V UtoBlJftfif, nedelja. One fS. fafttfa 1922
rrikiftM fMfr&alfr&cn.
Oa#eSii$B SJe-rflSa Y Wn - ? t
latiaja ob 4 z>utrm|.
Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo IS-— »
Oglasi po tarlfu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. JC/T. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravni fttvo:
Ljnbijana. ftcčeiimu
nI. st 54. Talef. št. 3«.
Podružnice:
Maribor, Barvarska ulic«
»t 1. TeL št. 22. Cel)«, Aleksandr. cesta.
Račnn pri poštn. čskor. zavoda itev. U.S42
Današnja Številka «Jatra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 17. junija.
Zakonodajni odbor je danes v generalni debati odobril projekt novele k volilnemu zakonu, ki urejuje najkočlji-vejže vprašanje volilnega reda: postavljanje 'kandidatov in preračunavanje volilnih rezultatov. Predlog, na katerega so se zedinile vladne stranke, temelji na projektu notranjega ministra Marinkovida ter vsebuje sledeče najvažnejše določbe:
Ka vsakih 40.000 prebivalcev odpade po en mandat. Dosedanja volilna okrožja ostanejo, kandidati pa se bodo postavljali na drug način. Mesto dosedanje enotne liste za celo okrožje bo v bodoče sestavljena kandidatna lista h nosilca in srezkih (okra jnih) kandidatov Nosilec je prvi kandidat, on bo izvoljen, čim lista dobi količnik. Za ostale kandidature pa je volilno okrožje razdeljeno na toliko volilnih srezjv, kolikor mandatov šteje okrožje. Volilne srezove tvorijo pri nas okrajna glavarstva, odnosno deli okrajnih glavarstev. Vsak srez ima svojega kandidata. Okrožni kandidat kot nosilec liste in vsi okrajni kandidati v okrožju, ki jih je stranka postavila, tvorijo kandidatsko listo stranke. Ka vsaki volilni skrinjici bo v bodoče napisano le ime okrajnega kandidata in ime nosilca liste.
Razdelitev mandatov se izvrši na bledeči način: Skupno število glasov se deli s za eno povečanim številom mandatov dotičnega okrožja. Na ta način se dobi prvi volilni količnik. Stranke, ki tega količnika niso dosegla, se izločijo od razdelitve. Zakon dopušča Ie dve izjemi od tega pravila. V okrožjih z vec nego 6 mandati, kjer je samo ena lista dobila količnik, pripade en mandat tudi še najmočnejši od onih strank, ki ?o ostale brez količnika. Isto velja za okraje z 9 ali več mandati. kjer sta samo dve stranki dobili količnik. Ko so se na ta način določile stranke, H naj dobijo mandate, se izvrši razdelitev mandatov med nje po znanem d' Hontovem sistemu. Prvi mandat vsake liste pripade nosil j j, ostali man lati pa okrajnim kandidatom po redu števila njihovih glasov. V okrožjih, ki bodo imela samo en mandat ("n. pr. Ljubljana), bo odločevala relativna večina- glasov.
Temeljna misel novega volilnega sistema je ta. da treba podpirati razvoj velikih strank in kolikor mogoče ovirati «atomiziranje> parlamenta, razpad politične sile naroda v male grupe bi CTupice- Ta misel je v načelu pravilna-hvedba se nam zdi pogrešna. Demokratski klub se je svoj čas postavil na stališče, da je treba v to svrho uvesti sistem drugega skrutinija, od katorega bi se bile dale izključiti male, za naš ? p! o sni politični razvoj brezpomembne (okalne stranske skupine. Ta zdrava ideia se vsled odpora radikalcev ni dala uresničiti. Surogat to idejo le navidezno urssničuje Novi volilni sistem bo sicer favoriziral močne stranke, pa
v čisto dru-rem smislu, on daje privilegije le strankam, ki so v okrožju jake. Naša demokratska stranka n. pr. bo favorizirana v mnogih srbija-nskih vojvodinskih okrugih, tam pa, kjer uahajajo njene najobčutljivejše poučijo kakor v Sloveniji ali v enem delu Hrvatske, je novi sistem naperjen proti njej. Klerikalci pri nas doma bodo imeli morda od novih količnikov dobiček, na Hrvatskem, v Bosni pa občutno izgubo. Podobno je z zemljoradniki in drugimi skupinami. Le radikalna -ranka, ki ima vse svoje pozicije v srbskih okrajih, si obeta čisti dobiček.
O po žici i a se je dvignila k najlutejšemu odporu proti novemu volilnemu sistemu. Reči moramo, da bi demokrati imeli mnogo razlogov za enako postopanje. Toda zope' se je pri njih izkazala državna zavest mo-^sjšo nego strankarsko zavednost. Odkloniti kompromis z radiknlcl \t značilo upropastiti volilni zakon in izzvati opasno krizo, katere posledice fcl bile tem nedoglednejše, ker bi vsled pomanjkanja volilnega zakona bil apel na narod izključen. V tem položaju se le moral interes stranke umakniti interesu domovine. S težkim srcem je Demokratski klub pristal na Marinkovičevo kompromisno formulo, ki pa je edina omogočila, da dobi Jugoslavija konečno svoj volilni zakon.
Opozicija, ki se zadnje Jase ni mogla dovolj nakričati: na volitve, na volitve!, pa se zdaj pripravlja — na obstrukcllo proti volitvam!
Anglija in Francija.
m \ -e
DANES OB PETI URI POPOLDNE ^PRIMORSKA TOMBOLA« NA KONGRESNEM TRGIL
POINCARE V LONDONU. London, IT. Junija. (Izv.) Francoski
ministrski predsednik Poincare le danes dospel semkaj.
Pariz, 17. junija. (Izv.) Vsled potovanja ministrskega predsednika Poineare-ja v London, poudarjajo pariški listi, ld zastopajo načelo, da se mora zveza Francije z Anglijo vzdržati in poglobiti, nujno potrebo, o angleško - fran-
coskem zbliianjn. «Pettt Parfclen« pflfe, da bi bil spor med obema državama radi Rusije nesmisel, ker bi vsled Ljo-ninove bolezni moglo priti vsak čas do prevrata. Tudi sporazum glede orijent-skih vprašanj je mogoč in končno sta Poincar6 in Llovd George za to, da se znižajo nemški dolgovi, ako sc uredijo dolgovi zaveznikov. Francija bi bila pripravljena, odreči se zasedbi ruhrske-g& ozemlja, ker tega Anglija n« želi.
Haaška konferenca.
Haag, 17. junija. (Izv.) Ko je haaška-
predkonferenca določila delovne metode ter organizacijo delovanja komisiji, se je odgodila do pondeljka. Delegati bodo medtem poročali svojim vladam. Odgovori vlad bodo dospeli do 20. junija. Reuterjev urad javlja k temu poročilu, da je hvalevredno, da ni niti ena država izrazila željo, da ne bi bila zastopana v nlski komisiji
SCHANZEPIEVA IZJAVA.
Rim, 17. junija. (Izv.) Pri razpravi o zunanji politiki v senatu je izjavil zunanll minister Schanzer, da ie uspeh haaške konierence odvisen od pomirljivega duha Rusije same. Italija gotovo nc bo žrtvovala svoje solidarnosti z drugimi na-
rodi ta se m bo odrekla garancijam za svoje Interese. Spoštujemo, Je nadaljeval Schanzer, notranji režim Rusije, vendar pa ne moremo dopustiti, da nam Rusija vsili svoja komunistična načela ta da negira svoje obveznosti proti Evropi. Obnova Rušile Je odvisna od Rusije same, od njene zmernosti In praktičnega zmlsla za to, ali so njeni cilji, ki Jih fcna Rusija ta njeni prijatelji pred očmi, dosegljivi na konferenci v Haagu.
NASA ZASTOPNIKA V HAAGU.
Beograd, 17. junija. (Izv.) Prihodnji teden bosta odpotovala v Haag na konferenco nai poslanik v Londonu Oavrllovifi in upravitelj fondov Markovid. Imenovana gospoda Imata samo nalogo opazovalcev.
Bolgarifa ne plača volne odškodnine.
Sofija, 17. junija. (Izv.) Agencs Tele-graphique Bulgare javlja: Ministrski predsednik Stambolijski je danes poročal zbornici o zunanjem položaju. Glade reparacij je izjavil Stambolijski, da se morajo znižati plačilne obveznosti Bolgarije, ki ne more plačati niti dela svojih dolgov. Bolgarija hoče upošte-
vati mirovno pogodbo, veodar pa je pri tem upala na podporo, ne pa na smrtno obsodbo. Ministrski predsednik je dementiral vesti, da je bolgarska vlada sklenila s sovjetsko vlado dogovor. Opozarjal je opozicijo na to, da se s takimi govoricami le dela težkoče bolgarski zunanji politiki.
Sporazum z Italijo.
Beograd, 17. junija. (Izv.) O sporazumu z Italijo se je razpravljalo v vladi in zdi se, da ga bodo sprejeli in odobrili vsi klubi vladne večine. Minister za zunanje stvari je odpotoval včeraj na Bled, da poroča kralju o tem sporazumu. Predlagani sporazum obstoja is dveh delov: Prvi del ja politični sporazum, sklenjen
v Genovi o neobvezni arbitraži L!oyda Georgea, drugi del pa obstoja iz 21 konvencij, ki sta jih naknadno parafirala v Rimu dr. Krstelj in dr. Rybar na podlagi političnega sporazuma. V njih se razpravljajo vsa tehnična vprašanja, ki izhajajo iz rapallske pogodbe ln političnega sporazuma v Genovi.
Volilni red.
Zagrebački zbor.
iTHEnlek poročila med dnevnimi novicami).
Zagreb, IT. junija. (Izv.) Po govoru ministra za notranje stvari dr. Marinko-vlča je govoril v francoskem jeziku dr. Fraageš in pozdravil inozemske delegate in goste. Nato se je zahvalil trgovski ataSe francoskega poslaništva Alfonso Mussec. CeŠkoslov. industrijalec Chmel, član praškega velesejma, je pozdravil Zagrebački zbor. Nato sta govorila avstrijski poslanik Fischinger in član praške trgovske zbornice Fišer, ki je izrekel radost češkoslovaških trgovskih komor, da se gospodarstvo pri nas tako lepo razvija.
Na Zboru je razstavilo 776 razstavljavcev. Najbolj je zastopana kovinska industriji (nad 100 razstavijaloev), potem tekstilna, pohištvena, lesna, usnjarska in dustrija, živila, papir itd. V industrijski palači je razstavilo okoli 1150 razstav-ljalcev,' v ,v*stibulu 130. v'trgov;kem paviljonu 110, drugi pa »o razstavili v privatnih paviljonih, na prostem itd Razstavljalcev je iz inozemstva okoli 150, iz Hrvatske 350, od teh 270 h Zagreba, 10 iz Dalmacije (največ alkohol na industrija- likerji), is Slovenije 80, i j Bosne in Hercegovine 22, Vojvodine 30. Srbije 13, Avstrije 25, Češkoslovaške 3S-Nemčije 60, dalje iz Poličke. Francije. Sviee, Italije itd.
GENERALNA DEBATA V ZAKO-NODAJNEM ODBORU KONČANA.
Beograd, 17. junija. (Izv.) V zakonodajnem odboru se ie danes končala generalna debata o volilnem zakonu, ki je bila zelo živahna. Po končani debati je zemljoradnik Joca Jovanovič podal v imenu opoz.-cionalnih strank Izjavo, da bo opozicija, če vladna večina ta zakon v načelu sprejme, izvajala konsekvence in revidirala svojo taktiko in pri specialni debati ne bo sodelovala. Nato je opozicija zapustila sejo. Pri glasovanju je bilo oddanih 21 glasov za zakonski predlog, dočim je glede osem članov opozicije smatrati, da so glasovali proti. Nato se je seja zaključila in se bo prihodnja seja vršila v ponedeljek ob 10. z dnevnim redom: specijalna debata o volilnem zakonu.
MARINKOVIČEV GOVOR.
Beograd, 17. junija. (Izv.) Na dana Jnji popoldanski seji zakonodajnega odbora je po govoru klerikalca Bariča govoril minister za notranje stvari dr. Marinko-vio ki je rekel: Kadar kdo vstopi v stranko, vstopi v prepričanju, da je popustil nekaj od svojega osebnega integralnega mišljenja, da bi potom stranke dosegel ono, bar je glavno. V stranki petih ljudi se od svojega integralnega mišljenja popusti manj, več se mora popustiti v stranki 500 ljudi j. Tako se tudi
s t-em volilnim zakonom forsira grupiranje strank v narodu namesto v skupščini. Na volišču se bodo male stranke zedinile v glavnih vprašanjih ter tako stopile pred narod in pozneje v skupščino. Stranke se ne ustvarjajo s silo, najraz-umljivejši rezultat tega volilnega sistema bo, da navaja narod na ustvarjanje večjih strank s sporazumom. Potem ta-tem te izpremembe v volilnem zakonu nikakor ne bodo zmedle onih mišljenj, ki so dosedaj bila zastopana v skupščini, samo posledice, ki bi se morale izvajati v parlamentu, se bodo izvedle v narodu. Sporazum bo torej odvis,en od pristanka naroda, ne da bi se izvršil v parlamentu brez volje naroda. Narod mora videti jasno situacijo in po tem postopati. Vprašanje našega popolnega notranjega edinstva je vprašanje duše naroda in se ne more izvršiti preko noči. V plemenske skupine bodo silili oni. ki imajo tendenco, da se grupirajo plemenski. Minister MarinkoviS smatra, da se ta predlog mora sprejeti, ker je rezultat sporazuma. Do tega sporazuma je prišlo s popuščanjem enih in drugih, kolikor se je moglo. Skrajni čas je, da se sprejme volilni zakon, ako hočemo imeti narodno vlado, in sicer parlamentarno, ne oligarhično. V posameznostih se lahko še sprejmejo kaki popravki, ki bodo mogocili, da pristanejo na ta volilni za-r. tnl: d raci poslanci.
Ministrski svet
Beograd, 17. junija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je minister za notranje zadeve dr. Marinkovid poročal o staniu v Južni Srbiji. Ker bolgarska propaganda neče ponehati, ie notranji minister s svoje strani odredil, da se na meji ojačijo orožnlške postaje. Osobi-to bodo pazili na to, da se Bajram Cu-ru ne bo posrečilo pobegniti v Bolgarijo, ker se je njemu in nekaterim njegovim pristašem ponesrečil beg preko Skadra. Minister za šume ln rude je predložil v odobrenje več licitacij za eksploatacijo bosanskih gozdov. Minister poHoprivrede je predložil ministrskemu svetu v odobrenje zakon o ribolovu, o organizaciji kmetijske službe na deželi in o kmetijskem osebnem kreditu, o ureditvi službe v veterinarski stroki
delavstva-
Zagreb, 17. junija. (Izv.) Danes se je sestalo prvo ravnateljstvo osrelnj-3ga urada za delavsko zavarovanje v Zagrebu v prostorih tukajšnje bolniške blagajne k prvi svoji seji, ki jo je otvoril kot zastopnik ministra za socijalno politiko pokrajinski namestnik Jura j Demetrovič. Po oficijelnem pozdravu je bil izvoljen za predsednika ravnateljstva bivši minister Viljem Bukšeg, za podpredsednika pa industrijalec Plive-lič Od 24 članov direktorija je bilo navzočih 22. Do sprejetja novega poslovnika se bo direktorij ravnal po poslovniku bolniške blagajne v Zagrebu. Debate so se udeležili predsednik g. Bukšeg, ki je poudarjal stališče delav stva, v imenu Saveza industrijalaca je podal izjavo član g. Bauer, v imenu Zveze industrijcev g. PrapTOtnik ter is
PLEMIŠKA POLITIKA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 17. junija, (izv.) Novoizvoljena narodna skupščina se sestane v ponedeljek. Izgleda, da ne bo potekla mirno, ker baje namerava starostni predsednik grof Apponyi držati s predsedniškega mesta žalni govor za pokojnim razkraljem Karlom. Liberalna opozicija se drži rezervirano, krščansko-socialria opozicija pod vodstvom grofa Andras-syja pa hoče nadaljevati z vso odločnostjo svojo opozicionalno stališče.
ALBANCI IN ITALIJANI. Pariz, 17. junija. (Izv.) Po vesteh italijanskih listov so albanski vojaki vpričo albanskih dostojanstvenikov napadli italijanski poštni urad v Skadru. Albanski orožniki so aretirali tolmača italijanskega konzulata, ker je osumljen, da Je I udeležen pri političnih intrigah.
Prva seja osrednjega Prizren, n. junija, (izv.) .An*u«k*
■-s wb	v]ada je sWeniIai da 0dvzame italijanski
urada za zavarovanje ' upravi pošto v Skadru, Draču in Valonl.
' Proglasilo se je ukinjenje pravic, katere je imela doslej Italija. Radi tega je promet med našo državo m Albanijo prekn Italije onemogočen.
AVSTRIJSKA EMISIJSKA BANKA.
Dunaj, 16- junija. (Izv.) V finančnem ministrstvu se Izdeluje z vso energijo detajlni načrt za ustanovitev nove emisijske banke. Ustanovljeni so trije komiteji, ki imajo rešiti tale vprašanja: posv®. tovania z državo, finančna uprava nov« banke in ureditev deviznega prometa Devizna komisija Ima predvsem odločiti, v kaki izmeri morajo posamezne dtmaj-ske banke prispevati.
VOJAŠKO SLUŽBOVANJE UČITELJEV Beograd, 17. junija. (Izv.) Minister pro svete je poslal vojnemu ministru pismo, v katerem zahteva, da naj učitelji od-ovc«; uiuit-u^i.^. »6lužijo svojo službo v stalnem kadru v Beograda g. Jovanovič. Zastopniki so mesecih julij, avgust, september in ok
Rekonstrukcija v vladi?
Beograd, 17. junija. (Izv.) Ker ostane v vladni večini od muslimanov le tako-zvana desničarska (Maglajlčeva) skupina l„do v bodoče muslimani najbrž imeli le enega ministra. V kabinetu ostane najbrž minister narodnega zdravja g. Vilovid, medtem ko minister trgovine Omerovič odstopL Vsled tega pride najbrž do nove razdelitve resortov v vladi- Demokrati zahtevajo še en portfelj za sebe,
Sarajevo. 17. junija. (Izv.) Danes dopoldne ie imela Maglajideva skupina sejo, na kateri so sklenili, da ministra Omerovič in Vilovič umakneta svojo demisi-
Jo. Ministra bosta osnovala svoj klub pod imenom: Muslimanski narodni klub. Za predsednika kluba je Izvoljen Maglajič, za podpredsednika Karatnehmedovid, za tajnika Šerlč in za blagajnika Fillpovid. Klub le sklenil, da bo Izdajal nov Ust «Uputstvo> (Iršad), ki ga bo nredoval Sahib Korkut.
Beograd, 17. junija. (Izv.) V klubih se mnogo govori o rekonstrukciji vlade, ki W se izvršila prej, proden pride volilni zakon na dnevni red v narodni skupščini.
Kolportirajo se kandidature Davidovida, VVilderia, Sokida in Pere Markoviča.
poudarjali opravičene zahteve delavstva na polju socijalnega zavarovanja, zahtevajo pa od države, da gleda ona tudi na industrijo ter jo podpira. Seja ravnateljstva se jutri nadaljuje.
Justitna nasilja boli* Sevikov.
London, 17. junija. (Izv.) Po brzojavki z Moskve so inozemski socialistični zagovorniki, ki so prevzeli obrambo ruskih socialnih revolucionarjev, odložili svoja mesta, in sicer kot protest proti pogojem, s katerimi bi morali prevzeti mesto braniteljev.
Leninu ie zopet bolje.
Berlin. 17. januarja. (Izv.) »Berliner Tageblato javlja, da se je Ljeninovo zdravstveno stanje izboljšalo. Uradno rusko obvestilo pravi, da je Ljenin vsled prevelikega napora utrujen. Ta utrujenost se je še povečala po prestanem zar strupljenju (?)_ Ljenin bo najbrže šele po daljšem odmoru mogel zopet pričeti s svojimi političnimi posli
Irske volitve.
Dflblin, 17. junija. (Izv.) Volitve za ustavotvorno narodno skupščino se vršijo mimo. Opaža se, da se mnogo žensk udeležuje volitev.
NEMČIJA PLAČALA REPARACU-SKI OBROK.
Pariz, 17. iunija. (Izv.) Komunike re-paradjske komisije objavlja, da Je Nemčija plačala od 50 milijonov zlatih mark trimesečni obrok, ki le zapadel 15. Junija.
NOVI NEMŠKI BANKOVCI.
Berlin, 17. junija. (Izv.) Te dni so došli v promet novi državni bankovci po 10.000 mark. Bankovci so za 1 cm večji kot lOOOkronski bankovci ter imajo rja-.vo barvo.	i
tober, v katerem času naj bi bili oproščeni učiteljskih dolžnosti.
ATENTATOR NE BO POMILOŠČEN.
Beograd, 17. junija. (Izv.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, ie razsodba kasa-cijskega sodišča radi vidovdanskega atentata ostala v veljavi. Pravosodni minister Stejica ne bo predlagal v pomilo-ščenjc. obsodba se bo izročila v izvršitev.
PRINC GJORGJE OBOLEL?
Berlin. 17. junija. (Izv.) Vossische Zeitung poroča iz Pariza, da je princ Gjorgje obolel na živcih in da ie v tem stanju v zadnjem času domneval, da je še vedno srbski prestolonaslednik. Vsled njegovega stanja so ga morali oddati v neko pariško zdravilišče. (Kakor znano, si princ Gjorgje po svojih dveh težkih ranah, zadobljenih v letu 1915, ni več opomogel. Vprašanje prestolonasledstva je pa rešeno v ustavi.)
Borza
Zagreb. Borza je bila danes zaprta. V prostem prometu so notirali: Dunaj 0.462 Berlin 23.25 _ 23.50, Praga 142.50 — 143, Rim 372250, Budimpešta 7.40, Pariz 662.50, dolar 71.50 — 71.75, Ure 367.50.
Beograd, devize: Berlin 23.60, Pariz 648, Budimpešta 7.60, Bakarešt 49, Rim 369.50, London 332, Newyork 73.50, Praga 143, Švica 1345, Dunaj 0.465.
Dnnajska in praška borza nista poslovali.
Curih: Berlin 1-63, Newyork 526^5. London 23.44, Pariz 45.92, Milan 26.15. Praga 10.05, Budimpešta O.S2V2. Zagreti 1.80, Sofija 3.50, Varšava 0.121/,, Dunai 0.03%, avstrij. žifi- krone 0.03V2.
Berlin: Italija 1602.95 — 1607.05. London 1433JO — 1436.80, Newyork 321.59
—	323.41, Pariz 2806.45 — 281335, Švica 611235 — 6127.65, Dunaj 2.03 — 2.07, Praga 622.20 — 623.80, Budimpešta 33.70
—	33.80. Bukarešta 2.10. Zagreb 435. Sofiia 215.70 — 216.30.
Hali. porotna sodila. I^Č^VS&SSi
o-a nalaga državna uprava s porotnim
(Iz sodnijskih krogov.) Društvo »Pravnik* je nedavno temeljito razpravljalo o preosnovi naše porote. Predmet teh diskuzij je bil aktualen. ker se je ravno te dni sestal v Beogradu legislativni odbor, da končno določi besedilo kazenskega pravdnega reda, ki naj velja za celo državo. — Poročevalec prof. dr. Dolenc, ki je tudi ■'•lan tega odbora, je naslikal v kratkih besedah mnenje, katero zastopa večina 'ega odbora glede vprašanja naše porote. Ta večina se je izrekla za omejitev pristojnosti porotnih sodišč in zlasti za izločitev političnih deliktov iz pristojnosti porotnih sodišč. Pri tem pa nastane vprašanje, je li ni s to omejitvijo sploh vzeta podlaga porotnim sodiščem in ali so porotna sodišča potem šo sploh potrebna.
Prvi korak k tej omejitvi je napravila že vidovdan«ka ustava v členu 13., ki določa, da sodijo vsa kaznjiva delanja. učinjena s tiskom, redna sodišča. Če je bil učinjeu s tiskom, politični de-iikt paragrafa, za presojo niso pristojna več porotna sodišča, temveč navadno sodeče sodišče.
To vprašanje je sedaj za nas končno rešeno z razsodbo stola sedmorice odd. B. kateri je pri vsej svoji konservativnosti izrekel mnenje, da redna sodišča čl. 13. vidovdanske ustave niso naša porotna sodišča. Temu mnenju se sicer niso pridružili brez izjeme pravniki, vendar po krivici. Kajti razlogi navedene razsodbe se sklicujejo na avtentično interpretacijo besed »redna sodišča* in na cel postanek zgoraj navedene ustavne določbe. — Ne moremo si -nIoh misliti dvoma o }>omenu te določbe, če sedaj vemo, da je nastopil član zakonodajnega odbora in izrecno zahteval da se naj odkaže tiskovne : regriške učenim sodnikom, če so govorili drugi člani odbora celo proti tej . ahtevi in je zakonodajni odbor končno sprejel predlog prvo navedenega Mana' zakonodajnega odbora. Če bi sodišča tolmačila to določbo drugače, bi avuala proti volji zakonodajalca in tedaj gotovo tudi proti zakonu. Pri ■-sem tem vsakovrstne interpretacije zakona ne pridejo v poštev, ker vemo, kako in zakaj je nastala ta določba.
Zgoraj navedene diskuzije so se ade-leževali praktiki in teoretiki. Med njimi je vobče prevladovalo izraženo mnenje- da se naj porota obdrži. Pri :em pa je hilo opažati prikrito prepričanje da bi sodniki ravno tako dobro opravili posle, ki še preostanejo poroti, kakor porotniki, vendar pa brez onega velikega aparata, ki ga zahteva dana-Soji ustroj porotnih sodišč. Teoretikom -e zdi porota kot simbol demokratizma in neodvisnosti sodstva, večini praktikov pa kot starinska oprema stanovanja, od katere se hišna gospodinja nerada loči. Brezdvomno so ča«i, ko so se uvedla porotna sodišča, rabili, neodvisnih sodnikov. Radi tega je kazenski pravdni red odkazal tudi vse politične rtelikte porotnim sodiščem. Ta potreba pa danes ni več podana, ker je neodvisnost sodnikov zajamčena v ustavi in bo dosežena popolnoma, ko bo sodniku vzeta vsaka skrb za njegov materijalni položaj Če tedaj politični delikti. za grešeni s tiskom, že danes ne spadajo več pred poroto, in nov kazenski pravdni red izloči tudi ostale politične delikte iz pristojnosti porotnih sodišč, ni uvideti potrebe, zakaj naj bi gotove tatvine, goljufije, uboje, umore so-dili porotniki češ, da morajo soditi te zločine neodvisni sodniki — porotniki. — Pri eni navedenih diskuzij se je .ia-vajalo, da je zagovornik pred glavno razpravo poizvedoval po političnem prepričanju porotnikov, ki naj bi sodili o dotični stvari. Vemo tudi, da se je malo s tiskom užalienih oseb upalo nastopiti s tožbo pred porotniki. Ali moremo tedaj trditi, da so porotniki povsem neodvisni sodniki, če se ocenjuje odst v o s političnega stališča, katero ,:avzemajo sodniki -lajiki? Iz tega razloga je tedaj v kazenskem sodstvu dati prednost učenim sodnikom pred sodniki - lajiki, ker mora učeni sodnik po-dati za svojo sodbo razloge, česar sodniku - lajiku ni treba. Pri tem ni treba navajati, da je vsaka porotna razprava nek govorniški boj med zagovornikom in Iržavnim pravdnikom. ki ni hrez učinka na porotnike, žrtev enega Iruzega pa je obtoženec.
sodstvom sebi in porotnikom samim
Če se bode odbor za novi kazensko-pravdni red odločil za odpravo porote sploh, praktiki ne bodo žalovali, teoretiki pa bodo o njej pisali lahko — histerične reminiscence.	—o—
N§vs morska kafa.
Gespodin Kamenarovič je priobčil v včerajšnjem »Slovenskem Narodu* novo »Poslano*, v katerem razpravlja, kako Je
baje Inšpektor ministrstva za soc. politiko dr. Druškovid intrlglral proti temu, da bi dobila italijanska »Navigazione Generale* poleg koncesije za Južno Ameriko tudi še koncesijo za prevoz naših izselje-nikov v Severno Ameriko ln da ne bi ta družba si izbrala za svojo zastopnico Jadransko banko. Oospod Kamenarovič citira razna pisma svojih zaupnikov, ki mu poročajo, kaj vse Je Inšpektor Dru-škovič govoril. Med temi zaupniki mora biti nekaj naivnih ljudi. Tako bi se vsaj dalo sklepati iz dejstva, da si Je eden, ki je bil osebno pri inšpektorja DruškovI-ču v Beogradu v njegovi sobi pa si je dal baje od njega reči, da ie (Druškovlč) pomočnik ministra, ki si neposredno dopisuje s pravnim ministrom (Žerjavom). To le mimogrede. Seveda Je g. Kamenarovič tudi to svoje »Poslano* Inseriral v novinah le zato, da skonstruira zvezo ministra Žerjava z afero »Navigazione Generale Italiana*. Zelo se pa g. Kamenarovič takrat ni potrudil. Gospod Žerjav je odgovoren za inšpektorla ministrstva soc. politike le zato, ker g. ravnatelj predpostavlja, da le dr. Druškovlč zaupna oseba gospoda 2erjava. Zakaj pa g. Kamenarovič to predpostavlja? Ker bi ga sicer dr. Žerjav ne držal na tem mestu! Kamenarovičeva teorija Je bila
dolžnost, zadostuje majhna hrvatska aH[pean>: »a tri kralja 111 Kako hočete, s« zbor »Zveze Jug. žel. Ljublj«^ 04-slovenska pesmica, da zaropotajo pesti .Freveo dr. M. Bogdanovih 3. Shakes-,hod vlak* u Ljubljane g,. k. ob 14. un
in da švigalo kvišku plameni, da uni- ' peare: Henrik IV, L dio. Preveo dr. M. 35 minut, čilo vse, kar Je še količkaj slovenskega. Senoa. 4. L. N. Tolstoj: Narodne priče. vHn«
morda priznana na Cetinju, v Jugoslaviji jo pa splošno odklanjajo. V naši novi državi ne odobravamo, da bi morali blM uradniki po ministrstvih »zaupne osebe* vsakokratnih gospodov ministrov ker nas ta teorija vodi nazaj v najprimitivnejše dobe naše uprave. Ni tudi odveč pripomniti, da se Je afera z »Navigazione Generale* (ako Je res kaj resnice na Ka-menarovičevih trditvah, katerih »šlroko-grudnost* je danes že notorična) odigrala v časn, ko dr. Žerjav sploh ni izvrševal svoje ministrske dolžnosti. Ves ta čas Je bi! vodja ministrstva gospod dr. Krste!) odnosno g. Pribičevič v dob!, ko Je bil dr. Krstelj odsoten v Genovi. Parobrodne koncesije, ki Jih podeljuje min. svet po ustmenem referatu ministra za socialno politiko (ne morda na predlog ali po volji kakega inšpektorja!), so bile podeljene za časa odsotnosti gospoda Žerjava!
Pa še nekaj. Ce le Inšpektor Druškovlč res na opisani način zlorabljal svoj položaj kot referent, kako Je to, da gospod Kamenarovič ni takoj vložil ovadbe na predpostavljenega ministra? AH smatra tudi gospoda Krstelja in gospoda Pribi-čeviča za »nepouzdane ličnosti* in misli, da bi ta dva ministra ne nastopila proti nezvestemu uradniku? Pač pa je minister Žerjav takoj, ko je čital Kamenarovičev ekspozč z dne 27. maja v posebnem pismu naprosil svojega zastopnika gospoda Krstelja naj uvede preiskavo radi očitkov ravnatelja Jadranske banke v zadevi Navigazione Generale. Dr. 2erjav naravno sam preiskave ni mogel uvesti, ker je vodstvo ministrstva v rokah njegovega namestnika. Kakor čujemo se disciplinarna preiskava že vrši in je bil inšpektor Druškovlč začasno suspendiran.
Ta konstatacija pač zadostuje kot ko- j mentar k najnovejši epistoli g. Kamenaroviča, katero so hudomušnji Ljubljančani sinoči pozdravili z vzklikom «2e zopet nova morska kača*.
Takih slučajev bi lahko nešteto navedli, vsi nam živo govore, v kakšnem suženjstvu živi naš narod pod Italijo. V ilustracijo naj Izmed neštetih slučajev navedemo samo rlhemberškega: Trije fantje so prišli na nabor z našo trobojnico. Takoj po naboru so goriški fašist! prišli ponje, v zmoti našli tri druge in jih v kajnijonu odpeljali v Videm. O usodi te ugrabljene trojice se dosedaj Se nič ne ve!
-f- Razmere med Češkoslovaško In Jugoslavijo. »Times* prinašajo razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik z ministrskim predsednikom CSR. dr. Be-nešem. Razgovor se tiče v glavnem razmerja med obema državama; dr. Beneš je povdarjal, da sporazum med obema državama ne bo naperjen proti nobeni državi ter bo imel edini namen, da utrdi položal v srednji in Južni Evropi. Dr. Beneš Je povdarjal, da se obe državi dobro zavedata svoje naloge in da mora vsakdo priznati, da Je bila srednja Evropa edini del Evrope, Id se Je pokazal konsoUdarnega na genovski konferenci. •Times* prijazno komentirajo te izjave ln opozarjajo, kako tudi Poljska vedno bot] teži k Malemu sporazumu. V Malem sporazumu, zaključuje list, ne smemo videti sredstva za napad, ampak Jamstvo za vzdrževanje položaja v srednji Evropi.
4- Hardlng proti ruskim boljševl-kom. Kakor Javlja »New York Herald*, prišel Je bivši ameriški predsednik Hardlng do prepričanja, da nI ugodno, da se še nadalje z raznimi humanitarnimi akcijami pošilja pomoč stradajočim v Rusiji, ker se Je Iz verodostojnih strani do-znalo, da Je večina darov ostala v skladiščih sovjetov, ki so jih naravno pora-biH za svoje pristaše, dočlm ljudstvo še nadalje hira vsled lakote In raznih nalezljivih bolezni. Vsaka pomoč Rusiji značl le podpiranje sovjetske vlade. Vsled tega bo Amerika ustavila vsako nadaljne podpiranje Rusije, dokler se razmere temeljito ne lzčistljo. Iz Rusije prihajajo med tem strašne vesti. Na Krmu Je dosedaj Javljenih 60.000 smrtnih slučajev! Lakota Je naravnost strašna, najbolj se zahteva In kupuje meso mladoletnih otrok. Tifus je silno razširjen, na nJem hira do 4 milijone ljudi. Kakor poroča »Krasnaja Gazetta* so dale sovjetske oblasti ustreliti v petrogradski bolnici 117 otrok, ki so oboleU vsel zauživanja pokvarjenega konjskega mesa. Ta čin opravičujejo s tem, da se Je napram tej decl postopalo iz sočutja, ker b! sicer umrla vsled neznosnih bolečin. To Je sH-ka današnje Rusije.
Vlšnjegorski Sokol je imel v nede-Preveo J. Paaarič, a iluetrirao Ljubo Ijo dne 11. junija v svojem domu tc-Babič. B. Urlič: Črtice iz dalmatinskoga pet prireditev na. korist zletnemn skla-školstva od dolaska Hrvata do godine du svojega naraščaja. To prireditev bi
1910. I. dio do god. 1814.
Podkrajšek, Knjigovodstvo za lesne obrte. V kr. zalogi šolskih knjig je Izšla knjiga Podkrajšek. Knjigovodstvo
za lesne obrte. Cena mehko vezani knjigi 26 Din, poltrdo vezani knjigi 28 D. Ta knjiga obsega r prvem poglavju knjigovodstva sploh, kolikor zanima obrtnika, nadalje knjige obrtnega knjigovodstva. posebej knjigovodstvene zglede in naloge za malo in strojno obrt ter tabelarno knjigovodstvo. Potem sledijo popolna knjigovodstvena navodila za mali in srednji kiparski obrt. za stru-garje z ročnim in strojnim obratom, za kolarski in sodarslci obrt. Dodatki vsebujejo tarif za zavarovanje za nezgode in za bolezen, seznam orodja, ki ga imej vsak mizarski pomožni delavec in ki ga imej mizarska delavnica za skupno rabo. Nizadnje je pridejan še slo-
smeli imenovati akademijo v malem obsegu: petje, t iovadba. predavanje, igra. Za ta dan — zakaj ne za stalno? — sestavljeni. sicer maloštevilni, moški pevski z.bor Sokolov ie zapel »Sto čutiš* in »Ljubezen in pomlad«, ljubka lenska deca je proizvajala proste vaje na pesem: »Ko pomlad cvetoča pride*, člani pa so nastopili s prostimi vajami m vsesokolski zlet. — Društveni starosta je oSrtal v kratkih besedah razvoj So kolstva. dotaknivši se zgodovine gimnastike, igralci Sokoli in Sokolice so s« v veseloigri: »Ce sta dva* izvrstno obnesli. Sledila je skromna domača zabava. — Sokolski naraščaj se ima za hvaliti prirediteljem in pa požrtvovalnim gospsm in gospodičnam, da se ude leže vsi velikega sokolskega praznika meseca, av gjsta ▼ I jubljanL
Čestitka zagrebškega Sokolstva k
vensko-nemški in" nemžko-slovenski slo-i kraljevi poroki. Sokolsko društvo T. : varček strokovno tehničnih izrazov. Be- j sokolsko društvo IL v Zagrebu, oba -
sodilo pa dopolnjuje 53 črtežev in slik lesnih izdelkov iz vseh lesnih obrtov. Sledili bosta v kratkem tej knjigi istega pisatelja knjigovodstvi u stavbarske in za kovinske obrt».
Prosveta
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 18. Junija: »Caričine amaconke*.
Izv. Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 19. junija: ob 17. Mladinski
koncert Izv. Torek, 20. junija: »Prodana nevesta* Izv. Zadnjič v sezoni.
Sokoistvo
(Glel tudi prilogo!)
JUGOSLOVENSKI VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI.
Prodajni prostori na telovadišču vseso-kolskega zleta. Na telovadišču bo večje število prodajnih prostorov v velikosti 4 X 5 m. TI prostori bodo odprt! za občinstvo od Jutra do zaključka telovadbe, t J. od 6. do 20. ure. Interesentje se opozarjajo, da vložijo oferte glede najema prostora najkasneje do 1. Julija 1922. na naslov: I. Jugoslovenski vsesokolski zlet, finančni odsek. Posamezna tvrdka oferi-ra lahko tudi na več prostorov. Eventualne potrebne informacije se dobe v pisarni J. S. S. v Ljubljani, »Narodni dom*.
Prireditveni odsek za I. jugoslovenski vsesokolski zlet bo potreboval za zletne dni večje množine vina. Producenti in trgovci vina se poživljajo, da predlože svoje ponudbe glede dobave vina z navedbo vrste in cene prireditvenemu odseku za I. Jugoslovenski vsesokolski zlet v teku 8 dni. Podrcbnejši dobavni pogoji se bodo na zahtevo naznanili.
Zletni znak. Cena zletnemu znaku je 20 Din. K te] vsoti mora še vsak plačati za zavarovalnino 1.50 Din (in ne 50 para) kakor le bilo pomotoma objavljeno v časopisih.) Denar Je vposlati naprej s točnim seznamom onih, ki naročijo znak. Seznam Je potreben radi zavarovalnine. Društva naj zletne znake takoj naročijo. Razpošiljati se začno takoj, ko nam iih izroči carinarnica, kjer ležijo že od 1. maja t L vzHc temu, da Je zletni odbor storil vsemogoče korake, da se mu jih izroči.
Prireditveni odsek ima nalogo skrbeti
G. Matočič iz Novega Sada je diri- ' za zletne dni za razne zabave in druge
giral sinoči kot zadnjo opero v sezoni »Carmen* in je pokazal, kakor predsi-nočnjem pri »Madame Butterfly», da je nadarjen glasbenik. Kakor doz.navamo, je gostovanje g. Matočiča v zvezi s pogajanji za njegov dirigentski angažma v bodoči sezoni. Mladega nadarjenega glasbenika lahko naši gledališki upravi toplo priporočamo.
prireditve. Odseku se je posrečilo pridobiti za razne koncerte, ki se vršijo v zlet-nih dneh najboljše operne pevce in pevke, sodelovanje Glasbene Matice v Ljubljani. pevskega društva Lisinski iz Zagre-ba in kvarteta Zika. Razentcga se vrše v predzletnlh- in v zletnih dneh gledališke predstave in razni koncerti. Glavne j prireditve se vršijo na veseličnem pro-
Ljubica Oblak-Strozz! v Berlinu, štoru pod Tivolijem, kjer je telovadišče Članica zagrebške opero Oblak-Strozzi- j Ljubljanskega Sokola. Veseličnf prostor jeva je pred tednom gostovala v »Deut- i bode v to svrho prirejen ter bodo postav-
' . ' i	.	_ ..	— .... I,-______: ____"7 .,,<„;! Avn Tlptnil
rt M (
Zgoraj navedene diskuzije -=0 poka :ile tudi stremljenje, uvesti novotari • ;.. Zmanjša se naj število učenih sodnikov. porotnikov, za porotnike se naj :ahteva potrebna kvalifikacija. Iz vseh teh stremljenj pa je bilo le opaziti eno namero, kako naj bi se postopanje pred porotnimi sodišči kolikor možno olajšalo in poenostavilo, če se že ne e, kaj bi ljudstvo reklo, ako bi se za-i
olitione beležke
-f Likvidacija pokrajinskih uprav.
Iz Beograda poročajo: Z imenovanj ?m velikih županov se prične v smislu zakona o obči upravi likvidacija pokrajinskih uprav. Verjetno je, da bodo istočasno z imenovanjem velikih županov razrešeni tudi nekateri sedanji pokrajinski namestniki.
-j- Obisk naših parlamentarcev v Varšavi. Načelniki strankinih klubov v poljskem parlamentu so preko našega poslanika na Poljskem gosp. Simiča povabili poslance jugoc1f,v-',7>c':f'!ra _pay lamenta v Varšavo. Kakor poročajo iz Beograda, bo v kratkem odpotovala delesraeiia našega parlamenta, da pose-
ljeni razni paviljoni. Zadnji dan zletnih dni se vrši na tem prostoru poslovilni večer.
schcs Opernhausu* v Berlinu. Kritike hvalijo kulturo njenega pevskega pred-našanja in ugotavljajo velik uspeh.
Tino Pattlera v Berlinu. Dalmatinski operni junaški tenor Pattiera, ki si je pridobil letošnjo zimo v Ameriki precejšnje umetniško ime, je nastopil 29. maja v »Deutsches Opernhausu* v Berlinu kot Faust. Vsi berlinski listi so se jako laskavo izrazili o njegovem čudovitem organu in njegovi temperamentni umetnosti. Tino postane lahko, tako pišejo, kmalu drugi Caruso.
Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. Hustri
ral
več*. Tolovaj'"in drug7 slovenske "prav- j krasno izdelanem telovadišču. Ijice, ki jih je med vojno izdal Fr. Milčinski. so vzbudile tako pozornost
na zagrebške sokolske iupe. odnosno .Ju-gosloven3kega sokolskega aaveza v Ljubljani, sta poslali dvomi kancelariji sledečo udanostno izjavo: »Slaveč poroko Vašega Velič. s svečanim sokolskim ple som, pridružujemo se v duhu slavi Vaš* ga Velič, in prejasne Vaše izvoljenke, a v svojih srcih delimo obenem z celim našim narodom radost in ponos ljubljenega svojega kralja in vladarja, ki da nes obdaruje svoj narod z najlepšim darom: prekrasno in pre jas no kraljico, d" čim uvaja v svoj dom novo, mlado in vedro srečo junaškega svojega življenja-Svojemu ljubljenemu kralju, prvemu Sokolu slovanskega juga in izvoljenki nje govega srca, prvi kraljici ujedinjene na še države, iskreno čestitamo k poroki, kličeč gromko in krepko sokolski: Zdrs vo! Zdravo! Zdravo!
Poljsko Sokoistvo. Poljska sokolsk i draštva so se združila v »Savez Soko i Poljskih dzeinice Slanskej*. Savez j* pričel izdajati svoj lastni list pod nas!" vom »Sokol na Slansku*.
Sokoistvo v Ameriki. V Chioagu -priredila 28. marca t- 1. »Amater Atleti. Federation* telovadno tekmo, ki so sc
je udeležila telovadna društva Jugoslova nov, Nemcev, Švedov in sokolska, društva v Chicagu. Vseh tekmovalcev je bilo 135. V višjem odelku je dobil prvo mes-o »Sokol Plzenski* iz Chicaga, drugo mesto nemško društvo »Linkoln Tumers*. tretje »Sokol Havliček-Tvrš.. V nižjem oddelku sta pripadli prvi dve mesti nemškim društvom, tretje mesto pa so si priborili Jugoslovani.	P. P-
Šport
(Glej tudi prilogo!!
Službena objava L. N. P. Današma prvenstvena tekma Svoboda, Ljubljana lliriia II. le odgodena. — Tajnik.
Prihodnje tekme S. K. Ilirije. — Idrija igra 24. in 25. t. m. proti Športi, Klad no. prvorazrednemu češkemu klubu, v čegar moštvu igra več čeških internat,-ionaicev, 1. in 2. julija proti MaJostran skemn S. K. iz Prage, 9. julija proti Arb Atbletikspcrt-Klubu Iz Gradca, 15. hi julija proti Gersthofer S. V. z Dunaja Nogometna sezona se prekine nsto do 1' avgusta.
Sobotne pnenstvene tekme na Dunaja so prinesle presenečenja. Sportkl Ji" ie doživel poraz od društva Wacker, :■ je zmagal z 2 : 0. Sirmneringer so zmagali nad Amateurl z 2 : 1.
iaresposetrtih.
Ministrstvo za sccijalno politiko ie v
Nabiralni pododsek je razposlal v pre- ( verjj0 z dop'som z dne 16. maia Drža-
teklih dneh na vsa sokolska društva nabiralne pole s točnimi navodili. Istotako se je obrnil odsek do vseh prijateljev Sokolstva s prošnjami, da prispevajo za vsesokolski zlet. Z deli na veseličnem prostoru pod Tivolijem se prične v pri-hodniih dneh.
Telovadišče vsesokolskega zleta. Dela na telovadišču za vsesokolski zlet so v polnem tiru ter stojijo že ogrodja vseh
nim Borzam Dela v Sloveniji izplačevanje brezposelnih podpor. Glasom tec. odloka Imajo pravico do brezposelne n pere vsi brezposelni, ki so se prijavil pri Borz! Dela, in jim ta tekom treh d; ni mogla preskrbeti posla, odnosno niso našli medtem sami. Izvzeti so -x podpirania:
1.) Poljedelski in gozdni delavci ter •• -sezonski delavci za čas sezone, tek,
i Iv Vavpotič.' Dru-a izdaja 1922. Za-	, 5tirih tribun- Telovadišče bode pravočas-j mrtve sezone :Ti3io pa pravico do pc-J žila Tiskovna zadruga v Ljubljani Str. I <J° dovršeno tako da nastopi naraščaj , pore ,e ori, W so se nahfjali v živ! sezo
2. Cena broš. 12 Din po pošti 1 Din	; dne 23. Jul! a kot prvi na ogromnem in ni na deIn.
.	________' krssnn -vriptannm fp'n\-nm<en	n\ tr.i v.„i„:	V-sltor »ndi ,. -
»Orkestralni odsek* Sokola L prire-
2.) Vsi bolni delavci, kakor tudi ki so za delo nesposobni. Podpora znaša za glavarja družine •
-f Vojaški nabori
konstatira, da je italijanska vlada iztuh-tala za »nove pokrajine* posebno mbot-no politiko, ki stremi za tem, da vtakne vse naše moško prebivalstvo v vojaško !! suknjo. Naši poslane! so tej politiki kma-
nriliublienost da so bile v kratkem raz- jdi v nedeljo dne 18. junija izlet v Dol- : Din dnevno, za vsakega družnskega u. ti poljski parlament.	£ro4arj gedai je Izšel IL natis v novi sko. (Gostilna pri -Krač, Medved). Brat. j na pa še po 0.50 Din. Med dane dru/. •
------ - IV Julijski Kr*HnL|P™^e- SU i fe priznan mladinski j je in sestre udeležite se tega izleta pol- : se štejejo žena, oče, mati in otroc. do M
Naše časopisje v anektiranem ozemlju j Jaatoii irl „, tn J nov0 izdajo Tolova- ;roštevilno, kajti na izletih Sokola I. je ] leta, vsi pa morajo dokazan, ua so
ni sat el i in za to na novo izdajo Tolova- iroštevilno, kajti na izletih Sokola I. je______ .
pisatelj in za to na novo^	jvcdno zabavn0. naš orkester, za že- I zapos-enl, de nimajo nikakega imetja.
ja Matija ni treba šo posi . _ Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi , lodec pa skrbt g
-■e kai bi ljudstvo reklo, ako bi se za-i s>um'j«-	,	inedavno um
htevalo odpravo porote. Brali smo, daj iu prišli »a sled m danes lezi na vojnem ,	dn.
<o se nekateri občinski zastopi izrekli ministrstvu e cela sen, nterpclaci, ^ ^
Medved. Peljemo se
v Ljubljani, Prešernova nlica 54.	i popoldne z glavnega kolodvora ob 2.15
«Rodollupcl» se imenuje komedija , uri do Laz in pridemo po 10. un v Liu-oedavno umrlega Sterije Popovi?*, ki je ibljano. Bratje in sestre, ne ostanite do-
nn
za noroto Ne morem sicer kontrolirati vprašanjem, kako Je venda mogoeda franka teh sklepov, praktiki vedo le « v novih pokrajinah jemlje k vojakom J.	L «» le mnre;.^ 90 odstotkov celokupne naborne mladine?
To je ena stran, a druga je seveda še hujša. Ravno sedanji nabori so pokazali, da nimajo tamešnja oblastva nikakega čuta za svoj lastni ugled med ljudstvom ln da nastopajo najbrezobzirnejše napram našim mladeničem. Vojaški nabor! se sko-ro po vseh vaseh izpreminjajo v dneve žalosti za našo mladino in za vse naše ljudstvo v dneve ogorčenja in gneva, to pa vse po zaslugi italijanskih oblastev. Julijska Krajina je brezpravna raja, kjer sme vsakdo psovati, tepsti, žaliti ln vemo še kaj. V dobi, ko hočejo naši
o. da se porotniki, če se le morejo, , „j'radi otresejo porotniške časti.
Ža praktika je merodajno samo eno vprašanje. Ali je pričakovati, da bo odprava porote zbolišala kazensko sodstvo ali poslabšala? Glede na predvideno omejitev pri=tojnosti porotnih so-,'itl le za gotove nepolitične zločine si-.,-umo ni pričakovati poslabšanja kazenskega sodstva. Ljudstvo ima še za-ran" v naše sodnike. Dokler pa to ie 0d državne
jaupanje traja in je -j prave odvisno, da ga še bolje utrdi, rimo lahko izhajali brez porote, kakor | ve ie že danes veča del našesa naroda- liudie
. v zagrebški »kazal i št ni bib- m?_ Zdravo! Rodoljupci* imajo podobno Seja zletnega finančnega odseka se
»	n	__«2 _ _____1-	Ort umM>i	D fi H
tisnila in izdala v kratkem tudi Čeho- rodnem domu.
ne uživajo nikakr eruge poopore <?•;, Invalidnine, katerekoli zavarovalnice no ne). Podpora se izdaja brezposelnemu pretrgoma največ mesec dni v letu, j gubi pa podporo, kdor prostovoljno, brc,
___^ ____________ tehtnega vzroka ali vsled stavke zapu-;
"	»Za naro- vrši v torek dne 20. ~juni'\Z"točno ob 8. delo: kdor ne bi sprejel od Državne B<-,:
itd.
Ker Je v svrho podpiranja dodelk vsota zelo omejena, se bo dovolje -podpora ie najpotrebnejšim (zlasti or,: z družino) in tudi samo za kratek
Kdor tedaj reflektira na brezr' -podporo, naj se zglasi od 2u. t. m. o _ osebno pn podružnici v Ljubljani ali M riboru z vsemi svojimi dokumenti. Le izjemnih slulcjih ;e (oddaljenimi dovolj na ludi pismena zelasitev.
Pržsvr.a Borra Cela. Pokrajinski urad v LiuhlianL
vega »Strička Vanjo* in Ibsenove »Sa-blasti*.
Matica Hrvatska
1920. naslednje knjige:
Sokolsko društvo v Domžalah pn-
redi s sodelovanjem odsekov Brdo. Dob -ie izdala za leto j in Moravče v nedeljo dne 18. junija 1922 ;
nešizlet v Lukovico s javno telovadbo
1. Miroslav Krleža: Tri kavalira i ob 4. uri popoldne pri kateri igra dom-
gospodjice Melanije. Staromodna pnpo- j vijest iz vremena, kad je umirala hrvat- d ska moderna. 2. Dostojevskij: Selo Ste- t;
pančikovo. ruski humorističkl roman. Preveo J. Pasarič. — Poleg tega jc iz- i ne dala Matica še P"t posebnih kn;ig:_ 1. hakespeare: UknrTA goroppdnica.
| žalska godba. Ker je mladi odsek na Brdu potreben vsestranske pomoči, se prijatelji Sokolstva vabijo na to veliko prireditev.
Sr'-.cl v Borovnici priredi v nedeljo •Ine 1Č. iunija vcl'ko vrtno veselico z
telovaT.-o, plesom itd. Sodeluje
javno
loial.no
^f^iSiPr^ M. Bocrdanovič. 2. W ! Sokol Vrhnika in Logatec, godba in nev.
biicla krila pustit če, da sc nad glav ma Kralja i Kraljice runi cvijede niklo j -^upnu na Učki, našo j planini sveto], na Rašijj^^J.
na Kra -.u kamenitom i' 'n zvesta SX0J
našoj zelenoi, tvrdoui. To je cviječc niklo iz kr\ i djedova naših, cviječc u suzama um;-veno, a na srcima osušimo. — Daj, Bože, te Svijetlome Kralju i Svijet-loj Kraljici i Narodu i Otadžlvni dotii-je!o Slavu i najebilatiju Srcču. U zvonjavi zvona, u tutnjama topova i gromkom urnebesu razdrasanili ljudskih glasova polako de prolaziti ta) zlatni, Vjenčani Dan. Ali Ti si, Kralju troio mnogo, i mi zna-
Priloga „Jutru" št. 143, dne IS. junija 1922.
Politični odmevi.
'»strani jugoslovanskemu j kralju
V naši Istri jc dan kraljeve ženitve bil d ari narodnega praznovanja. Naš jugoslovanski kralj osvatuje! To je za nas; dan, ko si obnovimo prisego, da ostane-, r.io pod italijanskim jarmom Jugoslovani,' ;n da živimo le svojemu osvobojenju: I !z Istre jc zato na dan ženitve prišel glas, ki je izšel iz srca nas vseh.
Čujta ta glas, kralj in kraljica vseh Jugoslovanov, čujta glas Istre!	i
Čujmo ta glas mi, ker govore neosvo- j bojeni bratje bratom v svobodni Jugo- \ slaviji:
ISTRANI
u Spomen Vjenčanja nj. Veličanstva Kralja Aleksandra I. s princezom Mariolom.
8JIV. MCMXXIL
U dan velike sreče Kraljevskog Veličanstva Tvoga hočemo mi, istarski Jugo-slaveni, da Ti budemo što bliže, o Kralju naš viteški. Kao i biserne vode našega kamenoga Krasa, tako tražimo i mi svoje podzemne puteve, da idemo onamo, kud nas Udes zove: do koriiena slavnoga stabla, kojega smo ml odsječena grana, a Veličanstvo Tvoje — sjajna i drago-cjeua kruna. Kroz tvrde pečine, ko jim teče opaka gra-nica, mi se probijamo poput bistra mlaza, što pod zemljom nalazi žilicu svoju. Po struni Božanskog Pjevača silazimo n vremenski mrak, gdje se roda našega stječu svi n poznije doba pokidani tragovi. Iz vijeka n vijek vodi nas ta čodesna žica:
iz Vilina Kola na Penmov Brijeg; iz nedozidana Grada na Bojani do veli-
čanstvenih dvorova Dušanovih; jd Majke Jugoviča do Katarine Zrinjske; od Starine Novaka i Senjanina Ive do Velikoga Vožde 1 do Kralja Oslobodi-telja.
1 do Tebe, Kralju, Junače i Viteže.
koderkoli, te in bo vlada uporabljala] zakon. — evoj govor jo zaključil z na-, vdušeno proslavo domovine in ž<d zanjo splošno odobravanje.
Proračun ministrstva notranjih stvari | jo bil odobren, s«mat je izrek.-! vladi n kakor so zdi, hoče vlada
enem
. nrefekt Mori. ep-:: Jisti zahtevali kot mirjenje* in ' vrača v Bolonijo.
osta-i do-Iednn sedam: bolonjski < istranitev so fa pogoj za «po-»'.;!•«•::tt v Rim. >"
V	poslanski zbornici je bil te dni po i večkrat prekinjeni ra-tpnivi ..dobr-n! proračun nančnega ministrstva.
Zdelo se bo tam zunaj pri vas mars-i-! komu zelo čudno, da je vas rim-ii po-, ročevalec ves ta čas dosledno molčal o jugoslovanskem šolskem vprašanja, ki bi bilo ob tej priliki pač moralo priti rao, da če Tvoje beskrajno toplo i ple- na dnevni red, ko je vendar razprava
o proračunu naučnega minhtrstva tista prilika, da se povedo laski javnosti željo in zahteve našega naroda, na tem zanj gotovo najvažnejšem polju. Zali-bog pričakujete takega poročila zaman, ker se ob priliki razprave tega resort-nega proračuna ni izpregovorila niti ena besedica o jugoslovenskem šolstvu v Italiji. Naših poslancev, ki so bili zaposleni s kraljevim pose. t oni v Julijski krajini, vos ta čas ni bilo niti v zbornici niti v Rimu, izvzemši posl. Ščeka, ki pa tudi ni prihajal v zbornico, temveč se bavil z vprašanjem vojne odškodnine in je odšel iz Rima pred sprejetjem proračuna naučnega ministrstva. Naše parlamentarno zastopstvo zasleduje v šolskem vprašanju pač posebno taktiko, ki jo ne obeša na veliki zvon;
Precej hrupa je napravila v zbornici razprava o odobritvi nekaterih poslanskih mandatov v Siciliji. Dva katanij-ska mandata sta bila razveljavljena vsled velikanskih sleparsterv, ki so ee vršila pri volitvah.
V	razpravi o bclonjskih dogodkih so socijalisti zvračali vso krivdo na fašisti, faštisti pa na socijaliste, popolari pa na oboje. Razprava se je odgodila.
Ko so si socijalisti in fašisti name-tali •drugi drugim nekoliko »barab* in drugih ljubeznivosti, je bil sprejet (v torek) proračun naučnega ministrstva in je zbornica pričela razpravo proračuna ministrstva za zunanje stvari. Nacijonalist Orano je zahteval boljše
menito srce i u trentrtcima te neiska-zane, sveopče radosti htjeti ma i za čas, da bade bliže onima, što stradajo.
Kralju! Kraljice!
U taj divni Vjenčani Dan, kad bnde sunce pri zalasku svome tražilo mile glave Veličanstva Vaših, da ih svojim večer-njim tracima još jednom pozlati, molimo — okrenite poglede svole prema strani, za koju če doskora zadi, i Vaša če ujedno sljubljena Misao odmičudi onim pravcem naiči na ovu zarobljenu zemlju, koja je negda vidjela i Ljuto-vidovu pogibiju i Kresimirovu Slavu — naiči če Misao Vaša na vrh naše majke planine Učke, i tu neka stane.
Otuda če joj se naša mala Istra u sedev-nim odsjecima svojim prikazati kao ubava školjka, n kojoj gori Zižak nai-čišče jugoslavenske besmrtne svijestl. Mi čuvamo taj Zižak. to naše Kandilo sveto, kaošto čuvamo i spomen na Grb Kraljeviča Marka u našem Dlvič-gradu i kaošto čuvamo našu slatku, čakavsku Rlječ, Majčicu svega našega tugosla-venskog Govora
Kralju! Kraljice!
Neka u suton Vašega prvoga sretnoga dana Vaša udružena Misao stane ča-skom na Učki našoj opjevanoj. Bilzina Vaših uzvišenih Duša ulijet če u naša srca nove nade, a Vi dete, Uzvišeni Oče i Majčice naša, slušati, kako iz naših osamljenih sela uz sjetan glas naših večernjib zvona i miloduh lovora,
Ieznlci ovira obstrub-cija cO u:£0'-ino :n potniški iTomet. »Ljubljanski trgovci
so sklonili bojkot naš- trgovin ■ in tržaškega vzorčnega sejma.« (Aha!) la j zaključil je: »Pravico imamo izvedeti, |
ali smemo j-otoin. ko smo vz-li na-" -/a nas ponižujoče posodi*-. Jugoslavijo še smatrat j a prijateljico. Ho-ff.no vrilctt. kar se god! v.n Krka in v Dal:i;.iciii in e ■ >o novi poL-oji za ribo-!>i,- -iabši od brionskih. Waodt:a meja j- .- političnemu iu ca-rinakcga vidika uaravnust pogubonosua. Vlada naj j>o-skrbi za, vojaško in carinsko zavaro-vanjn te meje. a politični in gos;»odar-j ski dogovori z zaledjem mj nujno potrebni. Kaj je v tem zmislu storila vlada v Genovi, kaj namerava storiti v Haagu?*
Posl. Dudan (faš.) protestira proti ra-pollski pogodbi, ki je razmrcvarila Dalmacijo in zahteva za Italijane v Dalmaciji jamstvo za manjšinsko varstvo. Vpraša, ali je res, da je jugoslovanski minister zunanjih stvari izjavil, da ne more priznati Lahom v Dalmaciji izjemnih ugodnosti, češ da ne bodo na boljšem kot madžarske in avstrijske manjšine. Jugoslavija da je celo zavrnila načelo reciprocitete. Graja sistem paritetičnih komisij, češ da so se Italijani dali v njih vedno nadvladati po Jugoslovenih. Italijanski jezik ni dovolj zavarovan v dalmatinskih uradih, zajamčeno ni svobodno ustanavljanje laških šol, da celo verski interesi La-hov niso dovolj zavarovani. Dolžnost vlade je, da prekine vsako pogajanje z Jugoslavijo, in če vlada sama noče prevzeti odgovornosti, naj se obrne na parlament, nikakor pa ne sme z dovršenimi čini oškodovati življenskih ao-risti dalmatinskih Italijanov.
JB gwuB MH
stvari Schanzer, ki je pojasnjeval , žii Italijanov v Tunieti. F.gipfcn m ra-lestini, razpravljal o reparacijakem i" izšeljeniškem vprašanju in potwn p« šel na tržaško vprašanje. Za vojaško » carinsko zavarovanji- meje bo vlada po-skrtvla. Za proučevanje tržaške mi»-rijr ju vlada imenovala posebno koiBi-i-iio. a v Genovi se je sklenilo, da w skliče glade Trsta posebna majhna konferenca, ki se jc udeleži tudi Jngoela-vija. V pogodbah z raznimi državami »e je tudi vpošteval Ttsi. v pogajanjih z .Inc-aslavijo se brionski dogovor glede ribolova ni izpremenil. Dogovor r Jugoslavijo ne vsebuje samo .tamfctva »a la^ko pr^l -ivalstvo v Dalmaciji, temveč tndi za uredbo Zadra in za bodočnost Reke in Trsta. Ugotavlja, da državnih laških šoi ni bilo nikdar v Dalmaciji, alt v svetomargeritskam dogovora so utrjena jamstva i za jezikovno rabo i za laške šole. Izpremembe. ki yb je zahtevala jugoslovanska vlada, niso take, da. bi ogrožale dogovor, ki pnnes.-končno zadovoljivo ureditve vseh vpn-šanj, ki se tičejo laških sodržavljanov v Dalmaciji, in to, izločujoč vsak povod nezaupanja med obema državama, tvoril podlago za ustalitev- prisrčnih za oba. naroda koristonosnih medsebojnih
odnožajev.
Končno je obžaloval, da v Italiji ni pravega umevauja za zveznost med notranjo in zunanjo politiko. Ce so ze boji med strankami neizogibni, bi se vendar morala držati neka mera in bi se morali voditi na način, ki bi ne ogrožal ugleda države v inozemstvu Končal je "z pozivom k slogi.
Razprava se nadaljuje.
Kulturni pregled
Tako mi slijedimo neodoljivom rotnonu Svemodne Pjesme našega roda i sve ovako odsječeni dolazimo evo i u dan Kraljevskog Vjenčanja Tvoga pred Tvoj Posvečeni Prijesto.
Dolazimo povlačeči s mukom naše verige teške, da Tebi, Bijeli Orle naš, na vjenčani poklon donesemo sve što imamo:
od staraca naših suzn duboke i neutišane
Cežmje;
od dievojaka naših divne Zelje okupane u slavnim hojama našega neba 1 mora i prožete mirisom naše drobne mažu-rane i sitnoga bo sili ka.
od sitne djece naše — njihove zlatne Sne i blažene Nade.
A svi nosimo Ti Ljubav našu.
I srce.
I Molitve naše, da Bog izlije na Tvoju, slavom ovjenčanu glavu svoj najljepšl blagoslov.
f nad Uzvišenu gospodjn, Tvcjii Kraljev-sku Odabranicu, Kraljica svih Jugo-slavena.
Kraljicu i Majku.
*
U drevnom Sabornom Hrama, o času
Obreda Niežnog, mi demo, podjarmlje-ni, biti odsutnL Ne demo da zveket la-naca naših btmi radosti ni sjaja Velikoga Časa.
Mi demo biti odsutni...
Ali u svečanom trenutku, kad se na svo-dovima Hrama pojave zadovoljne Sje-ne Tomislava. Nemanje, Dušana i La-ra; kad se iz tajnih dubina uzvinu bijele prikaze Junaka palih za slobodu, čast i vellčinu Otadžbine; kad od sa-kupljeua mnoštva, sred topovske lom-iiave zaori klik, što ga je nekoč, u veliko] davnini, na krunidbenoj slavi, čnlo Duvanjsko Polje slavno, — n taj veli-čanstveni čas — jedna de nevidjena ptica sa svježe otkinutom grančicom n kljunu poletjeti tzmedju redova blista-vih odora visokih uzvanika i raskrilivši
dan uzdah i blagoslov naroda, koii Vas ie neizmierno želio, koji Vas i danas želi i koji d« Vas željeti do groba i preko	Vjerni Istrani.
Iz italijanskega parlamenta
Ministrski predsednik Facta o nasll-stvih. — Proračun naučnega ministrstva sprejet — Fašist Giunta o laško-jugoslovanskih odnošajih. — Minister zunanjih stvari Schanzer o laško-jugo-slovenskem dogovoru.
nr. R i m. 16. junija.
Obe zbornici našega parlamenta obdelujeta prav pridno državni proračun.
Senat je te dni sprejel proračun ministrstva za notranje stvari in je ob tej priliki ministrski predsednik Facta precej obširno govoril o vladnem stališču napram nasilstvom, ki se venomer dogajajo v državi Povedal pa ni nič novega in je vrgel na krožnik starim gospodom iste fraze, s katerimi je ob vsaki mogoči priliki krmil parlament njegov učitelj Giolitti: vlada stoji na stališču absolutnega spoštovanja zakona, absolutne nepristranosti napram vsakomur in absolutne dolžnosti, da vsak državljan ostaja v ojnicah skupnega življenja. Da se pa dežela pomiri, je treba — vzguje k miroljubnosti in spoštovanju zakonov. Nobena stranka nima pravice, da bi nadomeščala državno oblast. Sicer pa se strasti že pomirjajo in javno življenje se zboljšuje. — Govoreč o bolonjskih dogodkih (kjer je kakih 50.000 fašistov zasedlo mesto, hoteč izsiliti od vlade protckeijo za svojo sindikalno organizacijo poljedelskega delavstva), je dejal, da vlada ne trpi od nikogar ne pogojev, ne pri-siljevanja. Ljudstvo naj svobodno izraža svojo voljo, a ravno tako mora imeti vlada polno svobodo za svoja dejanja. Proti nasilju, pa naj prihaja od-
masline i smilja, ulazi k Vama još je^ varstvo italijanskega življa v Tunisu
.................... in Egiptu. Gronchi (popol.) je govoril
o vojni odškodnini, ki jo dolguje Nemčija Italiji, in zahteval, da naj vlada poskrbi da bo Italija vso odškodnino v blagu dobila tekom enega leta- Gia-vazzi (popol.) je razpravljal o izsclj-> vanju in zahteval, naj vlada ne ovira izseljevanja delavstvu in naj izdatneje poskrbi za varstvo izseljencev, ki s svojim delom znatno prispevajo h gospodarskemu najjredku države. Pelli-zari (popol.) in Giuriati (faš.) zahtevata izboljšanje konzularne službe, ki naj se zveže z diplomatsko.
Tržaški fašist Giunta je predlagal resolucijo, ki opozarja vlado na potrebo političnih in gospodarskih dogovorov z državami, ki tvore zaledje Julijske Krajine, in ukrepov, ki naj zajamčijo vojaško in carinsko zavarovanje nove meje.
Ves Giuntov govor je bil ena sama bridka tožba o mizeriji, ki vlada v Trstu: «Trst preživlja tesnobne čase!» Torej naj pomaga vlada, kajti «Vzpo-stava prometa v tržaški luki ni samo vprašanje tržaškega mesta, temveč glavni element za nacijonalno gospodarstvo in ono italijansko ekspanzijo na bližnjem in daljnjem vzhodu, ki^od-odgovarja življensl-ii potrebi našega (laškega) naroda in namembam našega (.laškega) plemena.* Pripovedoval je potem, kako je razpravljal v Genovi z zastopniki držav ki tvore zaledje Trsta, in dobil od Poljakov. Cehov in Madžarov zogotovila o njihovi naklonjenosti Italiji, a rudi miglajc , da bi se dalo pomagati Trstu s trgovinskimi pogodbami, i revizijo carinskih tarifov, uredbo jadranskih železniških tarifov itd. Pred vsem pa naj bi ministrstvo zunanjih stvari stremilo za c-razbalka-niziranjem duha raznih narodov naslednikov habsburške monarhije in med njimi v prvi vrsti Jugoslavije.« Tožil .je nadalje, da karavanška železnica ne funkcijonira zaradi onega kosa proge, ki teče preko Jugoslavije. Na južni že-
J. v. Myslbek
Nedavno ie umrl v Pragi češki kipar, profesor Jožef V. Myslbek v 74. letu svoje starosti. Zadnje čase se njegovo ime ni več toliko imenovalo, bil je namreč sredi vseh novotarij s strani modernih do svoje smrti veren realist in oboževa-telj narave. Vendar pa so najpomembnejši moderni deški kiparji skoro vsi izšli iz njegove šole, tako Štursa, Mafak, Sucharda, šalaun in drugi
Mvslbek je bil nekak Flaubert v skuljv turi: če pravijo, da je Flaubert prečita! cel kup knjig, da je napisal par splošnih stavkov o poljedelstvu to da je konzultiraj množioo zdravnikov, preden je pustil zboleti neznatno osebico v svojem romanu, tako trdijo o Mys!beku, da je za svoje najboljše in največje delo, za spomenik sv. Vaclava na Vaclavskem trgu v Pragi dolgo leto študiral konje in dela! skice po vojaških konjih, da si je dal v svojem vrtu izkopati iamo, iz katere jc opazoval gibanje konjskih trebušnih mišic od spodaj itd.
Učitelj mu je bil Seidan, vzora sta mn bila slikar Manes in risar Aleš- Trudil se je biti v svojih delih tako češki kakor sta bda ta dva v slikanju in risanju, ali Dvorak in Smetana v glasbi.
Myslbek je bil profesor na šoli za umetno obrt v Pragi in je posvečal svoje glavne sile vzgoji, zato je pravzaprav zapustil malo del. Časopisje ie sovražil kakor naš prof. Plečnik, zato tudi ni pustil svojih del reprodacirati, niti po revijah.
Izdelal je več kipov in skupin za Narodni Dlvadlo in za most Palackega, poleg tega nebroj realistično pojmovanih portretov. Znana je njegova alegorična skupina <Udanost», ki stoji pred dunajskim parlamentom.
Krucifiks, katerega je razstavil svoje čase v Rimu in ki visi sedaj v neki pariški cerkvi ga ie proslavil skoro po vsej Evropi Med njegova najboljša dela bi bilo šteti tudi spomenik kardinala Schwarzen-berga v Pragi spomenik govornika Rie-gerja v Vinohradih in njegovo največje delo, že omenjeni spomenik sv. Vaclava. Poleg tega je delal tudi študije za spomenik kneza Milana in razstavil v letih 1871. in 1872. več študij na temo »Umirajoči Žižka«, katere skupine pa ni dovršiL
Kntika mu ie zadnje časa očitala preveč realizma in prevelik akademicizem, vendaT pa je bil Myslbek gotovo učitelj dobre stare sorte, ki je še kaj znala, dočim je danes umetnikov, ki bi smatrali
talent samo za podlago in stremeli po tehnični popolnosti prav malo. Vzgojno delo Myslbeka rodi dobre sadove in to je dovoli, da ne ostane pozabljen.
Peta jugoslovanska razstava v Beogradu
Dne 7. t m. se je otvorila v prostorih druge moške gimnazije v Beogradu peta jugoslovanska razstava v prisotnosti doktorja Beneša iz Prage in naših ministrov; Kumanudija in Pribičevida, ki je razstavo« o tvoril. Razstavile so nastopne skupine 3 Lada (Beograd), Grohar (Maribor). Drw-| štvo upodabljajočih umetnikov (Ljublja-1 na), Klub Mladih (Ljubljana). Ladi (Zagreb), Udruženje Umetnika (Sarajevo), Kolegij jugoslovan. grafičara, Pro-ljetni salon (Zagreb), <Grupa svobodnih* in posamezni umetniki, ki niso organizirani pri nobeni skupini.
Kakor pišejo listi, razstava ni preveč dobro obiskana, čeprav bi zaslužila. »Politika* je prinesla nekaj karikatur umetnikov, ki so razstavili, med njimi tndf Šantla. Fr. Kralja in V. Cotiča.
Beograjska »Pravda* z dne 8. t m. prinesla tndi oceno razstave izpod peresa nekega N. s., ki omenja pri skupini »Grohar* sliko »Goslar* od Janovskega in dekorativno delo Petelna ter Josipa Čara, ki jih imenuje mojstrsko dovršena. Izmed del »Društvo upod. umetnikov (Ljubljana)* omenja samo Gasparija in Sever j a. O naših »mladih* pravi da se ne izplača pisati. «Jedini,* pravi »koji je ma -lo stilizovan, jeste Kos Valentin, Moravče.* Drugih ne omenja ta famozni N. S.
Slavnostni koncert drav. divizijske godbe
(V Ljubljani 9. junija 1922.)
Griegova koračnica je predolga in pre-
I plitva - tvar, da bi vzbudila katerokoli | slavno o razpoloženje, najbolj smo se ' veselili Smetanove <rVhave» ln Dvorako-| vih dveh plesov, dočim smo občudovali v ' »Noči na Triglavu* Rimsldj-Korzakova le bolj kot instrumentatorja in kolorista, pravo, muzikalno sugestivno moč sta pa imeli v sebi obe češki skladbi kateri ie dr. Cerin vestno naštudirai »Vltava* je kljub dejstvu, da jo je izvajaj vojaški, to je orkester, ki ne goji specifično same »visoke* umetnosti, po zaslugi g. dirigenta vendarle napravila mnogo vtisa.
O vi vsi, ki hodite tod mimo, glejte, kje je življenje ...
1.
Kraljevski svati
Bili so kraljevski &vati; šli so s svatbe našega kralja Aleksandra-
V Beogradu smo sedli v voz. Komaj je krenil vlak, že je zapel Sokol in z njim pojo drugi gospodje, starejši možje. ;Slovenec sem*, zapojo in zapojo o slovenskem dekletu in o Srbkinji_ itd. Ni je jugoslovenske pesni, ki bi je ne znal ta kvartet.
Menil sem. da bo pevci Slovenci. Kdo drug 113j bi pel »Slovenec sem>? In skoro neprijetno mi je bilo. Zakaj neprijetno? Mislil sem: že zopet se Slovenec bije na prsi, se »izprsuje* s svojim Slovenstvom; Hrvat bo zopet Hr-vatstvo, Srb Srbstvo; trije megalomani bodo staii drug ob drugem ter se nud seboj izključevali in uničevali, kakor plus in miMB&-
Kljub temu sem stopil pred pevca-Sokola ter se predstavil. Pa _euj! Veseli sokolski pevec ni bil Slovenec, marveč Hrvat iz Broda, ostali pevci so bili Srbi ali Hrvatje iz Giinc, Ogulina itd. in ta hrvatskosrbski zbor je pel: »Slovenec sem*.
In bil sem več ko veeeL ginjen sem bil. Zakaj ljubezen do brata je pela, duša hrvatska in srhska se je razširila in sprejela v sebe — Slovenstvo. Izpr-site se, Slovenci, ter pojte s ponosom: Srb sem in Hrvat!
Široka jugoslovenska je bila duša mojih pevcev. Tudi zato so bili kraljevski svat je.
2.
Siromaki
Prva. pot v Zagrebu mi je bila pot na skupščino Matice Hrvatske. ProLv sor visoke trgovske šole, nekdaj duhovnik, zdaj jezuit, je takorekoč por-tir; ne pušča noter nikogar, kdor ni prisegel da ne pojde nikoli naprej, 'un-pak stalno nazaj, .likoli na široke, rodovitne jugoslovenske poljane, amp.ik vedno v ozke seoaratistične hrvatske
srednjeveške ulice... V dvorani je hrup; vseučiliški profesor — o, da je daljnovidnejši! — dirigira., strast starih možganov gori in Radič govori, tisti Radič, ki je pred 10 leti na Matičnih skupščinah hotel klofutati stare hrvatske profesorje Kučake in »drakslati* mlade hrvatske Vodnike...
A izpregovori tudi Jugofcloven ter imenuje mesec maj. Kar zahrumi po dvorani: »Ne maj! Svibanj!* Srbi namreč pravijo kakor Slovenci: maj! Zato se razumemo!
»Siromaki so!» sem rekel pri sebi in odšel. Njih duševna hiša se krči in krči. Tudi polž ima svojo hišo, samo da hodi z njo celo čez plot celih sedem let... i
3.
Eni za idejo, dragi za osebo.
Popoldne je zldt zagrebške jugoslovenske sokolske župe. Ljubljansko na-čefetvo Sokolskega Saveza je ie tu; tudi iz Miribora in iz Radeč itd- so prišli Sokoli. Na Zrinjevcu se zbiraj r, vojaki — Sokoli so z njimi.
Bratje so vsi Sokoli, vsi Sokoli bratje. vsi go eno v Jucoslovenstvu. Bla-
goslavljam njih, ki jim gori duša za sokolsko, t j., v tem slučaju za jugoslovenske idejo.
Začujjm vpitje z Jelačičeveg3 trga! Tudi tam vidim rdeče srajce, a Sokol-stva ne vidim, ker ga ni.
Meščani gredo v Šestine, kjer je pokopan A. S tarče vič. Stare duhove bodo zvali iz zemlje in z njimi mržnjo in nebratstvo —
Pa klanjati se senci Antona Starče-viča ni zadosti! Treba se je pokloniti tudi Radidevemu imenu. Stjepan Radii je zahteval, da morajo njegovi republikanski podloŽJiiki tudi na Mirogoj. kjer leži njegov brat Anton... In bolnik bo poslušal svojo slavo!
Dragi čitatelj, ali vidiš sedaj, kje je danes ideja in kje oseba?
4.
Seo in resnica.
Pred kratkim je bil italijanski novinar v Zagrebu. Hotel si je ogledati tudi Radiča. Prišel je od njega in rekel: »To je šarlatan.*
Zgodilo se je nekaj posebnega. Radič ie rekel nublicistu: -^Hrvatska republi-
ka obstoji; proglasil sem jo.»Stopita na cesto; pride mimo vojak. Publicist reče: »To je vaš vojak,* Radič: »Ne, t« je Srb!*
In jasno je bilo: kaj je sen :n kaj y. resnica.
Kraljevski svati.
Vrni se mi, Muza, med kraljevske svate!
Zopet sem med njimi na železnici. Gospa, Zagrebčanka- mi sedi nasproti in mi pravi, kako je naša domovina kralju in kraljici svojo sliko poklonila v dar. vsak del svojo posebno sliko. »Najlepši pa jo bil ipak-> zatrjuje gospa, »dar ptujskega okraja- Tisti divni sodi in cerkev jeruzalemska...» Gospa se zamisli in dod?: »Pa tista zlati Gračanica.!*
Naštevala je še več darov, ki jih ja videla. Drago mi je bilo videti, kako sta se Zagrebčanki v mi-slih družila ljutomerski Jeruzalem in kosovska Gračanica ..,
Dvofakov ples St 2 ngafa vsled lepe me-
lodioznostl, št 1 pa po silnem ritmu. O, ko bi mi Slovenci imeli vsaj desetino coltko slovenske glasbe, slikarstva, arhitekture, kakor imajo Cehi češke glasbe! Pri zadnjem plesu je bil orkester že malce j trtrujen.
»Noč« Je bila dobro karakterizirana v koloritu in tudi es-klarinetl so svojo res težko nalogo rešili. Tudi prve violine so bile še dosti »unisono«. Gdu. Čerinu gre hvala pravzaprav za največji del muzi-kalnih užitkov, do katerih pridemo tu v Ljubljani. Vojaški orkester pridno napreduje pod vodstvom njegove vešče roke.
3na. Zikova, ki je pela štiri slovenske moderne pesmi s klavirjem, ni bila razpoložena ali pa še morda ni popolnoma okrevala. Muzikalno najbolj zanimivi skladbi sta bili Lajovičeva »Begunka« in Ravnikova »V razkošni sreči«, v srce pa '■e šla najbolj Skerjančeva »Vizija«, ki ;ma vse polno sočne mlade gorkote v sebi. Škerjanc je človek slovenske glasbene bodočnosti. Savinova «Ljubica, zdaj ie dan« je občutena, tehnično neoporečna •kladba, ki ii pa žal, manjka tistega, česar v naši dobi najbolj potrebujemo: dra-/ečega kelorita in raiiniranostl O. Ba-!atka je vestno spremljal na klavirju.
Ker je imel koncert slavnosten značaj, je igral orkester na početku vse tri himne in -<Mariolino koračnico«. Koncert je bil srednje obiskan. Ona. Zikova je dobila *ep šopek.
Sokolstvo

Šport pri nas in drugod
Priprave na Češkem za ljubljanski zlet
Češko Sokolstvo se pripravlja s onim navdušenjem in smotrenostjo na zlet jugoslovanskega Sokolstva, ki je lastna le tej organizaciji reda in nacionalne misli. Češka sok. zveza je odločno obsodila pomisleke, češ da tak izlet pomenja znatno narodno-gospodarsko izgubo. Številne prijave pomenjajo iskreno ljubezen in splošno željo po bratskih stikih širokih ljudskih plasti in ne samo posamez- j nih odposlancev.
v tem, da mora vsakdo napraviti aa pod- j lagi izdanega katekizma sokolsklh naukov j sposoben sprejemni izpit, kar naj za-, brani nezdravi dotok članstva v sokolske I vrste.
271 sokolsklh društev Ima lastno telovadnico, od vseh društev ima 372 svoja letna igrišča. V zadnjem času se jako pridno nakupujejo zemljišča za sokolska ' Naše lahkoatletike bo brez dvoma inte-igrišča :n društvene domove — Dr. P. P. I refiralo, ako objavimo prve rezultate v
__' posameznih lahkoatletskih panogah.
Tek na 100 m: 1. Eagdahl (S) 11 sek.
Zmaga švedskih lahko-atletikov na Dunaju
V sredo se je vršil na Dunaju zanimiv lahkoatletski miting med moštvi Stockholma in Dunaja. Ker bo Švedi
Vsekakor je avstrijski nogomet s :<» zmago mnogo pridobil na svojem po zadnjih mednarodnih tekmah nekoliko omajanem prestižu. Ker so avstrijski n-gometaši v naših športnih krogih prec-\i znani, priobčujemo sestavo avstrijske?;.
znani kot prvovrstni lahkoatletiki. je .moštva: KMnhiuser, Gold. Bhim; Kur bflo v naprej gotovo, da bodo zmagali.
Drobne vesti
Iiesch. Nietsch-, Ktfck. Uridil, Kuthan. F -schera, Cutti. Sodnik Mutters (Oolano': jal je navzlic temu. da se nogometnn pravila v Švici in na Dunaju razlaga'1 različno, rešil »voio nalogo brez ugo~o-
! (torej isti čas, ki ga je dosegel naš Po- j ra.
povič proti rumunski reprezentanci).
Omeniti hočemo naposled še mneiije
lb odpo,8laDCev- <(1/Wl _ _ , „ ,	Sokolska literatura. V zadnjem ča-	F	x En^dahl (S) 494. 1 znanega dunajskega sodnika Retschur-
Prijavilo se je 12.000 Sokolov, želez-;SU je izžla lepa vr?ta raanih šolskih ™na m) SoA Swa'onek g 512 ja, ki je vodil zadnjo tekmo med naš 5Vn nnravi in nr sta a do sedai na nre-	__x,m	(-assinonc \u)	wi.uuca. oi... j , j	____
niška uprava je pristala do sedaj na pre- edicii katerih omenjamo na tem me- ^afsinonc £ > c„n<ihi^ ^ voz do 8000 oseb, in sicer v tovornih, vo- j8tu knji,0 brata velje Popoviča. načel- |	Jj \ tue^aj, ^beu
Drobne vesti
Leonid Andrejev: «PIat zvona*.
'revedel Josip Vidmar, založila Tiskovna zadruga kot 6. zvezek »Prevodne ' tijižnice«. V Ljubljani 1922. Strani 132. '"'ena 12 dinarjev, po pošti 1 Din več. — Knjiga prinaša štiri novele Leonid a An-I-ejeva. Andrejev, pesnik groze, izbira teh novelah predmete, v katerih je ašlo to njegovo poglavitno občutje poln izraz. Prva govori o grozi požarov, Iniga izraža grozo strašno poteptane či--fe ljubezni, tretja grozo duha, ki se je razdvojila pod tlakom nravnega zakona, ki v morilcu protestira zoper zločin. No-ela «V megli« pa slika notranje pro-r^.danje spolno bolnega mladeniča, ki ga t navalu obupa privede do umora in samomora. Noveli «Brezdnoj> in »V megli« -ta v Rusiji izzvali mnogo debat. V literarne debate je posegla celo grofica iolsta, ki je Andrejeva po krivici obudila za pornografa. Poseben odziv pa je našla v ruski publiki zlasti prva teh dveh, ki je povzročila, da se je še dolgo po njenem izidu javno ugibalo in pisalo o usodi posameznih oseb, ki nastopajo v nji. V splošnem je knjiga za
zovih, ker ne more pogrešati izločitev toliko osebnih voz za dobo skoro 14 dni iz domačega železniškega prometa. Vlaki bi šli po treh progah: čez Jesenice 732 km, čez Spilje 713 km in najkrajša proga Brno-Bfeclava-Ljubljana 581 km. Skrčenje prijav je nujno potrebno po mnenju C. O. S. (češke obce sokolske). Stvar železniške uprave pa je, koliko potnikov lahko prevzame preko 8000.
C. O. S. stoji na stališču, da doseže sokolska ekšpedicija le tedaj svoj moralni pomen, ako so izletniki že vnaprej zadostno poučeni o jugoslovanskih razmerah. Neinformiranost med izletniki bi lahko povzročila več škode kot koristi in bi izlet iz Češke sploh ne dosegel svojega namena. — Jugoslovanska vlada je znižala takso za potne liste na 5 Din.
Izlet češkega Sokolstva ima propv gandni cilj. Zato se ne udeleže samo zle-ta v Ljubljani, ampak napravi veliko število Sokolov po končanih ljubljanskih j dneh sokolsko turnejo (telovadba, akademije) v Zagreb, Split, Dubrovnik, Sarajevo, Beograd itd. Odhod iz Prage bo skoro gotovo dne 9. avgusta, ker se pričnejo glavni zletni dnevi že dne 11. avgusta.
Češkemu Sokolstvu je mnogo ležeče na tem, da pride na predzletne nedelje v Ljubljano tudi izbrana mladina sokol-skega moškega in ženskega naraščaja v starosti nad 16 let. V tem pogledu je do sedaj sklenjeno, da pošlje vsaka župa okrog 5 članov naraščaja na lastne stroške. Izbran mora biti cvet mladine, naj-marijivejši po telovadnem obisku, najzrelejši po telovadnih uspehih in najboljši po obnašanju, pa tudi najlepše razviti po zunanjosti. Naraščaj se odpravi v popolnoma novih slavnostnih krojih.
Češki sokolski naraščaj za Ljubljano.
Število naraščaja je določeno tako, da more vsaka župa v C. O. S. poslati na
knjigo
nika naraščaja beogrrdske sokolske župe, i p. jg m pod naslovom: «Moje ljetovanje u taboru i( beogradskih Sokoiica«. Sokol A. Brazdi!, učitelj gimnastike v Beogradu, je napisal knjigo: »Gimnssiičke igre za škole i dru- i 5tva», z 25 slikami. Te knjige toplo pri- i poročamo našemu Sokolstvu. V kratkem času bo izšla nova knjiga »Bit sokolske misli«, ki jo je prevedel iz češčine odlični sokolski delavec dr. Božo Vinkovič, starosta sokolskega društva v Karlovcu. »Dnevnik mladega človeka« je naslov vzorni knjigi, ki jo je napisal Vincenc Stepanek, a prevedla Vida Pivko ter v svoji nakladi izdala mariborska sokolska župa. Tehnični odbor reške župe je izdal knjigo brata dr. Janko Bedekoviča pod naslovom: »Neizcrpiva gradja za pripravu sokolskih prednjaka«. Knjiga bo dobro služila vaditeljem našega Sokolstva. Naj ne bo Sokola, ki bi ne prečital teh važnih sokolskih knjig.
Peta številka »Sokolskega Vestnlka*
Tek na 1500 m: L Lundgren (S) ;4 : 08.9, 2. Friebe (D) 4 : 10.2, Ahlstrand i (S) 4 : 10.4. Baje je Friebe iz Gradca.
Tek na 5000 m: 1. Matton (S) 15 : 51, Frojd (S) 15 : 57.4. Haidegger (D) 16 : 06.2.
Skok v višino z zaletom: Haselstei-ner (D) 1.82.5 (avstrijski rekord).
Skok v daljavo z zaletom: 1. Egger (D) 7 m. Petterson (S) 6.97 m. Johanson 6.71 m. Kakor znano, je Petterson svetovni mojster v tej panogi.
Metanje diska: ZaJlhagen (S) 40.44 m, ] Luuning (S) 38.73. Klambauer (D) 85.85 metrov.
Metanje kroglje: 1. Sundstrčm (S) i 12.38 m. Lilnning (S) 11.30 tn, Kammerer moramo o turneji ČAFC. poročati, da
m rumunsko reprezentanco. Retschur je izjavil, da ga je presenetila visoka
zmaga Avstrijcev. Vendar pa da je ra umlijva vsled dobre forme avstrijskega moštva in nerazpoloženja švicarske;.* vratarja. Sodnik Mutters je izjavil. sta obe moštvi igrah zelo fair.
Drobne vesti
Jugoslovanski avtomobilski klab ima v sredo, 21. t. m. ob 4. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljn-svoj redni občni zbor. Na dnevnem red'i je poleg običajnih poročil sklepanje športnih prireditvah v letu 1922. in razgovor o olajšanju prekomejnega pron ta z avtomobili potom triptikov.
Hajduk (Split) : CAtC. Naknad
predvojno predrevolucijsko duševno sta- ; n-,j gianov po enega naraščajnika in eno nje ruskega naroda značilna. Knjiga se nara§5ajnico. Priporoča se, da bi bil po-naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, ! s]an mogki in ženski naraščaj v razmer-^rešernova ulica št. 54.	; ju 2 • 1. Starost najmanj 16 let. Odhod iz
Dr. Matija Ambrožič: »Materinska pra^e 21. julija, 23. julija tekma z na-pomoč zdravemu in bolnemu otroku.» rašč.-.jem v Ljubljani, Bprevod, javna te-/dravstveni odsek za Slovenijo je zadel ]0vadba, 24. julija ogledovanje mesta in v črno. Širiti brezplačen tisk med naro- eventualni izlet v okolico, 25. julija odlom je krasna ideja, ki bo žela uspehe, hod iz Ljubljane. Naraščaj je za svojega
bivanja v Ljubljani gost našega Saveza.
Dr. P. P.
(D) 11.37 m.
Tek z zaprekami na 110 m: Christi-ernsson (S) 15.5, Wei!heim (D) 16.0.
Švedska' štafeta (100 -f 200 -f 300 400). 1. Stocl-holm (Johansson. Christi-ernssou, Sundblad, Engdahl) 1 : 59.5, 2. i Dunaj (Schedl, Btirger, Lederer, Cassi-župe ter z zadovoljstvom konstatiramo j nQne) 2 . 011 Tu^j B0 Dunajčani naj-
zagrebške župe. Prejeli smo peto števil- i ko »Sokolskega Vestnika* zagrebške !
veliki napredek v urejevanju tega lista. Ta številka se odlikuje po krasnem izbranem čtivi, ter je osobito informativne narave ne samo o jugoslovanskem, j temveč sploh o slovanskem sokolstvu. Poseben interes vzbujajo članki strogo tehnične vsebine. Mi ta Ust s svoje strani toplo priporočamo, a. tem bolj, ker mu je cena minimalna, namreč 15 dinarjev letno. Naročnina naj se pošilja na : upravo Usta: »Sokolski Vijesnik«, Zagreb, Nova Ves št. 23.
Odsek za nabavo sokolskih slavnostnih krojev je sprejel blago za kroje ter d' lotil ceno kompletnemu kr..ju ia 900 Din Znesek je treba takoj plačati, le oni člani, ki ne morejo takoj plačati cele vsote, plačajo takoj 250 Din pri na-ročitvi in ostanek v 4 mesečnih obrokih po 162.50 Din, in sicer dne 1. julija, 1. avgusta, 1. septembra in 1. oktobra. Kroje bodo izdelovali po meri naši krojači, ki bodo obenem skrbeli, da bode vsak kroj okusno, pravilno in dobro iz-
bolj ražunaU na zmago. Vendar pa so
| igral dve tekmi proti splitskemu Hajduku. Prva tekma je ostala neodločena 2 : 2, pri drugi je zmagal Hajduk s 3 : Jugoslavija : Češkoslovaška: 2$. m. pride v Zagreb reprezentanca brat m..; nam češkoslovaške republike, da teknib ■ z našo reprezentanco, ki bo- kolikor dosedaj doiočeno, sestavljena nastop; Friedrich, Kujundžič. Šifer, Vragov'..
Švedi dosegli čas. ki zastaja za svatov- ! Dubravčič, Rupec, Zinaja, Perška, -nim rekordom le ,a dve desetini sekun- Solat. Ki izključeno, da pride do kc,
: male izpremembe ir. da stop:' v to r- -i štvo kak igralec iz B moštva. Po reu--; pehu našega moštva proti runim^k: ; prezentanci ni pričakovati ravno r.aj.-: •
Končni Izid je: Stockholm zmaga r. točkami proti 2 točkama Dunaičanov.
| šega izida proti prvakom sveta.
_____ _
: Slovakom. Vendar pa upamo, da do«;? i mo vsaj časten rezultat.
Naši športniki v vojski. Mnogo
Avstrija: Švica
Avstrija : Švica 7 : 1 (4 : 1). Kakor
smo že poročali, je velevažna tekma žih športnikov ima tudi v vojaški suki med Avstrijo in Švico končala z nepri- priliko gojiti šport med vojaki. N:," čakovano visoko zmago Avstrijcev. ; odvisi gotovo od poveljnika^ doti r •.'.'.-Zmaga Avstrijcev je bila tembolj prese- polka, gotovo pa bi bila dolžnost n.;
... , _ . ___. .. . ___X._____t	____.... /i-> S!	«fM»rttlP \
netljiva, ker je avstrijsko moštvo v sedanji sezoni doseglo zoio slabe rezultate. Največji mednarodni poraz Avstrijcev v zadnjem času je bil brezdvomno zmaga nemškega reprezentativnega moštva. Ker je zadnja tekma med Nemčijo in Švico ostala neodločna, se je to-pot pričakoval sicer hud boj, vendar pa
vojne uprave, da bi uvedla športne v. v vso armado. Precej naših športnik je v Nišu, ki prav pridno delujejo. T ar -kajšnji 16. pešpoik je imel te dni nogometno tekmo z artilerijskim polkom. moštvu so po večini Ljubljančani. Zna^i »IHrijan« Pogačar igra tudi v Ni-k " športnem klubu ter si je priboril v za
delan. Kdor si hoče nabaviti kroj proti na tako sijajno zmago Avstrijcev.
niti največji avstrijski optimist ni upal ^ njih atletskih tekmah tretje mesto \ t.-
ku na 100 m ter prvo mesto v teku
~krb podeželske inteligence pa naj bo tudi, da pridejo knjige res med narod, ne pa da ležijo lepo urejene v kaki šolski ali župni knjižici. Kot lajiki se seveda ne spuščamo v strokovno oceno, pač pa lahko konstatiramo le v koliko je ta knjiga priljubljena med narodom in kako misli narod o njej. O dr. Ambrožičevi I knjigi lahko trdimo, da je za široke vr->'e naroda pravo senzacijonalno delo. Pred njo padajo razni predsodki in vra-žarstvo kar na mah. Pisatelj je iz kmet-ske hiše in zato je knjigo imenitno pri-i ugodil našim kmetiškim razmeram. Iz knjige odseva velika ljubezen do uboge-aa dojenčka, ki bi mu mlada mati hotela posvetiti vso skrb, pa dostikrat ne ve, ako si naj pomaga. Prijazni nasveti to-iažilno vplivajo in takoj po prvih poizkusih je pridobljeno zaupanje mlade tna^ raice. V tem ravno leži velikanski uspeh, kakršnega ne doživi vsaka poljudna ..njiga. Zdravstveni odsek opravlja z razširjanjem poljudno medicinske in hi-ijenske literaturo važno delo. Da pa se \mbrožičeva knjiga tembolj razširi med tiarodom, je prevzelo «Kolo jugosl. sester« vso razprodajo. Cena ilustrirani knjigi je 15 D, po pošti 1 D več. Toplo priporočamo knjigo vsemu našemu žen--kemu svetu.
Gospa danes sigurno ni šla na 'zlet Šestine in ne na grobove, ampak na -okolski zlet in v življenje ...
So posebni dnevi, ko se pobožno spominjamo vseh mrtvih, a ob večini !iii ž;vimo življenje vseh živih, življenje kraljevskih svatov. Zdravo!	Dr. Fr. I.
In komu se imajo Avetrijci — bolje zaprekam! na 300 m.
— zahvaliti za ne-
Predvsem j pri zadnji !
HOTELSKI PARADIŽ.
Ko človek pri nas sreblje v preprosti
Sedanfe stanje češke sokolske zveze
. ^ i, ?„ i ščine za kompleten kroj in gotovo če Zveza šteje 63 župvkatenhje zdru-. PosamM^ deU M Jnaj ne naročajo, ženo 2266 društev m 744 odsekov. Zupc ^ ^^ naro£U z& posainezne dele ne
odplačilu na obroke, ga mora naročiti le potom svojega društva po navodilih, ki | rečeno Dunajčani so bila poslana društvom. Oni pa. ki pla- dvomno zasluženo zmago?
čajo znesek takoj, naj naroče kroj po- svoji napadalni vrsti, ki je	......
tom našega gospodarja, br. Franca Medi- i tekmi proti Madžarom popolnoma od- : Jcremi svojega »pol litra«, si pač ne :r -ca, Tržaška cesta št. 4. Kdor pa si žeU : povedala. Sicer pa napadalna vrsta ni i s{; in ne predstavlia, kakšne vTSte nabaviti eamo blago in si da napraviti ; bila isto kot v Budimpešti. Dunajski sa- j rjje> so vse po svetu! V Ne** Yorku kroj drugod, plača 200 Din manj, torej le 700 Din. nakar prejme vse potreb-
so različno velike in se ravnajo po razmerah zemljepisne in komunikacijske lege. Povprečno ima župa 56 društev in odsekov. Nekatere župe so danes večje kot
sprejema. Priglasi naj se pošljejo do konca tega meseca, ker se na poznejša naročila ne more ozirati.
------- , /s ^ e . * icnn	z,etn» znak- Poživljamo bratska
^rSl društva, da čim prej naroče za udelež-
je župa zagraničnih društev (10 društev) največja je župa Vzhodnočeška (148 dru-, štev). Nad 100 društev in odsekov Ima; 5 žup. Zupe so danes dejanska in pri znana središča svojih društev. 28 žup ima lastne tajniške župne urade, od teh 24 s stalnimi honoriraniml tajniki.
C. O. S. šteje danes 368.888 članov, 20.182 vaditeljev in vaditeljic, 177.566 de-ce, 81.696 naraščaja, celotno 618.150 dus. Člani se delijo v 260.524 moških ln 108.364 ženskih. V tem številu telovadi vsak če-
nike zleta zletne znake. Cena zletnemu znaku 20 Din. Z zletnim znakom ima član " I pravico do prostega skupnega prenočišča, do prostega vstopa na telovadišče, v razstavo in muzej. Vsak član in vsaka članica, ki ima znak. je zavarovana za dobo zldta, in sicer za slučaj smrti za 10.000 Din in za slučaj trajne delanezmožnoti 20.000 Din. To zavarovanje velja za nezgode pri telovadbi na telovadišču, kakor tudi med vožnjo na zlet in nazaj.
zensKin. v tem sievuu iciuvaui >»» >-v- ---	. - , » ,	. n
trti moški in vsaka tretja ženska. Ker ie|Za to zavarovalnino plača vsak član 1 D po voini pristopilo v organizacijo 223.000 50 p m s.cer zajedno z zneskom « zletni novih članov, vpeljava C. O. S. stroge, znak. Vsako društvo mora vsled tega
vezni kapetan je čutil potrebo, da določi za reprezentanco avstrijskega nogometa zopet one »stare« izkušene igralce, ki so dvignili v prejšnjih časih avstrijski nogomet na znano višino. Predvsem moramo omeniti notranji trio Uridil, Kuthan, Fischera. Znani interna^ cijonalec Kuthan, ki je sicer zadnje čase nekoliko odpovedal, je pokazal, da stoji še vedno v prvi vrsti avstrijskih nogometašev. Zlasti se je odUkoval v igri z glavo. Igra Uridila je bila taka, da ne bomo kmalu videli avstrijske repre-
hotel, ki ima 27 nadstropij. Sob ie v nK 2200. ravno toliko kopalnic; 26 dvig.i' prevaža stanovalce gori in doli. Jedilnica je dolga 50 metrov. V hotelu proizvaja ju tudi umeten led, in sicer po 125 ton na dan. Svetilnega plina porabijo dnev -18.000 kubičnih metrov. Dnevno opero in zlikajo v hotelu 20 ton perila. Števi';> gostov znaša povprečno 3000, pa tudi ve* na dan. Uslužbencev šteje hotel 2250. Vodovod je urejen tako, da lahko gost plic v najbolj vročem poletju hladno piinn vodo, ki ima komaj 7 stopinj Celzija
poslati Savezu točen seznam onih, ki na- j sodnika spravile ročijo znak, da dobe v slučaju nesreče Od	i
odškodnino. Navedene zneske mora vplar čati vsak posameznik pri svojem društvu.
Glas iz Vipavske doline
Po vsem ozemlju, ki ga ie anektirala Italija, so se minule dni vršili vojaški nabori. Težko in trpko je bilo našim mladeničem, ko so morali na nabor k oblastem, ki se jim pokoravajo le zaradi sile.
Temu primerno je bilo tudi vedenje naših fantov, ko so šli v torek po bin-koštih na nabor. Na vrsti so bili letniki 1901., 1902. ter 1899. in 1P00. Od zad-niih dveh letnikov so morali na nabor le oni. ki v Avstriji niso bili potrjeni.
Prvi so se oripeljali v Vipavo fantje iz Budanj in Dolgega polja. Na vozu s0 imeli črno zastavo, iz mladih grl pa je odmevala	Slovenci« in <Leoa
pogoje za sprejem, in sicer enotno članstvo, t. J. obvezna telovadba za vsakega do 26. leta, do 36. pa obvezen periodičen obisk gotovih val. Drugo sredstvo obstoji
naša domovina*. Ko so se ustavili in zbrali na trgu, je prinesel Josip Fabjan veliko slovensko trobojnico, ki so jo bili fantje pripravili že prejšnji več;r. Fabjan je zaklical: »Fantje, z menoj! Danes mora naša zastava z nami po trgu!* In fantje so šli v sprevodu za zastavo. Pridružili so se jim še Budanj-ci s svojo črno zastavo in z makaroni za klobuki. Vse je bilo navdušeno. »Živeli Slovenci! Živela Jugoslavija! Živeli naši bratje!* Taki in slični vzkliki
so odmevali po trgru. Po dolgem času. . -----------------. •. _	..
j	V Vipavi - to j Slapa. Planinci so bUi v^v črn^ nji-
ie bil za nas dogodek!	hov godec pa je sviral '^j flovencu*
V četrtek je bil na vrsti St. Vid, potem Šturije in Orehovca. Sturci so bili vsi v črnem, za klobuki pa so imeli 11
zentonce brez njega. Oba krila Cutti in - toplote. Vsaka soba ie opremljena z av-K8ck sta bila izvrstna. Tudi Fischera se tomatičnim dvigalom. Hočeš imeti obiekr. je pokazal v svoji stari predvoni formi očiščeno in zlikano? Deneš jo na dvig:: •• Med krilci je bil Nietsch najboljši Kurz j pritisneš r.a gumb — in obleka izgine, je bil sijajen v igri i glavo; vendar pa ; Po preteku par minut dobiš, kar si želel krilci niso dosegU kvalitete napadalcev, j V štirih urah pa lahko na enak način ki so igraU nad svojo običajno formo. ; dobiš perilo, ki si ga da! prat Opr-.r.". Glede osvobodilnih strelov sta bila švi- ; posušeno in lepo zlikano ti .ie na razpo-carska branilca boljša kot dunajska, če- ; lago. V hotelu izhaja tudi vsak dan r-prav ste ta faktično nadkriljevala go- ! seben hotelski časopis, ki seznani goste ste. Vratarja Kanhauserja so odločitve | z najvažnejšimi dogodki in novicami. A: sodnika spravile nekoliko iz ravnotežja, i v hotelu lahko ob zvokih godbe, al:
_________________ravnotežja,
Švicarjev je napadalna vrsta do- ! mirnem zatišju, kakor ti je pač ljubše. V cela odpovedala. Vratar je bil zelo nesi- j vsakem slučaju pa moraš imeti na ra/ guren.	: polago dovolj — cvenka, sicer ni nič.
Prišli so Se fantje iz Gradišča, vsi ovenčani in z godcem. Prejšnji so jih ustavili:	.
»Kaj vriskate.! Raje jokajte! Dva tovariša so nam zaprli!*
Gradiščani so takoj utihnili, odstranili cvetje in se pridružili protestu ostalih fantov. Res sta bila kmalu oba fanta prosta, nakar so vsi skupai mirno odšli k naboru. Potrjeni so bili br3z izjeme vsi, razen Fabjana, ki mu manjkajo na levi roki trije prsti.
V sredo so nrišli fantje iz Planine in
je bil za nas < „
Karabinjerji so ogledovali sprevod, vendar se niso drznili motiti navdušene množice. Šele potem, ko so že fantje obšli vso Vipavo in so se že vračali, so se zbrali karabinjerji in vojaštvo in so fantom zastavili pot. Iz okna. vojašnice je strmo pozdravila došle — cev strojnice. Fabjanu so vzeli nato karabinjerji slovensko, fantu iz Budanj črno zastavo in so oba uklenili ter odvedli.
Fantje pa so odločili: »Vsi domo*"! Nihče ne sme na nabor, dokler nam ne iznuste obeh tovarišev!*
pove vejico. Šentvidčani so imeli voz okrašen s slovenskimi trobojnicami. Mesto šopkov so nosili črne kokarde, mesto cigar pa — makarone. V trg so pridrveli v galopu, za njimi pa so dirjali Lahi. Fantje so se ustavili prod Hrovarinovo gostilno in laški vojaki so brž planili na vozove in trgali ž njih zastave, zlasti črne. Seveda so se fant.12 z vojaki prerivali in hranili zastave.
Slovensko so tudi res oteli in jo skrili. Nazadnje je voiake nagnal njihov kapitan, ki govori tudi slovensko. Fantje so mu ri zložil i, da gredo k vojakom, toda svojih narodnih pravic da ne puste teptati in ne žaliti narodnega čuta. Zastave naj jim puste; kajti oni so bili, so in ostanejo Slovenci.
Ko je dejal kapitan nekemu fantu, naj odstrani črni trak, je fant odvrnil: »Gospod, ubogam vas, ker vem. da me sicer daste zapreti! Ce ne smem kazati žalosti e črnim trakom, jo bom pncal s solzami! Mi nočemo biti — Italijani'*
Fantje iz Orehovca so imeli v voz vprežena dva vola. Voz je bil pokrit, zadaj pa je molel iznad strehe dimnik Fantje so kričali, da kuhajo — maka
. — r i ..___ , • «...
pavi so jih seveda že čakali njeni in vojaki, ki so planili na voz in trgali zastave in lipovo zelenje ž l ga. Tedaj je zavpil nekdo: »Fantje. m o v! Ce ne smemo imeti svojih za- . tudi nočemo biti vojaki!*
Fanta so Lahi zaprli. Ostali so pa začeli kričati, da ne gredo na nabor, dokler ne vidi i t svoj-ga tovariša spi svobodnega. Nato so Lahi fanta izpustili ter obljubili, da vrnejo tudi za-n-vo. Svoje besede seveda nfeo držali. Saj Lahom itak obljuba ni nikoli sveta.
Enaka usoda ie doletela tudi fan:J z Vrabč. ki so seve tudi prišli z zastavami. Županu, ki jih je spremljal, i. neki vojak iztrgal celo županski pa^. In župan je izjavil, da ne ?prejme_prjj. županskega pasu, dokier ne dobi slo-
m	,	,	o L* } • I— Ak s. _ ««, | .M,- IM	■ -- -- — ---
rone in riž. Ljudstvo, ki mu je bila venske trob0inice nazaj. In Lahi so m Lahom namenjena bodica vSee, je po-1 .Q _ da]L zdravlialo fante z navdušenim »Zivio.* ; Kn _ f
Ko so fantje videli, da prežo Lahi r,a
plen. so si
voza dolga črna zastava. Za njimi so i vse V se pripeljali Vrhpoljci z veliko, tri me-1 rdeči, tre dolaro slovensko troboinico. V Vi-1
irska vprašanja
K. ljubljanski vzorčni veliki sejem. 2. — 11. septembra 1922.
! Možnosti in kombinacije, kako si mo-' rejo razne evropske države pomagati druga dragi, da dobijo v Ameriki kredi-i te in uporabijo te za obnovo Evrope, so Svofo udeiežixT~na~l?ubVanVke"m veli- j zelo številne. Vsakdo, vsaka finančna kca sejmu je priglasilo že mnogo sve-j skupina, ki se iz dobičkarstva postavi
— Gradnja tadjeiiemice prt Z*firc?Jn.	'etfcinj! banfroveff o«tfir:«Jo ▼ etrtofru In
_ „ „„ „ .„ Iz Beograda poročajo, da so člani zako-	ne zamenjajo za kakšne nove. Glavru
re sklepati, da bo letos j nodajnega odbora napravili izlet do Z a-	svrha nove notne banke bo. obstoječ-
. Ker ie Amerika mero- ibrežja, kjer so si ogledali teren, na ka-	cirkulaciji bankovcev priskrbeti čim v«
. ..	. . I .	i _ i______. ....	.Utn Ir-IfJ/, a nriilfihitviii, Hpvi? 1
} n Zefflcjerlb držav se poročil?, stal no dobra. Službenih poro~il še ni. a ; privatnih se more zelo dobra žetev,
Rusiji
kar bo zahtevalo mnogo uvoza. Vsled dobrega stanja posevkov
] nov dinarjev.
d?cijsko maso aktive, izvirajoče iz likvi
"Vnih tvrHt" 71n<;t strolne veletr-iproti temu naravnemu procesu, dodene
zmdne dom ače I n tuebodozastopane^oj delež k oviranju hitre vzpostave .Ameriki na tamošnjih tržiščih tudi cene
v častnem številu NilhovI vsakovrstni i zdravih normalnih gospodarskih razmer I padajo in obetajo pasu na predvojno vi-
d čas trajanja sejma v! pa naj še tako lepo govori.	! šino. Razpoloženje na svetovnem žitnem
pSU bSfoSjS ši rnih Zel™ bo- Čeprav se Areiiki pri današnjih ra,- j trgu je v splošnem me^Jendenc. na-
Sato bodo zastopane tudi usnjarska, les-, merah, kakor rečeno, ni treba ban, da iraščanja kažejo c ne menda ^ v Av-
na in kemična industrija z najboljšimi I se bodo krediti, ki jih drugim deželam : stnji, Madžarski m - Jugoslaviji ju	n.uuo.-,,	___ ______ _______1 i«>tn ; ,'n MnrtJnrski ie biln to raz
v ! = EHsnort.-o i importno dioničko dru- daeije Avstro-ogrske banke in kreditnr e štvo v Zagreba bo izplačalo 10 odst. di- | predujme, ki jih pričakuje od Francije ii
videndo. to je 40 K na delnico. = Nova avstrijska notna banka. V av
strijskem finančnem ministrstvu se je vr
Italije. Banke s,-une bodo osnovale i/ lastnih sredstev funda-ijski fond in vsto pijo kot izme itelji delnic v administr.i
svojimi izdelki.
Preskrbljeno bode letos tudi sicer za «e potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejmsko restavracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od priprostih do najfinejših.
Velesejmski «Vestnik» je zbudil sploš-.10 zanimanje in je povpraševanje po njem tako veliko, da je prva številka kijub visoki nakladi morala iziti še v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Inseratl v r.Vestniku» imajo velik uspeh In priporočamo tvrdkam, da se poslužijo te ugod- j ne reklamne prilike.
Z razdelevanjem prostorov se je delo-na že pričelo, zato naj vsi zamudniki rimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telef. int. 140.
dovoli, uporabili končno kje drugje ka. j Avstriji in Madžarski je bilo to razum-kor v .Ameriki, bi vendar ne bilo na ' ljivo, ker sta valuti padali, pri nas pa drugi strani prav nič obžalovati, če bi 1 so začele cene naraščati ravno takrat, se v resnici del od 50 odstotkov celo- i ko se je dinar znatno popraviL Zakaj so kupnega svetovnega zlata, ki se je na- i začele pri nas cene naraščati ni povsem bralo v Ameriki, prenesel v obliki po- ! jasno. Trdi se sicer, da so temu krive že sojil v Evropo in tu sopomaga! pri j male zaloge, kar pa ni prav verjetno. Po vzpostavi valut ua zlato bazo. Samo j našem mnenju zaloge ne morejo biti ta-na to način se more postaviti pogoj za ko male, ker nismo ravno mnogo izva-
bilo z zastopniki avstrijskih denarnih za- , cijo banke. Upravni »vet. izvolijo delni vodov posvetovanje, na katerem se je čarji. samo predsednika banke imenu;-sklenilo, osnovati novo notno banko, država. Država se pri novi banki ne ' < Kakor posnamemo iz uradnega poročila, smela zadolžiti.
ima nova notna banka fundirati novča-nični obtok avstrijskega oddelka Avstro-ogrske banke z deviznimi zalogami in drugimi zlatimi vrednostmi. Poročilo poudarja, da so izključene vsakršne prisilne mere, zlasti devalvacija ali žigosanje novčanic. V svrho hitre in strokovnjaš-
normalne mednarodno trgovinske odno-I žali. Bržkone je v prvi vrsti zakrivila j ko izvedbe načrta so so postali «)mi-
- ' — -	- •- -*——*•- 'teji, ki bodo nemudoma zaceli s pnpra-
Oen. konzul dr. Ivan Shvegei.
šaie, ki bodo končno koristili vsem ude- naraščanje cen suša, ki je obetala post; leženim. ki jim v resnici leži na srcu j ti opasna. potem pa slabi izgledi v Ma- j vami za izvršitev pravd notne banke.
bodočnost in ne samo momentom dobi- džarski in Češkoslovaški Zadnji dež bo ,-----
mogoče cene potisnil nazaj, samo če se j ' ne bo našemu dinarju zopet pripetila | kakšna nesreča.	s
Znižanje diskonta belgijske Narod ne banke. Belgijska Narodna banka znižala pred kratkim diskontno poet a v ko od 5 na 4 in pol odst.
= Izvoz bakra iz Amerike e zn v aprilu v tonah): v Nemčijo 8000. v Francijo 6200. Japonsko 2800. Belgv 180»». Anglijo 1750. Italijo 1700, Ni -emsko 1200, Svedfko 612. .Španijo Kanade 118. druge države 3000 ton.
Iz živlieiifa

a
j o.
Zunanja posojila.
Izgledi na svetovno letino.
Začetkom unija so se čule v naši državi od vseh strani pritožbe radi suše, ki je postajala zelo opasna za Macedo-nijo in Hercegovino. Tekom zadnjih dni pa je padel skoro po celi državi dež. ponekod več, drugod manj. V Sloveniji je bil v celi dež. Vendar še ni dovolj via-i ge. Najmanj pa se čuje pritožb o
NARODNA BANKA SHS. Stanja 8. Junija 1922.
Aktive (v milijonih dinarjev, ▼ oklepajih razlike napram stanju 31. maja): kovinska podloga 360.0 (— 9.1), posojila 913.9 (+12.0), državni dolgovi 4.498.2, vrednost državnih domen 2.138.3. Skupa' 7.910.5 milijona Din.
Pasive: glavnica 16.3, rezervni fond
Izpreminjajoče se in nove zvezde.
Kake smo z obžalovanjem slišali, so inozemski finančniki, s katerimi se je pogajala naša vlada za posojilo, stavili pogoje, da mora viada velik del sprejetega denarja uporabiti za -nabave v deželi, od koder denar prihaja. To je metoda, ki sc se je posluževale evropske vlade in banke v prejšnjih časih napram Turčiji ic ki jo je poskušala Avstroogr- | ska leta 1906. brezuspešno napram biji, nakar je prišlo do carinske vojne,
Ako se pa stavijo toki pogoji danes iz j pa P° poročilih i* dežele, kakor so Zedinjene države, se j preveč izdaten, reora reči. da so popolnoma brez pome- i v Češkoalovs ra. Cilj, za katerim se naj s tem stremi, j bridko tožili radi suše. Slišali ao se ze-
i stanju pšenice, ki je ponekod prav do- 2.0, novčanice v obtoka 4.806.2 (-f- 53.9), bra. Koruza drugače večinoma ni slaba, j razne obveznosti 920.2 (-f- 11.4), terja-
le zaostala je nekoliko vsled suše. Oves j tve države za založene domene 2.138.3, je skoro po celi državi slab. Ječmen ' saldo raznih računov 212. Skupaj 7.910.5 uspeva zelo različno. Ugodno vreme j milijona dinarjev.
nam more dati v splošnem še precej po- i	-
voljno letino. Zadnji dei je mnogo koristil
Tudi v Madžarski so ae pritoževali t*-
, L. 1572. je astronom Tycho Brahe pn i j opazoval tak pojav v ozvezdju Kaši -i peje. Ncva zvezda v Kasijopeji je svo-Splošna je vera, da so zvezde stalnice j tila kot najsijrjnejša zvezda, neba. a. dve neizpremenljive ter da je zvezdnato nt t leti pozneje je popolnoma zginila oče:, bo večno nerazrušljivo. Stalnice so soln-Izemljanov. Takih pojavov se je teko:; ca okrog katerih se sučejo podobno na- j zadnjih stoletij zgodilo več slučajev »:• šim planetom tudi v premnogih slučajih I nebu. Toda dolgo si niso bili astronomi zopet druga eolnea (dvozvezdja). Vse se na jasnem, kaj pomenijo ti čudoviti J. giblje, a radi neizmernih oddaljenosti se . godki. šele v zadnjih desetletjih ;.e pr moraio opazovati ta ribana lo z daljno- šlo s pomočjo modernih pripomočka
morajo opazovati ta giban gledi in spektroskopi Pri nekaterih stalnicah pa opažamo tudi, kako iste spreminjajo v gotovih dobah svojo-svetlobo. V glavnem razlikujemo troje tipov spreminjajočih se zvezd. V ozvezdju Herku-DnDnxn .	la se nahaja stalnica AlgoL Celih 60 ur
TRŽNA KUKUCILA.	Jveti kakor stolnica 2. reda. nato pa po-
Novl Sad, 14. junija. (Prodaktna bor- temni tekom 4 in pol ure do 4. svetlob-
več luči v te zagonetne pojave. Dne 2:\ februarja 1901. se je pojavila v oz-ezd-Perzeja nenadoma nova zvezda. Sijala ;•>■ s svetlobo stalnic prvega reda. Na isto, mestu, kjer se je po .javila, nova. zvezda, ni bilo še pred tremi dnevi prej DikaV ga najmanjšega sledu o kaki zvezdi. D" tično mesto je bilo slučajno dne 19. fe bruarja 1901. fotografičnim potoni p sneto, toda brez sledu o novi zvezdi. >-v Heidelbergu. Ličku
času zopet po-
prvotno velikost i
w_^ __________________...________ golovega tipa se ; zvezdarnah
bašid odnosno* šVemskl'~ponulan po 305.-je dognalo, da se suče krog stolnice dru- jVerkesu so fotografovali in spektrosku „ , . „t	x „ - .. ; koruza ab Novi Sad ponujana po 317^0, K0 temno telo. kakor so sučejo planeti : pično preiskovali Novo v Perzeju. Do
V Češkoslovaški so začetkom jnrnja ;	, m mokaiL^	.»in,,, To temno telo— 2"
»-e doseže itak sam od sebe. Kakor dol go stoji tečaj ameriškega dolarja tako visoko, ne bo nihče hotel izvleči ameriških dobroimetij. Ako imejitelj takšnih dobroimetij, t. j. dežela, ki je prejela v Amoriki posojilo, ne more uporabiti denarja samega tam, ga more s podraže-njem prodati oni deželi, ki res potrebuje ameriška dobroimetja za poravnavo tamošnjih naročil, ki jih ne more kje drugje napraviti.
lo pesimistični glasovi ki so proroko-vali podpovprečno in oelo zelo alabo žetev. Suša je bila najhujša v pokrajinah, ki so že po naravi suhe, n. pr. v melniškeir okrožju, dočim se v goratih
se bo morala letos gotovo uporabljati tudi slama za krmo. Izdaten dež, ki je padel v zadnjem času, je precej potolar žil pesimiste. Na dobro letino pa v no-
ab ladja Sisak zaključena po 325, moka krog našega solnca. To temno telo št. 0 (baza) zaključena po 550 Din.
gnalo se je, da se je pojavila krog Nov
Drobne vesti
NaSa trgovinika pogodba s Poljsko.
' planet, pride na svoji poti krog stalnice ! svetovna megla, ki se je počasi .-mla i-i ter zakrije s svoio ogromno maso našim < večala. Kaj se je dogodilo tedaj v tr ločem za gotovo'dobo sijaj stolnice. Ra- ; nebeških daljavah. Predno se je zasve Idi tega vzroka opažajo Zemljani tokore-jtila Nova v Perzeju je bilo ze ugasi, i koč zvezdne mrke, kar lahko imenuje- I solnce. Na svoji poti pa je prišla v ko.
Ugovarjalo se .je. da brez gori ome- i benem slučaju ne moremo več računati.
Iz Rumunije poročajo še nadalje o dobrih izgledih. Od tam tudi nismo slišali pritožb glede suše.
njenega pogoja evropske dežele, ki dobijo kredite v Zedinjenih državah, uporabljajo te za nakupe v tretjih deželah. Kaj je na tem"? Ako tretja dežela vzame Mneriška dobroimetja, dokazuje to samo, da potrebuje takšna in da se bo denar iadirektno potem vendarle uporabil v Zedinjenih državah. Vse tri dežele bi pri rem profitlrale. Jugoslavija n. pr. bi mo-_-Ia svoja ameriška dobroimetja iz posoda uporabiti za nabavo industrijskih predmetov v Češkoslovaški in Češkoslovaška bi si mogla » tem nabaviti življenjske potrebščine in surovine iz Amerika Ameriški denar bi tudi nadalje ostal v Ameriki, samo Jugoslavija bi t.rila svojo potrebo na industrijskih predmetih cenejše, kakor pa če bi morala dobaviti blago direktno iz Amerike. Konkurenca med Zedinjeniini državami hi tretjo deželo se da misliti samo v slučaju, kjer obe državi producirata enako izvozno blago, ako bi n. pr. kakšna evropska država svoje ameriško posojilo hotela uporabiti za to, da bi nakupila pšenico v Argentiniji, s čemer bi se severno ameriškim farmerjem z njihovim lastnim denarjem delala konkurenca.
V Italiji, zlasti v južni, potrebujejo po j ozemlju kraljevine SHS, je sklicala^ svo-
zadniih poročilih mnogo dežja.
mrnuKTe T^n^Z^T. 11TO7000	Njegov temni spremile- j vžgane zvezde, pa se je sirila v sveto
ministrstva je za pogaja ja	yalec pa 133r)000 klm. Medsebojna nju- j ni megli s hitrost*, 3000000 klmvsekiu,
na oddaljenost pa znaša 5191000 klm. V (di ter razvetljevala tudi prej nevidn.
ozvezdju" Lire se nahaja stalnica Beta v meglo. V kaki ogromni oddaljenosti -
Uri Ta zvezda spreminja tekom 13 dni ; je dogodila katastrofa se razvidi iz te
svojo svetlobo zopet na poseben način. ga. da je bilo opazovan to neizmerr
V nekolikih dneh zviša svojo svetlobo, | hitrost svetlobe, ki se je sirila v meg^
nakar jo zopet zmanjša, nato p;
Velizar Jankovid.
<= Sprememba naziva Narodne banke SHS. Narodna banka SDS se imenuje odslej Privilegovana narodna banka kraljevine 8HS.
Zveza Indn8trijeev na slovenskem
! jo redno glavno skupščino za poslovno < zopet sveti še v močnejši svetlobi po-sredo dne 21. junija. Skup- ' tem pa preide zopet na svojo prvotno
'manjšo svetlobo. Pri zvezdah Lirincga tipa pa povzroča to menjavo svetlobe
V	Poljski se obeta povprečna Žetev, i leto 1922 na	^ Tudi tam ie bila v početku junija huda ščina se vtS ob 10. un dopoldne v dvo-vročina. rani mestne?a magistrata ljubljanskega.
V	Nemčiji je bilo precej dežja, ki je ' Dnevni red predvideva poleg običajnih popravil slabo stanje posevkov.	jpo statuta predpisanih poslov razpravo
V	Angliji in Franciji so se posevki do- j o ra industrijo važnih trgovsko-, carin-bro razvili, samo da je tam dež še po- sko- ln socialno-političnih vprašanjih. Za
tudi spremljevalec, ki pa je svetel Pri teh tipih se sučeto dva solnca krog svojega težišča, njuna medsebojna razdalja pa je zelo mala. V ozvejdju kita se
' vojo ega
trebnejši,nego v NemčiiMotako zelo | glavno skupščino vlada živahno zanima- j nahaja^ stahuca Mira, kij^JJ^ toži o suši Snanska	! nje ter se pričakuje, da ji bo pnsostvo- (svetlobo »ekom 831 dni, brez kake r
V IndiH ie vnekaterih pokrajinah hu- ;valo mnogo zastopnikov oblastev in go- pravega reda, zato se jo tudi zove <cu- ,no za opazov 't	L \ soodarskih organizacij iz drugih pokra- | dovito*. Pri teh tipih zvezd povzročajo | nj sveti ^ kot
— da se je navidezno širila svetloba megli prav polagoma.
Katastrofa Nove v Perzeju ?e je do godila v resnici okrog 1.1800. in svetlob:, je rabila celih sto let da nam je donesla vest o katastrofalnem koncu neke zve?, de. Danes pa morejo le najboljši dalje gledi opaziti na istem mestu malo pojemajočo stalnico. Slična katastrofa se > zgodila tudi leta 1918. v ozvezdju On.;
Junijsko večerno nebo je prav ugo<i j no za opazovanje vseh planetov. Metki.
večernica. a koncem m--
je vreme lijL
V Argentiniji ac »i«™« c-"— i---------- •. . ..	,.,.
nek pšenice, ki je še razpoložljiv za iz- i to 1921, vabljeni gostje pa z vabili.
vice ter zahajata zjutraj po 1. url Fra
^ na 880.000 ton, to je* na mnogo več | .= KmetokaposojUnleaza ljubljansko	se opazuje Mari, ki vzhaja po J.,
nego lani v istem času. Strokovnjaki j okolico v Ljubljani naznanja, da zviša	Škorpijona. Sveti v močn
čer ost io pritožb, da so nalivi zelo po- validni davek sama. kvarili' nedavno požeto koruzo. Prvi na ! = Občinska hranilnica na Vrhniki tržišča dospeli vzorci koruze namreč ni- j zvišala s 1. julijem 1922 obrestno so slabi
svojim sijajem vso druge zvezde na re- i najde okrog 15. /6„ ko se bo nahajal iki je bu. Njena svetloba kmalu pojenja in ! polnoči točno na južni strani neba. mero i otemni, da popolnoma zgine, tako da io I	Iv- Tomec.
j za vse vloge od 3 na 4 odst.
! niti z daljnogledi ni mogoče več opaziti.
Nedeljsko pismo
Redka cvetlica je med nami prijateljstvo. Mesto nje se bohotno razširja strupeni plevelj, kakor na vrimer intrigantstvo.hinav-iiina, brezznaiajnost, osebno sovraštvo, zavist itd. Tako je v vsem našem javnem življenju: v politiki in literaturi.
Aškerc.
Ne vem. ob kateri priliki je zapisal Aškerc te tako resnične besede: takih orilik je bilo več v njegovem življenju, kajti bi! ie velik mož. In ker je bil velik .nož, je tembolj občutil resnico teh besedi. Takrat lih nI mogel povedati javno, kajti velik mož mora iti za svojim ciljem in ne ;T.e jadikovati in vzdihovati, ko ga na-padalo njegovi nasprotniki In — «prijate-lji». Zapisal je te besede v pismu in smo lih čitali šele sedaj ob desetletnici njegove smrti v cSIov. Narodu*. Tam čitamo tudi
: ledeče Aškerčeve besede:	__
•Slovenska sodba je kakor vreme! Danes te hvalijo — jutri te bodo že z gnrjnico obmetall. Vse malenkostno in osebno. Klikovstvo domlnira in demora-lizira vse lavno življenje, zlasti na literarnem in umetniškem polju.« (Mi bi rekli tudi na političnem!) Ir kaj je storil pesnik Aškerc, da le to/J! na ta način c i3$ih ljudeh? Nekaj verzov Je prehitre zapisal, par pesmi ;e
Oilc mf'tn tr
j bolj za Idejo nego za obliko, par del ni ! bilo na istem višku, kot so si želeli kritiki — in začeil so se napadi. Aškerc je dobro čutil, da nam manjka še marsikaj, načrtov je Imel mnogo, hote! jih je zvršiti sam, kajti videl je, da je dela mnogo, delavcev malo — in očitali so mu takoj, da je površen, da ustvarja preveč itd. On pa je bil mož idej In Ideje so ga tako zvabile za sebnj, da ni gledal na take malenkosti. Drugim pa je bilo to glavno. Zato je pisal v pismu: »Čudni časi! Zoprna doba. Glavna reč je vendarle osebno poštenje.« Drugi pa tega osebnega poštenja niso vpoštevali, ampak so pisali uničujoče kritike z nekim posebnim veseljem, In nazadnje se je našel «kritik>, ki nI v svojem življenju dokazal še prav nič velikega, pa je napisai, da bo imel z njim opraviti vsak, kdor zapiše še o Aškercu ponvalno besedo...
V tistih časih je napisal Fr. Oovekar v »Slovanu« nekaj resničnih besed pod naslovom .Mlaj«. Povedal je, da je naše javno življenje podobno vasi, sredi katere stoj; mlaj. Pa gredo dečki in plezajo navzgor, kajti tam pod vrhom je venec in kdor pripleza do venca, je zmagovalec. In plezajo drug za drugim. Spodaj je težje plezati nego zgoraj, k.ijti spodaj je deblo široko. Ko pripleza deček par metrov visoko, mu ploskajo, potem g'edajo molče, kako se vzpenja navzgor, ko pa prepleza najtežji del in se pomika že proti vrhu, -ie:, to postane krik in vik. Nekaj jih pleza'za njim. Ti čutijo sami, kako težka je pot navzgor. Toda oni, ki stoje na tleh!
dol z njim! In že je pade! prvi kamen. Takoj slede drugi — in toča se vsuje proti vrhu, kjer se dečko vzpenja navzgor. Ko bi bil tujec, bi mu še morda	^ privoščili amoak domačinu - ta vendar' povest o mlaju. In m slovenski demokrati, ne sme zmagati. In s kamenjem podijo i ki ne poznamo ne starinov ne mladmov, drznega plezavca, da bi zdrknil po mlaju j ampak -klimo samo, da je treba povsod navzdol. Samo da bi uživali tisto radost-! velikega dela za napredeK naše državne no zlobnost: Pa le nisi prišel do vrha!... i in nacionalne ideje, da je mogoča uredi-Na to nihče ne pomisli, da bi bil njegov
vrže prvi kamen, In pa: kako so se ob-1 stranke uveljavljati v življenju - to iznašali druji, ko so ta kamen videli. In pri j težje. Treba je za to dela In sreostev.
, uspeh tudi uspeh cele vasi. Kaj šele, če bi se bil pri plezanju poslužil kake pomoči, recimo kake grče, ki ravno moli iz debla. No, to bi ga nagnali že z očitki, da Je goljufal in oni. ki b! blii najbolj jezni, ker sami ne znajo plezati, bi ga celo pretepli. Tako je bilo, je In bo.
Pa tako le bilo, je ln bo tudi drugod po svetu. Tu ca ta, tam na drug način. Poštenega !n nesebičnega Aristlda so obsodili Atenci, ker jih je zapeljala zavistna agitacija ajegovlh nasprotnikov, Cezarja so umorili Rimljani vkljub temu, da jim )e priboril ceio Galijo in ustvaril temelj velikemu rimskemu imperiju. O vsem tem smo imeli priliko premišljevati zadnje dni. Vsestransko žurnalistično delovanje gosp. Kamenaroviča nas nI vznemirjalo, kajti bilo Je Jasno, da vsaka stranka potrebule sredstev za svoje Javno delo, ln da Imajo vse stranke za seboj gospodarske organizacije ln denarne zavode. Kamenarovlč torej n! prinesel nič takega, kar bi nas
tem smo se spomnili na gornje Aškerčeve j Stališče, da namen posvečuje sredstva, se besede. V tem je zapopadena ona stara ! lahko razlaga tudi v slabem zmislu. Sredstva strank so povsod enaka: to je donai. Imamo tudi stranke, ki dobivajo denar od zunaj, gotovo ne v »dober namen-. Nameni strank so različni: pravemu demokratu je dovoli, da pogleda te namene in potem razume, zakaj je treba, da ohranimo močno demokratsko organizacijo. Si: organizacije pa ni samo v voditeljih, ampak v vseh članih stranke, in v tem oziru se opazuje preveč pasivnosti. Posledica tega je, da smo pripravljeni takoj verjet" vsem spletkam, ki se pletejo proti voditeljem, kajti le kdor dela sam, vč cenit! tudi delo. Požrtvovalnost za ideje stranke
tev države le v energičnem parlamentarnem delu, da je treba združenja velikih strank, da to delo čim bolj napreduje — in da je treba v strankah pred vsem zmožnih ljudi — smo z obžalovanjem opazili, da gosp. Kamenaroviča niso vodili samo financi.ini nameni kajti on kot ravnatelj banke ima opravka samo s svojim prednikom — ampak je bila tu vmes zopet takozvana .domača politika«. .Malo . je dokaz notranjega prepričanja. Ta pc-nas le in še to betev bodo nam brezvest- ; žrtvovalnost se kaže v delu in born'.
nant vrsdfiih. ke.: te 5V> tmoiko I Zakai M ravno te prišel do vrha?! Hat
neži v kratkem ugonobili«, je pisal Aškerc. Demokratov je v Sloveniji malo, v Jugoslaviji zelo mnogo — in zadnji dogodki ne bodo prinesli političnih uspehov.
AH pa! Morebiti bo marsikdo opazil ozadje ln bo videl, da Je tem bolj treba stati na svojem mestu. Govorilo se je o čiščenju. Naj se razčisti. Or.I, ki so jim Ideje več nego osebnosti, se ne bodo zamajali v svoji zvestobi do stranke, ki so jo doslej priznavali za pravo predstavlte-ijico jugoslovanskega nacionalizma. Drugi
Ljudje, ki gledajo samo od daleč, hitro pripravljeni verjeti, verjeti vsem klevetam, ljudje, ki delajo z nami, ne bodr, pustili blatiti voditeljev, ker dobro vede. koliko truda stane, preden pridemo n« tem ali onem polju za en korak naprei Slovenska demokracija preživlja preizkušnjo: ni prva, ni zadnja. Povod so '' dale zgoraj navedene Aškerčeve besede Vprašanje je, ali se bomo pokazali boljše in silnejše, nego se zdimo našim nasprotnikom. Treba je premagati notranje slabosti, ki se kažejo v letargiji, nezaupanju, neodločnosti, zato pa več dela, vere ln samozavesti — in izšli bomo okrepljen'
i m	.....	..u.. ...___bodo odpadli, kar bo dokaz, da jih v
bilo ncnadoma^zadelo. Pobral je le kamen,' stranki niso držale ideje Slo jih je že	o.crcpij-n
k! je ležal na cesti, in Je začel kamenjati, i mnogo prej in se love sedaj za gesli toj.h »mozavest. - m .zšh ^mo^r-^ On le kolikortnliko tujec pri nas m ima, strank Gesla, gesla! Gesla so po ceni. izpred	^
svoje namene. Boli zanimivo ie biio dvo-, Delati programe ia stranke ni težka naj pade miza. na one, so Ka.ium. te: kdo te tinšeoeta! Kamenaroviču. nal' stvar- Izvrševati oroeram m sa Dntomi

BRANTSLAV MIŠIC:	77
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
»Dobro, toda danes gori država, kaj drugega je vaša tetka. Države ne smejo upravljati tetke.»
Gruče, stoječe po ulicah nc opazijo dvornega voza, kajti nobena stvar iih več ne zanima, apatični so postali in ni dogodka, ki bi še izzval njihovo zanimanje. Ljudstvo je videlo kralja na lojternicah, vrhovno poveljstvo v planinah, poveljnike brez vojske, ministre brez oblasti. Sijajne družine, ki v Beogradu niso niti do Kalimegdana mogle brez avtomobila, sazijo cestno blato.
Bogataši stradajo kakor siromaki in pogiujajo ob cesti. Srce je prepoluo občutkov, zamrlo je vsako čustvo, živci so otopeli. Z ravnoaušjem opazujejo ljudje vsak pojav, češ, tako mora biti, kakor je.
Edino za kruh se se brigajo, kajti velika težava je zanj. Spotoma so se živahno razgovarjali in verovali različnim vestem, toda danes je položaj jasen, vsakdo ve, kam bo treba, a ceste ue pozna uihče.
Do Prizrena smo se umikali pred sovražnikom, toda nadaljnja pot pomeni zapustiti domovino in se posloviti od vseii nad. Ves čas smo pričakovali, da pridemo v Prizren na za-žcljeni cilj in najdemo zaščito. Sedaj pa je slehernemu zastal odgovor. Kamorkoli se podaš, dve, tri ure od Prizrena si že na meji kraljevine Srbije. Torej v tujino, se vprašuje vsak skrbno in obupano, kajti ta tujina so nepregledne planine; ta tujina pomeni za nas glad in višek trpljenja.
V Prizren so vodile različne ceste, po katerih so lahko vozili vozovi in avtomobili rodbine, vso notranjščino hiše, /hkije moke in tirane. Zdaj pa so ceste izginile in su izgubile v daljini. Za pičle dve do tri ure ostanejo še kažipot odhajajočim iz Prizrena. Za bajno ceno je treba kupiti konja, slabiča, ki ne vzame nase več, kakor malo moke in posameznega otroka. Kam pa sedaj z vso prtljago, katero so privlekli do Prizrena, kam z družino? Kako naj sc podajo brez hrane in prtljage peš v planine, kjer ni nc vasi ne strehe, ne ognja?
In resnično. Strašen pogled se je odpiral očem. kako se je uničevalo in razbijalo različne stvari. Nekateri sc prodajali, toda kako? Pred mojimi očmi je nekdo prodal francoski šporet, krasen gugalnik za dva dinarja, 12 pletenih stolov za sedem dinarjev, lep otroški voziček za štiri dinarje.
Kupcev je bilo dovolj, posebuo mohamedanci so radi kupovali vse, kar je prišlo pod roko. V začetku za denar, pozneje pa za različne predmete: moko, kavo in podobno. Cena srebrnega denarja je tako poskočila, da ti je kupec prav rad ponudil 10 dinarjev v papirju, če si zahteval za stvar tri v srebru.
Komur se je smililo prodati,, je raje zažgal svoje stvari. Konji, tudi slabiči, ki ne bodo zdržali niti dan ali dva hoda, so bili na prodaj po 50 do SO dinarjev. Če ga nisi kupil daues, si drugi dan plačal zani dvojno ceuo, kairi zvedelo se je, da kupuje vrhovno poveljstvo veliko število konj in cene so poskočile hipoma. Sušljalo sc je, zakaj pač potrebuje vrhovno poveljstvo toliko konj.
«Čemu jim bo 200 koni?» stoka nesrečni oče,'ki že dva dni zaman išče konja.
»Čemu jim bodo? Ko bi ti vedel, koliko žena in koliko sorodnikov se ie zateklo v okrilje vrhovnega poveljstva, bi pač verjel, da bo 300 konj premalo za poveljstvo.«
cPa kuhinja vrhov/iega poveljstva?® se oglasi uradnik okrožne blagajne, na katerem sc jasno poznajo sledovi gladu, toda sledovi izginulega poabradka pričajo, da je bil nekoč ljubitelj dobre kuhinje.
»Kaka kuhinja?® se začudi obupaui oče. «No kuhiuja vrhovnega poveljstva. Še v Prizrenu ima jedilni list s predpisanim številom jcdi.»
cTorej država razpada, a kuhinjo vozijo še vedno s seboj?® «E, država. Država je eno, kuhinja drugo. Kuhinja vrhovnega poveljstva je tradicija, v vseh časih enaka. Kako morate zahtevati, da se državi na ljubo razbije tudi kuhinjo.®
Kupovanje konj za vrhovno poveljstvo je preplašilo ljudstvo tudi v drugem oziru. Pomenilo je pač, da vrhovno poveljstvo zapušča domovino in da je nastopil poslednji trenutek rešitve. Nič netočnega niso bile te slutnje, kajti oglašali so se
že glasovi, da jc pot v Debar nemogoča, ter so Boigan zavzeli Gostivar. Zaman so zdaj vse nade na odhod preko Debra in Ohrida v Bitolj.
Vrhovno poveljstvo se je do poslednjega ukvarjalo z mi« slijo, da se preko Ljum-kule poda v Debar in Bitolj, kier se potem prav lahko umakne v Solun. Karavane so že vse dni odhajale po tej poti. Tudi diplomatski zastopniki različnih zavezniških držav so nameravali ta pohod. Razpored njihovega potovanja jc bil že odrejen in spremljati bi jih moral konjeniški polk. Toda sedaj jih je ministrski predsednik poklical k sebi ter jim razodel, da so Bolgari zavzeli Tetovo in Gostivar in ker neprestano napredujejo, se lahko zgodi vsak trenutek, da bo pot v Debar presekana. Zato izjavlja vrhovno poveljstvo, da ne sprejme nikake odgovornosti za varnost zavezniških predstavnikov. Ne preostaje jim pač nič drugega, kakor oditi preko Djakovice in Peči. 2e se vračajo, ljudje iz Ljum-kule, ki prinašajo s seboj točne vesti o nevarnosti. Do tega trenutka se je pomirila že večina beguncev z mislijo, da se poda preko Bičana in Debra. Neprijetnosti bodo trajale dva ali tri dni, toda umaknili se bodo v edini svobodni del Srbije, v Ohrid in Bitolj. Če bi sovražnik zavzel tudi te pokrajine, bi železnica v eni uri prestavila begunce ua Grško. Vse druge poti pa so vodile v tujino, v neznane kraje, v negotovost. Razumljiva je bila obupana preplašenost beguncev, ko se jc razširila vest, da jc cesta v Bičan zaprta.
Dokler so sc zavezniški poslaniki pripravljali, da odidejo čez Ljum-kulo in Debar, se ljudstvu ta ukrep ni zdel prav nič čudnega. Po tej poti se zopet vrnejo v Srbijo, kar pomeni zanje daljnjo, temuo, nejasno nado. Poslanike so njihove vlade gotovo obvestile o vsem položaju in kakor hitro ostanejo pri srbski vladi in se napotijo v Bitolj, je vzbujal ta ukrep v ljudstvu zaupanje, da se bo še v poslednjem trenutku vse rešilo. Toda, kakor hitro se poslove od vlade in odidejo v tujino, je pač nastopil konec vsega. Ljudstvo je zategadelj ob-stopilo vozove poslanikov, izpraševalo kočjiaže in naposled glasno izpraševalo: »kam greste?® Ko pa so konji zavili preko bistriškega mostu proti Podrimlju, se je omajala v ljudstvu poslednja vera in vsi načrti so se zrušili.
(Dalje prihodnjič.)
L. Mikaš
Naznanilo.
Iran Ogorelec, ustanovitelj tvrdka F. P. Vidie k Komp. leta 1888,
naznanja, da je izstopil iz te tvrdke.
V družbi z gosp. J, Kalmazom, tovarna glinastih peci in štedilnikov,
bodeva vodila pod fvrdko
KALMUS & OSORELEG_
trgovino s pečmi in glinastimi izdelki, i Ja™ ™
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborae patentovane j DFOul 0 v OsjliU UsuIuOm
liltZfiN peci, SJISSiBine pBfelMS plošče, plOŠČSCS za OfetoŽit&P Sten itd. j pohištva za jedilnico, omare
KAUKEUS & OOOHJSLBG. Ba knjige in obleko in nekaj
Pisarna: Dunajsta cesta št. II.
Ljubljana Mestni trg 15 izdetovatelj dežnikov
Ha drobno!	Na debelo!
! Zaloga sprehajalnih, palic.
1 534 Popravila točno in solidno !
^f viieiriivia »kii
" Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptuj
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor iortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric,
o x ur
k subskripciii novih delnic XII. emisife.
S sklepom občana zbora delničarjev od dne 24. aprila 1933 k temu pooblaščeni upravni svet Ljnbljanske kreditne banke v Ljub. ljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice
od K 50,000.000 - na X 80,000.000"-
z izdajo
75.000 novih delnic po K 400 - nomin.
pod sledečimi pogoji:
1.)	Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650.— tel qnel.
Odlomki delnic se nc upoštevajo.	, , , ^ . .. A , , . . .
2.)	Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaja K 850'-- tel. quel. Reparticija teb delnic je pridržana upravnemu
svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija ti.
3.)	Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji.
4.)	Subskripcija se vrši od 15. do 30. junija 1922.
5.)	Kot subskripcijska mesta so dolečena:
a)	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice: v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Met-koviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu.
b)	Hrv. Slav. zemaljska hipotekama banka v Zagrebu.
c)	Beogradska ujedinjena banka v Beogradu, Hotel Moskva.	1780 č) Zivnostenska banka, Filialka Wien na Dunaju.
d)	Zivnostenska banka v Pragi.
6.)	Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s polkuponom št. 22 in se izroče subskribentom
proti vrnitvi začasnih potrdil do konca leta 1922.	. , ,	_____, ,„ , ,
7.)	Ažijsbi kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu m stavbnemu rezervnemu fondu banke.
8.)	Vspeb emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V LJUBLJANI, dne 7. junija 1923.	UprH Hli S¥6t.
omsce vesti
ga prebivalstva, ker je neposredno pričakovati ratifikacije sporazuma mol Italijo in Jugoslavijo.
*	Zvišanje štipendij za saše dunajske dijake. Ministrstvo prosve-te je od ministrskega sveta zahtevalo kredit v znesku 1,3-11.000 Din za štipendista v inozemstvu za mesece julij in avgust. Ministrstvo prosveto obenem predlaga, da sc štipendistom r.a Dunaju zvišajo štipendije od 450 na 800 Din z ozirom na neverjetno draginjo, ki je zavladala r.a Dunaju.
*	Promocija. Na češki univerzi v Pragi je bil včeraj g. Valentin Fister iz Kranja proinoviran za doktorja vsega zdravilstva.
» Iz državne službe. Finančni svetnik Sedlar je premeščen iz Celja v Maribor in nastopi te dni svoje novo službeno mesto. Celjska »Nova Doba» naglaša pri tej priliki, da izgubi Celje z g. Sedlarjem delavnega simpatičnega moža. Bil je komisar Mestne hranilnice celjske ter si je kot tak pridobil velikih zaslug za sanacijo zavoda, ki je ob prevratu kot ded-ščina nemške uprave nosil težko breme avstrijskih vojnih posojil. G. Sedlar je bil tudi delaven član celjskega ohčinske-
*	Rekforska volitev ua ljubljanski univerzi. Pri rektorski volitvi v petek je bilo oddanih 37 glasov.. Pri ožji volitvi med prof. Ušeničnikom in prof. Plemljem so glasovali po volji knezo-PkoSjškega ordinariiata sledeči profesorji: 7 teologov, 6 juristov (gg. Krek, T>anajne, Pitamic. Kušej, Skumovič in Žolger), 3 filozofi' (prof. Prijatelj. Naeh-tieall in Osvald), 2 tehnika (prof. Hin-terlechr.er in Plečnik) ter celokupna medicina (prof. Šerko, Plečnik in Fran-kenberger). Med volilci gospoda Uše-ničnika so torej prav interesantna imena. Pri prvi volitvi so bili kandidati profesorji Lukman (teol.), Ušeničnik ?teoL) in Plemelj (fiL). Z verodostojne etrani se nam poroča, da so nekateri posvetni profesorji (pra vijo, da so bili juristi), sami preko posrednikov zaprosili intervencijo milostljivega gospoda knezoškofa v prilog profesorju Ušenič-r-iku! Potrudili se bomo, da avtentično doženemo resničnost tega poročila, ki is nam zdi tako gorostasno. da zaenkrat ne moremo vanj verjeti. Take profesorje, ki hodijo škofa prosit da jim postavi kandidata, je treba nemudoma imenovati za duhovne svetnike ter jih premestiti iz akademske avle v stolni ga sveta, k aniteli.	* Ostavka na državno službo. G. An-
*	Kraljica o Bledu. Posebni poroče-jton Hupka, inženjer pri gradbeni direk-vaiec beograjskega »Vremena, je na I "ji v Ljubljani, je podal ostavko na dr-Bledu govoril s kraljičino dvorsko da-jžavno službo.	...	,. . rao gospo Kantimer, ki mu je pripove- * Zakon o zavarovanju delavcev, ki je dovala med drugim sledeče: Kraljica I bil pred par dnevi objavljen v »i radnem je nsoMčno oduševPena od Bleda, j listu*, izide prihodnji teden kot poses-Vzhičena je od prisren;-ga sprejema in na knjižica pri Tiskovni zadrugi v Lju-sikdar ni pričakovala, da bo videla I bljani.
take lepote v državi, kateri jo sedaj! * Smrt« kosa. V četrtek zjutraj je kraljica. Poročevalec «Vremena* je izvedel, da ostaneta kralj in kraljica precej doigo na Bledu.
*	Kraljevska dvojica v Kranjski gori. Na praznik, dne 15. t. m, je po-isetila kraljevska, dvcjica tudi Kranjsko goro, obmejni kot med Italijo in Avstrijo. Ogledala sta si prekrasno dolino Pišenco. Ljudstvo je kralja takoj spoznalo in priredilo kraljevski dvojici prisrčno ovacijo. Pred hotelom »Razor* jo dal kralj ustaviti avto. kjer ga je v kratkih in jedrnatih besedah pozdravil letovišča,r gosp. Milan Ribar, brat predsednika narodne skupščine. Med viharnim vzklikanjem se je kraljeva dvojica odpeljala. Vkljub temu, da ljudstvo ni bilo obveščeno o visokem pasetu, se ga je vendar v naglici nabralo veliko število. Upamo, da jima je ugajal priprast pozdrav ljudstva, predvsem pa naše, gore ter pričakujemo, da ju bo prirodna lepo-ta teh krajev zopet privabila v nato sredo.
*	O proslavi kraljeve poroke smo Sobili poročila iz nad 100 različnih kra-
■»stopajo« DČerrrT zadnje Šolsko izpriče- | Je zboffl pri te! prTTTkl ln po doTg?rt raz-' kron rsmth vredTOSt!. Cez nekaj časa se
valo. roistni list ali izpisek iz rojstne :skovanja našel, da Tržič nima nikaklb je
'	*	. .	«	. •	i	*	.	n * i _ ■	..» - ^ .1:	M ^..	1 r - ii
knjige ter izpričev
cepljenju .:c
J napisov. Brž , table, da
u.i	u,u.u	ie zopet vrnil k 2enL Ponoči Ut hbl«;
:narediti nove občinske i ja pa je nenadoma JavO orožmškf postaji
visoki gostje vedeli, kdaj prestopajo meje tr/:'ke gubernije. Celo mali obrtniki so se spomnili, da je treba na hišo pritrditi čedno tablico, da lahko pokažeio, da jim je na tem, če se bere njihovo ime na hiši. Celo hotel »Radetz-ky» se le tedaj prekrstil. Človek bi mislil, da si bodo tudi uradi ob tej priliki nabavili novih napisov. Zastoni; zopet sta potekli dve leti: pošta, sodni ja in davka-
v Slovenski Bistrici, da mu je žena pad
la raz stopnice podstrešja in sc smrtm> nevarno poškodovala. Orožnikom se ie zdcio sumljivo, da je Rožič pustil ženn nezavestno ležati in da jc Sel po zdravnika, mesto, da bi najprej poklical na po moč sosede. Preiskava je pozneje dognala. da ni bil nikak nesrečen sluču;. ampak, da je Rožič svojo ženo v prcp:r i udarii z nekim ostrim predmetom v lev-
jJUlCIUI UVC Itu. lAJOla, v...., ^ ...	---- ; .........
rija so še danes brez napisov. Tujec mo- j čelo tako močno, Ja se je zgrudila neza-
umrl v tukajšnji hiralnici po dvomesečnem bolehanju g. dr. Ivan Jancžič, profesor bogoslovja v p. in konsistorialni svetnik v starosti 67 let. — V petek je po dolgotrajni bolezni umrl g. Hinko Seljak, trgovec in posestnik v Ljubljani.
*	Umrla je včeraj v Dolskem pri Ljubljani gospa Ana Zupančič, posestnica gostilničarka in trgovka, po kratki mučni bolezni Pogreb bo v pondeljek ob devetih dopoldne na pokepaaižče k sv. A-gati. N. v m. p.!
•	Domači kozel postal sveža srna. Prejeli smo: Te dni so se začele širiti med lovskimi družbami občine Št. Vld^ nad Ljubljano in družbo občine Zgornja Šiška grozne novice, da je našel eden najstarejših in najbolj izkušenih lovcev Št vid-ske občine. Jožek S., pred nekaj dnevi ustreljeno srno, katera se pa v tem času ne sme streljati. Šišenski lovci so se za ta grozen zločin začeli zelo zanimati. Na lice mesta je odšla takoj komisija lovskih paznikov, kateri so končno konstatirali, da je ona srna čisto navaden domači kozel, kateri je poginil že meseca februarja
jev ljubljanske in mariborske- oblas-ti. i nekemu kmetu. Zgornje šišenski lovci so Iz vseh poročil odseva pravo narodno j ga kmalu našli in ga imeli za vado vran in državljansko mišljenje in topla lju- in skopcev. Iz tega okostja pravega svi-bezen do domovine in kralja. Zato nam carskega kozla, kateri ima na nogah .-e je t*m bolj žal. da ne moremo teh no-! nekaj bele dlake, je postala po Joškovem ročil prinesti, ker bi morali izdati samo j prepričanju čisto sveža srna, katera je za oblavo teh ooročil izredno številko, naredila med obema lovskima družbama
Za obilni obisk razstave prosi teljstvo.
•	Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v L letnik in sprejemni izpiti se bodo vršili dne 30. janija 1922 od 8. ure dalje. S seboj je treba prinesti: krstni list, zadnja izpričevalo, lepopisni zveze!:, nekaj risb in ženskih ročnih del. Druge podrobnosti na Srni deski v T. nadstropju zavoda.
*	Poseben vlak za sokolski zlet mariborskega Bokolskega okrožja v Ruše. ki
| se vrši danes, odpelje iz Maribora (glavni kolodvor) ob 13. uri. Dovoljena je polovična vozna cena za vse udeležence zleta.
•	Prošnja za pomiloščenje atentatorja
Stefiča. Ker je kasacijsko sodišče v Beogradu notrdilo razsodbo prvega sodišča, s kntero je bil Spasoje Stejič, ki je fe-| vršil drie 29. junija 1921 atentat na regenta Aleksandra, obsojen na smrt na vešali!:. je njegov zagovornik odpotoval včeraj iz Beograda na Rled. da prosi osebno kralja za pomilostitev Stejiča.
*	Stavka v Strojnih tovarnah in livarnah. Uradništvo in delovodje v Strojnih tovarnah in livarnah jc stopilo v sobo-
i to dne 17. junija ob 11. uri v stavko, iker podjetje ni ngodilo njih zahtevam I vkljub ponovnim in dolgotrajnim pogajanjem.
j* • Spalni vozovi. Pisarna Waggons-! T,i t?. Ljubljana, Dunajska cesta 31, te'.
j št 106. nam javlja- da vozijo spalni vo- j ^^^'souTtov," vendar'je pa za to malo j ' Dobava drv. Komanda Potiskr dr zovi redno vsak: dan, m sicer: Ljubijo- | upanj^ če jim ne ^ kako višje oblastvo ! zijske oblasti v Subotici želi nabavit:
■•	«-••-----31.200 kubičnih metrov drv za garnizijf
Petro varadin. Subotica, Sombor. Velik Bečkerek in Velika, Kikinda. Ponudbe j. 'poslati čimprej intendanturi Potiske 'li 'vizii-ke oblasti v Subotici.
ra vpraševati staro in inlado da pride do enega teh uradov, ker so tudi domačini že pozabili na uradne prostore teh oblasti, ki so že od leta 1918. brez «firm». Pošta ima sicer svoj napis na malo širjetn papirju, kakor je trak brzojavnega aparata. Prilepljen ie na steklu vhodnih vrat in človek ga brez povečalnega stekla težko opazi. Edino iinančna kontrola ima pravilno firmo z belim orlom, a žalibog. ta ie pritrjena v »slepih linah«. S prostim očesom komaj v tej visočini prečitaš, da se nahajaš v bližuii finančne kontrole, ne veš pa, ali se pride v pisarno skozi kavarno ali kje drugje, ker firma je obešena vse drugje kot nad vhodom. Pa to je vsaj nekaj, med tem ko pri drugih uradih za-i stonj iščeš vsake označbe. Zakaj ome-! niam to? Kralj Aleksander se je peljal, ! odkar biva na Bledu že dvakrat skozi Tr-j žič. Zlasti so ljudje dne 11. junija opazili, ! kakor da išče njegovo oko na levi in de-' sni. kje se nahaja kak urad. Mogoče bo
| ta opomin zbudil iz spanja teh par Mat- j vllnol —- Odbor.
na-Dnnaj brzovlak št. 10. odbod iz Lju- : stresU) zaSpan;h glav, kar bi bilo posebno bljane ob 0.32 nri ima spalni voz prvega ! , .
vestna na tla in čež teden poJkoJbr.-: podlegla.
Rožič jc na včerajšnji razpravi v zadnjem trenoiku priznal, da jc . zadal svoji ženi smrtonosni udarec. Porotniki so potrdili vprašanje o uboju, zanikali pa vprašanje o umoru, nakar ic bil Rožič obsojen na 8 let težke ječe.
©i^ave
*	Oucru zbor <Pevskega zbora Glcs-beiie Malice v Ljubljani se bo vršil petek 30. junija t 1. ob 8. uri zvečer % pevski dvorani. Dnevni red: 1. Pozdr,: • predsednika; 2. Tajnikovo poročilo: 3.) Blagajnikovo poročilo; 4. Poročilo preglednikov računov: 5. Volitev novega odbora; 6. Slučajnosti. — Odbor.
*	Skupna pevska vaja se vrši v ponedeljek. unc 19. t m. ob S. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Ker sim pred važnimi nastop: točno in poln' te
in drugega razreda; Ljubljana-Zarreb Beograd brzovlak št. 10, odbod ob 0.22 uri ir. Ljubljane, ima spalni vez prvega J razreda: Ljubljana-Trst brzovlak št. 13, j odhod iz Ljubljane ob 21. uri Ima spalni voz prvega razreda; Ljubljana preko Trsta v Pariz S. O. E. vlak. odhaja vsak dan iz Ljubljane ob 15.50 uri. Vsa pojasnila kako*- tudi predprodaja železniških kart v pisarni. Družb? spalnih vozov (Zidar) na Wil;or.ovi (Dunajski) cesti.
*	Učiteljska konferenca v Ribnici. Dne 22. junija se vrši v Ribnici uradna učiteljska konferenca Prvič po osmih letih
| se sestane učiteljstvo vnovič pri plodo-j nosi^m delu za stan in narod svoj. Sku-j pno kosilo bo preskrbel ravnatelj meščanske šole g. Mervič ob prijavi na njegov naslov.
*	Cvetlični dan priredc siares mariborski akademiki v prid Podpornemu društvu jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
» Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek bo predaval ruski profesor Bostu-nič o Ljudski univerzi o glasnikih ruske literature v zadnjih 150 letih, v torek pa o razširjenju donjuanskega pripovedovanja iz Španije do Rusije.
*	Letina na Štajerskem. Gorko vreme meseca junija je razvoj vinske trte zelo
sedaj na mestu.
Mariborska
Morilec svoje žene.
Franc Rožič, doma iz Slivnice pri Celju, delavec na Cigoncih pri Mariboru, je poročil svojo ženo Marjeto samo radi tega, ker se je polakomnil njenega posestva. Že par tednov po poroki je pokazal svoje rožičke in začel prav grdo ravnati ž njo. Pretepi so bili na dnevnem _ redu, končno pa je ženo sploh zapustil; jj in odnesel pri odhodu s seboj za 20.000 15
THE BEX Co., Ljubljana
u
Švica. Sporočite čas in kraj sestanka.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jntra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL
ztt objavo teh poročil
*	Odlikovanje. General Krsta S m i -1 j a n i č, bivši komandant Dravske divizije, je bil odlikovan z velikim križem Romunske Zvezde.
*	Po odpovedanem shodu. Prejeli smo: »Odbor za nravni prerod naroda* želi, da se pove. da shoda zoper sedanjo modo ni sklical on Ln da nima ž njim nič opraviti, ampak uredništvo «Preroda» na svojo odgovornost — Kalan.» — Ta gospod piše s svinčnikom na majhnem papirčku to svoje ob vestilo, za katerim se krije priznanje velike blamaže. Vsa Ljubljana se smeje danes preveliki gorečnosti in — raz-burljivosti. Pri tej priliki naj navedemo eo drug primer, kako nenravno čutijo nekateri gospodje v svoji gorečnosti. Dva duhovna gospoda se ra ogovarjata pri pogledu na triletno pa nčko: »Glejte, kako nesramna je že moda v Ljub- .
]jani!» Ta triletna punčka je imela vsi brez izje-ae ugovajjalu Zborovanje je " ~ * ''	* nožiee
_ _____ ____
f/ — Iz Kavcuna
? eimk S2TASE5 I
LJUBLJANA
spreiemavsakovrstna i»oprayila od najmanjsrbie-jh«	ngh« Jjfl{J50 CVStlC. llFI~
do generalnih popravil. Postrežba tocua. c!ela ;	__
zajamčena. 985 "	—»
Maribor, Tržaška cesta 16.
pospešilo. Trta je nastavila obilno in je | g^g
¥oieslis?s{?g in
IVAS SKICELJ.
ajeso oljs in poHshs priM
plača najbolje tvrdka	\>9jZ
Ičor- SIHC-SANT, KRANJ,
nnoi po najnižjih ceu^
i telef. int. št. 9
se priporoča
veliko razburjenje in prerekanje. Gospodje lovci, prepričajte se sami, predno verujete, da ne boste streljali sami takih kozlov, kakršne strelja vaš Jožek.
4 Viharno zborovanje gostilničarjev v Mariboru. V petek popoldne se je vršilo v Gambrlnovi dvorani v Mariboru viharno protestno zborovanje gostilničarjev in kavarnarjev proti sklepu občinskega sveta, po katerem se bo po 22. uri po gostilnah, po 23. uri pa po kavarnah pobiral od gostov občinski davek v znesku enega dinarja. Dvorana je bila nabito polna zborov alcev in so bili navzoči tudi zastopniki občinskih klubov vseh strank. Zborovanje je vodi! predsednik gostilničar ske zadruge Rožaric, govorili pa so tudi kavarnar Klešič in restavraterja Val; a k in Stikler. Socialnodemokratski občinski svetnik Baliun je skušal braniti »duhoviti« sklfp večine občinskega sveta, a so mu vsi brez izj----- ~„-
trajalo štiri ure in je bila končno soglasno sprejeta resolucija, ki energično protestira proti tej odredbi, ki škoduje prometu in grozi uničiti gostilničarsko obrt. Govorniki so najbolj nastopili zlasti proti temu. da bi morali gostilničarji in kavarnar! i sami pobirali davek od gostov. Ob-ne<ra gospoda ali nad njegovo pokva ■-! ona je sedaj na intervencijo gostilničar-jenostjo? Morda je ta gospod uradni- i ske zadruge pristala na to, da bo pc štvu <Prjroda» znan?	; večjih lokalih sama po svojih organih po-
*	Pašič gre na letovišče. V vladnih j birala davek.	......
1 & . , , ...	tr va državni srimnar:" v Kraniu se
■fcrojrih se zatrjuje, da odpotuje ministr-1	ma	ni j,™.... , ' ,1 rii
. .^ j j 4,,-;/__'„.,.-i. ».t,,, bodo vpisovali učenci za. I. razred v ne-
»SSS,^^rna^ed^eljo <hie 25. junija 1922 od ta do 12.
kjfl? seTnahajala njegova soproga ini^e. Zglasiti se morajo star« alt odgovor
fceerka.
*	Otvoritev zagrebškega velesejma.
opravičeno upanje na dobro vinsko letino, če le ostane vreme ntodno sedaj, _
i ko je trta v cvet,ju. Na polju razen rži	•»•
| vse dobro kaže, le spomladansko dolgo- i |a fg; || ,15 deževje je zakrivilo, da je v ozim- j AfcMJJf
Danajaka cesta 1(3. Izvršitev točua, cene /.merne.
kratko krilce, kratke nogavic pa od meč do malo nad koleneka gole. In to je duhovnega gospoda tako razburilo, da je zgornje besede izrekel nalašč prav glasno, obrnjen pri tem proti materi dc-tične nedolžne punčke. Ali I naj se jezimo nad nesramnostjo dotič-
! trajno__j- —.......— . ----- ,
j ni mnogo plevelja. Trava je redka in bo ; I vsled tega malo sena. Če otave ne bo, j bo zopet pomanjkanje krme.
*	Škrlatica v Brezji pri Maribora. Uči-j telju Zemljiču v Brezji sta zbolela sin j in hčerka za škrlatico.
*	Najden utopljenec. Iz Krke so te dni pri Novem mestu potegnili truplo približne. 40 lat starega neznanega utop-ljenca. V žepu je imel srečko mokrr.no-škega Sokola št. 15.203. Truplo je žc več tednov ležalo v vodi. Utopljenca so pokopali na novomeškem pokopališču.
*	Zastrupil se je S3 let stari slaboumni sin posestnika Lorenca Sagadina v Podložu nri Ptuju. V četrtek dopoldne je prišel k svoji materi ter ji potožil, da <ra grize, ter povedal, da je spil osmin-ko trpentinovega in osminka »črnega-olja. Mati mu je skuhala črne kave. toda. sin je ni več pokusil — umrl je v njenem naročju.
*	Vlom v poštni urad na Rečici. Do- j slej neznani tatovi so v noči 13. junija ; vlomili v poštni urad na Rečici v Sa- : vinjski dolini in odnesli nad 12.000 kron '
e ■
f«
.J
i
un debelo sladkor, riš, olje, kavo Itd.
Včera- dopoldne se je vršila oh veliki udeležbi občinstva svečana otvoritev zagrebškega velesejma. Otvoril ga predsednik sejma Josip Ratkovic, kar je imel minister pravde dr. Markovid kot zastonnik trgovinskega ministra daljši govor, v katerem je med drugim naglašal. da je zagrebški vele-eejm nov dokaz konsolidacije države in gospodarskega napredka. Izjavil je tudi svoje trdno prepričanje, da ima Zagreb v naši državi nedvomno veliko bodočnost.
* Tretji profesorski kongres se oo
■vršil letos" v Ljubljani, in sicer v dn2hj *[ 8. in 9. septembra, med kongreomj p^ občni zbjr sekcije Ljubljana.
| ni namestniki pri gimnazijskem ravnateljstvu in prinesti s seboj krstni (rojstni list) in obiskoval.no izpričevalo za sprejem v srednje šole, v katerem morajo biti redi iz verouka, slovenščine in račun-stva. Vnanji učenci se lahko priglase pismeno, če pošljejo omenjene listine po pošti do dne 25. junija. Sprejemni izpiti, ki se v istem šolskem letu ne smejo ponavljati, se bodo vršili v torek dne 27. junija od 9. ure dalje.
* Deška in dekliška meščanska šole v Tržiču konča šolsko leto 1921/22 v sredo dne 28. junija. Ta dan priredi razstavo ročnih del v šolski telovadnici, ki se otvori ob devetih zjutraj in bo odprta celo sredo in na praznik dne 29. junija od 8. do 18. nre. Vstop prost. V jeseni 'se otvori ta še IV. razr.. tako da bo šo-
Sopalne kofliumo, hlače, fro- ; tir-oiašoe, čepice, plavalne f 'pasove i. t. d. priporoča 819 ' | H % V	Liubtjsna. f
žS. $ b. UnafJ&m, Mestni trg 10
Iščein
Priporočan ta ,, JUTRO"!
Ivan Slokan
stavbeno podjetje,
Ljubijana, Štndsnto^s uiics 7
j
se priporoča za vsa v to stroko j spadajoča dela.— Izvršitev točna I in solidna. Cene zmerne. I
18S0 i
m m fi ^ ^ ^ i ^ P i II y MI m 11 ^ tA Kolesarji in cen!, dame!

! Prepričajte st lastno korist in oglejte -veliko 7-dogo vokoles .a otroških vozičkov " * !	novih modelov.	ts;r
Svet sa razpoko, :n sicer na proti! TSIBUNA', tovarna dvokoles Ju ae-a kolodvora v Ljubljani. Ponudbe;	of-nSkih voziSkov
nod naslovoia ..SogradUeo" na/non ni-	ln OTOŠKIH VOZIČKOV.
■avodLHAGU liL>LI,IAK, Ljubljana, i :na ijabljaaa, ii.arlovska cesta it. A ulica itev. o.	1859! Trgovina: Stari trg it. 23.
salonska soba
gra.irano medenino ter okovana z broaretr.
)sloji n - veo;»:i mit.. x	----oii^e ter 1 pisalne mize, Calje 2 zofi, C i.-
te j<!v, 6 stoiov. 2 stolčk iv. Vse z žimo tapecirano ter prevlečeno g pristno f rane• '.rocat-svilo. _ Cenjene, le pismeno ponudbe na po.iružnico »Jutra> v Mariboru, Barvarska ulica štev. 1.	isgn
umetniško delo v baročnem slogu, vložena Obstoji it 2 večjia miz. 1 okrogle igralu
" * Zanella v Kraljeviči. V četrtek j« 1popolna. Vpisovanje za novo
šolsk
prispel v Kraljevič, bMi prednik leto bo v sredo dn e,28. ^inlja, oti JO. do reške vlade, prof. Rihard Zanella. m
izjavil reškim poslancem, ki se nahajajo,	.
IM I _ ____,;„ A„ -r- j trtek dne 14. septembra 1922. ob 8. un
12. ure in v sredo dne 13. sep'ambra od 8. do 12. ure. Redni pouk se prične v Se-
na jugoslovanskem ozemlju, da bo najkrajšem času konec trpljenja reške-1 zjutraj. K vpisovanju prmeso
uradnega denarja, vse znainke in torbice poštne nabiralnice v LetuSu.
*	Od tihotapcev umorjen. V vasi Lovoru na otoku Rabu so našli te dni strašno razmesarjeno truplo 21Ie"r.ega mladeniča Franje JandraSeviča, edine sina bogatega posestnika, ki je nedavno j se vrnil iz Amerike. Umorili so ga tiho- 1 tapci, ker so se bali. da iih ne bi izdal. Aretiranih je osem umora osumljenih ti- j jS^ hotapcev.
*	Potepanje psov po trgu. V zadnjem času se je pojavilo na Pogačarjevem in , Vodnikovem trgu v Ljubljani mnori psov, ki tsvaio okroc brez vsakega nad-zorstva in delajo veliko nadlego ter po- igiiM nesnažujejo razpostavljena živila. Vsled pžMjk tega opozarja mestni magistrat lastnike i psov, da jih v času. ko so razpostavlje- SMJffl na živila, ne puščajo na trg. ter je mestnemu koniaču naroČil, naj vse take pse brez izjeme polovi in pokonča.
*	Izgubljena V gostilni pri Beliču fštev. 6) je pozabil včeraj popoldne okrog pol -1. ure uradnik zavitek uradnih aktov. Pošteni najditelj naproše. naj zavitek proti nagradi odda v naši upravi.
*	Zaspana Matjaževa vo'ska v Tržiču.
Poročajo nam: Ko se je leta 1920. mudi! (_____ __,.„—----
krali AliksanJjr	v SI./--:;;.	-	'
bB- tfldl TržIC aviziran, da dobi visok,-ga j
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem žalostno vest, da ;e naša nadvse ljubljena mamica oziroma stara, mamica, gospa
Zupanlli
(sssGstnica, gostalnrsrfca in !rgc».'!<a v ŠcSshem st. 27
danes v soboto ob 3. uri popoldne po kratki, mučni boiesni, previdena s sv. zakramenti za umira oče, v starosti 71 let preminula.
Pogreb nepozabne se vrsi v ponedeljek dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. AgatL — Maše zadušnice se bodo orale v farni cerkvi.
Dolsko, dne 17. junija 1922.
Za!uJo& ostali.
na novo I gosta. Zaspati: star: občinski zastoo sc
40
Hči papeža
— Lukrecija Borsiai
(Dalja.)
»Sinko,...» rine starka Sei nekaj Jasa % drhtavim glasom, <•.. sinko. Vi zares igrat« visoko igro, ako Vae žen? ljubezen do Vale žene, da ste do-, jrovorili sestanek ž njo. Potem je go-' iovo. da pride mesto nje papeSev krv-rwk in prime na« vse...»
»Mislit« !i?» odgovori Sforsa in na njegovem lepem mladeniškem licu se pokaže lahen nasmeh. »Ne. ne. jaz sesr i-olj gotovo svoje »tvari. Lukrecija le tako driiti pri misli, da se nahajam jaz v Rimu. Gotovo pride, — ervo je, ali cujete klic, ki slabotno prihaja, k nam skozi noč? To je ona!*
»Prepelji me, gondolij«ri» prihaja a? s one stran! Ti bera. »Ona je!> klikne Giovanni Storža. »poznam jo po glasu. Vedel sem, da jej bo listič, ki sem jej ga v mraku dostavil. v berača preoblečen, segel v srce in da bo prišla takoj, na prvi klic'. Vede! sem, da se ne bo obotavljala niti trenutek, ker me ljubi in . . - ker se me boji! Ne govorite ni besedice, ne izdane nikomur, kar veste eedaj, in m izdajte se zlasti njej, da jo poznata Brzo, Bernardo, skočite z gondolo potijo. Vi pa, mati Risetta. pojdite kamorkoli in se skrijte, ker vas ona ne sme niti videti!-*	. .
< Prepelji, gondoli jer!> klikne isti ■rlas' se enkrat z onega brega, to pot nestrpen, razburjen, spremenjen.
Bernardo je 2e odprl vrata, skočil k obali odpel gondolo in odrinil. Veslo udarja v valove. Kakor senca se Ber-
nardo odmfilate od o&eiov tennfl aofi, polni viharja, naliva, pofestnih glaeov
vsena^krog, in taljenja. Mati Risetta pn se ogrne s črnim piažč&m.
«2a! mi je, mati Bisetta. du tu gonim v dežju in v tem viharju na hlad in dež. v noč. Toda zdi se mi. da ni tu nikjer drugega proetora rasen pod vašim krovom- Toda dobro nagrado dobit« za to uslugo. Ne boste se več mučili tukaj, ampak s menoj pojdite y moj Pesaro. čim dokončam svoj« rimsko opravke.»
Starka pa žaloetoo odkima c w>)o siw> glavo.
»Ali morem vzeti Ginseppov grob s seboj? Tukaj moram (»tati. kjer se nahaja ou in kjer imam vsaj nado, da najdem 5« kedaj njegovo prekleto nbi-jalko.*
Pri teh besedah blfcne divja mržnja
iz njjMih oči. Grof Sforza prestrašen in presenečen stopi za korak nazaj. Toda starka se okrene in brez besede »pasti prostor.
»Tiber je razburkan kakor morje! > klikne ie skozi vrata nazaj. »Bernardo je moral napeti vse svoje moči. Toda sedaj mu je uspelo, beš je pristal na drugi obali, kjer ga čaka neka postava.*
»Kako je mogoče, da vae to vidite?* vpraša Giovanni Sforza začuden. »Jas ne vidim niti nasprotnega brega!*
»Vidim kakor mačka v noči,* odgovori starka. »Pri ljudeh je to enako kakor pri živalih. Kdor sluti opasnoet, temu se vid poostri ic sluh. Sedaj pa vas puščam samega, grof. Parite in ne pozabite noben hip, da Borgijci ubijajo tudi takrat, kadar poljubljajo!*
Stara siva Ksetta. ki je v svojem Sremn ogrinjalu izgledala, kakor ka-kžen demon, jo, odmakne in kakšnih deset korakov pozneje iztrine niena po-ja.-a. kakor da je udrin v lemljo.
Giovanni pa se povrne k ognjišču, j kjer je plamen sedaj mirnejši, nižji I^ei kup žerjaviee 3e slabo razsvetljuje oko- i lico.
Gondola pristane. Veslač hoče po-, magati markirani ženski postavi, ki se
nahaja v gondoli, da izstopi. Ona pa | ae ne dotakne ladjarjeve roke, ampak j nalahno skoči na kopno In Je ie pri-j hodnji trenutek gori pri špilji.
•Giovanni, 5iovaraii Sforza!* krikne izpod svilene maske pri pogledu na mladeniča.
»Pozdravljam grofico pssarsko!* «e oglasi Gicrvanni Sforza z ostrim, »koraj nekoliko porogljivim gladom in »» globoko prikloni.
»čemu ta prezir?* se ponosno oglisi izpod maske. »Giovanni Sforza. •vi veste ravno tako dobro kakor jaz. da ne pripadam v©Č vam. in da nimam v«5 niti pravice, niti dolžnosti, da bi nosila vaSe ime. Kardinalski kolegij jc Izrek >1 najino ločitev, ki jo je Sveti Oče potrdil.*
»Sveti 06e je milostivo potrdil, da se loči to, kar" je nekoč on sam blagovolil zveza ti za vedno. Zakoni se sklepajo v nebu in ne na. zemlji, nikaj so le smešna komedija, še bolj smešna, če ee vanje na takšen način vmešava neki zločine ki starec, ki s« na žirije z imenom .Svetega 0č3ta'.»
»Ali ste me zato poklicali semkaj, grof Pesarstd, da tu pred menoj govorit« slabo o mojem očetu? Ali me na-jmeravate žaliti? Potem ml je žal, da
se 1« sočutje vzbudilo v meni te
naklonilo, da nstr^žem va9 prošnji, da se še enkrat vidiva. V tem slučaju se
ie st
kloni
še ei
pač upravičeno nadejam, da bo?te ukazali svojemu .aocdolijerj-:, <la me prr-
svojemu pelje zop°t na vračam
oni bre<r reke. ker
metki ljubi in zato sem se vas ta Čas, ko sem t>e nahajal v svojem pekarskem gradu, bavil z mislijo, da, tvoje srce neizpremenjerto bije zaine! Neprestano sem mislil na to. kako se bova žepa*, j.sestala. Zato je treščila kakor strela z j.umnega v mene veet, da ti se zaročila
S temi besedami se o krene visokaprincem aragonskia ia da se v Runu itka maslrirana postava in stopi k vra- pripravlja nova svatba- Od onega dne
vitka
tom. da odide. Ta trenutek pa že stoji poleg nje grof Pesareki.
Povsem drugačen je sedaj njegov glas, ko klikne:
»Ne hodi. Lukrecija! Čuj m«! Bog mi je svedok, -la nisem imel namena, da bi te napadal ali žalil. Niti z besedico! Saj le predobro vem, da si
mi popolno istino!* »Siišal jo boš. grof
ravno tako kakor jaz le žrtev prevrt ljive politike papeža in pa tvojega tirata. Hotel sem le slišati od tebe sam?, da pripadaš sedaj nekomu drug-.mii in ne več meni. Še enkrat hočem videti v tvoje oči in razbrati iž njih, uli je možitev s Napoljcem samo delo pap3-ževa proklet« diplomacije ali pa morda ___oh, ves se tresem samo pri misli
na to, da je mogoče ... toda nc, ni mogoče! ... Lukrecija dobrovoljno ne more pripadati nobenemu drugemu možu, ko samo meni. Lukrecija. čeprav sem večkrat dvomil o iskrenosti ali zvestobi tvoji in čeprav nisem v tvojih očeh našel tisto ljubezni, kakršna sem si ž?-lel, sem vendar dobro občutil, da me ljubiš, v oni noči, ko sem s« poslavljal, ko sem moral pobegniti, da grem s pota najetim bravom tvojega očeta in brata. Draga Lukr=ciia, ali nisi ti meni pomagala na begu, ali nisi ti poskrbela, da se je tiste noči odstranila straža, ki je čuvala na oni poti, koder sem]ga grof Pesars.ki. potem pobegnil? To stori samo žena. j
nisem več imel miru. Tresla me ie mrzlica. Pred to mrzlico sem se umaknil in sem se vrni1, v Rim, čeprav pre'.i tukaj smrt na men*. da te vidim so enkrat, Lukrecija! Glej, sedaj stojim pred teboj, ljubljena žena. da čujem iz tvojih ust, da sovražiš svojega naj-j novejšega zaročenca, iu to ti ga v.-i-t lili Usmili »e me. Lukrecija, in povej
Pesaski!* od-
govori brii obotavljanja Lukrecija Borgia. »in ti bom pri tem glciala naravnost v oči ako to Želiš. Nikakršnih skrivnosti nimam,... alej me, kal.rsra sem v resnici. Giovanni Sforza. in čn; glas mojega srca'*
Z naglo kretnjo j*it<jgne Luki t-c i,; s svileno masko s svojega obraza ii>. pogled na njeno prekrasno lice tako .~'-:ara grofa Sforzo. da kakor na povelje klekne k njenim nogam in poljubi rob njenega plašča.
»Vstanite, grof Pesarski, ne kl-?_ci*e pred menoj kakor pred sveto sliko, ker boste čez nekaj trenutkov hoteli to sliko uničiti! Ljudje le tako dolgi molijo k svojem« božanstvu, dokler jtm rabijo!*
Polagoma in ves presenečen dvi-
(Dalje prihodnjič.)
Velik pisarniški pult
se proda.
Poizve se v upravništvu »Jutra".
i Zadruga sodavtftarjev sa Slovenijo
i naznanja, da je pofenši t 20. jnnijem cena ' pokalieam 1> malim sifonom po 6 kron na i obratovaliSio. Povišanje je nastalo vsled po-! draženja sifontkih in pokaličnih steklenic, i Tovarna zahteva zs sifonsko steklenico 130 j do 300 kron, za pokalieo pa 40 do 50 kron. I Zfabe »tekleni« je tako ogromna, da ni mo-i goit kriti igube t dosedanjimi cenami Prosi ' se si. občinstvo, naj blagovoli neti m inanje povišanje cen.	lms
dvoje izvrstnih, zelo svetlomočnih Zeissovih žarometov (3oheinwerfer) sa osebne avtomobile. Žarometa se pri vožnjah po mestu lahko odbleščita ter imata koniine protek-torje iz medenine, kompletno z generatorjem in ločilcem za vodo (Wauerabscheider). — Ponudbe na npravništvo ,Jutra"' pod
»Žaromet".	1881
Jadranska montanska družba
Brzojnvi: ,,Montana".
d. Z O. Z.
Telefon I«. 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
. vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse indn-Prodaja in kupuje strljske izdelke, spadajoče v rudarsko, fnilaarsko
na debelo: lmport. in	*roko' Ehsport.
Obvestilo.
Obveščava cen j. odjemalce in p. n. občin-stro, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji t zalogi. Turistov »ki čevlji domačega Izdelka.	349
An t. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, TorjaSki trg (Breg) $t. 1.
Ustanovljeno leta 1896.	Ustanovljeno leta 1896.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.	1436
Podružnicje: Postojna (Poštni predal 17), Vlllach (Postni predal 51). -- Agentnre: Prcstranck, Trbiž, Arnoldsteln. ---..■	Odprema vsake vrste blaga. - ■■ ■
Specialna odprema živil, iive in zaklane živine v katerikoli kraj.
Vse slikerske in pleskerske dela
sprejemam ter jih izvršujem lepo, trpežno in po najnižji ceni
Ani Stiploaek,
slikar ia pleskar, 1873 Ljubljana, Rožna ulica 13.
Spretni sodarji
s« iščejo za takojšen vstop in pod najugodnejšimi pogoji za stalno delo. — Pismene
184?	ponedbe na
Anglo • Jngoslovensko petrolejske, d. d. Zagreb, 8tro««mayerJeva nI. 6.
1387
I Največji davKi
» «	i - i \r______l-__________««« »/i Itiat nabili
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega Tečkrat se sitnosti. Poizkusite enkrat 7. ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Benrl Kalre) v Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špeeijalne znamke »1KO« iz lastne tvornica v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, 2ape5tne ure, svetilne in stenske nre, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drago zlatnino iu srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, dose za tobak, »valčke in smodke, uažigače iu denarnice kupite dobro in ceno pri trrdki:
H. SUTTNER (irneinik Henri filaire) v Ljubljani št. 6.
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, iesatjanški In trbo¥eljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
iftč$$ios!omki in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
996
Pramttni sairaž za premog, i d. t Ijubliani, ffliSIcšičena 1.15/11.
S L O
V E N S
Ki
I
O O
o
m
O O
M
M c5 N
!=5 >
a>
tS3
a?
P3
>
o »
o
a
c	.Ji •O
s	o
i!
©	S
(fl	C
>	s
>	Ž
&	e
**	-K
• M	{• »»
B A N K
o
o ©
© © ©
co M
o •1—(
<7« >
bc
o3 J*
>co
^ B
13 '»i
s 2
N S
a -c •o o o & b
0 a
1
a «
o>
S
a>
* ■
>	«
S	h
t->	0
>33
<e	o
.2	»
m
«	w
>	i
.«	I
tm
«	K*
^	B
xn	o
-	S
<J	iJ3
«3
a. ^
'S	£
~	sa
os	S
«	J
>	ea
—	B
§	S
■	M
i3* W
*t«w)« i* 80 b«s«fl Ota. S'—, »*kni Itsd«l]npii 8 bM%<fl » 01«. — Trje.tkl egteal, ioplto*«!«. M »tmiIShIm da 60 b<!>d( S D!«, »««kth ntd«t!«I!» S b««<9 9 - Pl«»« »• "P"!- f.thira tudi * — Xfi»mkth.> Nt vprUMi* M adgoverl* le, tko !• »pnitn!« priloženi iMmk« »<i8o«r. — '
lodvora. Cena po dogovoru., dobre zemlje tudi takoj pro Pojasnila daje Lovro Ota, (dam. Veš se irrž r apra^ Celje, Zavolna št. 4. 1852,	»Jntra». 186"a
Mladega trgovskega sotrndnika
ali starejšega vajene?, z prakso na deželi, mešane stroke, sprejme tvrdka Norb. Zanier in sin, Sv. Peter t Savinjski dolini. 1879

Stara tovarna, 1S64; Jijl
Klavir
(KonaertfiOgel), dobro ohranjen, se proda. Pojasnila daje na Bleda trafika poleg glavne j ošte. 1863
Mtpremiauiu
Hita aa prodaj v Celju,
pet mlnnt oddaljena od ko-
pripravna zs. vsako obrt, tudi m strojarstro, ee proda To- j vama Griže pri Celju.
Trgovska hlia
▼ sredi mesta Ljubljune, na j »metei aliei, z dvema lo-'
pro: kali
_lom% je naprodaj. Inter-
eeentje naj poSlejo stoj naslov 1 upravništvu »Jutra* pod »Tr-: govska hiša*. 1806 j
Prodam
5 oralov prvovrstne posajene semlje na jako lepem kraju i v Sloveniji. Primeren svet za i , stavbo kake hiše. Drogo par- j
: celo: lep gozd s šestimi orali __ ------
j travnikom in oralom jako. po=ta Videm ob Savi. 1861
BolJSi obrtnik,
43 let star, pravoslavni, žali v svrho žeuitve znanja * gospodično ali vdovo z nekoliko gotovine. Cenjene ponudbe pod »Sreča* s sliko na upravo »Jutra*. 188?
Ženitna ponudba!
Mlad inteligenten gospo 1 ti želi v srrho ženitve seznaniti z inteligentno gospodično dc 22 let staro, ti bi bila mirnega značaja ia dobrega srca: s primernim premoženjem Le resne ponudbe je poslati na »Poštno ležeče 1900»
Veletrgovina
kmetske manutakturne robe
nudi razno tkaninsko robo na primer platna (Biaudruck), oxforde, jadrovine, hlačevine, svilene in bombaževe robce, sukanec, kakor tudi vsakovrstno drugo blago. nos

. ff"rr.\ hi.	J&KSffc
a m
>
a —i
ce S3

f
V neizmerni tugi naznanjam imenom svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov, da je naš nadvse ljnbljeci soprog, zlasti papa, sin, brat, svak in stric, gospod
Hinko SeSjak
trgovec in posestnik v Ljubljani
dne IG. t. m. po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dnšo.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso v nedeljo dne 18. jncija ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Vožarski pot št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
iv. maše zaduinice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 16. junija 1922.
1886
d ''
1.1 ca
ss
•e
Žalujoča soproga Josipica Seljak in otroci. Marija Seljak, mati. — Leopold, Karel, Rudolf, bratje. - Minka Bonač. roj. Seljak, Berta Urši5, Seljak, Pani, Alojzija, sestre, — ter vsi ostali sorodniki.
roj