Ste v. 117. V Trstu, ¥ tetrfk, 27, mal, travna 1916, Letnik XII. Izhaja vsak dan, rudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. f "redrlStvo: UHcf Sv Frančiika Asiškega g. 20. t nadstr. - V* tepisi naj se pošiljajo uredništvu lista. N«r»nkir«na pisma se o« sprejemajo in rokopisi se rte vračajo, rrdajateij In Zgovorni urednik Štefan ćodina. Lastnik konsord| lista ,E<11iicsfi\ — tisk tiskarne .Ediaoati". vpisane zadruge m urejenim peroftvom v Trsta, rilca Sv. Frančiška AsUkega KKL Telefon uredništva in uprave Štev. 11-07. ^a roCnlna znaša: Za celo leto . . , . . . » . K 24.— T a pol leta.........................ll-* za tri mesece, za nedeljsko itdajo za ccte Ma. UJ za pol Ida u> Posamezne številke .Edino®«* se prodajaja po G vinarjsir. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ........7 ..... . mm po 20 viti. Oglasi v tekstu lista do pet vrst • K 20.— vsaka nadatjna vrsta.......• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina Ita reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aatfkega Št 20L — Poštnobranllnični račun 3L 841.65Z Pregled najnovejših dogodkov. Italijanska bojišča. — Srditi boji vzhodno Selc; Lalii vrženi v prvotne postojanke. Nadaljno delovanje naših težkih mož-liarjev proti Čol di Lana. V suganskem odseku so se Lahi umeknili. Ruska bojišča. — Nič posebnega. Zapadno bojišče. — Manjši boji skoraj na vsej fronti, v verdunskem okolišu zlasti ob »Mrtvem možu«. Nemški uspeh pri Cellesu v Vogezih. — Nemški pomorski in zračni napad nroti Angleški. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Turki zajeli sovražno ladjo »Julnari« med Felahie in Kut el Amaro. Drugače nič posebnega. Razno. — Razsodba v banjaluškem veleizdajniškem procesu: 15 obtožencev obsojenih na smrt, 88 v ječo do 20 let, 55 oproščenih. — Razpust tržaške, goriške, rovinjske in roveretske trgovinske zbornice. Raše uradno poročilo. . DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. aprila 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Ob ju-gozapadnem robu doberdobske planote je prišlo zopet do srditih bojev. Vzhodno Selc se je posrečilo sovražniku, da je v večji širini ironte vdrl v našo postojanko. Ko pa je hotel nadaljevati svoj napad, so naše čete pričele protinapad, ga pognale nazaj v stare jarke in ga izgnale tudi iz njih po srditem boju moža proti možu. Tako so tud! tu vse prvotne postojanke v naši posesti. 130 Italijanv smo ujeli. Artiljerijski ogenj je bil na več točkah primorske fronte zelo živahen. Na koroški fronti je bilo maio bojnega delovanja. Na Coi cM Lana so naši težki možnarji nadaljevali obstreljevanje. Delovanje sovražne artiljerije je popustilo. V suganskem odseku so se Italijani umeknili iz vseh svojih postojank med Vottom in Roncegnom, kjer smo našli veliko vojnega materijala, in so se umeknili v Roncegno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. flemfto uradno poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča i^Velik i glavni stan, 26. aprila 1916. Zapadno bojišče. — Južno labas-seeškega prekopa smo po srditem boju moža proti možu odbili napad močnejših angleških oddelkov proti razstrelbenim rupa m, ki smo jih bili zasedli mi. Boj z minami se živahno nadaljuje na obeh straneh. Zapadno Givenchy en Gobelle smo zasedli rupe dveh istočasno razstreljenih nemških in angleških rovov, smo ujeli nekaj mož ter zajeli eno strojno puško. Uspešna patruljska podjetja smo izvršili med Vaiiiy in Craonne. Odbili smo pričakovan francoski delni napad proti gozdu jugozapadno Ville aux Boi s. Ujeli smo 60 Francozov in zajeli eno strojno puško. Na višini Vauquoi, severovzhodno Avocourta, in vzhodno »Mrtvega moža« so se vršili boji z ročnimi granatami. Napadne namene sovražnikov proti našim jarkom med »Mrtvim možem« in caurettskim gozdičem smo spoznali in smo jih preprečili z obstreljevanjem pripravljenih čet. Severovzhodno Cellesa (v Vogezih) smo s skrbno pripravljenim napadom zavzeli prvo in drugo francosko Črto na vrhu 542 in pred njim. V tretjo črto jarkov prodrli manjši oddelki so razstrelili tam številna zaklonišča. Neraujenih ujetnikov smo zajeli 84 in uplenili dve strojni puški in eno mi-novko. Neglede na druga letalska poletja je eno naših letalskih brodovij obmetalo z velikim številom bomb vzhodno Cler-monta francosko letalsko pristanišče Bro-court In vas Joubecourt, kjer je bilo nastanjenih nekoliko čet. Dve sovražni letali smo v zračnem boju sestrelili nad Fleurrfem, južno Douaumonta, in zapadno odtod. Nemški artnadni zrakoplovi so napadli angleške utrdbene In pristaniške naprave v Londonu, Colchestru (Black-water) in Ramsgate ter francosko pristanišče in veliko angleško vežbalno taborišče v Et§ plesu. V z h o d n o b o j i š č e. — Na fronti me bistvenih dogodkov. Nemško letalsko brodovje je izdatno obmetalo z bombami dviiiska letališča. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Pomorski in zračni bo]L BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: 25. aprila ob jutranji zori so deli naših visokomorskih bojnih sil z dobrim uspehom obstreljevali utrdbe in mi-litarično važne naprave v Great Yar-mouthu in Lowestof tu. Nato so obstreljevali skupino sovražnih malih križark in rušilcev torpedovk. Na eni kri-žarki je bilo opaziti velik požar. Potonili smo enega rušilca torpedovk in dve sovražni predstražni ladji. Ena teh je bila angleški ribiški parnik »King Stephan«, 1 ki, kakor znano, svoj čas ni hotel rešiti i posadke potapljajočega se nemškega zrar k opio v a »L 19«. Posadka ribiškega panika je bila u|eta. Ostale sovražne po-morske bojne sile so se umeknile. Na naši strani nič Izgub. Vse ladje so se vrnile nepoškodovane. Istočasno z napadom naših pomorskih bolnih sil je v noči od 24. na 25. aprila napadlo mornariško zračno brodovje vzhodne grofov ine angleške ter z dobrim uspehom obmetalo z bombami Industrijske naprave v9 Cam-bridgu in Norwichu, železniške naprave v Lincolnu ter baterije v Vantertonu, Ip-swichu, Norwlchu In Harwlchu in sovražne predstražne lacfte ob angleški o-bali. Vkljub najsrditejšemu obstreljevanju so se vsi zrakoplovi nepoškodovani vrnili domov. Letala našega mornariškega letalskega oddelka na Flandrskem so 25. aprila zgodaj zjutraj pristaniške naprave, utrdbe in letališče v Diinkirchnu uspešno obmetala z bombami. Vsa so se vrnila nepoškodovana. Že javljeni boji med prednjimi stražami ob flandrski obali so se nadaljevali 24. in 25. aprila, pri čemer so pomorske bojne sile težko poškodovale angleškega torpednega rušilca in potopile pomožni parnik ter pripeljale njegovo posadko ujeto v Zeebriigge. Naše pomorske bojne sile so se tudi s tega podjetja vrnile nepoškodovane. Sovražnik se je umeknil iz okoliša flandrske obali. BEROLIN. 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Dne 25. aprila le bil angleški pod-vodnik E 22 v južnem delu Severnega morja potopljen po naših bojnih silah. Dva moža sta bila rešena in ujeta. Neki pod-vodnik je Isti dan In na istem kraju dosegel torpedni zadetek na angleško kri žarko razreda Arethusa. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. LONDON, 25. (Kor.) Admiraliteta javlja: Proti 4*30 zjutraj se je pojavilo nemško brodovje bojnih križark v spremstvu lahkih križark in rušilcev v bližini Lovvestofta. Krajevne pomorske bojne sile so jih napadle. Po kakih 20 minutah so se vrnile v Nemčijo, zasledovane po naših lahkih križarkah in rušilcih. Na obali so bili ubiti: dva moža, ena ženska in en otrok. Materijalna škoda se zdi neznatna, kolikor se ve sedaj. Dve lahki križarki in en rušilec so bili zadeti, toda potopila se ni nobena ladja. LONDON, 25. (Reuter.-Kor.) Vojni urad poroča, 4a je zračni napad zadnjo noč na norfolško in suffolško obal, kakor se zdi. izvršilo štiri ali pet zeppelinovcev, od katerih sta samo dva poizkušala resno, da bi prišla dalje v deželo. Vrgli so kakili 70 bomb. Ranjen je bil težko en mož. Na-daljnih poročil o izgubi človeških življenj ni. LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Vojni urad javlja: Sovražni zrakoplovi so včeraj ponoči napadli Kent in Essex. Njih število ni ugotovljeno, toda bilo jih ni več kot šjirje. Ker jih je sprejel živahen o-genj obrambnih topov, so se vrnili, ko so dosegli malo ali nič. Rusi no Francoskem. MARŠE 1LLE, 25. (Agence Havas. — Kor.) Danes dopoldne je dospel semkaj nov ruski parnik z oddelkom ruskih čet. Angleški parlament. Tajna seja. LONDON, 25. (Kor.) Dolnja zbornica je imela tajno sejo, v kateri je podal ministrski predsednik Asjuith svojo izjavo, o kateri se je vršila razprava. LONDON, 25. (Kor.) Tajna seja se je prekinila po osmih urah, nakar se je zbornica odgodila. LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Tiskovni urad poroča: V talni seji dolnje zbornice je podal ministrski predsednik Asquith podatke o pomnoževanju armade in miiitaričnem delovanju angleške države s kolonijami in Indijo vred Nato je podal pregled o preiskovanju vlade glede vprašanja novačenja, o zahtevah delavstva, o potrebah trgovinske mornarice, pristanišč, municijske industrije in drugih neobhodno potrebnih industrij. Asquith je nadalje govoril o stroških novačenja in njih pokritju ter o podporah zaveznikom in je dejal: Novačenje od avgusta meseca dalje ni zadostovalo več, da bi se armada mogla razvijati prav. Zato je sklenila vlada: 1. da službo moštva, katerega službeni čas je potekel, podaljša do konca vojne; 2. da združi teritorijalne čete s polki, ki jih potrebuje, in 3. da se oproščeno moštvo zopet podvrže vojaški službi, kakor hitro poteče njegov oprostilni certifikat. Nadalje predlaga vlada, da se podvržejo vojaški dolžnosti mladi ljudje, ki 8. aprila še niso bili stari 18 let, kakor hitro dopolnijo 18. leto življenja. Obenem predlaga vlada: 1. da se nemudoma ukrene vse, da se s prostovoljnim novačenjem nevpisanih neoženjencev dobi potrebno moštvo; 2. vlada zahteva pooblastilo, da preide takoj k prisilnim sredstvom, če 27. majnika ne bo le-teh nabranih 50.000 mož; 3. isto se zgodi, če se v katerikolem tednu po 27. majniku vpiše izpod 15.000 mož; 4. pod 1) in 2) navedeni ukrepi se izvršujejo, dokler se ne doseže število 200.000 mož doslej nevpisanih. Razprave se je udeležilo 16 poslancev. Po razpravi se je zbornica odgodila. 26. aprila se bo zopet vršila tajna seja. V gornji zbornici je podal lord-predsednik tajnega sveta, Crewe, enako izjavo. _ S turfklli mil CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan iavlja: Iraška fronta: V noči 25. t m. smo vsled svojih ukrepov zasegli iz smeri od Felahie proti Kut el Amari pfovečo sovražno ladjo »Julnari«. Kapitana in del moštva smo deloma ranili, deloma usmrtili. Na parnik u smo našli veliko množino živil in vojnega materijala ter nekaj strojnih pušek. Pri Felahie na desnem bregu Tigrih neznatni boji med prednjimi stražami in na levem bregu artiljerijski dvoboj. Pri Kul el Amari nič izprememb. — Kavkaška fronta: Na desnem krilu in v centru nič pomembnih podjetij. Na levem krilu Južno Trapezun ta v dževizllškem odseku smo zaustavili sovražnikove napade. — V svojem sporočilu 10. aprila sq Javljali Rusi. da so njihove čete zmiente kraj Hizan, južno Van-skega jezera. Ugotavljamo, da to sporočilo ne odgovarja resnici; saj stoje naši oddelki veHko višje severno tega kraja in skoraj ob obali vanskega jezera. — Egiptovska fronta: Naša bojna sila, ki prodira proti sueškemu prekopu, je razbila štiri sovražne kavalerijske škadrone, ki jih je srečala, ujela nekaj mož ter zajela veliko množino vojnega orodja, živil in municije. V teh bojih so bile naše izgube zelo neznatne. _ Boli 9 kolonijah. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Mosehi v Vzhodni Afriki: Nemci se v središču svoje postojanke nahajajo v zelo slabem položaju. Kakor se kaže, je verjetno, da se sovražnik zbira proti morju in da opusti svoje postojanke pri Tabori. Angleški uspeh pri Irangi se je dosegel z uporabo specifično burskih napadalnih metod. Burghesi zasledujejo sovražnika, kolikor zmorejo konji. Moči, ki si stoje nasproti, so približno enake po številu. _ _ Angleži i amenknnske-nemikein sporu. LONDON, 25. (Kor.) Angleško časopisje proslavlja politiko predsednika Wilsona in njegove note. »Times« pišejo: \ViIson ni nikdar zapustil načel, na katera osniva svojo politiko in ki so podlaga, na kateri sloni ves sfetem mednarodnega . prava. List proslavlja \Viisonovo potrpežljivost in pravi: Trdno zaupamo, da bo \Vilsonu pritrjala in ga podpirala Amerika i v onem, kar je storil, i v onem, kar stori. »Morning Post« pravi, da prekinjenje diplomatskih odnošajev ne pomenja neobhodno vojne, toda da zna dovesti do stvorile zveze nevtralcev preti skupnemu sovražniku človeštva. »Daily News« zaključuje uvodnik z upanjem, da Amerika stopi v vojno. List piše, da bi amerikanska finančna in gospodarska moč, njena zmožnost za sodelovanje, da bi se obdaia Nemčija vsenaokrog z nepredorno blokado, ter pridobitev v amerikanskih vodah se nahaiajočih nemškin ladij za skupne namene zaveznikov dala VVilsonu možnost, da bi kar najmogočneje vplival na trajanje vojne in mirovne pogoje, ne da bi mu bilo uporabiti niti enega vojaka in niti ene ladje. Vplivanje na amerikanski kongres. AMSTERDAM, 25. (Kor.) Reuterjev urad razširja naslednjo washingtonsko vest: Silno želeč, da bi se vplivalo na kongres* preplavljajo nemški agitatorji senat z brzojavkami, ki protestirajo proti postopanju, ki bi moglo dovesti do vojne. 25.000 brzojavk je že dospelo, večinoma iz držav srednjega zapada, kjer prevladuje nemškoamerikanski vpliv. Razsodbo v DoRlaMkem veleizdajniškem procesu. SER A J EVO, 26. (Kor.) V banjaluškem veleizdajniškem procesu je bila izrečena sodba. Petnajst obtožencev, med njimi bivša deželna poslanca Vaso Orgič, tajni jc srbske »Prosvjete«, In svečenik Matija Popovič, Je bilo obsojenih na smrt, 88 obtožencev v enoletno do dvajsetletno ječo, med njimi bjvSi deželni poslanci dr. Vojeslav Besarovlć ga 18 let, Košta Božić na 16 let, NUksim ujurkovlč na 14, Atanazije Sflla na 12 in dr. Jovo Šimič na 5 let. 55 obtožencev fe Mlo oproščenih. RozpnsUlsv trgovinskih zbornic. DUNAJ, 26. (Kor.) Trgovinski minister Je na po&agl § 23. zakon«, izdanega 20. Junija 1868, drž. zak. št 85, tlčočega se organizacije trgovinskih in obrtniških zbornic, razpustil trgov in ske zbornice v Trstu, Gorici, Rovinju In Roveretu, kiso bile za-racfi vojnih dogodkov in posebno zaradi daljše odsotnosti večjega števila članov ovirane v svojem normalnem delovanju. Za nadaljevanje poslovanja je trgovinski minister Imenoval vladne komisarje, katerim se doda iz zastopnikov interesen-tnih krogov sestavljen strokovnjaškl sosvet. Vlada namerava v zvezi s to odredbo preurediti določbe trgovinskega zakona in., štatuta tržaške trgovinske zbornice, po katerem more biti ena tretjina članov tržaške trgovinske zbornice inozemcev. v smislu državnih interesov. Ob tej priliki se tudi izpremeni volilni red za tržaško trgovinsko zbornico, po katerem se sestava tržaške trgovinske zbornice, ki deloma ne odgovarja več razvoju gospodarskega življenja, prilagodi današnjim razmeram in se zlasti zagotovi uspešno zastopanje plovbenih interesov. V svrho priprave teh odredeb skliče trgovinsko ministrstvo v kratkem konferenco, h kateri pritegne ličnosti iz krogov zbornice in drugih interesiranih tržaških gospodarskih krogov. Položaj. 26. aprila. Odnošaji med Zjedinjenlmi državami in Nemčijo so se poojstrili do skrajnosti. O tem priča nota, ki jo je ameriška vlada dala izročiti nemški vladi. Kriza je akutna. Povod je znan. Predsednik Zjedinje-nih držav Wilson zahteva od Nemčije, naj nemudoma odneha od dosedanje metode podvodniške vojne, ter grozi, ako Nemčija ne ustreže tej ameriški zahtevi, s takojšnjim prekinjenjem dipiomatičnih odnošajev. Kriza je torej na višku in ves svet pričakuje z napetostjo, kako odgovori Nemčija na ameriško noto? Nemčija je — tega se ne da tajiti — v veletežavnem položaju. Kolikor moremo soditi po raznih glasovih, ni pričakovati, da bi Nemčija u-godila zahtevi Amerike. »Lokal-Anzeiger« izjavlja n. pr. s povdarkom, da se metode podvodniške vojne ne dado izpremeniti. Nemčija da ne more sprejeti teorije sovražnega filantropa ter dati iz rok orožja, ki se jej vidi potrebno za zmago. Nemčija da raje pobere rokavico, ki jo jej je zalučala Amerika, ko se ona (Nemčija) bori z večjim delom starega sveta za svoj obstanek. Ako se v takih izjavah časopisja odraža razpoloženje merodajnih in odločilnih či-niteljev, potem je zelo verjetno, da Nemčija odkloni rečeno zahtevo Amerike in da pride skoro do prekinjenja dipiomatičnih odnošajev med Zjedinjenimi državami in Nemčijo. S tem bi vstopil v to svetovno tragedijo še peti kontingent, ki se doslej še ni aktivno udeleževal vojne, kajti dosedaj jo že občutijo, ali direktno ali indirektno, Evropa, Azija, Afrika in Avstralija, oziroma tamošnje kolonije. Sicer pa je izrek, da je bila Amerika doslej »nevtralna«, jemati cum grano šališ. Formelno pač — v zatrjevanjih, v dipiomatičnih notah — so bile Zjedinjene države doslej nevtralne, v resnici pa že davno ne zaslužujejo več tega označenja. Kajti de facto že davno podpira sovražnike centralnih vlasti. Dobavlja jim orožje, municijo, raznega vojnega materijala. In sicer to v toliki meri, da mnogi menijo celo, da bi bila ententa že davno obnemogla in da bi bil morda že sklenjen mir, da ni Amerika s svojo podporo omogočila ententi nadaljevanja vojne. In pri tem je --in na to ne smemo pozabljati, če hočemo prav presojati politiko Zjedinjenih držav — služila milijone in milijone. In jih hoče še služiti! To utegne biti tudi eden glavnih motivov za ojstri nastop Amerike proti Nemčiji. Torej precej nečeden povod, ki se mu menda pridružuje še nek drugi — še nečedneji. Zelo razširjeno je namreč mnenje, da Amerika naravnost išče prilik za kompliciranje razmer in da hoče izzvati vojno razmerje z namenom: 1) da tudi formalno ne bo mogel nikdo o-porekati njenemu dobavljanju vojnega materijala za entento, in 2) da bo inogla — po izgledu mizerne Portugalske — pograbiti nemške trgovske ladje, ki jih je baje do 600 v ameriških pristaniščih! To bi pa že bil čin najumazaneje požrešnosti, ki mora vzbujati ogorčenje v vsakem srcu, ki človeško in pošteno čuti! Vsi glasovi iz Nemčije potrjajo, da tam mirno in z zaupanjem čakajo nadaljnjega razvoja krize z Ameriko. No, priznati treba, da je Nemčija pred težko in usodno odločitvijo. Viden znak velike resnosti trenutka je dejstvo, da sta toliko državni kancelar Bethmann-HolKveg in državni tajnik v ministrstvu za vnanje stvari Ja-go\v takoj po prejemu ameriške note odpotovala v glavni stan na posvetovanje s cesarjem Viljelmom. Odgovor Nemčije bo — kakor že rečeno — skoro gotovo negativen. Nu, nota Zjedinjenih držav sama vsebuje en, četudi negativen moment, ki opravičuje nado, da odgovor Nemčije ne bo še napoved izbruha vojne — v dejanjih. Ameriška nota ne stavlja namreč nobenega določenega roka. Z druge strani pa smo videli že na dosedanjih grozečih konfliktih med Ameriko in Nemčijo, kako poslednja ostaja zvesta poti zmernosti in prizadevanja, da se spor poravna mirnim potom. Tako je pričakovati tudi sedaj, da bo odgovor Nemčije koncipiran tako, da ne podre mostov do sporazuma in da najde formulo, ki utegne dati podlago vsaj za nadaljnja pogajanja. Znak tega stremljenja je tudi dejstvo, da so izvajanja v nemških avtoritativnih listih sicer odločna, ali vendar hladna in trezna ter da ne vsebujejo podrobnih komentarjev, kar kaže, da nočejo prejudicirati sklepov z merodajne strani. »Obnovljenje Austrije". Pod tem naslovom je priobčil socijalno-demokratični poslanec in podpredsednik državnega zbora, Engelbert Perners-torfer, v »Berliner Tageblattiu zanimiva razmišljanja, ki so tem važneja, ker dajejo porazen odgovor na izvestne nemške programe, vsebujoče zahteve, ki se enostavno ne dajo uresničiti brez nasilja na ustavi, na državnem temeljnem zakonu in na modernem demokratičnem principu. In ta dr. Pernerstorfer — da-si eden prvakov avstrijske nemške socijalne demokracije — ni morda kak zakrknjen internacijonalist in zanikovalec vsakega narodnega čuta. Mož je bil nekdaj nemški nacijonalec, ki si je tudi po svoji politični evoluciji ohranil živo nemško čutstvo-vanje. Le pozdravljati je, če taki možje — če tudi tega ne naglašajo izrecno — odklanjajo izvestne zahteve, kakršnje smo čuli ravno v zadnjih časih. Javna tajna je — pravi — da se v Avstriji vse stranke bavijo z vprašanji pre-uredbe Avstrije. Istotako splošno znano jc, da so v ministrstvu za notranje stvari z vnemo na delu, da se ustvarijo nove ustavne podlage. S tem je v zvezi tudi poklic namestnika barona Handla v ministrstvo za notranje stvari. Nato naglasa Pernerstorfer, kako presenečeni smo bili mi sami po militarični odporni sili, ki jo je pokazala naša država v tej vojni, in kako so radi obrambe države stopili v ozadje vsi notranji problemi. Ali — tako nadaljuje — veličina, jakost države in nje pomen niso samo v njeni moči na zunaj, marveč dajejo državi zgodovinski smisel: stanje njeh narodov, bistvo njih življenja, razvoj njih kulture! Pernerstorfer polemizuje proti nekemu članku znanega dr. Friedjunga. Očita mu, da gleda le na moč države na zunaj, dočim postavlja notranje politične probleme v drugo vrsto. In to naziranje Friedjungovo je pri nas — tako naglasa Pernerstorfer — zelo razširjeno. Pojasnilo za to vidi Pernerstorfer v dejstvu, da imamo v Avstriji zavestno-politično življenje mas šele kako dobro Človeško dobo sem. Še revolucija leta 1848 je bila v glavnem le delo tanke višje plasti inteligence, na kar je potem nastopivša reakcija nekoliko zdramljenc mase zopet potisnila v politično brezbrižnost. In tu je po mnenju Pernerstorferja nevarnost, da bi se v ponosu na vnanjo moč premalo cenila notranja reforma. Ker so pri nas vsled strukture dežel in narodnostnih razmer vsa notranja vprašanja obremenjena s tisoči težkoč, in ker se uravnava teh vprašanj mora vršiti s trudom in počasi ter porablja mnogo energije, — nastopa prav lahko utruienje. Vse te okolnosti zahtevajo, da se z največjim povdarkom opozarja na notranjo preuredbo, ki je za »obnovljenje Avstrije« precej važneja, nego naša moč na zunaj. Ako naši sovražniki na zapadu razglašajo svojo zmago kot potrebo demokracije, jim moramo mi po vojni dokazati, da je tudi pri nas demokracija pod dobrim varstvom! Do danes imamo pri nas le eno samo v resnici demokratično napravo: splošno, enako in direktno volilno pravico v državni zbor. Dr. Pernerstorfer si niti ne more misliti, da bi se ta pravica mogla odpraviti, ali kakor si bodi omejiti. To da bi bil udarec v obraz vsem braniteljem domovine, ki so pred sovražnikom zastavili svoje življenje in zdravje in ki po vojni ne bodo hoteli imeti zmanjšane politične pravice! Zmanjšanje te svoje pravice tudi narodi ne bi dopustili!! V vojni so sc stavljale do njih največje zahteve in tudi po vojni se bodo zahtevale od njih največje žrtve. Narodi in mase sploh so postale samozavedneje in bodo več zahtevale ter predlože gotovo svoj političen račun. Tem potrebam se bo treba ukloniti. Sicer pa vidi Pernerstorfer že znak, da se misli na demokratične reforme; ta znak vidi v okolnosti, da so priprave ministrstva za notrauje stvari pod vplivom ministra za notranje stvari, princa Hohen-lohe, ki se je vsikdar kazal ljudskega in poštenega moža, ki mu je njegova politična minolost v jamstvo za njegovo politično bodočnost! Tako Pernerstorfer. Ali nismo rekli z vso pravico, da so njegovi nazori najizdat-neji odgovor na razne absurdne zahteve in programe iz zadnjih dni?!! V izgled naj navedemo le zahtevo, da naj se že za časa vojne za vse čase zagotovi zanesljivo večino v državnem zboru eni narodnosti, ki tvori manjšino prebivalstva?l Kako naj se to doseže? Za uresničenje te zahteve, bi morali z nasiljem razveljaviti državne temeljne zakone, izpremeniti državno ustavo in odpraviti ^plošno, direktno in enako volilno pravico!! A kal pravi Pernerstorfer? Da si niti misliti ne more, da bi se mogla ta pravica niti le omejiti kamo-li odpraviti?, ker bi bilo to SPovodom sporočila, ki so je dne 24. januarja prinesli različni avstrijski listi h stana vojnih poročevalcev, kjer je bilo govora o obrekovanjih glede postopanja z ruskimi vojnimi ujetniki, kar prekaša vse, česar je bilo doslej pričakovati od Rusov, objavlja izredna preiskovalna komisija nastopen odgovor: Komisija trdi, da v taboru v Dunaserdahely-ju obstoji navada, da pokladajo volne ujetnike v krsto s pokrovom, pritrjenim s privitimi vilaki. Tako je bil kaznovan ulanec 17. novgorodskega polka Trofkin Kravčenko, ki je pozneje pobegnil iz ujetništva in ga je komisija po njegovem povratku v Rusiio ostro zaslišala. Razen ulanca so se mnogi drugi vojni ujetniki, ki so vsi imenovani, pričali o rabi krste kot kaznilnega sredstva v rečenem taboru. Istotako neka sestra-postrežnica, ki je obiskala taborišče. Ta poslednja je izpovedala, da so jej vojni ujetniki pripovedovali o krsti.« Ne odgovarja uradnemu dostojanstvu avstro-ogrskih oblasti, da bi sploh odgovarjale na tako obrekovanje. Edini odgovor je bila prošnja do španskega poslanika na Dunaju kot zastopnika ruskih interesom, naj bi se čimprej podal v taborišče vojnih ujetnikov v Dunaserdahely-ju, da tam po vsakočasno omogočeni neomejeni in najnatančneji preiskavi poruši neslano legendo o krsti, da se prepriča o povsem Človeškem postopanju s tamoš-njfmi nameščenci ter da o tem sporoči ruski vladi. tas politične vesti. Novi gališki namestnik. Kakor smo že sporočili, je vojaški generalni guverner za avstrijsko-ogrsko okupacijsko območje na Poljskem, generalni major Erich baron Diller, imenovan za namestnika v Galiciji. Isti oziri, ki so bili svoječasno odločilni, da se je uprava te kronovine poverila generalu infanterije pl. Colardu, so bili tudi sedaj odločilni, da se je nasledstvo pokojnega namestnika zopet poverilo osebi visokega militaričnega dostojanstva. Generalni major baron Diller — rojen leta 1859 na Dunaju — se je po absolviranju srednjih Šol najprej posvetil pravnim in državno-znanstvenim študijam in je potem vstopil v politično upravno službo na Moravskem, kjer je služboval štiri leta ter je tudi položil praktični izpit za politično poslovanje. Pozneje se je baron Diller posvetil vojaškemu poklicu in je bil leta 1889. sprejet med častnike po poklicu. Po absolviranju vojne šole je bil dodeljen generalnemu štabu. V maju 1915 so mu bile provizorično poverjene agende vojaškega guvernerja za vojaško okrožje Kielce, a v avgustu istega leta je bil imenovan vojaškim generalnim guvernerjem za avstro-ogrsko okupacijsko območje na Poljskem. Podeljeno mu je bilo tudi dostojanstvo tajnega svetnika, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem ter je vitez reda železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. Nemci za obvezen pouk češkega jezika. Te dni se je predstavilo pod vodstvom ministra izven službe dr.a Schreinerja, naučnemu ministru odposlanstvo »Zveze nemških slavistov v sudetskih deželah« s prošnjo, da se na nemških srednjih šolah na Češkem uvede obvezen pouk češkega jezika in da se na gimnazijah in realnih gimnazijah v višjih razredih določi učni načrt za relativno obvezen pouk češkega Jezika po posameznih razredih. Minister In referenti so priznali te želje kot opravičene in so naglašali potrebo in koristnost učenja češkega jezika. Odposlanstvo je odšlo — tako povdarja tozadevna vest po listih — z gotovo nado, da se te želje Že v prihodnjem Šolskem letu uresničijo! Kako se menjajo časi in ljudje in njihove želje žnjimi. Za kar prosijo sedaj, je P O D L IS TE K Lepa Anka. Spisal Avgust Šenoa. »Ako boste mirni in poslušni dobiste okrepila. Pater Viktor! Prinesite čašo limonade m krožnik čiste juhe. Ali, pravim vam, gospod Lackovič, ko vam razve-žemo roki, da ste mirni, sicer vas prive-žemo z jermenom na „posteljo.« »K vragu vi. vaša limonada in goveja juha! Telečje pečenke mi dajte s kislimi krmarami in polič vina!« Prijor je mahnil z roko in odvedli so odvetnika v samotno sobo. Božja luč je prodirala sem skozi visoko okence, za-graieno z zelenim omrežjem, a pri zidu je stala zelena slamnjača in s plahto pokrita postelja. Usmiljenci so zaklenili vrata In odšli. Bedni Lackovič je bil sam — sam, zaprt kot zblaznelec v bolnišnici usmiljenih bratov. Raznovrstne misli so mu kri- bilo nekdaj že zakonito predpisano. Na srednjih šolah Češke je bilo učenje drugega deželnega jezika obvezno in Čehi so bili vedno in so še danes za tako uredbo, ker Jo smatrajo za koristno in potrebno. Srdito pa so Jej nasprotovali — Nemci! Niso mirovati, dokler se ni obveznost učenja drugega deželnega jezika odpravila. Menili so v svoji slepoti, da koristijo svojemu narodu, če med-se in sodeželane druge narodnosti postavljajo meje jezikovne ekskluzivnosti. Sedaj pa se oglašajo isti Nemci, sami, ki povdarja-jo koristnost takega pouka, zahtevajoč, naj se uvede obvezen pouk v drugem deželnem jeziku in nadejajoč se za trdno, da se jim ta želja hitro izpolni! E da, izkustva, zahteve dejanskih razmer so trda šola, ali izdatna in naša vera da sila dejanskih razmer in potreb naj-izdatneje pomore k pravi rešitvi avstrijskega problema in da dovede med narodi do razmerja, ki bo koristno za obe strani. Seveda bodo morali v prah arhivov razni »programi«, ki jih sestavljajo gotove eksaltirane glave. O Sonninovem govoru izreka praška »Union« sodbo, da je provzročil splošno razočaranje. Dolgega govora kratki smisel je bil ta-le: pregnane kralje tolaži, nevtralcem se laska z frazami, a za en-tento — prorokuje. Enotnost entente se kaie v teh prorokovanjih. Praški list meni nadalje, da tega, kar Sonnino ni hotel reči sam, je položil na jezik poslancu Foscariju, ki je preciziral italijanske teritorijalne zahteve v smislu, da se ne ome-jajo le na Trentin in Trst, ampak se raztezajo tudi na Istro in Reko, Dalmacijo do Naretve in tamošnje otoke. »Le tedaj, če se take zahteve popolnoma uresničijo, niso italijanski vojaki umirali zastonj« — tako je rekel Foscari. »Union« pa meni, da so že umrli zastonj. Dalje izvaja, kako je iz začetka Italija govorila, da jej gre le za osvobojenje bratov iz tujinskega jarma — sedaj pa govori naenkrat tudi o Istri in Reki, o Dalmaciji in otokih, kjer vendar ni nobenih ali le malo »bratov«, ker so to pretežno slovanski kraji. To je znano tudi g. Foscariju, ker grozi s psro-slulo irredento, ojstro odklanjajoč zahteve Srbije, češ: ako bi hotela Srbija izrabljati verski koeficijent, bi se dvignila katoliška Dalmacija. Foscari pravi izrecno: »pravoslavna Srbija«. Ve torej, da je v Dalmaciji pravoslavnih Srbov in katoliških Hrvatov! Kje so torej italijanski bratje?! G. Foscari pa je velikodušen tudi napram Srbiji. Za to, da se je Srbija do svojega uničenja žrtvovala za entento, obljublja tudi Srbiji eno žrtev, in sicer k večjemu eno pristanišče, ako se s tem ne bo kalilo italijansko pomorsko gospodstvo na Adriji. Kaj vse bi hotel ta usmiljeni Foscari žrtvovati — ali nikakor ne iz lastnega — za toliko prelite srbske krvi! Z Dalmacijo in njenimi Slovani se nadeja lahkega obračuna, kajti grozi že sedaj s sijajno sponeslim se iredentizmom. Zahteva tudi od italijanske vlade, naj porablja več besed in denarja, da doseže v inozemstvu več simpatičnega razumevanja za moralično in politično nalogo Italije, kajti ugled Italije v svetu ni ravno sijajen. To so — pravi praški list — dragocena priznanja. Najdragoceneje je pa za nas priznanje pred vsem svetom, da ni bila želja po osvobojenju bratov, ki je spravila Italijo v to vojno, marveč požrešnost po deželah. In dragoceno je tudi to, da so Slovani Istre in Dalmacije sedaj natančno doznali, česa ihn je pričakovati, te bi Italija zmagala! DomaČe vesti. Oni poljedelci, ki mislijo sejati ječmen in oves, se ponovno vabijo, da dvignejo pri mestnem magistratu nakaznice za seme, ki jim je potrebno, in da pridejo nato tudi po seme samo. Opozarja se, da se bo po preteku tega meseca razpolagalo drugače z obstoječimi zalogami semena. — Mestni magistrat. Umrl Je v Celovcu na veliko soboto zvečer za pljučnico in za stru pije njem krvi P. Volbert Emil S. L Pokojni pater Vol-bert je bil tudi v Trstu poznan in cenjen kot izboren propovednik. Propovedoval je nemški v cerkvi sv. Antona novega. Govori njegovi so se odlikovali po izberi zanimivih problemov tudi socijalne in politične naravi, po obilici idej, ugodno zvenečem in umerjenem glasu, prijetni dikciji in lepem jeziku. Vedno je imel veliko poslušalcev iz vseh slojev. Javna Pomoč (Assistenza Pubblica) je izdala v tednu od 3. do 9. t. m. — na račun mestnega pomožnega urada za brezposelne: K 3350*20 denarnih podpor, 1183 žale po možganilu raznovrstna čutstva so mu pretresala srce. Klical si je v spomin vse dogodke tega dneva in konečno je vedno prihajalo tisto usodno pismo. Vso svojo iznenadno nevoljo je pripisoval baronu Otmarju. Težko se je srdil na svojega, ne prisojenega mu zeta. Stokrat se je zaklel, da Otmar ne dobi AnČlce. Slednjič je, izmučen od žalosti, padel na slam-njačo in zaspal. • * • Istega dne predpoldne se je ustavil pred repinskim dvorom voz in v njem je sedel velečastnl prebendar Baltazar Janković. »Milostljiva gospa!« je zahrešČal prebendar. Na ta klic se Je pojavila pri oknu gospa Lackovićeva in Anka. »Dobro jutro, velečastm, kaj želite?« »Dobro jutro Bog dal!« Izvolite se obleči brez vsake zamude, pak sedite vi in gospi ca Anka na moj voz!« »Ali, ne razumem!« »Subordinacija!« je vzkliknil prebendar. obedov in 1135 večeri)? — na račun občinskega pomožnega urada za družine vpoklicancev: za K 1262'50 podpor v živilih in 341 obedov; ■— na ra£nn ubožnice: K 15.414 denarnih podpor, 37.627 obedov, 15.998 večeri), 318 parov novih čevljev, 7 oblek m 34 kosov drugega oblačila. V Zavodu sv. Nftafa* bo v petek 28. t. m., odborova seja ob 5% pop. Vabijo se vse odbomice k polnoStevlIni udeležbi. Podpisi na IV. vojno posojilo — XII. Izkaz. Prva Tržaška rižarna K 600.000, tvrdka D. Tripcovich K 100.000, delniška družba »Tergesteo* (razen Že objavljenih K 15.000) K 35.000, grof Lanfranco de Sforza K 30.000, Josip Eppinger in Elza Roth po K 20.000, dr. Anton Marinaz, c. kr. namestnik drž. pravdnika, paroplovna družba Jstria-Trieste", odv. dr. Fr. Rabi, odv. dr. Pavel fteiser, Ivan KOchl in Alfonz Danese po K 10.000, Ignac Notarangelo, Roth & Willfort (II. podpis), kap. G. G. in soproga, Rih. Leipziger in Hektor di Davide Luzzatto po K 5000, A. Grioni, Atllij Toresti, Roman Gerolinich, Anton Skerl in Neim. po K 3000, Aleksander Gialussi, Kavarna „Secesion", Reger Polacco, Anton Suttina, inšpekt. kap. Rihard Mayer, L Petz & sinovi in Emil MOller po K 2000, A. Donati & sinovi, grof Albert de Sforza, c. in kr. stotnik Andr. uelso, Ad. Wolf & sin, Neimen. arh. prof. Henrik Nordio, kap. Ernest Camus, Anton Perlauz, Katarina Handler, Karel Lonschar, Henrik Finzi, Marko Finzi, Neimen. in inž. Evgenij Osvaidella po K 1000, Maksimiijan Tenze K 800, Henrik Zanetti, Bratje Finzi in Marij Cop po K 500 Ignac Rosenholz, G. Dameau, in Herminij Pincherle po K 300, Karla Mlcheli, Jakob Taussig (II. podpis), Evgenij Bernardini in Klelija Bernardini po K 200. Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne Junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. Kdor le more, naj stori sedaj prvo državljansko dottnost In podpISe četrto avstrijsko vojne posojilo. HntL Za osem darovanih piv pri praznovanju imendana v buffetu Marka Rubintča so naklonili slavitelji C. M. D. K 5. Denar hrani uprava lista. Darovi, do&li ces. komisarju. »Lega Patriotica della gioventu triesiina« K 20 za žrtve napada podlih izdajalcev. Arnold Ditz (tvrdka Henrik Volk) K 25 za Rdeči križ in K 25 za okrepčevalnico v Stanjel-Kobdilu. Inž. Domenik Pulgher K 20 za velikonočne darove našim vojakom na bojišču in K 30 za vdove in sirote padlih vojakov. Člani tržaškega veseličnega odbora K 50 za preostale svojce žrtev bombnega napada. Za družine nesrečnih žrtev laškega zračnega napada v Skednju namestnik baron Fries-Skene K 600. Uradniki in uradnice občinske plinarne K 65 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Tvrdka Bratje Rauber K 50 za Rdeči križ. Delavci občinske plinarne K 7'40 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne. Za hrabre branitelje naše primorske granice so darovali: gdč. Košir: 40 z v. »avstr. Volkswirta« in 11 zv. »Prosvjete«, g. I. Kraševic: 2 zemljevida Kotzen; ga. Marica Bartel: 14 hrv. knjig; N. N. 2 hrv. knjigi; ga. Ivana Wenko 27 knjig; N. N. 34 knjig; N. N. 15 knjig in mnogo časopisov; g. Ivan Valenčič 48 zvezkov slov. iger; gdč. Bizjak 5 K; A. Slavik 25 razgl.; Slov. barkovljanska šola 15 zemljevidov in rezanja za 10 blazin; Deklice 5. in 6. razreda slovenske barkovljanske šole 2000 cigaret. Srčna hvala vsem posebno slovenski barkovljanski deci, koja neumorno deluje, da pomaga našim za nas se borečim junakom. CE&KO - BUDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoina češka, gostiln* v Trstu) se nahaja v ulici dello Poste štev. 14, vhod v ulici Qior«io Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedDnr lisii. _ MALI OGLASI. Ilfllltfl kupujem in plačam po visoki ceni. Ulica VOlnU Chfozza 5t 32. 218 {ifinnfllllfn z» trte »e piodajo po »merni ceni. iKlUPIiniCe Naslov pove Ins. odd. Ed. 229 EntnAaiff Anton JsrkiS pOslnj« zopet v svoj ».n i OIUSTUI ateljeju v Trstu. Via della Poste - - 246 ; *tev. 10. Klvnilfom ^j« *rste po naaviAjifc cenah. RUPUjem jTstebel Trst, nI. Torrente 36. nMffn ee v sled odhoda k vojakom hiia z vrtom r rUUU kjer se nahua že veS let dobro upeljsna gostilna, pod ugodnimi pogoji. Nailov pove Ins odd. Edinosti. 220 Malo na to so se prebendar, Lackovićeva ki Anka odpeljali na vozu po cesti v goro. Prebendar ni govoril niti besede, Lackovićeva ga je gledala začudeno, Anka pa je sedela v skrbeh misleč na nemilo možitev z baronom Lilienfeidom. Po dveh urah aobre vožnje se je voz ustavil pred župnim dvorom, vasi Jelko-vec. Vstopili so. Vsvoje *a£udenje so našli tam, tudi gospo Miličevo m Milana. Anki so silile edel prav, jenega pozdravil_______ ____ se je jako malo, ker nikdo kaj se godi tU. »Anice!« Je nfcel sjednflfc prebendar, »ali ti ]e gospa Miličeva izročila moje pismo?« »J^« „ 4 k • A I- ' . »Je torej vfte v redu2* i »jvftfostljhra do Lackovtfev sede na so le obrnil stari vas dve tri be- Ropojem niinici). iakMe vsake nI Bolltaric vrste. Jj 21 (t akob Mars;od, 'pri mestni bol-120 se 15letuega r tanca za Žganj arno. Campo 9. Giacomo 17. 227 (IfHJft hfllfi naravno ima na prodaj Go- Vlllu llrlO riško vinarsko društvo sedaj v Prvačini in v Kobdilju po zmernih cenah. 138 lio debelo samo 20 preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Se vije, električne sretiljke. baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia, krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrežice drugo prodaj «*v. 19. 62 trgovina, Trst, ul. Molin pic-colo 19. Ka drobno in debelo- j. te, Dhrtlorinfro* Vel-konočne, umetniške, niUsICUUIlt • voščilne, poimaj laske, vojne, ljubimske, glave, mornarske, cvetlične itd. od K 3.— naprej za 100 kosov. TržaSke po K 2.80 naprej za 100 kosov. Pisemski papir iz^iLti po K 1.511 naprej najrazličnejših oblik in barv. NflfOTi za civiliste in vojake, od najvad-UUICaJ nejšik do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. volne dopisnice lenkaste: dobre po K 2.60, boljše po K 8.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.— za tisoč kosov. fllflrfltflrf • navadni od £6 vin. naprej &VII1U1IIII • ducet, kopirni tintni K i.50 ducet, „Mephisto" K 1.90 ducet, »Penkala*, „Hardtinut", „Koh i Noht" po K 4.— ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv. frltllf) najboljše vrsre vseh barv in veli-lllIllU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 1.80. Crnilo za Btampilije vseh barv. Pisarniške poMčine:^-xh matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gr.mi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd. Trgovske knjige, S. likost', mehko in trdo vezane. Tiskovna dela: kzjjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu. KnlSAC • Slovarje, slovnice, slovenske in ItlljlS«S • tujejezične, lepoziovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino. A«|2nU iz kavčuka in kovine, za >bžine, fUiiib urade, pisarne, privatnike itd. izvršuje točno v vseh oblikah. 7nftfinO * cesarsko in narodne v vseh bUSIUVK • velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu. Igralne karte nemške in ogrske. Šah in domino v raznih velikosti. OKuirls za vsat°vrstne fiAtmnini papirčki vseh vrst: škatlje po UgUrtUU K 2.80 naprej, stročnice škatlje po 32 vin. naprej. Vojaške potrebščine: Sprejema m izvršuje pismena točno in naglo. naročila - _ .. . , : Ti* . - v- " i-'*'" Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so nas tolažili ob bridki izgubi nepozabne nam matere ter spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v petek 27. t. m. ob 7 zjutraj. Sv. IVAN, 26. mal. travna 1916. Žalujoči csiaii. Javna dražbo. V nedeljo dne 30. t. m., točno ob 3. liri popoldne, se bode prodalo na javni dražbi v Kazllah na Krasu, it 55, 4 goveda in sicer 1 junca« 1 Junico ter kravo ln Šc oidEPovnano tele. Županstvo občine Storje. Novi dohodi KRIL bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, ćtamine i. t. d. i. t. d. Conforfti - Trst, ul. Campanile 21. Zlotgrnicfl 9 G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Rlunlone Adrlatlca df Slcurta v Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti fikodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in po suljera. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseli branSah izplačano na škodah K 8*4.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. Zlato, srebro in platin v vsaki obliki kupuje pe ruiluišjih cenah Zavod R. Dussich & C.o ulica Accguedotte 62. Nova Mirodilniea MODERNA Trst, ulica Ponierosso šte:\ 5 Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za tciletto za usneinesti. Emil Trst Campo S. Glatem® 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgov no pMfKii! m šolskih Mščin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst* froSolalo se fudl lacllfvgfiffif u slov. I22IS3, ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se le preseli! in ordinira sedaj v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobovbrez Iiolsčlne. Piomairanj^ UMETNI ZOBJE. d J PodruZnlca c. kr. prlv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt TRST, Piazza Haria Teresa 2 Dunaj VII. Zollergesse 2 Od 17. aprila do 15. maja se podpisuje IV. Avstrijsko vojno posojilo obstoječe iz a) amortizacijskega, davka prostega 57a% državnega posojila po 93-— 6/0 z odbitkom '/,*/• bonifikacije #2.50'/» n«tto. b) davka prostih 5l/$°/0 zakladnic vrnliivih dne 1. junija 1923 po 95.50% z odbitkom V/t bonifikacije — M.—Vo netto. Kreditni zavod sprejema podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in daje na 2eljo razna pojasnila. i NOVO- POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02). prmi nrllCtv v tu- In lnosrattvo. Vrli vsakovrstno pograba s aajnovajio mmlmrnm upravo. Zalog« vsah mrtvaSUh pratfjnatov. - Notna Inipokdja v lastnih prostorih zalogo, uMca t asa iftav. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških prodmetov i Na Opflnahf v Nahrollnl pri Orahu (Noghara.) • Talna postroiba. Cona zmerne. Podjetnik In upravitelj H. STIHIH..