FRO UnUM Ii ▼miau GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CWetgo, I»., torek, 26. april« •6*7 a Laws** Am Offloa of PabllM^oai MIT Booth Uwndak Ate. STEV.—NUMBER 98 immtmmu for at apodal rato of IZKO DELAVCEV V M DUSHtUI BAKRA Izkoriščani ao rudarji in dclavci v topilnicah In žgalničah. — Baroni bakra pa vlečejo maat ne dividende. Hiabee, Ariz. — Izkoriščani niso le rudarji, ki delajo v industriji bakra, ampak tudi delavci, ki delajo v čistilnicah, topilnicah in žgalničah za rudo, raztresenih po zapadu, kajti kom-panije, ki pečajo a kopanjem, čiščenjem, žganjem in topenjem bakrene rude, tvorijo skupaj ta-kozvani tružt bakra. Vse te kompanije izkazujejo večje ali manjše dobičke, tako da do danes ni noben baron bakra tako obubožal, da bo'moral beračiti, da prehrani avojo družino. Calumet Arizona Mining kom-panija poroča v svoJfem letnem poročilu za leto 1026, da je raz-delila po šeat dolarjev dividen-de na delnico, ki je vredna deset dolarjev. To pomeni, da je kompanija razdelila med svoje delničarje ,60-odstotno dividendo. V tri in dvajsetih letih je družba izplačala ¿na vsako delnico $132.50, ali vsega skupaj $58,162,042.15. Vsak delničar je prjel v 28. letih več ko trinajstkrat toliko, kolikor je dal za delnico, vrhtega mu je pa še ostala delnica, da bo lahko ie vlekel dobiček, ne da mu bo treba enkrat mahniti s krampom v rudniku ali fta naložti eno lopato rude na voziček. Jerome Aris. -- United Verde V smislu sVojega lastnega poročila v letu 1926 izplačala iz-redno visoko dividendo. Delnice so po petdeset centov, a kompanija je izplačala na vsako delnico tri dolarje dlvidende, kar pomeni, da je izplačala 600-odstot-no dividendo. Kompanija je organizirana deset lat. V tem času je izplačala na delnico, ki je stale 50 centor, $26.10 ali malo več kot dva in petdesetkrat toliko, kot je stala delnica. Vsega skupaj je izplačala v desetih letih $27,405,000. Delnic je bilo izdanih le za $625,000. Rudarji, ki kopljejo bakreno rudo, in delavci, ki Jo Čiatijo, ¿go in tope in pri tem delu tvegajo svoje zdrave ude in zdravje, zdaj lahko spoznajo, zakaj so njih mezde nizke, zakaj s svojimi družinami vred trpe pomanjkanje. Berger odraza* orodl govora m radio Govoril Je v New Yorku. Laat-niki postaje aa ga ustavili ravno v hipu, ko je kritiziral kapitalistična časopisje. New York. — Victor L. Ber-socialistični kongreanik iz Milwaukeeja, Je bil v nedeljo u-"Uvljen sredi svojega govora na rMio na iwstaji WJZ. Govoril j*' ob priliki tridesetletnice ob-"toja židovskega socialističnega •'«ta "The Jewish Daily For-w«rd." Ravno v momentu, ko Je "<'rger dejal, da 'kapitalizem kontrolira rmeno časopisje, Je upravitelj postaje stopil k nje-in rekel, da je dovoljeni čas Iztekel. Mehiški klerikalci Izvršili nov zločin Sedem delavskih voditeljev so polili s petrolejem in jih na živem sežgali. — Velika federalna kampanja prot vstašem. Vsa hribovska gnezda klerikalnih oboroženih tolp imajo biti uničena z bombami iz zraka. Episkopat izgnan iz Mehike. Samo pet škofov je fte ostalo, in ti se stkrivajo. Mexico City, 26. apr. — "El Grafico" poroča o novi bestijal-nosti indijanske klerikalne batf-de v državi Jalisco. Ondotni delegat Mehiške delavake federacije poroča, da so Vstaši ujeli sedem odbornikov krajevne delavske organizacije v Juancatlanu. Ujetnike so privezali k drevesom, polili s petrolejem in jih zažgali, da so goreli kakor bak-lje. Delavski odborniki so v groznih mukah zgoreli. Mexico City, 26. apr. — Rezultat prvih dveh dni federalne ofenzive proti klerikalnim vsta-škim tolpam v državi Jalisco, kjer so podivjani indijanski klerikalci pobili oziroma sežgali preko sto oseb pri napadu na izletniški vlak pod vodstvom treh indijanskih duhovnov zadnji torek, je, da je katoliški episkopat v Mehiki nehal eksistirati ln e-den katoliški duhoven je bil ek sekutiran. Vojni minister, general Amaro, vodi ofenzivo. O-sem nadškofov in škofov je bilo deportiranih iz Mehike; odšli so v Združene države. V Mehiki je Še pet škofov z nadškofom Jirai-nezom vred, ki se nekje skrL> vajo. Duhoven je bil ustreljen v soboto v Rio Del Cualu, kakor javlja vojni urad. Ujeli so ga na čelu vštaike oborožena tolpa. Extension Minio« kompanija je^ Kampanja za ^dušitev vetaic ^ajo, da niso mialflî pebW potni državah ae vrši v glavnem is zraka. Večja flota eroplanov i-ma nalogo uničiti z bombami vsa hribovska gnezda, ki so središča klerikalnih voditeljev — med katerimi je mnogo duhovnikov — za rekrutiranje Indijancev. Posebni federalni kurirji so ob vestiji prebivalce vseh hribovskih distriktov, ki niso bojevniki, naj se najkasneje v desetih dneh prijavijo v določenih koncentracijskih taborih, kjer najdejo zavetje. Dva dni potem bodo deževale dinamitne in plinske bombe aa vasi in skrivališča vstalklh distriktov. , Po končanem bombardiranju bodo vojaške čete pometle ves ta teritorij. Mnogo vasi in hribovskih mestec bo'uničenih — ali to je edina pot, da se zatre vataja. Guadalajara, Mehika, 25. apr — Na podlagi detajliranih poročil o napadu na vlak pri La Bar-ci 19. aprila je zdaj jasno, da je bil maaaker izvršen natanko po načrtu, ki so ga izdelali voditelji katoliških vsUiev, da se maščujejo za eksekucijo nekaterih vstaikih zarotnikov, katera je bila izvršena pred dvema tednoma v Guadalajari. Rev. J, M. Vega, dobro znan katoliški duhoven iz Guadalajara, ki je z drugimi vred vodil napad na vlak, je pred nekaterimi paaažirji dvignil križ, ki ga je držal v roki, proti nebu in rekel — ko se je valil dim in plamen iz gorečih vagonov—¡"Roka vsemogočnega Boga je udarila ta vlak!" Katoliški pristaši se izgovar- V Jalisca in drugfli oeñtralnih kov, pač pa samo vojaško stra- žo in vzeti denar is ekspreanaga voza. Ali ker so se vojaki branili toliko Časa in kar ao nekateri paaažirji pomagali vojakom od bijati napad, jih je prijela taka jeza, da so sklenili pobiti vse, kar je živega v vlaku. ' "tor, ki je postil nuje škafe Mufarje. Milfoni, Conn. — Jesse D. »"berta, ki je bil pet let metodi-*t"vski pastor, je zadnjo nedeljo pr senetfl svoja ovčica, ko je v ^rtvl naznanil: "Z današnjim 'inevom vržem od sebe tital "re-verend" kot ae vrle grda cunja". K"kel je, da pridigarji in škofje "J navadni blufarji. ki eami ae v* r jame jo tega kar uča, oa pa noče biti vač bfofar. AagN ja pritloka aa Jagoolavija Mussoltni oavaja Albanijo. Dobil je deaeiletni monopol avl-Jatike.__ Belgrad, Jugoslavija. 25. apr. — Angleški poslanik Kennard v Belgradu je v soboto posetil zunanjega ministra Marinkoviča in mu sporočil željo angleške vlade, da Jugoslavija ne apelira na Ligo narodov proti italijsnsko-al-banskemu paktu. Kennard je obljubil Marlakoviču, da bo Anglija še enkrat vplivala na Mus-aolinijs, naj ae spor reši z di-rejktnim pogajanjem. Tirana, Albanija, 25. apr. — Italijanska vlada je pokupila vae delnice družbe Jadranskega loj-da, ki so bile v rokah Nemcev. Dalje je Italija dobila desetletni monopol za svoja letala v Albaniji. Edino italijanska letala smejo pluti nad Albanijo. Nadalje je Muasolini sklenil pogodbo z nemško lesno družbo iz Dsnzi-ga, na podlagi katere,prevzamejo Italijani sekanje albanskih gozdov in gradnjo betonskih pomolov v Marmaraau za nakladanje lesa na parnike. » To pokazuje, kako Italija prodira ekonomsko in vojaško v Albanijo na temelju pakta, ki ga je podpisala z vlado v Tirani. London. 25. apr. — Med vladami v Londonu, Parizu in Berlinu so v teku konverzacije v svrho rešitve spora med Italijo in Jugoslavijo radi Albanije. Angleška vlada amatrs, da reši-tev pride, a ne še tako kmalu. Medtem pa ni Še nobene nevarnosti vojne._____ f Mladrmla priznala M tatvin. Chlcago, 26. apr — D. May-lan in W. Decker, 26 in 23 let stara, sta priznala detektivom, da aU izvršila petdeset ropov v trgovinah zadnja dva Braoa svari dalavoo prod faiizmom "Delavski čarter" v Italiji je proklaaucija sužnostl, pravi predaedalk A. D. F. Washington, D. C. — William Green je označil fašistovski "ddlavski čarter", ki je bil uveljavljen 21. arpHa v Italiji, za proklamacijo sužnostl. Ameriški delavci se nikakor ne morejo strinjati s tem čarterjem, ki Je zdaj zakon v Italiji. "Takozvani 'čarter dela/ ki gs je uvedel Mussolini za jfcalijan-ske delavce, je proklamacija za-sužnjevanja italijanskih delavcev," je dejal Green. "Carter ponižuje delavsko ljudstvo na stopnjo industrijskega robstva, ker uničuje vsako svobodo in princip kolektivnega pogajanja. Svet ni še nikdar videl blaznejše avtokracije kot je fašizem." , Green pravi dalje, da nobena avtokracija ne traja dolgo in tako ne bo tudi fašizem. Kakor hitro mahne nihalo časa na drugo stran, bo Mussolini atrmo-glavljen in Italija dobi svobodo In demokrscijo. MacDonaldova hči govorila aoe- New York.—lahbel Mac Donald, hči bivšega laboriUkega premi-jerja v Angliji, ki se mudi s svo-jim očetom v Ameriki, je v nedeljo nadomestila očeta na govorniškem odru, ko Je U ležal bolan v bolnišnici. Ramsay Mac-Donald je zbolel zadnji petek ns vnetju aapnika. V nedeljo je i-mel govoriti pri proslavi tridesetletnice židovskega socialističnega dnevnika "Daily Porwar-ds" v Century Tbeatru. Ko je lahbel stopila na oder in naznanila. da bo ona govorila mesto svojega očeta, jo je občinstvo burno pozdravilo. al OaL K ltIT. aothorlaed ea Jaaa PfeEttJ ON. V SAN Tesarski delavci jih je policija ru. — Livarski ženi umora. II, da v zapo-Ivel obto- — Pred ava pro-delavce- San Francisco, sodiščem ae vrli ti dvema tesan ms. Obtoženi sta, d* so ob čaau stavke ubita staivVukaza C. W. Campbella. Vseh ttsfcrakih delavcev je obtoženih fyet. Obtožena tesarska delavca George Pešce In Gus Madsen sta zapovsdala, d\ je policija izsilila iz njtfu izpovid po metodi, ki je v Ameriki, tyjtunsna pod imenom tretja i prezkušnjs. Pešce je prisegal, da so mu policaji zagrozili, ako as podpiše izpovedi, Ida ga oduslejo doli, kjer so na éàu ljudje, ki napravijo iz njega podrtiso. Državni pravdnik se Je vodne vmes vtikal in ugovarjal pppfti vprašanjem, ki jih Je zaatftvil odvetnik, da tak* prikrije policijske metode, s baterejal policija prisili obtoženca, da pdsns, kar policija zahteva priznati. Puaceje-va žena je potrdila, da je policija mučila njenega Soproga. Izpovedala je, da sa Jp ns njenem soprogu poznalo, da Je bil pretepen, ko J* ispuščen na proato proti poroštvu. Po daljšem prisade van ju od od strani odvetnikoV Je sodnik Conlon dovolil, , ds Sta bila livarska delavca Frask Brown in Robert Burton izpuščena na prosto, ko Je Jife jmjkä položenih 40,000 poroitva delavca sta obtožena na podlagi omreženja po privatnih detek tivih in policije, da sta ubila nekega stavkokaza. Livarskega delavca William Armstronga Je sodnik izpueti! brez poroštvs, ker je dokazal, ds je takrat delal, ko je bil atavkokaz ubit. Osumljenje delavca, ki Je de-al, ko Je bil stavkoka* ubit, pokazuje, da je cela afera nič drugega kot navadno omreženje, ki se je rodilo v možganih nsvsd-nega "špicelna". "Roke proč od Kitajske!" zahteva tudi Green Predsednik Ameriške delavske federacije poziva vlado, naj se ne vtika v kitajske aadeve. Dajte Kitajcem priložnost, da sami odločujejo o svoji usodi! — Kaj« iek išče posojilo. Položaj je meglen. Waahington. D. CH 25. apr.— William Green, predsednik Ameriške delavska federacije, je v glasilu federacije objavil članek, v katerem zahteva, da Združene drŽave in druge velesile u-msknejo svoje bojne ladje in č*> te is Kitajske. Green piše, da ae Je kitajski narod po dolgem spanju zdramil in želi imeti samovlado ter vžlvatl svobodo. Pri tem procesu ne sme nihče ovirati Kitajcev. Vse krivična pogod-be s Kitajsko morajo biti rss-veljavljene in Kitajci morsjo I-meti popolno priložnost, ds sami odločujejo o svoji usodi in ras-vijejo tak sistem ln takšno vla-do, kakršno hočejo imeti. To je njihova stvar. Green se ns boji, da bi ae Kitajo! odločili sa sovje-tizem in komunisem. Green počiva ameriško vlado, naj ns stori ničesar takega, kar bi osovra-Žllo Ameriko v očeh kitajskega ljudstva. Washington, D. C., 26. apr.«» msjo stališče oborožene nevtral-nosti, ako pride do vojne med sovjetsko Rusijo in Južno Kitajsko na eni strani in Veliko Britanijo, Japonsko ter severnti Kitajsko na drugi. Ce prido nsj-hujše, bo Amerika posyala vae ameriške naseljene^ naj odidejo da Filipine in potem se u-makne popolnoma iz kitajskega vojnega teatra. Sangaj. 26. apr. —* General Kajiek išče posojilo v vsoti 20 milijonov dolarjev sa konzolidi ranje svojega režima v Nankin gu in nadaljevanje kampanje proti Cangtsollnu. Tukaj poročajo, da so vsi voditelji strank v kitajski civilni vojni na robu bankerota ln vojna bo morala prenehati, ako ne dobe denarja. Položaj v vrstah kuomintanga Je še vedno konfusen. Iz 8angše poročajo, da Je kmetska unija tamkaj prevzela vlado. Nepotrjena vest Is Hankova se glasi, da ondotna vlada se prlprsvlja Iz uradnih virov prihaja druga na 40odstotno konfiskacijo ino-vsst, da Združene države za vsa- samskega kapitala. la ogroia iM)oa)a Ljudje ao splsssll aa strehe ia drevja. Nadaljnih «S žrtev. Pel eU rsAenih. Ddkoataaa Ja ood* aijoko hartjara Delavcem i« podjetni« nI ds- Ektplozi^i v tovaral; dovoj dolavoov abMh ^ __ Požar unlčU veliko avtomobilsko tovarno v'í>etroitu. Triindvajset težko ranjenih delavcev v bolnišnici« i Detroit, Mleh. — Razstrelbs n požar ata^v s<»l>oU> uničila va-iko petspaistropno tovarno Brigga Maimfacturing Co., v kateri so izdelovali avtomobilna ogrodja. Eksplozija je bila V oddelku barvil. Dva delavca sta bila na mestu ubita, sedem drugih je pa umrlo v nedeljo za ranami in opeklinami. V bolnišnici se še nahsja 23 ranjencev In nekateri se bore a amrtjo. p lavi Jen ce ae rsdovite zemljo pod vola. NOVOZELANDSKI RUDARJI HE PRIDttl'ZllJ ? DELAVSKI CENTRALI. Ceatra's zdaj Meje lavcev. 50,000 de- Wellington, Atstralija^Ru-dsraks organizacija United Mine Workers Union, ki šteje ,000 članov, se je pridružila Delavski alljanci Ta pridružitev pom nožu je članstvo Notfoze-landoke alijance na 60,000. Akcija delavske céntrele ae Je torej pojačala! Poizkus aa beg Is ježe. Chicago. 26. apr. — Policija South Chicago policijska postaje je opazila, da ata dva Jetnika prežagsle železno omrežje, a menda niela imsls časa pobegnit« in sta oatals v ječi. Wsyalde, Mlas., 26. arp. — Petsto oseb js bilo danes rsše-nih iz krajev, kjer so bili že dneve ogrožani, da Jih poplavs vzame s seboj, na parnik Wa-bsah, 2e vač dni niso dobili skoro nobene hrane. Is Llttle Ročka, Arkanaas, poročajo, da Je blizu mesta Kelso utonila dru* žins petih, ko je voda vzela njih voz, na katerem so se psljsli. Isto tam so vidsll zrakoplove! kskih tisoč oseb na atrehab in drevesih, ksmor so so zatekli pred povodnijo. Green vlile, M les., 26. apr. -r-Triindvajset oseb Je utonilo v tej okolici v zadnjih štiriindvaj-aetih urah, povečini žen in otrok. V tem okrožju je prevsala vso oblaat v avoje roke prostovoljna vojsška orgaazacija, ki Ji načrtuje major Paxton, prideljen regulsrni poliski artilerijl. V tem mestu je nad šest tisoč zsmorcev in štiri tisoč belih, ki so pri bežali pred naraščajočo poplavo. Ti IjudJs so večina ns-stan jeni v zsčaanih barakah Rdeči križ jioroča, da je hrana zs te ljudi že ns potu ter ds bodo vaa začasna bivališča postavljena še danes. Mephie, Tenn., 26. apr.—4ke-ns smrti in desolacije prevladuje tuksj čez več kot devet tisoč kvsdratnih rnllj najrodovit-n«*jše zemlje v Miasisisippiju in Arksnasau, ko nsdaijujs svojo pot povoden j kskih devetih rek v morje. Vaako uro Je več Jlu-dl brez atroho, brez imetje. Vae naprave, vsi jezovi, zgrsjeni, ds preprečijo povoden J, ao bili uničeni In voda se Je razlila In ts-lils kraans polja. V več krajih preti beguncem glsd. Wa*hlngton. D. C., 26. apr,— Kakor Je bilo že poročeno, Je vlada i »odvzela akcijo in apelirala na ves nsrod zs pomoč p<»-plsvljencem v prvi sUi. Vlada Je vprsials za pet miiljonaki sklad. V prvih treh urah po tem poročilu Je bilo nabranega po | Ameriki nad pol milijona dolsr-| jev v sklad poplsvljencem, Belleville, IN. — Okrožni sodnik Crow Je skosl osemnajst 1st izdajal sodnijske prepovedi proti delsvstvu ob Čaau sporov v industriji. V svoji domišljiji Je mislil, da mu Je mesto v okrožnem sodišču garantirano do smrti, pa nI odnehal s sodnij-sklml prepovedmi, Kadsr Je kateri podjetnik potreboval sod-nijako prepoved proti stavkujo-člm delavcem, ali je hotel pre-prečeti organiziranje svojih de-Isvcev, se je zatekel k temu sodniku. Crow Je bil prepričan, ds se mu ne more ničesar zgoditi, ako nadaljuje s aodnijskiml prepovedmi proti delavcem. Mislil je, ds poteče še veliko vode v o-ceane, preden se delsvcl zsvejo avoje politične moči in preprečijo njegovo isvolltev. Izdal Je sodni jako prepoved proti 120 delavcem in delavkam, ki ao delali v tovarni za emajliranje. Delavke ao bilo obsojene ns 50 do 200 dolarjev denarne globe in od HO do 120 dn' *at>ora. Te obaodtH* ao |*>vzročtle, ds so pričeli lokalni politični go-afNMJarJ! misliti in so prišli do zaključka, da Crow stavi vso glaaovnico v nevamoat. Ko ae J« vršilo zborovanje lokalnih poli-Učnih gospodarjev, ao sklenili, da Crowovo Ime ne pride še na glasovnice. Tako Je Crow oble« Ul ko iiolitični mrlič ns politič-nem bojnem M ju še preden Je prišlo do volilne bitke.. PODJETNIKI NE ZAUPAJO DELAVSKIM UNIJA! Izdali ao poziv, v katerem na-gtašajo, da naj bodo podjetni-ki previdni pred unljekliui paatml. Chlcago, III. — Podjetniška organizacija National Founders Aaa'n., ki je odločna zagovornica. da v podjetjih delajo le neorganizirani delavci, Je med svoje člsne razposlala okrošnico štev. 431, v kateri svsrl, da so vsa približevanja'delavskih strokovnih orgsnisacij navadne pasti, da so vsnjs ujamejo podjetniki. Wm. H. Barr, predsednik te podjetnllke organizacije, pravi v okrožnici, ds unljonisem samo dremlje in čaka ugodne prilike, da se zbudi. Nato svstuje, da u-nljonlzem večno saspi, se lahko zgodi samo na ta j\Atin, da ss v vseh podjetjih v ¿Jrutenih državah uvede delo le: s neorganiziranimi delavci. , V teh dnevih dosdovnega miru, nadaljuje Barr, med Industrijo ln delavci, nastaja Čut, da ns bo v bodočnosti nobenih sitnosti. Tak čut js nevsren, ker so se unije samo potuhnile. NU. česar se nt sgodllo, ds bi unljonisem IsprenfienU svojo dlako. Namen unijonlsms je ravnoisti, kakršen je bil pred desetimi leti. Barr prlsns, da so unije naravna zaščita in obramba zatiranih in izkoriščanih delavcev. Nato pa Barr prihaja s zvijačnim nasvetom sa ukanjenje de- Nov ko- apopad med faSletI ln| m un lat i v Nemčiji. Berlin, 26. apr. — Bitka z re-volverjl in noži Je včeraj divjale med fašisti In komuniatl v Ks-aenu. Adolf Hitler, znani bavar* akl monarhist, je vodil fašiste. Dvaindvajset oseb Je bilo ranjenih taanlkarska konvencija. New York, 26. apr. — Tri sto delegstov časnikarskih podjetij Je prišlo sem ns konvencijo In predaednik Coolidge bo danes goyorll na banketu svese zdru-ženegs tiska. strokovne organizacije postale nepotrebna reč, ako bi podjetniki "pokazali" delavcem, da imajo srca. Razume se, "samo pokazali," ds dslavcu ni treba se obračati za pomoč na svojo unijo, ali na stranskega človeka, ki Ima unijske tendence. Barr nI ničosar Ispregiedal v svojih nsavetlh podjetnikom ln Jim končno avetuje, da naj aa brigsjo za politiko, Barr meni, da ni nobene razlike: demokrat ali republikanec, ali važno je, če Je kandidat naklonjen industriji, to pomeni podjetnikom. k temu pa dariamen-Urlie s volitve. ToriJI žanjejo pri nadomestnih volitvah pora* za*porazom. Zato nameravajo nazadnjaki ustaviti te poraze, preden ae preveč respaaejo in jioetan««jo nekaj atalnega. Oni upajo, ako končalo volitvs zanje ugodno, da bodo vladali zopet pet let. Nasadnjaki Izdajo letak za letakom V teh letakih atrašljo s splošno oVivko, ruskim zlatom in zarotami rdečkarjev. Noben človek ne smatra te letake za reane. Čudo Je le, da niso pričeli le z a|»elom ns petrijotlsem. ker so vojsške četa v Kitaju. Well, kar še niao začeli, bodo še le začeli. Tudi petrijotlsem pride na vrsto.' A., i. à PKORVIS* TOREK, 26. APRILA PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTB L A8TNIN A SLO V fcNSK E NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene offlMov po doffororn. Eokopbi M — vrašajo.^ pol ¿ulT$l¿5 m tri meHC«; Chicago in Cleoro ne lato, |3Jf sa pol Uta, tl-ftg «a tri moaoco, to ta Inosematvo SSJS. Naale* «a via. kar tea stik « torto« » "PROSVETA" 1457-M Sai Lawaáale Atenos. Chicago. •THE ENLIGHTENMENT Orgaa of tka Sleraaa NaUoaai PanrfR êêtêMf. Owned by thr Skweae National Beaefit Sodetf. Advertistog »Ui States (except Chicago) Subscription: United States C~*U "" feer; Chicago ISJ^and for^on^so >8.00jor yyr^--- IIEUBKR of THE FEDERATED PRESS' US 'Data- v aklepeja a pr. (Mar. tUlW)"' JJÏÏL" pomeni, da taei )e s Ua daere» potekla easoiaUe, .PsmorRo |o prartMT. da se ves ae aeteri liât KLOFUTANJE KERENSKEGA PRlSLC^V MODO. Ruska aristokracija ne more pozabiti dnevov, ko se je gostila ob polnih loncih mesa in hitela od zabave do zabave, medtem ko rusko delavno ljudstvo še kaše in krompirja v oblicah ni imelo toliko, da bi se ju najedlo do sitega. To so bili dnevi carizma, ko ruski mužik ni smel grdo pogledati ruske aristokratke, kajti bil je v nevarnosti, da mu ruska policija z nagajko ustroji kožo na hrbtu. Bili so dnevi veselja, uživanja in potratnosti za one, ki niso nikdar delali in prispevali k prehranitvi ruskega ljudstva, pa dnevi trpljenja in žalosti za ruskega kmeta in delavca. Tem razmeram v Rusiji je napravila konec revolucija. Tisti, ki niso delali, ker so si domišljali, da so prišli z ostrogami na svet, da jašejo druge, so morali iz dežele ali se pa oprijeti poštenega ^ela. AristokratiČni in bogati delomržni ljudje so bežali po revoluciji na vse strani. Nekateri izmed teh so pribežali tudi v Ameriko, da nadaljujejo brezdelno življenje, kakeršnega so bili vajeni v Rusiji in dokler zadostujejo sredstva, ki so jih v naglici pobrali in odnesli s seboj. Ti ljudje so silno jezni na one, o katerih sodijo, da so povzročili, da ne morejo več živeti v brezdelju, sijaju, razkošju, potrati in veselju na stroške ruskega delavca in kmeta. Popolnoma logično je, da črtijo one, o katerih mislijo, da so zakrivili njih nesrečo, kajti njih pamet ni tako daleč razvita, da bi razumeli, da so sami s svojim strašnim izkoriščanjem in trpinčenjem ruskega kmeta in delavca povzročili položaj, v kakeršnem se zdaj nahajajo. Kakor vsi ljudje kratke pameti, ki se ne morejo povspeti do materialističnega zapopadenja zgodovine, mislijo, da posamezni individiji delajo zgodovino, tako tudi bivši ruski aristokratje in carski častniki, ki so v carju vseh Rusov videli prst božji, da so oni ustvarjeni za vladanje in vživanje, delavci in kmetje pa za delo in trpljenje, vidijo v Aleksandru Kerenskemu, ruskemu ministrskemu predsedniku po revoluciji, vzrok svoje nesreče. Ko je Kerenskij prišel v New York in je javno nastopil, je neka "aristokratična dama" stopila k njemu in mu dala zaušnico. Mislila je, da je s tem činom ponižala Ke-renskegu in mu tako pokazala, da ga ves svet, ki živi v brezdelju in na žulje drugih, zaničuje. V resnici pa ta "aristokratična dama" ni pokazala drugega kot svojo neotesanost in sirovost. Kerenskij ji ni vrnil zaušnice, pa tudi je ni tiral pred sodišče. Ampak prezrl jo je, kot človek prezre naslikano spako ali packarijo, ki se mu kaže kot umotvor. Kerenukij je prišel v Chicago. In zopet se je našel bivši ruski carski častnik, kateremu se zdeha po polnih loncih mena in zabavah z ruskimi dvornimi damami ob času ruskega carizma, in je posnemal rusko "aristokrat-ko" v njenem činu, ki ga je izvršila v New Yorku. Dal je Kerenskemu na javnem prostoru zaušnico. Mož se piše Boris (¡regorij Telesnickij in bil je kapitan v prejšnji ruski earski armadi. Svoje sirovo dejanje je opravičeval s puhlimi frazami, ki ne pomenijo ničesar. Ke-renskij mu ni vrnil udarca in tudi sodnijsko ne bo nastopil proti njemu. Rekel je, da razume Telesnickovo dejanje. V teh besedah je izrečena sodba pametnega človeka. Človek, ki je zagovarjal in podpiral sistem, ki je tlačil in izkor^čal na milijone ruskih kmetov in delavcev, ni vreden drugega, kakor da se prezre. Take ljudi se pozabi, kakor kužka, ki oblaja človeka, ko gre mimo hiše. Taki ljudje niso nevarni, ampak so samo nizkotni in du- .......... . .... ševno omejeni. Njih pamet ni toliko razvita, da razu- k" da ao pridelka m .....velikim rekam kot prevažati do Orleans. Pitts- .---------------—— .....— ------------------ »uiKfi m drugih mrst oh ri»ksh. nižinah, ki nimajo nič Človeškega na sebi, ampak samo ki prltskajo v "Oč*ta vodovja", kujejo načrte, kako bi zo|>et uplenili rusko ljudstvo v Mlsalaelppl. Ta boljši način pre- stare suženjske verigi-, da bi oni zopet živeli v sijaju, nut- J* f0^ \ vt*JI ... a t t j ti » » . , produkciji, ftvlnjerria Je p< Kosju, potrati in orasoaiju na raCun delavnega ruskega ula Tf(tk gMXKlAmki faktor, ljudstva. . i kajU dolina reke Miaaiaaippl je Ameriška poljedehka industrija Poljedelstvo treba smatrati kot industrijo, kajti ne vsebuje le obdelovanja zemlje in pridelovanja letine, marveč tudi rejo vsakovrstne živine in čestokrat tudi izdelovanje farmskih produktov. Poljedelstvo zalaga vse prebivalstvo ne le z življenski-ml potrebščinami, marveč tudi preirbuje tovarniško industrijo z nekaterimi izmed najvažnejših surovin. Poljedelstvo in tovarniška industrija sta si med seboj v razmerju vzajemne odvisnosti ; splošna gospodarska vprašanja ali stanje trga, vprašanja prometa, izvoza ali prevelike produkcije so Življenske važnosti za farmarja ravno tako kot za industrijalca, ali trgovca. Poljedelstvo v Severni Ameriki se je začetkoma opravljalo na malih farmah, da zalaga posameznega farmarja, ki je obdeloval svoje lastno. zemljišče, s potrebno hrano in surovinami. Prvi naseljenci so se ravnali po načinu angleškega poljedelstva, kajti začetkom so bili skoraj vsi Angleži. Na jugu pa so bile razmere nekoliko drugačne, kajti tam se je sadil tobak v velikem obsegu na plantažah, ki so pridelovale tobak za britanske odjemalce. Ko so uvedli bombaž, se je ta tudi sadil na debelo. 8 povečanim povpraševanjem po teh pridelkih je nastala potreba po obilni zalogi cenih poljedelskih delavcev. Kakor se trdi, so brodolast-nikl iz New Englanda začeli u-važati sirup iz Zapadne Indije in ga predelovali v rum. Tega so nakupovali trgovci s sužnji, ki so ga potem prodajali afrikan-skim domačim poglavarjem v zameno za ujetnike iz drugih plemen. Yankee trgovci s sužnji so potem te ujetnike kot sužnje prodajali južnim plante-rjem proti gotovini ali tobaku. Potom tega sistema so plantaže imele kmalu zadoati cenih delavcev. Ko je atlantsko primorje'postalo bolj naseljeno, so se ljudje začeli pomikati proti zapadu, kjer so se polastili proste zemlje, posekali pragozde, ki so jim bili na poti, in končno prišli do velikih planjav in do useda (bottom) reke Mississippi. Ta used ali dolina je ona obširna pokrajina ob tej veliki reki, ki je baje nekdaj tvorila del njene struge.. Našli so tu eno izmed najfinejših prsti na svetu, obstoječo iz rečnega blata, odpadkov rastlin in pečenim usedlin. ki so jih struja aii poplave tam zapustile. V nekaterih mestih je bila črna prst dvanajst čevljev globoko in mislilo se je, da je takorekoč neizčrp-ljiva. Velike planjave so bile tudi bogate njTjkakovosti pridelkov in ušivi so Inm bujno rastli pod gorkim solncem in ob . vlažnih noč rh sred njega» za pada. PostSr lo je mogoče pridelovati letine v velikem obsegu. Vprašanje ps je bilo, kako spravljati te letine na tržišča, kjer bi se dobivala cena, s katoro bi se poljedelstvo izplačevalo. Poleg tega so pla njave služile kot Izborna paša za živino, ki so jo v malih čre dah prignali iz vzhoda in se Je čudovito pomnožila pod ugodni mi okolščinami planjav. Tudi v tem pa je bila ovira. Ni bilo lahko spravljali živino na trg iz velikih ranč. Navadno so gnali živino milje In milje daleč čez surove gazi, pohojene skozi * sto-letja od bivolov In bizonov, k plovitnim rekam ali večjim me-atom. Dostikrat ko Je čreda postala velika, so «klal i živino radi W. in loja. meso pa so meUli proč, ker ga nlsKnjegaaec nevarno ranjen. Chicago, 25. apr. — Ognjenega kmetovalca razvil do mo- gaseč William Hannon je zado-«lernega buslnessmana. pri ka- bil resne poAkodbe. ko je gasil terem obdelovanje zemlje je le ogenj na 229 W. Madison cesti eno izmed raznih nslrfg. On drži I včeraj popoldne. Skoda znaša prvo mesto izmed ameriških na poslopju $50,000 proizvalcev bogastva, dasi nje-' gov delež na hoga«tvu ni meroma primeren. Farmarji predstavljajo. .10 odstotkov manjšo vas. Najbolj razširjen je dnevni "Copenhagen Social demoraten". Skupni odbor, ki sestoji iz zastopnikov socialistične stranke, delavskih strokovnih organizacij in konaum-nih in produktivnih zadrug, vodi in nadzoruje socialistično časopisje. Dokler so bili socialisti na krmilu vlade, je bil dnevnik "Copenhagen Socialdemokraten" o-ficijelni vladi list, ki je razplam-fll jezo britskih nazadnjakov, ker je podpiral britske delavce. Ko je izbruhnila splošna stavka na Angleškem, so takoj depor-tirali poročevalca danskega socialističnega dnevnika. Ampak list je neustrašno vseeno zagovarjal britske delavce in v mali deželi so nabrali $100,000, ki so jih poslali britskim rudarjem v podporo. ZARKOMET Nekoč je bila pijavka ameba ... Včasih so ljudje pokladali na svoje telo pijavke, da so jim sesale kri. To je bilo seveda ta-krat, ko so bili ljudje še žaru-kani. / | Danes, ko je civilizacija že precej pečena, ne pokladajo več dajo advokate. Gospodinjski kotiček Kako ohranii žgani kavi prijeten vonj. Sveže žgano kavo stresi takoj, še gorko, v močno pločevinasto posodo, ki se dobro zapira. Posipaj potem kavo z dobro atolčenim sladkorjem, zapri posodo in jo dobro stresaj sem-intja, da se sladkor prime vseh zrn in jih prevleže s sladkorje-vo glazuro. Ta glazura zadržuje, da se vonj po sveže žgani kavi ne izgubi. Srebrne žlice dobe v jajčnih jedilih namočene, rumeno ali rjavo barvo, ki se da le težko odstraniti. Najbolje je, če take žlice snažimo s fino zdrobljeno kuhinjsko soljo ali pa s finimi presejanimi sajami In jih potem odrgne z usnjem od rokavic. Apnena voda ca snažen je madežev. Apno se napravlja,' ako se apnenec žge v veliki vročini. Na ta način izgine iz apnenca ogljikova liatina in ostane živo ap- • e a Novice a kitajske fronte. Na fronti je mir, ah zadaj za fronto je hudič. i * a a V Mehiki zajeatajo s korcem. Mehiški padreti pripoveduje-jo zabiti verni m*si, da je Calles dal zapreti Krista v ječo Belem v glavnem mestu republike. Mehiška verna masa, ki ni nič boljša, lahko pa še slabša, kot irska, tirolska, poljska, sirili-janska in poljanska, seveda to verjame in preklinja Callesa. Odtod klic: Viva Cristo Rey! a e e Dvanajst resnic. Dragi K. T. B.! Pred več leti sem nekje čital sledečih dvanajst resnic, ki lahko najdejo prostor v "Žarkometu", ako se t{ zdi vredno: 1. Kapital vlada širom sveta. 2. Papež blagoslavlja oba-dva. 3. Vojak služi vsem trem. 4. Odvetnik rubi vse štiri. 5. Pop poje za vseh pet. 6. Fratra živi vseh šest. 7. Lekarnar zastruplja vseh sedem. 8. Zdravnik dere vseh osem. 9. Grobar kopflje jamo za vseh devet. 10. Kmet hrani vseh deset. , 11. 2id vara vseh enajst. 12. Smrt umori vseh dvanajst. J. L, E. Palestine, 0. e • e Sharonaka pojasnila. "Se več kot špecijalist" naj raztolmači, kdo je bil oni umrli možak, ki smo ga nazi val i ¿upan V. Farrell. O sharonskem županu nI bilo govoi^. "Še več kot špecijalist" tudi zagovarja debelo ženo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade (brez vsake moje pomoči). Sodnik jo je obsodil na štiri me^ecc in $200. Ona je prosila: "Oh, mi-ster, plačam ^kolikor hočete, samo štirih mesecev ne. Imamo štiri hiše in štirje delajo. Denar-ja dobite kolikor hočete, same zapor mi odpustite." Sodnik je odgovoril: "Tako? Toliko imate? Zakaj pa potem še butle-gate? Nobene oprostitve. — Špecijalist. f! a e * Ali je Tone dober biznisman? Dragi Žarkomet! Veliki Grdi-na pravi v A. S., da je njemu ljubši vsak črnec —torej tudi afriški kanibal! — ki se drži tradicij svojih pradedov kakor pa oni, ki ne trobijo v njeirov rog. Haha! Dalje piše, da je član petnajstih zvez in jednot samo zato — razumeš — da bo zavarovan za stara leta, ne pa radi businessa. Boj vari, da bi kaj takega rekel. — Miha Miha-tov, Terre Haute, Ind. e e e T ' Pertinentno vprašanje Iz Penne. Zadnje dni so naši Janezi na Tončkovo komando lezli k spo-vednlci. Med temi je tudi gr*1*-nik, ki je tožil člane S. N. P. J » da so "munšajnarjl". Ali je povedal tudi ta greh? Ako ni je storil "božji rop" — Kanalj« i' iz Bolivarja. K. T. R vimQ v zamašeni steklenici in je izvrsten pripomoček za snaženi* raznih madežev. Vendar treba pomniti, da apnena voda razjeda tkanino in jo moramo zato urno izprati. It papirja odstraniš mastne Pod madeže na sledeči način: no. Ce to živo apno polijemo z mMtni madež položi pivnik, po-vodo, se s njo spoji in daje uga- ^ s čistim bencinom, po- ra* 4 • ^^ - šeno apno. Ako ugaieno apno z'kHJ ** • Pivnikom in ga močno rai-jCez sto redarjev »hitih na ftpie- vodo rMzmeJ^0t M obteli. Bencin raztopi maščobo kaj časa kalna tekočina zopet ln P,vn,k J° P°P*J* Oslo, hergih. I Norveška. 25. skupnrga prebivalstva, hranijo irv^iuZT^ fpr ~ u*Uti' vemUr ** nmd *Pnwin Marfeie vodnih kapelj na Uk^-U7 miljonov prebivalcev ¿V, a f^ £ »,rirmo*ovnlku na .stoječa tekočina ni več čista vo-' ranem pohiitvu odstranimo, če dr/.iv In dodhtno Uvaiajo non!Ske rudarie 104 ** ki " brišemo s cunjico, n^J- non eške rudarje. Inujemo apnena voda. To spim-! v zmesi lanenega olja in seli. Politični preglej po Jugoslaviji "SOCIALNA** POLITIKA GE-NERALSKO-KLERIKALNE VLADE. Železničarje na ceato! — Zniža-nje plač.—-Predpoved protestnih shodov. — Protestna akcija vsega delavstva. (IsviriM Prwnr«tl.) Leta 1920 je radikalsko-kle-rikalna vlada z najhujšim nasiljem zatrla stavko železničarjev, ki so se borili za ureditev svojih delovnih pogojev. Leta 1927 ista vlada v novi izdaji meče železničarje na cesto, jim znižuje plače in istočasno podaljšuje delovni čas. Leta 1920 je klerikalno-radi-kalna vlada zatrla strokovno železničarsko organizacijo, češ, da je pripravljala "boljševiški prevrat", leta 1927 klerikalgo-radikalna vlada ne potrdi pravil železničarske- organizacije, istočasno pa je odpustila samo pri ljubljanski direkciji 400 uslužbencev; v kurilnicah in delavnicah je odredila znižanje urnih plač delavcem in profesionistom po 25 in 50 para na uro, podaljšala dnevni delovni čas, obenem pa skrajšati tedensko delo na 4 dni, tako da bi zaslužil delavec GOO Din mesečno. Vlada pravi, da nima denarja. Za železničarje ni denarja. Za bivšo črnogorsko dinastijo ga je bilo pa takoj 42 milijonov dinarjev! Ko smo ob nastopu radikalno-klerikalne vlade stavili svoje socialne zahteve, nam je odgovoril "Slovenec" porogljivo: "Ali hočete še zlate ure?" — Mesto zlatih ur se meče delavstvo za velikonočne praznike na cesto in se mu odvzema še tisto borno plačo, ki jo je imelo prej. Lani je Trboveljska družba reducirala rudarje. Vsa javnost je bila proti TPD in z rudarji. Letos pa država pod vodstvom klero-radikalne vlade sledi po stopinjah TPD. Med delavstvom je vzpriča vsega tega zavladalo strašno ogorčenje. Ujedinjeni Savez Železničarjev je sklical za soboto in nedeljo, 2. in 8. aprila, samo v Sloveniji 20 protestnih shodov. Strokovna komisija je pozvala vse delavstvo, da se udeleži te protestne,akcije. Najim-pozantnejša demonstracija proti reakcionarnemu ukrepu vlade in za delavske pravice je bila v Mariboru. Drugi, tudi, dobro obiskani shodi so se vršili v: Ljubljani, Ptuju, Ormožu, Zalogu, Brežicah, Limbušu, Litiji, Grobelnem, Novem mestu, Krškem, Dravogradu-Mežici, Logatcu, Borovnici, Zidanem mostu in Stični. V Celju in Kranjski gori so bili shodi prepovedani! V Kranjci gori je žandarmerija preganjala delavce po posameznih goRtilnah. V ulici kralja Aleksandra, torej v centru mesta, je hiša, na kateri blesti napis: Stanovanja za delavce. To je stara hiša, ki »ma samo tri sobe, visoke 2 metra, dolge 6 metrov. Sobe imajo torej 50 kubičnih metrov zraka in v vsaki stanuje po trideset delavcev! Po obeh straneh sob so namreč zbite iz desk "prične" — ležišča in sicer dve vrsti: spodnja i/2m nad zemljo in zgornja li/2m nad zemljo. Po sredi je ozek prostor, da gre komaj en človek med pričnami. Na ležiščih je strahovita nesnaga ; gnila, mokra slama in cunje s katerimi se pokrivajo delavci. Vsak delavec plača za tako stanovanje 15 dinarjev. Gospodar dobi od teh sob najemnine več tisoč dinarjev. Brezposelni in bolni delavci ležijo v teh stanovanjih po cele mesece dan in noč. Takih stanovanj je podn Belgrad. Pa slabših. Na dvorišču ene kavarne je baraka, ki ima "prične" kar v tri nadstropja. Po leti delavci spijo po šu-pah, v hlevih, v parkih in pa po predmestnih kavarnah in gostilnah kar na tleh in na mizah. Sedanji klerikalni minister za socialno politiko dr. Gosar ima lepo priliko napraviti v tem oziru vsaj nekaj. Ali bo kaj napravil? Bomo videli. Klerikalna stranka je bila v 8 letih 6krat na vladi pa ni ničesar naredila. Edina dosedanja zgodovinska njena zasluga je: da je skupno z radikalci s silo vrgla iz občine socialno-demokracijo, dasirav no je dobila delavska stranka večino glasov leta 1920. V Ljubljani in Zagrebu sc stanovanjske razmere za delavce kaj malo boljše. Več tisof <|elavcev sploh ne more dobiti Smrtna kosa. Dne 11. aprila je umrla v Ortneku pri Ribnici v starosti 74 let Ana Kmetova. Pokojnica je bila mati znane pisateljice Marije Kmetove in protialkoholnega borca Hermana Kmeta, šolskega upravitelja v Ribnici. Bančni ropar Canjko obsojen na 12 let. Kakor amo svoječas-no poročali, je vojaški begunec Stanislav Canjko 21. januarja hotel v Mednarodni banki v Zagrebu z- revolverjem izsiliti polmilijona dinarjev. Na begu je- potem obstrelil kavarnarja Derida in kolporterja Magistra. Razen tega je bil obtožen, da je vlomil v stanovanje nekega pri-Votnega uradnika ter odnesel raznih stvari v vrednosti nad 5000 Din. Canjko je svoje zločine priznal. Obsojen je bil na 12 let težke ječe ter na plačilo 10,-000 Din. odškodnine. Nov humoristični list na Go- renjakem. Te dni je izšel v Kranju humorističniMist "Škrat". Prva številka vsebuje poleg ilustracij mnogo bogatega pristno domačega gorenjskega humorja. IZ PRIM0RJA V predilnici v Ajdovščini okoli 800 delavcev. Včasih bilo mnogo dela In zaslužka. Lani je bil ustanovljen delavski sindikat. Obljubljali so delavcem draginjsko doklado in zagotav- je je Voteraaako zavarovali* v polko la posojila . Dne 2. julija t. I «poteče rok, do katerega se bivši Vojaki ameriške vojne ln mornarice tekom svetovne vojne smejo zavarovati pri United States Bureau Waahingtonu oziroma smejo ob-( noviti svoje zapadle zavarovalne police. Vsi veterani, ki nimajo še zavarovalne/police, bi toraj morali Čim prej mogoče zaprositi. Veterana Bureau za iidanje vladne zavarovalne police. Tudi če je kdo trenotno brez denarju, naj zaprosi vendarle in uredi tako, da bo plačal kasneje, mesto da bi za vedno izgubil pravico do zavarovanja. Tekom svetovne vojne je vlada Združenih držav ob izredno nižjih premijah zavarovala približno 5,000,000 vojske in mornarice proti smrti in popolni stalni obnemoglosti. Svrha tega zavarovanja je bila, da se vojakom in njihovim družinam ponudi še večje varstvo, nego ono, ki je obstojalo v pravici do odškodnin (kompenzacij), določenih za slučaj smrti ali obnemog-osti vsled poškodb ali bolezni nastalih tekom vojne službe; te kompenzacije niso bile v nekaki zvezi z zavarovanjem in so bile popolnoma neodvisne od istega. To. zavarovanje se je zvalo War Risk Insurance in ko je STRAHOVITE STANOVANJ-SKE RAZMERE V JUGOSLAVIJI. V kakšnih stanovanjih žive de-'avci v mestih v SHS državi? Strahovita socialna beda, v kateri živijo naši sodrugi delav-v Jugoslaviji, se posebno dokumentira v delavskih stanovanjih. Bel grajska občina, ki i«' '»d leta 1920, ko je kapitall-"t i« na-radikolno-klerikalna vla-f,ft izgnala iz občine socialno-'I« niokracijo s silo, dasiravno je ,!"l>ila/ pri volitvah večino gla-w,v. ni vseh teh 7 let zgradila n-ti "no delavsko stanovanje, niti za avoje uslužbence, niti 7mdbe za svoje urade in uradnike»! Kakšna ao delavska atanova-v B< lgradu? Najsrečnejše * '"Vike družine in teh je zelo ^•'o, imajo eno malo aobico in ►"hlnjfco, brez pralnice, drvarje in kleti. Večina delavakih ' ružin stanuje, spi, pere v aobi-kuhinji. Vodovoda v delavskih snovanjih ne poznajo. Strani-1 «o enoRtavno betonirane luk-' i lo dvorišče, na katerem ž*vi včasih do 20 druiin. teh mestih stanovanj. Njihove družine žive v okolici na deželi. Možje se vsak dan vozijo ns delo v mesto, delajo od 7.—ltf. ure, brez kosila, ker si ga pri mali mezdi 25—30 dinarjev ns dan (40—50 centov) ne morejc privoščiti. Drugi srečnejši stanujejo v sobi kuhinji. V taki luknji, kje» se pere, umiva, je in spi, žiV; včasih po 10 in več oseb, ponekod celo po tri družine v eni kuhinji. Ni čuda, da v takih stanovanjih delavstvo propada fizično, duševno in moralno. Toda tudi v tem tako važnem vprašanju se delavske frakcije ne morejo zediniti na skupni enotni nastop, temveč vsaka sama zase grunta svoj program Ali je čudno, da je delavstvo apatično! Praznovanje 1. maja. Naše delavstvo bo praznovalo letošnji praznik maja pod parolo: Proti socijalni reakciji, protf novim vojnam, za starost no zavarovanje, za stanovanjsko zaščito, za brezposelno zava rovanje, za svobodo organizacije, govorov in tiska, za 8urni delavnik, ter za popolno prole-tarko enotnost. Delavske politične skupin«* ki so nastopil« skupno pri zadnjih volitvah, na-stopijo — sodeč po vseh znakih, — tudi pri praznovanju 1. maj-nika skupno. * Reakcija zopet na pohodu. O priliki redukcije železničar jev je sklicala strokovna organizacija železničarjev po deželi več protestnih shodov. Oblasti so smatrale za potrebno, da so dva shoda, in sicer v Celju le Kranjski gori, prepovedale. Za-htevale ao od sklicateljev shoda* da jim sporoče ime in bivališči govornikov in točno vsebino govorov označenih kot dnevni red. Tako ae pri nas rešuje delavsko vprašanje. Stekla mačka ogrizla pet let ne deklice. Iz Podturjaka pr Ljubljani poročajo o težkem slučaju mačje stekline. Ns mač ki posestnika Kremplja ae je pojavila ateklina. Grizla je lea It kamenje ter nevarno ogrizla tudi petletno domačo hčerkt Kariino. Mačko ao takoj pobili, deklico pe odpremili v Pa;»teur jev zavod. Mačko je zdravnik oreiakal in ugotovil visok stadij Brezpo^lnoat itekline. ljali, da jih bodo ščitili v vsakem prenehala, se je potom oziru. Niti ena obljuba se ni iz- ^ko4n?v p°*krbelo za Ti___________ nadaljevanja teh zavarovanj v spremenjeni obliki. Prvotno zavarovanje* je veljalo le za časa vojne in prepšnji mvojakom ae je dala pravica, da smejo do določenega,roka spremeniti vojno zavarovalno polico v eno žlv-med oblik zavarovanja na življenje, kakršne ponujajo zavarovalne družbe. bivši vojgki, kakor je razvidno, niso znali za to pravico in pustili so, da je njihova vojna zavarovalna polica zapadla. Pod pogoji, dolpčenimi za vzpostavljenje (reinstatement) zapadlih zavarovanj, Kadoatuj^ normalno zdravjo zavarovancu in plačilo 2 mesečnih premij. Oni, ki radi obnemoglosti vsled vojne, bi se ne mogli drugače nikjer zavarovati in ki niso stalno ali popol-noma obnemogli, morejo obnoviti svojo zavarovalno polico, ako plačajo premije in obresti za dobo, odkar je polica zapadla. Pa tudi ta plačila ae začasno odložijo, ako dotlčnik nima aredatev za takojšnje plačilo. Zakon določa, da se po dnevu 2. julija t. 1. stare zapadle police ne morejo več obnoviti. Do onega dne torej morejo bivši vojaki, ki tega še niso storili, spremeniti (konvertirati) svoje vojno zavarovanje v eno ali več Izmed aedmorlce oblik zavarovanja na življenje, določenih po zakonu. Do omenjenega dne mora zavarovan«« apremeniti svojo vojno polico v eno izmed navedenih oblik. Vlada nudi aedmero oblik ali načrtov za konvertirano vladno zavarovanj«, Bivši vojaki imajo na izbiro navadno zavarovanje na življenje (Ordinary life), pa zavarovanje ob plačevanju premij samo tekom 20 oziroma 30 let (Twenty Pay Life, Thirty Pay Life), zavarovanje ob izplačilu zavarovalnine za živega po 20 ali »O letih ali ob staroati 62 let (Twenty Year Endowment, Thirty Year Endowment, Endowment^ age 62) ali pa zavarovanje olí premijah, ki se po petih letih spremenijo (Five Yesr Convertible Term). Ker Je to zavarovanje najce-nejše na svetu je vlada iz«iala v aem bivšim vojakom brezplač-odškodninska zavarovalne police, takozvsfte Adjuated Compenaatlon Policies. Vetera-ni ne plačujejo za njo nikakih premij. Zavarovalnina ae bo v celoti izplačala po dvajaetlh le-tih, ako zavarovanec med tem ne umre. Te polic* imajo asdaj posojilno vrednoat (loan valu«»). Od dn« L aprila Je U. S. Vete-rana' Bureau pripravljen dati posojila na to polico. Pravilnik določa, da ao vai pokrajinski uradi veteranakega urada opravičeni dati posojila Imejiteljem Adjuated fUrvire certifikatov proti zedollnlei polnila. Fašisti govore mnogo, ne store pa nič dobrega. Sedaj ie trgajo ljudem zaslužene lire, šikanirajo jih z "regolamentom" in vsa naznanila in odredbe so italijanske. V Avberju na Krasu so Imeli občinskega proračuna še do zadnje dobe do 5000 lir, sedaj pa je narastel na skoro 40 tisoč lir. Ko so vprašali komisarja Caso-ta, ki je za tomajskim Grbcem pregledoval račune, kako je to, da je proračun tako velik, je od-,govoril, da je izvršil aamo svojo uradno dolžnost. Občani so se o-brnili sedaj do novega podeštata in prosili, da bi se proračun zni žal vsaj za polovico. Tq so strašna bremena, ki se nakladajo slovenskim občinam. Takih izdat-(ov ne bodo zmagovale. Občinska samouprava je stala le me lenkost napram stroškom, ki se mečejo na občine potom pode-itatov, To je dobro preračunje-no izmozgavanje našega ljudstva, katero hočejo pregnati njegove rodne grude, da napravi prostor italijanskim naseljencem. V H ruševju v tržaški pokrajl ni so otvorill moderno urejeno mlekarno. V njeno področje spadajo vasi cele občine. Največ zaslug za mlekarno ima g. Anton Turk Iz Hruševja. Ta mlekarna kaže, kako se prav pojmuje med našim ljudstvom zadružna misel. Na vseh straneh Julijske Krajine stremi naš kmetovalec po uspešnem gospodarstvu. Italijanska oblast bi morala to visoko ceniti, ako jI je res mar za procvltanje obmejno dežele. V Idriji se je mudil generalni tajnik sindikatov goriške pokrajine Chiarelli, ki je v gledališču predaval o fašističnem sindikatu. Redek je bil, ki ga je nekoliko razumel, ker Je gospod tajnik govoril italijansko. V prostorih idrijskega sindikata je čul že stare želje idrijskih rudarjev po ureditvi delovne pogodbe, katero fašiati obljubljajo že par let, pa Je nI od nikoder. Fašistična navada ni, da bi obljubam aledlla dejanja. V Solkanu ae radi spominjajo ¿asov, ko ae Je mizarska obrt ugodno razvijala. Sedaj se vidi čeato Solkance, kako po Gorici in drugod ponujajo mizarske izdelke, največkrat brez uspeha. Mizarska zadruga Je bila dobro organizirana. Sedaj Je nI več. Gospodarska mizerija duši Solkan, zato pa jih Je te mnogo odšlo a trebuhom za kruhom, V Južni Ameriki gre povoljno kvalificiranim mizarjem. Mnogo solkanskih mizarjev je zapoale fhih v ladjedelnici v Tržiču. Pri Vogljarjih na tmovaki planoti ao našli orožniki truplo JMIetnega Josipe ftuli goja iz Kala. Zavžil je atrup ga je gnala v amrt. (promisaory note), podpisani od bivšega vojaka, dočim se certifikat pusti kot jamstvo v shrambi veteranskega urada. Znesek posojila ne sme biti večji nego znaša posojilna vred nost police ali certifikata ob dnevu, ko se napravi posojilo. V bolnišnici imajo (»osebni agenti slušaju pacijentov in uradnikov v vtereanskih bolnišnicah pra vico izdati posojila. Le veteran, označen v certifikatu, sme dobiti posojilo na svo, certifikat. Ta ima poaojilno vrednoat le po preteku dveh let odkar je bil izdan. Da se bivšim vojakom postj|^ A. I >u v emola: panje glede identifikacije, j* L ¿T™ "" vtt«,.run.> n„Ma.. i.b« ..-..ju KoiiKo Je urar Veterana' Bureau tako urodll da sprejmo v to svrho potrdilo (certification) s strani poštarja onega kraja, kjer veteran stanuje gll pa potrdilo a atrani veteranske organizacije, uradno priznano od veteranskega ura da, kakor tudi potrdilo javnega notarja. Veterana Bureau daje posojila pod istimi aplošnimi pogoji, po katerih ae ravnajo banke teh* poslih. Obrestna mera znaša 2 odsto najeto čez obrestno mero, ki jo v dnevu izdunja po sojlla Federalna Banka v dotič-nem diatriktu za diskontirunje komercljalnlh papirjev na 90 dni. Vse zalošnfce se izdajejo sa leto do leta, vštevši zupadle obreatl. Posojilo se sme povrniti vsak čas potom plačila glavnice in naraslih obreati. Ako veteran pa želi, sme tudi povrsčati doli no svoto v obrokih znašajočlh $5 al| večkrat toliko. Ako dolžno posojilo znaša manj kot tačasna posojilna vrednost certifikata, sme veteran izposlovati novo posojilo do višine posojilne vrednosti. — f. L. I. S. Predsednik proglasil gozdni teden Teden od 24. do SO, aprila Je bil a proglasom predsed. Coo-lidgn uradno določen za proslavo "ameriškega gozdnega ted na" (Amoricfn Forest Week) Letos bo aedmo leto, kar se pro-slavlja tak teden, edini teden te vrate, ki ga je federalna vlada priznala. V avojem proglaau pradaednik poudarja razlog za tako proala vo, češ da ni bolj pomembnega notranjega vprašanja kot je rehabilitacija naših gozdov, ki je zadela tako nadebudno, ali po trebuje energično podporo i strani volje In uma vae Javnoatl. Poudaril Je važnost gozdarstva na farmah kot sredstva za zmanjšanje prebftne produkcije poljedelskih pridelkov, ki po-vzroča krizo v farmakl indu strljl. - I "Četrtina naše zemlje Je bolj primerna za gozdaratvo kot /a kako drugo atvar. Prepričan aem, da bo naša industrijalna in pojedelska stabilnost ojačena, a-ko produktivno vporablmo ta velikanakl obseg zemlje. Dasl Je bil atorjen velik napredek v jav nem gozdarstvu in imamo nade budne početke v privatni gozdu reji, velik del naše zemlje ob atoja še vedno iz pustine ali [*> lupuatlh gozdov In drug del iz revni* farmake zemlja, za katero bi bilo boljše, da bi proizvajal» Isa mesto ds prispsVs k probl" mu poljedelake nadprodukclje." Gozdovi Združenih držav. I-mamo 1600 "narodnih gozdov," laat federalne vlade, objemaj o-člh akoraj 159 milijonov akrov, dočim gozdovi, ki so last držav, obaegajo akupaj približno 10 milijonov akr«iV. Ostali del ameriških gozdov je privatna lastni-ns. Povprečna ameriška farma yasbuje 26 akrov gozdovja. Statistike o produkciji lesa razodevajo situacijo, ki zares povzroča skrbi; zaloga lesa ameriških pragozdov ae namrsč po-stopoma Izčrpava. Skoraj vse važne industrijslne ln poljedel-ske pokrajine vporabljajo nekoliko bilijonov čevljev pragozdne ga lesa iz Juga in daljnega Zapade, v njihovih gozdnih [»krajinah [js je le malo rsatl, Letni gozdni požari sami uničujejo baje štirikrat toliko kolikor znaša nova rast. Kalifornija, ena izmed držav, ki še vedno poseduje obširne pragozd*, Je I. 1923 v|s# rabile več kot dvakrat toliko le •a. kolikor ga Ja ta država pro • Ob dveh po polnoči. Jostelja, v postelji Lucljan. Spi trdno kakor človek, ki je uverjen, du je ljubljen. Svetloba ga mahoma zbudi. Marcela je, ki se je vrni-lu. Na glavi imu lep klobuk, na aebl večerni plašč, v roki lor-njeto. — . . . bro jutro 1 Zelo lepa ai, — Pozdravljen, mali moji — Prišla si domov? — Da, domov. Le api. — Ali me nočeš poljubiti? — Nisem te hotela buditi. — Jaz se takoj zbudim . — ... Pol ene .. . — Ali me ne boš poljubila? r- Bom! Kakor otrok ai! Nu ... al zadovoljen? — Dišiš po gledališču. — Dobro diši? -AMešanlca oranže, prahu in perunike. Ali je bilo lepo? — Kaj? . • — V gledališču? — Zelo lepo. Le zaspi. — Ne morem spati. — Da, a jaz sem utrujenu .. — Palfilatre je bil zelo lju beznlv, da ti jo dal vatopnlco za premljero, ki je vzbudila naj večje zanimanje. , — Zelo ljubezniv, raros , , . — Ali si Imela ugoden aedež? — NI bi) ne dober, no slab. — Parket? Balkon? — Da. — Oboje? — Pusti me že pri miru. (O-dldo v toaletno sobo.) — Ali Je Plmrov komad lep? — Ganljiv. . — Ali si jokala? — In smejala ae. —Torej za Jok In za ameh. A Paralle, ali je bila lepo oblečena? i — Dlvno, — Ali so jI ploskali? — Zelo. 1 — Ali je prišel plaatelj na o- der? — Ne vem, sem te odšla. — To si, neumna I Žamuditi nekaj, kar Ja najbolj ganljivo. Ali al dobila takoj avto? — Naročila aem ga že pred predstavo. ' — Ali je bil šofer zadovoljen? — No bodi tako alten ... Ne morem več govoriti ... Komaj «e držim na nogah, tako aem u-trujena . . . — AH al videla znance? — Nikogar. — Nikogar? — Sedela aem v avojem kotu In v odmorih nlaem*hodlla ven. — A lepi Crevalle? — Vedno lep, — AH je uspešno naatopll? — Zelo. — Kollkrat so ga na koncu poklicali na oder? — Devetkrat, — Imenitno! — Veš, v tem gledališču je '.avesa felo lahka. HedaJ pa ne-laj, ne muči mo več I Ugasnila bom in legla. - TI si zaljubljena .v Cre-valla! — l*epe ljudi sovražim. — Hvala . . . Pridi, da le ob-amem, moja mala . . . — Ne dotikaj ae me. • Noč mine. Ob enajstih «topol» lan. Sobarica. Caaopls. Mercela vzame ¿saopia in čita vznemirjeno: "Mnogoštevilna publika, ki Je prišla v Moderne-Theatre e našla zaprta vrata. Premije-ra, ki bi as morala vršiti ainočl. e bila odgodena, ker js bil g. Julljan Crevalle hripav in gdč. Arrnanda Paralle prehlajena..." — Daj mi časopis. Marcela zmečka čaaopis ln ga vrže daleč od sebe. — Ne dam! —Zakaj ga ne daš? —» Zato, ker pred štirimi leti nlai niti mialil na to, da bi čltal. kadar aem bila polog tebe. * — Marcela, to je krasno, kar si rekla! — In poleg tega ni nikakih novic. —■ Kako si rdeča danea, zarja moja! , — Imenuj me zarjo, to mi u-gaja; misli samo name. Vidiš, kako teMJubim ... Ta čaaopla .. Ljubosumna aem nanj . In pa, si tako neumen, pa verjameš v»e. kar je notri . . . — Samo tebi verjamem. — Imaš prav. Ah, Marcela! Kako aam srečen I ... Ali te je včerajšnja igra tako ispremenila? > — Nikar mi no govori o včerajšnji igri... Nikoli več me ns »pomni nanjo ... Ali me ljubiš? Abeurd vaeh abeurdnorti. Na Madžarakem ao bila izdana posebna določila sa zaščito morale. Madtarke ne amejo nositi ne prekratkih kril, ne velikih de-koltejev, v trgovinah se ne smejo prodajati demoraltiujo-če razglednice ln pohujšljlve alike (pojem pohujšljlvoati Je zelo elaatičen) in eelo brivci ne smejo imeti v svojih islošbenlh oknih neogrnjenih / voščenih lutk, zakaj tudi Um Je morala v nevarnoati, da propade. Kako pretirane so odredbe ta zaščito morale, pa nam poaebno nazorno kate ta-le primer: Neka dama Je šla pred nedavno brez moškega aprematva po ulici in je zavila v kavarno, kjer je naročila kavo. Natakar je pristopil in ko mu Je dama naročila o-krepčilo, jI je odgovoril, da ji ne ame poetreči, ker Je brez kava-lirja. Lahko al mislimo, da Je dama debelo pogledala* Toda natakar ae Je opravičil. On da Je nedolžen, naredba notranjega ministra da veleva tako. Samo-atojnl dami da ne ame eervlrati, če aedl aama s« mizo. I Kaj Je dami preostalo drugega, nego da Je Šla naravnost na uIko In al poiskal« kavallrja! Nagovorila Je prvega goapoda, ki ga Je uzrla, in ga Je prosila, naj jI oproatl, toda če ima čas, naj jo apreml v kavarno, da lahko popije čašlco kave, preden gre naprej po svojih potih. Nagovorjeni gospod ae Je alcer začudil, a ker Je Madžarom kava-IIrski Čut prirojen, ni odklonil prošnj«. Stopil Je s damo v kavarno. Sedaj Jo natakar poaluš-no pristopil In postregel dami i vsem, ksr Je naročila, Ce bi bil pri tem prizoru navsoč madžarski notranji minister, ki Je moralo tako imenitno zaščiti, da morajo dame nagovarjati gospode na ulici, če hočejo biti po-strežene v kavami, bi se bil pač prijel za noa, kar pa morda ni na Madžarakem kavalirska navada. Marconi poroči papeževo sorod-nleo. Rim, 25. apr. — Viljem Mar-coni, hmajditelj brezžičnega br-zojava, katerega je papet pred kratkim ločil od prve Žene, ae zdaj poroči z grofico Marijo Hezzl-Seali, ki Je oddaljena pe-[»eževa aorodnlca. flue i rala. V aevernih in vzhodnih pokrajinah detel« imamo čez 80 milijonov akrov, ki ao bili nekdaj pokriti t gozdovi, ki pa danes le malo prispevajo k produkciji lena. Približno sto organizacij, prsdatavljajočlh različna inters-ae, ae udeiati letos proslavljanja Ameriškega gaudnsga tedna. — F. L. I. H. Colorado Hpringa, Colo., 26. apr. — Dva zaanežsna turista ata bila po dveh tednih danes rešena a Piko&ga vrh« v Skall-atem gorovju, Dva ubita, šest ranjenih v koll-llsi s «vtem. » Nashvllle, Tenn., 25. apr. — Dva osebi ata bili tukaj ubiti In šeat rajenih ko Je kolidiral buss s avtom. 1KZNAM l'MIMKDM OtUANIZACU V ClflCAOU. Klafc M. I. I. g. g. -•Uva la prvMsaJsks elsvseal, v SS» éalh I mala. v oatelje, tako da je bila postelja med njimi in vrati. Tom se je približal vratom in začel rahlo privzdigovati kljuko; nato je pritisnil na vrata, ki so malo zacvilila; previdno je pritiskal dalje in vztrepetal vedno, kadar s» /aAkripala. dokler ni bila odprtina po njegovih mislih dovolj široka, da bi se lahko prcrtl po kolenih skozi; molil glavo naprej in začeI oprezno lezti. "Zakaj vendar »veča tako plajtola?" je rekla teta Polly. Tom ae je |>odvlzal. "Vrata so odprta, menim. No. kajpada. Se ni konca teh čudnih st\ari. llajdi, Std. in jih saprl." Tom je ravno Se o pravem času izginil pod p* »a tel Jo. Tnm se je vlegel, da se oddahne, nato V» m- je »plazil toliko dalje. ln |w>rednosti in vsakovrstnih burk. ali bil je tako nesebičen In prijaren, kolikor je le mogel — in moj Bog, če ae /mislim, da sem ga ' šla naäeAkat. ker t* vifl tisto smetano, ne da bi pomixlila. da sem jo aamn vrgla proč, ker je bila kisla, in da ga nikoli ne vidim na tem aveto, nikoli, nikoli, nikoli več tega ubogega fanta, s katerim «efil tako jrrdo ravnala!" In goapa Harperjeva jel za« * In ihteii. kol da jI je hotelo srce počiti. "Upam, da je Tom na boljšem, kjer je se-daj," je rekel Sid; "če pa bi bil boljši v nekaterih ozirih---" "Sid!" Tom je čutil pogled stare gospe, čeprav ga ni mogel videti. ' "Niti besedice proti mojemu Tomu sedaj, ko ga ni več 1 V božjih rokah je gotovo — zato se nikar ti ne brigaj zanj. Oh, goapa Harper jeva, ne vem, kako prenesem njegovo izgubo! Bil mi je tolika tolažba, čeravno mi je s porednostjo mnogokrat dušo pil." "Bog je dal, Bog je vzel. Hvaljeno bodi ime Gospodovo! Ali tako hudo je.— oh, tako hudo je to! Sele minulo soboto mi je zažgal Joe žabo ravno pred nosom in sem ga tako u-drihnila, da je padel. Takrat nisem vedela, kako kmalu — oh, Če bi se moglo zgoditi to še enkrat, bi ga za to objela in blagoslavila." "Da, da, dobro vem, kako vam je, gospa Harperjeva, prav dobro vem, kako vam je. Šele .včeraj opoldne je nalll Tom mački morivca bolečin, da sein mislila, da bo žival razrušila hišo. In zato sem, Bog mi. odpusti, udarila Toma naprstnikom po glavi, ubogi fant, ubogi mrtvi fant! In aedaj je prestal vse nadloge. In poslednje besede, ki sem jih čula iz njegovih ust, ao bile očitanje--" Pa ta spomin je bil prehud za staro goapo tn zrušila se je popolnoma. Tom je začel sedaj sam hrkati — ali bolj iz uamiljenja do samega aebe nego do koga drugega. Slišal je, kako je Mary jokala In Izrekla od časa do čaaa dobro beaedo zanj. Dobival je boljše mnenje o samem sebi, nego ga je imel doslej. Vseeno ga je močno ganila tetina žalost, in lotila se ga je želja, da bi planil izpod postelje in jo radostno izne-nadil — tudi teatralični aijaj te stvari je zelo mikal njegove naravo, pa vzdržal se je in mirno ležal. Poslušal je dalje in doznal iz raznih besedi, da so izprva sklepali, da so dečki utonili pri kopanju ; nato pa ao pogrešili mali plav in so nekateri dečki povedali, da so obljubili pogrešani fantje, da bo mesto kmalu "nekaj slišalo"; nato so stopile modre glave akupaj, u-g i bale to in ono in izjavile, da so dečki pobegnili na onem plavu In se bodo kmalu prikazali pri sosednjem mestu niže ob reki. Proti poldnevu pa so našli plav, ki ga je zagnala voda, kakih pet ali šeat milj pod mestom na breg, ln izginilo je vsako upanje. Gotovo so potonili, kajti drugače bi jih bil prignal glad že davno domov, Če ne prej, saj pred nočjo. Menili so, da je Iskanje njihovih trupel aamo radi tegk brezuspešno, ker a«» je morala nesreča ^goditi preliva; dečki ao bili dobri plavači in bi se bili drugje gotovo rc%ili na breg. To ae Je zgodilo v noči na sredo. Ce ne bi našli trupel do nedelje, bi bilo vsako upanje zaman in v nedeljo zjutraj bi ae brala potem Črna mafta. Toma je obšla groza. Gospa Harperjeva ae je ihte poalovila in obrnila, da bi šla domov, tedaj pa sta se vrgli zapuščeni ženski kakor dogovorjeni druga drugi v naročje, ne dobro in tolažil no zjokali in ločili. Teta Polly je bila preko svoje nevede nežna, ko ae je poslovila od Side In Mary. Sid je nekoliko ihtel, Mary pa je neutešljlvo jokala. Teta Polly je pokleknila in molila za Toma tako ganljivo, tako proaeče in a tako brez-nejno ljubeznijo v svojih beeedah in v svojem atyrem, trepetajočem arcu, da je zopet plavala v solzah, predno Je domolila. Moral je ostati miren le dolgo čaaa potem, ko se je vlegla k počitku, kajti potrtega area Je vxklikala od čaaa do čaaa in se nemirno premetavala in prevračala. Naposled pa je utihnila in samo v spanju malo ječalr Sede j je tie-zel deček izpod postelje, počasi vstal, senčil svečo a roko in Je opazoval. Sire mu je bilo pol-no immllienja do nje. Vzel je Iz žepa zvitek iz slksmorlne skorje in ga polotil poleg sveče. IDal» petsto») v . metati mu blazine v glavo" primerna opazka, toda z obžalovanjem priznavam. ,da je zbudila v. dvojčkih glasen smeh — "nasprotno," je nadaljeval, "pa bomo prisiljeni, če v resnici odklanja Aurora kremo, da mu odvzamemo verige. Kdo bo pa spal, če ae bo pred spalnico ponavljal U špektakel z rožlja-njem." Vee ¿eden jih ni nič motilo in edina stvar, ki je zbujala njih pozomoet, je bilo povrašanje krvave liee na tleh v knjižnici. To je bilo gotovo prav čudno, kajti gospod Otis je vsako jutro zaklenil duri in »krbno zaprl o^na. Tudi spreminjajoča barva fiae je vzbujala mnogo razlag: včaaih je bila temno, »koro in-dijeko rdeče, včasih karmina-sta, potem škrlatna in ko so nekoč prišli, da po preprostem otx redu svobodne ameriške reformirane cerkve opravijo svoje molitve, so ugledali smaragdno liso. Te barvne spremembe so rodbino seveda močno zabavale in vsak večer so stavili, kakšna barva bo drugega dne. Edina, ki se ni udeleževala teh šal, je bila mala Virginija, ki je bila vselej ob pogledu na krvavo lieo Iz nepojasnjenega vzroka neko* liko vznemirjena in seje skoraj zjokala, ko je bila nekega jutra smaragdno zelena. V drugič se je prikazal duh v soboto zvečer. Kmalu potem, ko so legli, jih je vzbudil str»-šen pok v veži. Vsi so stekli po stopnicah ln zagledali, da se je težak, star oklep zvrnil s svojega proatora in padel na kame-niti tlak. V visokenrwnaslanjaču pa je sedel cantervillski strah in si drgnil kolena z izrazom strašnih bolečin : na obrazu, Dvojčka sta prinesla svojo pra-čo s seboj in sta spustila dve šibri vanj ter tudi dobro pogodila. Minister Združenih držav pa je nastavil samokres in ga po californijskem običaju pozval, naj vzdigne roke. Z divjim krikom je plAtiil duh kvišku in kakor megla topuhtel skozi streho. Mimogrede i je upihnil tvečo Washingtons Otisa in jih pustil v temi. DdšpfeVflfV stopnišče je premislil irt sklenil, da poekusl svojim • fcnanim demonskim krohotom, ki mu je bil včaaih zelo koristen. Pravijo, da je asulja lorda Rakersa v eni noči osivela in^da-so tri francoske guvernant*'ladi Canterville po->egnile, preden je potekel meeec dni. ZakrOhotal se je s svojim strašnim krohotom, da je odmevalo po starem zidov j t), ampak komaj se je polegel strašen odmev, so se odprle duri in pokazala se je goapa Otisova v svetlomodri nočni halji. "Mislila »em, da vfm je nemara slabo," je dejala, "pa sem vam prinesla kapljic doktorja Dobella. Cez vas v trebuhu boli, vam gotovo odleže." Duh jo je besno pogledal in ae je že pripravljal, da se spremeni v velikega črnega paa, stvar, ki ga je po pra viel delala slavnega. V tem psu je domsči zdravnik vselej spoznal večno neumnost strica ladi Canterville, plemenitega Toma ta Hortona. Veled odmevanja bližajočih se korakov je opustit svojo nakano in se je le bledo zasvetil. S pokopališkim vzdihom je izginil v hipu, ko sta gi doaegla dvojčka/ DoapevÄi v avojo izbo ae je zgrudil valed silne razburjenosti. Neotesanost dvojčkov in sirovi materijalizem gospe Oti-sove sta bila seveda od sile mučna. Najbolj pa ga je jezila okoliščina, da fll zmogel bojne oprave. Upal je, da celo moderne Amerikance obide groza «b pogledu na strahu v bojni opremi, če ne iz strahu pa vsaj iz spoštovanja do domačega pesnika lx>ngfellowa, katerega privlačni verzi ao mu skrajšali marši katero dolgočaano uro, kadar je bivala rodbina de Canterville v mestu. Povrh vaega je bila to njegova laatna oprava, Z velikim uspehom jo je nosil na tur nlrju pri Kennilworthu in celo deviška kraljica mu je tedej čestitala. Ko jo je aedaj spravil nase, ga je premagala teta opranega oklepa in jeklene čela-de in je z vao silo teiebnil na tla. si prebil obe koleni in zlomil desno roko na aklepu. Nekaj dni ae je počutil prav Komaj se ja izvlekel It svoje sobe in jo je puščal, le da ohrani krvavo liso v čednem stanju. Ker se je skrbno čuval, je okreval, pa je aklenil tretji poizkus, da preetraši ministra Združenih držav in njegovo rodbino. Izbral si je petek, sedemnajsti avgust, za svoj nastop in porabil velik del dneva za pregledovanje svoje garderobe. Končno se je odločil za velik klobuk a širokjmi krajci in rdečim peresom, od vratu do glež-njev se j> zavil v mrtvaško srajco in vzel zarjavelo bodalo. Proti večeru je vstala močna vihra z dežjem in plš je bil tako silen, da so se vsa okna in duri v grar du tresla in ječala. To je bilo vreme po njegovi želji. Njegov načrt je bil tole: Mirno se je hotel podaji v sobo Washingtons Otisa ogovoriti ga z nezasliš-nimi glasovi ob vznožju njegove postelje in se ob tihi godbi trikrat zaporedoma zabosti v vrat. Washingtons je imel posebno na piki, ker je vedel, da prav ta . obdeluje starodavno krvavo liso s Pinkertonovim odstranjevalcem madežev. Pripra-viti drznega in lahkomiselnega mladeniča v najglobokejši strah, je skienil, da odide v spalnico ministra Združepih držav ln njegove soproge. Tam je nameraval položiti smolnato roko gospe Otispvi na čelo, trepeta-jočemtr soprogu pa z^šepetati na uho strahotne skrivnosti iz kostišča. Kaj bi z malo Virgi-nijo, se še ni odločil. Nikoli ga ni- razžalila in čedna je bila in prijetna. Nekaj globokih vzdihov iz garderobe, je menil, bi zadoščalo, in če bi sie ne prebudila, bi še malo s prsti poškrtal po oknih. Za dvojčke pa je odločil prav pošteno lekcijo. Pred vsem je odločil, da jima sede na prsi in jim pokaže, kako je kar dar mora tlači. Potem je na-merjal, ker sta obe postelji stali blizu druga drugi, leči med njiju kot zeleno, ledenohladno truplo, da jima šine strah v kosti, potem je nameraval odložiti mrtvaški prt in švigati t belimi, pobledelimi koatmi in okroglimi očmi po sobi, kakor "Nemi JDanijel ali okostenjak samomorilca" — vloga, ki jo je pekoč igral z velikim uspehom in ki jo je smatral za enako svoji znameniti vlogi v "Martinu blazniku ali skrivnost krinke" Od polenajstih je slišal, da se je rodbina spravljala spat. Nekaj časa ga je še vznemirjal razposajen smeh dvojčkov, ki sta se z lahkoarčno veaelostjo šolarčkov zabavala, predno sta legla k počitku. Ampak četrt čez enajsto je bilo vse pokojno in ko je udarilo polnoč, je šel na delo. Sova se je zaletavala okna in veter je ječe krožil,okoli dvora kakor izgubljena duša ampak rodbina Otisova je spala brez akrbi za svojo usodo glaaneje od dežja in viharja je bilo močno smrčanje ministra Združenih drŽav. ostudnem smehu kakor da so otrpnile njegove redeče poteze. Iz oči so se mu vlivali * žarki škrlatne svetlobe, usta »o bila kakor globogo ognjeno žrelo in strašno oblačilo, njegovemu po-obno je skrivalo orjaško poeta-Na prsih je imel plakat s vo. čudno, starinskim besedilom, očividno sramotno znamenje, naštevalko divjih pregreh, lita-nije grdih zločinov. V desnici je držal meč iz razbeljenega jekla. (Daljo prihodnjič.) Pribuljeno se je »plazil skoz; ateno z zlobnim nasmehom okoli kruto nakremženin ust in mesec je ravno akril svojo luč za oblakom, ko je Šel mimo okna kjer je bil z zlato . in modro barvo naslikan njegov grb in grb umorjene žene. Kakor zla senca je opolzel in tema se je kakor od studa odmikala pred njim. Naenkrat »e mu je zazdelo, da ga je nekdo poklical, pa je postal; ali bilo je le lajanje psa na oddaljeni pristavi in dalje je atopal ln mrmral čudne kletvice iz šestnajstega stoletja in od čaaa do čaaa je zamahnil z zarjavelim bodalom po polnočnem zraku. Končno je dospel do kota galerije, kjer je bila spalnica ubogega Washingtona. Za trenutek je obetal. Veter je mahal dolge, sive kodre na njegovi glavi in v fantastno gubančil strašni mrliški prt mrtvega moža. Ura je odbila Četrt in tedaj je začutil, da Je prišel nje-gov čas. V svoji notranjosti se je amehljal in stopil v kot: ampak v tem trenutku je a atrašnim vzklikom groze omahnil nazaj in zakril svoje bledo obličje z dolgimi koščenimi rokami. Ravno nasproti mu je atal pošaaten atrah, nepremičen kakor apomenik in oetuden kakor Banje blaznika. Glava je bila plešaata in blesteča. obličje okroglo, tolsto in bledo in v NA PRODAJ JE sedem osebna hiša, furnace gorkota, zaprt porč in garaža, na Lawndale Ave., blizo 26th ulice, vzamemo kot za plačilo tudi loto stavbišče. Samo malo je treba takoj plačati. Oglasite pri: Mrs. H. Schimek, 2400 So. Harding Ave., Chieago, 111. (Adv.) naročniki pozor! Znamenje (March 31-1927) pomeni, da vam ja naročnina tekla to dan. Ponovite je ivočasno, da vam ustavimo. Ako lista ae prejmete, je mogoče vstavljen, ker a) bil plačan. Ako jo val list pla. Čas In ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napai elova, pišite nam dopisnieo I» navedite stari In novi i NsŠi zastopniki ao vsi društveni tajniki in dragi zastopal Id, pri katerih lahke pličate naročnino. Naročnina saeeloleto je 99.00 in sa pol leto pa 92.50. Člani 8. N. P. J. doplačajo sa pol Ista 91.00 in za celo leto 93.80. Za mesto Chieago In Cicere za leto 96.50, pol leto 9&26. sa člane 95.80. Za Evropo atane zapol leta 94.00, sa vso leto pa 98.00. Tednik stane sa Evropo 91.70. člani doplačajo samo 60c aa poštnino. Naročnino lahko tudi pošljete na nestor: UPRAVNI8TVO " PROS VET A Nf 8. Lawndale Aru. CHICAGO. 1LL. NA PRODAJ JE 80 akrov dobre aemlje ob lepi cesti, 7 akrov očiščenega, vod-njak in malo poalopja. Cena je samo 9800.00 in takoj je plačati samo 9200.00, drugo na obroke in 5% obresti. Pišite lastni-ku: Andrew Puch, P. O. Mili. ston, Wis. (Adv.) NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI" NA PRODAJ JE šeatsobna lesena hiša in garaža za tri kare. Stavbišče (lot) meri 25x125. Vsaka primerna ponudba se sprejme. Oglasite se pri lastniku na: 1909 W. 21st Place, Chieago, 111. (Adv.) FARMA NA PRODAJ. Prodam 50 akrov obBegajočo farmo poleg tlakovane ceste, le 10 minut hoda do železniške po-staje, pošte in do šole. Tukaj sta dva premogorova na unij ski podlagi. Tu je dober trg za vse; posebno pa za mleko. Devet sobna hiša in vsa druga potrebna poslopja, v hiši je električna razsvetljava in velik furnes za gorkoto, ki greje vse sobe. Po-leg hiše je lep sadni vrt poln mladega sadnega drevja in nekaj trte. Tu je res lepa prilika za pravega človeka. Prodam za-to,i; ker si jaz dosti na farme ne razumem in radi slabega zdravja v družini. Prodam po zelo zmerni ceni. Za več pojasnila o-brnite se osebno ali pismeno na naslov: Ignac Jereb, P. O. Box 125, Piney Fork, Ohio. (Adv.) Agitirajto za "Prosveto"! Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je sedaj v polnem teku in prvi uapehi ao se že pokasalL No hodite vi zadnji i priglašen jem r to kampanjo. Pričnite takoj)! Pridobite svojega znanca in prijatelja, da se takoj naroči na Prooveto. Čaka vas lepa nagrada, če pošljete dve ali reč obnovljenih naročnin; ali pi vsaj eno novo. Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za pol leto upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne 91; za celo-letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEdKO SLOVNICO", vredno 92, ali pa druge knjige is salošbe "Knjižsrne matice" ▼ vrednosti 92. , Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno 95, aH pa drugo knjigo r vrednosti $5. Vsi bratje in sestre S. N. P. J„ takoj na delo sa nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišeta, kako priljubljena vam je Prosveto. Se s agitacijo dokažite, da vam je ros priljubljena la da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto 95, za pol leto 92.50; za Chicago la Cicero celoletno 96.50, za Evropo 98. IZFOLNITB m ízaatrrs fl surov. PROS VET A, MS? Bo. Lawndale Ave., Chicago, minéis. Priloieao dobite naročnino $........... sa katere peiljtte Proereto: taie ••...•......<.............,.,,••,«•••••«...,••»•••,.••.• .«■>• « Teslov .........•........*...•..•••.■•,.••»•«•.••....••«.*,.........'' laae *•«••..,........................... S*• "•*• • • t '■e .•••••••«...........••••••••,.,..••,,.••• «•...«-.<•*••... >w• Yssler ................................ .».««•». KNJIŽEVNA MATICA S. H. P. J. ima v zalogi Bledeče knjige t AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svojo cene, stane. J6.00 Slovensko*Angleška Slovnka-aelo poučna in lahko razami ji va knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, atane aamo-------—........-41.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakone in eplošni razvoj, knjlrfa iz katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro________________.....................91-50 Pater Malaventnra—V Kabaretu—tanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doširljajl rojaka, iz vrstno apo«>lnjena s slikami..................—.91.50 Zajedale!—reehična povest in prava ilustracija doelej skritega dela življenja slovenskih delavcev r Ameriki. J1.75 Jim m le Higgins—kraana poruši ki jo jo spisal sloviti ameriški piaatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ... ....................................................m.....-.$1«00 Zapisnik 8. rodno konroadjs 8. N. P. J* SOS strani mehko vezana, stane asaio^...........„Tn.,— .................-š#c "Hrbtenica"—-drama v treh dajanjih • prologom In epi logom mehko vezana, stane ssmo................. "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—-celo priporočljiva s* KNJIŽEVNA MATICA 8. N. F. J.