Poštnina plačana t gotovini. Leto XI., st. 119 Ljubljana, sobota 24* maja 1930 Cena 2 Din Karočnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica _ št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Schober zavrača Heimwehr Dokler bo vladal dr. Schober ne bo nihče nekaznovan kršil ustave — Neupravičen strah pred meščansko vojno Dun&j, 23. maia, g. Pred polno zasedeno dvorano je povzel danes zvezni kancelar dr. Schober kot uvod za spreminjeval™ predlog zakona o nošnjj orožja besedo in izjavil med drugim, da ga napovedani boj proti temu osnutku ne bo spravil z začrtanega pota. Poudarjal je, da je o osnutku govoril že v torek, vendar ni našel razumevanja za argumente, na katerih temelji ta zakon. To pa mu ne bo vzelo prepričanja, da je ta predlog za vzdrževanje mriu in reda v Avstriji neobhodno potreben, kakor tudi na pismo, ki ga je pred nekaj dnevi prejel od heirnwehrovskega vodstva. Da pojasni resnost pobožana, mora poudariti, da ta zakonski osnutek organsko izpopolnjuje že obstoječe zakone in da je bil ta ukrep potreben za to. da se ojači zaupanje inozemstva v ohranitev miru in reda v Avstriji. Kancelar je nadalje Obžaloval, da mora prediloge heim-v/ehrovskega vodstva s kancelarskega mesta odločno zavrniti (izvajanja je zbornica 'sprejemala z odobravanjem). Dokler bo v tej državi veljala ustava in obstojala zakonita vlada, morejo odločati samo določbe ustave. (Odobravanje). Soglasen sklep ministrskega sveta dovoljuje kancelar ju, da odklanja predloge, fci jih je stavilo vodstvo Heimwehra. Dr. Schober ie v zvezi s tem omeni:] dogodke prejšnjega leta, ko 'je mogel kot policijski predsednik na lastno odgovornost ustvariti red, in iz- javil, da je ves strah pred meščansko vojno neutemeljen, ker Avstrija Iz leta 1929. ni brez obrambe. Vlada ima zanesljivo zvezno armado, zanesljivo policijo in orožništvo, ki je močno in disciplinirano in bo kos vsaki morebitni situaciji. V tem se tudi sedaj nj nič spremenilo >m svoječasni policijski predsednik lahko kot zvezni kancelar s poudarkom izjavi, da je mM Čas, ko si je vsaka stranka ali skupina v tej diržavi upala uprizarjati akcije, fei bi lahko resno ogražafle javna mir in red v državi. Interesi države morajo imeti prednost pred kakršnikoli posebnimi interesi. Za vlado ostoja samo eno, to je zakon in njegovo nepristransko uveljavljenje. Dr. Schober je končno prosil zbornico, ■naj v smislu njegovih izvajanj odobri zakonski osnutek. Njegov govor je zbornica sprejela z velikim navdušenjem. Za njim je govoril notranji minister inž. Sctiumy, pristaš Landbunda, ki je tudi zelo ostro nastopil proti kršitvi miru in prevratnim poskusom. Posebno ostro je napadal krščansko-socialne poslance, ki so člani Heimvvehra in izjavil, da je nemogoče. da bi bili člani zakonodajne korpo-racije istočasno člani organizacije, ki je naperjena proti temeljem države. Za njim sta govorila še v imenu sooijalnih demokratov Seitz in v imenu krščanskih sooialcev Buresch, ki je na koncu izjavil, da bodo krščanski socialoi pristali na osnutek. Gandija prepeljejo v London? Delavska stranka pripravljena na kompromisno rešitev indijskega vprašanja - Napet položaj v Bombayu London, 23. maia, d. Zastopniki indijske vlade so izjavili, da so vladne čete zavzele vsa solna skladišča v Dharasa-nu, ki so jiih zasedli nacionalisti. Pri tei akciji policiji ni bilo potreba uporabljati orožja 'im je bito izvršenih 108 aretacij. Angleške politične stranke zasledujejo z veliko pozornostjo taktiko indijske vlade v borbi proti indijskim nacionalistom. Dočim liberalci in konzervativci odobravajo politiko »močne roke«, ki jo vrši podkralj grof Irvin, pa prevladuje v vrstah delavske stranke vedno bolj prepričanje, da bi bilo umestno najti kompromisno rešitev za sporazum z Gandijem. Po informacijah iz vrst delavske stranke so že storjeni prvi koraki, da bi se Gandi odločil odpotovati v London, kjer bi bonferirail z najugled- nejšimi aingileškimi državniki ter skušal najti zadovoljivo rešitev za dosego ciljev 'indijskih nacionalistov. Botnbay, 23. maja, AA. Množica 20 tisoč lifudi se je nenadoma zbrala popoldne v indijskem okraju mesta. Med tem ko to javljamo, je zaustavila četa 400 policistov množico, da ji prepreči prodreti v evropski okraj mesta. Ma-nifestanti so že tri ure blokirani. Miarni-festanti se ne ganejo z mesta ter so posedli po tleh. Z oziirom na to je ves promet na ulici prekinjen. Policija dosedaj še ni podvzela drugih mer. Pariz, 23. maja. AA. »Havas« poroča iz Bombaya, da je 250 Gandijevih do-brovoljcev, kj so internirani v Vo/rbi, začelo gladovno stavko. Kot vzrok stavke navajajo slabo in nezadostno hrano. Nadvojvoda Oton želi postati kralj Madžarov Nadvojvoda Albrecht prisegel zvestobo najstarejšemu sinu bivšega cesarja Karla - Pobožne želje madžarskih legitimistov Budimpešta, 23. maja, s. »Ujsag« poroča iz Bruslja, da je nadvojvoda Albreht, ki je na potu, obiskal, ko se je vozil skozi Bruselj, nadvojvodo Otona ter mu pri tej priliki izrazil popolno vdanost in prisegel (Zvestobo. Vest. da je nadvojvoda Albreht prisegel nadvojvodi Otonu zvestobo, ki je bila tekom dneva v celoti potrjena, je izzivala v tukajšnjih političnih krogih največjo senzacijo. Za legitimiste je največji pomen te prisege v tem. da je veljal doslej nadvojvoda Albreht za ore-ttendereta na madžarsko krono in bil edini član habsburške hiše, ki še ni polo-žd te prisege. Z lesitimistične strani izjavljajo, da je s to prisego odstranjena glavna ovira, zaradi katere ne bi mogel nadvojvoda Oton, ko bo postal polnoleten, zasesti madžarski prestol. Grof Josip Cziraky, eden izmed voditeljev legitim: stičnega pokreta, ki je bil navzoč pri prisegi v gradu Steenocker-zeel pri Bruslju, sporoča listom, da je bila vsebina prisege naslednja: »Priznavam nadvojvodo Otona kot glavarja habsburške hiše m bom izpolnjeval vse dolžnosti, ki so zvezane s tem priznanjem po pragmatični sankciji in zakonih habsburške hiše.« V krogih legitimistično usmerjenih pristašev krščansko-socialne gospodarske stranke, ki je, kakor znano v vladnem tabora, naglaša jo, da seveda po tej priisegi še vedno ni smatrati, da bo nadvojvoda Oton z gotovostjo zasedel madžarski prestol, ker se more to tudi v bodče zgoditi samo v sporazumu z inozemstvom. V vladnem taboru pn menijo, da je Albrehtova prisega samo notranja zadeva habsburške hiše, ki nri-kakor ne more spremeniti vladnega sta. fišča, da še ni prišel čas. da bi se načelo Vprašanje madžarskega kralja. Budimpešta, 23. maja. H. V političnih krogih govore o tem, da je že tekom letošnjega leta pričakovati rešitev vprašanja madžarske krone. V zvezi s tem krožijo govorice, da je bilo tudi zadnje potovanje ministrskega predsednika grofe Bethlena v zvezi s tem vprašanjem. Dunaj, 23. maja. h. »Der Abend« objavlja vest iz Budimpešte, da je bivši kancelar dr. Seipl v stalnih stikih z madžarskimi legitimisti. Budimpešta, 23. maja. g. V političnih krogih se je izvedelo, da se pripravljajo za 22. novembra t. L, ko bo izpolnil nad« vojvoda Oton 18 let in postal polnoleten, številne deputacije iz Madžarske in baje tudi iz Avstrije, ki bodo potovale v Bru« sel j ter se tamkaj poklonile bodočemu kra« lju. Deputacije zbirajo tudi dragocena da« rila za to priliko. Zasedanje Sejma odgodeno Varšava, 23. maja. g. V političnih kro« gih je izzval senzacijo odlok ministrskega predsednika Slaveka, ki ga je prejel sejm« ski maršal Daszynski pol ure pred otvo« ritvijo izrednega zasedanja Sejma, po ka* terem je izredno zasedanje za mesec dni odgodeno. Ministrski predsednik Slavek je izjavil, da s parlamentom vladi ni mogo« če varno in pozitivno delovati. Vlada mo« ra pobijati gospodarsko krizo, pri čemer jo delovanje opozicije samo ovira. „ZeppeIin" dospel na cilj Newyork, 23. maja. d. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je včeraj ob 23. uri 32 minut srednjeevropskega časa pristal med po« zdravljanjcm tisočglave množice v Per« nambuku. Mednarodni kongres matematikov Leningrad, 33. maja. Akademija znanosti bo odposlala svoja člana ČapKem-a in Krilova na mednarodni kongres matematikov, ki bo v kratkem v Nemčiji. DINAR BO STABILIZIRAN NA SEDANJI VIŠINI Odločna Izjava finančnega ministra — V vladi je glede stabilizacije popolno soglasje — Ostra zavrnitev neresničnih vesti v inozemstvu Beograd, 23. maja, AA. List »Frankfurter Zeitung« prinaša svoji številki 7. dne 18. maja t. 1. informativen članek pod naslovom »Stabilizacija dinarja — gospodarske težkoče«. Na prvem mestu govori o možnosti, da bo dinar stabiliziran na nižjem tečaju od današnjega, češ da v sami vladi obstoja dvojno mišljenje glede stabilizacije. Na drugem mestu govori o gospodarskih težk očali ter o neplačevanju državnih obvez. Povodom te neosnovane in izmišljene vesti je poslal minister financ omenjenemu listu preko našega poslaništva v Berlinu službeni popravek, ki se glasi: »Ves*, da v sami vladi obstojajo različna mišljenja o relaciji, na kateri nai se izvrši zakonska stabilizacija dinarja, je netočna in neosnovana. Vsa vlada stoji najodločnejše in neomajno na stališču, da bodi zakonska stabilizacija dinarja izvršena na bazi sedanjega stanja dinarja, ki se vzdržuje že nad 5 let. V ostalem je vlada v tem smislu dala dosedaj večkrat odločne izjave, tako v siiužibenem komunikeju, v katerem se objavlja rezultat dela sedanje vlade, prvič v juliju lanskega leta in drugič v januarju t. L, ter nazadnje v posebnem ekspozeju ministra financ v zvez»i s pro« računom za leto 1930.-31. Vse te objave so bile podane v taki obliki, da m mogel nihče dvosmiselno tolmačiti pravih intenoij kraljeve vlade. Dalje ne odgovarja resnici vest o neplačevanju poediniih državnih obvez. Vse državne obveze iz prejšnjih let so izplačane, v kolikor pa obstojajo še obveze, izvirajo ediino iz dejstva, da te 'obveze niso še defsnitivno likvidirane v admini-strativmo-pravnem pogledu in pripravljene za izplačilo. Ponovno je treba na-gfasiti, da ni finančnega zadržka za izplačilo teh obveznosti, ki bodo tudi takoj izplačane, čim bodo končani potrebni administrativni posli Dalje je treba v zvezi s tem naglasiti, da ie dosedanje stanje financ ter stanje dolgov in terjatev znano vsem faktorjem v državi in v inozemstvu. To stanje je v vsakem pogledu povoljno. * To odločno izjavo finančnega ministra bo pozdravilo vse prebivalstvo z velikim veseljem in zadoščenjem, ker bo onemogočila nadaljnjo spletkaren.ie in beganje ljudi, ki smo ju ostro obsodili že v četrtkovem »Jutra«. Sovražniki konsolidacije naše države oa se niso omejili samo na rovarercje v domovini, temveč so začeli intrigirati tudi v inozemstvu, kakor kaže ravno gori navedeni pasus iz »Frankfurter Zeifcung«. Zalto je treba iskreno pozdraviti, da .ie finančni minister s svojo kategorično izjavo izpodmaknil tla tudi tem mahina-ciiam. Francoski minister Loucheur v Beogradu Njegov prihod v Beograd je v zvezi z uveljavljenjem sporazuma o vzhodnih reparacijah Beograd, 23. maja. p. Jutri ob 9. dopoldne dospe v Beograd z brzim vlakom bivši francoski minister in predsednik komisije za vzhodne reparacije Loucheur, ki se je mudil te dni v Pragi, kjer se je sestal z zunanjim ministrom dr. Benešem. K nam prihaja v posete na razgovor s člani naše vlade. Gosp. Loucheurja bodo sprejoli na kolodvoru zunanji minister dr. Marinkovič in višji uradniki zunanjega ministrstva. Ob 10.30 dopoldne bo prispel v Beograd bivši rumunski zunanji minister in sedanji romunski poslanik v Londonu Titulescu, ki mu bo ietotako prirejen slovesen sprejem. Oba visoka gosta bosta nastanjena v hotelu sSrpski kralj« ter bo6ta imela že dopoldne daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Zvečer jima bo pri >Srpslkem kralju« priredila vlada banket. V nedeljo bosta gosta odpotovala v Bukarešto. Praga, 23. maja. AA. ČTK poroča: Fran. coski minister dela Loucheur pravi v iz j a« vi, ki jo je dal časopisju, da je njegovo potovanje po vzhodni in srednji Evropi na« menjeno proučevanju ukrepov, ki so po« trebni, da se uveljavi sporazum o vzhod« nih reparacijah. Minister Loucheur ob« enem ugotavlja, da je storil vse potrebno za redno delovanje v tem sporazumu pred« videnih komisij. Kot predsednik posveto« valne gospodarske komisije Društva naro* dov hoče minister Loucheur obenem izko« ristiti svoje potovanje v to, da se seznani z gospodarskim položajem držav, po ka« terih bo potoval. V svoji nadaljnji izjavi pravi Loucheur, da so razmere pesimist ič* ne in da prihaja Briandova spomenica v pravem času. Loucheur odbija očitek, da gre za francosko hegemonijo na politič« nem in gospodarskem polju. Resnica je, da želi Francija sodelovati pri konsolida« ciji miru s pomočjo organizacij, ki naj jamčijo pravice in svoboščine vseh naro« dov. Preprečena kriza Macdonaldove vlade Triurna debata o ukrepih delavske — Zaupnica London, 23. maja. AA. Po triurni razpravi je parlamentarna frakcija delavske stranke z 210 glasovi proti 29 odklonila resolucijo sira 0tewalda Mosleyja, ki izraža nezadovoljstvo z vladno politiko v vprašanju brezposelnosti. Konferenca je na ta način demantirala vesti o izbruhu vladne krize in skorajšnjih splošnih volitev. Listi naglaša jo, da so bila razna mnenja iznešena na kaj- najbolj prijateljski način in z največjo zmernostjo. Macdonald, Tho-mas in Henderson so opozarjali poslance na težak položaj, ki bi nastal e sprejetjem predlagane resolucije in poudarili, da sma- vlade za omiljenje brezposelnosti Macdonaldu tra vlada to zadevo za vprašanje zaupnice. Snočno glasovanje je pripravilo pot za važno debato o brezposelnosti, ki bo prihodnjo sredo. Politični krogi pričakujejo, Ca bodo konservativci mobilizirali vse svoja poslance za glasovanje o tej debati. Posebno veliko zanimanje vlada za stališče liberalcev, ki bodo 6klepali o svoji politiki na tajnem sestanku, ki bo v torek. Listi pravijo, da bodo liberalci v zameno za volilno reformo glasovali za vlado. Kakor poročajo, so se vršili tozadevno že razgovori med Loloyd Georgom in Macdonal-dom, Atentat na predsednika malteške vlade Atentator je bil neki invalid, član nacionalistične stranke — Manifestacije malteških avtonomistov Malta, 23. maja. s. Dopoldne je neznani storilec iz neposredne bližine oddal revol-venski strel na ministrskega predsednika lorda Strieklanda. K sreči je ostal predsednik nepoškodovan. Kakor znano, vlada na Malti že precej časa med vlado in katoliško italijansko umerjeno stranko velika napetost. Malta, 23. maja. g. 0 atentatu na angleškega min. predsednika lorda Strieklanda se izvejo še naslednje podrobnosti: Atentat je izvršil neki Miiller, mož brez roke, ki je oddal iz daljave dveh metrov tri strele. Le posredovanju navzočega policijskega nadzornika je pripisovati, da je Ostal lord Strickland nepoškodovan. Atentator je bil aretiran. Zaradi atentata; o katerem 98 ]I0 VCfit bli- skovito razširila po otoku, vlada posebno v prestolnici La Valette veliko razburjenje. Ker se je bati nemirov, so oblasti zahtevale policijska ojačenja. Ko se je izvedelo za atentat, je pričela hiteti iz vseh delov otoka velika množica ljudi v prestolnico, kjer se vrše trenutno navdušene manifestacije za ministrskega predsednika. Atentator je pristaš nacijonalistične stranke m je bil zaradi nekega prejšnjega zločina oproščen, ker je baje umobolen. Miiller je streljal na ministrskega predsednika v trenutku, ko je hotel v spremstvu policijskega nadzornika stopiti v poslopje apelaeijskega sodišča. Pred sodiščem se vrši ravno razprava, ki jo je uvedla nacionalistična stranka kot poskus, da bi vrgla vse zakone, ki jih je izdala vlada. ČSR bo ratificirala ženevske konvencije Kritika »Venkova« zaradi zavlačevanja ratifikacije konvencij Vprašanje povišanja uvoznih carin na živino Praga, 23. maja. h. Ministrski svet se je danes med drugim zelo obširno bavil z vprašanjem ratifikacije mednarodne carinske konvencije o uvoznih in izvoznih prepovedih. Začasno ni bil sprejet končnove-ljaven sklep, vendar bo to vprašanje, kakor poroča »Praiger Presse«, rešeno že v prihodnjih dneh. Današnji >Venkov<, glasilo agrarne stranke, prinaša uvodnik o ratifikaciji ženevskega protokola, v katerem izvaja, da ni več časa za ratifikacijo, ker je parlament z nepotrebnim govoričenjem zamudil preveč in so medtem Nemčija kot glavni nasprotnik in tudi druge države vse carine zakonito uredile, predno so ratificirala konven- cijo. >Venkov< je mnenja, da ne bo prestajalo drugega kot zaprositi v Ženevi za podaljšanje roka. Po informacijah Vašega dopisnika, bo vprašanje dodatnih carin na živino in žito še pravočasno rešeno. Čsl.-jugosl. liga dr. Angjefinoviču Praga, 23. maja AA. Povodom odhoda poslanika Angjelinovida na novo službeno mesto ie priredil snočj predsednik češko-jugoslovenske lige minister Hodža večerjo T čast dr. Ansjelinoviča. Odmev rekonstrukcije vlade v čsl. tisku Praga, 23. maja. AA. Češkoslovaški tisk radostno pozdravlja najnovejšo rekon« strukcijo jugoslovenske vlade, o kateri pravi, da je jasen znak konsolidacije. Če« ske Slovo« piše: Vstop novih hrvatskih ministrov v jugoslovensko vlado je treba tolmačiti kot vidno jačanje jugoslovenske ideje. Hrvatski listi smatrajo vstop novih ministrov v vlado kot posledico zaupanja hrvatskih kmetov v stanje, ustvarjeno s kraljevim manifestom. Kmetje so izrazili svoje zaupanje kralju in kralj ga je pra« vilno razumel in sprejel njihove predstav* nike v vlado. Novi člani uprave SK J Beograd, 23. maja. p. Na podlagi čl. 6 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Ju« goslavije sta imenovana v upravi SKJ za drugega namestnika načelnika g. Dragutin Šulce iz Zagreba in za drugo namestnico načelnice gdč. Štefica Brozovičeva, načel« niča zagrebške sokolske župe. Ministrski predsednik na zletišču Beograd, 23. maia p. Danes opoldne sta predsednik ministrskega sveta general Pe-ra Živkovič in minister Uzunovič posefcila novo zgrajeno sokolsko zletišče ter pregledala v spremstvu saveznega starešine Paunkovica vse tamkajšnje zgradbe. Pošta na vsesokolskem zletu Beograd, 23. imaja. AA. Minister za gradbe >e t sporazumu z- ministrom za vojsko in mornarico podpisal sklep, da se na zletnem prostoru za časa zleta Sokola kraljevine Jugoslavije otvori -javna postaja s pošto, telegrafom in telefonom, ki bo stalno v zvezi z upravo v času zleta. Prevzem poslov v beograjski občinski upravi Beograd, 23. maja. p. Novoimenovani predsednik beograjske občine inž. Milan Nešič in podpredsednik Nikola Kretič sta prevzela danes vodstvo poslov beograjske občinske uprave. Novi predsednik občine inž. Milan Nešič je prisipel v Beograd ob 10. dopoldne iz Niša ter s podpredsednikom dr. K lističem takoj nato prevzel svoje nove dolžnosti. Ob tej priliki se je dosedanji predsednik občine Miloš Savčič poslovil od urad-ništva občinske upTave ter novinarjev in se jim zahvalil za njihovo dosedanjo podpora Ob 4. poopldne sta bila v slavnostni dvorani občinske uprave pred vsem občinskim odborom novi predsednik inž. Milan Nešič ter podpredsednik Nikola Krstič zaprisežena. Po prisegi je imel predsednik inž. Nešič kratek govor, v katerem je naprosil člane občinske uprave za sodelovanje. Skupščina Jugoslovenske akademije Zagreb, 23. maja. č. V soboto, dne 31. t m. se bo vršila svečana letna skupščina Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Po govoru predsednika dr. Gavre Manojloviča in poročilu tajnika in blagajnika bo predaval dr. Ludo HauptTiann o vlogi velikomoravske države v slovansko - nemški borbi za Podunavje. P r iste o ua skupščino' je vsakemu dovoljen. Zanimanje za ljubljanski velesejem Zagreb, 23. maja. č. Glede na 10. jubilejni ve-tese.jem v Ljubljani, ki bo od 29. t. m. do 6. junija, objavljajo »Novosti« na dvanajstih straneh posebno prilogo pod naslovom »Tehniške Novosti«, posvečeno industriji v Sloveniji. Delavsko zborovanje v Zagrebu Zagreb, 23. maja. n. Iz Beograda je prispel danes bivši minister socijalne politi-k*" Vitomir Korač. Na kolodvoru so ga sprejeli delegati raznih delavskih organizacij in korporacij. Jutri ee bo vršila v Zagrebu konferenca občega delavskega saveza za; savsko banovino. V nedeljo bo v kinu Metropol javno zborovanje, na katerem bosta govorila Vitomir Korač in prof. Nedel/ko Divac o gospodarskem položaju države. Razprava proti Josipu Predavcu Nadaljno zasliševanje izvedencev nju Glavne Zagreb, 23. maja. n. Danes ves dan se je nadaljevala sodna razprava proti Josipu Predavcu. Zaslišan je bil drugi sodni iz« vedenec v knjigovodstvu, inšpektor Na* rodne banke Janko Krušec. Izvedenec je izpovedal enako kakor v preiskavi ter se popolnoma strinja z izjavami prvega izve« denca. včeraj zaslišanega Glavana. Popol« dne se je pričela razprava o nadaljni toč* ki obtožnice, ki govori o Glavni zadrugi, kjer je bil Predavec ravnatelj, ter je ob* tožen, da je v tem svojstvu zavedel v zmoto ravnateljstvo Selobanke, slikajoč Glavno zadrugo kot aktivno, nc da bi opo« zoril na razne~ dolžnike. Predavec je podal r.ato obširen historijat Glavne zadruge L. 1921. je propadlo Gospodarsko društvo, ki je imelo v provinci 300 društev; zaradi tega se je občutila potreba po ustanovitvi novega društva. V družbi Pavla Radiča je takrat Predavec ustanovil Glavno zadru« go. Prvi njen ravnatelj je bil Ivan Marin« čiu poslovanje zadruge pa je bilo slabo Po odhodu Marinčiča je prevzel posle rav-. natclja pokojni Pavle Radič. To je bilo 1. 1922. in 1923. Predavec ni mogel sode* — Predavec o nastanku in poslova-zadruge lovati, ker je bil okupiran v politični bor« bi. • Takrat je namreč Stjepan Radič po> begnil v inozemstvo ter so bili vsi posli stranke na Predavčevih plečih. To je tra« jalo 1. 1924. in 1925. Poslednja leta je po« stal Pavle Radič minister, stranka ni imela dovolj inteligentnih ljudi, ki bi jih mogla postaviti na poslovna mesta ter je Preda--vec proti svoji volji, a na prigovarjanje svojih prijateljev vendar prevzel ravna« teljstvo Glavne zadruge. Zadruga je ta« t.rat slabo stala, ker je imela 950.000 Din dolga. Predavec bi bil zapustil Glavno za« drugo, toda je pričakoval, da bo zadruga zaslužila pri parcelaciji posestva Pribisla« vec, kjer se je delilo 50 do 60 milijonov Zadruga je na račun te parcelacije dobila 6 milijonov ter je z zneskom 4,600.000 vstopil Predavec kot predsednik v Selo« banko. Ko je bil 1. 1926. imenovan za pred* sednika agrarne komisije za Dalmacijo, se je zahvalil za čast v ravnateljstvu Glavne zadruge ter je za njim postal direktor do« tedanji prokurist dr. Ante Ružič. Ob 18.15 se je razprava prekinila ter se bo nada« ljevala jutri zjutraj. Katastrofa italijanskega tovornega parnika V bližini otoka Visa se je potopil italijanski parnik »Teti« z vsem tovorom — Posadko je rešil jugoslovenski parnik Split, 23. maja, č. Danes oko>li 2. ponoči je blizu Komiže na Visu ponesrečil italijanski parniik »Teti«, ki je pM iz Benetk .proti južni Italiji ter vozil granitne kocke. Ladja je udarila s spred, njim grebenom na skate otočiča Bar-jaka ter se pri tem tako poškodoval da ie vdrla vodia v njeno notranjost. Videč, da za parnik ni več rešitve, je ka-petan izdal popelje, naj se posadka re-ši, kakoT ve in zna. Moštvo je spustilo čolne ter se rešilo na blžnje skale. Pri tem je bilo troie mornarjev lažje ranjenih. Rešifia pa se ie vsa posadka, ki je do 4. zjutraj nestrpno pričakovala, da se pojavi na cbzoriai kakšna ladja. Prvi Proslava 15letnice vstopa Italije v vojno V Milanu je bilo zaradi Mussolinijevega poseta aretiranih 2800 oseb — Mussolini pregleduje tovarne brod, ki ie prišel v bližino, je 'bili naš parnik društva Jadranske Plovitbe »Senj«, kj je prihiltel ponesrečencem na pomoč ter odpeljal italijanske mornarje v Komižo. Ker pa je pihal med reševanjem močan južni veter, je bilo vkrcevanje italijanskih mornarjev na našo ladlio zelo otežlkočeno. Pretila je nevarnost, da ne nasede tu d' ladja »Senj«. Italijanska ladja »Teti« se je že tekom jutra pogreznita s tovorom vred. Ponesrečeni parnik je bil last Rafaela Turzia in Comp. iz Raven,ne ter je imela 1660 ton nosilnosti. Zgrajen je bil pred 50 let:. Milan, 23. maja, AA. Včeraj popol- diu jc preuseuin-oi viuue iviusi.Oniii Olupil v svoj avtomobil in se popolnoma sam odpeljal v tovarno avtomobilov »Alfa Romeo«, ki leži v Portellu. Po prvih trenutkih osuplosti zaradi nepričakovanega prihoda i>rdesednika vlade, so voditelji podjetja spremi® Mussoli-nija v razne oddelke, kjer se izdelujejo motorji za avtomcb le in letala. Dela vstvo je zapustilo delo in pozdravilo predsednika vlade. Mussolini se je raz-govarjal z delavci in imel nanje kratek nagovor. Rim, 23. maja, AA. Na željo predsed^ uiva viaut; je uao.onaini odbor invalidskega udruženja določi1! 90 govornikov z vrst udruženja, da sodelujejo v nedeljo pri proslavi 15 letnice vstopa Italije v svetovno vojno. Ti invalidi bodo govorili pred dijaki srednjih šol v vseli večjih mestiih Italije. V London, 23. maja. A A. »Dai>ly Chro-niele« poroča, da je policija v Milanu aretirala 2800 oseb v zvezi s prihodom predsednika 'italijanske vlade Muissoli-nija, ki je že nekaj dni v Milanu. Zločinski čin nečloveške matere Laborantka Halacinska je ukradla epruvete s tifusovimi bacili ter jih nato primešala jedi za svoje pastorke — Žrtvi brezsrčne žene Krakov, 23. maia d. Poštni ravnatelj Josip Lubartovski se ie poročil pred petimi leti z laborantko Marijo Halaci.nsko. ki je službovala v bolnici za nalezljive bolezni. Ker je imel iz prejšnjega zakona štiri otroke, ie mačeha z niimi grdo postopala in jih ponovno poskušala na zločinski način odstraniti. Koncem aprila ie bilo ukradenih iz laboratorija bolnice več epruvet s kulturami titusovih in driskinih bacilov. Policijska preiskava, pri kateri je bila zaslišana tudi laborantka Halacinska, ni mogla ugotoviti, kam so izginile epruvete s kužnimi baiili. Kmalu nato pa so oboleli trije sinovi poštnega ravnatelja Lubastrovskega v starosti 16, 14 in 10 let ter hišni 'učitelj na tifusu. Starejša dečka sta podlegla tifusu. Stanie mlajšega pa je še vedno zelo resno, dočim bo hišni učitelj najbrže okreval. Pri policijskem zaslišanju ie izjavila 13 letna hčerka, da je skuhala mačeha 14. maja trem bratom in hišnemu učitelju neko ied za večerjo njei pa prepovedala, da me sme od te jedi jesti. Potem, ko so ti jed pojedli, je mačeha pomila posodo v manganovi razstopini in jo nato še prekuhala. Na podlagi te izpovedi, je bila izvršena hišna preiskava, pri kateri so iašli tri epruvete, katere so izginile iz laboratorija bolnice za nalezljive bolezni. Zaradi tega je bila Halacinska aretirana, vendr pa je trdovratno zanikavala zločin in trdila, da je hotela samo znanstveno preizkusiti vsebino epruvet. Zločinska mačeha je bila prepeljana v sodne zapore ter bo obtožena zaradi dvojnega umora in poskusa dvojnega umora. Reparacijsko posojilo Pariz, 23. maja. AA. Odposlanci upni« ških držav Nemčije so imeli sestanek, na katerem so določili pogoje za emisijo repa« racijskega posojila v zmislu Youngovega načrta. Sprejeta je bila določba, da bodo ti papirji uživali zlato pariteto, da se s tem prepreči padec denarja. Nato so bile delnice tega posojila razdeljene med pOsa« mezne države takole: Francija in Zedinje« ne države po 82 milijonov in pol dolar« icv, Anglija 50 milijonov. Holandska in Švedska po 25 milijonov, Švica 15, Nemči« ja 10, Belgija in Italija pa po 5. Aretacije madžarskih komunistov Budimpešta, 23. maia. V Szegedu je policija aretirala 7 oseb, ki so obtožene komunistične propagande. Tudi v Maku ie aretirala policija več oseb in zaplenila razne listine in brošure komunistične vsebine. Aretirani so hoteli ustanoviti tajno komunistično organizacijo in so bili v tesni zvezi s komunističnimi krogi v Budimpešti. Zasedanje skupščine Društva narodov Ženeva, 23. maja s. Tajništvo Društva narodov objavlja droevni red plenarnega zasedanja Društva narodov, ki se bo pričelo 10. septembra. Na dnevnem redu so vprašanja iz vseh panog, v katerih se udej-stvuje Društvo narodov; razen tega se bo na septemberskem zasedanju, kar se v poslednjih letih sploh ni dogajalo, načeloma razpravljalo o ciljih in namenih Društva narodov. Temu zasedanju se pripisuje poseben pomen tudi zaradi novih volitev treh članov Sveta. Že sedaj se računa, da bo to zasedanje trajalo najmanj 4 tedne. Spomenik žrtvam svetovne vojne London, 23. maja. AA. Pri mestu Bethu« ne v Franciji je odkril angleški poslanik v Parizu lord Tyrrell spomenik 13.000 an« gleškim vojakom, ki so padli tamkaj v svetovni vojni. Na spomeniku so imena častnikov in vojakov 103. polka, ki sopad« Ii v bitkah pri Cuinchv, Neuve Chapelle, Givenchv, Aubers, Ridge, La Bassee in Festubert. Any Johnson na Timoru London. 23. maja AA. Skrb za usodo le-talke Any Johnson se je polegla, ko je davi prispelo poročilo, da ie mlada letalka srečno pristala v bližini Atambuie na otoku Timoru. Ta otok leži približno 530 mili seve-ro-zapadno od £oxt Darwina. ki je končni čili poleta. Včerai ie preletela miss Johnson 750 mili. Druga poročila pravijo, da bo nadaljevala polet preko odprtega morja v Avstralijo šele jutri. V Port Danvinu pripravljajo miss Johnson velik sprejem. Letalki naproti bo letelo eno ali na več letal. Princ Nikolaj najboljši rumunski šofer Bukarešta, 23. maja. AA. »Rador« poro« ča, da so se vršile v Temešvaru avtomobil« ske dirke. Princ Nikolaj je dobil pri hi« trostni dirki od 10 udeležencev prvo na« grado. Princ Nikolaj se je udeležil tudi tekme za pravilno vožnjo ter vozil sam brez šoferja v največjem nalivu 6 ur, med« tem, ko so ostali udeleženci imeli s seboj šoferje. Princ Nikolaj ima lastno avtomobilsko delavnico, v kateri je bil po njegovih na« vodilih izdelan motor avtomobila. Listi naglašajo, da spada princ Nikolaj med najboljše rumunske šoferje. Iz magistratnega gremija Ljubljana, 23. maja Na današnji seji ljubljanskega magistratnega gremija so bili sprejeti naslednji skle Pi: Prošnja Antona Raubarja za priznanje restavracijske krajevne pravice se ne priporoči. — Prošnja Marije Osteršek za koncesijo za točenje brezalkoholnih pijač na Sv. Petra cesti št. 30 se priporoči. — Prošnja Josipa Magistra za koncesijo za vožnje z a vtobusom po Šiški se odkloni. — Prošnja zadruge izvoščkov za premestitev stojišč izpred Ljubljanske Kreditne banke na Aleksandrovo cesto se ie odgodila. Prošnji Franje Korzika za premestitev cvetličnega paviljona iz Aleksandrove ceste v Zvezdo ali pa na prostor pred kavarno »Evropo« se je ugodilo v toliko, da se ii dovoli premestitev na Miklošičevo cesto. — Sklenjeno je bilo, da se še letos izvrši temeljito popravilo Kresiie in njene strehe. V mestnih hišah za artiljeriisko vojašnico se todo napravile okenske zavese. — Prošnji Eftimova za ambulantno prodajo soda-vode se nj ugodilo. Stavbna dovoljenja se izdajo: Alojziju Semiču za hišno kanalizacijo ob Celovški cesti št. 8.; Pavli Jamnik za prizidek kuhinje na ižanski cesti št. 8.; dr. Antonu Orliču za kanalizacijo v Križevniški ulici št. 6.; Idi Tavčar in Giuru Štefanu za enonadstropno hišo ob Kostovi ulici; Josipu Tratniku in Franu Šerbecu za kanalizacijo v Praprotni-kovi ul.; dr. Adolfu Kaiserju za kanalizacijo v Groharjevi ulici Antbnu Velkavrhu za mesarski paviljon na Vodovodni cesti; Jožefu Senici za provizoričen prizidek razstavnega paviljona za Bežigradom št. 6; Leonu Felberju za dvoriščno poslopje v Podtnilščakovi ulici; Ljubljanski kreditni banki za garažo v Kolizejski ulici; Maksu Remižgarju za enonadstropno hišo v Dravski ulici Mihaelu Preku za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti; Ivanu Nanutu za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti; Dra-gutinu Hribarju za nadzidek skladišča na Zaloški cesti št. 14; Mateju Cassermanu za kanalizacijo na Šmartinski cesti; Pavlu Kr-žanu za kanalizacijo na Šmartinski cesti; Vinku Janežiču za enonadstropno hišo v Goriški ulici; Učiteljski tiskarni za adaptacijo trgovin v Frančiškanski ulici; Vidu Zapušku za pritlično hišo na cesti v Rakovo Jelšo; Martinu Pipanu za stanovanjsko barako ob Vodovodni cesti; tiskarni »Merkur« za prizidek skladišča v Gregorčičevi ulici; I. delavskemu konzumnemu društvu za adaptacijo trgovskega lokala v Škofji ulici oziroma na Sv. Petra cesti. — Prošnja družbe Triumphavto za postavitev garaž se je odklonila. Uporabna dovoljenja se izdajo: F. Kumer-ju za hišo ob Dunajski cesti, Josipu Čučku za hišo v Bolgarski ulici; Francu Gabriiel-čiču za nadzidek v Florijanski ulici in Heleni Kosmač za nadzidek v Jeranovi ulici. Francoski vojaški letalci v Skopi ju Skoplje, 23. maja. č. Danes ob 17. je priletela v Skoplje eskadrila 7 francoskih aeroplanov pod vodstvom Bonnoisa. Na aerodromu so pozdravili francoske goste poveljnik III. armije general Ncdič, za« stopniki vseh oblasti in oficirski zbor. Snoči ob 21. je bil v oficirskem domu pri« rejen gostom banket, na katerem so imcH pozdravne govore general Nedič, v imenu občine odbornik Živkovič, francoski kon« zul Guise ter letalski poveljnik Bonnois. Moderna Amazonka Zagreb, 23. maia n. Danes je prijezdila v Zagreb rumunska sportašica ga. M. Trifon, ki je 7. t. m. odjezdila na svojem konju »Favorit« iz Bukarešte v Jugoslavijo. Naproti so ji šli iz Zagreba oficirji s komandantom VI. konjeniškega polka in člani zagrebškega Jockey-kluba. Ko so oficirji spremili gospo Trifon v mesto, so ji priredili zagrebški športniki navdušen sprejem ter jo povabili na zakusko. Rumunska sportašica je jezdila preko Temišvara. Vršca, Pančeva, Beograda, Osjeka jn Virovitnee v Zagreb, od koder odhaja v ponedeljek zjutraj v spremstvu nekega zagrebškega konjiškega kapetana proti Mariboru, in dalje v Avstrijo, Češkoslovaško in na Poljsko. Letalska zveza Bratislava - Zagreb Zagreb. 33. maja č. V ponedeljek zjutraj je bil izvršen poskusn; polet na bratislavskem aerodromu s potniškim letalom, ki bo oskrbovalo promet na progi Bratislava -Zagreb. Zanimivo je, da Madžarska ni dovolila. da bi vozil aeroplan Bratislava -Zagreb in obratno nad madžarskim ozemljem. Zaradi tega bo vodila zveza tik ob avstrijski meji. Aeroplan ie eden največjih Potniških letal Srednje Evrope in je zgrajen za 17 oseb. S to zvezo.dobi Jugoslavija vsaj zračni koridor s češkoslovaško. Poljski generalni konzul v Mariboru Zagreb, 23. maia. ti. Danes dopoldne ob 11. je odipotoval konzuil ipoljske republike v Zagrebu dr. Lazarski v Maribor, kjer bo prisostvoval tamošinjemu predavanju o Poljski v Ljudski univerzi. Gospodarska konferenca v Dubrovniku Dubrovnik, 23. maja. č. Jutri in pojutrišnjem se bo vršila tu konferenca vseh industrijskih, trgovskih in obrtnih konporacij v državi. Delegati za konferenco so že prispeli, mod njimi za ljubljansko zbornico za TOI g. Ivan Mohorič. Sneg v Vojvodini Sombor, 23. maja. e. Snoči ob 11. je padlo v okolici Sombora precej enega.. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo v te krajih snežilo koncem maja. Snega pa je hitro skopnel in ni napravil nobene škoda. o(?iiSčuP»Veap? Reklamni davek v Zagrebu Zagreb, 23. maia. n. Mestni magistrat je danes obvestil trgovce, da bo po zaključenem prijavljanju trgovskih reklamnih napisov, to je 1. julija, pristopi! k morebitni reviziji nove mestne davščine na izložbe in reklamne deske, proti kateri so zagrebški trgovci tako enodušet« protestirati. Beograjski proces Izvedenci o nevarnosti in učinkovitosti peklenskih strojev — V ponedeljek bo dokazno postopanje zaključeno, nakar se bodo pričeli pledojeji Beograd, 23. maja p. Danes se je pred Državnim sodiščem nadaljevala razprava proti Bernardiču in tovarišem. Zaslišani so bili strokovnjaki, ki sc podali svoja mnenja o Peklenskih strojih, pripravljenih od obtožencev. Razpravi danes niso prisostvovali obtoženci Bernardič, čigar kazen še traja, in obtoženca dr. Lebovič in Levnaič. ki sta zbolela. Na mizi ored sodnim senatom so bili razstavljen' vsi peklenski stroji. Prvi je bil zaslišan general Deročo, ki je vztrajal pri svojih prejšnjih pismenih navedbah o peklenskih strojih in njihovi nevarnosti. Najprej je pregledal in razložil peklenski stroj, ki ie bil glasom obtožnice namenjen za razstrelitev železniškega mostu pri Martinovk'. General Derocn je 'zjavil. da so mogoči razni načini vžiga. Za ta peklenski stroj ie bil določen vžig z vžigalnikom. za kar ie bila potrehna vžigalna vrvica. Vžgati Da bi ca bilo mogoče tudi z električno baterijo. Glede na to. da zatrjujejo obtoženci, da so hoteli povzročiti samo detonacijo, ne na razstrelitve. je vprašai predsednik sodišča dr. Subotič generala, kakšen bi bil učinek pripravljenega peklenskega stroia, ako bi prišlo do eksplozije. General Deročo je izjavil. da bi bilo to odvisno od tega. kje bi bil stroi postavljen. Ako bi bil postavljen n. pr. na mizo v sodni dvorani, bi bili miza in dvorana gotovo poškodovani, pa tudi mnogi prisotni bi bili lahko ubiti. Železna škatla, v kateri je bilo razstrelivo, ie sposobna za razstrelitev. Škatla predstavlja precej nevaren peklenski stroi. baterija pa ie bila razmeroma slaba. Predsednik: Ali bi se pokvarili železniški tiri. če bi se peklenski stroj namestil med njimi? General Deročo: To je odvisno od načina namestitve rn od terena. k;er b; nastala eksplozija. Predsednik: Ali bi stroj eksplodiral v vodi. General Deročo: Mogel bi eksplodirati, doklei ne bi voda uničila baterije. Nato je general Deročo pojasnil razliko med eksplozijo in detonaciio. Predsednik: Kakšen učinek bi imela eksplozija? General Deročo: Vsekakor bi povzročila strah, obseg učinka pa bi bii seveda odvisen od okoliščin. Sodmik Kavčič: Kako učinkuje titanit? General Deročo: V vseh smereh. Njegovo ueinkovamje ie centralno. Škatla je bila* urejena za polnitev s smodnikom, mogla bi pa služiti tudi zatitanit. . Nato se ie razvila dolga debata med izvedencem in zagovorniki, ki so postavljali razna vprašanja o učinkih raznih eksplozivov in načinu vžiganja. Ob 10.30 ie predsednik odredil kratek odmor. nakar je bil zaslišan kot strokovnjak major Zrakič. ki je prav tako vztraial pri svojih prejšnjih izpovedbah. ki iih ie podal obenem z generalom Derocom pismeno. Majorju Zrakiču ie postavil celn vrsto vprašanj obtožen; Hadžiia. ki je skušal dokazati. da so imeli namen postaviti stroj v vodo. Vprašal ie med drugim maioria Zra-kiča. kakšen b: bil učinek, ako bi Deklen-ski stroj položili v vodo. Major Zrakič ie odvrnil, da bi b:l v tem primeru zelo slab. Državni tožilec dr. Ucovič: Ali bi bilo sploh mogoče, ako upoštevate dolžino kabla. postaviti rn uporabiti peklenski stroj v vodi? Maior Zrakič: To bi bilo mogoče. Predsednik: Ali smatrate ta stroj za nevarno reč. ali pa samo za tako zvano petardo, kakor ga obtoženi označujejo? Maior Zrakič: To ie vsekakor zelo resna in nevanna reč! Strokovnjak inž. Nikola Ilic ie Podal svoje mnenje o tehnični izdelavi peklenskih stroiev. o eksplozivih in n načinu vžiganja. Strinja se z mnenji prejšnjih dveh strokovnjakov. Po njegovem naziranju ie bil stroj namenjen, da se postavi ina kopno in ne v vodo. Nato so. bili pregledani ostanki peklenskega stroia. ki ie eksplodiral na Zrinjevcu. Strokovnjaki so vztraiali pr; svojem mnenju. ki so z a podali prei pismeno. Pregledani sn bili tudi naboji za revolverje, kf so iim bile odrezane konice. Vprašani« predsednika, ali učinkujejo taki naboji kakor krogle dum-dum. so strokovnjaki zanikali. Na vprašanje predsednika, kak pomen imajo zareze na kroglah, so strokovnjaki izjavili, da so bile krogle najbrž -zato narezane. da bi povzročile težje rane. General Deročo ie izjavil, da je bil peklenski stroj nameščen na Zrinjevcu z namenom. da eksplodira v določenem času, ne smatra oa ga za nevarnega. Zagovorniki so predlagali, nai se zasliši kot priča neki Cezarec. ki živi sedaj v Beogradu in ki ie bil navizoč pri eksploziji na Zrinjevcu v Zagrebu. Državni tožilec je na ta predlog pristal. Ob 2. popoldne je bila razprava zaključena ter se bo nadaljevala v ponedeljek, ker ie iutri praznik sv. Cirila in Metoda. Predsednik ie sporočil, da bo v ponedeljek zaključeno dokazno postopanje, makar bn prišel na vrsto govor državnega tožilca, če bo njegov govor kratek, se bodo zagovori branitel.iev mogli pričeti že v ponedeljek. trajali pa bodo verjetno ves teden. Parnik s 1500 romarji v plamenih Silna panika med romarji na krovu parnika — Mnogo romarjev utonilo in zgorelo Pariz, 22. maja d. Potniški 5400-tonski parniik »Azija«, s katerim se je vozilo kakih 1500 romariev v Meko, je pričel na Rdečem moriu nenadoma goreti. Parnik je zapustil 5. aprila Marseille z okoli 1000 romarji. Ko je te izkrcal v Džeddi. je siprejel na krov novih 1500 notnikov. ki so se vračali v Džibuti. V bližini Džedda je izbruhnil na krovu velik požar, ki .ie v nekai urah objel večino ladijskih prostorov. Čim jc pričel parnik goreti, se ie polastila romarjev taka panika, da so pričeli skakati v morje, kjer jih je mnogn utonilo. Zaradi naglega širjenja ognja ie postalo veliko število romarjev, ki so se nahaiali v spodnjih ladijskih prostorih, žrtev plamenov ter Sn živi zigoreli. Po poročilu iz Džedda se ie posrečilo rešiti iz plamenov 59 mormarjein in kapitanu parnika Marhandu. Po dosedanjih poročilih je našlo 200 ro- marjev smrt v plamenih in valovih. Ostali romarjj in posadka so se rešili na ladje, ki so prihitele na pomoč. Zakladi na dnu morja Genova, 23. maja. AA. V Brest in Sa»Kt Pierre sto odplula parnika »Artiglio« in »Raffio*, ki bosta skušala dvigniti iz morskega dna velike dragocenosti, ki se nahajajo v prostorih med svetovno vojno pogreznjenih lad4i. Letalo treščilo v morje Dakar, 23. maja. AA. Neko špansiko vojno letaki je strmoglavijo s precetjšnje višine v bližini Villacisneros v morje. Iskanje letala ie ostal« do seda j brez uspeha. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved ta soboto: Pretežno oblačno, sem in tja s padavinami. Žrebanje razredne loterije Dne 21. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000.— št. 56.041, 69.155. Din 16.070, 34.173, 37.719, 39.568. 48.324, 57.399, 69.411, 75.164, 78.065, 87.890, 96.667, 98.182, 500.— št. 17.911, 34.197, 37.787, 46.633, 48.337, 58.813, 73.765, 75.179, 84.188, 87.924, 96.815. 98.183, 8.001, 27.712, 35.352, 38.165, 46.675. 48.380, 58.814. 73.974, 75.180, 86.908, 87.948, 96.817, 98.987, 9.711, 27.778, 35.368, 38.182, 47.414, 49.443, 58.850, 73.967, 76.651, 86.931, 87.988, 96.833, 98.998. 9.720. 33.776, 36.657, 38.194. 47.423, 56.014, 59.520. 74.000, 77.220, 86.974. 87.991, 96.849, 13.867, 33.790, 36.670, 39.555, 47.443, 56.046, 67.556, 75.066, 77.250, 87.261, 89.136, 96.855, 13.872, 33.794, 36.679, 39.558, 47.446, 36.052, 67.592, 75.102, 77.279, 87.273, 89.137, 96.868, 16.015, 34.163, 37.703, 39.546, 47.461, 56.058, 68.726, 75.127, 77.299, 87.853, 91.334, 98.153, 16.025, 34.166, 37.707, 39.568, 48.311, 57.313, 68.742, 75.136, 78.006, 87.883, 96.666, 98.163, Včeraj dne 22. t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 št. 16.038 Din 20.000 št. 33-538 Din 10.000 štev.: 77.667, 33.204, 34.039 Din 4.000 štev.: 11.668, 35.571, 16.507, 36.298, 40.559, 62.775, 79.587, 20.320 Din 2.000 : 22.367, 49.801, 59.423, 66.541, 92.237, 24.019, 27.503, 104.089, 18.318, 19.841, 21.952, 32.200, 36.950, 46.553, 48.850, 61.969, 71.527, 79.696, 94.249, 14.106, 18.135, 52.156, 63.932, 68.808, 89.924, 89.955, 93.561, 13.902, 31.524, 44.597, 66.880, 78.989, 2.702, 8.171, 10.576, 18.243, 29.912, 37.872, 39.920, 39.307, 42.709, 46.432, 90.121, 90.065. Do 2. juniia bodo izžrebani še naslednji v?5ji dobitki: 2 Premije po Din 1,200.000— 2 » » » 500.000.— 2 » > » 300.000.— 2 » » > 40.000.— 10 » » » 30.000.— 18 premij po Din 20.000.— 32 » » » 10.000.— 74 » » » 4.000.— 580 »» » 2.000.— 29.282 » » » 500.— Onim, ki so bUe srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogU nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica. Lfubljana- Sv. Petra cesta io. Naši kraji in ljudje Osuševalna dela v Prekmurju Dobrovnik pri Dol. Lendavi. 23. maia Banska uprava izvršuie pri Dobrovniku srez Dolnia Lendava večja osuševalna dela. Nad osem sto oralov zemlje tukajšnjih vaščanov. ki so večinoma madžarske narodnosti. k bilo dn sedai zelo zamočvir- dai izvršenih jarkov znaša 5 km. Slika nam kaže ustie stranskega odvajalnega jarka v glavnem jarku. Ta glavni jarek ie podaljšek velikega radmožanske.ga kanala, katerega se je izkopalo v pretečenem letu s podporo bivšega oblastnega jenih in zanemarjenih. Da se preprečijo večni spori, ki so vladali med prebivalstvom zaradi zanemarjenega skupnega gospodarstva. se bo ta svet osušil in nato razdelil med vaščane. da ga predelajo v njive in travnike, ker jim zelo primanjkuje oratne zemlie. * Skupna dolžina vseh odvajalnih do se- mariborskega odbora z zneskom 85.000 Din v dolžini 3 km Delavcev ie tu zaposlenih dnevno do 300. Delavci so v večini iz sosednjih slovenskih občin. Radmožancev. Renkovcev. Stre-hovcev i. dr., ki so zelo pridni in spretni. Dela vodi zemljemerec K. Ličar iz Ljubljane. Novinarju Jandu Lahmanu v spomin Božanska južna noč. Srebrna mesečina trepeče na neskočni gladini in se poigrava z mehkimi valčki, ki lahno pljuskajo ob skalne čeri in ližejo peščeno podnožje ze* lenega Marjana, tonečega v medlem svitu poletne noči. Obširna terasa ob -erkvi= ci svetega Nikole, zaščitnika pomoršča* kov, se polagoma prazni in izgublja svoje prekodnevno mednarodno obeležje ter po* staj naša, kot je naš beli Split, ki žari tam spodaj v tisoč lučih. Sami smo ostali, z nami le slavček, ki je sanjavo zategal v bližnjem ^rniu. Pa ti je zakipela duša in zavriskalo »res, okre-njen proti biseru našega morja si s svojim zvonkim tenorjem zapet: »Daleko je moj Split, u njem bi htil umrit!« Ni ti bilo namenjeno. Usoda je hotela drugače. D.i(e5 od rod; ne obale, ki ti je bila draga kot lastna mati, daleč od bisernega našega morja, ki si mu posvetil in žrtvoval vse svoje sile, vse znanje in vse talente, daleč od azur* nega Jadrana, ki je pomenil začutek jn konec Tvojega prekratkega, a tako plodo* nosnega življenja, daleč od domovini so se za veke zaprle Tvoje živahne oči in Tvoj smeli duh nas ie zapustil brez slo* vesa, brez tolažbe, brez nadomest la. Kaj naj počne »Jadranska Straža' brez Tebe, ki si bil od vsega početka med nje« nimi najvztrajnejšimi i.orci. neustrašen in poln neomajne vere v slavno bo točnost našega Jadrana?! Nevenljivo in za vse čase ostane Tvoje ime združeno z našim pomorsko* jbramb* nim udruženjem, ki ostaja za ve:no Tvoj dolžnik — po njem pa si zad Jžil ves na* rod. ki naj se te spominja hvale :ro in spoštljivo! V rodni Makarski boš p ičival in čakal vstajenja. Nebotične pečine Birokova bos do Tvoj večni spomenik. Grozeče bodo zrle preko sinje gladine. Grozeče sovragu, vabeče prijatelja. Po zelenih šumah kri) zaliva se bo sprehajal pisani svet, cvel: bodo vinogradi in oljke ter opajali s svojim omami ji? vim vzduhom siikoviro iiaio, muručki bodo čvrčali svoj monotone melodijo in galebi bodo pivkali tei pravili o smelih jadrnicah in o bisernem moriu, ki bo, mehko božaje Tvojo zibe.ko. šepetalo in prepevalo večno uspa/an'^0 nesmrtnemu svojemu prijatelju Jandu. Nepozabni prijatelj, nenadkrilji/i in r>e* prekosljivi tovariš — borec za jugoslovtn* ski naš Jadran, naj Ti bo lahka rodna gruda in večen spomin Tvoji plemeniti senci! Viktor Pirnat. Kočevsko rudarstvo v boju za eksistenco KOčevje, 23. maia Kakor smo že poročali, ie vodstvo kočevskega rudnika po ukazu TPD omejilo že prve dni ma.ia obratovanje zopet na tri dni v tednu. Vaš dopisnik se .ie razgovar-ial s številnimi rudarji, ki so vsi družinski očetje. Pripovedovali so: — Na kočevskem rudniku smo že dolgo uslužbenk Nekateri smo že na rudnikih več ko 25 let kot rudarji, delavci prve kategorije. Tako slabo se nam še ni godilo. Pred desetimi let; smo se borili za zvišanje mezde in stavkali, pa ie bilo vse eno bol.ie. Več smo zaslužili. Sedaj smo navezani na rudnik z leti. Če ne bi čakali na pokojnino, čeprav ie majhna, a je toliko bolj krvavo zaslužena, ne bi dvakrat bilo reči, da bi jo pobrisali kam drugam. Tako ie z nami rudarji povsod: v Trbovljah. Hrastniku. Zagorju. Raihenburgu in pri nas. Rudniško ravnateljstvo ie odpustilo začetkom februarja večinoma le neomenjene delavce. Ti so si z lahkoto poiskali drugega boljšega in rednega dela. Na rudniku smo ostali priklenjeni samo še mi. Tako so potožili. In to priklenjenost kaj drago plaču.ieio. TPD ie zaradi znanih dogovorov zaradi dobave premoga državnim železnicam uvedla še nadaljnja praznovanja. katera ie začela v svoiJh obratih najprej zaradi Dremale eksploataciie. Delavstvo ie v teh štirih mesecih od februaria do maia utnpelo pri svojem zaslužku težke milijone ki pomenilo zani vprašanje eksistence. Tiste male podpore, ki jih je dobilo delavstvo od TPD. nikakor ne moreio delavstva rešiti pred največjim pomanjkanjem in siromaštvom, v katerem se danes nahaja. Žalostna ie slika Po naših rudarskih družinah. Povsod ie njih skrbna spremljevalka lakota, ki se še najbolj kaže pri dora- ščajoči deci, ki neobhodno potrebuje močne hrane za svoj telesni razvoi. Tako stanje našega delavstva se bo še dolgo odražalo na njihovih otrokih. Oče in mati si odtr-gujeta od svojih usta. da moreta vsaj enkrat na dan nasititi svoje lačne otroke. Ti skačeio raztrgani okrog hiše. ni iim mar za učenje in šolo. ka.iti kdo se bo učil s praznim želodcem. Slabi uspehi tega stanja se bodo pokazali tudi v tem. Gostilne v mestu in v bližini rudnika ostajajo prazne: nihče od rudarjev ne zaleze vanie. Deset kovačev ima na razpolago na teden in za vsako paro mora desetkrat pregledati, kam io bo vtaknil. Rudari= tudi ne dobivaio več po trgovinah kredita. Trgovci praviio. da ne moreio dajati več blaga na upanje, ker nimajo jamstva, da bodo plačani. Da bi mogel rudarski oče misliti na obleko seb; ali deci. ie sploh nemogoče. Vsa ta gospodarska kriza naših rudarjev se pozna tudi pri pridobitnih krogih. Trgovc; in obrtnik! tožijo zaradi malenkostnega zaslužka, ker iim ie rudarstvo le prinašalo nekai zaslužka. Rudarji cledaio temno v bodočnost. Od nikoder ne vidiio nikakega izhoda iz te težke krize. Dnevno se zatekalo k časopisju in iščeto novic, kdaj bo prišlo do zank tako zaželienega sporazuma med upravo državnih železnic in TPD. toda vsak dan odhaiaio nazai na domove še z večjo tngo v srcu Zadnii čas bi bil. da bi se za-počelo z veliko akcijo za podporo gladujo-čim rudarjem. Samske toalete zadnje velemestne kreacije ter obleke za vse prilike od preprostih do elitnih mo-. delov v veliki izberi pri tvrdki F. LU K I C v Stritarjevi ulici. Ladislav Kočar znani jeseniški športnik, ki je padci kot nedolžna žrtev ubijalčevega noža. Jeseni* ški S. K. Bratstvo mu je priredil lep po* greb, katerega so se častno udeležili člani S. K. Bleda in Mojstrane, Sokola Jesenic, Javornika in Kranja, sokolske župe Kranj in mnogo občinstva. Ivan Dujc - 80 letnik Preteklo ie 80 let, kar ie zagledal .luč sveta Ivan Dujc. posestnik in mlinar v Za-vrhku pri Divači. Kdo izmed tržaških Slovencev se ne spomnia onih zlatih dni, ko smo ob nedeljah romali čez Rodik na Art-niže. od tam pa v hladilno senco kostaniev v »Loko«, kier nas ie spreiemal vedno dobro razoolože; »staričina« Duic. Komu niso v spominu dnevi, ko sn prirejala pevska društva iz Sežane. Nabrežine. Trst itd. izlete v »Loko«, kier jim ie Duičeva hiša stregla s pravo slovansko gostoljubnostjo! Pa oni raki. rdeči raki. za katere smo se izletniki pulili kakor otroci za zrele jagode. Pa »rižot«. ki ga ie znala Duičeva mamica pripraviti kakor nobena druga kuharica na Krasu, kar ie potem »staričina« — današnji jubilant — zali! s pristnim refoškom, — ah. časi so bili, časi! Tudi v javnem življenju se ie jubilant krepko in uspešno udeistvoval. Petnajst let je naeeloval obširm občini Naklo kot župan: s te?a mesta se ie umaknil zaradi bolezni. Bil ie 18 let član okrajnega šolskega sveta m cestnega odbora. V dobi njegovega udeistvovanja v navedenih kor-poraci.iah ie zrastlo na Barki ponosno šolsko poslopje: prav tako ie plod njegovega truda poslooie enorazrednice v Škofliem. Občina Dane bi ne imela svoiega vodovoda. da ni Ivan Duic zastavil vseh svoiih moči. Kolikim kraškim vasem ie oskrbel prepo*rebne vodnjake! Posebno vnet je bil jubilant za oskrbo cest. Na tem poliu ima g. Duk nevenliivih zaslug. Jubilantu. možu pošteniaku. znanemu širom Krasa in v naših emigrantskih krogih kličemo: Na mnoga leta! Kamniške občinske zadeve Kamnik. 22. maia Pri snočnj; občinski seji ie župan Krat-nar uvodoma poročal: V Pragi ie umrl dr. Volkar. ki je volil ustanovo, naraslo že na 8.000 Din. iz katere se bodo podpirale ubožne porodnice. Županstvo ie dobilo dovoljenje za nakup stavbišča meščanske šole. Občina ie namestila novega stražnika. Na zahtevo sreskeca veterinarja bo občina nabavila trihinoskom. ki bo služil za preiskavo mesa hrvatskih prašičev, ki pogosto boluieio na trihinah. V gospodarskih zadevah ie občinsk; svet iz higi.ienskih ozi-rov odklonil namero tovarnarja usnia Knaf-liča. ki ie žele! ob klavnici zgraditi zid in kadi za parienie čresla. Glavna razprava se le razvila v zadevi kopališča. Župan ie Poročal, tla ie na pred-včeraišnii seii Tujsko-prometnega društva bila izražena želia. da bi se takoj razpisala oddaja del. Prečitana ie bila razsodba kamniškega sreskeea načelstva glede vodovodne razprave. V pogledu asanaciie greznic in odtokov se bo še razpravljalo skupno s prizadetimi občinami. Higijenski zavod je že napravil troškovnik. Predvideni so izdatki v znesku nekai nad 260.000 Din. Ker ima občima za enkrat samo 100.000 Din na razpolago, se bo takoi razpisala oddaia naslednjih del: naprava ieza. brvi. ograje, izkop in pilotiranie Strutre ter naprava 10 kabin za prvo silo. Ostala dela bodo razpisana drugo leto. ko se bo dmbilo kritje. Kakor ie vsota velika, so vsi občinski odborniki uvideli nujno potrebo kopališča iin so soglasno sklenili, da se navedena dela takio razioišeic in oddajo. Veljala bodo okrog 112.000 Din. Med slučajnostmi ie občina votirala mestni godbi letino subvencijo 8.000 Din. Ker godba ne deluie. se ta znesek no spreietiu proračuna odda Oodhenemii društvu, ki nai predvidoma povabi kako godbo iz okolice, da bo koncertirala ob nedeljah. Za osem kncertov nai bi se porabila polovica vsote, dočim se z ostalim zneskom podpre tudi kamniški salonski orkester, ki bo za čaca sezone priredil v tukajšnjih restavracijah več koncertov. Vprašanje elektrifikacije Dolenjske Danes dopoldne je sprejel g. ban inž. Dušan Sernec deputacijo iz Mirnske doline, ki se je ziglasila pri njem v zadevi elektrifikacije te gospodarsko vedno bolj se razvijajoče pokrajine. V deputaci.ii so zastopali občino Tržišče trgovec Joško Prijatelj. občino Mokronog trgovec Ivan Dcv in usnjar Slavko Strel, Mirno trgovec Franc Bule in stroini mizar Franc Peček. šent-rupentsko občino posestnik Leopold Vidmar. Trebnje pa župan Jože Zupančič. Deputacija se je zglasila uri banu v zadevi nameravane napeliave električnega daljnovoda iz Velenj do Stične, ki bi se izvršila drugo leto. Člani deputacije so sprožili tudi predlog, naj tri banovina zgradila kalorično centralo pri premogovniku Gorenja vas. odnosno naj bi kupila že obstoječo Jakilovo kaloričtno • centralo v Št. Janžu. če bi bil cena primerna. Ban ie obljubil, da bo oba predloca temeljito proučil ter odposlal v Gorenjp vas eneea svojih inženjerjev. da br, proučil vprašanje zgraditve kalorične centrale pri gorenjevaškern premogokopu. Sloviti nemški komorni pevec Richard Tauber je navdušil s svojim čarobnim glasom vse one, ki so včeraj prisostvovali premieri prvega njegovega zvočnega filma lepih melodij in globoke materinske ljubezni Ne verujem vec nobeni ženski Danes ob 4., 7. in 9. uri eCUni kino Kftailea Telefon 2124 Šest nenavadnih vlomov v eni noči Litila. 23. ma.ia Takeza razburjenja kakor je zavladalo davi po našem kraju gotovo že dolgo nismo doživeli. Kakor Jobove vesti so se vrstila poročila, da je bil ponoči vlomljeno na šest krajih. Zanimivo ie. da so vsi lokali na Glavnem trgu ah Da prav na prometnem kraju. Sodeč po vseh okoliščinah ie morala biti pri vlomih zaposlena večja družba. V kakem vrstnem redu so bili vlomi izvedeni, seveda ni mogoče ugotoviti. Naštevamo iih do redu od Frtice. Pri mesarju in gostilničarju Borišku so neznani nočni obiskovalci prišli do dvorišču. Z vitrihom so odklenili vežna vrata, s ponarejenimi kliuči so prišli v kuhinjo, odklenil; pa so tudi viata -v mesnico. Odtrgali so miznico pri pisalni mizi in odprli hranilnik, kjer so našli nekai drobiža. Pregledali so vse kote in shrambe, gosnodar oa ne more danes ugotoviti, da bi se bilo kai prijelo nočnih ptičkov. Nit; drobiža, ki je bil v dnevni blagajni, se niso polotili, da bi odrezali kai mesa. tudi n; sledu. Bori-škovi so imeli opravka pozno v noč. zajd.n.ii posel ie šel spat po eni uri ziutrai. čul pa ni do tedai nrč sumljivega. Kakor ie ugotovila ga. Mi rak a Boriškova. so se tatovi posladkali le s torto, ki jo ie gospa pripravila za malega sinka Milana. godovnSka. V Oblakovi hiši. ki stoj; sredi litiiskeea trga. so vlomilci vdrli v tri lokale. V trgo-vno slaščičaria Moli ari a so prišli s pomočjo vitrhov uri vratih iz veže. Vrat pa ni^o orav nč Doškodovali. Dri odhodu Da so iih. kakor tudi drug.ie. Diistili odprte. Ogledali So si blagajno, v kateri ie imel Mohar več srečk in oest srebrnih kron, kar Da vse ni bilo vlomilcem po godu. Samo eden izmed nočnih gostov ie posegel v škatlo za bonbone in odnesel pest bonbonov. Iz iste veže ie vdrl eden izmed vlomilcev še v delavnico čevljarja Mlakarja, domnevajoč, da v delavnici n; nikogar. Snoči pa ie prišel g. Mlakar, ki stanuje zunaj Li-tiie. kasno domov in se mu ni dalo k počitku ra stanovanje. Odšel je torej okrog polnoči spat kar v delavnico. Vlomilec je moral bit; zelo previden, ker ie prišel pri svojem tihem premetavanju prav do n.iesro-ve postelje, ko pa ie zagledal neliubega gospodarja, ie neslišno odšel. Mlakar ni slišal prav nikakega šuma in ie spal nemoteno dalie. Ziutrai je našel vrata odprta, v delavnici pa ne pogreša ničesar. V isti hiš; ima svoje gostilniške prostore g. Ix>ize Zidar. Vlomilci so odprli gostilniške sobe. kuhinj o in shrambo. Pregledali so vse temeljito, odnesla pa niso nič posebnega. Zidar ie imel v kuhinji shranjemo skoro novo kolo. zraven ie bila tudi harmonika. a oboje so vlomilci pustili v miru. Pač pa so odlomili vrata v kredenci in odtrgali tudi predale. Ponoan.iaki so vdrli nato pri Pavlu Tiču, ki ima poleg Brilrjeve apoteke, na najožjem prehodu z litiiskega mostu na Glavni trg, trafiko. Sledovi kažejo, da so odpah-nili vrata v kuhinjo, odkoder so nato Prišli v trafiko. Tič pogreša pest cigaret »Šu-madija« in škatlo »Karadjordje«. iz kuhinje Da je izcinil suknjič. Čudno ie. da so pu stili v nemar ostalo zalogo tobaka in cigaret v vrednosti nad 3000 Din. sai ie vse bilo zloženo v trafiki na mizi. Izginilo na je še pol kg sladkorja, ki ga ie imel Tič v kuhinji na mizi. Trafikant stanuje v bližini trafike. Da tudi ni slišal nikakega šuma. Na vlom so ga davi opozorila na stežaj odprta vrata v kuhinjo in trafiko. Šesti do sedaj prijavljeni vlom se ie izvršil v Gradcu Dri gostilničarju Lapu. ki ima svoje lokale ne daleč od litijskega kolodvora. Tu so vlomilci izbrali pot v klet. pobrali gospodarjeve čevlje v veži in se po-šteno navlekli vina. Kakor je ziutrai ugotovil gostilničar Lap. ie zmanjkalo iz enega soda okrog 500 litrov žlahtne kapljice. Ni Da še dokazano, da bi mu bili vsega odnesli tatovi ravno noeoišnio noč. Takoi zjutraj so orožniki pričeli s poizvedovanjem. Vendar ni za tatovi še nikakega sledu. Domačini nimaio nikogar na sumu. Snlošna ie domneva, da so storilci stikali le za večiimi vsotami denarja, zato iim ni bil duobiž. k; so ga našli v nekaterih lokalih, nič všeč. Verietno Da .ie tudi, da so bili nočni vlomilci le kaki brezvestn; malopridneži. ki so hoteli s svojimi drznimi podvigi razburiti Drcbivalstvo. Smrt v gozdu Lozatec. 22. maia Mainik ie. cvetia čas in žvrgokčih Desmi, med bujnim rastiem Da se plazi bela smrt tiho. potiho . . . Tak ie ritem življenja. Danes zjutrai. v pojočem pomladanskem jutru so ga šli iskat v srozd, ker se snoči ni vrnil z dela domov kakor običajno, oa so ga mašli mrtvega. To se je zigodilo takole: Matevž Govekar. 38-letni mož. boli črn-kastega obličja, naročen in s tremi otroki v starosti 12. 8 in 3 let. stanujoč na vasi pri Voukovih. dclavec. dninar, brez imetia. preživljajoč se tako rekoč iz rok v usta. ie odšel Včeraj ziutrai v družbi tovariša Franca Hodnika, do domače Mačkovega, ti stega. ki nosi v Logatcu najmočnejša očala, trebit gozd in pripravljal les v Bruso-v"m gozdu Dri Polharci Na požfanem. Ime Na požganem ie ostalo potem, ko ie divjal na onem mestu nekako Dred osemdesetimi leti. še preden ie stekla železnica v Trst. Za vsako polt primerna niansa „Cendre de roses" „Rouge mandarine" in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoje parfumerije, da vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vary, Zagreb Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99. silen gozdni požar ter uničil velik kompleks gozdnega sveta. Pa tega že stari ljudje skoraj ne pomnijo več Ko sta delala Govekar in Hodnik kakšno ur^ skuoai. sta se nekako ob 9. dopoldne razšla. Eden ie ostal na mestu, drugi ie šel na bližnji gozdni grič. kakor pač delo kaže. vendar samo tako narazen, da bi se lahko doklicala. Opoldne, ko so se oglašale na vasi druga za drugo tovarniške sirene in ie zvonilo poldne, pokliče Hodnik Govckaria. Bil bi si rad prižgal cigareto, pa ni imel pri sebi ognja, zato nai bi mu prinesel Matevž svoi vžigalnik. Toda Matevž se ni odzval. Ob šestih zvečer Dokliče Hodnik ponovno Govekarja. Ker se mu zooet ne odzove, se napoti naravnost domov k Govekarjevi ženi vorašat. če se ie Matevž že vrnil. Žena ie izjavila, da ga še ni. Baie mu je Drišlo že večkrat slabo, tako morebiti tudi sedaj, pa ie že kie obsedel. Ker obi. u— Smrtna kosa. V hiralnlii sv. Jožefa v Ljubljani je preminula v visoki starosti 78 let zasebnica Frančiška V o S t m a n n o-v a. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. kz mrtvašnice hiralnice. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje. u— Preselitev Jadranske Straže. Jadranska Straža, oblastni odbor v Ljubljani, se je preselil v lastne društvene prostore. Kapiteljska ulica. Vsi dopisi na se pošiljajo na označeni naslov. Ustne informacije se dobe vsak dan med 13. in 14. in med 20. in 21. uro. i— Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Zaradi preuredbe, kj se sedaj izvršuje, je začasno vhod v učiteljsko knjigarno na dvorišču v Frančiškanski ulici št 6. u— Obupala zaradi živčne boleznL Včeraj smo poročali, da so spre.naialci na Golovcu našli okrog 13. v bližini Westrove vile nezavestno kuharico Mirijo Sotlarje-vo, ki se j'e zastrupila z lizoiom. Popila le nad četrt litra lizola in je bila že tedaj, ko so jo našli, popolnoma oslabela. Sotlarjevo so prepeiali z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer pa je že v teku večera strupu podlegla. Sotlarjeva je imela pri sebi listek, na katerem je napisala, da je šla v smrt zaradi težke živčne boleznk u— Zopet nezgoda na Zaloški cesti. Gradbeni tehnik Stane Kandus se je peljal predvčerajšnjim okrog 12 45 s kolesom po Zaloški cesti. Vozečemu pravilno po desni strani pa je na oglu, preden se zavije na most proti Kodelievemu. nenadoma privozil nasproti na mesarsKem vozičku France Zalar, ki je Kandusa podrl po tleh. K sreči je ta še pravočasno odskočil in dobi! pri padcu le neznatne praske. Pač pa je šel voz čez njegovo kolo, lako da ima Kandus okrog 300 Din škode. Nezgoda je nastala le slučajno. Glede škode se bosta Kandus in Zalar poravnala medsebojno. u— Pobegel dečko. Te dni ie pobegnil od svojega očeta, skladiščnika, stanujočega na Aleksandrovi cesti, 15 letni Anton Kukavica. Kam se je dečko zatekel, še ni znano. Najbrže je odšel s kakim tovarišem kam na deželo in dalje proti Hrvatski. Premagajte svojo slabokrvnost in njene posledice z uporabljanjem »Seravallo-ve-ga kina-vina z železom«. Dobiva se v vseh lekarnah._ u— Okradena v kopališču. Pred dne v' je neznan zlikovec ukradel Baroari Ster'eto-vj v kopališču OUZD na Miklošičevi cesti denarnico z 200 Din gotovine. Sterietova je imela denarnico v ročni 'orbici, k; jo je obesila na obešalnik. Oškodovanka je tatvino kmalu opazila, vendar tatu ni bilo mogoče izslediti. u— Pretep v pijanosti. V noči na petek je nastal v Kopitarjevi ulici nenadoma hud prepir med nekimi ponočnjaki. Istočasno je prišel jm) imenovanj ulici tudi uradnik N. K., ki se je ustavi! pri pretepajoči se družbi. Zaradi vpitja in razgrajanja se ie kmalu pojavil tam tudi stražnik, ki ie skušal pretepače razdružiti in jih razgnati. To pa ni bilo všeč gori omenjenemu, ki se je po kratkem prepiru lotil stražnika samega. Pričela sta se ruvati med seboj, kar bo imelo za možaka kaj nerodne posledice. Iz Maribora a— Dragoceno darilo mariborskemu muzeju. Obče spoštovani narodniah g. Thaler, graščak na Karlovem pri Št. Iliu. jc poklonil po znanem numizmatiku, sodnem svet-miku dr. Trauneriu. mariborskemu muzeju dva srebrna novca iz leta 1708. in 1752., ki sta bila v prometu na Bavarskem in v Šleziji. Zanimivo je, da ie g. Thaler našel oba novca v svojem vinogradu v Št. Iliu. S tem darilom je numizmatična zbirka mariborskega muzeja Dridobila dva dragocena novca. a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila Novačanova mogočna drama iz celjske preteklosti »Herman Celjski«, v nedeljo pa se bo uprizorila zabavna in melodijozna opereta >Piskrovez<. Znižane cene in kuponi. Ga. Štetka Dragutinovičeva bo slavila v četrtek, 5. junija 35 letnico svojega uspešnega oderskega delovanja. Ob tej priliki bo nastopila v glavni vlogi komedije »Bobrov kožuh«. V kratkem bo krstna predstava drame pisatelja dr. Maksa Šnuderla »Pravljica o rajski ptici«. a— Ferijalna kolonija r Marfinščicl pri Sušaku. Termin za priglašenje poteka ter se zaključi sprejemanje prijav v Zdravstvenem domu v Mariboru 29. t. m. Kolomija bo imela dve skupini: prva od 1. do 30. Julija samo za učence srednjih šol, druga pa od 1. do 30. avgusta samo za učenke srednjih šol .in deco i i osnovnih šol obo-jega spola. Zaključek prrjav bo za vse 29. t. m. Kolonija nudi posetnikom poleg vse oskrbe iti dobre prehrane (kuhajo čč. sestre iz Maribora), stalno nadzorstvo in zdravniško kontrolo po zdravniku. ki bo stalno v koloniji. V svrho sojenja športa in iser je preskrbela uprava kolonije za vsa potrebna sredstva za: veslanje, jadranje, plavanje, tekanje, tenis, kroglan.je, kroket, wa-te-npoolo. a— Tiskovna pravda dr. Dernovšek-Eržen Ošlak pred apelacijsk>m sodiščem. Višje deželno apelaci.iskn sodišče v Ljubljani je dne 22. t. m. razpravljal o orizivu urednika »Volksstimme« e. Viktorja Eržema in g. Josipa Ošlaka kot zastopnika Liudsko tiskarne, ki sta bila pred mariborskim okrožnim sodiščem dne 27 marca t. I. na tožbo primarija dr. Dernovška obsojena zaradi prestopka klevete in uvrede v listu, Tn sicer Eržen na 7 dni zapora z olaišavami ter na 600 Din denarne kazni, odnosno 10 dni zapora. Ošlak pa ma 300 Din denarne kazni, odnosno 5 dni zapora. Apelacijsko sodišče je priziv obeh v celem obsegu zavrnilo, Sodba izreka, da ie treba glede dokaza resnice uporabljati oni zakon, ki imenuie dokaz resnice in uvaja večjo kazensko odgovornost za storilca kazenskega delikta. torej ne člen 61. zak. o tisku, ampak paragraf 312 k. z. Tudi sodba ugotavlja, da je zastopnik tiskarne v vsakem primeru soodgovoren. a— Koncert »Drave« v mestnem parku bo v nedeljo od pol 11. do 12. Kapelnik g. Koudelka. a— Odklonjena koncesija. Banska upra va v Ljubljani je odklonila prošnjo Ludo» vika Stanitza za podelitev koncesije za ustanovitev šoferske šole v Volkerjevi garaži v Mariboru. Madam, samo Visagine Adelina Patti Vam zamore ohraniti Vašo svežo mladost. Ttsaa 'isatfnne. ,Adeun*Paxti' Drogerija GregoriS, Ljubljana, Prešernova R a— Gradnja nove ceste Bresternica -Sv. Križ se je minule dni zopet s ^o!no paro pričela nadaljevati. Pod vodstvom g. inž. Stergarška dela tam sedaj okrog 50 delavcev in je npati, da bo cesta v doglednem času dogotovljena in bo tako vzpostavljena zveza med Dravsko in Pesniško dolino čez 5v. Križ proti Sv. Juriin o'i Pesnki in Zg. Kungoti. a— Tujsko gbanje v Mariboru. Pretekli mesec je potovalo skozi Maribor iz inozemstva 10.283 oseb. 0d teh 4896 Avstrijcev, 2052 CehosJovakov in 1032 Nemcev, Istočasno je odpotovalo skozi Maribor preko naše meje 6804 Jugoslovenov, 4323 Avstrijcev, 1203 Cehoslovaki in 776 Nemcev. a— Svetovnj roman o alkoholu. Jack Londona »Alkohol«, o katerem ie prineslo nedeljsko »Jutro« obširnejšo oceno in ga označilo kot enega najboljših dei o raz-kraiaiočem in pogubnem alkoholu, ie izšel nedavno v zelo okusni opremi tudi v srbo- hrvaščini. Knjiga ima tudi lepo naslovno sliko in tudi prevod je zelo posrečen. Ljudska knjižnica v Narodnem domu wna ta roman v več izvodili v nemščini in srbohrvaščini. a— Mladinski večer francoskega krožka. Pre več nevi je prireil tukajšnji francoski krožek v Vesni družabni večer, ki je s:jajno uspel. Med številnimi odličnimi gosti je vzbudiil posebno pozornot g. M. Vey, lektor ljubljanske univerze, kj jc kot zastopnik francoskega konzula nalašč prihi-tel iz Ljubljane na to mladinsko prireditev V dvorani je zagledal toiiko nadebudne ,in za francoski jezik navdušene mladeži, kakor se ie menda še ni zbralo v Vesni. Uvodoma je bila prečitana laskava zalivala francoskega konzula za našo skromno pomoč (?5Q0 Din) francoskim poplavljen-cem. Takoj naio so nastopili naši srčkan: malčki, ki so si s svojim ljubkim rajanjem ln petjem namah osvojili srca vseh gledalcev. Potem so sledile različne glasbene in pevske točke. Zaključen pa je bil spored z burko »advokata Patelina«, ki sn jo predvajali realčani. Vse točke so bile nagrajene z burnim odobravanjem. Dolžni smo pri tej priliki ugotoviti, da je naša mladina častno rešila poverjeno S nalogo. S tem ie ob enem dala najlepše zadoščenie nilade-niško agnlnemu podpredsedniku krožka, s. ravnatelju Furreriu in njegovi požrtvovalni gospe soprogi, ki sta največ pripomogla k izredno uspeii prireditvi. Želeti bi bilo. da 'bi se slični mladinski večeri češče vr-šiR. a— Nesreča pri podiranju dreves. V Spodnjem Gaštcraju pri Sv. Lenartu jc v nezaželjeno smer podirajoče sc drevo pada jo na 50 letnega viničarja Josipa Mihaliča in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca so morali odpeljati v splošno bolnico v Maribor. a— Avto in kolesar. Dne 22. t. m. okrog 2. je pripeljal mimo vile dr. Franca na iMeljski cesti trgovec L. Kardoš iz Murske Sobote na svojem avtu. iz vrta vile pa ie privozil na kolesu trgovec Jakob Urbanič. ITa je trčil v avto s tako silo. da je razbil šipo, pri tem pa sam dobil poškodbe in poškodoval kolo.- a— Konii v galoPu in kolesar. Dne 22. t. m. okrog 19. zvečer ie vozil na Aleksandrovi cesti na kolesu železničar Al. Zirnšek. Za niim je pridir.ial na dvovprežnem vozu v galopu zasebnik Mihael T., oodrl kolesarja. ki ie dobil precej poškodb in ima tudi pokvarjeno kolo. T. je diria! z vozom naprej in šele na Trgu Svobode so ga patenti ustavili. a— Štorklja na kolodvoru. Iz Strazgonj« ccv se je pripeljala te dni mlada kmetica na postajo Pragersko, da se odpelje po« tem v mariborsko porodnišnico. Še pre« den pa je mogla stopiti v vlak, so jo obje« le porodne slabosti. Med potniki je na« stala kmalu splošna zmeda. Zmešnjavo je opazil tudi kolodvorski restavrater Maj« cen, ki je odredil takoj prenos kmetice v. svojo hišo. Že čez nekaj minut je mlado dekle darovalo potem življenje zdravemu in čvrstemu dečku. Poklicanemu zdravni« ku sploh ni bilo treba več posredovati. Mati in sinko, ki sta našla tako nepriča« kovano gostoljubno streho, še sedaj go« stujeta tamkaj in se oba veselita najbolj« šega zdravja. Restavrater g. Majcen pa je pripravil mladi porodnici še novo pre« senečenje. Z veseljem je ugodil prošnji za botra in je že v četrtek kumoval naj« mlajšemu Pragerčanu. Samaritanski nje« gov čin je vzbudil po vsej okolici splošno pozornost in zasluži vsekakor tudi pri« znanje. a— Tihotapec saharina. Karel Zupančič iz Maribora je našim oblastim že dobro poznan tihotapec, ki ga nobena kazen ne more odvrniti od tega prepovedanega posla. V sredo so ga naši obmejni orožniki zasa« čili v bližini Sv. Duha in našli pri njem nad 7 kg saharina. Njegovemu nerodnemu zagovoru, da je hotel saharin izročiti oblastim, seveda nihče ni verjel. Čez noč jc bil oddan v zapore pri Grafu, včerai oa jc bil izročen sodišču. Iz Celja e— Okrožni inšpektor dr. S:h lubach v Celju. Včeraj se je mudil v Celju na inšpekcijskem potovanju okrožni inšpektor tr..iri-iorskega okrožnega inšpektorati dr. Schaubach. e— Seja okoliškega občinskega sveta. Redna seja celjskega okoliškega občinskega sveta ie skiicana v nedeiio 25. t. n. cb & zjutraj v sejni dvorani na Bregu. Na dnevnem redu bosta premestitev mun'c'i-skega skladišča z griča pri okoliškem pokopališču in poročilo personalnega odseka. e— Razširjenje ceste Vojnik - Dobrna. Ker je bila svoječasna okrog 10 km dolga cesta med Vojnikom in kopališčem Dobrno preozka glede na stalno naraščajoči tujski in avtomobilski promet, je sklenila tedaj agilna kopališka uprava v Dobrni, da bo dala iz lastnih dohodkov razširiti cesto. Bivša mariborska oblastna samouprava je ta načrt odobrila in se je z deli pričelo. Kmalu pa so dela na razširjenju ceste obtičala in se letos zopet nadaljujejo. Tehnično vodstvo je bilo pred kratkim poverjeno itiženjerju celjskega sreskega načelstva g. Antonu Komelu. Cesta je bila razširjena v vsej omenjeni dolžini za 1 in pol do 2 metra, mestoma celo več. Na novozgrajenih bregovih bodo zgrajene kamenite škarpe, ki dosegajo mestoma višino 4 m. V Lem-bergu pred Dobrno je ob Hudinji postavljeni gramozni drobiiec.na vodni pogon, ki producira toliko gramoza, da zadostuje za ciasipanje cele ceste. Drobilec je last do-brnskega kopališča. Z majhnimi naknadnimi krediti banske uprave bi bil omogočen odkup majhnih koščkov zemljišč ob dosedanji cesti in bi se cesta na mnogih mestih lahko izravnala, dočim je danes nesmiselno krivuljasta. Tudi b; svetovali banski upravi, naj bi prispevala še s primernim denarnim prispevkom k izboljšanju novo-napravljenega in razširjenega dela ceste, ki potrebuje pač nekoliko boljši gradbeni materijal, ako hoče postati res dobra .-.esta e— Dražba lovišč v občinah Sv. Pavel in Vojnik. Na celjskem sreskem načelstvu se bo vršila 30. t. m. dražba občinskega 'o-višča Sv. Pavel pri Preboldu, 31. t m. pa dražba občinskega lovišča v Voinike. Podrobnosti dražbe so razvidne na razs:asni deski celjskega sreskega načelstva. ZVEČER %a mahanje ZJUTPA3 za izkuhavanje pa je pranje gotovo / e— Kolavdaciia novega vodovoda v Za-vodni. Vodovodna zadruga v Zavedni je zgradila nov vodovod, ki zajema vodo pri tako zvanem Žegnanern studen:j za Hribom sv. Jožefa. Na :i.ieno prošnjo ie odredilo sresko načelstvo kolavd.icijo voiovoda v torek 3. junija. e— Otvoritev planinskih koč. Savinjska podružnica SPI) v Celju javlja, da otvori 7. junija vse svoje koče, in lo so. Mo-v.rska kota, Koča na Korošici ter Friscliaufov doin n"a Okrešlju. Tillerjeva in Pisk°rnikova koča v Logarski dolini sta odprti ceH leto. Oskrbovani sta z vsem potrebnim ter pripravili za letovanje. Nova pomožna koča na Mczirskih planinah bo slovesno otvorjena 2*2. junija, nova koča ua Korošici pa 17. avgutla. e— Razne nesreče in sszgode. Pred dnevj je pri razkladanju gramoza z voza pritisnila težka gramozna truga SS-letnega delavca Franca Hojnika iz Trnovel.i pri Celju s tako silo na prsni koš, da mu je /lomila 7.. 8. in 9. rebro na levi strani. — S kozolca je padel 46 letni Franc Dernulovc. hlapec vitanjskega župnišča in si izpahr.il desno roko v ramskem sklepu. — Der.no nadleht sj ie zlomil pri delu 20 i*tni posestnikov sin Janez Povše iz Rt'deč. — Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici. e— Nočni roparski napad v Aškerčevi ulici. V noči od četrtka na včeraj is b;la okrog polnoči napadena v temnem delu Aškerčeve ulice, kjer tudi stanuje, v neposredni bližini novega železobetonskega mostu čez Koprivnico znana celjski gostiini-čarka in trgovka D. Z. Vračala se ie po policijski uri v družbi svojih 3 nameščenk domov, ko ji je nenadoma prišel nasproti neznan maskiran moški, ki ie pričel nepričakovano tolči spremljevalke z ro-caina v obraz, hoteč jih preplašiti in pognati v beg. Obenem pa se ie skušal polastiti ročne torbice, ki jo je držala gostilničarka v roki. Dasi stara in slabotna, je napidenica ni hotela izpustiti. Med tem so dekleta vpila na pomoč. Kmalu so se pričela odpirati okna sosednjih hiš in nekaj moških je pohitelo na pomoč. Napadalec ;e uvide!, da ie ves njegov trud zaman in da se n iha;a v nevarnosti, zaradi česar je svojo roparsko namero opustil in pobegnil čr.z novi most v smeri proti Gaberju. Po izjav) deklet. ki so spremljala svojo delodajalko v času napada domov, je nričakoval roparskega napadalca na mostu nelct neznanec iti sta oba skupaj izginila v nočni temi. Vse zasledovanje poli-Cije je o>tab doslej brezuspešno. e— Našel se je malo nižje pod Morirsko kočo zlat obesek, katerega dobi lastnik pri g. Leopoldu Goričarju v Mozirju. Iz skoSje Loke šl— Dva vzgleda podjetnosti. Škofja Loka in njena okolica le polagoma napredujeta v obnavljanju javnih lokalov. Tem bolj razveseljivo je zato, da moremo v poslednjem času zaznamovati dva vzgleda lepega napredka. Gostilničar Ivan Kavčič na Spodnjem trgu v Škofji Loki je preuredil bivšo ključavničarsko delavnico v lep salon, ki je že večkrat prav dobro služil družabnim namenom. Slikarska dela je izvedla tvrdka Brunčič - Rebernik iz Ljubljane. Salon meri 60 m2. Obsežnejša popravila so se izvršila tudi na Trati pri gostilničarju Anionu Hafnerju, starološkemu županu. Predvsem moramo omeniti tako zvano posebno sobo, ki je okusno renovirana po načrtih gosp. Inkiostrija. Iz Kranja r— Gibanje gimnazijskega dijaštva. Tu« kajšnje dijaštvo se zelo udejstvuje tudi izven šole, toda pod vodstvom svojega profesorskega zbora. Nedavno so priredili dijaki uspešno pevsko«orkestralno akade« mijo, v nedeljo 25. t. m. pa priredijo ob 10.30 dopoldne s sodelovanjem svojega orkestra javni telovadni nastop. Priredi« tev bo na gimnazijskem dvorišču. ODPRODAJA ČEVLJEV " Ker smo cene zelo znižali, se dobijo damski čevlji v vseh barvah in ročni izdelek že od 120.— Din naprej do najfinejših 230.— Din. — Redka ugodnost se nudi tudi za nakup moških in otroških čevljev. Oglejte si cene v izložbi in zalogo z več tisoč pari vsakovrstnih čevljev pri „DOKO", Prešernova ul. 9 dvorišče. 7385 IVAN ČARMAN. r— Nedeljski nogomet. Jutri ob pol 14. se bo vršila na Sokolskem igrišču prija« teljska tekma med Bledom in domačim sokolskim odsekom. Bo to prvo gostova« nje Blejčanov v Kranju! Z Jesenic s— Dobrim Jeseničanom! V prihodnjih dneh Vas bodo obiskali poverjeniki Eli« zabetne in Vincencijeve konference na Jesenicah, da v imenu dobrodelnosti daru« jete za bližno tombolo prepotrebnega deč« jega zavetišča primerne dobitke. V Vašo plemenito radodarnost verujoči Vam kii« čemo vnaprej: Bog povrni vsem dobrim srccm! — Pripravljalni odbor. Iz Kočevja kč— Lep izlet. V nedeljo 18. t. m. je priredilo ribniško sokolsko okrožje izlet na ortenburški grad nad Ortenekom. Izlet je bil združen s telovadnim nastopom nara-ščajinikov kočevskega, ribniškega, sodra-škega ter velikolaškega Sokola. Izleta se ie udeležilo tudi veliko število članov in članic. Iz Novega mesta n— Knjige Slovenske Matice so dospe« Ic. Dobe se pri poverjeniku za mesto in novomeški sodni okraj profesorju g. Ko« vaču v gimnaziji. Poverjeništvo prosi, da se člani zglase osebno zaradi izbire 5. knjige, pri vezanih knjigah pa zaradi bar« ve platnic. n— Planinska koča na Gorjancih. Člani tukajšnje podružnice Planinskega društva so očedili in popravili planinsko kočo vrh Gorjancev, tako da je pripravna za pre« nočišče. Ključ od koče jc na razpolago pri knjigovezu g. Kosu proti malenkostni odškodnini. Koča, ki so jo z velikim tru« dom zgradili in prenovili, je bila lani dvakrat izropana. Nanovo so jo popravili s prostovoljnimi darili Novomeščanov in Šentjernejčanov. Nad izvirkom studenčka Gospodične se je letos pojavila izredno krasna flora spominčič. n— V spomin prerano umrle članice in odbornice Kola jugoslovenskih sester gdč. Ruške Ravhekarjeve so zbrale odbornice 350 Din in jih poklonile v dobrodelne na« mene. Iz Krškega kk— Prosvetni odbor Sokola jc priredil v soboto 17. t. m. Volaričev večer, ki je privabil v dvorano skoro vse Krčane in Videmčane, ki se zanimajo za petje in za razvoj slovenske glasbe. Muzikalno preda« vanje je imel ravnatelj g. Vutkovič, pev« ske točke pa so absolvirali gdč. Valanto« va, ga. Škodova, g. Fr. Počivavšek in pev« ski kvartet krške Glasbene Matice pod vodstvom strokovnega učitelja g. Stiplov« ška. Vsi pevski komadi (19 točk) so bili odpeti točno, prisrčno in dovršeno. Večer je minil v prav prisrčnem razpoloženju. Po prireditvi v dvorani se je vršila pri br. Hofbauerju odhodnica g. Fr. Počivavška, ki je prestavljen v Beograd. Od pridnega in požrtvovalnega pevca in odrskega igral« ca se je poslovil v imenu glasbenega in dramskega odseka ter v imenu krške Glas« bene Matice ravnatelj g. Vutkovič. Prošlo soboto in nedeljo je priredil Sokol v dvo« rani svojo običajno pomladno telovadno akademijo z nastopom vseh kategorij na« raščaja in članic. Vse vaje in rajalni na« stopi so bili izvajani precizno, dovršeno in strumno. Sestri Sovretova in Zrimškova ter bratje Verbič, Suhadolc, Aparnik in Rumpert so želi za svoj trud zasluženo priznanje. Akademijo je poživljal z igra« njem salonski orkester pod vodstvom br. Pfeiferja. Iz Litije i— Nogometna tekma. V nedeljo popol« dne ob 16. se bo vršila nogometna tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in litijskim SK na športnem prostoru v Švarcevi hosti. i— Prve zrele jagode nam je poslala mala gospodična Boriškova Božiča iz Liti« je. za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. i— Člani Slovenske Matice naj dvignejo knjige pri poverjeniku učitelju g. Župan« čiču. Iz Zagorja z— Tatvine v zagorskem okolišu. Te dni so bile izvršene v zagorski dolini dve tatvini. Pri posestnici in gostilničarki Moserjevi v Podlipovci, občina Kolovrat, ie bilo v eni noči ukradenih 11 kokoši. Tatovi so morali biti pri svojem poslu zelo spretni, da domači niso čuli ropota, čeprav je kokošnjak oddaljen Ie 5 metrov od hiše. Pri nekem drugem posestniku isto« tam so tisti večer ukradli več kosov oble« ke. Obleko, nabasano v dveh vrečah, so drugi dan našli v grmovju pod Trojanskim klancem z— Grdo maščevanje. Kakih sredstev maščevanja se nekateri poslužujejo, da oškodujejo svojega nasprotnika, kaže na« slednji dogodek: Posestnici Amaliji Gro« sovi s Sv. Planine je doslej še neznan hu« dobnež udri ponoči v hlev in biku narezal spolovilo. Žival je zaradi bolečin tulila tako, da je ženo prebudila. Šla je v hlev in opazila krvavečo žival, ki se je .tiščala jasli in se tresla od bolečin. Lopovski do« godek, ki je bil izvršen gotovo iz mašče* \-anja, je naznanila orožništvu. Kljub ta.-kojšnjemu zasledovanju in poizvedovanju orožništva pa dosedaj še niso mogli izšle« diti hudobneže, ki gotovo zasluži naj« ostrejšo obsodbo. Iz Trbovelj t— Knjige »Slovenske matice« so pri= spele in se dobe pri poverjeniku. Nekateri člani niso še poravnali lanske članarine. Prosimo, da to store v najkrajšem času, ker je treba zaključiti račune. Položnice se dobe pri poverjeniku. t— Trboveljska podružnica SPD prire« di v nedeljo 25. t. m. izlet na Mrzlico. Ta dan bo odbor definitivno določil prostor novi koči, ki bo dograjena v juniju 1931. Neumorni stavbni odbor je že ukrenil vse potrebno, da se uresničijo naše triletne «anje. t— Kino «Sokol« bo predvajal 24. in 25. t. m. najrazkošnejši zvočni film sveta »Hollyvood Revue«, ki ima 20 dejanj. Nastopijo sami slavni zvezdniki. To delo označujejo az triumf kino«teatra. Okoli« čane prosimo, da dvignejo rezervirane karte pol ure pred predstavo. Je oeljta in cenejša je, PALMA zdravilna grenka v-erda. v DOBIVA SE POVSOD/ t— Dve nesreči. Kakor izvemo, se po« čuti poškodovani sokolič Duško Požun po operaciji, ki je bila izvršena v Leoni« šču, dobro in ni neposredne nevarnosti za njegovo življenje. Vse prebivalstvo so« čustvuje s prizadeto družino Pužunovo in iskreno želi, da bi fantek skoro okreval. Značilno za plemenito srčecc malega so« količa je, da je v bolnici prosil očeta, naj sc ne huduje nad Jerinom, češ, da ni kriv njegove nesreče. Potrt je tudi Jerina, ker nesreče gotovo ni povzročil namenoma. Nesreča pač nikdar ne počiva in dogodila bi se bila lahko tudi kje drugje in komu drugemu. Najbolj neumestno bi pa bilo, ako bi hotel kdo iz nesreče kovati kapital proti Sokolu. — Hlapec, ki je včeraj smrt« no ponesrečil, se piše Jurij Pušnik in ie doma s Tolstega vrha pri Konjiah Doma zapušča mlado ženo, ki je bila o nesreči obveščena. Prebivalstvo jc grozna nesreča globoko pretresla. Mladi mož je prišel v Trbovlje iskati kruha, našel pa je smrt na tak tragičen način. Naj v miru počiva. t— Konert. Pevsko društvo »Zvon« pri« redi v četrtek 29. t. m. v Sokolskem domu konert. Na vzporedu so skladitelji: Pre« mrl. Adamič, Sch\vab, Dcu, Velko Novak, F. S. Vilhar in Kimovec. Zbor »Zvona« slovi daleč na okrog kot eden najboljših in se nam obeta velik glasbeni užitek. Iz Braslovč br— Majniški izleti. Tudi iz naše šole so pohiteli višji razredi na majniški zlet. 5. in 6. razred sta jo mahnila v zeleno Posavje, v Rajhenburg, kjer so si ogledali vso zanimivosti kraja in vzorno gospodarstvo trapi-stov ter bili deležni mnogo sladkih dobrot. 3. hi 4. razred sta se podala na Goro Oljko, krasno razgledno točko Savinjske doio vseh krajih širne Dravske banovine; njesia duševni vodja, dirigent Kumar pa prihaja k vajam celo iz Zagreba, medtem ko je nastavljen pevovoljev namestnik g. Pertot v oddaljeni Muti. Kljub raztresen osti in oddaljenosti pa je zbor kompakten, priden, požrtvovalen. Kadar ki>če pevce in pevke pevska vaja. um-ejo premestiti vse ovire. Niti stalnega lokala za vaje nima UPZ Potemtakem je ta zbor brezdomec. A ljubljanska tovariška društva mu vedno rada ponudijo svojo streho. Najčešče uživa gostoljubnost »Glasbene Matice«, če pa ima ta prostore zasedene, sprejme pevke in pevce »Ljubljanski Zvone. Pet let je preteklo odkar goji UPZ slovensko, jugoslovensko pesem. Povečini moderno, sodobno Kompozicijo za mešani, pa tudi za ženski zbor. Pcnajveč skladb, ki jih je zbor doslej izvajal, je bilo naštudiranih iz rokopisa. Zato so izvajanja UPZ — to poudarjamo po priznanju skladateljev — v posebno bodrilo našim komponistom. V petih letih se je močno utrdil, se povzpel kvišku in se uvrstil med naše najbolj delavne pevske organizacij©. V tem razvoju je pomenilo lansko leto nekak dosedanji višek. Pred nekaj dnevi se je vršil občni zbor, ki je pokazal uprav sijajno sliko živahnega udejstvovanja te pevske družine. Naj naveder/io najzanimivejše podatke: Zbor šteje 82 sodelujočih: 41 članov, 41 članic. Imel je 02 dni pevskih vaj. Če se sestanejo člani k vajam, vadijo ves dan,-oesto po 8 ur ali še več. Pohvalno omenja- misija, ki je slike obešala, skušala zlasti starejša dela odstraniti, ker niso dobro spadala v okvir razstave in ker bi moral marsikateri živeči umetnik ostati nerazstav-ljen, če bi se bila razstavila vsa doposlana dela starih. Tako se je zgodilo, da je izostal n. pr. šubičev »Sveti Jurij«, kakor bi bilo nemara bolje, če bi se bilo isto zgodilo z njegovo »Samo«, in da se ni razstavila edina Groharjeva slika, ki je bila vrhu tega še zelo slabo opremljena. Na vprašanje, ali londonska komisija izbirala zgolj po kvalitativnem načelu, moram odgovoriti, da se to ni zgodilo, kajti držala se je principa, da pokaže čim več imen. Tako je hotela reducirati osebne zamere na minimum ter dati zlasti mlajšim umetnikom možnost, da se v Britaniji uveljavijo in dobe priliko, kaj prodati. Zato je razumljivo, da so n. pr. pustili nerazstav-ljeno katero delo Mateja Sternena, ki je zastopan s 4 slikami; zato pa je dobil prostora kateri mlajši umetnik, ki je zastopan z eno samo sliko. Glede tega moram torej reči, da so naši londonski prijatelji postopali kot zelo obzirni gostitelji in da bi bilo razburjenje med umetniškim svetom brez-primerno večje, če bi bili obešali po drugih vidikih. Drugo vprašanje je, ali je ta obzirnost umetnosti sami koristna; vidim pa, da se je tudi zagrebška žirija ni mogla otresti. — Gospod profesor, koliko je bil pri dokončni določitvi del za razstavo udeležen g. Ivan Meštrovič, čigar ime se pri nas če-šče omenja v zvezi s to razstavo? — G. Meštrovič je prispel v London tik pred otvoritvijo razstave in ni imel z nje aranžmanom nikakršnega posla. Kakor v Zagrebu, je bil g. Meštrovič tudi v Londonu med vsemi težavami, ki smo jih imeli z razstavo, mirni pol in objektivni arbiter, ki mu je čast in prospeh celotne jugoslovenske umetnosti predvsem na srcu. Nespodobno je, da se njegovo ime spravlja v zveze, na kakršne moram misliti ob tem Vašem vprašanju. Zlasti njemu, če ne njemu edinemu gre hvala, da je bila naša razstava v Londonu sploh mogoča! — Javnost bi posebe zanimalo, zakaj ni bil v Londonu razstavljen Dolinarjev kip »Mojzes«, ki je bil z znatnimi stroški prepeljan na Angleško ? — Že preden sem prispel v London, sem izvedel s strani londonskega odbora, da se Dolinarjev »Mojzes« ne more razstaviti zaradi pretesnih vrat in hodnikov v razstavnih prostorih. Priznati moram, da se mi je ta trditev zdela tako čudna, da je nisem mogel razumeti, dokler se nisem v Tate Galery sam preveril, da res ni bilo mogoče namestiti kipa zaradi tesnih, ostro vlomljenih hodnikov. Londonska komisija je nameravala ta kip postaviti pred galerijo na prostem, a je to namero opustila, ker se ji kot reprezentant jugoslav.. . kiparstva, ki ima v Vel. Britaniji mnogo občudovalcev, ni zdel primeren, čemur se je bilo težko ' upirati. Glede stroškov pa je znano vsakemu udeležencu razstave, da jih krije pripravljalni odbor. — Naposled, gospod profesor, še to vprašanje: Kako presojate uspeh razstave na podlagi dosedanjih londonskih kritik? — Razen londonskih dnevnikov takoj po otvoritvi razstave, o katerih ste že poročali, nisem bral nobene druge kritike. Prav pred kratkim so »London News« prinesle celo stran ilustracij z naše razstave, na strokovne ocene v revijah nam bo pa treba še počakati.------b. mo. da so večino vaj imeli v prostem času ob velikonočnih, vsesvetnih, božičnih, seme-stralnih počitnicah itd. Le majhen odstotek dni je bil odvzet šolskim dnevom. Odbor, ki ga tvori ljubljansko učiteljstvo, je imel lani pod vodstvom upravitelja Tita Gr-čarja z Barja in tajnika Župančiča iz Ljubljane 39 sej. V preteklem letu je zbor nastopil na 19 prireditvah v naslednjih krajih: Ljubljana, Maribor, Celje. Ptuj, Trbovlje, Zagreb, in v sedmih mestih bratske češkoslovaške republike v Č. Budjejevicali, Plznu, Pragi, Hradcu Kralovem, Olomucu, Brnu in Bratislavi. V nekaterih krajih je imel no več prireditev, n. pr. koncert in matinejo. V Ljubljani pa je nastopil tudi pri Masary-kovi proslavi, ki jo je aranžirala JČ liga.' Občni zbor je ugotovil s hvaležnostjo naklonjenost. ki jo uživa UPZ v vrstah javnih oblastev: banske uprave, prosvetnega šefa in drugih uradov; ob času turneje je bil deležen moralne podpore češkoslovaških uradov in organizacij v republiki, v Ljubljani pa konzula goSp. dr. Resla. Takisto je našel lepo podporo v javnosti, pri svojih pevskih tovariših, v skladateljskih vrs'ah in v učiteljski organizaciji. Zanimivo je, da je po češkoslovaški turneji izšlo iz vrst naših skladateljev več klenih in zdravih misli, in žele še večji razmah UPZ. Posebno tehten je članek skladatelja E. Adamiča, ki je sprožil v »Učiteljskem Tovarišu« mnogo pobudnih misli in nasvetov. Kardinalna zahteva v korist zbora pa je, da ce namestijo vsi člani čim bližje Ljubljani, tako da bo zboru omgočen študij s kar najmanjšimi žrtvami. Prosvetna oblast naj bi pri bodočih oddajah prostih mest up-ištevala ta nasvet. Šele tedaj se bo mogel zbor kar najjačje razmahniti. Preverjeni smo, da ne bo ostalo pri samih željah, saj je zbor na zadnji turneji opravljal poleg propagande za sodobno jugoslovensko zborovsko umetnost tudi veliko narodno-zbllž-evalno misijo, ki je utrdila in še poglobila presrčne vezi med našo državo in severnimi brati. S podporo državnih oblasti bo zbor vršil svojo kulturno misijo tudi nadalje, saj je po umetniških sposobnostih za to kakor poklican. Uprava UPZ za prihodnjo društveno dobo se je sestavila tako-le: predsednik Drago Zupančič, strokovni učitelj na ljubljanski gluhonemnici; pori predsednica Mica Kovačeva; odborniki: Mina Selanova, .Tosipina Mihelčičeva, Vinko Rupnik, Gabro Lumbar, Zora Rakova, Ivan Primožič, Maks Jovan in Ludvik Tavčar. Učiteljskemu pevskemu zboru k njegovemu petfcftnemu jubileju, kakor tudi njegovemu dirigentu Kumru k desetletnemu vodstvu v učiteljskih -pevskih zborih, iskreno čestitamo in mu želimo še nadaljnjih lavorik! —nč_ Kaj pa Vi pravite? Ko sem onokrat v »Slovencu« čital poročilo o mariborski premieri KraU gherjeve »Na fronti sestre Žive«, sem sedel in sem začel razmišljati o tem, kako pogostem je Bog ljudem, ki jih je poklical za žrece in zvonarje v du; hovno službo slovenskega pismenstva, pozabil dati s seboj vsaj trohico jas* nega, urejenega duha in pa vsaj tro= hico nagona za čistost in lepoto slo* venskega jezika. (O slovnici niti ne govorim, slovnica je ena tistih reči, ki niso od Boga, in se je mora vsakdo kar sam malo naučiti.) Naj nikar ne prepišem vsega tega poročila, ki se prav za prav od začetka do konca čita kakor kaka satira na slog in nivo s!o= venskega kulturnega poročevalstva, in naj mi bo dovoljeno, da uberem samo dve, tri jagode s prepolnega grozda: *Vznikališče konflikta je v robustno; elementarni dr. Rojnikovi naturi. ozna; čilnjeni z izrazi podzavestne neubrz: dane gorkosti.« »Zlasti se je to posve= dočilo v naletu govora, ki je mesto= | ma povzročil vtis neprijetne motnje.« »Nekaka mistična tajna, obeležena z vtisi nečesa strahotnega in neodstir= Ijivega...« »V sporednejših vlogah so se uveljavili..In da bo mera polna — fini s coronat opus — je ne: srečni, dobrodušni, nič hudega sluteči pisar nazadnje pridejal še majhno re= fleksijo o vprašanju jezika samega: »v tukajšnjem časopisju se je sprožilo vprašanje slovenščine na tukajšnjem odru. Stvar je docela enostavna: kdo bi dvomil: so napake; kdo bi zdvajal: so tudi prizadevanja. Brezdvomna in očitna.« No, človek ne bi dejal, da je vse to skupaj kaka mistična, strahotna, »ne* odstirljiva« tajna. Na misel mi prihaja tista globokoumna katekizemska sentenca: Ustvariti se pravi, iz nič kaj narediti. Le kaj se neki pravi, iz česa narediti __ fr. Nova številka „Zborovu Izšla je druga številka šestega letnika zborovske revije »Zbori«, ki sedaj po »Novi Mimiki« edina (poleg Ie cerkveno glasbo goječega »Cerkvenega Glasbenika«) priobčuje zborovske skladbe in tudi solospeve s spreinljevanjem klavirja. Ta številka obsega v literarni prilogi, ki .je slejikoprej prav zanimivo sestavljena in daje dober pregled naše glasbene kulture, najprej posvetilo sedemdesetletniku dr. Jos. Mantuanijiu i.z peresa Vladimirja Pfeiferja (s sliko), jx>.tem nadaljevanje dr. Vurnikove "razprave o kritiki, Ivana Hladnika poročilo o finančnem stanju naših pevskih društev in slednjič bogato zakladnico poročil iz našega domačega glasbenega življenja. Poleg sliike dr. Mantruanija komentirata tekst še fotografiji pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« oli 25-letnici in portret Ignacija Hladnika, k,i slavi letos petdesetletnico svojega glasbenega udejstvovanja. Muziikalni del prinaša dve hanmoniizaciji narodnih napevov »Teče mi vodica« v predelavi O. Deva in »Čergo moja čergice« v priredbi Vasilija Mirka. Ivan Ocvirk je prispeval preprosto melodiiozno »Sunce« za mešani zbor, Alojzij M helčič nabožno »Večerni zvon« za glas, violino In orgle. S sodobnejšimi sredstvi operira Blaž Arnič v • dramatični Župančičevi »Klš«, kj bo pač delala zborom radi ve*čjih zahtev intona-cijske težkoče. Slednjič prk>bou.je -urednik Zorko Prelovec svoj samospev »Prišla ie 'jesenska noč«. Pesem, ki je dobro občutena, ne bo delala nitii pevcu niti pianistu posebnih težav ter se bo gotovo hitro priljubila. »Zbori« vrše sedaj že šesto leto požrtvovalno svoje nehvaležno delo oranja naše muz^kalne kulture. Pri tem se morajo ozirati na levo in desno, da ne odbijejo nikogar, čigar muz.ikalno na-ziranje bi moglo priti v nasprotje z urednikovim. Zato najdemo v njih skladbe najrazličnejšega sloga in smeri, deloma dokaj moderno usmerjene, deloma .namenjene najbolj preprostim podeželsk™ zahtevam. Vsekakor je mogoče ta list pripročiti vsem, ki se zanimajo za našo zborovsko glasbo, im jih nenehoma opozarjati nanj. l. m. Š. Francoske književne novosti Krog ljudi pri nas. ki čilajo francoska, postaja čedalje širši, zato bomo pole^ nem-kih še skrbneje ko doslej beleži tudi važnejše francoske knjižne novosti. Nenavadno zanimanje vlada danes za življenjepise velikih mož in žena. Ne mine skoro teden, da ne bi izšla kakšna »roma-niziirana biografija-. Izmed najnovejših naj omenimo Camilla Manclairja »Heinrich Heine«, Rcsnyja »La vie amoreuse de Balzac, Rogersovo biografije W. Whitmanna. L. Latzarusa »Beamarchais«'. H. Iswol.sk i s>La vie de Bakounine«, Joseph Delteil »Don Juant. Nepregledna je vrsta novih romanov. V zadnjem času se posebno omenjajo: roman Fr. Lefčvra »Samson, fils de Samsone; Chardonne. »Eva on le Journal interrompu«, Drieu la Rochelle >Un femme & sa fenetrer, Jean Prevost »Les freres Bouquinouant<, Lucienne Fabre »Orientale 1930?, Claude Aret »Maverling«. Svojevrstne so n. pr. tele nove knjige: Leon Daudet, >29 mois d'exiL, ta zaradi tega, ker jo je spisal eden najduhovitejših nezadovol jneeev in zanesenjakov moderne Francije. Pietra Nennia »Six an6 de guerre civile en Italie«, ker nas globlje seznanja s fašizmom, Rolanda Al;xa »La nouvelle jeunesse«, ki objavlja odgovore' na anketo o današnji mladini, potem politična studi ia B. de Jouvenela »Vers le« Etats - Unis d' Europe«, ker se bavi z aktualnimi vpra sanji, ki nas vse zanimajo. — V eubskripcijo sta dani dve novi knjigi Paula Valeryja »Litterature« ln »Cahier B. 1910«; duhoviti Alain je zbral svoja nova literarno - filozofska razmotrivanja v zvezku »Entretiens au bord de la Mere, Julien Benda je napovedal novo knjigo >Apposi-tions«. . Med novimi nemškimi knjigami Hermann Babr je izdal svoj novi roman, ki se imenuje >Oesterreich in E\vigkeit:. Avtorjevo znano ime bi utednilo marsikoga zapeljati. Knjiga pa je po sodbi objektivne kritike dovolj označena s črnožoltim ovojem in dvojnim orlom. Katoliški pisatelj Bahr razvija v nji ideologijo »večne Avstrije«, kar močno diši po habsburščini. Kot važnejše leposlovne novosti se označujejo: Mechtilde Lichnovvski »An der Lai-ne«, Jos*f Ponten jVVolga, \Volga«, K. H. VVegerl, »Brott, Natban Asch, »Der 22. Au-gusts, izmed prevodov pa Gals\vorthyja roman »\VeIibriider«, H. G. Wellsa »D^r Apfel vom Baum der Erkenntnis«, R. Al-dingtona vojni roman »Heldentod-. Zlasti mladim ljudem utegne dati mno go pobude knjiga Klare Ebert - Stechlin-ger »Helden des VVillens«. Pisateljica je tu nanizala vrsto življenjepisov raznih mož in žena, ki so se s svojo močno voljo povzpeli iz nizkih razmer v višine uspeha in slave, ali ki so drugače pokazali, da umejo z v >-ljo premagovati ovire v življenju. Kadilci so dobili svojo knjigo v spisu Egona Ca<^ sarja conte Cortija >Die trockene Trunken-heitr (pri založbi >InseL), ki je kiulturno-historično prav zanimiv spis in p>ve vse, kar se je doslej zapisalo za ali proti tobaku. Iz naše mladinske književnosti Novo delo o materi. Izšla ie knjižica Ljudmile Poljanec »Matic, (Upjasbil Vasilij Mirk) Vscbuie tri iirsko-drainatske slike, ki so jih lani otroci z lepim usDehom vprizorjli v mariborskem cie-dališču. Niso niti Datetično-dolsioča^ne de-klamaciie. niti igrice s kakim šablonskim dramatskim zapletlia.iem: originalne so v mehkem soelas.iu lirsko simbolične besede in vse Dovzdisujoče slasbe. Vredne so. da so izšle. Ime Ljudmile nam iamči za lirsko nežen izraz: misli se voljno uposriba.io namenu, proslaviti mater. Skladbe, nameniene predvsem šolam, ki bi sličice vprizorile nrrda tudi ob koncu šolsketra leta. so prav leče. Koinponirane so v narodnem duhu — nastopa tudi koroško narodno kolo — in so zelo melodiozne. Izkušnja ie Dokazala, da so se jih otroci-igralci radi in hitro naučili ter jih še danes preDeva.io. »Mati« je izšla kot brošurica v samozaložbi in je zelo poceni. Kupujejo naj jo otroci in poklanjajo kot darilo materi. Brošurica in skladhe se naročajo na naslov* Mirk-Poljanec. Maribor. Gosposka 52. Milica Schauo. Najnovejši ruski romani in drame V mesečniku »Osteuropa«, ka izhaja v Berlinu, objavlja priznani nemški poznavalec ruskega slovstva Arthur L u t'h e r, avtor velike »Zgodovine ruske književnosti«, svoie vedno zanimive preglede ruskega duhovnega življenja. V majniški števii-kj označuje nekatere novosti v ruskem pripovedništvu; ker ie pri nas zanimanje za književnost tega naroda prav živahno, objavljamo v izvlečku najznačilnejše iz Lu-throvega poročila. Aleksjei Tolstoj je objavil prvi zvezek svoiega romana »Peter I.« Tolstoj, ki je v inozemstvu zaslovel po senzaci.ionalni drami »Rasputin«, ki pa je manj znan kot opisovalec stare vaške Rusije, se je pripravljal že dolgo časa, da bi spisal roman o velikem carju. Prvi del njegovega romana obdeluje Petrovo mladost. Delo slon na te. meljitem proučevanju zgodovinskih virov. Nekatere osebe so opisane zelo dobro. Peter se nam razodeva kot divji, svojeglavnj mladenič, kj se ne zna obvladati in ki bi hotel s svojo voljo (prav za prav s svojimi muhami) magari skozi zid; mladenič, ki nasprotniike preganja z rafinirano okrutnostjo in ceni prijatelje le tako dolgo, dokler delajo po njegovi volji. Mladostna osebnost nastajajočega ruskega carja je v romanu A. Tolstega nenavadno živa in pristna, vendar Luther vprašuje, kako je mogel iz mladeniča s takimi lastnostmi postati tisti Peter Veliki, ki jc Rusijo popolnoma preobrnil in jo znova izoblikoval? Taka mladost ie bolj priprava za Ivana Groznega, nego za Petra Velikega. Toda pisec se gotovo tega zaveda, zato bo posebno zanimivo, kako bo v nadalinem delu orisal prehod iz mladostne vzkipelosti k drzni moški odločnosti zrelejših let Nedavno umrli Vladimir Majakovskij je dodal prejšnji drami »Stenice« novo fantastično dramo »Parno kopališče«. Učenjaki so iznašli nekak stroj za premikanje časa, tako da lahko z n.iim čas ustavijo, ali pa ga obrnejo v poljubno smer in mu dajo želeno hitrost. Tako se zgodi, da sc znajdejo v letu 2030 ljudje iz prejšnjih časov, ined niimj komunisti iz leta 1930. Ta bur-kasti domislek daje avtorju možnost, da ustvari razne situacije in kritizira sedanje razmere v sovjetskem paradižu. Lutner sodi, da ie Majakovskij v svoji kritiki sedanjosti preveč okoren in zato odreče na vsej črti; pomaga si s praznimi, premlačni-mi dovtipi in ne pride s svojo satiro nikamor ven iz komičnih zapletliaiev. Novi roman Anatola Marienhoia »Obrit človek« je po Luthrovi sodbi slabši od romana »Ciniki«, ki ie nedavno izšel v nemškem prevodu pri berlinskem Fischer.iu Od vsega .ie ostalo samo avtorjevo veselje z umazanim in grdim, zato je tu vse polno opisov, kj normalnemu človeku vzbujajo uprav fizičen stud. Vrhu tega očituie Ma-rienbof neznosno jezikovno nareienost; rabi novotvorbe, ki se ne dajo prevesti v noben jezik. Sicer je njegov roman izraz hudega »mačka« po opojnosti revolucijske zanešenosti. Gladiko obriti moškj obraz je simbol pomeščanjene revolucije. Na koncu pravi eden izmed junakov romana- »Ali se vam ne zdi, tovariš, da smo osemnajstega leta hkrati z našimi ruskimi bradami obrili tudi srca? Ali nj naše srce prav tako gladko in plešasto, kakor naše čelo.« Znaten talent, ki v novi ruski književnosti mno«o obeta, je O. Savič. Njegov roman »Imaginaren pomenkovalec« ie vzbudil v Rusiji in izven nje upravičeno pozornost Pomeni vrnitev k psihološkemu romanu Leva Tolstega in Dostojevskega. Imaginaren pomenkovalec ni nihče d>rug ko — Smrt, sila, nasproti kateri se vse človeško dejanje in nenanje vidi majhno in nesmiselno. Podoben motiv najdeš v Tolstega »Smrt; Ivana Iliiča«. Neznatni sovjetski uradnik Peter Petrovič Obydennyj (Vsakdanji) živi svoje mirno pusto življenje, dokler se nekega dne ne znajde pred mislijo, da bo treba kmalu umreti. Umreti, izginiti, biti naenkrat nič? Ta misel vzvi-hari vse njegovo življenje; pod njenim vplivom jame zanemarjati službene dolžnosti, poneverj neki denar in naposled umrje zadet od kapi. Preprosta fabula, enostaven junak in vendar pravi Luther. da je v novejšem ruskem pripovedništvu le malo knjig, ki bi se dale primerjati s Saviče-vo po pronicavosti pripovedovanja in globini duševne razčlembe. V nji je mnogo brezčasovnega in splošnočloveškega, kar daje Savičevemu romanu posebno va®* nost. Razgovori z imaginarnim pomenko« valcem niso monologi z neko nemo abstrakcijo, marveč ima ta skriti tovariš vedno poteze kakega človeka iz junako« vega okolja; najčešče je to Obydenyjev podnajemnik, igralec Cerkas, vendar ne kot resnična os^ba, marveč kot dvojnik, kot njegov privid. Roman Kuklina »Kratkoročni« je vzbudil v Rusija veliko pozornost in ostre napade. Odigrava se v krogih Rdeče vojske, pa ne tiste, Jci jo poznamo Lz drugih, n. pr, Bablovih spisov, marveč iz rdeče vojske, kakršna je danes. Iz njega diha to, kar iz vseh drugih povesti iz vojaškega življenja: toga disciplina, vaje in napori, pri katerih človek ni udeležen z dušo, kasarniške vzdušje, puščoba majhnih mest v provinci. Dojeniljivejšj si mimo tega ustvarjajo svoj svet, svoj fantastični paradiž. Pravoverni komunistični kritiki so planili po Kuklinu. Da ne bi bil rdeči vojnik drugačen, kakor so ostali vojaki na svetu, torej kapitali-stično-buržujski brambovci?! Kuklin je pokazal v romanu, kam vodi filozofija mehanske kolektivizacije; nji nasproti ie postavil »neizrabljeno prasilo, ki puhti i Z gozdov in močvirij.« To je kopica »literarnih« romanov, V zadnjih letih pa se je v Rusiji na široko razbohotilo tudi zabavno pripovedništvo, ki mu ni zvezda vodnica umetniška kvaliteta, marveč osuk, duševna višina jn duševno zanimanje širokega občinstva. Sicer nadarjena pisateljica Vera Inber se čedalje bolj pomika v to smer. Zelo zabaven pisatelj te bire je S. Gumilevskij, čigar roman »Ljubezenska igra« je dober primer takega tipa pripovedništva, ki se sicer bolj nego umetniški, literarni spisi ozira na željo političnih krogov, češ, da bodi pripovedovanje kar moči tendenčno. Tudi nekož toliko obetajoči Panteleimon Romanov, s« razvija v smer zabavnega pripovednika, ki so mu predvsem važn; napeti zapletlja« ji, preko katerih razpreda svoje tendence, kakor pajek mrežo, Potrebi po senza-ci.ionalnosti se je vdinjal Sergej Maleškin, ki ie spisal erotičen roman »Potepuška«, v katerem je očitno pokazal, da mu ne gre za erotične probleme, marveč vidi y erotiki zgolj dražilo. Potepuška je hči v revo-lucijskih bojih 1. 1905. ubitega delavca, ki ie prisegla večno maščevanje nad izkoriščevalci. Maščuje se tako, da vabi ugledno gospodo v svoje naročje in takega od ljubezni omamljenega buržuja polije z žvep-leno kislino. V revoluciji postane kajpak vneta bojevnica za proletarijat in se poroči z vrlim rdečearmiicem, potem ko izroči čeki graščino, na kateri je služila kot kuharica. Knjiga je polna opolzkih strani ia neokusnih podrobnosti presenečenja z žveplcno kislino; nje moralični konec pa seveda ustreza zahtevi, da imej vsaka povest proletarsko tendenco. Ni li možitev te Mesaline z »vrlim rdečearmejcem« moralen odpustek za tolikere maščevalne objeme? Moški pedant tej knjigi .ie roman Rurika Ivneva »Junak romana«. Ta junak je takisto pote-puh, ki opravlja najrazličnejše, ka.ikrat vrlo sumljive posle jn ima za ženski spol — slabi spol neodoljiv mik. Njemu nasedajo ženske kakor muhe na litn. Najzanimivejše pa je to, da se dejanje odigrava v inozemstvu; pri tem se nam nudi prilika, da spoznamo, kako si sovjetsko-ruski pisatelj v svoji omejenosti, ozkosrč-nosti m mržnji do zapada predstavlja »kapitalistične dežele«. Umljivo je, da so te slike iz tujine ka.ikrat sila naivne; tako so pisali v časih, ko ni bilo goste mreže občil, tiska in svobodnega potovanja. Pri tem si je Ivnev posebno privoščil ruske emigrante, s katerimi prihaja rdeči »Junak roma-na« v stike. No, o dejanskem stanju emigrantov imamo vse bolj zanesljiva pričevanja. Nov! roman Vladimirja Širina »Lušinov zagovor« znači zopet velik korak naprej v razvoju tega izredno nadarjenega pisatelja i-z emigrantskih vrst. V njem zopet opisuje življenje berlinskih pribežnikov, prav tako kot v svojem prejšnjem romanu »Mašen-ka«. M. Aldanov je dal v romanu »Zaključek« živopisano sliko intelektualne Rusije tik pred revolucijo. Opazen je takisto roman V. Irezkesa »Hladno oglje«, ki se dogaja v stari Rusiji. B—o. Tehnični del rubrike urejuje avtotchnični oddelek Vacuum Oil Companv. d. d. Avtomobilske dirke in reklama Pri interesentih, ki nameravajo kupiti avtomobil ali motorno kolo, igrajo rezul« tati raznih avtomobilskih oz. motocikli« stičnih dirk precj pomembno vlogo. Bo* doei lastniki motornih vozil navadno za« sledujejo delj časa razne vesti o dirkah in si skrbno zapomnijo, katero vozilo je zmagalo in koliko kilometrov na uro je naoravilo. K tej klasifikaciji prihaja pn nas v poštev še lepa oblika karoserije, ki tudi tako odločilno vpliva na sklep za na« kup vozila. . . . Razume se, da izkoriščajo evropske to« varne avtomobilov ta psihološki moment interesentov. Znanim d.rkacem dajejo svoje dirkalne avtomobile ne le brezplac« no na razpolago, ampak jih se bogato na« oradc za vsako zmago. Te uspehe najde« mo potem zabeležene v raznih časopisnih oglasih in prospektih. 'Tako v Evropi! V Ameriki pa je v tem oziru precej drugače. Če pogledamo oglase v ondotnem časopisju, bomo le red« kokdaj zasledili oglas o kakem uspehu na avtomobilski dirki. Predvsem pogrešamo tkzv. tvorniške teame in industrijske klase, ki na evropskih dirkah nikoli ne manjkajo. Ta ameriška pasivnost se vidi na prvi mah mogoče kakor nedovoljno zanimanje za avtomobilski šport. Vendar temu ni tako: Američani so strastni športniki le pri dirkah se to ne pokaže preocitno. Za« to ni čudno, da prirejajo v Ameriki mno« tjQ mani avtomobilskih dirk kakor vtv« ropi. Vsako leto imajo le kakih o do 6 res velikih prireditev, vse druge dirke pa so bolj lokalnega značaja. Velike dirke prireja American Automobile Associa« tion t j. zveza lastnikov avtomobilov, v kateri sploh niso direktno zastopane to« varne avtomobilov. Te dirke se torej pri« rejaio na pobudo zasebnikov. Nagrade pri teh dirkah pa so za naše razmere na« ravnost ogromne in znašajo mnogokrat od 10—">0 000 do!arje\. Zato je razumljivo, da imajo v Ameriki dirkače, ki se bavijo s sodelovanjem pri takih dirkah kot po« klicni ljudje. Kako pa vplivajo ameriške tovarne av« tomobilov na kupce? Oglasi in notice ka« kor n. pr. »naš serijski avtomobil X. je prevozil progo med mesti A. in Z. po ze« lo slabih cestah in dežju, ter pnsel brez defekta na cilj«, so zelo česti. American namreč taki reklami bolj veruje, ker je zanj mnogo važnejše, da vzdrži avtomobil velike napore, kakor če dirja z zelo veli« ko hitrostjo. Zato nrirejajo ameriške tovarne zelo por,ostoma takšne vožnje, ki se vrše po najslabših ccstah na velike razdalje. Na« dalje prirejajo nepretrgane (nomstop) vožnje, pri katerih morajo vozači pod strogim nadzorstvom doseči vnaprej do« ločeno povprečno hitrost na uro. Te vožnje in taka propaganda imajo še nek globlji pomen. V Ameriki se v sploš« nem ne sme voziti prehitro. Maksimum /naša okrog 50 km na uro. Zato pa je avtomobil pri Američanih v rabi in mora praktično vzdržati večje napore kakor pri nas. Hitrost avtomobilske vožnje je si« ccr tudi pri nas maksimirana, vendar ne smemo pozabiti, da je v tem oziru kon« trola v Ameriki strožja. To seveda zelo dobro vedo evropske tovarne avtomobilov in zato je način re« klame. ki jo delajo, razumljiv, tembolj, ker služi veliko število osebnih avtomo« bilov v Evropi bolj športu, kakor pa ne> obhodnim prometnim svrham. Bati iz lahke kovine V zadnjem času se bati, posebno pri motorjih motornih koles izdelujejo iz aluminijevih zlitin, ki so kot gradivo dale tako dobre rezultate, da ima večina mo« torjev, ki prihajajo zdaj na trg, bate iz lahke kovine. Z motorjem, ki ima bate iz lahke kovi« ne, moramo voziti prvih tisoč kilometrov posebno pazljivo. Ne smemo pustiti, da bi motor takoj na prvih vožnjah delal z največjim številom okretov, ker se mo* rajo plohe, ki se tarejo, izgladiti, sicer bi sc motor lahko pokvaril. V tem času sc morajo posamezni deli motorja tudi izdat« neje mazati. Če bi bilo treba pozimi »drezati« na uplinjaču, naj se to stori le tedaj, kadar jc neobhodno potrebno. Ako dovajamo v cilinder preveliko količino goriva, bo ta izprala plast olja s sten cilindra in bat v cilindru bo začel tolči; razen tega lahko počijo obroči na batu. V primeru, da bi sc moral očistiti mo« tor, ki ima bat iz lahke kovine, od zoglc« nelih zaostankov, je treba opraviti to delo zelo previdno, da ne poškodujemo bata. Potem ko vzamemo cilindcr iz okrova motorne gredi, velja staviti med ojnico in zgornji rob karterja cclc in čiste krpe. Te ščitijo bat pred slučajnimi poškod« bami. Za odstranitev zoglenelih zaostankov nc smemo rabiti ostrega orodja. Za gladitev površine bata naj se nikdar ne uporablja korundov papir, ker ostane lahko korun« dov prah na površini in razje teroče se plohe. Velikopotezen načrt za gradnjo cest. Francoska vlada je nedavno izdelala ve« likopotezen načrt za gradnjo cest, ki bi se imel izvršiti tekom petih let. Dosedaj nja dolgost cest na- Francoskem iznaša okrog 40.000 km. Po novem načrtu bi se podaljšala na 70.000 km. Produkcija avtomobilov v U. S. A. Av« tomobilska industrija v Zedinjenih drža« vah Severne Amerike je izdelala v deccm«' bru 1. 1. 120.064, v januarju t. 1. 273.170, v februariju 323.962 motornih vozil. Od tc« ga števila odpada največji odstotek na proizvode Fordovih tovarn in na Chevro« letove avtomobile. Obe družbi namera« vata povečati tekom tega leta še nadalje svoji produkciji. Ford sam je v svojih tovarnah izdeloval začetkom marca 6000 avtomobilov dnevno. To produkcijsko šte« vilo hoče povečati na 9000. Tovarne Chcv« rolet pa hoče doseči letno produkcijo 1,400.000 vdzil. Obrat pa nameravajo po« večati tudi tovarne Chrvsler. Nova avtomobilska cesta. Med Kolnom in Bonnom so dogradili novo cesto, po kateri je vožnja prepovedana konjski vpregi, dvokolesom in motociklom. Avtobusi na Švedskem. Na Švedskem je avtobusni promet zelo razvit in vozijo razne avtobusne družbe na progah, ki dajo skupno dolgost 70.000 km. Če primerjamo to dolgost z dolgostjo železniške mreže na Švedskem, vidimo, da je avtobusna mreža štirikrat večja od železniške. Previdni in neprevidni vozači. Velika zavarovalna družba je ugotovila, da spa« dajo med najsmelejše vozače igralci, zra= koplovci, mornarji in — pisatelji, med previdne avtomobiliste pa dirkači in re« korderji. Nova zračna proga Zagreb«Praga. Te dni se je mudil v Zagrebu ravnatelj češke ■račne službe ing. Součes, ki se je pogajal zaradi otvoritve zračne proge med Prago, Zagrebom in hrvaškim Primorjcm. Na tej progi bi imeli leteti češki in naši aero= plani. Prvi let naj bi se vršil okoli 15. ju« nija. Leteli bodo veliki Fordovi aeroplani s tremi motorji po 1000 k. s., ki so zelo udobno urejeni. V njih je prostora za 14 potnikov, pilota, mehanika in radiotele* grafista. Za potnike so urejene zelo lepe kabine in še poseben mali salon. Širina kril teh avionov znaša 24 m, višina aviona okrog 4 m. Aeroplani, ki so last češke zrakoplovne družbe, bodo leteli iz Prage v Zagreb, odtam pa pojdejo naša letala do Sušaka. Ker je v letnih mesecih dotok Čehov na hrvaško Primorje zelo velik, ie unati, da bo ta nova zračna proga zelo dobro obiskovana. Avtomobilska industrija v Rusiji. V Nižjem Novgorodu bodo v kratkem začeli graditi velike avtomobilske tovarne. Načrte so napravili v Ameriki, kjer so se mudili ruski tehniki nad pol leta. Ti tehniki bodo zdai prevzeli vodstvo domače tovarne. Letna produkcija ruske tovarne bo znašala 120.000 avtomobilov. Angleški Tourist Trophv. Dirke za angleški Tourist Trophy se bodo tudi letos vrši-, le na otoku Man. Prireditelji so razpisali nebroj nagrad, ki bodo gotovo privabila mnogo znanih vozačev. Za sedaj so se prijavili vozači iz Italije. Švice, Švedske, Belgije. Avstrije in Španije. Največ vozačev bo seveda domačih ki se jim bodo pridružili še motoristi iz angleških dominijonov. Nemci se za sedaj še niso prijavili, vendar pričakujejo prireditelji, da bodo tudi nemški motociklisti sodelovali pri teh velikih mednarodnih dirkah. Avtobusi se bolj izplačajo kakor tramvaj. V nemškem mestu Wiesbaden so pred letom nadomestili tramvaj z avtobusom. To podjetje, ki je last mestne občine, je izika-zalo v svoji prvi bilanci dobiček tOO.OOO mark, medtem ko so bili bruto - dohodki 3,421.486 mark. SOKOL Ljubljanski Sokol, matično društvo našega Sokolstva Do polagalo v nedeljo obračun o svojem delu tekem zime. Javni nastop se bo vršil popoldne ob 15. uri in pol popoldne na letnem telovadišču v Tivoli z zelo pe^riin vzporedom prostih vaj vseh oddelkov, tekme v odbojki med društvom Ljubljana II in Ljubljanskim Sokolom, orodno telovadbo ter s posebnimi točkami naraščaja »Gladijatorji« ter dr. Murnikovo »pohnezot, Gci jo izvajajo člani. V slučaju slabega vremena se vrši nastop 29. junija ob is!i uri. Sokolsko društvo Kamnik javlja, da se ie dosedaj priglasilo za vsesokj>Iski zlet skupno 21 članov in članic. Nadaljne prijave sprejema tajnik br. Prohinar. Otvoritev Sokoiskcga doma v Rušah. Izmed tr„-h sokolskih doinov, ki so v gradnji v območju mariborske sokolske župe bo dogotovlien prvi in izročen svojemu vzvišenemu namenu nov prostrani in lepi Sokolski dom v Rušah, kj bo otvorjen v nedeljo 29. t. m. Bo to v državi prva otvoritev sokolskega doma, odkar imamo Sokola kraljevine Jugoslavije. Pri tej priliki se vrši v Rušah delni župni zlet mariborske sokolske župe. Sokolstvo in Sokolstvu naklonjena javnost se naproša, da pohiti ta dan v Ruše, ki so od nekdaj slovele kot najmočnejša narodna trdnjava v Dravski dolini; bo to velik praznik, saj dobi številna ruška sokolska rodbina dolgo zaželjeni in prepotrebni lastni krov, pod katerim se bo vzgajala telesna in moralna moč,, zdravje, bratstvo in prava, resnična domovinska ljubezen. V nedeljo 18. t. m. so se bili zbralj v Beogradu vsi župni načelniki in načelnice k skupnemu zboru in so se ob tej prilik« določile vse podrobnosti za telovadni nastop na vsesokolskem zletu v Beogradu. Zborovanje je vodil savezni načelnik br. dr. Murnik. Podrobnejše, poročilo sledi. Sokol Črna pri Prevali<*h vabi prijatelje Sokolstva. telovadbe in naše dece. da po-setijo telovadni nastop Sokola v Črni, največji dosedanji nastoip domačega društva. Nastopilo bo 11 domačih oddelkov, t. j. okrog 110 telovadečih. Sodelovala bo rudniška godba pod vodstvom br. Skačctia. Prevoz s postaje Prevalje ie ueoden in stane 18 Din. oziroma 12 Din za člane planinskega društva, istotako .ie zveza na večerni vlak proti Mariboru in Slovenigradcu z avtobusom preskrbljena. Posebno so oa vabljena bratska društva iz Dravske. Mi-slinjske in Mežiške doline, da se našega nastopa polnoštevilno udeleže. Prijateljem planin se nudi prilika, da uobitiio v soboto. oziroma v nedelio 1. iunija na Peco ali na Plešivec in ob 3. popoldne posetijo naš javni nastop s sprevodom iz Mušentka. Na svidenje L juniia v Črni! >Sokolski Glasnik«. Izšla je 11. številka, ki jo smemo že uvrstiti med izrecne zlcilne številke, ker prinaša tak^j na prvem mestu zletna poročila, dalje na prvi strani reprodukcijo zletnega lepaka itd. Na 3. strani je zelo lep posnetek pogleda raz tribuno. Priobčeno je v tej številki predavanje br. inž. Ladislava Bevra o prosvetnem delu, ki ga je imel v ljubljanskem radiju pred nekaj tedni. Dalje pa so lam razni drugi zanimivi članki ter nadaljevanje popisa Srp-skih Lužic z mnogimi zanimivimi slikami. — Inseratni del se je zelo povečal, kar je vočigled razširjenosti tega centralnega glasila SKJ razumljivo, ker pride po vsej državi skoraj v sleherni večji kraj. Dopisi RUŠE.^Dne 21. t. m. je izročil višji pristav g. Štukeli tukajšnji starešini državne pošte cdč. Jerici Grizoldovi od Ni. Vel. kralja podeljeno ii odlikovanje, zlato medaljo, kot znak priznanja za vestno in marljivo službovanje. V svojem nagovoru ie poudarjal g. Štukelj. ria se čuti posebno počaščenega. ker mu ie bila poverjena izročitev odlikovanja tako odlični uradnici in narodni delavk: v staroslavnih Rušah. Končal je svoj nagovor s trikratnim nazdravotn na Nj. Vel. kralja. Svečanemu aktu je prisostvovalo leno število odličnega občinstva. ki ie odlikovani k zasluženemu priznanju prisrčno čestitalo. G. Hinko Pogačnik ie izroči! odlikovanki v imenu tukajšnjih industrijcev dragoceno darilo. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. I. razred enorazredne obče obrtne nadaljevalne šole ie zaključil šolsko leto z razstavo risarskih in pismenih izdelkov v nedeljo 11.* t. m. Razstava je pokazala, da se morejo doseči na enorazrednici brez pripravljalnega razreda isti in celo večji uspehi kakor na kaki višje organizirani obrtni šoli. kar je pripisovati predvsem sposobnosti in vestnosti učiteljstva. V drugem šolskem letu se bo otvori' II. razred. Da .ie ta šola ceobhodno potrebna za našo občino, n; treba posebej poudarjati, ker se večina mladine posveča obrtniškemu in rokodelskemu stanu. krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. Pozor! Ženini in neveste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 €E\IK br"- plafoo in franko! A. K I F F M A N N Maribor 136/a specijalbf samn boljšib ur Zakaf hočete delati z zobnimi p»st»iiif eksperimente t ... to je vendar riskantno. Nič se vam n© more pripetiti, če uporabljate pasto svetovnega slovesa, kakor ie COLGATE-Jeva. Ona najbolje osnaži zobe. kaiti niena vsepovsod pronicuioča pena ne samo. da se vleže v zobe, temveč prodre tudi v globočine najfinejših razpoklin in tzplakne razkrajajoče ostanke jedi. pred-no zamorejo škoditi. Colgate-pasta je sre no sredstvo za zobe. N ovorrheio ali da bi odo trdi po pravici o njej. Pazite na obe odi'ki najlepši blesk, temveč vito očiščujoče sredstv poke. v katere ne more Colgate priporoča več sto. Ta nadvladuioča P Colgate kos tudi največ dstvo za snaženie zob. nikako vsezdravil-ikdar ni merila na to. da bi zdravila ravrila kisline v ustih — vendar se lahko da v istini osnaži zobe. Colgate-pastc! Ona ne daie zobem samo ie tudi po tem. ker vsebuje močno uč:nko-o. sposobna, da sc vleze tudi v one raz-mo prodreti pri navadnem snaženiu zob. zdravnrkov kakor vsako drugo zobno pa-remoč traia že nad 25 let. dokaz, da ie iim zahtevam. Kako more Colgate • pasta še čistiti, ko odpove vsaka zobna ščetka! Ta skica pokazujc, kako ■učinkovita Colgate-pena (z irsko .površinsko napetostjo) pro-nfkne v globočine brazd ic 'in snaži .tudi ondii, kamor ne more doseči zobna ščetka. J. Ribičič: Od Kosova do Save 1. maia »Želite, gospod?« »Skatljico »Kosovo«, prosim.« »Takoj, takoj, gospod doktor. Postrežb gospodiu doktorju, Slavica--I o je namreč moja hčerka--Tako! Ali naj z. a vijem?« »Hvala! Bvo tisočaka. Nimam drobiža.« »O. prosim, prosim! Slavioa, skoči menjat... Pa hitro, gospodu se mudi. Kako vam je urna. le poglejte, gospod doktor, nikjer je več ni.« »Kaj ne t?:, "mladina!« »Ah da, mladina! Veselje je z njo. gospod doktor, pa so tudi skrbi. Ko do-ra&te, pa gre. In 'kam? V fcvkšne roke?! Dandanes, ko se vse le okrog denarja suče ... Edinka je, veste —« »Blagor vam, lažje jo boste oddali.« »To že, posebno, ker ne bo brez cvenka, a to me ravno skrbi. — Pa sai veste kako ie--Saj ste gotovo oženjem?« — »Nalk — niseim!« »Ne? Seveda, tedaj, ko bi vedeli! — Vas skrbi druga plat: Kje dobiti neve- sto, pošteno lin pridno in pa tako, kti ne bo brez cvenka. Razumem, raz-u-meim, težko je to!... No, Slavioa je že tu... Kar gospodu diokitorju daj Sla- vi ca — no vidiš, saj eroaš.« »•Hvala! Klanjam se!« »Klanjam se, gospod doktor! Slavtica, odpri gospodu dciktorju! — Čakaj, ne še — ulico šikrope, veš bi sj predloži podsavezno :zkaznico igr. Vidmarja in dopis SK Jadrana z dme 30. IV., da moremo t«ga igralca verificirati. SK Reka naj za prijavljenega igr. Toroša Ljuba vplača prispevek za poškodbeni iond. da sc more izvesti verifikacija. Tajnik II. G. Zvonko Buljevic, amaterski trener nogometnega moštva ASK Primorja, se je povrnil iz Zagreba in zopet prevzel tre ning moštva. Moštvu se je odsotnost tre« nerja močno poznala, kar se je opažalo pri zadnjih nastopih moštva. G. Zvonko Buljevič je absolviral študije in bo konccm meseca promoviral za doktorja prava, na« kar se bo definitivno naselil v Ljubljani. ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri v nedeljo igra rezerva proti vojaške« mu teamu; naslednji igralci morajo biti ob 15. v naši garderobi: Korče. Bizjak, Šinkovec, Baum II, Jug II. Tišek II, Lipov« šek, Slapar, Klopčič, Bauer, Vidic, Golob. Prvo moštvo igra proti SK Svoboda; igral« ci I. moštva morajo biti ob 16. na igrišču. SK Svoboda. V nedeljo ob 9. igra re« zerva proti SK Svobodi, Vič. Prosim oh 8.15 v naši garderobi. — I. moštvo igra treningstekmo s Primorjem I. ob 17. • Pro« sim ob 16. v naši garderobi. — Postavi v garderobi in Delavski zbornici. ASK Primorje ^(plavalna sekcija). V nedcJjo, dne 25. t. m. popoldne sestanek vsega članstva, zlasti verificiranih plavačev, na prostoru na Ljubljanici. V ponedeljek redni trening v Slonu. SK Jadran ima jutri sestanek ob 20. v gostilni Svetic (Kolczija). Udeležijo naj se vsi člani zaradi nedeljskih tekem in fotografiranja. SK Reka. Pos>tava i. moštrva: Corič, Košir, Battelino I. Jež II. Galič, Mihe ki, Česnik, Lo-borec II. Tharnia, Baumel, Eržen. Postava Te-zerve: Bartl II. Wilempart I, Battelino II, Teran, Miklič, Toroš, Battelino III. Pišler U, Loborec I. Pišier I. Opremo preskrbi gospodar. Igramo v Novem mestu. Imenovani ici vsi oni, ki se mislijo ndelcžiti izleta, naj bodo ob pol 9. pred Sokol-skim domom na Viču. Odhod avtobusa točno ob 9. uri. Ljubljanski plavalni podsavez (službeno). V ponedeljek, dne 26. rei. Pomand.rajo sleherno živo bitje, ki iim pride na pot. Še lev. ki se zakadi v eno izmed antilop, mora čestokrat postati žrtev in pogine pod kopiti. Čreda ^e razprši šele po večmesečnem tava-n.iu. Lemingi, severne miši, imajo stalna bivališča pod skalovjem v tundrah, kier si izgrebejo številne podzemske hodnike in kladišča korenin ter mahovja. A po večletnem miru se včasih zberejo sto tisoči lemingov in kakor na skrivnostno povelje nastopijo dolgo pot. Kakor de-setki4om©trska črna kača romajo naprej. čez drn in strn. reke in morske zalive. vedno naprej. Lisice, volkovi, kragulji in dragi roparji jih pokončajo nešteto. Samo neznaten del se jih povrne pozneje v tundro od morske obali. Norveške pravljice pripovedujejo strahote o vaseh, ki so jih uničili lemingi. Ni znano. aH ie nedostatek hrane vzrok teh potovanj ali kaj drugega» Zato pa je znano, da povzroča, kakor pri pticah selivkah slepi nagon tudi v tem slučaju gorostasne izgube. Glodavci opustijo ria poti vsakršno previdnost in tavaie kakoir slepi v smrt. Tako pripovedujejo srednjeveški menihi o veliki selitvi narodov, da so odgovarjali barbari na vorašanje o vzrokih njihovih dolgih^potovanj samo: »Nevidna moč nas žene vedno naprej.« V 1. od 1580. do 1840. so zabeležili pri lemingih 11 sličnih selitev. Tudi miši poznajo takšna potovanja 5n prve podgane so baje prišle v Galijo baš o priliki velike selitve narodov. Drugi naval sivih podgan, ki so skoro zatrle domače črne. se je zgodil 1. 1725. Pravijo, da v zvezi z grozovitimi potresi ob Kaspiškem jezeru. V Vzhodni Sibiriji je doma neka vrsta miši, katerim pravijo domačini »štedljivke«. Razen stanovanjske luknje imajo po tri ali štiri skladišča, kamor nabašejo jeseni do 5 kg skrbno oluščenih in v enako dolge kose zravnanih korenin. Imajo tedaj vedno zadosti hrane. A včasih jih prime spomladi hrepenenje po potovanju in kakor lemingi zdrvijo v tisočglavih množicah naravnost preko grmovna proti Ohotskemu mor.ru. Jeseni se povrnejo nazaj. Ni znano. kaj povzroča pri njih takšna nepričakovana potovanja, ki so v korist edino lisicam ali soboljem. stalnim spremljevalcem podivjanih »štedljivk«. Drugačen značaj imajo selitve radi hrane ali raznih neprHik. radi katerih morajo živali zapustiti svoje bivališče* Stotine opic iz vrste t. zv. morskih mačk napade na pr. pogostoma sladkorne nasade pod vodstvom starega izurjenega samca, ki jim deli pravcata povelja in jim na znanja nevarnosti. Poljedelcem pomenijo takšni obiski izgubljeno letino. Na poti gradijo opice žive mostove med drevesi in tudi čez reke: vsaka se prime za rep druge tovariši-ce. dokler ne pride zadnja opica na drugo stran. Tudi veverice imajo navado, da romajo v tropih. Pri tem imajo neštevilne izgube. Ogulijo si podplate in obrabijo kremplje, od lakote postanejo plešaste, a romajo vedno naprej. V Zedinjenih državah so opazovali, da imajo veverice svoje ogleduhe. Če obrodijo orehi po razsežnih gozdovih dosti sadu, se jeseni vedno prikaže neštevilno veveric, katerih sicer ni videti. Niih ogleduhi jim mo-raio prinašati poročila o ugodni letini. Prav tako potujejo v velikih skupinah netopirji: iščejo hrane ali tudi pri- praven prostor za zimsko spanje. Tudi med mravljami imamo prave kočevnike. V Afriki in Južni Ameriki si ne gradijo mravljišč, temveč se zadovoljujejo z zasilnim zavetiščem v skalovju ali votlem drevesu, dokler imaio v bližini dosti hrane. Potem odpotujejo naprej in si poiščejo nov stan. A tudi naše mravlje zapustijo včasih svoj dom, če jim ga pokvari spomladi raziiv ali če jih sovražniki preveč nadlegujejo. Tedaj prenašajo vse svoje imetje, ličinke, jajca in zalogo v novo stavbo. Toda najbolj zanimive so skrivnostne red,ne selitve (periodične migracije). Pisali smo že večkrat o ptrcah-selivkah. Čudna in izredno dolga potovanja delajo ribe, pred vsem jegulje. Manj znana so pota polarnih živali. Tuljni pobegnejo vsako leto pred zimskim ledom vzdolž norveške obali cedo do Francoske, spomladi pa se zopet povračajo na sever. Isto delajo kiti: od Norveške prihajajo do Antilskega otočja, kjer vržejo samice mladiče. Tolščaki ob južnem tečaju se rešijo pozimi na celino in imajo čudovito urejeno varnostno stražo, ki skrbi za naraščaj, katerega so jim osta-vili starši. Pižmarji si med potjo mukoma dobivajo revno hrano izpod globokega snega. Pri napadu se razvrstijo kakor vojaki. Stari biki drug za drugim žrtvujejo svoje življenje, da teleta lahko pobegnejo. Strog red vlada tudi ori jelenih v severni Sibiriji in na Aljaski, ki bredejo preko globokih rek. Poleti pobegnejo v grmovje pred komarji in brenceljni. Medvedi, volkovi in druge zverine uničijo veliko utrujenih živali. Tisoči jelenov postanejo pri povratku v jeseni žrtev lovcev, ki se zalagajo z mesom za dolgo zimo. Milijoni ameriških bivolov, ki so drveli pred 50 leti vsakega julija v planinska bivališča na iugu Zedinienih držav, so zdaj popolnoma uničeni. Samo po zverinakih in narodnih parkih čuvajo nekoliko sto živali. Tudi v tem primeru je postal selitveni nagon za živali usoden. Torej ni dvoma, da odločajo pri selitvah živali razen organizacije in razuma tudi rnno-žinske, podedovane, elementarne po-pobude. Znanstveno raziskovanje teh pojavov bo sčasoma nedvomno rešilo marsikatero skrivnost živalske, pa tudi človeške sociologije. Dežne plašče za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vljuden tat Kljub vsem varnostnim napravam in skrajni previdnosti iznajdejo tatje vedno kak nov trik, ki priča o njih veliki iznajdljivosti in je večna škoda, da svoje darove uporabljajo za proti* zakonite čine. V neko pariško slaščic čarno je nedavno stopil dobro oblečen starejši gospod, pojedel nekoliko kos sov in plačal račun z zganjenim ban* kavčem za pet frankov. Prodajalce je vrgel samo bežen pogled na denar in takoj odštel drobiž, nakar se je do» stojni gospod oddaljil iz slaščičarne. Ko pa je slaščičar razvil bankovec, je videl, da ga je samo pol. pa je jadrno pobežal za gospodom. Dohitel ga je in mu ogorčeno pojasnil dejanski stan. Gospod pa se jc silno začudil in dolgo iskal po denarnici druge polovice. Ko jo jc našel, se jc opravičeval prav vljudno, obenem pa je prodajalcu nas pravil kratko predavanje o slabem pas pirju bankovcev ter dodal nauk. da človek ne sme smatrati svojega bližs njega takoj za sleparja, ako se temu primeri neprijetnost, ki pri slabi ka« kovosti papirja ne more biti redka in nenavadna. Prodajalec je zardel in se zdaj sam začel opravičevati. Dostojni gospod ga je potrpežljivo poslušal in mu končo velikodušno odpustil. Stiss nil mu je roko in se poslovil od prodaš ialca z najlepšim nasmehom odličnega starega gospoda. Prodajalec je hitel na svoje mesto in ie takoj dognal, da mu je nekdo medtem izpraznil pres dal, kjer je bil izkupiček. Vljudni in ljudomili gospod ie s svojim predaš vanjem o paDiriu bankovcev in o lju« bežni do bližnjega le zadržal nroda« ialca, da je tovariš medtem lahko nes moteno opravil svoj posel pri blagajni. Smrtna nesreča izumitelja V Berlinu se je pri preizkušnji novega raketnega avta smrtno ponesrečil Maks Valier, ki je doslej z uspehom izvršil nekoliko voženj z novo izumljenim vozilom. Eksplodirale so rakete in težak kos žeLza ie smrtno zadel Valierja v prsi. Zgoščena opera Tudi doslej so si ljubitelji gramofonske godbe lahko predvajali odlomke iz opere »Carmen« in si torej v malem posnemali nedeljsko promenadno godbo. A odmori so motili užitek: treba je bilo navijati gramofon in menjati plošče. Moderna tehnika je premagala ta nedostatek. Zdaj si lahko kupite zgoščeno »Carmen« na eni sami plošči. Seveda je izgubila opera v tej obliki predigro in vsaj 80 odstotkov ostale glasbene ter besedne vsebine. »Carmen« v novi obliki .ie -slična zgoščenemu mleku: kaže iste sestavne dele. a nima vitaminov. Poslušalec mora občudovati izredno urnost Dona Joseja. ki se tekom pičle pol ure utegne zaljubiti, prelomiti vojaško prisego in postati morilec. Kopalci na Savi, ki s seboj vlačijo gramofone v kovčegu, bodo- pozdravili zgoščene opere bržkone kot novo kulturno zmago. Silovit požar na romunskih petrolejskih poljih Pri vrtanju v dolini Prahovi se le zopet vnel petrolejskl izvirek. Ogromne količine gorečega petroleja se razlivalo po polju, tako da sc je bati katastrofalnega razširjenja požara. Pri eksploziji je bil ubit en delavec, težko poškodovani pa so bili trije inženerti. GOSPODARSTVO Zakon o obročni prodaji državnih papirjev stopil v veljavo iSlužbene Novine« od 22. t. m. objavljajo zakon o kupovanju in prodaji ni odplačilo obveznic državnih posojil kraljevini Jugoslavije in srečk Srbskega rdečega križa od 23. aprila 1930. Ta zakon je dobil obvezno moč z dnem objave in so tega dne prenehale veljati vsa dosedanje zakonske določbe. Glede na razmere, ki so zlasti v zadnjih letih vladale v obročni kupčiji z državnimi papirji, moramo uveljavljenje lena 2-tkona z veseljem pozdraviti. Saj je znano, koliko ljudi je tudi v Sloveniji izgubilo svoi težko prihranjeni denar pri obročnem nakupu lakih papirjev od nesolidnih tvrdk izven Slovenije, ki kuncem niso izročile obveznic, tudi po izplačilu zadnjega obroka, same pa eo zašle v konkurz. Zakon vsebuje, kakor znano, stroge določbe za denarne zavode in tvrdke. ki se pečajo z obiočno prodajo državnih vrednostnih papirjev in srečk. Kreditne ustanove in bančne poslovalnice s kapitalom manjšim od 10 milijonov Din morajo sedaj srečke takoj pri zaiključku p«*la deponirali pri finančnih direkcijah ali ustanovah, ki pii bo odredil finačni minister, dalje pri Nerodni banki. Drž. hipotekami banki in Poštni hranilnici. kjer ostanejo v depoju do predaje kuncu po izplačilu obrokov. Važna je tudi določba, ki prepoveduje izvrševanje t h poslov po potujočih agentih. V času zaklju-čitve prodaje mora biti prodajalec že lastnik papirjev., ki jih je prodal na obroke. Prodajalec ne sme prodanih papirjev obremeniti in ne sme kupo-prodajo vezati z drugimi posli (n. pr. prodajo zlatnikov, prornes, premij itd). Kupec postane lastnik obveznic ali srecK takoj po nakupu, ko mora položiti prvi ob-rok. Da se kupec obvaruje od vsake s,uide določa zakon, da prodajna cena pri 12 obrokih ne sme borzne cene presegati, več kakor za 18%, pri večjem številu obrokov pa se ta odstotek poviša za največ \% od vsakega mesečnega obroka. (Doslej je pri obročnih prodajah teh papirjev prodajna cena pogosto presegala borzno c, no za 80 do 200%). Odplačilni listi, ki se izročijo kupcu, morajo obsegati tudi številke in serije obveznic, njihovo nominalno vrednost. b°rz-no vrednost v času zaključitve posla, nii-hovo prodajno ceno in ustanovo, kjer so obveznice shranjene v depoju. Zakon vsebuje dalje stroge dolocbe^elede pregleda poslovanja tvrdk, ki se pečajo z obročno kunčijo državnih vrednostnih papirjev: za kršitve predpisov tecra zakona pa so določene stroge kazni do 10000, ki imajo tudi za posledico prepoved izvrševanja teh poslov. = Počastitev našega velesejnia. Generalni tajnik Zbornice za TOI gosp. dr. Fran Windischer in gosp. Anton Kristan sli se te dni vrnila iz Beograda, kjer sta bila kot predstavnika našega velesejnia sprejeta od ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča kakor tudi ostalih gospodov ministrov. Številni člani kralj, vlade so obljubili. da bodo osebno poselili naš jubilejni velesejem, trgovinski minister pa je dal zagotovilo, da bo prisostvoval otvoritvi in da bo moralno in materiialno podj>rl prireditev. Svoi obisk so obljubili ludi številni najodličnejši predstavniki gospodarskih krogov. = Nove avstrijske carine. Kakor znano, se imajo v Avstriji po definitivni ureditvi trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo m Madžarsko dvigniti poleg carin na žito in moko tudi druge agrarne in industrijske carine. O višini teb yarinskih po viškov si porečila z Dunaja nasprotujejo. Po najnovejših vesteh se bo carina na običajni krompir, ki je bil doslej prost, določila v višini 3 zl. kron za 100 kg. Carina na škrob se ima povišati od 16 na 42. za koruzni škrob pa ceio od 3 na 24 zl. kron. Povišanje carine na bombažno predivo bo znašala 60—80% sedarje višine. Prav tako se zviša postavka za furnirje od 30 na 250 zl. kron in carina na jajca, ki so bila doslej pogodbeno prosta, ceio na 30 zlalih kron za 100 kg. Iznos povišanja carine na vino v jakosti preko 13 sto; inj se ni znan. = Naš letošnji velesejem. Še nekaj dni nas loči od otvoritve Ljubljanskega vzorčnega velesejnia. Kdor se zanima za g vpo-darsko življenje, ta je videl, da so se gespo-darji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi ljubljanskega velesejnia so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba še mnogohroj-nejša in bogatejša kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava ljubljanskega velesejnia že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran Ne samo po mestih in trgih, v vsaki vjčji vasi 6e bo te dni zabliščal z naših prosvoLiih domov, s cerkvenega zidu ali pa raz županskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejnia, ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 29. maja do 9. junija v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse kar potrebuješ in mnogo, za kar si doslej mislil. da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma. ali pa da so domači izdelki manj vredni, oziroma dražji. Ogled ve-lesejma te bo pa prepričal, da Umu ni tako. Pa tudi v inozemstvu se za naš letošnji jubilejni velesejem vrši dostojna in smo-trena reklama. V tem pogledu gre zasluga ministrstvu zunanjih del. ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi napodi poglobili, zrahljane vezi na novo utrdile. = Vprašanje ratifikacije konvencije o uki-njeniu uvoznih in izvoznih omejitev od Mra-ni Češkoslovaške in Poljske. Mednarodno konvencijo o ukinjenju uvoznih in izvoznih omejitev 60. kakor znano, države podpisnice ratificirale že jeseni pret. leta, le Češkoslovaška in Poljska tega doslej nista storili. Kakor poročajo iz Prage so te dni jioslaniki Francije, Anglije in Belgije urgiraii v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu ratifikacijo te konvencije, kateri se, kakor znano, protivijo češkoslovaški agrarci. Več dibre volje je opažati pri poljski vladi, ki je te dni poslala v Berlin posebno delegacijo, ki naj razčisti vsa vprašanja, ki še ovirajo ratifikacijo konvencije od strani Poljske. = Uvedba prisilno poravnalnega postopanja izven konkurza je proglašena o imovini dolžnice tvornice »Sana« v Hočah, registrirana pod firmo ^Alojzij GiiiuTckc v .Mariboru (narok za sklepanje poravnava pri okrožnem sodišču v Mariboru 26. junija). = Odpravljen je konkurz o imovini Valentina Hiharja, trgovca v Pristavi pri Polhovem gradcu, ker je vsa masa razdeljena. = Občni zbori. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru 1. junija; Hranilnica za Rogašev-ce in okolico, d. d. 7. junija v prostorih Prekmurske posojilnice v Murski Soboti (sklepanje o likvidaciji); iTriglav«, tovarna hranil d. d. v Šmarci 7. junija v hotelu 1 Union" v Celju; »Slavijat, jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani 12. junija; »Slograd :, slovenska gradbena in ind. d. d. v Ljubljani 3. junija; »Kovina«, prva meta-lurgična jugosl. industrija d. d. v Maiiboru 30. maja. BORZE Blair 85 kreditna Kreditni 117 den., Kranjska 2.5. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni premet prav velik, zlasti velika jc bila potreba v devizah Berlin, Newyor(i, Dunaj in Praga. Devizni tečaji so v splošnem kazali nekoliko popuščajočo tendenco. Med efekti je prišlo do zaključka v Kranjski industrijski družbi po 290. Na zagrebškem efektnem tržišču dan^s ni bilo prometa v Vojni škodi. 1% Bioirovo posojilo se je trgovalo ]X) 85, 7% dolarski zastavni listi Drž hip. banke pa so bili zaključeni po 84.75. Med bančnimi vrednotami je bil promet le v Unionu jx) 196, med industrijskimi papirji pa so bili zaključki v Slavoniji po 200 in v Trboveljski po 440. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78. Berlin 13.5025—13.5325 (13.5175), Bruselj 7.9096, Budimpešta 9.8987. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 797.08--800.0S (798.58), London 27.33. Ne\vyork 56.43 — 56.63 (56.53), Pariz 22.16, Praga 167.50—168.30 Zagreb. Amsterdam 22.78, Dunaj 757.08 do 800 08, Berlin 13.5025 — 13.5325. Bruselj 79069, Budimpešta 9S9.87. Milan 295 898 do 297.898, London 274.93_27o.73, Nevvork kabel 56.-54—56.74. ček 50.43—56.63, Pariz 221.16—223.16. Praga 167.50—168.30, Zurih 1094.40—1097.40, Madrid 692 den. C urih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.27. London 25.1225, Nevvvork 516.80, Bruselj 72.10. Milan 27.0950. Madrid 62.90, Amsterdam 2(7.80. Berlin 123-33, Dunaj 72.91, Sofija 3.745H. Pragu 15 3250, Varšava 58.—, Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97 bi., 1% bi.. Celjska 160 den., Ljubljanska 120 den.. Praštediona 905 den., zavod 170 den., Vevče (ex eoupon) Ruše 270—280, Stavbna 40 den., industrijska 290 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 427.50—429, kasa 428.50 -429, za maj 428—429, za julij 428.5—429.50. za december 429—431, investicijsko 87-50—88.25, agrarne 54.50 den.. 8% Blair 97_D7.";0. 1% Blair 84.75—85. 7% Drž. hip. banka 81.75 do So; bančne vrednote: Praštediona 900 do 910. Union 196—196.25, Jugo 79—83, Narodna 8100—8275, Srpska 178 den., Zcmaljska 145—147, Ljublj. kreditna 120 den., Kreditna Zagreb 96—100; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Našička 1350 den., Gutmann 170 bi., Slaveks 71—71, Slavonija 300—210, Šečernna 364-370, Nar. mlinska 20—25, Brod vagon 110 den., Vevče 117 den.. Isis 32 _ 35, Dubrovačka 400 — 410, Trbovlje 440—442. Beograd. Vojna škoda 435.50—436. za junij 437.50—43S. investicijsko 89 zaklj., 7% Blair 85.25—SC, Narodna 8300 zaklj. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Prometa ni bilo. Povpraševanje je za tramove v raznih predpisanih dimenzijah, za lipove in javor je ve plohe fer za dele zabojev (v predpisanih dimenzijah). Nudijo se bukova drva in deske (smreka-jelka). Žito. -f Chicngo, 23. t. m. Pri mlačuejši tendenci jc pšenica za maj popustila od 106Jv na 104X, koruza pa o-l 80'i na 78 4- žitni trar (23. t. m.) Kakor jc bilo po dolgotrajni mlačnosti na žitnem Irgu pričakovali, je na evropskih tržiščih pričelo večje povpraševanje konsuma. Na razpoloženje vplivajo tudi deloma neugodne vesti o stanju posevkov v Ameriki, kjer so sc cene včeraj okrepile. Pri nas še ni prišlo do vidnejšega zboljšanja, pač pa so se cene danes nekoliko okrepile. + Ljubljanska borza. (23. t. 111.). Tendenca za žilo čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici so bile nekoliko jiovišanc Nudi se plenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 255—257.50, 78 kg po 217.5 — 250. 77 kg po 240 __ 242.5; rž: baška, 72—73 kg po 197.50; koruza: brska promptna po 135—137.50. za junij po 110—142.50; ječmen: baški 62—63 kg po 162.5 — 165: oves: baški, navadna tarifa po 185; moka: sOgt. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 __ 405. -t- Novosadska blagovna borza. (25.. t. m.). Tendenca nespremenjena. PromeL 36 vag. pšenice, 9 vag. moke, 5 vag. otrobov ;n 14 vag. koruze. Pšenica: baška 77 kg 197.50 do 200: 78 kg 200—205; gornjebaška, 7S kg 202.50—207.50; baška. Tisa, šlep. 78 kg 202.50—207.50; gornjebanaška, 78 kg 197.50 do 202.50; sremska 77 kg 177.50—180. _ Oves: baški in sremski 125 — 130. — Ječmen: baški. 68—64 kg 107.50—112.50. Koruza: baška in sremska 92.50—95; ladja Di-nav 92.50—100: za junij 92.50—100; baši-a Sombor 95—97.50. Moka: baška r>Oggc 332 50 do 342.50; »Ogs 330—340; »2i 295—305: >51 ?35—245: >6t 165—175: >7« 115—125; 80—90. Otrobi: 65—75. + Soniborska blagovna borza. ('Jo. t. m.). Tendenca prijazna; promet: 218 vag. Pšenica: baška, Tisa. šlep 200—205; banaška D >in a v. šlep 200—205: baška. 77 kg 197.50 do 202.50: 78 kg 202.50—207.50. sremska 180—185. Rž: baška 120—130. Koruza: baška 90—95; za junij 95—100; za julij-avgust 97 50—102.50. Moka: baška sOggi: 330 do 340; >Ogs 325—335; V2; 295—305; -,5:-: 230 do 240; ,6- 160—170. Otrobi: baški 70— 75. + Budimpeštaiiska terminska borza. (23. t. m.). Tendenca trdna; promet živahen. Pšenica; za maj 21.73—21.75, za juai; 21.79 do 21.80. za oktober 20.58—20.59; rz: za junij 11.85—11.90. za oktober 13.15-13.18; koruza: za maj 12.10—12.12, za julij 12.26 do 12.30, tranzitna za maj 11.40. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdcr ho ce p ".Z" afi GaGo drugo rn formacijo ticočo *« matih ogtaaoo naj pri 3c ski v mnamGah a /V« • ctcer n« f»e preja! odgovora t 'fff CgATg AMI/M OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 1 flaUovi matih ogCa&ov In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v Tlovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Jesenicah pri kolodvoru št. 100 JtlZi dJL Stenotipistinjo za slovensko in nemško korespondenco, po možno sti s prakso v lesni stroki iščemo i* čimprejšnji na srop. Ponudbe pod značko »Industrija« na podružnico »Jutra, v Celju. 18006 Zobotehnika samostojnega v operativnem delu in tehniki, iščem za Ljubljano. Na;-lov v og oddelku »Jutra« 18868 Brivskega pomočnika dobrega delavca, ki zna tudi ondulirati, sprejme Ko-privnjak -Martin, Roga.t°c. 18815 Učenca z najmanj dvemi razredi meščanske šole sprej-mem ▼ trgovino mešanega blaga Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. B 36< 18814 Izurjeno šiviljo išče modni salon za takoj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18930 Dekle polteno m zanesljivo. va je >o vseh gospodinjskih de! ter vsaj maio k;ihe. sprej mim k 2 otrokoma. Po-nu >e pod »Dekle« na po drutfnico »Jutra« v Celju. 10055 Kmečko žensko priletno. pametno in pošteno, ki bi biJa pripravljena samo 2 govedi krmiti trem osebam kuhati, kakor druga lahka hišna dela opravlja'! ter sploh gospo dinjstvo in Trt voditi — sprejmem takoj. Plača po obojestranskem spoznanju in dogovoru povoljna. Na-st.ip siu-ibe lahko s 1. junijem. Na-lov pove og!as. oddelek »Jutra«. 1S906 Negovalko otrok izvežbano in z dobrimi ».pričevali iščem za 21 dietno d°klico in novorojenčka. — Ponudbe na naslov: Direktor C a r m i n e, Zagreb. Tuškanae 10-a. 18953 Kroj. pomočnika vcrč^ua konfekcijskega in naročenega dela ."prejme za stalno Anton Šnrn. kro-jaštvo. Kranj. Savsko predmestje 57. 18987 Mesar, pomočnika t-rednjili let. z dobrimi spričevali, vojaščine prostega ter t-eznega in poštenega sprejme takoj Franc God-nov. m»sar v Tržiču 82 — Gorenjsko. 189S3 Več čevljarskih pomočnikov za zbrta dela sprejme takoj Anton Ješe, Tržič St. 33. 18807 Nova tovarna za emajiiranje išče mojstra v emailu. r-aiea. risarja, nnmazalca (Auftrager) in tehnika v pršenju (Sjpritzteehni-ker). — Delovne "moči z jugoslovanskim državljanstvom naj rošljejo svoje oferte pod Kmailierfabrik- na Schmol-ka. anončno ekspedicijo — Novi Sad. 18991. Gospodično inteligentno, vajeno otrok, »prejmem kot vzgojiteljico k triletnemu otroku v Su-botic-i. Predpogoj je popolno znanje nemškega jezika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18936 Gospodinjo inteligentno, dobro kuharico sprejme samostojen gospod. Starost 30—40 let. 1'iača 400 Din. Dopise na nn-Iručnico »Jutra« v Ma- oblastv. koncesijonirana šoferska šola Čamemčk, Ljubljana Dunajska cesta štev. M ribr.ru pod značko »Bližnja I (Jugoavto). Tel. 2236. Pouk okolica«. 19061 in praktične vožnje. 251 Več šivilj dobro izurjenih v damski konfekciji, sprejmem v stalno nameščenje. Naslov pove oglas oddelek Jutra. 19052 Klepar, pomočnika in vajenca •»prejme Trebnje. Ferdinand Kmet, 1S911 Potnike mannfakturne stroke — za Ljubljane it bližnja oko-lico. za obisk orriv strank sprejmem takoj Naslov * oclasnem oddelku »Jutra« 18201 Potnika ki že potuje v katerikoli stroki in bi prevzel fine domače pletenine domač-ga izdelka. sprejme tovarna pletenin za stalno. — Ponudbe pod »Vesten in za-nesljiv 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 19021 4*4,6,4 A Trgovski pomočnik mlad, agilen in izobražen, zmožen tudi voditi manjšo podružnico, želi v svrho nadaljne izobrazbe preme-niti mesto. -— Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah (Gorenjsko) pod šifro »Izobražen« 18662 Absolvent realke priden in zanesljiv, s trilet. no pisarniško prakso, želi nameščenja. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna 66«. 18978 Voz eno- al: dvovprežen, z oz kimi in širokimi kolesi, skoro nov naprodaj Streliški ulici 2e — gostilna Turk. 19038 Lepe blazine sobne rože, uro. šolsko torbico, čevlje in drugo poceni prodam Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 1904: Službo sluge ali kaj primernega iščem v Ljubljani. Po potrebi zalo žim tudi kavči Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 18925 it Dekle izurjeno v trgovini in spodinjstvu. želi mesta s 1 aii 15. junijem — najraje na deželi. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pol šifro »Vestna moč«. 1S993 Zgovorne in spretne gdč. ter gospode nekaj trgovske prakse, se sprejme za prodajo seri oznega predmeta zasebni, kom. Le pismene prijave navedbo po-imega naslova na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Seriozni predmet«. — Predkaznovane osebe izključene. Precejšen zaslužek. 18420 Kovači ki izdelujejo sekire, naj mpreje javijo svoj naslov na: 'A! Kassig, Ljubljana. Židovska ulica. 18955 Zavarovalno zostopstvo za vso Slovenijo sprejme v stroki že 'popolnoma izvež_ bani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovalnica« 18778 Dober organizator sprejme večje zastopstvo dobrega predmeta za vso Slovenijo. Ponudbe na oigl. oddelek »Jutra« pod šifro Organizator«. 1S779 Šlager! Senzacionelen — upot-rebljiv predmet, v izborni prese netljivi izdelavi! Nemški patent. Vse je kupec! Za ilobre potnike visok zaslužek! Priložite 50 para za katalog. Aehim Chapiera. Miklošičeva cesta štev. 14. 19014 Zgovorne razpečevalce šoem za obisk privatnih strank, za izvanredno prak_ tično novost, ki jo kupi vsaka gospodinja. Visok zaslužek. Zelo pripravno za velesejem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19030 Perica zame na dom perilo v pranje, likanje in tudi šivanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v pod šifro Cisto periio«. 19050 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik. bivši komisar za šoferski izpite. Ljubljana. Blr-iweisova cesta št 52 Prihodnji redni tečaj prične 1 junija. 18861 G. Th Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Plačilna natakarica s prakso, bi šla v dobro idočo restavracijo ali hetel izven Ljubljane. Naslov oglasnem oddelkt »Jutra« 19023 Kuhar išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra« pod šifro »Kuhar« 19026 Ključavničar in vodni instalater išče službo za takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 19043 Slaščičar samostojen delavec. 37 let star, išče nameščenja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19060 Radioaparat prvovrsten, štiricevni. s po polnoma novimi elektronkami. akumulatorjem, novo anodno baterijo 120 V, antenskim materijalom in i sistemom za zvočnik, z is-borno p'astičm reprodukcijo. za 2000 Din proda Andrej Stok, Rimska cesta št. 12/111 19005 Železne postelJniake belo emajlirane, z mrežami, po izredno nizki ceni proda Fr. Stupica. želez-nina. Ljubljana 18499 Najboljšo koso za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica,. želez-nina. Ljubljana. 18498 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Premog In drva prodaj* Jezeršek. Vodmat. 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj o kg Potem čisto belo gosje kg 50 130 Dim in Čisti puh sg po 250 Din. L. Brozo vid. Zagreb Tiica 82. Ke-miska čistilnica perja 242 Prodajni paviljon v lepi obliki, solidno izdelan, iz mehkega lesa, krit pločevino, pripraven za trafiko, majhno knjigoirž-nico itd., po ugodni ceni proda Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Kobaridska 45 — za Bežigradom. 18977 Avto 4—osedežen. znamke »Er-skine«. nov. odprt, šestei-linderski, najmodernejši, z vso opremo, zelo ekonomičen. primeren tudi za av-totakso ali potnika, proda 7.i 26.000 Din Silvester Prošek. Ljubljana. Aleksandrova cesta 9. 18997 Avto znamke 'Renault« 6—7sede-žen. zaprt, v jako dobrem stanju, z 2 rez. kolesi prodam za 40.000 Din. Po dogovoru odstopim tudi koncesijo za avtotaksi v Ljubljani. — Prošek Silvester, Ljubi'ana. Aleksandrova c. št. 9. 18998 Motor za čoln (Au&senbordmotor) 2 cilindra. vodno hlajen, kompleten, z vijakom in krmilom ter razne rezervne dele za Ariel motorna kolesa poceni prodam. Ljubliana. Go-»pesvetska cesta 1/3. levo. 18750 Posestvo 4 '/i ha zemlje, gospodarske poslopje, vinograd, sadovnjak in nekaj gozda. 10 minut od Banjaluke naprodaj za 80.000 D;n. — F,vent. tudi $ pridelki. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 19i mi velikimi prostori _ pro dam radi odpotevanja i Zagreba. Ponudbe na _ na slov: Vladimir Latinčič — Zagreb. Ilica 131. 19001 Lokal klet ali sobo na dvorišču betoniranim podom, vo dovodom in po možnosti < kanalizacijo iščem za takoj Ponudbe na nila* oddelek Jutra« pod šifro »Lokal 19946 Moško kolo dc-bro ohranjeno, z električno lučjo naprodaj v Bohoričevi ulici št. 9. 18742 Balin-krogljie samo težke, do-bre. tudi že rabljene kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Balin 18920 Sedlo (Bock-Sattel) kupim. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Sedlo«. 19013 10—15.000 Din položim kot kavcijo proti garanciji za mesto in-kasanta. skladiščnika ali kaj sličnega. Sem trgovski pomočnik, star 24 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lahko takoi«. 19010 Družabnika podjetnega, dobrega in poštenega. zmožnega presoditi in prevdariti, z večjo vsoto denarja sprejmem v zelo rentabilno podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod značko »Redka prilika 500«. 19016 Pozor, hišni posestniki! Radi pomanjkanja prostora oddam več sobne oprave proti nizki odškodnini. Prodam pa več cgledal, ur, stolov, miz. elektr. eve-iljk. postelj in dTugih hišnih potrebščin. Airton Maver, Ahacljeva cesta št. 5. 19007 Čevljarsko orodje obenem šivalni stroj, skupno aH (oo kosih poceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« na JesenVa.h. Gorenjsko 18966 72. Kmalu nato se je v bajti razvila silovita borba. Boks! Oče Eekimo udarja krepko, a tudi stric Štefic ni suša. Grozno se tolfeta: zobje se že majajo, nosova otekata... groz- rw> Kočijo enovprežno — polkrito. s štango in vojnicami. kozel in sedež zadaj, ki se lahko snameta. proda Piatnik. Radeče. 19000 Ročni voziček na 4 kolesi! in poljska ko-vačnica (Feldschmipdel naprodaj v Sm. Šiški, Cerne-tova 29. 19018 Vinske sode nove. lepe. močne, od 25 do 600 litrov, po »memih cenah prodaja sodar Steudte v Ptnju. 16990 Izložno okno in vhodna vrata oboje z rolojem, popolnoma unorabno za tr?ovino. takoj naprodaj. Vprašati v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska tri. 6- Primorci, pozor! Prodam srednjeveiiko posestvo v Savinjski dolini. Cena okoli 200.000 Din. — Ravna lega, 20 minut od železniške posfaje, hiša z novim gospodarskim poslopjem in več johov zemlje. Natančnejše informacije daje lastnik hiše Alojzij Pira-protnik, pismonoča, Domžale. 18S25 Hišo z gostilno, mesarijo in ledenico ter sadnim vrtom, na deželi na Gorenjskem prodam za 150.000 Din, ali oddam po dogovoru v najem. Dopise si oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 18875 Stanovanjsko hišo z velikim, vrtom in lepo vilo z vrtom v lepi l^gi Ljubljane proda Varija Jančar, Sv. Petra ce?4a št. 27. 19017 Osebno pravico za točenje na ljubljanskem velesejmu. oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19003 Gostilno dobro idočo vzamem v najem. najraie na Gorenjskem ali Notranjskem. — Naslov pove oglas. odde'ek »Jutra«. 19051 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno » zalosi Ilirija dr t o. t„ Ljubljana. Du najska cesta Itev. 46. telefon 2820. 16681 Za stavbe po znižanih cenah vsakovr. eten suh tesan in žagan les. ladijska tla. Dostava tudi na stavbo. — Fran Šuštar, parna žaga, Dolenjska ceota Telefon št. 2434. 18715 Hrastove prage doli. 1.80 X 13 X 20 in 2.40 X 13 X 22 kupi resna in 60lidna tvrdka. Dobava od takoj do konca avgusta. Ponudbe franko meja Postojna pod šifro »Železniški pragi« na oglasni oddelek »Jutra«. 18&« fiNH-IHIB Stanovanje 2 w>b, kuhinje in vseh pritiklin cddam takoj ali s 1. junijem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18836 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku >Ju4ra« 18878 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem za 1. avgust v bližini Vrtače. Bleiweisove aH Tržaške ceste. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »G. A.c 18G26 Stanovanje 2 »ob, kuhinje jtd. oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18878 Sostanovalca sprejjnem v lapo in čisto sobo "l elektr. razsvetljavo, hrano in v*o oskrbo za 6fi0 Din mesečno. Re«tavraeija »Soča«. Sv. Petra cesta 5. .18867 Solnčno sobo , elegantno opremljeno, sredi mesta, s posebnim vhodom in porabo klavirja oddam takoj stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19029 Sobo z 2 posteljama odihm v vili. Na Kodeljevo 13 nasproti Leonišču 18703 Opremljeno sobo za 2 osebi, popolnoma separirano oddam z junijem, najraje zakonskemu paru — na Rimski cesti 4 J. 18553 Opremljeno sobo solnčno. oddam dvema gospodoma z vso oskrbo in dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18959 Opremlieno sobo s skladiščem iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod S:fro »Lepa soba«. 18651 2 starejša gospoda mirna, ali dve gospodični sprejme v lepo in čisto opremljeno sobico Gabrijel-čič. Flcrijanska ulica 39']. 18948 Dama srednjih let. dobro situira-na. želi znanstva z inteligentnim državnim uradnikom. v svrho event. možitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod š'frc »Loterija«. 18965 i'A i i Prvovrsten gramofon ko-t nov, kupljen, za 15 tisoč dinarjev, prodam za polovično ceno Naslov v ogl. odd. ^ Jutra«. 18691 Psa volčje pasme 2 leti starega do-brega čuvaja prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 18879 Ušel je kanarček zeleno-lisast. krotek. ' Kdor ga ujame, naj ga proti nagradi vrne Ivanu Komidar. Ljubljana. Stari trg št. 1/III 19034 Mesečno sobo snažno in zračno, s separi ranim vhodom oddam s junijem v vili blizu glavnega kolodvora. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 18927 Veliko sobo s posebnim vhodom oddam na Domobranski ceetj 171. 18949 Boljšo sobo oddam v vili pri ev. Jože-fn. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19004 Opremljeno sobo oddam. Naslov pove cglas oddelek »Jutra«. 18999 2 lepi sobi eno za delj časa. drugo pa za čas velesejma oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19011 Sobo e posetonim vhodom , takoj cddam Ulica na grad št. 7. . ... So* Opremljeno sobo veliko, z elektriko, v bli žini sv. Petra cerkve bolnice oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 19039 Starejši zakon, par miren sprejmem v lepo opremljeno sobico v Flori-janski ulici štev. 39/1. 18947 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19036 Separirano sobo električno razsvetljavo oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove orasni oddelek »Jutra«. 19037 2 opremljeni sobi elegantni, parketirani. centru mesta poceni oddam Naslov pove og-1. oddelek »Jutra«. 1W49 m Hotel Veiebit MalinsKa, otok Krk Prvovrstna slovenska in dunajska kuhinja. Postajališče Slovencev. Viktor Vrtaonik. 18494 Vsi v restavracijo k Ivanu Rahnetu kjer se točijo pristna štajerska in druga vina. vsaki dan sveže pivo in so vedno na razpolago razna jedila. — Se priporočata I. in E. Rahne. 17043 Dopisi Djordje Jelovac Slavka Jelovac roj. Kruljc poročena v Beogradu, 18. maja 1*3«. 19002 A 11*4* I Žandar. narednik vpokojen, 42 let star, se želi poročiti z dobro situ-irano gospodično ali vdovo do 40 let staro. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pml »Lepi maj«. 1 m ŽALUZIJE. lesene tekstilne rolete (drvonttke), rolete Iz gradlna, uunonavijaloe tat leoene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavka: Kobal. TeL tnterurb. 32 Dinamo znamke Siemens-Schuokert na enaki tok, trajna zmož nost 3.2 KW, 1400 obratov v minuti, napetost 230 vol tov, potrebna obrat, zmož nost 5.5 HP. naprodaj tovarni testenin Pckatet Glince pri Ljubljani. 18822 Nov ventilator znamke Sirocco-Werk. pre mer čnpalne odprtine 730 mm, premer odprtine pri tiska 508 mm. obratov 500 v minuti, protipritisk 30 mm \VS. zmožnost 250 m» v mi nuti. obratna zmožnost 3 k p., prodam ali zamenjam za manjšega. Poizve se v to. vami Pekatete, Ljubliana. 18994 Kroj. šivalni stroj »Singer« poceni naprodaj Mariboru, Tattenbachova ul št. 31. 18992 Pletilni stroj št. 10*27 Ideal naprodaj Zg. Šiški 164, Kosovo polje 19024 Če nujno rabiš sliko slike za legitimacije, iih dobiš v 10 minutah pri loško Smucu. industr. umetn. fotografu. Ljubi :a na. NVolfova ulica 12. 17242 Pozor! Zaboje za smeti, za nove mestne vozove nudi mizar Velkavrh. LjuMjana, Kra kovska ulica 7. 19008 Izjava Podpisana izjavljam, da ni sem plačnica za dolgove ki jih napravi moj mož Karel Košak na moje ime Ivanka Košak 18096 Premislite vendar nepristransko! Ali se ne iz plača izdati enkrat za vse ej • 76 Din, da postanete nekadilec!? Tisoči so kajenje že pustili in so zopet zdravi in vedrega lica. V? pa. odlašate in odlašate dokler ne bo prepolno! Res koda! Vsaj sdaj se takoj odločite! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Lindič. Ljubljana, Komenskega ul. 17/a 72 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Woi!ova nlica 3. 38 Htfottl RovmII Z«tczna shi&nska Broiovig« patent postelja ctofr ' l«va, s tapeciranlm m»-racom. Mlo praktična u vsako hiia hotelo, pnenodiii«, nočn« siut* >o lil bo stane Din. 450.— RupošNjam 00 potonem »ovzetlu n«o. trato* talui Lesena patent postefla Ooiliiva. s upcciramm •nadracom, cele p»ak« t£nj vstane Din- 880.— Uftft* «.T»on{»ii*--(tJ». (••tubi)! ■•jaoTiia vr»ti «U-Dla. »»— j^fervoznost splošna utrujenost, predčas na ovenclost in bolezni organov za prebavo, dihanje. krvotok zatirajo organizem onih, čijih krt ji onečiščona s strupi narušene razmene materije, kako- sečna kislina. urati. oksolat-i in dr. Zaradi obvarovanja lastne osebe od nervoznosti in drugih bolezni, pa tudi radi njihovega zdravljenja je potrebno, da kri od časa do časa očistimo zgoraj navedenih strupov s poznanim čistilcem in ta-korekc-č pomlajevalcem Kaletluidom O. Kaleničenka Po izvršemem kuirzu zdravljenje nervoznosti. slabosti bolezni delavne nesposobnosti isgi-nja>o in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote življenja svojih mladih let Brezplačne razpošiljamo novo metodo »Pomlajevanja In zdravljenja bolezni« — Obrnite se na naslov: Miloš Markovič, Beograd. Kralja Milana ulica št. 58 »Kalefluid« se prodaja v vseb lekarnah :n drogeri-jah. 6311 Pošljite nam svoj naslov Do 200 Din na dan lahko zaslužite z do-bičkanosno razpoši-Ijalno podružnico. Pojasnila brezplačno daje poštni predal 218, Kassel, Nemčija. Telefon 2718 Preselitve SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36. Rimske Toplice Radio-aktivno termalno ko. pališče. sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ieneklm boleznim, nervo-zemn živčnemu stanju (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daj« breiplačno kopališčno ravnateljstvo. Rimske To-117 Avtopromet na Rakovnik Ob priliki proslave praznika Marije Pomočnice na Rakovniku v dneh 24. in 25. t. m. bo vozil Autobus Čarman iz Dravelj — Zg. šiška — Sp. Šiška (policijska stražnica) skozi mesto (Za Gradom) na Rakovnik in obratno. 7386 Priporoča se Autopodjetje Iv. čarman. Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja, franko vsaka postaja po. konkurenčnih cenah, samo< »EKONOM«) generalno zastopstvo z& Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska nlica St. 7. 58; tfaUse ni Jekleno mrzlo vpliva brezbarven obraz. Sele barva gA poživi. Zato uporabljajte »Khasana 8n-perb kremo«. To oranžaato lepotilo (ki ni gminka!) ■e individualno različno spremeni čim tra smotreno razmažete po licn ▼ rožnat lesk nežno ostrezajoč Vašemu bistvu, da ni mogoče odkriti umetnega pripomočka. Isti nčinek ima »Khasana Snperb rdečilo«, ki podeli Vašim ustnam mladostno svežino in zdravje. poter tega pa jib povdari zadostno, vendar n« prekričeče. »Khasana 8nperb krema«, kakor tudi to r (točilo je odporno napram vremenu, vlagi ln — poljubom. Samo z milom se da odstraniti barvilo. »Khasana Snperb rdečilot v zlati puščici Din —.—. V eleff. mehanični puščici a pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek T ovoju iz želatine Din —.—. Khasana Snperb rdečilo za nstne, lonček Din —.—. / DOBI SE POVSOD f Dr. M. Alberaheim, Frankfurt a. M. - London Skladišče za Jugoslavijo: Jggophannaclja d. d, Zagreb, Oddelek kozmetike. Umrla je dne 22. t. m. po dolgi, težki bolezni na-Sa ljubljena teta, gospodična Frančiška Voltmann zasebni ca v 78. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 24. maja 1930, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške Hiralnice sv. Jožefa na evan-geljsko pokopališče. V Ljubljani, dne 23. maja 1930. 7383 *aliiio« ostali. Turistovski klub „Gojzerca" (Nadaljevanje in konec.) Kar sc kluba »Gojzerca« tiče, res ne moremo tajiti, da živi in obstoja; ampak ime inu pa ni tako in je sploh še nekrščeno dete. Ime »Gojzerca« nam ni všeč in smo na kiubovi seji sklenili, da sa odklonimo. Gojzerji niso bistven znak našega kluba in tudi ne b:stven del naše opreme. Lahko hodiš v solnih, pa si vendar član kluba. Res pa ie. da moraš biti podkovan, toda ne i žeblji in telesno, temveč duševno podkovan v eni ali drugi vedi, ki jo s pridom uporablja turist na svojih potih. Naš klub je prosta združitev enakopravnih članov, nima ne predsednika, ne odbora. ima pa blagajnika, ker brez tega je vsakemu klubu težko ali nemogoče živeti. Blagajnik je silno vesten gospod, ki ima pa to smolo, da nikoli ne more predložiti računskih zaključkov in dobiti zažel.ienega absolutoriia. Kadarkoli in kjerkoli zaloti vsaj dva klubova člana, že hoče zborovati. Naglo izv leče notes in jame citati poročilo-o dohodkih in izdatkih. Člani se silno boje te njegove kretnje in se vedno rešijo iz neljube situacije z naglim begom. In tako njegovi računski zaključki niso nikdar zaključek in blagajnik nas zaman milo prosi za absolutorij. Dasi klub tii organiziran kot drugi klubi, ima vendar vse polno funkcij. Ima predvsem busolarja, čuvarja dragocenega Be-zardovesa kompasa. (200 Din je veljal), ki vodi klub v megli in viharjih, v gozdu in snegu ter mu kaže smer in cilj. Busolar je važna osebnost in uživa precejšen ugled, ker mora bitj zelo učen. On ve, kai je de-kKnaciia igle in se včasih skrivnostno izraža o magnetnih in drugih polih, ki privlačijo njega in njegovo busolo. Busolo nosi zavito v bombažu in mora vedno rahlo stopati. Zaradi busole tudi ne sme pasti v prepad. Kljub busoli je zadnjič del družbe zašel, kar je busolarja skoraj pognalo v samomor. Drugi važni funkcijonar kluba je »korakar«. To je nosilec korakomera ali kora-kokaza (filologi. pomagajte!) t. j. aparata, ki med hojo mehanično šteje korake. Koraka r je silno dolg možak, skoro dva metra dolg in njegovi koraki ne merijo po 75 cm — kar so nam svoj čas pri vojakih označili kot povprečno dolžino koraka — temveč najmanj po lm. Člani kluba pravijo, da bo treba najti bolj normalno rašče-:iega korakarja, ker sedanji našteje premalo korakov in s tem nekako zmanjšuje rekorde kluba. Najmanjši član trdi, da je napravil gotovo 60.000 korakov, kadar jih korakar registrira 30.000. Da dosežemo pravilne in pravične rezultate, smo odredili, da v bodoče nosita korakar in najmanjši član kluba vsak polovico poti ko-rakokaz — korakar je znamenit tudi zato, ker ima švedski nahrbtnik in dolgo pelerino, ki je tako spretno zataknjena za nahrbtnik, da se na eni strani vedno vleče pc tleh. Korakar je nezmotljiv poznavalec ljutomerske in prleške kapljice in strasten sovražnik piva. Med hojo rad razpravlja o ruski revoluciji, vendar so to po večini monologi, ker ga nihče ne more dohajati. V sporih in klubovih sejah vodi korakar opozicijo. Imeniten posel opravlja kartoslovec. Ima v zalogi vse specijalke slovenskih pokrajin in razpolaga z obširnim teoretskim in praktičnim znanjem kartografije. Kartoslovec je najtežji član kluba, tehta namreč 106—110 kg, poleti manj, pozimi več. Zalaga vedno le »po malem«, toda končno se stvari vedno nabere precej. Kadar ugotavlja koto ali ime vasi, spoštljivo molči ves klub in čaka razodetja. Kar dožene kartoslovec, drži kot sv. pismo. Močan je tako, da si upa ukati tudi po najbolj pretepa- ških pokrajinah; pri tem pa je miroljuben in neškodljiv kot ugasel vulkan. Ostali člani se počutijo v okrilju te sile varne kot piške pod kreljutmi matere koklje. Klubov fotograf nosi ime »podcbar« in je po poklicu ranocelnik. Klubovci se jeze nad njim, ker nima nikdar s seboj ne bandaže ne Hoffmanovih kapljic. Za vsako bolezen ordinira solnce in chabeso. Podobar je v mnogem oziru znamenit človek, posebno značilna zanj sta neizmeren pohlep po svežem mleku, ki se je že tako razpasel v njem, da ogroža kmečkim dojenčkom vir življenja in pa neukrotljiva kopalna strast, ki ga že koncem marca žene v mrzle valove. Nekateri pripovedujejo, da si mora v neodoljivem hrepenenju po naravni kopeli včasih sredi zime jzkopati luknjo v ledu ter ohladiti svoj prekipevajoči temperament v zmrzujoči tekočini. Podobar vroče ljubi ultravioletne žarke in hoče vsako nedeljo na Stol; je edini neoženjeni član kluba ter mu že dolgi brez uspehi iščemo nevesto; če se katera zanima za to zakrk-r.,eno Sat.isko dušo. naj se zglasi pri buso-larju. Le-ta ji bo določil mer poti, ki vodi do — sreče. Največja nadloga kluba je botanik. Zaostaja vedno daleč za glavno trupo in vpije, naj ga počaka. Pod pazduho nosi ročni herbarij, v katerega vloži in stisne vsako drugo travo, kj jo najde ob poti, najbolj se zanima za tako zelenjavo, ki je noben pes ne povoha. Najsi je sam ali v družbi, vedno godrnja in mrmra latinska imena, ki se mu vsipljejo iz ust kakor lešniki iz vreče. Tovariši ga imenujejo »Polygala Chamal-buxus« in beže pred njim kakor pred živim vragom. Če sreča botanik drugega botanika začneta kar v salvah bruhati latinske izraze in tako zmerjanje traja po navadi najmanj eno uro. Botanik ie dolg in suh in ljubosumno paz; na vsako deko svoje teže. Da bi se zredil, pije pivo, vendar je uspeh viden bolj na njegovem žepu, kjer Trgovine za prodajo nogavic ^ ZASTITM m^B&tf&fl1^ iz svile in finega flora: Ljubljana: F. M. Schmitt, Zagreb: S. Milino v, Split: M. Mladina, Prijedor: Rapič Smail, Osijek: Bruckner Ar min, Sombor: Engler Albert, Subotica: Engler Albert, Vel. Bečkerek: Eugen Klein, Sen ta: Eugen Klein, Novi Sad: Eugen Klein, Beograd: Brača Romano. 6205 Krapinske Toplice (poleg Zagreba) 42° C prirodno vroči termalni viri In blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni 20dnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopel ji in takse). Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte! 79 RATOL je odlikovan z zlato kolajno zato, ker se je pred oblastvi dokazalo, da je sigurno sredstvo proti PODGANAM in MIŠIM, da pa je tudi popolnoma neopasen. Enako sigurno delujejo GAMATON proti ščurkom, STE-NOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Proizvodnja Biokemije dd., Zagreb, Ha-tzova ul. 25. 6399 PARNA ŽACJA s polnojarmenikom, benečanko, krožnimi žagami, prostornim skladiščem, v večjem mestu Slovenije pri gozdnem kraju, se radi bolezni takoj odda v najem ali na soudeležbo s primernim kapitalom. Pismene ponudbe pod »Parna žaga št. 17«. 7298 Antiseptično preparirana deslnflcirana Pri trie ros guma je znatno bolj zdrava in zanesljiva, ker je njeno antiseptično in profilak-biono delovanje preizkušeno od državnega bakteriološkega zavoda v Pragi. Kdor ceni svoje zdravje sme uporabljati samo »P rime -ros«! Zahtevajte izrecno povsod. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in podobnih strokovnih trgovinah. 129 Vezenine miBe. kuhinjske prtiče, blazine, sniyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. se hujšanje nadaljuje, kot pa na telesu cvetličarja. Botanik je rojen pometač; kjer zagleda olupke pomaranč in ostanke papirja, pomete in pospravi vse in s strastno vnemo očisti vsak gorski vrh turistovske nesnage. Meteorologa bi še rabili, ker sedaj pro-rokuje vsak član drugačno vreme in je nujno potrebno, da dobimo avtoriteto, ki napravi red. Sčasoma bomo popolnih še mesto geologa in zoologa, kj pa mora biti strokovnjak za ptice-pevke, ker razen kukavice ne znajo člani z gotovostjo določiti in opredeliti nobenega žvrgolečega bitja, ki se oglaša v gozdu. — »Prirodnega este-ta< pa ne maramo, ker se bojimo, da bi nas poduševiL Zgodbo o »poduševljenju« vam moram p-j Deli podrobno razložiti, da bjsts videi\ kako težko je krotiti to družbo. Zadnjič sem predlagal v kiubovi seji, da se damo vsi skupaj »poduševiti«, ker je to sedaj moderno iti ker štejejo samo poduševljeni turisti. Pa so me premerili člani z neza-upnimi pogledi in vprašali, kako je to s tem poduševljenjem. In razložil sem jim:. Poduševljenci so silno ugledna struja v slovenskem planinstvu. Njihova posebnost je, da hodijo po planinah bolj »v duhu« kakor v resnici. Odtod tudi njihovo ime. Poduševljenci imajo krepko razvito fantazijo tako ti recimo, poduševljenec kolesari po Španiji ali se vozi v brzovlaku po Franciji, pa je zatrdno prepričan, da so to alpinski čini. Poduševljenci silno radi mnogo in obširno pišejo, njihovi spisi so tako priljubljeni, da se stari trgajo zanje, mladi jih pa trgajo. Poduševljenci imajo navadno zelo visok glas, skoro sopran. Tak organ imenujejo »planinski glas«. Ko sem jim tako obrazložil svoj predlog, so zagnali tak kr,k, in hrušč, da sem skoro oglušil. Polagoma se je njihovo razburjenje toliko poleglo, da sem razločil glasove in mnenja, da ne bom kaše pihal in da s tem poduševljenjem ne bo nič in da pravijo Nemci temu »Ge-fiihlsduselei«. Končno pa so izjavili, da bodo vsi korporativno izstopili iz kluba, če jim bom še nadalje vsiljeval to robo. in da se dajo raje podušiti kot poduševiti. Sapieti sat, bogami! Umolknil sem, kaj bi tudi počel s to bando rekordersko! Zborovanja kluba se vrše ob sobotai. Debate so žive in burne. In v ognju razprav in predlogov klubovci skoo) niša opazili, kako se je nalahko prislinil v družbo slok možic s trikrat podčrtanimi, vizionar-nimi očmi ter jel prisluškovati. Pri tem je pušil svojo stosedemindvajseto cigareto in pil svojo šestnajsto črno kavo. Motril je tipe, lovil besede in koval črne naklepe, na zunaj pa je bil ves dobrotljiv in prijazen. In ko se je nagledal in naslišal, je oprl plosko dlan ob vijugasta ledja in v obliki vprašaja odstopical iz kavarne. Sčasoma smo se navadili na ta nesport-ni pojav v svoji sredini. Mož je v svoji silni pretkanosti celo fingiral rahlo zanimanje za stvar, z diabolično gesto je vrgel včasih celo kamen spodtike v našo sredo in čisto na lepem predlagal recimo turo na Kum, ko smo se že vsi zedinili za Krim in Rakitno. Sejal ie zdrago in žel — snov za podlistek. Toda sedaj bomo postali previdni. Izdal se je pravočasno in tako še ni prodrl do najbolj tajnih klubovih načrtov. Kajti nerodno bi bilo, če bi izvedel o skrivnosti direktnega vzpona na ljubljanske grajske šance z južne strani, tudi klubovo smer v severovzhodni steni Jeterbenka bi lahko pogruntal in izdal javnosti. V bodoče člankarja. sicer ne bomo izključili od zborovanj, toda pri tajnih zadevah mu bomo zamašili ušesa in zavezali oči; potem pa naj piše, kajon! Pozdravljeni gospod — Ost, kronist kluba »Gojzerce«! Vaše ime končuje kot mladost in norost, in oboje ie lepo in prijetno... Sivi Jelen dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H. Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino tn navadno, brezplačno. 6396 CHRVSLER PRAVI Na ovinkih se lahko dvakrat tako hitro vozi. Chryslerjev avto je tako zgrajen, da je hitra vožnja na ovinkih popolnoma varna. Način, s katerim je Chryslerjev chassis pritrjen na vzmeti, se je do sedaj vedno odlikoval na dirkah. Dolge in ploščate vzmeti pritrjene so paralelno s kolesi. Niso spojene z okvirom chassis-a s hitro izrabljivimi spojnimi jezički na vzmetih — ampak so nameščene v elastičnem gumiju. Zelo nizko ležišče. Upravljanje je na vsakovrstnih cestah neverjetno lahko. Nov, brezšumen stroj za menjanje večjih brzin povzro-čuje v zvezi z novim Chryslerjevim karboratorjem tak polazek, da človeku jemlje sapo, kakor tudi večjo povprečno brzino celo pri neizkušenem šoferju. Način, na kateri so konstruirane Chrysler-jeve vzmeti, dovoljuje, da terate te najnovejše modele po najslabših in najbolj izvoženih cestah. Oglejte si takoj najnovejše modele Chrysler 77 z strojem za menjanje večjih brzin. Chrysler 70 z strojem za menjanje večjih brzin in Chrysler66. Stirici-linderski cPlymowth' pri najbliž- jem zastopniku. Tri kompletne serije 77 • 70 • 66 GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO i W.H. SMYTH-CENTRALA BEOGRAD, MILOŠA VELIKOG 23 PODRUŽNICA ZAGREB, AMRUŠEVA 4 ZASTOPSTVA: American Motors Ltd., Dunajska c. 9, Ljubljana; * American Import Co., Aleksandrova c. 6, Maribor; Anton Bremec, Celje. kontoristinjo spreeme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo kompefettMnje, ki so zmožne slovenske in nemške stenografije in strojepisja. V lastnoročno pisan; ponudbi je navesti zahtevana mesečna plača in mogoči nastop službe na naslov: Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljana, Dalmatinova ulica. 7336 Prostovoljna javna dražba r zapuščino Uršul« Pravgrvk v Ljubljani epadajočih premičnin in dragocenosti, se bo vršila dne 27 maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, švabičeva ulica št. 7 Hudovernik, notar kot sodni komisar. 1S405 JPlatneni čevlji z vulkaniziranim in prešitim gumastim podplatom, sivi ali beli tenis i 11 telovadni čevlji WIMPASSING za na ulico in plažo, • po ceni in trpežni - Zahtevajte vzorce in po-audbe od veleprodaje Palma kaučuk dd., Zagreb poštanski pretinac 226. Muhe sigurna smrt! Muhe so ostudne strupljevalke, ki živijo po zamazanih in gnusnih skrivališčih. Lazijo po Tvoji hrani, kosmate noge nosijo bolezen in smrt. Zaščiti svojo obitelj. Rabi FLIT. FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovi zalegi. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj FLITA z drugimi različnimi sredstvi Pazi na vojaka na rumeni konvi s ornim robom. FLIT usmri« najhitreje ,Ju t rova' knjižnica Prigode gospoda Kozamurnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo t podružnicah „ Jutra" Na Jesenicah in v Novem mestu IstoUua tte 4obifo t a <11 Uiill „ Jutro vi" romani Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh9 Žabi najlepša in najcenejša darila dobite le pri tvrdki A. FIJCHS Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Urejuje Davorin Ravfoen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren Alolzij Novak. Vsi v Ljubliiani,