bra večerja in štiri darila pri vratih. Povejte vsakemu, da mu bo gotovo žal, ako ne bo prišel.
članice Oltarnega društva pa glejte, da ste gotovo vse navzoče. Ako vam je sploh kaj do društva, gotovo pridite. Tiste, ki imate tikete, jih prinesite nazaj, ako jih ne boste prodale. Banket se prične točno ob osmih zvečer. Pozdrav!
Terezija Zdešar.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 31, Sat., Feb. 6th, 1932
Ali Nemčija zopet želi vojno?
II.
Eveleth, Minn.—Naj se tudi jaz oglasim z dopisom iz mrzle Minnesote kot zvesti bralec vašega lista. Od tukaj so bolj redki dopisi, ker smo menda vsi nekako bolj trdi, nekaj že od narave, nekaj pa od mrzle zime. Do božiča smo imeli še precej toplo za naše razmere. Mislili smo že, da smo na drugem koncu sveta, v bolj južnih krajih. Toda zmotili smo se, ker par tednov sem nas tlači precej mrzla mamica zima. Da pa ne bo kdo mislil, da smo poplnoma otrdeli, zato se pa oglasim, da bodo naši znanci v Clevelandu in okolici vedeli, da še živimo.
Razmere so tukaj j ako slabe, kakor menda povsod. Dela ne dobiš pod nobenim pogojem. Kakor beremo, imate v Clevelandu toplo vreme in večkrat kake zabave, česar si pri nas ne moremo privoščiti pri najboljši volji. Tudi mi smq bili včasih bolj veseli, a danes tega ni, ker glavne stva-
ri manjka. Zato smo pa bolj veseli, če dobimo kak list v roke, posebno če je tak, kot je Ameriška Domovina, ki prinaša vedno toliko novic. In da naš Jaka vedno kaj kratkočasnega zapiše, menda ni treba še posebej omenjati. Kar sline se nam cede, kadar hvali ohajčana, ker tukaj ga ne poznamo. Pa imamo vseeno druge pripomočke, one iz gorkih krajev, ki nam nadomestujejo ohajčana in da se nekoliko tolažimo v teh težkih časih.
"Kot sem omenil, prevladujeta dva elementa v nemški fašistovski stranki. Hitlerjev in Goebbeljev. Levo krilo nemške fašistovske stranke ima svoje korenine v popolnoma različnih nemških dušah, kot pa jih ima Hitlerjevo krilo. Goebblevi pristaši nimajo nobenega hladnega pogleda v bodočo svetovno silo Nemčije, niti nimajo mirne potrpežljivosti, da bi polagoma manevrirali in čakali ugodne prlike.
"K temu krilu nemške fašistovske stranke pripadajo večinoma ljudje, ki so tekom preobrata valute nemške marke zgubili skoro vse svoje premoženje, ali so pa zgubili svoje delo v silnem valu današnje depresije. Nekateri dolžijo svojo trgovsko ali industrijsko propast, da so jo zakrivili Židje, drugi zopet dolžijo vodstva mednarodnih financ, tretji dolžijo narast verižnih trgovin. Njih prvi princip je naložiti tako ogromne davke na verižne trgovine, da bi slednje davkov ne bi mogle prenašati in bi morale zapreti svoja vrata, tako da dobi zopet mali trgovec priliko, da pride do lastne in neodvisne trgovine. Drugi načrt, kateremu verno sledijo, je pa uničenje Židov v Nemčiji ali pa vsaj uničenje židovskega trgovskega in finančnega vpliva. Tretji princip pa, ki ga imajo, je seveda črtanje vseh vojnih dolgov, in to ne toliko iz sovraštva napram Francozom, pač pa iz sovraštva proti | mednarodnim bankirjem sploh.
"Ta element v nemški fašistovski stranki si je sposodil, mnogo svojih načrtov iz socialističnega programa. Dočim imajo socialisti jasno začrtan program, pa hodijo fašisti k njim le po posamezne načrte, katere potem na svoj clemago-gičen način izkoriščajo. Socialisti želijo nacionalizirati produkcijo' in razdelitev blaga, da zgradjo sistem organiziranega gospodarstva. Goebbeljeva stranka želi pustiti industrijo v privatnih rokah, da, oni celo sprejemajo prispevke indu-strijcev, da se borijo proti delavskemu gibanju.
"Toda v tem so edini: zahtevajo namreč nacionalizacijo bank, ker mislijo, da Židje pritiskajo na mase v finančnem | oziru. Da, dostikrat pridigajo celo, da bi se zemljišče nacionaliziralo, postavilo pod državno vodstvo in kontrolo. Oni hi odpravili tudi zlato kot plačilno sredstvo in rabili le bankovce za plačila. S tem bi seveda denar v prometu pocenili, in bi lahko plačali vse dolgove s primeroma majhno svoto. S tem bi ogromno koristili zlasti ljudem, ki tvorijo njih stranko, toda vse to bi šlo na stroške upnikov, posojevalcev denarja, Židov in financirjev.
"Vendar s tem načrtom ne prihajajo popolnoma jasno v javnost, kajti nemški narod se le še predobro spominja mi-/erije, skozi katero je moral korakati v letu 1920 in 1923, ko je padla valuta tako, da ste morali plačati en milijon mark, kar ste prej dobili za eno samo marko. Preveč eksistenc je l ilo tedaj uničenih, da bi se poskus narediti sedaj enako obnesel.
"Narodni socialisti dobro vedo, da smejo v tej smeri korakati le do pol pota, kjer se morajo ustaviti. V tem ozi-ru gledajo na Anglijo, kjer so zavrgli zlato valuto, toda pri tem vrednost denarja ni padla za več kot eno tretjno. Nekako tako bi tudi Goebbel s svojimi pristaši rad naredil. Vendar jim nemški narod ne zaupa toliko zmožnosti v finan enih ozirih, zato pa nasprotniki nemških fašistov to izkoriščajo in pridigajo po deželi, da bodo fašisti uničili milijone eksistenc, s tem, da spravijo denar ob vso vrednost. Vendar to kričanje nasprotnikov doslej očividno ni imelo še uspeha, kajti nemška fašistovska stranka pridobiva vsak čas na glasovih.
Kako radi bi tudi mi povabili našega dičnega rojaka g. A. Gr-dino, da bi nam pokazal slike iz naše ljubljene domovine. Seveda, kar nas je doma od slavne Ribniške doline, bi bili najbolj veseli ribniških in okoliških slik, ker vem da jih ima g. Grdina dosti, posebno ker je hodil žnjim dr. Trdan, ki je ribniški rojak in dober humorist ter mnogim tukaj osebno poznan.
H koncu se mi pa še zdi dolžnost zahvaliti se Mr. Pajku in družini, ki nam plačujejo list. Priporočam se jim še zanaprej. Drugače bi ga moral pa sam plačati, ker brez tega lista ne morem biti, ker prinaša res toliko zanimivega vsak dan. Priporočam, ga vsem rojakom. Pozdravljam vse znance in rojake širom Ohio.
Klaus in John Laurie,
Box 841.
WATERLOO CESTA"
bili vsak dan na lovu, včasih pa še dvakrat na dan. Zapisnik kaže, da smo mi trije v tej sezoni poslali na drugi svet 364 dolgoušcev, pa če verjamete, al' pa ne. (Tudi jaz bi dal za deset galonov ohajčana, če bi videl koliko galonc rdečega ste v tej sezoni poslali na oni svet. Op. Jakata.)
Največ jih ima na vesti Ba-vetz. Ta ima namreč neke posebne vrste pihavnik, ki je samo na en ogenj, ki pa bolj hitro strelja, kot Janeza Klausa strojna puška. Za Bavtzem pa pride Prijatlov Tone. To pa zato, ker kadar sva s Tonetom oba hkrati streljala na enega zajca in ga ubila, me je Tone vedno prehitel, ker ima daljše noge in je , prej zajca pobral. Malo si ga je, ogledal, potem pa rekel: "<Ja, j^, ta je moj; tega sem jaz pihnil." In smuk žnjim v malho. Jaz, ki sem bolj potrpežljive narave, sem samo vz dihnil in rekel: "Orajt, Tone!'
Manj sreče je pa imel Baraga. To se je izkazalo prvi dan lova, ko je lovil v Uriionville pri Fidelu in je tisti dan 16 zajcev zgrešil. Izgovarjal se je, da mu je nekdo podtaknil slepe patrone. Ha, ha!
Jožeta Janževiča vsi poznate, tistega bahača, ki je rekel: "Mi smo mi, kaj boste vi! Ravno 17 smo jih, če ne verjamete, pa Brusa vprašajte. Vseh tistih 16 smo podrli, ki jih je Baraga zgrešil, pa še enega povrh !"
stega, pa še tistega bi ne bil, da ni podkupil s petimi funti mesa Fidelovega psa, da mu je bil vedno pri roki in mu je tistega zajčka iz same hvaležnosti pred nos prignal — iz Fidelovega hleva. Ne kaže drugega, da še Fidela vprašam, če pogreša kakega domačega zajca da si bomo na jasnem.
Kaj pa tisto ste že slišali, kako je Maks z enim strelom štiri zajce ubil? Vam bom povedal. Zopet smo lovili pri Fidelu (kakor vidite, je pri Fidelih največ zajcev): Šobrov France, Prijatlov Tone, Maks in jaz. Trije gremo po eni strani doline, Maks jo ubere pa na svojo roko po drugi strani. Zajčkov je bilo toliko, da so nam kar napotje delali in kmalu smo jih imeli vsak po en par. Samo Maksova puška se še ni bila oglasila in smo rekli: "Prav mu je, kaj pa hodi sam na svojo roko." Naenkrat se pa oglasi njegova puška. Aha, sedaj ima
Če verjamete al' pa ne.
Meščan se pelje z avtomobilom na farme, da si ogleda, kako bo kaj jeseni z ohajčanom in da se malo pogovori s svojim prijateljem farmerjem. Nenadoma pa se mu pojavi na ozki poti zapreka, da mora avtomobil ustaviti. Sredi ceste je namreč ležal prevrnjen voz sena. Konji so mirno spali ob ojesu in pri vozu je z največjo hladnokrvnostjo kadil cigareto hlapec.
"Kaj pa je?" vpraša avtomo-bilist.
"Ali ste slepi? Voz se je zvrnil," mirno odgovori hlapec.
"Kaj pa stojiš tukaj, kot tnalo? Zakaj pa ne greš domov in obvestiš o nesreči gospodarja?" ga dreza dalje avtomobilist.
"Gospodar že ve o tej nezgodi," reče hlapec in vrže konec cigarete na tla.
"Praviš, da gospodar že ve o nesreči? Kdo mu je pa povedal?"
"Kaj ne bo vedel, saj leži pod vozom," pojasni potrpežljivo hlapec.
A
Pri bari sta slonela dva prijatelja in se pogovarjata o silnem napredku današnjih časov.. Pa reče eden: *
"Le poglej kakšen napredek ;je povsod: imamo brzojav brez žice, smodnik brez dima, vozove i brez konj ..."
"Ja, vidim, vidim," odgovori drugi. "Ampak enega pa le še niso iznajdli."
"Kaj pa takega?"
"Doto brez žene."
Ni kazalo drugega, da sem šel po pričo, Brusa, katerega sem ravno dobil na keglišču, ko sta imela z Janževičem nekaj besed radi neke krogle. Vprašal sem Brusa o tistih zajcih, pa je rekel Brus: "Vraga! O tistih šestnajstih Baragovih zajcev ni bilo ne duha ne sluha. Jože je dobil samo sedemnaj-
Mnogo narodnih običajev, šeg in navad smo prinesli priseljenci iz stare domovine; tudi zabava na pustni večer so prišle z nami. Ker je že ravno pust pred durmi, naj povem prijateljem in znancem, da bo "ženski odsek Slov. Del. Doma" priredil pustno zabavo na imendan veselega pusta. Fantje in dekleta, možje in žene, ako vam je do pristne starokriaj&ke ^abave, izfiksajte se za "maškerado" tako, da vas ne bo nikdo pognali plJej, da boste sneli masko, ko boste v vrsti za nagrado, "ženski odsek S. D. D." je že precej časa na delu za to prireditev in lepih nagrad so darovali za v ta namen naši trgovci. Treba vam je samo, da se zrihtate in zato vas bo odsek I nagradil. Seveda, poleg nagrade boste pa imeli enkrat v letu zabavo, kakoršne so samo na "pustni torek." Tudi jaz se bom menda sfiksal za 9. februarja ; zvečer, in jo bom usmeril v Slovenski Delavski Dom na Waterloo Rd.
Dramsko društvo Verovšek se marljivo pripravlja za komedijo I vseh komedij "Trije Vaški Svetniki," katero b0 društvo uprizorilo v nedeljo zvečer, dne 21. februarja. Ti "svetniki" niso podobe božje, ampak gavnarji z !starimi grehi in pekočo vestjo, v
A
Vesti iz domovine
pravi podobi zemljana, človeka Opozarja se ljubitelje dramskih iger, da te predstave ne zamudijo videti, ker "vaških svetnikov" šs ni bilo na odru S. D. D.
"Slovenska šola S, D. D." do-1 bro napreduje. Da je bila šola j v resnici potrebna je ta dokaz, da danes poseča šolo 235 učencev odi starosti 8 do 20 let. Tudi uspehi so že vidni; zanimanje naše mladine za materin jezik je | velik in z vesgljem je opazovati, kako se ta niladež trudi, da bi prej znala govoriti in pisati v jeziku, katerega znata oče in mati. Da se bo moglo pokrivati stroške vzdrževanja naše šole. bo v ta namen priredil "Moški odsek Slov. Del. Doma" plesno zabavo dne, 27. februarja, (v soboto). Vabi se vse,one, katerim sedanje razmere dopuščajo, da se zabave udeležijo in s tem po-moreje vzdrževati, nam priseljencem to pre-velevažno ustanovo. Vstopnina je samo 35c.
V mesecu aprilu pa bodo učenci "Šole S. D. D." sami pokazali kaj so že zmožni v slovenskem jeziku. Organiziralo se bo za Idne, 27. aprila koncert učencev in učenk izmed vseh treh razredov. Gotovo bo ta dan v čast naselbini collimvoodskih slovenskih staršev.	V. C.
NEKAJ SPOMINOV IZ ZADNJE LOVSKE
SEZONE
Piše L. II., član Euclid Rifle kluba
DOPISI
Mož pride k zdravniku in toži, da je nekako vse narobe v njegovem sistemu. Zdravnik ga natančno preišče, potem pa vza-me rojaka trdo v roke, rekoč:
"Največ vam 'škoduje kajenje in pijača. Če hočete, da si boste podaljšali življenje, se morate odpovedati tobaku in pijači. Najmanj dvajset let boste dlje živeli, če ne boste pili ne kadili."
"Ej, gospod dohtar, mislim, i.da je že vse prepozno," vzdihne bolnik.
"Nič ni prepozno. Za zboljšanje zdravja ni nikdar prepozno."
"No, če ni nikdar prepozno, bom pa še počakal kakih dvajset let, se bom pa potem odvadil pijači in tobaku."
A
"Zakaj pa ne gre tvoj mož k zdravniku?" vpraša soseda. "Saj čimdalje slabše sliši."
"Saj bo šel, ampak je rekel, da bo počakal tje do božiča."
"Čemu bo pa čakal tako dolgo?"
"Veš, naša Micka bo o božiču gotova s klavirsko šolo."
den, da se je revolver nenadoma sprožil in strel ga je zadel v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je po operaciji takoj umrl.
—Novo cigansko nasilje na Dolenjskem. Nedavno sta prišla cigan in ciganka v ždinjo vas.. Ciganka je šla v hišo in pričela tam prosjačiti in govoriti ter motiti ljudi, cigan pa se je med tem časom splazil v hlev, kjer so bile tri ovce in pričel uboge živali kratko malo klati. Dve ovci je že pobil in tudi že tretjo je lopnil po glavi, ko ga je premotil član družine, ki je menda le slučajno prišel v hlev. Cigan jo brez obotavlanja zbežal.
Alarmirani vaščani so stekli za ciganom proti gozdu, vendar se prav v gozd niso upali. Ciganko pa so pridržali v Berusovi hiši. Kmalu pa se je cigan zopet pojavil, prikorakal iz gozda, to pot oborožen s sekiro. Pričel je groziti, da bo pridrlo 15 ciganov nad vaščane in da bodo vse poklali, vas pa požgali, ako ciganke takoj ne izpuste. Vaščani so se grožnje in ciganskega maščevanja — razumljivo — ustrašili. Poslali so po orožnike, ki so ciganko aretirali. Cigan pa je zbežal.
—Letos je začela smrt po Ribniški dolini kaj pridno kositi. 7. januarja je pokosila orjaka po velikosti, Koščaka Janeza iz Ribnice, ki je dočakal 80 let, dasi si
larjev. Beketič pa je v Ameriki pri hrvatskem društvu "Bratsko" v Monaci, država Pennsyl-vanija, poneveril 1,800 dolarjev in nato pobegnil v domovino. Ko je prišel v rojstni kraj Pribič, ! je bil na zahtevo ameriške poli-cie aretiran. Tako je prišel pred zagrebške sodnike. Razprava je bila zelo zanimiva, ker se je Be-jketič na vse mogoče načine izvi-;jal in trdil, da ni imel namena denar pridržati in da ni pobegnil iz Amerike, marveč je prišel domov na poziv svoje žene, ki je i zbolela. Vse to mu pa ni nič po-! magalo. Obsojen je bil na osem mesecev zapora. V kazen se mu vštejeta dva meseca preiskovalnega zapora. Plačati mora društvu "Bratstvo" 1812 dolarjev. Med obravnavo je Beketič izrazil bojazen, da ga bodo v Ameriki zopet obsodili, ko se vrne tja. Nato mu je sodnik odgovoril: "Za isto stvar ne boste dvakrat obsojeni. Mi bomo to v Ameriko sporočili, pa tudi vi boste dobili prepis sodbe."
—■Neprevidnost plačal z življenjem. Nikola Medved, čevljar iz Selišta pri Sisku, je bil nekje obstreljen ter je, ko se mu je rana zacelila, prišel k svojemu bratu Martinu v Glino. Nekega dne je Martni vzel revolver, da ga očisti. Ko ga je očistil in sestavil, je hotel bratu pojasniti | mehanizem. Pri tem razkazova-nju je bil Nikola tako neprevi-
je v trpljenju še v pozni starosti moral s težavo kruh služiti. Takoj za njim je prišel mladi akademik France Petek. Tretji je Rus Janez iz Jurjevice, po domače Tomaškov, ki je zatisni! j oči 13. t. m. -v starosti 64 let. Rajni je bil trikrat v Ameriki. Ljudje se samo o tem pogovarjajo, kako lepo je umrl mož, ki je tako lepo živel. Takoj naslednji dan so zapeli mrtvaški zvonovi Puclju Janezu iz Dan št. 7, ki je dosegel 58 leto starosti. Prinesel je bil kal bolezni iz svetovne vojne, kjer se je bil hudo prehladil, tako da se je razvila iz tega kostna jetika.
83
,"In ali bodo dobili fašisti večino v nemškem državnem zbofu? Za uspeh so mnogo odgovorni dogodki izven Nemčije. zlasti v Franciji. Ako bo Francija na vsak način zahtevala plačevanje odškodnine in bo grozila z zasedbo gotovega dela Nemčije, ako Nemčija ne plača, pomeni to seveda, zopet več milijonov glasov za nemške fašiste. Enako tudi, ako se Nemčiji ne dovoli dosti kredita in bo brezposelnost naraščala.
"Na drugi strani pa, ako Francozi odnehajo in se zadovoljijo samo z delom odškodnine in se kolikor toliko odpravi brezposelnost, tedaj bodo glasovi, namenjeni nemškim fašistom, šli k bolj zmernim strankam.
"Ako se svet vrne v normalni položaj, kamor začno :/. ostalim svetom dospe tudi Nemčija, tedaj bo Hitlerjev fašizem samo navadna utopija. Ako pa narašča depresija, ako se bo pritisnilo na Nemčijo, tedaj pride Hitler na vlado, in Hitler bo pomagal dovolj, da niastane še večji nered na svetu, kot ga imamo danes.
EUc'id, O.—So enkrat se vas, J drage sestro, kliče k proslavi 5. j obletnice. Katera bo to slavnost! zamudila, ji bo žal vse dni njenega življenja. Prosim, pridite; gotovo vse na 6. februarja zvečer k spovedi in 7. februarja ob j pol deveti pa v dvorano, od ko- j der odkorakamo korporativno v cerkev. Sestre, ne pozabite zna-1
kov! Vsaka naj ga prinese seboj, ker jih nimamo nič v zalogi-
Prosim, povejte še vašim sosedom, da se gotovo udeležijo našega banketa zvečer.; cena je 75c. Takega šs ni bilo, da bi bilo toliko na programu za to ce-; no. Na programu bo namreč [krasno petje in deklamacija, do-'
že dober mesec je od tega, kar je minila lovska ,sezona v državi Ohio.. Prestali smo tudi že posledice naše imenitne lovske večerje, torej se zopet lahko vrnemo k našemu normalnemu življenju. Naša fanta, Leo Laušin in Anton Baraga sta lahko ponosna in jima gre vsa čast, ker sta preskrbela cenjenemu občinstvu dva tako lepa srnjaka za večerjo. Pričakovali smo, da nam bosta kaj povedala o svojih dogodkih, ko sta lovila ta srnjaka po pennsylvanskih šu-mah, pa sta menda preskromna in se nočeta bahati. Bom pa jaz I povedal, kar mi je priletelo na | ušesa in to naravnost iz glavnega lovskega tabora, od Math Pluta iz Caudersport, Pa.
Naš prijatelj Math poroča, da sta se naša fanta jako dobro ob-nesla. Bil je priča in tako'tudij njegovi fantje, ko sta naša fan-i ta podrla vsak onega srnjaka, na tla. Torej če je še kak ne- j i veren Tomaž, ki misli, da sta bila ta dva srnjaka vjeta na li-' malice, naj.si gori omenjeno pričevanje zapiše za uho.
Da sta naša fanta prestala dosti truda in naporov, vam lahko pove mvš Marn. On se je nam- j reč zaklel, da ne gre nikdar več v tiste hribe. Rajši se odpove za vse svoje življenje ohajjčanu i in jaz vem, kaj to pomeni.
Da je Baraga bežal pred med-j vedom, ki je tehtal 480.funtov,, ste brali že v Jakatovi koloni in je tudi verjetno. Tone je namreč že nekoč nekaj takega napravil, ko sta z Maksom ponoči čakala medveda. Razlika je samo ta, da sta jo takrat z Maksom ucvrla, predno sta sploh I medveda videla. Dal bi pa rad I za deset galonov ohajčana, če bi vedel, kako je Baraga uganil, da je tisti medved tehtal 480 fun-- tov.
Med tem časom, ko sta Lee in Tone sledila srnjake v penn-|sylvanskih hribih, smo pa mi | drugi lovci preganjali dolgouš-|ce in druga; divjačino po Ohij-jskih planjavah. Kdo je bil največkrat na lovu in kdo je največ zajcev pobil? To smo bili mi trije: Prijatlov Tone, Ba-vetz Tone in pa jaz. Mi smo
i —Litija. Nenadoma je umrla, zadeta od srčne kapi, daleč na okoli znana gostilničarka gospa Josipina Bren, ki je imela dolgo vrsto let v najemu gostilno pri "Fortuni." Bila je dobra in pcstrežljiva žena. Zapušča moža in 3 sinove, od katerih se eden nahaja še danes v ruskem ujetništvu.
—V Ameriki poneveril, v Za-l grebu obsojen. Miroslav Beketič je kot 20-letni mladenič zapustil svoj rojstni kraj Pribič in ; odpotoval v Ameriko. Doma je i pustil svojo mlado ženo, katera Iga je čakala celih 19 let, da pride domov z debelo mošnjo do-
Edcn naših fantov je šel ne» koč na lov na medvede v Penn-sylvanijo. Ko sede nekoč; potem v družbi, se pobaha pred prijatelji, da je bil 'šel nad medvede.
"Pa si imel kaj sreče?" ga vpraša eden.
"Pa še kakšno! Niti onega 1 nisem videl!"
A
Ženica gre k zdravniku, da ji da kaka zdravila zoper hud kašelj, ki jo je mučil že par tednov. Zdravnik jo skrbno preišče, potem pa pravi:
"Mati, tale vaš kašelj se mi pa čisto nič ne dopade." , "Ne morem pomagati ,gospod dohtar, lepše ne znam kašljati," j odvrne nevoljno ženica.
A
Nevesta se odpravlja v cerkev in se bridko zjoče pred očetom.
"Kaj pa ti je, Francka?" jo vpraša sočutno -oče. "Mar nisi srečna?"
"Ali, hudo mi je, ker bom morala mater zapustiti." ' "No, pa jo kar seboj vzemi."
pa tudi Maks enega! Ko pridemo kmalu potem žnjim skupaj, nam pokaže štiri zajce. Mi se pa kar spogledamo: kako je to mogoče, saj je samo enkrat ustrelil. Stvar se nam je zdela salaminsko sumljiva. Ogleda-! mo si zajce natančneje in vidimo, da so kazali vsi štirje znake zadavljenja. In smo jo pogruntali tako, da je Maks streljal samo pri prvi pasti, pri; drugih je pa pozabil. Obljubil je pa že takrat na mestu, da bo prihodnjič vedno ustrelil, kadar bo pobiral zajca iz pasti.
Tudi naš šampijon na leteče golobe, Jože Mlakar, je bil par-krat z nami. Slovesno je izjavil, da je ložje zadeti 25 lončenih golobov, kot pa enega zajca, "Primojdunaj!" je rekel Jože, "pa je vendar čudno, da ni padel, saj sem ga imel prav ,na muhi!"
(Konec prihodnjič)


V SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
MARY STANOVNIK
ki je preminula 7. februarja, 1927, še vedno v blagem nepozab nem spominu, objokovana od svojih otrok.
Kruta smrt, čemu odvzela	Draga mati, zdaj počijte,
si nam drago mamico?	v grobu spavajte sladko!
Kar najraje smo imele	Angel božji dušo Vašo
spravila si v jamico.	v večno pslje naj nebo!
Žalujočo liCcrkc * Rose Lacli, Mary Komcrowski, Anna Košfcak, Sophi lioplan, Frances Stanovnik
Cleveland, O., 6. februarja, 1932.
PUSTNI TOREK, 9. FEBRUARJA
V OBEH DVORANAH SLOV. NARODNEGA DOMA
Odbor je
Občinstvo vljudno vabimo na poset tega večera preskrbel nekaj najboljšega; jedila kakor tudi pijača bo prvovrstna; za maske je preskrbljenih šest krasnih dobitkov.
VSTOPNINA 50 CENTOV
V zgornji dvorani bodo igrali melodične komade splošno poznani B. Tekauc orkester, v spodnji dvorani pa noben drugi, kakor priljubljeni Hojerjev Trio. Na ta večer se lahko zabavajo tudi oni, ki se ne udeležujejo plesa. Prijetno se bo šaliti z maskami in dosti druge proste zabave bo za vsakogar. Za obilen poset se ponovno obrača na cenjeno občinstvo
ODBOR
DR. J. V. ŽUPNIK § I
zanesljiv zobozdravnik |
FRANC JAKLIČ:
OD HIŠE DO HIŠE
Meni je bilo seveda težko, da bi bil najrajši izginil. Mislil sem si: — Oh, če bo zmeraj tako! — Ko si nisem vedel drugače pomagati, sem mu pa zagrozil: "Oh, ko bi to-le vedel moj general!"
"No, kaj pa bi bilo potlej?" me zavrne prezirljivo in oblastno .. .
"Kaj ? Bi že videli, kaj! Pretaknil bi te!" sem mu dejal resno in ga srdit pogledal. On je kar poskočil in vpil: "Kaj? Mene pretaknil, mene, tvoj general? Koliko pa ga je, koliko?"
Kar pihal je vame, ki si nisem znal pomagati.
"Ni ga dosti več — je že umrl," sem mu dejal, in takrat, je prinesla hčerka žlico.
"Nisem mogla najti druge ne-Ko leseno."
A preden jo je položila pred-me, se je premislila, obrisala svojo in jo dala meni, sama je l)a zajela z leseno.
Ta ljubeznjivost me je kar karala, da sem vzkliknil: "Oh, ko bi vedel za to punco
general!" "I, kaj neki bi bilo?" poizve-duje Lazar radoveden, jaz se pa odrežem: "Kar snubil bi jo! .. Gotovo bi jo snubil moj general."
"Če bi mu jo hotel dati," se Iznese Lazar. "Saj to pa še re-čeni: Toliko bo že moral biti ti-sti, ki jo bo hotel imeti, kot je takšen general."
Udaril sem se na prsi in posedal kvišku, občudujoč velikansko misel Lazarjevo in sem t'ekel:
"O, saj v Dolgem selu je dost*
generalov."
Lazarica .je menda čutila, da Sem njega potegnil, pa se ji je Usmilil in je hotela govorico zasukati: "Ali se nimata o čem drugem razgovarj ati ?"
Toda on se ni dal ustaviti in •j« pripovedoval, kakšen bo mo-biti tisti, ki bo dobil njegove "čer. Jaz sem mu kimal; a \ resnici sem se mu smejal. Hči Se mi je pa smilila. Vsa rdeča Je bila, in solze so ji igrale v °čeh. Zdelo se mi je, da jo je Sl'am in da je name jezna, ker kimam njenemu očetu. Zato pasem molčal in še hitreje zajedal, da nadomestim zamujeno.
Ko smo se nosili z drugo jedjo — Lazar je še vedno govoril, kakšen bo njegov zet — pride mimo po stezi tropa koscev. Zadnji — Gornikov — se usta-vi in pozdravi: "Bog blagoslovi !"
Pogledal sem ga in videl, da ga prav nič ne skrbi, kaj imamo v skledi, pač pa, da bi fant i"ad videl Ančkine oči, katere je Pa ona sramežljivo povešala. Samo enkrat ga je pogledala, pa tako iskreno, da je bilo meni takoj jasno, kaj je med njima . . .
"Danes je pa vroče," je Spregovoril potem Gornikov, samo zato, da je mogel še nekaj hipov gledati Ančko.
ko sem mu očital lenobo? O, ti Kozjerepci! Kadar je treba govoriti ali zajemati iz sklede, jih ne užene nihče v kozji rog, pri delu pa niso nikdar prvi."
Jaz sem mu ugovarjal in zagovarjal Kozjerepce, da so dobri delavci, kadar hočejo, a Lazar je pihal jezen okrog sebe in ni našel nobene druge lastnosti na mojih rojakih. Čim bolj sem mu ugovarjal, v tem večjem og-. nju je bil in naposled je potegnila tudi hči z očetom.
Ostrmel sem, ko je dejala: "Ta Gornikov je ravno tak, kakor so drugi!"
Izkušal sem ujeti njene oči, da bi videl, zakaj govori tako; pa je gledala samo v skledo ali na mizo in pritrjevala očetu, ki je klestil po Gornikovem.
Premišljeval sem, zakaj vendar dekle tako govori o fantu, o katerem sem jaz prvi hip razsodil, da ji je pri srcu ... Ali se hoče dekle stem potajiti? Ali hoče s pritrjevanjem potolažiti očeta, da ne bi kipel, da bi ne govoril še dalje slabega o' njenem izvoljencu? Tega nisem mogel premotriti iri ves ta dogodek mi je ostal kakor zanimiva, pa težka uganka, ki mi ni hotela iti iz glave.
Jaz se menda nisem motil . . . Tiste žareče oči tu in tam . . . Tisto veselje na licu, ko se je oglasil Gornikov — sem si mislil — nekaj je!
že sem hotel spesniti eno in jo potočiti pred Lazarja, pa se mi je zdelo, da me dekle prosi in zato sem obmolčal.
Cela dva dneva sem bil pri Lazarju na hrani. Slabo se mi ravno ni godilo, prijetno pa tudi ni bilo. — Lazar, saj. ga poznate, kako je stisnjen — me je gledal od strani; samo t&krat se je nekoliko premagal, kadar sem ga kaj pohvalil. No, ona bi mi bila rada kaj postregla, ko bi bila mogla in smela — pa se je bala njega, ki mi je obgo-drnjal vsak grižljaj.
Zadnji večer je ona vendar smuknila za menoj in mi zavalila velik kos kruha, proseč me: "Tone, na, spravi! ... Pa nikar nič ne reci, kako slabo smo ti postregli. Tone, saj veš!"
"Mica! . . . Nič se me ne boj' . . . Saj me poznaš!" Tako sem jo potolažil. Pri dekliču sem se bil že prej poslovil. Popoldne sem sedel pred skednjem v senci in sem ravno prav premišljeval, ali je kaj ljubezni med Ančko in Gor-nikovim, ali ne, ko prinese mimo procko plevela.
Zapazila me je in potočila procko po travi, da se je plevel razsul, potlej pa stopila k meni v senco.
"Strašno je vroče," je vzdih-nila, potegnila ruto z glave ter sedla.
Govorila sva to in ono. In ko sva sc dalje časa pogovarjala in sem bil govor prav napeljal, sem dejal: "Ančka, jaz poznam tistega."
"Katerega?" je vprašala osupla in rdečica jo je oblila.
"Hehehe, tistega, ki ga imaš rada!"
Pri teh besedah poskoči prestrašena in pravi v zadregi: "Jaz imam katerega rada, jaz?" "T, ti, Ančka, ti! . . . Gorni-
kov je tvoj'!"'sem ji dejal in se smejal. Nisem je izpustil iz oči, ker sem jo hotel pogruntati. Pa na mojo vero, da sem jo!
"Uh!" ... je aavrisnila in zbežala. Pa se je "vendar še ozrla in mi dejala: "O, štramec stari !"
Jaz sem ji samo zažugal s prstom in si mislil: "Imaš ga! ... Prav gotovo ga imaš!"
Sedaj me samo skrbi, kaj bo dejal Lazar, kadar izve.
IV.
—Ej, bolje je, da gre človek od hiše do hiše in je skoraj vsak dan pri drugih . . . Tako nekaj vidi pa dosti izve . . . Samemu je dolgčas. Od hiše do hiše sem nosil sedaj vedno svojo žlico s seboj, da ne bi prišel še kje v zadrego in bi mi zopet kdo ne oponašal posojene žlice ... Pa Lazar je menda samo eden na svetu ... Ko sem pri Rožanu omenil, da imam žlico s seboj, mi je dejal:
"Kaj? . . . Ako ti dam jesti, dam ti tudi žlico."
"O, s tako žlico, ki je nisem jaz pomila, ne boš brbral po naši skledi!" je rekla ona.
"Kaj misliš, da je jaz ne po-mijem?"
"Ti jo pa znaš! Kaj si ženska?"
"Ali nisem bil vojak?"
(Dalje prihodnjič) -o-
DNEVNE VESTI
Plinove bombe za komuniste v Pennsylvania
McKeesport, Penna., 5. februarja. Blizu Baltimore & Ohio železnice je policija danes napadla gručo komunistov s plinovi-mi bombami. Komunisti so hoteli imeti shod na prostem kljub prepovedi mestne zbornice. 8 Oseb je bilo;aretiranih.
Sin se je zadolžil, mati je umrla od strahu
Boston, 5. februarja, V stanovanje Mrs. Alvine Anderson, 64 let stara, sta prišla dva zastopnika neke kompanije za pohištvo, ki sta rekla, da bosta pohištvo odstranila, ker ni plačano. Mrs. Anderson je protestirala, rekoč, da še nikdar ni imela dolga v hiši, toda zvedela je, da si je sin sposodil denar in zastavil materino pohištvo. Starka si je to tako vzela k srcu, da je mrtva padla na tla.
Pennsylvania železnica išče od vlade posojila
New York, 5. februarja. Gen. Atterbury, predsednik Pennsylvania železnice je danes naznanil, da bo njegova železniška družba zahtevala od vladne finančne korporacije posojilo. Gen. Atterbury je bil gost predsednika Hooverja včeraj, železnica bi rada imela po $5,000,-000 na mesec za dobo enega leta za elektrifikacijo svoje proge. Zaposljenih bi bilo mnogo tisoč delavcev.
Rusija naročila mnogo
Lincoln avtomobilov
Detroit, Michigan, 5. februarja. Lincoln Motor kompanija naznanja, da je sovjetska Rusija naročila 130 Lincoln avtomobilov, ki reprezentirajo vrednost $400,000. To je največje skupno naročilo, ki ga je družba še kdaj dobila. Rusija pravi, da mora imeti radi velikega potniškega prometa več avtomobilov na razpolago.
Dva obtožena
Velika porota je včeraj obtožila dva republikanska politikar-ja v Clevelandu, da sta na sleparski način registrirala volivce. Eden je Edmund Hoey, drugi pa Charles Barndt. V kratkem prideta pred sodnika. Kazen za tako delo je 5 let zapora.
Pristopajte k domači organizaciji, k Slov. Dobrodelni Zvezi!
Mnogo policistov v Chi cagi je pijancev
Chicago, 5. februarja. Tekom zadnjih devet mesecev je bilo v Chicagi odpuščenih od dela vsega skupaj 86 policistov, ker so imeli navado, da so pijani poslovali v službi.
Razjarjeni trgovci
Skupina trgovcev iz Broad-way-55th St. okraja se je oglasila te dni pri mestni vladi in silovito protestirala, ker se absolutno ničesar ne ukrene od mestne vlade za zboljšanje prometa v dotični okolici. Vsepovsod v mestu se kaj popravi ali novega upelje, le dotični del se dosledno zanemarja. Trgovci so izjavili, da prebivalstvo Broad-way-55th St. okraja ne bo več za metlo drugim. Znali si bodo pomagati.
MALI OGLASI
CENE ZA VSAK DAN!
Brick sir, ft________19c
Jajca, ducat_______17c
Salo in špeh, ft.----7c
Pork shoulders, ft. _ _ 9c Pork butts, ft. _ _ _ IOV2C
Pork chops, ft._____12c
Teletina za ajmoht,
funt____________12c
Telečji chops, ft.---17c
Vsi goveji steaki, ft. 20c Mleto meso, 2 ft. za _ 25c Mesene klobase,
sveže___________15c
Suhe, 5 ft. za_____$1.00
Salame, ft.________25c
Suhe šunke, ft.____17c
Suha plečeta ______13c
Sveža rebra, ft.____10c
Sveže ribe vsako sredo in petek. Pri nas so vedno najnižje cene, najboljše meso, prijazna in točna postrežba. Ako kupite kaj več, damo še poseben popust. Imamo tudi vse vrste čreva. MATT KRIŽMAN
1132 E. 71st St. 6220 St. Clair Ave.
Jako poceni!
Prodati moram mojo 77 ak-rov- obsegajočo farmo, 16 milj iz Clevelanda. Na farmi je 12 krav, 2 dobra konja, dosti sadnih dreves, 1500 bušljev koruze, 350 bušljev ovsa. Se zamenja za .dobro hišo v mestu, ali za polovico v gotovini. Tri akre grozdja. Naprodaj je tudi farma 106 akrov, ob glavni cesti. Vse orodje in pridelek. Se zamenja za hišo v mestu. Vprašajte takoj na 10411 Union Ave.
(31)
Prodam
radi smrti moje žene konfekcijsko trgovino na 2575 Scranton Rd. Vprašajte po 6. uri zvečer.
(febr.4.6.8.)
V Chicagu so bili zaštrajlcali vozniki pogrebniških voz, ker so se udeleževali pogrebov tudi privatni avtomobili. Štrajlc je bil pa kmalu poravnan. Slika kaže pogreb člana Ameriške legije, ki je postavila velik trak na čelo sprevoda, da bi ne bilo kakega prekinjenja vri pogrebu To je bilo, prodno je bil štrajk poravnan.
Mnogo let na istem mestu. St. Clair voff. G2. ceslc. Vlioil samo iz G2. ccslc. Ivnausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. z.i. do 8. y.v.
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Btdg. -Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
Mnin 80S8 - Kenmore 2857-J
^ t
"To ste pa iskali sence!" .i'' odvrnil Lazar.
"Kaj? Kadar smo mi na dnini, s6 sami ženemo, da nas ni treba priganjati," pravi fant. Ponosno.
"Hahaha . . . Saj se poznamo! . . . Kar vas je v Kozjem i'epu, ste pridni samo pri skledi."
"Kaj?" je vzkipel fant in hotel vrniti zasmeh, a videč proseče Ančkne oči, se je premislil šel. Ko se je oddaljil nekaj korakov, je zaukal, da so je razlegalo po vasi. V ta krepki glas je vlit ves srd, ki ga je povzročilo kmetovo zasmehovanje, pa tudi vse veselje, da je videl Ančko. Kadar je človek vesel in srečen, mu hoče raznesti prsi in dati mora duška svojim čuti-lom .
Lazar se je pa pobahal: "Ali ste videli, kako je molčal,
Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER niJlLDING
Zvečer od C. do 8. filll ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5105
Ob Bredah '/. v e r e r na 837 E. 337th St., Euclid, O.
Tel. KErnnore MSB
Tel. CHcrry 3982
*
* f
ll
m *
* * * *
t i
AWUWWWWWUWWUWHV
BARVANJE
avtomobilov
7,a januar in februar so zelo znižane ccne: od S25 naprej. Najfinejše delo in kakršno barvo želite.
G. & G.
Auto Paint Shop
1971 E. 65th St.
HEndcrson Gllfi
VEČ KOT 250 VSTOPNIC JE ŽE PRODANIH ZA
veliko plesno zabavo i
SLOVENSKEGA DEMOKRATSKEGA KLUBA	|
KI SE VRŠI V NEDELJO, 7. FEBRUARJA V GRDINOVI DVORANI
RAY T. MILLERJU se bo dal ključ mesta ta večer
Vstopnic« sc dobe lahko tudi pri vratih	5
SLEDEČI SO POKROVITELJI PLESA:
Je»sie Jones
Harvey Couch
ANTON ANZLOVAR HON.	»'• BAKU
CKRKVKN1K. RUDOLPH CHUNK. K HANK IlUBIC, KDWAUU HON. HARRISON W. BWINC VIKE. JAK K OUINCK. I'AUI.ING
(JltlUNA & citnlNA. It A i , AV.AU»I0, ANTHONY miMSVAIt. FRANK
HOpEVAR, JOHN M. JERIC JOSEPH KKNNICK, WM. J.
KNAUS. jerry KOGOJ, I'm MOŽ KISKSSK til,DO. CO. KROMAR, STANLEY LAUSCHE. FRANK J.
I.AUŠCHE. WM. J.
LEUSTIG, I IBM NO li. I.IR'IC. ANTON 1''. HON. HAY T. Ml!.'!.ihill MAI.LY. 1JR. JAMES W. MENART. JOSEPH F.
MOHAlt, JOSEPH MOD1C. J OS El'H NACHTIGAL, MIKE NOVAK, JOHN NOVAK. RUDOLPH "NORWOOD FLORAL
l'ERKO, OR. ANTHONY PATRICK, JOHN I'O/.ELNIK JOSKPil HON. JOSEPH V. SAW1CKI SAM1DA. JOSEPH SLM'NIK SONS SMITH. LOUISE SMITH, MARIE C.
SMREKAR. JOHN S1MONCIC. JOHN .1. STAMl'FEL. JOSEPH K. SUtrADOLNIK, LOIJIS HON. JOHN M. SULZMANN SHOPPE STEULAY, LOIJIS
TURK, 1.0UIS V1HMAR. FRANK WICNZF.l.. JOHN JR. WOLV. JOHN J. W IB MAR, JOHN W.IOMAR. .IIJNNIF.
WIOMAR. FRANCE:.; ZEL«, LOVIH
jlljllllllllllllllllllllllllllllll'tllllllllllltllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiltlltlllllltlllll. 111ill!!II!llli!IISl!ll(lIIRIIIifll(I9(a^
01010102020001020102023148535323532323484853234823535348535323232353235302234848235353534848912348
Trije demokrati, ki so bili imenovani od predsednika, da upravljajo now rekmnstrul,-ajsJco finančno podjetje dveKMijoriov dolarjev, t? pomoč bankam v Zed. državah.
Angus McLean
Soba
se da v najem za žensko ali moškega, s hrano ali brez. 1192 Norwood Rd.	(32)
Candy prodajalna
jo naprodaj. Proda se zelo poceni. Vprašajte na 525 E. 152nd |St.	(3D
-KUPON-
Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salle Theatre
i—G—.'32
) DOBER PREMOG! <
))	Točna postrežba!	'
j) The 1 lili Coal Co.
)) 12fil MARQUETTE R O. 1
Stari Cimpei niannvi proMurl (
^	IlEiulerson 57U8
l FRANK ARKO, zastopnik
VABILO NA
maškeiadno veselico
katero priredi
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA
na
S
AUGUST F. SVETE K
FUNERAL DIRECTOR,
bilo posebno dobro. Akoravnose! Jonatan ni joka), je vendarle kazal neho žalost, ko ga je spremljal li grobu; ko pa se je vrnil od,pogreba, je v družbi svojih znancev'izpil cel vrč piva v njegov spomin.
Sedaj je moral Jonatan zapustiti svoj poklic, in to iz vzroka, ki ga bi večina ljudi imela za najboljše priporočilo. Noben drug pogrebnikga namreč ni hotel vzeti v službo, ker mu ni bilo mogoče najti para. V tem neprijetnem položaju se je Jonatan s p o m n i 1 Mr. Witheringtona mlajšega. Stregel in pokopal je bil Mr. Witheringtona starejšega in njegovo mater, lady Mary, Zato je čutil, da ima precej pravice do kake prošnje, in obrnil se je torej do starega samca. Na Jonatanovo srečo je bil kletar Mr. Witheringtona ravno na tem, da stori isto neumnost, kakršno je bil nekdaj storil tudi Jonatan, in tako je zopet dobil službo ter sklenil, da bo javel kakor prej,'da pa ne bo imel prav nič več opravka s hišnami. Po stari navadi se je vedel Jonatan prt vsaki priliki, kakor bi bil nem — nikdar ni bil dobre volje, razen kadar je opazil, da je bil tudi njegov gospodar posebno dobre volje, in še tedaj s§ je zgodilo le bolj raditega, ker se je zavedal svojih dolžnosti, kakor pa iz resnične srčne radosti.
Jonatan ni bil nikakor strokovnjak za svoj novi posel, naučil pa se, je bil za svojega službovanja pri pogrebniku vseh latinskih izrekov in pregovorov, ki so na pogrebni^kih opravah in potrebščinah; in te pregovore je uporabljal prav dobro in spretno, kadar se mu je zdelo primerno.
Pustili smo Jonatana stoječe pri vratih; zaprl jih je bil, kljuko pa je še vedno držal vroki.
"Jonatan," je izpregovoril Mr. Witherington po dolgem molku, "rad bi pogledal zadnje pismo iz New Yorka; najdeš ga na moji opravni mizi."
Jonatan je brez odgovora zapustil sobo in se vrnil s pismom v roki.
"Dolgo časa že pričakujem to ladjo, Jonatan," je opomnil Mr. Witherington in odprl pismo.
"Da, sir, dolgo časa; tempus i'ugit, čas hiti," je odgovoril z
zamolklim glasom kletar i" pol zamižal.
"Zaupam v Boga, da se ,i! pripeti nobena nesreča," Jc daljeval Mr. Whiteringt{ "uboga moja mala sestri^8 njena dvojčka! Prav seda], govorim, že morebiti leže na1 morja."
"Da, sir," je odgovoril l<lfil "morje v z a m e marsikatetf poštenemu pogrebniku dobiq (Dalie prihodnjič.)
MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
za rabo našega pogrebnega doma—kar je vredno omenili, ker bi morda kdo mislil, tla se računa za rabo našega krasnega, kompletnega in modernega podjetja.
Naš pogrebniški dom je stavljen na razpolago vsakemu, ki nas vprašajo. Lahko ga rabijo, ali pa ne, kakor se jim zdi prav.
partial view of service rooms
478 EAST 152 HP- ST.
KFN/v\ore20I6
žalostni in potrtega srca naznanjamo, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je kruta usoda iztrgala iz naše srede ljubljeno soprogo, oziroma hčer in vnukinjo ter sestro in sestrično
Rojena je bila 25. marca 1884 v Dolenji vasi pri Ribnici. Umrla je dne 9. januarja, pokopali smo jo civilno dne 13. januarja na Lakeview pokopališče.
V, dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krstifdrage nam pokojnice in sicer: sestri Frances Znidaršič in družini, se-strični Mary Bradach in družini, Mr. in Mrs. F. Kavčič, družini John Kožar, družini Mary Kwrzinski, družini Joseph Kunčič, družini Peter Bukovnik, družini Marko Merhar, iz East 66th St.. družini Joseph Mrhar, iz Grovewood Ave., družini Anton Mlakar, E. 61 st St., družini Louis Levstek, družini Joe Candek, družini John Znidaršič, E. 160th St., družini Joseph Trebeč, E. 61st St., družini Andy Sila, družini Frank Jelerčič, družini Frank Ska-bar, družini Anton Križman iz Middlebranch, O., družin! Luka Znidaršič, iz West Parka, družini Frank Kovač, družini Ludvig Raddel, Mrs. Jennie Novak, iz Madison, Ohio. Mr. Ludvig Znidaršič, 167th St., Mr. in Mrs. Anton Mlakar Jr., Miss Fifolt, Miss Jennie Bukovec, Mr. in Mrs. Joseph Paulin, Mr. in Mis. John Ausec, Mr. in Mrs. Frank Kmett, Acme Drv Cleaning, društvo 'Friendship Gr eve" št. 125, društvo 'Lunder Adamič" št. 20. S. S. P. Z., društvo "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 S. D. Z., ženski Odsek Slov. See. Kluba. št. 27 J. S. Z., John Hancock Life Insurance Co. za točno izplačilo.
Dalje lepa hvala vsem, ki so darovali denar, katerega se bo poslalo materi in stari materi. Darovali so: Joe Smole, iz Glass Ave., Mrs. Boje, Mrs. Louise Milavec, ter Mrs. Zupančič iz East 158th St.
Ker nam je bilo nemogoče dobiti imena vseh, ki so dali avtomobile brezplačno v po-slugo se vsem na temu mestu najlepše zahvalimo.
Hvala tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh žalostnih urah. Hvala tudi pcgrebcem ter vsem, ki so se prišli posloviti od ranjke, ko je ležala na mrtvaškem odru ter jo swemili na njeni zadnji poti.	<
Hvala tudi pevcem in pevkam Soc. zbora "Z&rja," da so prišli in zapeli žalostinko po-kojnici v slovo.
Lepa hvala tudi Joseph žele in Sinovi, pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, prosimo, da nam oprosti ter se mu najlepše zahvalimo.
Ti, draga, nepozabna pokojnica, počivaj v miru. Končana je Tvoja zemeljska pot, ki je bila porasla z trnjem ter posuta z kamenj em. Spavaj sladko in pokojno v naročju matere zemlje. Spomin na Tebe pa ostane v naših srcih za vedno.
žalujoči ostali:
FRANK TREBEČ, soprog; NEŽA ARKO, mati; FRANČIŠKA BOJC, stara mati; FRANCES ZNIDARŠIČ, sestra ter njen soprog; FRANK, AUGUST, EDWARD in OLGA, nečaki in nečakinja; MARY BRADACH in FRANCES KAVČIČ, sestrični.
Cleveland, O., 3. februarja, 1932.
DTtUGO POGLAVJE <■ Stari, namer	1
Na veter istega dne,, ko sta ] bila zamorec z otrokom vred re- i še na po srečnem prihodu frega- f te, je sedel Mr. Witherington r na Finsbury Squaru popolnoma t sam v' svoji jedilni sobi in bi bil j jako rad vedel, kaj je s "Cirka- j sijanom" in zakaj ni dobil no- t benega poročila o njegovem pri- i hodu. Kakor smo ravnokar ome- < nili, je bil Mr. Witherington 1 sam; pred seboj je imel svoj < port, in svoj sherry; in akoravno < je bilo vreme precej gorko, je v ; kaminu vendarle plapolal maj- i hen ogenj, ker je bilo tako bolj > prijetno, kakor je zatrjeval. Ko je Mr. Witherington nekaj časa pazno gledal po stropu, na katerem gotovo ni bilo najti ničesar novega, si je natočil še en kozarec vina, sedel še bolj prijetno ter si odpel še tri gumbe svojega telovnika. Pomaknil je tudi svojo lasuljo daleč nazaj na glavo in odpel vse gumbe na kolenih svojih hlač. Vse te priprave je končal s tem, da je potegnil dva stola bliže k sebi in položil na enega noge, na drugega pa roke. In zakaj bi si tudi Mr. Witherington ne bil privoščil takih prijetnosti? Bil je vendar popolnoma zdrav, imel mirno vest in pa 8000 funtov šterlingov dohodkov na leto.
Zadovoljen z vsemi svojimi
malmi pripravami, je srkal Mr. r Witherington svoje portsko vi- v no, postavil kozarec zopet na i stran, se naslonil nazaj na stol 1 in prekrižal roke na prsh; in v i tem zelo prijetnem položaju je s začel zopet premišljati, kje bi i vendar utegnil "Cirkasijan" j ostati toliko časa.	i
Sedaj pa ga hočemo zapustiti za nekoliko časa, in čitatelje ma- j lo bolj seznaniti z njegovo oseb- j no zgodovino.	]
Oče Mr. Witheringtona je bil ] mlajši sin ene najstarejšh in 1 najponosnejših rodovin v West 1 Ridingu v Yorkshiru na Angle- i škem. Izbirati mu je bilo med ] štirimi stanovi, za katere se na- j vadrio odločijo mlajši sinovi -onih, po katerih žilah se p ret a- i ka plemenita kri — vojaški, < mornarski, pravniški ali pa du-hovski stan. Vojaški stan mu ni : ugajal, češ, da ono marširanje : sem in tja ni prijetno; mori£,ir- < ski mu ni pri j al, ker so viharji < in pa trd prepečenec le malo pri- : jetni; pravniški mu ni bil všeč, ker ni bil gotov, da bi impl potem i mir pred svojo vestjo, kar ne bi bilo prijetno; in tud duhovske-ga je zametaval, ker si ga je predstavljal s pičlimi dohodki, težko službo, ženo in kopico otrok, kar je vse kaj drugega kakor prijetno. Na veliko grozo svoje rodbine je zavrgel vse te stanove in sprejel ponudbo nekega starega odpadnika svoje rodovine; nekega strica, ki mu je ponudil službo v svoji banki ter mu obljubil, da ga sprejme za družabnika, kakor hitro bo to zaslužil. Posledica temu je bi' la, da so ga odslovili z doma in se prav malo menili zanj; bil je popolnoma pregnan z doma, kakor bi bili pregnali kako žensko te rodovine, ako bi Se bila kaj posebno pregrešila.
Kljub vsemu temu se je Mr. Witherington marljivo oprijel svojega dela, tako da je v nekoliko letih postal družabnik; po smrti stričevi pa mu je pripadlo vse lepo premoženje in koncem vsakega leta je našel vedno več denarja v svoji banki.
Nato si je kupil Mr. Witherington hišo na Fihsbury Squaru in začel premišljati, da bi bilo dobro, ako bi si poiskal ženo.
Ker pa je bilo v njegovem značaju še mnogo rodovinskega ponosa, je sklenil, da ne bo kalil čistosti krvi Witheringtonov, ter
si je izbiral svojo ženo v Catea-ton Street! ali Mincing Lani; in po primernem iskanju si je izbral hči nekega škotskega grofa, ki se je z devet hčerami pripeljal v London, da zamenja kri za boj&istvo. Mr. Witherington je bil tako srečen, da je mogel prvi izbirati med vsemi devetimi gospicami, in izbral si je svetlolaso, modrooko in nekoliko pegasto in zelo veliko dekle, nikakor nelepo, ki je bila v.. domačem svetem pismu zaznam eno van a s številko IV. Iz tega svojega zakona je imel Mr. Witherington tele potomce: prvič hčer, krščeno na ime Moggy, ki jo kmalu predstavim^ čitateljem kot 47 let staro devico; drugič sina Antona Aleksandra Witherington esq., ki smo ga ravnokar zapustili v prijetnem položaju in zelo globokem premišljanju.
Oče Witherington je pregovoril svojega sina, da je vstopil v banko, in kot pokoren sin je prihajal vsak dan v pisarno. Vendar ni delal ničesar drugega, ker je na srečo spoznal, da je bil oče rojen pred njim, ali z drugimi besedami, da ima njegov oče dovolj premoženja, ki ga po svoji smrti na vsak način zapusti njemu.
Ker je Mr. Witherington sta-rejSi vedno gledal na prijetnost in udobnost, se je seveda tudi njegov sin kmalu navzel istih misli in jih zvrševal še v mnogo večji meri: vse stvari je ločil na prijetne in neprijetne. Nekega lepega dne je lady Marjf Wither-ingtonova, ko je poravnala vse svoje gospodinjske račune, plačala tudi naravi svoj dolg, to se pravi, umrla je; njen mož pa je plačal račun za pogreb.
Mr. Witheringtona starejšega je kmalu na to zadela kap, ki ga je položila na posteljo. Smrt, ki ne pozna razlike v časti, je stopila k njemu, ko je ležal. In potem, ko je Mr. Witherington nekoliko dni ležal v postelji, ga je druga kap položila v isti grob kakor ženo; in Mr. Witherington mlajši — naš Mr. Witherington — pa je odštel 40,000 funtov šterlingov svoji sestri in spoznal da preostane njemu samemu še vedno po 8,000 funtov čistega letnega dohodka in krasna hiša na Finsbury Squaru. Mr. With-eringtonu se je zdelo, da so taki dohodki prijetni, in zaraditega se je odpovedal trgovini.
Za življenja svojih staršev je bil priča enemu ali dvema domačih prizorov, in to je provzroči-lo, da je zavrgel zakon kot neprijetnost, zaraditega je ostal samec.
Njegova sestra Moggy se tudi ni omožila, ne moremo pa reči, ali so bile temu vzrok njene neprijetno škileče oči, ki so ostrašile vsakega snubača, ali pa ravno taka mržnja do zakonskega stanu, kakršno je gojil njen brat. Mr. Witherington je bil tri leta mlajši od sestre in ako je časih nosil lasuljo, jo je nosil le zato, ker jo je imel za prijetno. Ves značaj Mr. Witheringtona se more izraziti v dveh besedah: posebnost in dobrohotnost. Poseben, čuden je bil gotovo, zakaj taki so večinoma vsi samci. Moški je samo robat kamen, brez vsake olike, ki si jo zadobi šele v občevanju z drugim spolom; čudovito je res, kako hitro ženske olikajo moškega.
Mr. Witherington se je zbudil iz globokega premišljanja in prijel za vrvco, ki je bila v zvezi z zvoncem in ki jo je moral kletar vedno privezati k stolu svojega gospodarja, kadar je odšel iz jedilnice; bilo bi namreč zelo neprijetno, kakor je Mr. Witherington opomnil prav dobro, če bi moral vstati, kadar bi hotel pozvoniti; in Mr. Witherington je začel v resnici več ka-
kor enkrat premišljati o koristi 1 ali nekoristi, ako bi n. pr. imel .1 mlado hčerko, ki bi mogla zvoni- r li zvonec, mu čitala časnike in 1 razrezavala liste kake novele., < Ko se je pa spomnil, da ne bi z mogla ostati vedno enako stara, j> je razsodil, da bi bilo to proti njegovi koristi.	s
Mr. Witherington je še enkrat 1 pozvonil in se zopet vtopil v glo- r boke misli.	(
Kletar Jonatan se je prika- ( zal; ko pa je opazil, da ima nje- 1 gov gospodar opravilo, se je i ustavil takoj pri vratih, stoječ f. pokonci, nepremičen in prav ta- J ko žalostnega obraza, kakor bi 1 moral. opravljati tiho in nemo j službo pred vrati kakega umrle- I ga državnega grofa; zakaj samo 1 ob sebi se umeje, da mora biti s obraz toliko daljši, čim večjega . stanu je mrlič, in toliko večje ' mora biti seveda tudi plačilo. 1 Sedaj, ko je Mr. Witherington i še vedno zatopljen v globoke < misli in narrierja tudi Jonatan : ostati mirno na svojem mestu kakor fijakarski konj, ju hočemo za nekoliko časa pustiti sama, kakor sta, v tem pa čitateljem nakratko opisati zgodovino Jonatanovo. Jonatan Trapp je najprej služil kot tekač. Ta naslov prihaja po naših mislih od tistih, ki so v tako ponižnem položaju, da se časih seznanijo z nogami onih ljudi, ki so nad njimi, da jih malo bolj izpodbude ! na delo; potem kot sluga, to se ' pravi, da je bil povišan v bolj ■ prijeten položaj, v katerem ima i pravico izkazovati in ne več prejemati zgoraj omenjene sramotilne 'pozornosti; naposled pa,
ker ga ni bilo mogoče povzdigni- 1 tian še višjo stopnjo v družini, | so ga postavili za kletarja v | službi Mr. Wihteringtona starej- 1 šega. Jonatan se je kmalu po- I tem zaljubil, zakaj kletarji sto- j re prav tako lahko sto neumnosti I kakor njih gospodarji. Niti on. j niti njegova draga, ki je bila ] hišna v drugi družini, se nista . menila za razne svaritve, dasi sta imela priliko videti posledice takega napačnega koraka pri drugih; odpovedala sta službo ter se poročila.
Kakor večina kletarjev in hišen, ki se poroče, sta tudi ona dva začela z gostilno. Samo pravično je povedati, da bi bila hišna rajša imela restavrant, da jo je pa pregovoril Jonatan, ki je dokazoval, da imajo ljudje zelo pogostoma navado piti, tudi kadar niso žejni, da pa ne jedo I nikdar, ako niso lačni.
Najsi je bilo v teh besedah precej resnice, toliko je gotovo, da gostilna vendarle ni uspevala. Sumilo se je, da je ravno Jo-natanova dolga, suha in tanka postava škodovala njegovemu obrtu; ljudje namreč le preradi sodijo in cenijo dobroto piva po rdečem licu in okroglem telesu kfčmarjevem in so v tem primeru zaraditega sklepali, da ne more imeti dobrega piva krčmar, ki je bil prava podoba lakote. Brez dvoma na tem svetu mnogo odločuje zunanjost, in videti je,, da je Jonatan radi svoje mrtvaške zunanjosti prav kmalu prišel celo v časnike. Kar ga je pa uničilo v enem stanu, mu je preskrbelo službo v drugem. Cenilec, tapetnik in pogrebnik, ki je bil,poklican, da ceni pohištvo, je uprl svoje oči v Jonatana in ker je že poznal vrednost njegove posebno žalostne zunanjosti in je imel polbrata enake velikosti, mu je takoj ponudil službo nemega pogrebca. Jonatan je kmalu pozabil obžalovati izgubo nekoliko stotakov v svoji novi
službi, ko je moral obžalovati izgubo tisočakov; in njegova ravna, trda, kipu podobna postava in njegov dolgi otožni obraz, ko je stal ob vratih onih, ki so prestopili vrata drugega sveta, je bil prepogostoma še bolj žalosten kakor vsa žalost dedičev. Toda na tem kramarskem svetu celo žalost ni nič vredna, ako ni plačana. Jonatan je pokopal marsikoga in je nazadnje pokopal tudi svojo ženo. Doslej je bilo vse dobro; toda prav nazadnje je pokopal tudi svojega gospodar ja, ■ pogrebnika, kar pa ni
Marijo Trebeč
\ A ,	(rojena Arko)
1884
1	2r
NAZNANILO IN ZAHVALA
MI NE RAČUNAMO