Poštnina platana t gotovini. STISV. 174. V LJUBLJANI, s*b«ta, 3S. avgusta 19S6. Posamezna številka Din J'-~ LETO n. i?8*» Miaja vsak dan opoldne, izvremži nedelj in praznikov. Kesefoa naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-— neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB. TELEFON STEV. 652. Rokopisi se na vračajo. — Oglasi po tarfita. Pismenim vprašanjem naj ae prOoii ■»»■>■ sa odgovor. q Račan pri poštnem ček, urad« lUr«. 1MML ' 'i,S| ' •mami**mm Quousquetandem...! Kongres zemijoradničke omladine. Kako dolgo še bo trajalo protidržavno »svojevanje narodnega gospodarstva po tujeeemski »Trboveljski premogokopni družbic v naši državi, tako se danes vprašuje vsak človek, ki mu je dobrobit naše države le količkaj še pri srcu. Pravijo, da je »Trboveljska« domače podjetje. Poglejmo nacijonalizacijo »Trboveljske« malo bližje, pa bomo videli, da se je tekom zadnjih par let pri tej družbi zgodilo vse prej, kakor pa nacionalizacija tega podjetja. Pod okriljem iu po inicijativi nacijonalizačnih mojstrov je pred leti res kupila takratna »Slavenska banka« lepo število delnic »Trboveljske«, ki je bila prisiljena vsled prevratnih razmer prenesti svoj sedež v Ljubljano, ker sicer bi ne bila deležna onih dobrot, ki jih uživajo, oziroma bi jih morala uživati domača podjetja proti tuje-zeinskim. Javnost se gotovo še spominja onih ostrih člankov v »Slovenskem Narodu«, ki so že takrat namigavali — da rabimo dobesedni izraz takratnega neodvisnega »Slovenskega Naroda« — kakšno bo delovanje teh krivonoscev« v Sloveniji. Po tej naeijonalizaeiji pa se je letos v predzadnji seji, če je bila prvotna nacionalizacija res izvedena, zgodila javna anacijonalizacija »Trboveljske družbo« 8 tem, da je ona kupila in prevzela veFino delnic »Slavonske banke«, torej lavoda, pod čegar okriljem je bila prvotno nacionalizirana’ Kdor po teh laktih še trdi, da je »Trboveljska družba« domače podjetje, ta je ignorant ali pa od nje odvisen. To smo hoteli predvsem konstatirati, kajti dokazovati nam tega itak ni potreba, ker je »Trboveljska« v svoji zavesti, da ima radi pretiranih cen premoga polne blagajne, ali pa radi kratkovidnosti, ker ni računala s tern, da se tudi kolo sreče vedno vrti, sama priznala svojo anacijonacijo takrat, k«) je dala v liste znani komunike o prevzetju večine delnic »Slavenske banke«, torej zopetni nakup tudi onih lastnih delnic, ki so bile podlaga naeijonalizaeiji! Z državnega stališča je torej jasno, da je »Trboveljska« tujezemska družba! Ni pa nam s stališča države, s stališča vlade in konečno z našega narodnega stališča jasno, kako je mogoče trpeti delovanje te tujezemske družbe v naši državi v onem obsegu, kot se ji je to zahotelo in kakor je to deloma že začela. Da ima »Trboveljska« kot tujezemsko podjetje pravico pri nas kopati premog, je naravno, da bi ona kot tujezemska premogo-kopna družba imela privilegij kupovati naša narodna gospodarska podjetja, to pa nam je nerazumljivo toliko časa, dokler živimo v suvereni državi z lastno odgovorno vlado! To, kar se namerava z »Ljubljansko kreditno banko«, ni samo narodno-trgov-sko vprašanje, ampak vprašanje prestiža naše vlade, ki ima sveto dolžnost, braniti vsaj ona gospodarska podjetja pred tujci, ki so nam še ostala v naših rokah in ki tnje »pomoči«, kakor jim jo proži »Trboveljska« z »Landerbanko« na Dunaju še ne potrebujejo. Če človek motri, kaj si je vse »Trboveljska« upala dose-daj, se mora odkrito vprašati: ali smo imeli vlado, ki je pazila na delovanje te družbe ali pa je v naši državi tudi g. direktor R o 11 e r od dunajske »Lander-banke« suvereni gospod, ki z našim na-cijonalnim premoženjem razpolaga lahko bre* kontrole vlade s tujim kapitalom sarao eato, ker je le ta močnejši! Bito, kar bilo. Nad preteklostjo se ne boMo čudili, ker so vobče znani intimni prijateljski stiki bivših odločujočih go- Beograd, 29. avgusta. Na včerajšnji seji kongresa jugoslov. zemijoradničke omladine je bil ta dnevni red: Volitve predsedstva, verifikacija polnomočij, volitve raznih sekcij, poročilo upravnega odbora in volitve uprave. Kongresa se je udeležilo tudi več inozemcev: g. Janko Ursini (Slovak), predsednik Saveza vseslovanske zemijoradničke omladine, dalje tajnik tega saveza g. Sigmund Zale-ski (Poljak), predsednik češkoslovaškega zemlj. omlad. Hrina, predsednik poljske zemlj. omlad. Olivinski in Slovenec g. Andrej Šifrer. Na kongresu so bile zastopane tudi delegacije iz vseh krajev države. Na včerajšnji seji je bilo izvoljeno predsedstvo kongresa. Za predsednika je bil izvoljen Milan Popovič, stud. tehn. v Beogradu. Izvoljeni so bili še 3 podpredsedniki. Seja se vrši brez novinarjev in na njo javnost nima dostopa. Zem-ljoradniki nočejo, da bi bila javnost obveščena o obsegu sporov, do katerih je prišlo med posameznimi frakcijami njihove stranke. Prav tako tudi ne bo imela javnost dostopa na kongres zemlj. stranke, ki se vrši jutri v Beogradu. Na včerajšnji seji je imel novoizvoljeni predsednik kongresa pozdravni govor in obrazložil pomen zemljoradniškega po-kreta ter potrebo jasne orientacije zern-ljoradnikov. Dr. Lenac iz Ogulina je govoril, da ni treba sodelovanja s HSS, ki ni zemljoradniška stranka. Savez zem-ljoradnikov mora biti center, okoli katerega se zbirajo vsi zemljoradniki Jugoslavije. Dr. Stajic je govoril o čisto notranjih zadevah stranke in o etičnem pomenu zemljoradniškega pokreta. V svojem govoru ni niti z besedico omenil HSS. Iz obeh govorov se da jasno razbrali, da obstojita med zemljoradniki dve : struji v pogledu na notranjo politiko. Nato so se vršile volitve posameznih sekcij. Prečitano je bilo poročilo stare uprave, kateri je bil podeljen absoluto-rij. Izvoljena je bila nova uprava. Seja se danes dopoldne nadaljuje. Današnji dan bo zanimiv v tem, ker se pričakuje, da pride do spopadov med obema skupinama, od katerih je ena za enotno fron-i to s HSS, druga pa proti. Danes se ima i definitivno določiti stališče zemljoradni-i ške omladine napram notranji politiki in I o daljnjem postopanju stranke. Bolgarska opozicija se združuie proti Cankovu. Beograd, 29. avgusta. Po vesteh iz Sofije delajo bolgarski radikali na tem, da se čim prej zedinijo: demokrati, socialisti, radikali in zemljoradniki Dragijeve skupine. Misli se, da je to najboljša kombinacija, da se država reši sedanjega kaosa. Poroča se, da bo podal Cankov ostavko, ko se začetkom septembra sestane sobranje. Takoj nato bi odpotovali v inozemstvo zunanji minister Kalfov, finančni minister Todorov, pravni minister Milov kot najbolj osovraženi ministri sedanje vlade. Kalfov odide v Pariz, Milov v Varšavo, Todorov v Berlin. Novo vlado bodo sestavili Andrejev, Ljapčev in Burev. Ni pa izključeno, da bi mogel j sestaviti vlado tudi Malinov, ki je pričel | v zadnjem času mnogo govoriti o tem, | kako je treba urediti Bolgarsko, da se dvigne njen ugled. Cankov je ponovno začutil potrebo, da poda neke izjave in predvsem poudari, da niti notranji in niti zunanji položaj ne zahtevata, da bi se izvršile izpremembe v notranji politiki vlade. Ta njegova izjava je v zvezi /. zahtevo carja Borisa, naj se sedanja vlada razširi z drugimi strankami, na kar je Cankov pristal. Ko pa je car Boris odbil ukaz o justifikaciji 23 komunistov in je celo sam na svojo roko podpisal ukaz, s katerim sje smrtna kazen spremeni v dosmrtno ječo, tedaj je Can-kov s svojo poslednjo izjavo napravil afront proti carju Borisu in sedaj odbija vsako njegovo željo po rekonstrukciji vlade. Politični krogi z zanimanjem pričakujejo konec političnega boja. Kongresi strank. KONGRES SAVEZA ZEMLJORADNIKA Beograd, 29. avgusta. Za zemljoradni-čki kongres vlada največje zanimanje, zlasti še, ker je pokazal kongres zemljo-radničke omladine, da sta v stranki dve ; struji. Splošno se sodi, da je kongres od-i ločilne važnosti za bodočnost zemljorad-] ničke stranke in računa se tudi z event. razkolom v stranki. Vendar pa mislijo optimisti, da do razkola ne pride, ker je jasno, da v tem slučaju stranka ne bi mogla vzdržati napadov nasprotnikov. KONGRES DAVI DO VICE VE STRANKE Z zemljoradničkim kongresom se pričenja niz strankarskih kongresov. Začetkom septembra bo v Zagrebu kongres Davidovičeve demokratske stranke. Na kongresu se bo razpravljalo o politični situaciji po vstopu radičevcev v vlado. PRED FUZIJO JMO Z DEMOKRATSKO STRANKO. V drugi polovici meseca septembra se vrši v Sarajevu kongres JMO, ki bo sklepal tudi o fuziji muslimanske stranke z demokratsko. V Beogradu se mudita te dni poslanca JMO Kapetauovič in Milkovič. Slednji je posetil včeraj g. Davidoviča v klubu in ob tej priliki sta govorila tudi o pred-stoječi fuziji. V tem smislu je sestanek komentiral beograjski tisk. Vprašanje fuzije je zelo aktualno iu se bo reševalo na posebnem sestanku med Davidovi-eem in Spahom, ki se bo vršil v prvi polovici septembra v Sarajevu. ENERGIČEN OPOMIN BOLGARSKI Beograd, 29. avgusta. Zunanje ministrstvo je dalo našemu predstavniku v So-i fiji g. Milanu Rakiču instrukcije, naj spo-I roči bolgarski vladi, da je poslednja pro-! testna nota, ki jo je prejela bolgarska • vlada povodom vpadov bolgarskih ko-mitskih čet na naše ozemlje, zadnji pis- ! meni opomin od strani naše vlade. Ako se bodo ti vpadi ponavljali, bo naša vla- • da uporabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da napravi temu konec. | POL MILIJARDE ŠKODE OD ELEMENTARNIH NEZGOD, j Beograd, 29. avgusta. Poljedelsko mi-; nistrstvo, ki je zbralo vse podatke o ele-' mentarnih nezgodah v celi državi, je se-; stavilo statistiko, po kateri znaša skupna : škoda v tem letu poldrugo milijardo di-: narjev. V ministrstvu se pripravlja predlog o podpori, katero bo vlada naklonila prizadetim krogom. MINISTRI SE VRAČAJO. Beograd, 29. avgusta. Po daljšem odmoru se je vrnil včeraj v Beograd notr. minister Maksimovič in je ves dan sprejemal poročila svojih podrejenih organov. Prav tako se je vrnil v Beograd tudi minister za socialno politiko in posetil Ljubo Zivkoviča. V Beograd je prispel tudi min. šum in rud in podtajnik v prosvetnem ministrstvu. AMERIŠKO POSOJILO BUKAREŠTI. Beograd, 29. avgusta. Med bukareško občino in nekim ameriškim konsorcijem se vršijo pogajanja za posojilo. Ameriški konsorcij je pripravljen dati dva milijona dolarjev posojila za zgradbo električne centrale in kanalizacijo mesta, toda zahteva odgovarjajoči vpliv na komerci-elno in tehnično stran naprave. Ti pogoji ameriškega konsorcija so povzročili velik odpor rumimskih gospodarskih krogov in smatrajo, da bo ponudba odbita. spodov s »Trboveljsko«. Od nove vlade pa pričakujemo, da uporabi vso svojo moč v to, da v zaščito domačega kapitala in domačih podjetij prepove tujezemski premogokopni družbi v Trbovljah osvajati naša podjetja in jih spravljati pod i tujčevo peto. Z narodnega in socijalnega j stališča bi bilo bolj na mestu, uvaževati 1 o tem, kako bi se znižale sedaj pred zi- mo cene premogu, ki so naravnost uni-kum v naši državi, kajti premog je pri nas dražji, kakor drva!! Tu naj išče »Trboveljska« svoj delokrog in ne v tem, da kupuje domače banke in ž njimi združena podjetja. Tu je delokrog ministrstva za šume in rude in za g. Rotterja in njegove trabante tudi. SOVJETSKA VLADA DALA POSTRELITI 60 POLJSKIH UJETNIKOV. Pariz, 29. avgusta. Reuterjev urad poroča iz Varšave, da so sovjetske oblasti v Minsku dale v nedeljo postreliti 60 poljskih ujetnikov. Sovjetska vlada še ni navedla nobenega opravičila. Poudarja samo, da je to izvršila kot odgovor na postopanje poljske vlade, ki je nedavno v Varšavi dala ustreliti tri ruske podanike. Poljska vlada je o tem obvestila Zvezo narodov in zahteva satisfakcijo. RADOJEVIČ BO MORAL DEMISIJO-N IR ATI. Beograd, 29. avgusta. Veliko zanimanje političnih krogov je izzval članek »Samouprave«, ki očita prometnemu ministru inž. Radojeviču postopanje radi ukinjenja brezplačnih kart za spoznavanje in proučavanje države, od katerih ima država samo koristi. V zvezi s tem se govori, da pride do demisije Radojeviča. Ob tej priliki bodo izstopili iz vlade tudi oni člani kabineta, ki so se ekspo-nirali proti politiki sporazuma. PO PREDLOGU RENDISA. Beograd, 29. avgusta. Pred sestankom Zveze narodov se opaža v bolgarskem in grškem tisku nervoza, zlasti z ozirom na nove predloge o balkanski zvezi in načrte g. Rendisa. Posebno bolgarsko časopisje poudarja, da Bolgarska ne sme ostati v ozadju. Opozicionalni vladni listi, inspirirani od Cankove vlade, pišejo o tej potrebi. Pri pogajanjih o Kendiso-vem predlogu, da se dejansko ustanovi nova balkanska zveza, želi Bolgarska, da pride do izmenjave misli med merodajnimi faktorji tako, da bi prišlo do zbli-žanja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Danes se je v Beogradu govorilo, da bi mogel danes ali jutri dopotovati v Beograd Cankov, da konferira z dr. Nin-čičem pred njegovim odhodom v Ženevo. Radi rezerviranosti naših merodajnih krogov se ni moglo ugotoviti, ali so ta vesti resnične. Mtf .-m/ urnem vac.tacgfrv z r^nr**r\Kri£?&4u; -■ -•*+ ‘wrwwmtac r-V»'33&Z^.:A+, Vprašanje Narodnega doma. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše; »Brezstiden napad na »Ljubljanske-ga Sokola je zagrešilo dr. Ravnihar-jevo glasilo. Napadel je Sokola radi tega, ker se je to društvo drznilo postaviti se na branik svojih interesov proti aspiracijam gotovih oseb, ki mislijo, da se mora vsakdo uklanjati njihovim nazorom in žrtvovati svoje interese njim v prid, da bi tako mogli izvesti svoje meglene, s prosvetnim plaščem pokrite, v resnici pa precej prozorne politično-strankarske načrte.« Ugotavljamo najprej, da nima g. dr. Ravnihar, ki ga sedaj sploh v Ljubljani ni, prav nobene zveze z našimi članki glede ljubljanskega »Narodnega doma«. Ugotavljamo dalje, da mi nismo dr. Ravniharjevo glasilo, temveč neodvisen političen list, ki je na razpolago vsem pošteno mislečim Slovencem in zato tudi dr. Ravniharju. Nesramnost prve vrste je, če si »Slovenski Narod« upa pisati, da se hoče izvesti z Narodnim domom kake »precej prozorne politično-strankarske načrte«. Z ozirom na to nesramnost i ir/, ozirom na to, da si nekateri sploh ne znajo predstavljati, kaj je Slovenska akademija znanosti, podajamo tu načrt njene ustanovitve, kakor so ga podali vseučiliški profesorji dr. Kidrič, dr. Prijatelj in dr. Ramovš in po katerem načrtu bi se ustanovitev tudi izvršila. Po tem načrtu bi bil postopek pri ustanovitvi »Slovenske akademije« približno naslednji : »Nekateri naši ugledni kulturni zavodi (kakor »Znanstveno društvo«, »Slovenska Matica«, »Narodna Galerija« itd.) bi se pozvali po , _ iniciativi kateregakoli teh društev, da dele- v korist slovenske kulture in v ponos Ljub-girajo po enega člana v pripravljalni odbor, i Ijane, kakor po načrtu, ki je v zvezi z usta-čegar naloga bi bila izdelati statut »Sloven- j novitvijo Slovenske akademije znanosti. In ske akademije znanosti«, pripravljalni odbor j zato smo nastopili v obrambo tega načrta in naj bi predložil izdelani Statut v potrdilo mi- ; zato smo izpolnili svojo časnikarsko dolžnost, nistrskemu svetu in zaprosil nositelja krone j Upamo, da še ni izrečena zadnja beseda in ali kakega visokega državnega funkcionarja, j da pride do kompromisa, da ne bo zvezan da prevzame pokroviteljstvo zavoda, kakor S nastanek Slovenske akademije znanosti z ne-imajo to vse akademije v to svrho, da ima ! potrebnimi nasprotstvi. država kot glavna podpirateljica. akademije svojo kontrolo nad tem, da se njene subvencije v resnici vporabljajo v strogo znanstvene, ne pa kakšne strankarske svrhe. Obenem s prošnjo za uradno potrdilo štatuta bi se zaprosil vladar, da imenuje prve člane akademije kot njene organizatorje. Ko bi bili ti organizatorji imenovani, potem bi oni v svojem avtonomnem področju kooptirali nove člane, seveda v soglasju štatuta zgolj in edino po strogih znanstvenih vidikih. Na ta način bi bilo preprečeno, da se najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda kdaj polasti kaka klika in ne omadežuje njenega vzvišenega imena s kakim strankarstvom.« Tako se glasi načrt za ustanovitev Slovenske akademije znanosti. Njen statut odobri ministrski svet, njene organizatorje pa imenuje kralj. Ali je mogoča še večja garancija, da ne bo Slovenska akademija znanosti služila nikdar in niti v najmanjši meri kakršnimkoli strankarsko-političnim namenom? Ce pride Narodni dom v last Slovenske Matice, kakor določajo pravila, potem ni rešeno samo vprašanje Slovenske akademije znanosti, temveč tudi vprašanje Narodne galerije. Menda nam ni potreba povdarjati visoki kulturni pomen Narodne galerije. Kdor o tem dvomi ali kdor noče verovati, naj si ogleda Narodno galerijo, škofijsko in muzejsko zbirko, naj si ogleda tudi vse one slike in kipe, ki se jih danes vsled pomanjkanja prostorov ne more namestiti in naj si končno ogleda danes otvorjeno razstavo portretov in potem bo videl in spoznal, da ne spada Narodna galerija nikamor drugam ko v Narodni dom. Ni mogoče uporabiti Narodnega doma bolj Enotna seljačka fronta. vpade bi z lahkoto preprečila. Tako pa trajajo dalje komitski vpadi in bodo trajali, dokler na Bolgarskem ne pade krvavi režim Cankova. = Balkanski garancijski pakt. Grški zunanji minister Rendis je izdelal načrt balkanskega garancijskega pakta. Po tem načrtu bi se imele striktno spoštovati vse mirovne pogodbe in integriteta vseh balkanskih držav,. ko tudi njih narodno suvereniteto. Rendisov predlog je bil v Rumuniji zelo dobro sprejet, ker upa Rumunija, da bi si s tem zavarovala posest Besarabije. Sofijski vladi še ni predložen Rendisov načrt, ker se še ni o njem ■ izjavila naša vlada. Po mnenju Beograda je Rendisov načrt prezgoden, ker je treba najprej rešiti vprašanje naše svobodne cone v solunskem pristanišču in pa vprašanje železnice Gjevgjelija—Solun. Ce bi se uresničil načrt ministra Rendisa, potem bi bila ustanovljena balkanska zveza in bi naša država pripadala tako srednjeevropski zvezi Male j antante ko tudi balkanski zvezi. Preko naše država, rešena notranjega spora, bi mogla po-v najboljših odnošajih z Malo antanto. Mini-ster Beneš je izjavil, da bo morda najvažnejše vprašanje na zasedanju Zveze narodov zasi-guranje eentralnoevropskih in balkanskih dr- ; zav. Balkanska zveza bi v tem oziru pomenila znaten napredek. = Odnošaji med našo državo in Bolgarsko so se vsled hrvatsko-srbskega sporazuma znatno zboljšali. Sofijska »Zora« izjavlja celo, da Macedonci pristanejo na to, da ostane Ma-cedonija pod Jugoslavijo. Treba bi pa bilo, da dovoli Jugoslavija vsem macedonskim beguncem povratek. — S hrvatsko-srbskim sporazumom je nastal popolen preobrat v medsebojnih odnošajih balkanskih držav in naša država rešena notranjega spora bi mogla posvetiti vse sile reševanju balkanskega vprašanja. Izgleda, da postaja vedno bolj realna ! misel velike balkanske države, močne in krepke evropske velesile. —Dr. Lorkovič o radičevskili disidentih. Dopisniku »Politike« je izjavil dr, Lorkovič, da ni moglo priti do sporazuma med Hrvat-sko zajednico in disidenti* ker se ne morejo odločiti disidenti za monarhizem. Dr. Buč in tovariši pa so sploh odbili sodelovanje s Hr-vatsko zajednico,^cer ne stoje na stališču revizije ustave in hrvatskega državnega prava. Po dr. Buču ne more biti revizija ustave gla- j Bosisi. Strašna toča nad Sv. Križem pri Kostanjevici, Dne 23. t. m. je divjal nad Sv. Križem in okolico strašen vihar s točo. Točno ob 12. uri se je nebo potemnilo in iz črnih oblakov se je vlil dež, med katerim je padala huda toča. Nekaj minut za tem je dež ponehal ter se je vsula sama toča, katera je naredila po vinogradih in polju večmilijonsko Škodo. Vinogradi so tako zbiti, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo take katastrofe. Pomoč je nujno potrebno. Stražišče pri Kranju. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo si je postavilo nov, krasen gasilski dom, katerega blagoslovljenje in slovesna otvoritev z veliko ljudsko veselico se vrši v nedeljo dne 6. septembra t. 1., nakar že danes opozarjamo in vabimo tov. društva in ceni. občinstvo. — Odbor. Šolstvo. v Ljubljani. sprejemajo: nižjim te- Pod tem naslovom je objavil »Zemljorad-nik«, ki ga izdaja v Ogulinu dr. Lenac, interesanten članek, ki jasno kaže mnenje hrvat-skih zemljoradnikov glede skupnega nastopa s HSS. »Zemljoradnik« piše, da gotovo ni za poštenega in iskrenega pristaša Saveza zemljo-radnika nobena želja bolj idealna, kakor ustvaritev vsedržavne in enotne zemljoradni-ške fronte. Toda v taki fronti bi morali biti v resnici združeni samo zemljoradniki in samo on« politične organizacije, ki so v resnici seljačke. Takih strank pa v Jugoslaviji razven Saveza zemljoradnikov ni. Res je sicer HSS po imenu in po pripadnosti svojih članov zem-ljoradniška stranka. Toda tudi Davidovičeva demokratska stranka se hoče nazvati kot seljačka demokracija in tudi ona ima mnogo pristašev v kmetskih vrstah. Njen poslanec Angjelinovič je celo osnoval v Dalmaciji politični »Težački savez«. Enako trde radikali, da so seljačka stranka in nobene zapreke ni, da bi ta pridevek vnesla tudi v svoje ime. Ni torej v tem znak seljačke stranke, če sestoji tudi 80 odstotkov njenega članstva iz kmetskih vrst. Treba je, da kmetje sami vladajo v stranki in da je odločilna beseda kmetom lajamčena. To jamstvo da pa daje samo Savez zemljoradnika, ker morajo v glavnem ko tudi v izvrševalnem odboru biti tri četrtine članov pravi kmetje. j Poleg tega se spozna res kmetski značaj stranke tudi iz njenega dela. V HSS odloča edinole njen predsednik in celo tedaj, ko je menjala stranka najvažnejše določbe svojega programa, se je to zgodilo brez vednosti Seljakov. Tudi delo g. Pavla Radiča in njegova uvedba fakultativnega odkupa zemljišč ni v skladu 8 čisto seljačko politiko. Državna trgovska akademija V I. letnik tega zavoda se I. dijaki(nje) srednjih šol z čajnim izpitom; II. dijaki (nje) meščanskih šol s končnim izpitom. Prednost imajo priglašenci(ke), ki se skažejo z dobrim redom iz učnega jezika in realnih predmetov, ter dokažejo znanje v modemih jezikih. Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. 1. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju tehniške srednje šole, Aškerčeva ul. 9/II. Redni pouk se prične 15. septembra t. 1. Ponavljalni izpiti se prično II. septembra. Na deški meščanski šoli v Ribnici prične novo šolsko leto 1925/26 z vpisovanjem dosedanjih in novih učencev 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva v novi šoli. Pripominja pa podpisano, da ima že dovolj novincev za I. razred in sprejme le izjemoma še kakega dobrega učenca(ko), ako ne bo vzporednice k I. razredu. V nedeljo 6. septembra dopoldne po prihodu dopoldanskega vlaka se vrši slovesna blagoslovitev novega šolskega poslopja in je obenem začetna sv. maša. Reden pouk začne v sredo 9. septembra radi končnega osnaženja poslopja. K slavnostni otvoritvi novega šolskega poslopja vabi podpisano mladino, starše, prijatelje, dobrotnike in zaščitnike šole v težkih dneh. Vsi zastopniki na spremljali naše delo s simpatijami in pripomogli na kakršenkoli način, da se selimo sedaj pod lastno streho, dobrodošli. Podpisano objavi v sporazumu z upravnim odborom natančnejši spored in razpošlje vabila. — Ravnateljstvo. ven znak nove stranke, ker je revizija ustave I.WJ&-.2&S8S i ' rodnih zavodov, korporacij, .bl.Mi, ki a. SZS, ."S&MiiiS*dd°^. ! or, Lorkovič o Boc« in tovarBih: »Tako dol- --------- — — • —*------------------- ne uredbe so zemljoradniki tudi veliko pre- ; go se bodo igrali z republikanstvom, da bo stali, da bi smeli iti v vlado. Izgubili bi samo ; zopet prišla obznana. Potem pa bodo bezali na sili svojih idej in ne bi imeli nobenih J na Reko, da tam pojejo o republiki.« dobičkov. | = Veliki manevri italijanske mornarice. V Naloga zemljoradnikov je, da zberejo vse j Sredozemskem morju se vrše po naredbi one bivše pristaše HSS, ki so nezadovoljni s ! Mussolinija, ki je tudi minister mornarice, sedanjo politiko Radiča. A treba je, da osta- j veliki italijanski mornariški manevri. Mane program zemljoradnikov čist. j nevrov se udeležuje 100 italijanskih bojnih Zato je »Zemljoradnik« proti vsaki fuziji ladij in 300 hidroplanov. Naloga manevrov ‘ ... ~ je dokazati, da je italijanska mornarica v sta- nu preprečiti izkrcani© sovražnih vojsk na bregu Sicilije. K manevrom je povabljen tudi ves fašistovski tisk, dočim je bilo opozicio-nalnim listom prepovedano prisostvovati manevrom. Fašistovski novinarji so pozdravili Mussolinija, ki jim je odgovoril: Dragi kole-cil Hvala za Vaš pozdrav. Teden vožnje po rr 1 • 1 i -n flflOnA Gospodarstvo. in za čvrsto izvedbo organizacije Saveza zemljoradnikov. In ko bo Savez močan, tedaj pogajanjem ta sfcupfli more tudi pristopiti k nastop. Tako »Zemljoradnik«, glasilo hrvatskih in dalmatinskih zemljoradnikov. Verjetno je, da bo njegovo stališče prodrlo tudi na kongresu zemljoradniške stranke v Beogradu. Seljačka __ - fronta pa bi bila s tem zaenkrat pokopana. morju bo Vam koristen moralno in fizično. Kakor so izvajanja »Zemljoradnika« zani- j Manevri, ki jih boste videli, Vas bodo popol-miva, tako pa niso povsem točna. Določba, j noma prepričali o italijanski sili na morju. To silo hočem povečati. — Delo za našo Ja^ da morajo biti tri četrtine članov vodstva pravi kmetje, je nepraktična, ker je silno okorna. V vodstvo stranke spadajo ljudje, ki so dokazali svojo udanost stranki, svojo sp°~ sobnost in moralno čistost in je potem čisto irelevantno, kateremu poklicu pripadajo. Le po tem principu more stranka »graditi trdno in dobro delujočo organizacijo. Tudi razlaga o seljaštvu ne drži. Odloča le LJUBLJANSKA BORZA, dne 28. avsrusta 1925. Blago: Deske monte, 20 iu 25 »», « 400 m3, fco m., blago 510; cerovi krlji, od 25 cm prem., od 2 m dolž., fco meja za 100 kg den. 25; testoni monte, fob Sušak, denar 480; črni bor—bordonali 3—8 m, d. 30/30 50/50. fob Gruž blago 650; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco n. p. 4 w denar 17.50, blago 17.50, zaključki 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana denar 260; pšenica slavonska, 76/77 kg, juridični strokovnjaki Nemčije, Francije, Bel- G___________,___________________________ . gije in Velike Britanije čim prej sestali, da program in delo. V tem pogledu pa med ob- j j,i dali zastopniki Nemčije možnost izvedeti stoječimi kmetskimi strankami Jugoslavije ni \ mnenje zaveznikov o juridični in tehnični i>n>ri iVo A o co na hi mncrlp združiti v : „i : ..n.nxnn; r* o o ima raznravliati. _____________ x 3%, par. Ljubljana blago 270; korusa »lavon- dransko stražo je edin primeren jugosloven- i skai fco Postojna trans. 4'A w denar 233,^ bla- ski odgovor. — Pred pričetkom frailoosko-nemskih ust- menih pogajanj. Pri izročitvi francoskega odgovora je izjavil francoski poslanik: Francija in zavezniki smatrajo za potrebno, če bi se toliko razlike, da se ne bi mogle združiti v eno stranko. Odločilni so le politično-taktični momenti in ti v resnici niso danes ugodni za ustanovitev enotne seljačke fronte. Toda gotovo je, da bo ves razvoj kmetskega gibanja šel v tej smeri in da bomo enotno seljačko i fronto tudi še doživeli. Treba le, da nobena kmetska stranka ne strani vprašanj, o katerih se ima razpravljati. Ko bo to preddelo izvršeno, bi se mogU zunanji ministri Nemčije, Francije, Belgije m Velike Britanije dogovoriti za sestanek, Ki : bi pospešil končno rešitev predležečih vpra-| ganj. _ Nemška vlada je odgovorila, da se i pridružuje mnenju Francije in da smatra pis- go 233, zaklj. 233; oves slavonski, par. Ljubljana blago 185; laneno seme, fco Ljubljana denar 535; otrobi rženi, fco Murska Sobota blago 125; otrobi pšenični, fco D jakovo blago 160. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 denar 76.50; Celjska posojilni« 8. «1., denar 201, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantilna banka denar 101, blago 102, zaključki 101; Prva hrvatska štedionica denar 912; Slaven-ska banka denar 65; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne denar 85; Trboveljska premogokopna družba blago 340; Združene papirnice denar 115; Stavbena d. d. denar 165, blago 180; 4Vi kom. HSSnfLljfčkfstmnkainllale*^skupen j poMlTnaVciljT Istega se ni bati, ker je j ^koj sVolega delegata v London^da stopiju ustavni listi deželne banke denar 20, bla- nastop z njo nemogoč. i potreba preevidentna. mena pogajanja za zaključena. Odposlala bo j zad deželne banke denar 20, blago 25; 4%% • ’ 1----1~ -• T---A O ot/vr»i til zastavi"1 1:“1! J -x-1 1 1— J«««- OA Ki go 25. Cerkev in vojna. V Stockholmu eboruje svetovna konferenca krščanskih cerkev. V mednarodnem vpra- j Sanju miru in odnošajev med narodi ni pri-Slo do enotnosti, ker so Nemci odbili spre- . jem predlagane resolucije in zahtevali, da ■ se o njej sploh ne glasuje. V predlagani resoluciji se pravi: V Vojna kot sredstvo za rešitev mednarodnih sporov je nezdružljiva z mišljenjem in postopanjem Kristusove cerkve. Kakor se tudi vojno razume, vedno pomeni zlorabo j moči, ker prepušča polnomočje za odločitev o nravnih dobrih sili, torej instanci, ki je zato nekompetentna. Zato je dolžnost cerkve, ■ da zastavi vse svoje sile za bratsko organizacijo narodov. Pravica na samoobrambo proti napadom ali tlačenju ostane s tem se-veda nedotaknjena. 2. Kozmopolitizem naj cerkve ne ovira na udeležbi gojitve patriotičnega čustva v lastnem narodu. . V tretji resoluciji se povdarja važnost Zveze narodov in se s povdarkom priporoča, da vstopijo vsi narodi v to Zvezo, ker bo s tem moralični vpliv Zveze povečan. Priporoča pa se tudi ustanovitev Svetovne zveze za mednarodno prijateljsko delo vseh ••rkev. Cerkev smatra za mednarodno na vse države raztegujočo se obvezo, da se narodne, verske in plemenske manjšine zaščitijo. Dolžnost cerkve je, da je vsem manjšinam zaščitnik. Peta resolucija zahteva ustanovitev mednarodnega razsodišča, ki naj bi reševalo vsa sporna vprašanja narodov. Tudi se naj izvede razorožitev. Proti tem resolucijam je nastopu superin-tendent renskih provinc ter povdarjal, da Nemčija ne more biti za Zvezo narodov, ker ie ta samo čuvarica obstoječih dogovorov, ki so za Nemce neznosni. Nemčija je ze popolnoma razorožena, dočim še danes zaman čaka na razorožitev drugih. Tudi glede manjšin mora izjaviti, da je Zveza narodov odrekla zaščito nemškim manjšinam. V zelo ostrem nasprotju proti Nemcem so bili Angleži in škof Brant je izjavil, da ni Zveza narodov nobena dvomljiva ustanova, temveč izpolnjevanje Božje volje. Upa, da v , zvezo z juridičnimi strokovnjaki zaveznikov. Poročilo tega delegata bo merodajno za stališče Nemčije. = Glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov izjavlja nemška vlada, da ne misli staviti nobenih posebnih pogojev. Pač pa je mnenja, da imata Anglija in Francija tako velik vpliv v Zvezi narodov, da moreta omogočiti tako stilizacijo čl. 16., da bodo vsi pomisleki Nemčije odstranjeni. Seveda zahteva Nemčija po-polno enakopravnost z drugimi velesilami m zato tudi sedež v svetu Zveze narodov. V : zvezi s tem tudi ne more Nemčija pripustiti, da velja samo ona kot povzročiteljica vojne. Enako bi se moralo skleniti, da se tudi Nem- , čijo pripusti h kolonialnim mandatom. Ko- , nečno povdarja Nemčija še, da je treba iz- ; prazniti prvo cono. , — Socialistični kongres v Marseju je ob- j ravnaval na eni poslednjih sej vprašanje j brezposelnosti. Temeljit referat v tem vpra borze. — Zagreb, dne 28. avgusta. Devize: Bruselj 250.5—254.5, Ne\voyrk ček 55.585—56.185, London izplačilo 270.88—272.88, Paril (zaključek 264), Praga 164.46-166.96, Curih 1081—1092.5, Varšava ček 1081—1089, Berlin 1325—1335, Milan izplačilo 209.19—211.58, Budimpešta 0.07845. — Curih, dne 28. avgusta. Beograd 9.225, Newyork 516, London 25.065, Pariz 24.25, Praga 15.30, Milan 19.40, Dunaj 72.65, Berlin 1.2285, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.55, Varšava 87.50, Sofija 3.75. X Vsi imetniki obveznic predvojnih »ega-žiranih avstro-ogrskih posojil, ki so oddali obveznice brez odgovarjajočih kuponskih pol in izplačilnih pol za obresti ali ki bo kuponske pole oddali brez talonov, se poživljajo, da pošljejo neoddane kuponske pole, talone šanju je podal Belgijec de Bronchfere. Sej , . lačilne ole za obresti do 1. oktobra sta se udeležila tudi dva ,ak‘|™\"'‘^pr^lde 1905 generalni direkciji državnih dugova v sicer belgijski zunanji minister Vat Beogradu. V spremnem pismu, ki se ima po- in švedski minister za delo Solle . g • imenovani generalni direkciji zajedno 8 je priredil obema živahne ovacije. i,„nnnskimi Dolami . taloni in izplačilnimi 1 l Velikobritanska vlada je odgovorila na ^mizTobrestrje navesti številko in let- predloge ministra ^Caillau^a^glede Politične vesti. d_, n.js- vi.Vos ooslanik v So- ! vpadi nehali. Zalibog pa da nima bolgarska fijMSakič je izročil zunanjemu ministru noto, vlada dovolj vojakov, da bi mog a mejo <>- voljno zavarovati. Izgovor bolgarskega zunanjega ministra ni vreden niti piškavega ore- v kateri protestira naša vlada proti vpadom skega dolga in to na ta način, 1 u. ~ • ; izplačilnih pol na obresti tako vršilo izplačilo dolga v 62 anuitetah po 12 m nosno ^ * donašale nikakih obrest., pol milijonov funtov. Izplačilo bi bilo za da ji reverzov o oddanih obveznicah jamčeno v francoskem proračunu. Toda veli- ^Yv”fnih negažiranih posojil bivše Avstro-kobritanska vlada stavi kot predpogoj, da se P J avolčas niso oddali odgovarjajočih rešijo še nekatera druga vprašanja m da se Ogrs.ce k^ svoj ozivljajo, da store to Franciji zasigura da ji SaSodPo gornjega "roka v zmislu pred- nke sličen popust. - ^imesc^otrj.; njih navodil. _ Delegacija ministrstva h-i se je posrečilo CaiUauxu pridODm ; nJanc v Ljubljani, j Britanijo za moratorij do leta 1930. V. ljubljanski velesejem. OB OTVORITVI V. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Če kdo, potem so dokazali vodilni ljudje našega gospodarstva, da so možje na svojem mestu. Ko je bila Jugoslavija še čisto v znaku splošnega govorenja in frazarenja, so pričeli ti z delom, s tihim a intenzivnim delom in dobili smo prvi ljubljanski velesejem, obenem prvi velesejem v Jugoslaviji. Ljubljanski zgled je ohrabril ostala mesta Jugoslavije in skoraj ni bilo večjega mesta v Jugoslaviji, ki ne bi imel tudi svojega velesejma. Toda v vsej tej obilici tekmujočih mest si je ohranila Ljubljana častno mesto in ljubljanski velesejmi veljajo še vedno kot najboljše organizirani velesejmi Jugoslavije. Prireditelji ljubljanskih velesejmov so sijajno vzdržali tudi najmočnejšo konkurenco in bili so možje, da so kljubovali tudi vsem drugim neprilikam. Gospodarska kriza, nenaklonjenost nekaterih vladnih krogov do slovenske industrije, neurejenost in razdrapanost naših domačih razmer, vse to ni oviralo naših gospodarskih krogov, da so leto za letom z velesejmom dokazali napredek slovenske industrije in obrta in da praznujejo danes prvi jubilej ljubljanskih- velesejmov. K temu jubileju prirediteljem ljubljanskega velesejma iskreno in s ponosom čestitamo, ker njihova zmaga nad vsemi težavami je tudi dokaz slovenske vztrajnosti in delavnosti. Če je bila Jugoslavija kdaj razočarana od slovenske politike, potem so gospodarski krogi dokazali, da je slovenska delavnost bila vedno na svoji pregovorni višini. Da, naši gospodarski krogi so storili v polni meri svojo dolžnost do države in do naroda in zato je čas, da izpolni svojo dolžnost tudi država do gospodarstva Slovenije in vse Jugoslavije. Neodložljivo je, da vendar enkrat že prične delovati Gospodarski svet. Gospodarski krogi so dokazali svojo sposobnost in zato naj tudi imajo pravico, da v lastnih zadevah so-odločujejo. Druga najbolj nujna stvar je, da se čisto pospravi z blazne nespametnim mnenjem, •a je treba slovensko industrijo vsled njenega obmejnega položaja demontirati. In končno je dolžnost države, da revidira svoje davčne zakone. Ne more iti tako naprej, kakor sedaj. Ne gre, da se vsako leio iztisnejo iz Slovenije milijoni in milijoni več, kakor pa je predvideno po proračunu. Vsaka reč ima svoje meje in tudi za davčni vijak velja to. ^ Z. velesejmi so dokazali gospodarski krogi, ‘■a so storili svojo dolžnost do države, sedaj llaj dokaže tudi vlada, da se zaveda svoje odgovornosti za napredek gospodarstva — tudi slovensltegn. In dokaže naj to z dejanji i-n ne z besedami, ker teh je bilo že zadosti. ke, ki so sicer že prej dobile razne poslovne zveze, kajti v času gospodarskega razvoja, v dobi napredujočega industrijskega razmaha je važno, da tvrdke shranijo in izpopolnijo svojo evidenco. Tudi ta razlog je bil za prireditelje važen, da se niso ustrašili ne truda ne stroškov, da dajo interesentom priliko, da se medsebojno spoznajo in na ta način dobe blago ali pa surovine iz prve roke, kar bo znatno pripomoglo do zmanjšanja draginje. Je sicer res, da vlada sedaj splošna stagnacija in gospodarska kriza, vendar pa je baš velesejem v stanu pripomoči k sanaciji. Tudi vzporedne prireditve, kakor športna razstava, imajo za našo trgovino praktičen pomen. To je jasno pokazala lanska lovska razstava, ki je pripomogla do živahnejšega prometa na polju trgovanja s kožuhovino. Nič manj pa ni bila srečna misel prireditve higienske razstave v času, ko se zberejo v Ljubljani ogromne množice velesejmskih po-setnikov. r SAMO gospodinje vedo kako neprijetno je kuhanje poleti Trganje, glavobol, revmatizem in nešteto drugih bolezni povzroča neznosna vročina, ki vlada skoro v vsaki kuhinji. Use te neprijetnosti pa izključuje kuhanje na plinu & Zato je pametno, da zahtevate takoj to- zadevne proračune od »Mestne plinarne sammamBssmmBaammmmmmmmsam RAZGLED PO VELESEJMU. K zunanjemu licu razstavnega prostora največ pripomorejo okusni cvetlični nasadi vrtnarja Antona Feranta. Tudi vodomet iz kita prijetno učinkuje na splošen pogled po razstavnem prostoru, ki je sicer z malimi izjemami ohranil svoje prejšnje lice. Glede sprememb bi bilo omeniti leseno enodružinsko stanovanjsko hišo tvrdke Hontsch iz Broda na Savi, ki je postavljena poleg lepega steklenega cvetličnjaka iste tvrdke. Velesejmska uprava je razdelila velesejm-sko razstavo sledeče: V paviljonu E je nameščena domača papirna industrija. Zastopana je grafika, kartona-ža, lepenka, pisarniške potrebščine, piljke, zvezki itd. Nato sledi lesna ki kaže lep razvoj te za nas tako \ sirijske panoge. Brezdvomno bo vzbujala splošno pozornost kolektivna razstava lesne ; jenskem oziru, industrije, ki se je udeleži 45 tvrdk. I osebno ’ Druo mudil dne 27., 28. in 29. septembra. Na potovanju ga bodo spremljati vojni minister Trifunovič, finančni minister Stojadino-vič in ministrski predsednik Pašič, ako ozdravi. — Gospod častni predsednik letošnje vele-sejmske prireditve, minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je dospel s svojo suito v petek zvečer ob pol 10. uri z brzovlakoui v Ljubljano. , Minister za socijalno politiko na Bledu. Na Bled je odpotoval minister za socijalno politiko dr. Milan Simonovič, da referira kralju o resortnih vprašanjih ministrstva za socialno politiko. — Vojne delavnice v Topčideru. Vojno ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za zgradbo in instaliranje vojaških delavnic v vojašnici kraljeve garde v Topčideru. — Nobenih voznih olajšav za udeležence proslave 1000-letnice. Kakor poročajo iz Beograda, ni dovolil prometni minister za udeležence proslave 1000-letnice hrvatskega kraljestva v Sarajevu nobenih voznih olajšav. — Železniška proga Novska—Dugoselo se prezida v prvorazredno progo. Progo inspi-cira te dni prometni minister Radojevič. Takoj po pregledu se prično dela. Fros Delovanje zagrebške salubritetne komisije. Te dni je podvzela zagrebška mestna zdravstvena oblast nenadoma inšpekcijo mestnih slaščičaren. Pri tem je ugotovila komisija v treh slaščičarnah take nerednosti, da je vse tri lokale zaprla ter uvedla zoper lastnike kazensko postopanje. Vsi prostori ten lokalov so bili v največjem neredu, v njih je vladala velika nečistost. Tem škandaloznim razmeram je odgovarjal tudi eksterijer per- sonala. „r — Uvoz premoga iz Poljske. V prvih o mesecih tega leta je bilo uvoženih iz Poljske v Jugoslavijo 54.000 ton premoga. Meseca junija je bilo uvoženih 14.000, julija pa 11.000 t°n- — Naraščajoča draginja v Italiji. Kakor poroča turinska »Stampa« na podlagi statističnih podatkov, se je podražilo življenje v Italiji v zadnjih petih letih za okrog 50%. V zadnjih mesecih je postalo življenje za 10% dražje. Ce bo draginja v tem razmerju naraščala, se bo podražilo življenje do zime za 70%. V gospodarskih krogih se zato zime boje. Trdijo, da bo stal 1 kg kruha 5 lir. — Soproga Mustaie Kcmala v Berlinu. Latife Hanuma, soproga Mustafe Kemala, Ju se nahaja trenutno v Budimpešti, odide, kakor se čuje koncem tega tedna v Berlin, kjer se namerava stalno naseliti. Iz Berlina namerava voditi propagando za ureditev ženskega vprašanja v Orijentu. — Štrajk bančnih uradnikov na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Na podzemeljski postaji Barbes na bulvardu dela Chapelle je napadla bančne uradnike, ki so prišli pravkar z nekega zborovanja, policija, ne da bi jih bila popreje posvarila, s sabljami. Več uradnikov, med njimi tudi žen, je hilo poškodovanih. Radi teh incidentov je poslal centralni štrajkovni komite na policijsko, prefekturo deputacijo, ki je protestirala proti temu postopanju policije. Policijska prefektu- ra je dala deputaciji zatrdilo, da se kaj takega ne bo več pripetilo ter da bodo krivci kaznovani. — Polet preko Atlantskega oceana. Na aerodromu pri Villacoublayu so priprave za polet v Ameriko v polnem teku. Polet nameravata podvzeti dne 2. septembra vojaška letalca, kapiten Tarascon in kapiten Coli. Letalca hočeta zaslužiti nagrado 25.000 dolarjev, ki jo je razpisal bogati newyorški hotelir Orteig, rojen Francoz za letalca, ki poleti preko Atlantskega oceana, ne da bi med potjo kje pristal. Letalca poletita iz nekega še ne bližje določenega kraja na severno francoski obali čez kanal, južno Anglijo in Irlandijo v Novoškotsko, od koder je projektirano na-daljno potovanje ob amerikanski obali v Newyork. Letalca računata, da bosta rabila za direktni polet iz Francije v Newyork, pri povprečni brzini 130 milj na uro, 40 ur. — Lepa naša domovina. V četrtek se je zbrala v Jerasovi gostilni v Ajdovščini pri pojedini okusnih rakov vesela družba domačinov. V gostilni sta bila navzoča tudi orožniški častnik ajdovske postaje in dva tamoš-nja sodnika. Razen te družbe je popivala v gostilni tudi peščica Italijanov. S časom se je družba, ki je jedla rake, skrčila in v gostilni 'i si’mo Se najvstrajnejši gostje, ki so prepevali narodne pesmi. Med drugim je prišla na vrsto tudi »Lepa naša domovina«, katero so gostje peli po parodiranem besedilu »nema rakov, nema vina«. Da bi tega ne bili storili'Naslednjega dne sta namreč sodnika vložila ovadbo in veseli kvartet, obstoječ iz gg. Stanko Logar, Ivan Kobal, Ivan Fajgelj in Slokar Anton, je bil in corpore odveden v ajdovske zapore, kjer že peti dan prepeva »ujetega ptiča tožbo«. V Ajdovščini je vzbudil ta dogodek veliko razburjenje, ker Ajdovci nikakor ne morejo razumeti, kako je neki mogoče zapreti kakor navadne zločince štiri ugledne ajdovske tržane radi »lepe naše domovine«, pevane s parodirano-šaljivim besedilom. — Sodniki na zatožni klopi. Kokor poročajo, se je pričel pred vrhovnim sodiščem v Ukrajini proces zoper 95 harkovskih sodnikov, ki so obtoženi zlorabe uradne oblasti in podkupljivosti. — Iz prosvetne službe. Vpokojeni so: profesorja državnega moškega učiteljišča v Ljubljani g. A. Funtek in g. Fran Suher, dalje profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani g Josip Verbič, učiteljica v Mariboru g. Olga Cvatke, učiteljica pri Sv. Ambrožu v Halozah Mara Mukuluš in profesor učiteljišča (kje, ni povedano) Ivan Trstenjak. — Zdravniška vest. Po večletnih špecija-lističnih študijah na otroških klinikah v Parizu in kot asistentinja na dečji kliniki univerze v Strasbourgu se je vrnila v domovino g. dr. Valerija Valjavec ter ordinira v Mariboru, Maistrova ulica 13. it SIA8B TOVARNA NOGAVIC IH PLEfElll Ustanovljena 1. 1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425 Varstvena znamkal M. FRPŽL l sinovi 75 (Lastnik FeliksFranzl) LJUBLJANA, Privoz 10 io. Lastnica avtomobila je ukazala šoferju, da naj vozi hitro dalje. Hotela je pač pobegniti, kljub temu pa so jo ljudje spoznali ter je vložena zoper njo ovadba. — Strela zažgala hišo, kmetico in dvoje otrok. V vasi Padina pri Mostaru je treščilo te dni v hišo posestnice Ane Vukovič. V hiši se je nahajala posestnica in njena dva otroka. Ker je bila hiša lesena, je izbruhnil požar, ki je hišo upepelil. Mati in otroci so spali, zato so vsi trije zgoreli. Da se prepričate o kakovosti izbornih izdelkov prave kave centralne pražarne v Mostah, pridite na poizkušnjo bele in črne kave, katera se vrši vsak dan na velesejmu v paviljonu 15117-118 in I 604 N o vo,st| zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše 10S. R01INA, Ljubljana Za časa -velesejma popusti — Elementarne nezgode v naši državi. Po najnovejših vesteh je škoda, ki jo je povzročilo neurje v Vojvodini mnogo večja, kakor se je prvotno domnevalo. Samo v Subotici cenijo škodo na 25 do 30 milijonov dinarjev. — V Ismičanih v Južni Srbiji je izbruhnil te dni požar, ki je zavzel v kratkem času katastrofalne dimenzije. Vsega skupaj je pogorelo 90 hiš. Požar se je razširil tudi na državni in samostanski gozd. Škoda je zelo velika. . , .. — Vremenske katastrofe po vsej sreunji Evropi. Te dni so besnela po vsej srednji Evropi huda neurja. Od vseh strani poročajo o vremenskih katastrofah, podobnih onim v Vojvodini, o katerih smo poročali včeraj. — Na Češkoslovaškem je povzročilo neurje večmilijonsko škodo. — V Konzellu na Bavarskem je narasel potok tako, da je vdrla voda v I. nadstropje nekega mlina ter so odnesli valovi mlinarja in njegovo hčer. — V Maria-Theresioplu na Madžarskem je zahtevala vremenska katastrofa večje število človeških žrtev Zrušila se je cerkev. Ruševine so pokopale moža, ki je med nevihto v cerkvi pobožno molil. Dve osebi je ubilo drevo, ki ga je prevrnil orkanu podoben vihar in opeka strehe, ki se je zrušila vsled silnega naliva in viharja. Dva čolna s šestimi pasažirji sta utonila. Toča je opustošila vrtove in vinograde. — V Roccastradi v Italiji se je zrušilo več hiš. Prestrašeno prebivalstvo je bezalo na prosto. Več oseb je bilo poškodovanih. Telefonska in brzojavna zveza je pretrgana. Železniške proge so močno poškodovane, met na več mestih pretrgan. Tudi v Grad-cu je povzročil orkan velika opustošenja. L glavnega kolodvora, vojaške bolnice, neke vojašnice in več drugih poslopij je odneslo strehe. Mnogo dimnikov, brzojavnih m telefonskih drogov je prevrnjenih, porušena je tudi neka baraka, katere ruševine so ubile enega otroka ter poškodovale pet oseb. — V departmaju Vauclux je povzročila povodenj večmilijonsko škodo. Več tovarn je bil težko poškodovanih. Železniška zveza je na vec mestih pretrgana. . — Strašna smrt med vozom m avtomobilom. Te dni se je zaletel na nekem križišču v Sarajevu avtomobil v voz nekega peka. Pri tem je prišel voznik Moric Lovvi med voz in avtomobil, tako, da ga je popolnoma zmečka- — Deset raziskovalcev jam živih pokopanih. V jamo pri Rašporu v Istri je napravilo le dni deset raziskovalcev jam izlet. Preskrbeli so se za tri dni z živili. Ko so prišli že v globočino 430 m, je opazil vodja ekspedicije ob vhodu v jamo, da se je pričela gibati zemlja. Poklical je svoje tovariše nazaj. Raziskovalci so hoteli iz jame pobegniti, toda ko so bili oddaljeni še 150 m od vhoda jih je zasul zemeljski plaz in vdrla je v jamo voda. Med tem, ko so bili v jami, se je vlila namreč huda nevihta. Globeli in kotanje okoli jame so bile liamah polne vode, ki je pričela čela kmalu drveti tudi v jamo. Seboj je vlekla debelo kamenje, ki je padalo na stoječo skalo v globočini 180 m. Sila hudournika je kmalu tako narasla, da je odnesla lestve in pretrgala telefonsko zvezo, ki so jo vpostavili raziskovalci v jami. Luči so ugasnile in v jami je zavladala popolna tema. Na mestu, kjer je brezno požiralo vodo, je pograbil vrtinec dva člana družbe, Karla in Blaža Božiča. Šele proti julru, ko je neurje ponehalo, se je izkobacala ostala družba do smrti izmučena iz jame. — Pastirček rešil vlak. Na progi med Sarajevom in Brodom bi se bila te bite izkaznice za vstop v našo lovarno, da se Vam pokaže, kako umetno in trpežno izdela tovarniške čevlje. I!lll!l!ini!l!il!lllllii!lllllllillllllllll!!!!iii!i;:!!!li:;i!;iiniilinillil „GRITZ *ER“ — ,,ADLER" — ,,PH0K1X“ Isto tam posamezne dele za stroje in K0"esa, igle, olje, jermena, pneumatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačenI Večletna garancija! Na veliko! tla malo! Najboljše manufakiurno blago po najnižjih cenah prodaja „Ofelačilnica“ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Oglejte si zalogo! aacJcaacaocacacaocaD .Solncu «« K. WIDMAVBR PogaCarjev trg (za vodo) Pri „ Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo! *^C' Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. D Cenjenemu občinstvu vljudno Q naznanjam, da bom imel z Q 29. avgustom 1.1. naprej tudi Q popoldan vsakovrstno sveže Q - - pecivo. • - Q Pekarna jj IM Mat s Dunajska cesta št. 5. Q acacaacacaDcacacacacao Poročila bi se rada gospodična, trgovsko »aobražena, z mladim inteligentnim gospodom v starosti 30 let z nekoliko premoženjem, ki bi služilo v razširjenje trgovine. Tajnost zajamčena. Le resn« ponudbe. Dopise le s sliko je rpoda-ti na upravo >Narodneea Dnevnma« pod Šifro >Sreča«. Vrhniki | [Opekarna Jelovšek na izdeluje najboljšo strešno kakor tudi zidno opeko. Dokaz temu uradno spričevalo tehniškega instituta za ‘eh"lSk° m^ba«°io dokaMte,’da Je ista tudi najcenejšal )elo»Sek največjo trdnost in vse konkurenčnim potom razpisane oonave _