a plačana v gotovini Leto lxii m. m V UuNlonl, v ietrteli 5 decembra 19Z9. Ceno Din r- du popoldne, iarzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narod< ▼elja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900._ Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke bo: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Sokol kraljevine Jugoslavije Nacetoval mu bo vsakokratni prestolonaslednik - Pismo Nj. Ve!, kralja predsedniku vlade — Beograd, 5. dec. Otede na novi zakonski maičmt o ustaiavifevi Sokofta tataBgVflUS Jfu®otsiliai\Ti(je objarvtia današnja »Poliitliika« ofbširen članek, v kaite-reni se hav.j z ra-vzojem sotkolstva V naj§i dfraavi ikafkor tvfćh e dosedanjimi poskusi, da bi se do'segd kompromis med naiZTiJniti dru&cvi, kaikor so Jitgo-sk>vens, ki mora po-staiti obče-TOcrijoinailna, Smatra iin ori-čakuje se, da bodo vsi. M so biH^i doslej po razini i sokoraiizl!jo de^utaciljl mesta Zagreba m ostaP/Jh hrvatskih občin, M se nameravajo v Beogradu po-kiorijittd Nj. Vel toraillju povodom njegovega rojstnega dlne 17. diecemlbra. Ma-rufestacirja bi biča na ta naoiin ne samo po svcteim diuhiu. temveč tudi po zu-nainfiem obelležju •ooporjnoma jugoslo-\Tensfka, ker se ji bodo irjddiružaJla, kakor pooTOčaljo j&mc ves-ti, 'tuidli mesta s prertežmo sirbokim življem. Ljuibfljattiiskd oboiinsJki svet bo o udeileižbi pri teg po-ktoTa*venl main?fesftac"lii sklepali na seji, §d 'jo bo čm'e-1 za*čeffkom prilhodmije^a *edna. Beograd. 5. decembra p. Po vsej državi 5e zbudila veliko navdušenje namera zagrebškega mestnega zastopstva, da odpošlje posebno poklonitveno deputacijo v Beograd o prihki proslave 41. rojstnega dne Nj. Vel- kralja- Po vesteh, ki prihajajo v Beograd, je ta sklep zagrebškega mestnega zastopstva izzval najugodnejši odmev po vseh ostafi.1 mestih, ki so se po vseh banovinah pričela pripravljati, da bi sledile zgledu mesta Zagreba ter odposlala istotako svoje deputacije v Beograd. Tako je snoči občinski svet v Sarajevu po govoru podižupana dr. Dušana Davidovića, ki je omenil sklep zagrebškega mestnega zastopstva ter naglasil željo, da bi tudi Sarajevo prav tako odposlalo posebno deputacijo v Beograd, bilo soglasno sklenjeno, da se sestavi deputacija, ki naj bi o priliki proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja zastopala v Beogradu drinsko banovino. Beograd, 5. decembra p. V Banjaluki je bila sinoči slavnostna seja mestnega zastopstva, na kateri ie bilo soglasno sklenjeno, naj bo na proslavi kraljevega rojstnega dne v Beogradu zastopana tudi vr-fcaska banovina po posebni deputaciji. Ta predlog je bil soglasno sprejet po govoru podbana, ki je tej seji prisostvoval. Beograd, 5. decembra p. Iz Skoplja poročajo, da se je na željo mnogoštevilnih rreSčanov vršila slavnostna seja, na kateri ie bilo po govoru predsednika občine soglasno sklenjeno, da se odpošlje v Beograd posebna deputacija, ki naj bi se z ostalimi deputacijarai jugoslovenskrh mest poklonila Nj. Vel kralju ob njegovem rojstnem dnevu- Beograd, 5. decembra p. Iz Novega Sada poročajo, da je bilo tamkaj na posebnem posvetovanju soglasno sklenjeno, da se odpošlje v Beograd deputacija dunavske banovine v svrho poklonitve Ni. Vel. kralju povodom njegovega rojstnega dne. Sklenjeno je, da ban Daka Popović obvesti O tom Nv Vel- kraga. Beograd, 5. decembra p. Predsednik beograjske občine Miloš Savčič je poslal zagrebškemu županu dr. Srkulju pismo, v katerem se v imenu Beograda za.Tvaruje zastopstvu mesta Zagreba za njegov sklep, da odpošlje v Beograd k Nj. Vel. kralju povodom njegovega rojstnega dne posebno poklonitveno deputacijo, ter poudarja, da bo beograjska občina sprejela zagrebške goste z največjim zadovoljstvom. Predsednik beograjske občine Savčič zagotavlja zagrebškega župana, da bo Beograd storil vse, kar je v njegovih močeh, da bo bivanje zagrebških gostov v njegovi sredi čim prijetnejše in udobnejše in da bo ta poset v resnici pričetek bratskih zvez, ki so neobhodno potrebne za splošno delo in napredek skupne domovine. Albanski kralj težko bolan Rim, 5- decembra. Po italijanskih informacijah se je tc dna zdravstveno stanje albanskega kralja Ahmeda Zogua tako poslabšalo, da se resno boje za njegovo življenje. Iz Rima sta z letalom odpotovala dva znamenita zdravnika v Tirano. O značaju bolezni ni ničesar znanega. Trdi se, da trpi Ahmed Zogu že več mesecev na bolezni v vratu. Kralj Boris ne potuje v Rim Beograd, 5. decembra. Po vesteh iz Bolgarije se kralj Boris ne bo odzval povabilu italijanskega kralja za udeležbo pri poroki prestolonaslednika Umberta, temveč ga bo zastopal pri slovesnosti nje^or brat princ Ciril- Ženske odvetnice na Bolgarskem Sofija, 5. decembra. Snoči je sobranje sprejelo zakon, ki priznava ženskam pravico do izvrševanja advokature.. Zanimivo Je, da je del večine glasoval proti zakonu in da je bil sprejet z glasovi opozicije, ki je soglasno glasovala zanj. Sicilijanska mafija Rim, 5. decembra. Te dni je bila v Pa-lermu zaključena monstrerazprava proti takozvani sicilijanski mafiji, ki je trajala polna dva meseca in pri kateri je bilo vsega obsojenih 212 obtožencev na zaporne kazni od 3 do 7 let- 38 obtožencev je bilo oproščenih. Iz policijske kronike Včeraj je bil živinski sejem. Kakor običajno, so ga tudi to pot poleg prodajalcev in kupcev poseuli ženarji in tatovi, bilo pa je tam tudi več ciganov, ki so prodajali konje brez dovoljenja. 2eparji so okradli par sejmarjev, podjeten tat je pa odpeljal Frančiški Kramarjevi iz Otepanje vasi skoro nov ročni voziček, vreden 1200 Din. — Na policiji je prijavil hlapec Milan Vozel j, zaposlen pri Turku, da mu je nekdo iz hleva odnese] lepo rujavo suknjo, vredno 1200 D. V suknji je bila tudi denarnica s 30 Din ter pločevinasta cigaretna doza. Brezposelim mesarski pomočnik France K. je nedavno v neki gostilni predložil ponarejeno potrdilo mesarice Jerice Putri-hove za nakup raznega blaga in obleke. V trgovini so mu nasedli in mu res izročili zahtevano blago. Skoda znaša 700 Din. Včeraj se je na križišču Resljeve in Sv. Petra ceste pripetila manjša nesreča. Kolar Anton rtauptman iz Dola se je zaletel v voz posestnika Mihe P ar šina. Padel je pod voz ter se poškodoval na nogah in na desnem komolcu, pa tudi kolo je bilo močno poškodovano. Originalen cigao je Valentin Lovakovic. Včeraj ponoči je zaspal na Gosposvetski cesti. Okoli 2. ga je zbudil stražnik Andrej V. Cigan je vstal ter godrnjaje odšel. Pol ure kasneje je prijavil na kolodvoru višjemu stražniku, da ga je stražnik V .okradel, češ, da mu je vzel 1000 Din. Seveda so se na stražnici ciganu smejali, toda mož je venomer zatrjeval, da je bil ekraden. Seveda si je tatvino izmislil, kajti na policiji so ugotovili, da so ga šele dan popreie izpustili in da je imel pri sebi samo 120 Din. Cigan je moraj nazaj v zapor. Zdaj pravi, da je tisočak najbrž izgubil. Na Resljevi cesti so se včeraj ponoči sprli delavci radi nekega dekleta. Maks F. je med pretepom spodtaknil Ferdinanda R., tako da je ta padel m skoro nezavesten obležal. Ko se je zbudil, je presenečen ugotovil, da je izgubil listnico, v kateri je imel 900 Din gotovine. Osumil je tatvine Maksa, katerega je policija preiskala, toda denarja ni našla pri njem. Trgovcu Ladu Preskarju je bilo 2. t. m. iz veže na Sv. Petra cesti 14 ukradeno kolo znamke »Brunneli«, vredno 1500 Din. Ml BLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22-765, BerUn 13.5025, Bruselj 7.89*26, Budimpešta 9.8855, Curih 1094.4 — 1097-4 (1065.9), Dunaj 792.29 _ 795.29 (793.79), London 275.18, Neenitarni odfbor za ustavno reformo, cla sestavi končno formulacijo določb ustavine reforme. Večinske stra-nike so skflenil>e, dni se mona ustavma reforma čompred spravni skozi porlairnent Soc?iaTmi de-imoilcratii so oirJcizorlH vliad*o na to, dia mora pred dnusiim čitanjem pciprav-fti vse, taiko da bo obema sikni'p'mama jasno, kakšen končni rezniiltat d in občSno, drugod pa rh bodio posjtaA^Iielli oMrnslki on?an»i. Angleški lordi proti obnovi diplomatskih Jnošajev z Rusijo Na šefi lordske zbornice je bil sprejet predlog, da je obnova diplomatskih odnašajev z Rusijo v sedanjem trenutku nezaže- IJena London, 5. decembra- Na včerajšnji seji lordske zbornice je govoril lord Birken-head o ruski revolucionarni propagandi in predlagal ,naj zbornica izjavi, da je obnova diplomatskih odnošajev z Rusijo v sedanjem trenutku nezaželjena. Zahteval je tudi, naj vlada poroča o tej zadevi. V imenu vlade je izjavil lord Thomson, da je hotela vlada obnoviti diplomatske od-nošaje z Rusijo čim prej in istočasno zavarovati angleške interese ne samo v Angliji, temveč po vsem svetu. Viada je hotela rta ta način utrditi svetovni mir in podpreti razvoj angleške trgovine. Vlada se je postavila na stališče, da bi se ne smeli prekiniti diplomatski odnošaji z Rusijo. Politika odklonitve diplomatskih odnošajev, ker se niso mogle sprejeti ruske obljube, je bila politika obupa. To stanje bi moralo na ta način trajati večno. Poslaniki niso še bili imenovani, ker sovjetska v/ada še ni dala zagotovila glede na propagando. Angleška vlada se ne bo nikdar odrekla pravici, da nastopi z vsemi sredstvi proti inozemski subverzivni propagandi, naj se ta pojavi od kjerkoli. Nato je vprašal lord Brentford vlado, ali bo v primeru, da se bo protiangleška propaganda nadaljevala, izgnan ruski poslanik. Thomson je odgovoril, da se bo to zgodilo, ako bo Rusija vodila protiangleško propagando. Lord Birkenhead ie nato vprašal: ^Vštevši 3. internaciionalo?« Thomson je pritrdil in nadaljeval, da noče vzbuditi vtisa, da se bo propaganda nehala na ču- dežen način. To se glede na c^rsaiuzacijo tretje internacijonaJe ne more zgoditi. Na očitke, da je Anglija obnovila diplomatske stike z državo, kjer se godijo povsem neutemeljene eksekucije in krutosti, je Thomson odgovoril, da vlada sicer obžaluje eksekucije in krutosti, vendar pa je mnenja, da bo obnova diplomatskih odnošajev z Rusijo omilila sistem eksekncij in krutosti, ki se še izvajajo v Rusiji. Meni, da je v najboljšem interesu Anglije, ako obnovi diplomatske odnosa je z Rusijo, ktr je neobhodno potrebno za svetovni mir. Liberalec lord Reading je odobril vladno politiko, ki jo je označil za zdravo in v korist svetovnega miru. Govornik bi rad videl, da bi že biH imenovani poslaniki in se sklenil definitivni sporazum o bodočih odnošajih. Nadškof canterburvški je opozoril vlado na stališče sovjetske vlade do krščanstva in do drugih verstev. Nadalje je nadškof omenil, da ie sovjetska vlada prenehala zadnje čase s flagrantnlmi kršitvami elementarnih principov pravice. Končno je nadškof canterburvški izrazij mnenje, da bo obnova diplomatskih odnošajev z Rusijo olajšala položaj religioznega ruskega ljudstva, ako bo Anglija z običajnimi diplomatskimi sredstvi intervenirala v tej smeri. Nato je zbornica z 43 glasovi proti 2\ sprejela Birkenheadov predlog, da je obnova diplomatskih odnošajev z Rusijo v sedanjem trenutku nezaleliena. ■ U ■ '. m m Strm d »SLOVENSKI NARODc, dne 5. deoeirzhna 1929 4rv 2j 0 Priđe! v \ elesenzacija! Pride! Mena tto mesece* Raketni polet na luno. Fresničene tisočletne sanje eloTettvi Tenorist Banovec v Ameriki Banovčevi koncerti očarali ameriško pdMfcb — Btnovec priredi več mednarodiiih in f&gotŠonmmUk koncertov Chtcago, 17. novembra. Svetozar Banovec, tenorist ljubljanske opere, se mudi že tretji mesec na koncertni turneji v Zedinjenih državah ameriških, kjer prireja izredno uspele koncerte. Do-sedaj je absolviral 10 uspelih koncertov po raznih večjih in manjših mestlj. Vse časopisje, tako američko - jusoslovensko, tudi slovansko ter angleško poudarja, da ie Banovec resnično pravi pevec - umetnik, kakTSnih je bilo malo pred nJim. Pridobil it je že veliko prijateljev in veliko popularnost In med drugfcn bo absolviral tudi več intemacijonamlh koncertov. Kakor čujemo, bo moral psvec radi prevelike zaposlenosti zaprositi za podaljšanje bivanja v Ameriki- Nedvomno je bil njegov koncert v Običaju 6. oktobra v veliki »Pilsen Sokol dvoranic pravj triurni in publika je bila očarana nad njegovim izvajanjem- Cleveland-ska »Enakopravnost« poroča o tem izvrstno uspelem koncertu takole: »Že pred prihodom £. Svetozarja Banovca, prvega tenorista ljubljanske opere, v Ameriko, so nekateri ameriški slovenski Usti priobčili nekaj člankov, v katerih sc je poudarjalo, da je Svetozar Banovec pevec, ki v resnici zasluži to ime. Kdor je bil navzoč na koncertu, ki ga je priredil Svetozar Banovec bodisi v Mihvaukee, Wau-Veganu, ali v Ohicagu, je moral priznati, da je Banovec pevec, kakršnih imamo Slovenci bodisi tukaj v Ameriki ali v stari domovini malo, zelo malo. Koncert, katerega je priredil v C.ncagu 6. oktobra popoldne v dvorani Pilsen So* kol, ie bil v resnici umetniški brez vsakega pretiravanja v izvajanju, pa najsibo arije iz oper, slovenske ali pa hrvatske narodne pesmi. Program koncerta v Ohicagu je bil zek> obširen. Vseboval je 5 slovenskih umetniških pesmi, arije iz oper >Tosca«, »Marta«. »Rigoletto«, 8 slovenskih in 4 Hrvatske narodne pesmi- Že takoj pri prvi pesmi »Tiha luna jasno sije« le osvojil ob* činstvo s svojim ljubkim glasom in ravno tako tudi s svojim neprisiljenim nastopom. Pokazal je takoj, da je umetnik in navzoči so to tudi pokazali z aplavzom, s katerim so ga prisilili, da je moral pesem ponoviti-In to ie bilo skozi ves program In ponoviti j« moral mnoge pesmi. Interpretacija slovenskih narodnih pesnu je bila v resnici izraz mehko čuteče slovenske duše, kar se ie najbolj pokazalo v pesmi »Gor čez jezero«* katero J s moral ponoviti in v pesmi »Ko so fantje proti vasi šli< in ravno tako tudi v 'arvatski narodni »Brate, Što si tužan«. V splošnem je priznal vsakdo, ki je bil na koncertu, da ie bil to umetniški koncert prve vrste. Želeti ie le, da bi imeli priliko še večkrat se udeležiti enakega koncerta. Tega koncerta se ie udeležilo tudi precej-šnie število Hrvatov, članov pevskega zbora »Zora«, k! je eden na boljših hrvatskih pevskih zborov v Ameriki in tudi precej Srbov, katere je tako navdušil, da so šli takoj na delo in aranžirali zanj koncert 1 decembra t. 1- popoldne na jiržni strani mesta Chicaga, v mestnem avditoriju b» pričeli tudi že z oglašanjem. Ravno tako so tudi v teku priprave za koncert v enem čika Škili gledališč za splošno internacionalno publiko in ne samo za kako posamezno narodnost. K uspehu teta koncerta bo največ pripomoglo de stvo, da hoče »Chicago Daily Tribune«, največji in najvplivnejši dnevnik Caicaga in sploh srednjega zapada Amerike, angažirati Svetozarja Banovca za celo sezono, da bi nastopal na radio-oddai-* ni postaji »\VGNs. Na tej radlo-oddajni postaji je namreč nastopil 4. oktobra popoldne in ko je upravitelj slišal njegov glas. mu je takoj predložil pogodbo, s katero bi bil angažiran za celo sezono in sedaj se vršijo Dogajanja. Upravitelj je izjavil, da tako krasnega liričnega tenorja, ki bi prišel tako z lahkoto do višine, še ni čul. Upati je, da Banovec priredi vsaj v večjih slovenskih naselbinah koncerte, da bomo Ju-gosloveni poslušali domačega pevca- Odvisno je pa od nas samih, ako se bomo zavzeli za to in tudi nekoliko sami pripomogli. Nepobitno dejstvo ie, da je g. Svetozar Banovec pevec - umetnik, ki po vsei pravici zasluži ime »prvi tenor ljubljanske o spre« In zasluži tudi, da rojaki posetljo njegove koncerte, kjerkoli jih priredi. Udeležha na koncertu 6- oktobra je bila nepričakovano lepa, večja kot je marsikateri pričakoval. Uspeh ie bi! torej v vseh ozirih lep.« Tako s'ovenska »Enakopravnost«. Poleg nje pa so prinesli o tem koncertu tudi hrvatski, češki in angleški listi zelo Laskave ocene in odkrito priznavajo, da je Banovec pevec, kakršnega še ni bilo med njimi. In v resnici, kdor ga enkrat čuje, bi ga poslušaj še in še- Ljudje hodijo na stotine milj daleč, da ga ponovno čujejo. Banovec zanje triumfe s svojimi nastopi kot nobeden pred njim in najbrže tudi za nJim ne. Ker je Banovec dosegel tako lepe uspehe, so se zanj zainteresirali tudi naši bratje Srbi, osobito pa Hrvatje, ki so skupno s Slovenci pokrenili akcijo, da priredi Banovec tudi nekaj hrvatskih oziroma Jusosjo-venskih koncertov ter tako pred ameriškim svetom pokale, da imamo Jugoslo-veni tudi svoje izvrstne pevce umetnike, ki so sposobni stopiti pred internacijonalni forum. — F. E. Za celibat uradnic ali proti Društvu brezposelnih absolventov — Onim« ki so za ocUbot oSHelfic _ To vprašanje je treba rešiti potom kompromisa 26 Na vas članek št. 20 pod rubriko »Za eelibat uradnic ali proti« si vam dovoljujem dati dober nasvet, na podlagi katerega bo brezposelnim absolventom jcrniiu pomagano. Pisec članka naj sestavi iu predlasa zakonodajnemu svetu v -Beogradu, ali še bolje Društvu narodov v Ženevi, da se zopet vzpostavi načelo starih Špartancev, ki so takoj po porodu izpostavljali slabotna ali s ilbo rojena bitja, seveda s spremembo, da se mora takoj izpostaviti vsako no-vonveno žensko bitje, ki po piščevih izvajanjih nima pravice do življenskega obstoja, četudi si ga hoče pridobiti s poštenim delom. Ako bi tak zakon ne bil izvedljiv, naj skuSa doseči, da bodo v bodoče vsi zakonski pari, katerim se rodi dete ženskega spola, brezpogojno kaznovani, ker se Z vsakim novorojenim ženskim bitjem poveča konkurenca živilenskega obstoja moč* nejšega spola. Glede piščeve opazke, da si dijak v Soli Ie s težavo pridobi dobro oceno, med tem ko deklice z lahkoto obvladajo vse predmete, prosim gospode profesorje in učitelje, da se izjavijo. aH jim je pri ocenah meroda:no dejstvo, da je učenka »ženskega spola« aH pa njena marljivost in talent Oospodu piscu Selim veliko uspeha pri sestavi novih zakonov, svetujem mu pa obenem, da si v bodoče dobro premisli, p redno pfše v ttstih slične duhovitosti, kot v navedenem članku, iz katerega se razvidi vsa njegova inteligenca, ki je najbrž tudi vzrok njegove brezposelnosti. Mia P- 37 Kakor se brati sedaj državne uradnice — je že skrajno podlo. Vprašam vse one, ki so proti poročenim drž. uslužbenkam, ali ima viš. drž. uslužbenca žena, ki je bila morda služkinja, natakarica Itd- — kaj več izobrazbe za vzgojo mladm* kot služkinja uatelBee? Vestna žena deta z veserjera v šoH te doma ta ne misli na popoldansko spanje, temveč gre rale pravočasno spat, da z novimi tnoemi nadaljuje započeto dela Ne misli na gledališče, kino, costUno, veselice in plese, kot njena kolegica neporočena, oziroma žene netiradnioe- Niti ne meša glav poročenim možem kot neporočena koleginja. — Vprašam tudi dotično vzorno ženo, kam gre, kadar je v blagoslovljenem stanju, da ne dela doma in na cesti pohujšanja? — Ali pošlje ta čas otroke (6-letne) na letovanje? Mislim, da tega otrok ne zapazi samo na učiteljici v šoli, temveč še bolj doma. Učiteljica se zna kolikor toKko primemo obleči — da ne pomij šuje malih. Dalje vprašam celibatarje, če jim ie znano, da mož poročene uradnice ne prejema draginjskih doklad za ženo — in žena ne pokojnine po možu — ker si io zasluži sama kot neporočena uradnica. Kaj pa žene-vdove, ki prejemajo mastne pokojnine, čeravno niso delale nič za državo? — Delali so le njihovi možje. Kje so te študirale, da večkrat prejemajo ve£:o pokojnino nego uradnica s 30 službenimi leti? Samec bi si vzel služkinjo, ako bi dobival 150 Din draginjske doklade vn morda še za nezakonske otroke. Poglejmo, koliko je vpotoojenih mož, M imajo poleg pokojnine še mastne plače pri drugem delodajalcu. Ali ne bi hotel odstopiti tega onim, ki so brezposelni? Tu je krivica! Seve, tega oni ne vidijo- Mnogo je godrnjačev, katerim je vsaka ura v uradu odveč. Nasprotno pa se trgajo za plačane nadure. Tn je mnogo p ros trn mest. Zakaj pa tu ne velja načelo: Slnai samo enemu gospodarju? Svetovala bi pa vsem onim nesrečnim državnim uslužbenkam, kf morajo ostati pred in po porodu doma, naj plačajo ta čas odsotnosti suplentko, da ne bo ravno radi tega razburjenosti Mnogokrat si vzame tudi mož dopust, češ, žena, — mati, mi je zbolela. Kaj pa porečete k temu? Kdor pa ni za delo, — naj se ga brez usmiljenja zapodi, pa najsi bo neporočena aH poročena državna uradnica. Dete samo za zabavo ne rodi sadu. 26 Razfične polemike v -Slovenskem Narodu« so tudi meni potisnile pero v roko, dastravno me osebno ne tangiraio. UOte* liica sem, neporočena in se iz raznih razlogov tudi ne bom poročili. Govorim popolnoma objektivno na podlagi izkušenj, ki sem si j ti pridobila tekom službenih let Imela sem priliko službovati na loli, kjer so bile moje tovarilice poročene. Složno so izvrievaie z vso resnostjo m ljubeznijo do dece, saj so se znale vživeti v otroško pstho; razumele so skrb in želje staršev m uživale pri Dudeh ugled. Da bi bila učiteljica, ki Je v blagoslovljenem stanju, otrokom v pohujšanje, kakor trdi bivša državna uradnica, je nerazumljivo in zveni čudno iz ust Žene — matere- Otroci prvih razredov ne razumejo skrivnosti narave. Nepokvarjeni in čustveno vzgo:eni otroci bodo učiteljico kljub temu spoštovali in si ne bodo dovoljevali izustiti podobne opazke. 2 moralnega vidika ni ovir za možitev učiteljic. Važnejše je pri tem socialno vprašanje. Učiteljica se more poročiti le stanu primerno in to so večinoma uradniki. Njih plača ne odgovarja eksistenčnemu minimu in ne morejo si ustvariti lastnega doma, če jim izvoljenka ne pomaga s tem, da že poročena izvršuje poklic. Gotovo je vsaka žena bolj gospodinja in bi jo veselilo posvetiti se samo domu. Večina učiteljic in uradnic službuje, ker so primorane, da se izognejo bedi- Morali bi proučiti vsak posamezen primer in reducirati one, ki ne vršijo službe iz potrebe. V vpoštev bj prišle tudi hčere bogatašev, ki jim je z doto mogoče najti moža, oziroma ki lahko pomagajo v domači Mši- Ali se naj uboge učiteljice in uradnice odpovedo rodbinski sreči? Ce pa nevestno vršijo službo, naj jih nadzorniki predlaga'o »a redukcijo. Najbolje bi bilo, da se to vprašanje reši na podlagi kompromisa. N. K. Razburljiv prizor Llubljan^,, 5. decembra. Kriz*sče Resijeve in Sentpeterske ceste je v nočnih urah pogosto posoriice divja* skih prizorov. Med huronskim kričanjem se pretepajo pijani ponočnjaki, ljudje odpirajo okna in se po pravici zgražajo. Sooči okoli 10. je pripodila gruča delavcev proti Zmajskemu mostu delavca, ki se je pred mostom ustavil in zasledovalce milo prosil, naj ga puste pri miru, ker ni nikomur storil nič zalega. — Kje imaš revolver? so kričaSi nanj. — Kakšen revolver? Jaz sem brez revolverja! — Laze*! Sem revolver! — Lepo vas prosim, pustfte me pri miru! — A tako, ti nas imaš za norca! še enkrat, daj revolver! — Pa če vam rečem, da ga nimam! Delavci so ga začeli obdelavatj s pestmi in suvati z nogami. S Sentpeterske ceste se je tedaj pripodil mlad fant, odrinil je napadalce in skočil napadencu, ki so ga Imeli v sredi, zadaj na hrbet Podrl ga je na tla in ga začel suvati s pestmi po glavi. Ostali so se ga. ležečega po dolgem na hrbtu tsiotako lotili Oni. Id Je delavca podrl na tla« Je vstal in ga začel z desno nogo, obuto v težak, okovan čevelj, z vso silo suvati naravnost v glava — Jezus, Marija! se je začulo stokanje. V kratkem se je zbralo v bližini precej pasantov, izmed katerih pa se nf nihče upal posredovati. — Skandal I Sredi ceste ga bodo ubili! — Saj bi skočfi med nje, a prav lahko me zabodejo 4o smrti. Napadenec je med tem nepremično obležal Napadalci so mu obrnili vse žepe in natšli pri njem le cigaretno dozo. — Do smrti si gai se je začni klic Glavnega napadalca je prijel tovariš za roko m ga odvede! v bližnjo gostilno, kamor so počasi med preklinjanjem odšli tudi ostali Napadenec je ležal v nezavesti, doklej niso pr&li pasanti in ga predramih. Iz široke rane nad desnim očesom mu je curljala kri. Opera Repertoar. Predstavi bosta v operi. Petek, 6. deembra: Ob 15. »Janezek* Nosan -ček«. Miklavževa prireditev. Mladinska predstava. — Ob 30. uri »Strahovi«. B. Jutri popoldne se vrši mladinska predstava »Janezek-No&anček* izven abonma. Zvečer ob 8. ud M Ibsena sStrahovi« z ga Vero, ga Neffatovo ter gg. Levarjem, Debevcom m Kraljem. Predstava, ki jo režira ga- Marija Vera, se vrSi za B abonma. V sobota se poje Pueeinijevs »Tosca« z ga Z. Vilf*nBuldog< za sedem nabojev. Dva naboja sta bila izstreljena. Tako 6e je glasilo policijsko poročilo, ki je tudi omenjalo, da je imel izvošček rjavega konja in da je s Krekovega trga krenil na Zmajski moet, od tu pe zavil na Resljevo cesto. V resnici se je odigrala v vozu nenavadna tragedija. Železniški uslužbenec Peter Camernik se je ustrelil 0 tragediji imo zvedeli naslednje podrobnosti. Peter Camernik, rojen 18M, oženjen in oče treh otrok, je bil zaposlen pri državni Železnici na Zidanem mostu kot pomožni progovni delavec. Pred dobrim mesecem je pa nenadoma odšel z doma, prepustil ženo in otroke bedi ter izginil brez sledu. Pozneje se je vrnil na delo, toda k ženi se ni hotel vrniti. Pred tremi ali štirimi dnevi je prišel Camernik v Ljubljano. Dvignii je bil menda svojo mesečno plačo ter pričel z denarjem kolovrati ti od gostilne do gostilne. Kmalu sta se mu pridružili tudi dve ženski, s katerima je menda vse tri dni popival po mestu. Tako tudi v torek. V^ela trojica je ves dan vesel jačila, na Dolenjski cesti so menda obrali vse gostilne, najeli so tudi izvoščka ter se ž njim vozili po mestu. Okoli pol 19. Opera v Beogradu, Gradcu in Beograjska opera je prazna in tudi resna drama ne zanima dovolj občinstva. Edino opereta 5e potegne in ljudske igre se dobro izplačujejo. >Kriza, križal« javkajo upravitelji, režiserji, pevci in igralci. V Beogradu do prevrata sploh niso imeli redne opere. Do vojne so le včasih uprizorili kako operno en ode janko. Vzlic enajstletnemu naporu, da bi beograjski publiki vzbudili Lato ljubezen za opero, ki jo trna za ljudsko, zlasti srbsko zgodovinsko in narodno dramo ter za francosko burko, beograjska opers hira. Res je, da je produktivnost velikanskega beograjskega opernega aparata v primeri z malim ljubljanskim čudno majhna, toda umetniška kvaliteta nekaterih beograjskih opernih predstav je prav dobra in eo nekatere uprizoritve naravnost sijajne. Morda je vzrok nezadostnega zanimanja sestava repertoarja, ki je beograjski publiki, zs to umetniško stroko Se premalo vzgojeni, previsok in pretežak. Mogoče bi bil uspešnejši lažji, melodični repertoar, zlasti pa bi menda vlekle komične opere starejše in novejše dobe ... Te dni s em bila na predstavi Beotho-venovega »Fidelia«. Predstava je bila prav dobra, pevci in pevke odlični: žaludova, Holodkov, Knittl, Gjungjenac, Pisarevič, s gledališče — prazno. Dasi je »Fidelio« za Beograd čisto nova opera in se je vršila šele prva repriza, torej sploh druga predstava! Enake so razmere v Gradcu. Te dal je pisal dirigent Kabasta v >Tageeposri< o vVeinbergerjevi operi >Svanda dndakc, ki jo je pravkar pripravljal: »Ako tudi ta noviteta v Gradcu ne bo zanimala, potem bom moral pritrditi onim, ki zatrjujejo, da zanimanje tukajšnjega prebivalstva za opero izginevat. Torej tudi v Gradcu imajo operno krizo. Gledali5ki kritik iste »Tagespost©< je pisal naslednji dan: »Operi kot umetniSki vrsti so peli že pred leti nagrobni eo. Kot zadnjega rešitelja eo klicah* senco Hftndelovo- V Gottingenu in Hallu so začeli v velikem slogu zbujati mrtvece (t j. £e pozabljene stare opere). Toda namesto teme je napočila jutranja zarjs. In ta zarja bo živela, doftler bodo imeu glasbeniki tako krasne domisleke, kakršen je ?&vauda duclak«. In kritik dr. W. H. konstatuje, da je ta opera sijajna ter je dosegla izreden uspeh. Iz Gradca pa mi poroča tudi prijateljica: »Za Svando vlada tu veliko navdušenje, — vedno razprodana hiša . . •< Zanimivo ]?., da je tudi v Gradcu med solisti najboljši Vrag, ki ga poje basist Mefnl, kakor v Ljubljani basist Križaj. V Gradcu je torej >Švanda poživil zamirajoče zanimanja publike. VpraSanj«* je le: za kako dolgo? — V Gradcu so namreč pred par leti morali opero popolnoma opustiti in so jo nato nanovo uvedli. Kahaatove besede, da propade v Gradcu malone vsaka operna noviteta, so značilne . . . >Graska opera ima nekaj prav dobrih solistov (zlasti dva izvrstna basista. Tischa in Meinla), izvrsten orkester in lepo opremo; vendar se kvalitetno z ljubljansko oporo ne more primerjati. Mala Ljubljana ima boljšo opero, kakor veliki Gradec Pred dnevi sem bila v operi in sera slišala >Marto<. Naravnost začudena sem ugo* tovila, da je bila nase »Marta? za 50% boljša, daei je v Gradcu pela Weeel-Pola. Pri nas tako živahno sliko na trgu so tu uiočuo črtali in ji vzeli ves efekt Slika pri kolo- se Je pripeljala vesela družba pred magi-trau Najprej so se usta vin" in se pomenili, kam ta krenili. Domenili so se, da posetijo "?e n*-ko znano gostilno in nadaljevali so vožnjo. Vsi trije so bili prav Zidane volje. Camorni-kovi spremljevalki pač nista slutili, da ima kavalir samomorilne namene. Ko je \z~ vošček vozil preko Vodnikovega trga, je nenadoma počil strel in takoj mu je sledil drugi. Camernik se je uatrelil v srce. Ženaki sta se tako prestrašili, da ata molče obsedeli v kočiji. IzvosČek* Id ni slutil, kakSna tragedija se je odigrala v njegovi kočiji, je mirno vozil dalje. Sele os /.majskem mostu sta si ženski od strahu toliko opomogli, da je ena zaklicala izvošČku: Petji te takoj ▼ bolnico, Camernik ae je ustrelil !< Izvošček ni vedel sla se zeosica šali tli govori resnica Ko pa ie je ozrl, je prese' nečen ugotovil da govori resnico. Pognal je konja xo zapeljal pred bolnico. Camernik je bil težko ranjen, hropel je io vtdeti je bilo, da mu ni več pomoči. Io resi Ko so ga prenesli na kirurgićni oddelek deželne bolnice, je že med prenosom um/L Izvoscek je obrnil in se vrnil v mesto. Ena Ca mernikov i h spremljevalk je takoj izginila brez sledu, druga je bila pa tako prestrašena, da sploh ni mogla govoriti. Gamernikovo truplo so takoj prenesli v mrtvašnico. Policija poizveduje, kdo je vrgel samokres na cesto. Morda ga je vrgel iz voza sam Camernik, ni pa tudi izključeno, de ga je vrgla ena njegovih spremljevalk. Ne* srečnega moža torej ne bo mogoče razno vati. ker je v mestu streljal in tudi orožnega Usta mu ne bodo mogla vzeti vratih bi Sla neopazeoo mimo, ako bi ne vedela zanjo. V Ljubljani je bila odlična. Sce-nerija je tu krasna, orkester izvrsten, notranje režije pa skoraj nič ter je sploh ansambl druge ali celo tretje vrste. Zato je tukaj teater vedno prazen 1 Drugače je z grafiko opereto. Videla sem »Wiener BluU: silno prijetna, sladka glasba, a prav nič zastarela. Tu imajo izvrstne sile za opereto: tenor sicer ni tako lep, kakor ljubljanski, ali zelo simpatičen pevec je. Diva pa je lepa in tudi prava pevka. Nad vse pa je drugi par: snbretka in njen perU nor. Humoma, simpatična in lahkotna sta oba. Tako se ljubljanska opereta z grafiko niti od daleč ne ds primerjati . . .< Tako mi poroča prijateljica. Ako torej primerjamo Ljubljano z Beogradom in Grad. cem ter uvezujemo vse, moramo vendarle reči: lahko smo zadovoljni. Malo nas je, s smo ljudi 1 Reporter ca. (Bel esmea KOLEDAR Danes: Četrtek. 5- decembra 1929, katoličani: Saba, pravoslavni: 22. novembra, PiMmon. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Strahovi D. (V opera. gledsJUcnJ Kino Madcs: Scampoio. Kino Ideal: Zablode. Kino Ljubljanski dvor: Ljubezni blazen- Miklavževi večeri: Sokol I na Taboru* Popoldne za dec o, zvečer za odrasle. Ljubljanski Sokol v Narodnem domu: popoldne za deco. zvečer za odrasle. Jadranov plesni in Miklavžev večer v Delavski zbormcL Miklavžev večer Atene ob 17. v Kazini. Miklavževi večeri v gostilnah Kolezija in pri Mraku na Rfmsld cesrJ (SK Jadran). DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakar-čič. Sv. Jakoba trs- — Sokolska župa Uabijana- Žapcu odborov a seja In zbor drustvenin načelnikov, sklicana za nedeljo dne 8. decembra 1929, se ne vrši in se odgodi z Istim dnevnim redom na poznejši čas. O tem se obvešča tem potom vsa društva naše lope. Zdravo! 2opno stareSmstvo. — Metokolesarski klub »Ilirija« javlja vsem dirkačem, kateri so v leto&nji sezoni pri klubskih, medklubekih in prvenstvenih dirkah dosegli uspehe, da je razdelitveni seznam kolajn in diklom Ze sestavljen, ter bo ieti interesiranim dirkačem na vpogled v soboto dne 7. I m. v kavarni pri Slonu od pol 7. do pol 8. ure zvečer. V svhro eventualnih reklamacij se vsi dirkači nujno vabijo, da pridejo vpogledat ta seznam, ker bi se na poznejše reklamacije ne moglo oei-rati. Upravni odbor. — S. K. Ilirija (kazenska in plavalna sekcija). Članice hazenske in plavalne sekcije se naprošajo, da se z>£kse danes ob 18. v khrbeki sobi kavarne »Evrope« v svrho razgovora o mikla\ zevem večeru. Vafcno, zato prosim točno in vse. — Tajnik I. — S. K. Ilirija (vsem sekcijam). Odbor S. K. Ilirije opozarja članstvo vseh sekcij, da se vrši vsakoletno običajno miklavze-vanjc letos v soboto 7. t. m. ob 20. uri v areni Narodnega doma. Odbor vabi celokupno članstvo, da poseti ta večer v čim večjem številu. Privedite s seboj svojce in druge nsSe pri j stelje. Dolžnost vsakega člana je, da pridno agitira zs ta večer. — Odbor SK. Ilirije. 25 Štev >70 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 5. deembra 1539 Stran I Dnevne vesti. — Cankarjev spomenik na Vrhniki. Na dopis g. dr- Vurnika v »Slovencu« 30- novembra t. I. sporoča odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki sledeč: a) Odbor ni v nikaki zvezi s člankom v »Slovencu« od 26. novembra t. 1. »Kakšen nai bo Cankarjev spomenik«, b) Ni se še tudi končno-veljavno odločil za noben osnutek, torej se mu v tem oziru ne more očitati ničesar; zato gospodje le ne preveč nestrpnosti-c) Prostor za spomenik ie edini poleg posojilnice t* j. med trgom in stavbo; kajti da bi ga smeli postaviti pred »Črni orel« na križišče državne jn okrajne ceste, kjer je že sedaj radi ostrega ovinka (kateri bi se s tem za 5 m poostril oziroma stesnll) promet otežkočen, Je popolnoma izključeno. Že stavba »Crni orel« sama leži preveč na cesti. Na deželi so drugačna vozila in vožnje kakor v mestih. Le mislimo si, kako bi ta ovinek odpelal gozdar s 15 m ali celo daljšimi hlodi. Negomoče; ali bo prevrnil spomenik ali pa poide s konii v izložbo trgovine Malavašič. Tu se mora vsaka še tako idealna zamisel umakniti kruti realnosti. »Baraka stoji pred prostorom« to Je zavijanje, kajti g- dopisniku Je dobro znano, da se ista odstrani, kakor tudi drevie, tako da bo prostor popolnoma izstopil. Glede skladišča (prosimo, ne hleva) za prostorom Je pa treba ozadje primerno zasaditi ali zazidati- Prostor je gotovo na najlepšem in najbolj prometnem če že ne na najbolj primernejšem kraju, kar pa mu manjka mu morajo pač dodati umetniki. — Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu. Za češkoslovaškega poslanika v Beogradu bo imenovan šet prezkliia zu~ nanjega ministrstva, bivši poslanik v To-kiiu dr. Josef Švagrovskv. Poslaništae posle prevzame najbrž šele spomladi. Ta čas bo vodil češkoslovaško poslaništvo v Beogradu kot charge d' affaires dr. Lev Vokač- — Hrvatski planinci na Sveti gori. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo 8. t m. za svoje člane skupni izlet na Sveto goro. — Kongres slovanskih geografov ki etnograf ov. V maju prihodnjega leta se bo vršil v Beogradu kongres slovanskih geografov in etnografov- V Beogradu je že sestavljen odbor, ki zbira gradivo za kongres* Med drugimi publikacijami bo izdana rudi knjiga o Jugoslaviji. Beograjski Usti zaatevajo, naj s* še pred kongresom postavi spomenik Jovanu Cviiiću, ki je prvi sprožil misel kongresov slovanskih geografov in etnografov. _ Novi listi. V Osijeku začne v kratkem izhajati nov dnevnik, ki bo pisal strogo v jugoslovenskem duhu in v smislu položaja po 6. januarju. Ustanovitelji novega lista nameravajo kupiti tiskarno »Srpske štamparije*, ki je zaradi likvidacije na pTodaj. Tudi v Vinfkovcih ustanavljajo nov Jist, ki bo širil idejo popolnega narodnega edinsiva v duhu položaja po 6. januarju. V Novem Sadu sta sačela izhajati dva lista in sicer dnevnik »Otadžbina« in tednik »Slovo«. Oba izhajata v cirilici. — Spomenik Stjepanu Radiću ▼ Križev. cih. Občinski svet v Križevcih je imel v soboto sejo, na kateri je razpravljal med drugim tudi o spomeniku Stjepanu Radiću. Odbor za postavitev spomenika je že dvignil 60.000 Din, ki jih je votirala svojčas mestna občina, sedanji občinski svet je pa sklenil zahtevati od odbora ta denar nazaj. Umetniškemu oddelku prosvetnega ministrstva pošljejo osnutek Radičevega spomenike na vpogled. — I. tromesečje so zaključile včeraj ljubljanske in ostale srednje šole v Slove-nijL Dopoldne so prejeli dijaki tozadevne šolske dokaze. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države boli ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Mariboru in Zagrebu 14, v Ljubljani 12, v Skoplju 0 stopinj. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 766 mm, temperatura je znašala 9.4- — Marmornata miza sultana Abdui Ha-mida v Sarajevu? Sarajevski »Jutarnji List« poroča, da hrani tamošnji trgovec In gostilničar G. Hrasky krasno marmorno mizo, za katero je baje nekoč sedel in srebaj turško kavo mogočni otomanski sultan Abdul Hamid- Miza, kateri pa manjkajo noge, je prekrasen mozaik iz najpestrej-ših ploščic, krase io pa tudi arabski stihi. Baje je mizo v Albaniii kupil neki avstrijski častnik, ki se je z avtomobilom ponesrečil pri Donem Vakufu. Od njegove rodbine jo je kupil Hraskv. Sarajevski arheolog; so prepričani, da gre za redko zgodovinsko umetnino. Saralevski reis-ul-ulema Čauševič je prevel arabske stihe, iz katerih se da posneti, da je bila miza res last Abdula Hamida, turškega vladarja v 14. stoletju. Zdi se, da je bila mi«a nekoč tudi okovana z zlatom ter okrašena z dragulji-Seveda pa o zlatu in draguIUh ni duha ne sluha. — Obsodba Mariborčana pred državnim sodiščem v Beograda. Pred državnim sodiščem za zaščito države sta se te dni zagovarjala zaradi prevratnih dejani Kari in Elizabeta Ledinek iz Velikega Boča pri Mariboru. Kari Ledinek je bil obsojen na 5 let težke ječe, njegova žena je bila pa oproščena. — Strašen zločin, V Mirkovem pri Vin-kovcih na Hrvatskem je bil te dni odkrit strašen zločin. Ko je neki pastir odšel s paše k vodnjaku, ki leži med Jankovci in Vinkovci, da napoji živino, je na dnu vodnjaka zagledal človeško truplo. Ves prestrašen je tekel v selo, kjer je zadevo prijavil orožnikom. Utopljenca so potegnili iz vodrraka Ugotovili so, da gre za 13-letne-ga svinjskega pastirja Rada Korica fcz Bosanske Dubice, ki je služil pri posesinici Jovankj Perišič. Dečka je neznan zločinec napadel in ga s sekiro udaril sedemkrat po glavi- Da prikrije zločin, je truplo vrgel v vodnjak. Fant je bil zelo priden in 1 miren Bil je edina opora materi in •nla> šemu brstu, za katera ie vestno skrbel. Zato je njegova tragična smrt vzbudila splošno sočutje. — Zopet uboj v Slovenskih goricah. V nedeljo je bil v Trnovcih pri Sv. Bolien-ku v Slovenskih goricah med pretepom ubit 20-Ietni alapec Franc Petrovčlč iz Geruncev. Ustrelil ga je posestnikov sin Franc Kocmut. Petrovčlča so težko ranjenega prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je pa v torek podlegel poškodbam- Ubijalec >e pobegnil, vendar so mu orožniki že na sledu. — V Veličevi gostilni v Borovcih Je posestnikov sin France Majcen sunil med prepirom z nožem 19~letnega Janeza Bezjaka v prsa in ga preoe5 nevarno ranil- Sestanek vrseh z*cjdb$eačib Loub-Hančank in Unhljaočanov je za MJJclarvžev večer dtJ veseli ffflm- Ljubezni blazen in to oh 4., ^7., HS., 9. uri. Tel. 2730. Kino Ljubljanski dvor — Velik požar na hrvatsko-sJovenski meji. V selu Doljani ob slovensko-hrvatski meji je te dni izbruhnil velik požar pri posestniku Marku Smiljaniću. Ogen> je uničil hišo in deloma tudi gospodarska poslopja. Z velikim naporom so vaščani ogenj pogasili. Škoda znaša okoli 250000 Din. Ogenj je bil podtaknjen, toda požigalca še niso izsledili« — Strahovito neurje nad Most ari em. V torek zvečer je divjalo nad Mostaretn strahovito neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Med nevihto se je namreč utrgal oblak in nastala Je velika poplava. Treskalo in grmelo ie kakor na sodnji dan. Med prebivalstvom ie zavladala nepopisna panika, ki se je še povečala, ko :e bilo vse mesto nenadoma v temi. Treščilo je namreč v elektrarno. Cez eno uro se je nevinta že polegla. Iz MnMiane —lj Glasbena Matica v Parizu. Župan dr. Dinko Puc je prejel iz Pariza naslednjo brzojavko: »Slovenska pesem je po Glasbeni Matici dvignila sloves bele Ljubljane. — Dr. Ravnihar, dr. Pretnar.« —lj Opozorilo davkoplačevalcem. V zmi-slu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list št 75/26, opozarja davčna uprava, da je razpored pridobnine za davčno leto 1929 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času cd 9 decembra do vštetega 16. decembra 1929 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/LI, soba št- 7. Vsi davčni zavezanci pa bodo 6 ugotovljeni davčni osnov in o odmerjenem davku še posebe obveščeni s plačilnimi nalogi. Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva pre:ema dotičnega plačilnega naloga. _U Mestni magistrat opaža, da mani posestniki zanemarjajo in ne vzdržujejo v redu streSnih odtokov, žlebov, snegolovov, odpadnih cevi, peskolovoev in odtočnih kanalov in da se strežne vode prosto razlivajo po hodnikih in cestiščih. — Vsi posestniki se v smislu § 54 stavbnega reda za Ljubljano in pa v smislu cestno-policijekega reda pozivajo, da takoj in še pred zimo urede strešne odtoke v smislu predpisov. — Proti vsem posestnikom, ki bi pozivu ne ustregli, se bo kazensko postopalo. Gg oficirji Manufaktura zahtevajte neobvezen obisk naših pot nikov. Oni vam bodo radi pokazala lepo izbiro kamgaroa v predpisanih-barv ah za vse vrste uniform. Šelenburgova stev. 4 Rekordov kreditni sistem —lj Poljanski nasip ima £*• sedaj, po dograjenih mestnih hišah, vprav vaške isz-svetijavo, pa tudi ; nw vaško pot ob Ljubljanici. Oboje bi mes-^.a ob&na lnhko dala malo modernizira*'. DeiavMjr, elektrike in peska ima mestna ob3'op dovolj. Kar letite se, boste videli, da pojde. —lj Zidarska dela r decembru. Stavbna sezona se pri nas običa «"> neha koncem novembra; letos imamo aa»rkra! izjemo! Danes je 5. decembra, pa so pr: par novih stavbah v mestu še zaposle*/ ."»lnz t-sarjH* t.*-di zidarji, težaki, ki mešajp malto in opekarne, ki dovajajo žgano op*v> za zidovj« in strehe. Zunaj pa najl*r-5e vreme najprijetneje dan. Zato bo zdaj pr*d zimo marši-katera barska, vila in itia pod streho, ki bi sicer morala čakati tople pomladi. _lj b pritličnih stanovanj — trgovski lokali. Čim bolj izginja v stanovanjskem zakonu rubrika >Zašcita srednjih m nižjih slojev«, — po maju je že itax v c ne bo! — tembolj izginjajo ob prometnih ulicah — pritlična stanovanja. Hišni posestniki prezidava jo dan zs dnem ta stanovanja v trgovske lokale, ker jim, seveda, »veg nesejo« ;n naj si je še laka zakrtn.i in temna >luknja« jo gospodar odda za vi£j« najemnino, n^o mu io je donaialo pritlično stanov\ni> Iz množice prošenj pri an^u za stavbno dovoljenje za take praeiduf* »o »»iaptao^e pritličnih prostorov se vidi, Kako ti pr««»tari zadnjih pel let v I«jun.;af, *J in»* do dni izginjajo in če pojde 'ako i&prej, ue b> ▼ petih ali desetih lf>.ia \ Ljubljani nob* ne hiše več s pritličnim ry mgJNS —lj V Lattermanovem drevoreda so pričeli te dni mestni vrtnarski delavci podirati stare trhle kostanje, ki iih bodo nadomestili z mladim drevjem. Nekateri teh starih orjakov so stari od 50 do 100 let. — »Šumi, šumi čez skalo slap! -..« Tam dob* pri stari cukrarnl, bai tam, kjer so L 1915 prenehali s poglobitvijo Ljubljanlčaie struge se dviga več meter visokih skal, čez katere se peni ob narasli Ljubljanici glasno šumeč slap in opozarja mimoidoče, da se je ondi ustavil tisti agJežki »bager«, ki je ril v strugo in metal iz nje kamenje, zdrobljene skale In pesek. Ondi je bila is pred leti položena kot bližnjica čez vodo lesena brv za pešce, pa je potem izginila. Ali bi se ne dala ta brv znova postaviti? —lj Barake so IzglnMe s Friškovca. Ta kolikor toliko idiličen predmestni kotiček je, kakor smo že nedavno omenili, malo-dane ves zazidan. Zdaj bi bila nujna potreba, da se uredita oba noćnika od Kette -Murnove ceste do križišča Metelkove ulice ter 2. prehod pri Razingerju m Maistrovi ulici. Ker so zadnje dni stare podrtije medvojnih barak odstranili, bo Friškovec po novem letu tudi že lahko reprezentiral del modernega predmestja. Posestniki vil imajo pa tudi nekaj smisla za lepoto! —lj Zeppelinov polet okrog sveta. Jutri predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice premijere senzacijonalnega tilma, ki ga je snimala Ufa ob priliki Zeppellnovega poleta okrog sveta. Predočuje nam v krasnih in zanimivih slikah vse etape grandijoz-nega poleta preko Nemčije, Ru*»je, Japonske, Amerike in povratek v Evropo. Premi jera bo v petek ob 14.80; nadaljne predstave v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 11 uri dopoldne. Radi senzacijonalne snovi bo film občinstvo nedvomno zelo zanimal. —lj Pojasnile. Šivilja Slavka M., o katere pustolovščinah smo poročali, ni identična s šiviljo Slavko Mislej, hčerko železničarja Ivana Misleja, stanujooega v Mostah, Vodnikova ulica 11. —lj Miklavževa prireditev jutri ob 15 v Opernem gledališču. Opozarjamo, da so cene znižane dramske. V igri Janezek-Nosanček je za Miklavžev nastop prirejena nova scena. Miklavž bo otroke nagovoril. Po nagovoru ee bo vršilo obdarovanje. Obdarovani bodo vsi navzoči otroci, posebne pozornosti pa bo deležnih 20 do 24 otrok iz zavetišča. Pri predstavi sodeluje poleg dramskega ansambla godba dravake divizije in balet Prireditev bo za otroke veliko presenečenje, ker bo prva te vrste v Ljubljani. —Ij Dramatizacijo Tolstojevega romana Vstajenje uprizori v nedeljo 8. t- m. v palači delavske zbornice del- oder Svobode. Režijo vodi B. Kreft. Preproda:a vstopnic pri Strokovni komisiji in v knjižnici Prosvetnega odseka. —U Odbor TK Skala sporoča svojemu članstvu, da danes odpade redno predavanje v klubovem lokalu. Naslednje predavanje bo v torek 10. t. m. ob 20. v mali dvorani Kazine. Predava dr. Tuma o triglavski steni. Poživljamo vse člane, posebno plezalce, da se predavanja polnoštevilno udeleže. —1 Soča. V soboto 7. t. predavanje ob pol 21. uri. Predava g. prof. dr. Vinko Sa-rabon. —Ij DržavuJ vpokojenci se opozarjajo na občni zbor »Društva vpokojenih javnih nameščencev za. Slovenijo v Liubljani<, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. t- m. v salonu restavracle »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Začetek ob četrt na 11. dopoldne. Ker je ta izredni občni zbor sklican radi mogočnega porasta članstva, pred vsem v svrho Izpremembe imena društva in društvenih pravil, oboje potrebno za mogočno, enotno organizacijo, ki jo vsi vpokojenci želijo, — vabimo tudi vpokojence nečlane, da se v svrao informacije udeležijo tega pomembnega zborovanja. —lj Plesna vaja Ljubljanskega Sokola se vrši 7- t m. ob 8 zv- v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste). 691/a —I j Društvo »Dom slepih« v Ljubljani (prej »KuTatoriJ slepcev«) vabi svoje člane v četrtek 12. decembra ob 5- uri popoldne v magistratno posvetovalnico na svoj izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: volitev odbora po novih društvenih pravilih. — Odbor. 692/n Radioprogram Radio-Ljubljana Četrtek, 5. decembra. 13.30; Iz današnjih dnevnikov; 17JO: Koncert laufio-orkestra; 18.30: Portreti iz svetovne literature (6V. R. Tomioec); 19: Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel j; 19 JO: Tedenski pregled; 20: Miklvžev večer; 30.30: Reproducirana glasba; 21: Koncert radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 6. decembra 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 1730: Koncert radio-orkestrs: 18.30: Nekaj zanimivosti o Angliji m Angležih, ing. Zupančič; 19: Gospodinjska ura, gdč. Krekova; 1930: Italijanščine, pouč. dr. Leben; 20: Predavanje o glasbenih listih II., dr. A- Doliner; 20.30: Večer arij, poje gdč. Mezetova; 21.15: Koncert radio-orkestra; 22: Časovne napoved in poročila, napoved programa as naslednji dan; 22: Morsejevi znaki, predava g. Povše. lili 1 TI ■ H ' iti. ' p . tsec in stanoviten ie parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit, Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila/ je blago in čisto ter polepiava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo izdatno in to vsied njegove izredne kvalitete. cftldo ELI DA ^ec^ NEPOBOLJŠLJIVA — Žc zopet račun od Šivilje? Misli* ti bi morala tudi na slabe Čase, draga ženica. — Saj sem mislila in zato sem na* ročila še dežni plašč. Odgovor finančne direkcije na javno vprašanje •V »Slovenskem Narodu« z dne 29. nov. štev. 274 zahtevajo starši učiteljskih vo-lonterjev, ki so bili pozneje sprejeti v državno službo, pojasnila, kdaj dobe le-ti nagrade za enoletno brezplačno poučevanje. Take nagrade jim more priznati le ministrstvo prosvete po predlogih pristojnih prosvetnih inšpektorjev. Nai oddelek za državno računovodstvo in proračun jih pač preodkazuje potom podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, ako gredo iz kreditov državnega proračuna, toda finančna uprava kot taka pa nima prav nobene ingerence na podelitev teh nagrad, kar naj izvolijo bivši učitelji - volonterji in njihovi starši blagohotno uvaževatl Kadar bomo dobili naloge za izplačilo te vrste, jih pa bomo sigurno nemudoma izvršili. Finančna direkcija v LjuhHanl. Kronski vpokojenci Bliža se Božič in Novo leta Običajno se ob tem času človeštvo spominja ponižanih in razržaljenih. Zal, da so med temi tudi kronski vpokojenci. Mnenja smo sicer, da njim ne gre vloga beraških prosilcev, ko bi jim vendar po v normalnih časih izdanih zakonih pristojala pravica zahtevati prejemke, s katerimi se da primerno živeti. Pa če tudi nočemo biti preskromni, vendar tudi nimamo namena biti vsiijivi. Smo preveč patrijoti, da ne bi uvaževali težkih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja naša država. Hvalimo boga, da se je sedaj našla krepka roka, ki je posegla v neurejene prilike našega državnega gospodarstva m je s tem vsaj onemogočila kvarno delovanje onih elementov, ki so še uničevali tisto, kar ie naša država ob danih razmerah mogla nuditi Imamo vtis, da se sedaj vendar more shajati z rednimi dohodki, to se pravi, da smo v položaju, da lahko krijemo vse ono, kar država neizogibno potrebuje za svoj obstoj — tudi iz lastnih sredstev. Vsa čast in občudovanje v prvi vrsti Nj. VeL kralju in vsem ostalim visokim činiteljem, katerih jekleni volji in smotreui delavnosti se je posrečila ta ugodna sprememba položaja Za izpolnitev državnih neizogibnosti je ie radi njihovega delovanja ustvarjena potrebna podlaga. K tem neizogibnostim pa spada po našem skromnem mnenju vendar tudi dolžnost države da se oddolži onim narodnim delavcem, ki so še pred ustanovitvijo države pripravljali tla za narodno svobodo in ujedinjenje. Med te narodne delavce pa je treba brez vsakega dvoma prištevati tudi one slovanske narodne uradnike, ki so'bfli pod tulim žezlom vedno zapostavljeni baš zaradi tega, ker so ostali zvesti narodni ideji in ker so s svojim delovanjem v uradu in izven nJega ohranjevali med širokimi sloji ljudstva slovansko nacijonalno zavest Med te bivše nacijonal-ne uradnike pa je prištevati najmanj 90% na jugoslovenskem teritoriju Še sedaj živečih kronskih vpokojencev. Saj Je popolnoma naravno, da so se iz naše države izselili po ogromni večini le oni vpokojeinci, ki ne čutijo z nami to katere vleče njihova narodna zavest k soro-jakom, ki so Izven naše države. Ti pa. ki so ostali pri nas, dasi ne čutijo z nami. so gotovo le v taki manjšini, da se pri rešitvi vprašanja izenačenja naših prejemkov pač ni mogoče v naio škodo na nje sklicevati 2e po naravi stvari same morejo biti taki tuji ljudje le izredne Izjeme, ko take uradnike pri nas le za lržujejo izjemni rodbinski ali gospodarski oziri Z neprestanim odlašanjem končne in pravične ureditve gmotnega položaja kronskih vpokojencev se toiej v bistvu zadene le zaslužne narodne avce, tem bolj zaslužne, ker so oni delad v težkih časili, v ia^*h, ko je bila na-a a.iroanost še v skrajni nevarnosti! S tem pa se ža!i najzvestej-še služabnike doiiov.'.ie. Prezre pa, Ja se s tem tudi pušča v nemar jako vaze? vzgoin* moment za i.iaščajoče poki i h: >a ni'iče ne more Su iihat da inaaj*d 'ja| : ifani narasi jju r.a narodna vzgd* Ritere *m » b« l deležni mi stari narodni borci in katera nas je vzpodbujala in nam dajala zanesljivo moralno oporo, da smo mogil vztrajati v najhujših bojih. Če vidijo naši mladiči, da se zaslužnim narodnim delavcem ob času ljihove onemoglosti in starosti ne nudi niti najpotrebnejšega, potem se pač ne bomo smeli čuditi, če opazimo pn njih namcs:o vedno jatje narodne zavesti in narodnega idea.izma — mlačnost v narodnih ozirih in gol materija-lizem! Saj slabi dejanski zgledi si'oeje učinkujejo, kakor še tako '.epe na\du?eval-ne besede! Pravočasna pomoč itak že redkim vrstam kronskih vpokojencev torej ne bo bistveno škodovala državni blagajni, veliko več pa bi moglo državi sKodovjti še nadaljnje preziranje prizadetih nacijcmaaun veteranov z ozirom na slab zgled nehva-ležnosti naraščajočemu rodu! £a primemo zboljšanje uasega voh Zaja torej ne govore samo argumenti srca, temveč tudi argumenti razuma — državni Interesi Kronski vpokojenec ZVEZDOSLOVKA Med popularnim predavanjem o astronomiji pojasni profesor, da se imenuje Veliki Medved, oddaljen to» liko in toliko tisoč svetlobnih let od zemlje, latinsko »ursa«, da je torej pravzaprav Medvedka. — Presenečeni poslušalec se nagne k sosedu, rekoč: — Neverjetno, da more kaj takega ugotoviti na tako veliko razdaljo! 8 Strati 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dine 5. decembra 1929 cei (Pricilet — Moja gospodarica, gospa de Chajitoize, mi je naročila povedati vam, da m-e smete pozabiti, da se morate jutri izseliti, kar pridejo dedavci. Tole vilo podero. Tu torej me morete ostati. Zbogom, gospa. Delavec je odšel. Magdalena de Vauraes ni odgovorila, Izpila je čašo bridkosti do dna iin mislila je, da je najhujše že pretrpela. Pa se je zmotila. Osamljeni vrt je nenadoma oživei. Odhajali so vsi, ki so se udeležbi dražbe. Uslužbenci prevoznega zavoda so odvažali prodano pohištvo. bi vsa ta pisana množica se je živahno pogovarjala in smejala. Magdalena je slišala, kako je nekdo zatrjeval: — To domovamje bi se ne smelo več imenovati grad Hetres-'Pourpres. temveč grad bede. — Grad bede! — je ponovila Magdalena de VaiiLnes. Zaklenila je vrata za seboj rn si za-tisnila ušesa, da bi ne slišala te strašne pogrebne pesmi. Kmalu so glasovi v daljavi utihnili. Vse se je zxielo mrtvo, kakor je biila mrtva sreča žene, včeraj še bogate, lM>ljeme, spoštovane. Magdalena je začela razmišljati. Ni imela poguma misJiti na bodočnost, ki jo je čakala, in morda se je baš zato za-tefcla znova v preteklost. Videla je zopet leta srečne mladosti. Omožila se je bila zelo dofaro. Bila je kraljica one višje pariške družbe, kateri se preprosto ljudstvo klanja misleč, da je neka posebna rasa. Udeleževala se je vseh svečanosti v razkošnih dekoltiranih oblekah. Vrat so ji krasili najlepši biseri. Dragulji so se lesketali na vseh njenih prstih. Zdelo se je, da podlegajo njenim čarom moški in ženske. Klanjali so se ji kakor vladarici. Da, bila je še več. Bila je ena onih redkih žen, ki vladajo •moškim srcem. Zadostovalo je namigniti, pa so že klečali pred njo. Nekateri so se celo usmrtMi. ker jih ni hotela osrečiti. Te tragedije so se ji zdele listi v vencu njene slave. Vpletla jih je v venec in nadaljevala svojo zmagovito pot. Toda ta pot je bila žal posuta s trnjem. Magdalena je bila tako nespametna, da je podlegila vplivu Landry Viirfa in od tistega dne je bila zvesta svojemu ljuboku. Znova je preživljala poedine faze tega tajnega, pregrešnega razmerja. Dokler je bil bankir de Vaulnes živ, si je moral baron Viirf pomagati z zvijačo, da se ie mogel sestajati z ženo, v katero se jc bil do uš n zaljubil. Magdalena ga je čakala noč za nočjo v isti vili. kdcr je zdaj obujala spomine. V Parizu se je lahko brez skrbi sestajala z njim. tu v Gliaponvalu pa ni šlo tako lahko. Zato je šinila baronu v slavo srečna misel, hoditi k ljubici po tajnem rovu, ki je bil izkopan pod zemljo, še predno je bil grad sezidan. Po tem rovu se je plazil pod okriljem noči k svoji ljubici. Magdalena je živela takrat samo za ljubavno opojnost. Sladki trenutki v baronovem naročju so ji bili vse na svetu. Skozi vratca, skrita v leseni steni, je prihajal baron Viirf. Magdalena je nepremično zrla na vratca in oči so se ji iskrile. — Če bi zsdaj prišel ... če bi prišel, bi ga ne sprejela z radostnim klicem. — je raamiSljala. Zdaj bi mu ne dovolila piti z mojih usten ljubavne opojnosti. Ce bi se ta podlež vrnil, bi planila nanj in zabrusila bi mu v obraz, da ga v dno duše preziram. Dala bi . . . Magdalena je ostrmela in prehlodela, kajti baron Vurf se je nenadoma pojavil. Vrata tajnega hodnika so zaškripala in nevidna roka jih je odprla. Na temnem ozadju se je prikazala visoka moška postava. Drhteč po vsem telesu je mlada vdova mislila, da halucinira. Zakrila si je obraz z rokami, toda radovednost je premagala grozo m tako se je znova ozrla na tajna vratca. In tedaj je spoznala, da se ne moti. Pred ntjo je staJ baron Landrv Vfirf. II. Nizza v vrtincu karnevala Razburjenje in ogorčenje, ki je glodalo ves dan srce nesrečne Magdalene de Vaulnes. je bik) izpodkopalo njene moči. Stala je nepremično, kakor okame-nela, in iz njenih velikih, žametastih oči je odsevala blaznost. G'as j! je zastal v gnhi. Pogled na nesrečno vdovo je bil pretresljiv. Toda baron Viirf, prikazen, prišed-ša po tajnem hodniku, po katerem je hodil baron na sestanke, se menda ni ustrašil tega pogleda. Zaprl je tajna vratca, razprostrl roke in stopil k presenečeni ljubici, kakor da se ni nič zgodilo. Zdelo se je. da ga nesreča ni potrla. Ohranil je bil vse vrline rokoborca, pripravljenega vsak hip olaniti oa nasprotnika. Samo nekaj srebrnih niik v črni bradi je pričalo, da tudi njega tarejo skrbi. Toda njegova Krepisa postava ni več anponirala ženi, ki ga jc malo prej preklinjala. V hipu, ko je hotel baron objeti Magdaleno de Vaulnss. se mu je spretno umaknila. Ir. v silni jeiz se ji 'e razvezal jezik. — Proč. . . Nočem te več videti! — je zakričala srdito. Landrv Vurf kaj takega ni pričakoval. Zdrnzil se je in stisnil pesti, kakor d* hoče ljubico udariti. Malo je raanj-ka'o, da je ni udaril. V zadnjem hipu se je premagal, stopil je korak nazaj in odgovoril: — Preveliko krivico mi delaš. Magdalena. Nimaš pravice tezK* se name, & mani pa prezirati me. Vem, zakaj se jeziš. Vem pa tudi, da irraš krasen spomin. Pozabila si, da si mi sama dovoli a zaupat' tvoj denar soglasnemu Ivanu Kantemiru. Tvojega zaupanja torej nisem zlorabil. In zdaj ne uvd:im, zakaj me take ne gostoljubno sprejemaš, ko sem moral prehoditi tako dolgo pot. da bi te zopet videl. — Zares! — je pripomnila Magdalena ironično. — Oba sva žrtvi tega lopova. Skupna nesreča bi naju morala zbližati, ne pa odtujiti. Spametuj se. draga moja. — Ne računaj s tem, Landrv. če si (hotel ubiti najino ljubezen, se ti je v polni meri posrečilo. Nimam več družabnega položaja, ne premoženja, ne gradu ... in k sreči . . . tudi ljubčka ne. To telo, katero si tolikokrat objemal, te ustnice, katere si tolikokrat po-iljubljal, bi rada očistila, ker me je •sram . . . Da, sram me je, da sem se ndajala strahopetcu! — Magdalena! — Bila sem pripravljena odpustiti ti vse drugo, samo tega ne, da si me v nesreči zapustil. Ko se je v temeljih omajano poslopje podrlo, sem bila sama, čisto sama. Zaman sem te klicala v prečutih nočeh. Ni te bik>. Nisem ti mogla potožiti svojega gorja. In kolikokrat sem mislila, da se v zatajenem gnevu in srdu za-tf fin imartu hrop^inJm.. Ne vetrn, 'kaj me za'đtržuiie, dia bi s© ne zatekla v saimiastain. — Ti... Kila bi posta&a reck?v«ntioa?... Smešno! — je dejafl Viirf. — Ne žaili me. — To ni moj manen, Maigdiailena. Še na onasel mi ne pride žaSJfei te, če tli sve-tiutfem, da se natje zapOši husdTJou nego bogu. Kankoli storiš, nikoli ne "boš podobna sveteci^ srtojeoi nad ctftairjenrt, pač pa demonu, usrvainjenemu i«n poslanicami na svet, da pogubi uiboge mošfice. Tviote oči ne obetajo zamam nrasftalde, tvoje ustnice ne vnabijo zamiau, tvofte teflo ni zaman podobno tdesn Venere, del z nožem Rudolfa Scheera. ■ 7animivo pismo Kumunski list »Dimineata*! jc dobil tc dni zanimivo pismo bivšega zločin* ca, ki je bil obsojen zaradi tatvine na 5 let ječe. Ko je odsedel kazen, m je zopet lotil krojaške obrti. Pismo je tako zanimivo, da je vredno seznaniti se z njim. Glasi se: Jaz, Georg Berhan. po poklicu kri* jač, obsojen na 5 let ječe, vam moram sporočiti, da nc morem ostati v naši dragi domovini, za katero sem se boril kot vojak, kajti za vsako večjo tatvino aretirajo mene in me vtaknejo v pri* iskovalni zapor. \Tcdavno sem hil are* tiran in sedel sem dolrio v preiskoval* nem zaporu, ker sem bi osumljen, da sem ukradel 5 milijonov lejev. Izkazalo se jc seveda, da še daleč nisem milijo* nar, temveč siromašen krojač, ki ima pač smolo, da gre vsaka večja tatvina na njegov račun. Vem, da ljudje kra« de jo dan za dnem, toda Čim gre za mi* Iijonske tatvine, osumijo mene. čeprav je dobro znano, da se vozijo z avto* mobili vsi, ki znajo nakrasti milijone. Objavite to pismo, da ne bo nepotreb* nih preiskav, ker sem že sit zločinske* ga poklica. Nemci se selijo iz Rusije Prvi transport nemških izseljencev je prispel iz Rusije na iatiško - rusko obmejno postajo Silupe v soboto dopoldne. V posebnem vlaku je bilo 260 odraslih in 60 otrok. Latiški Rdeči križ je vse nemške izseljence na kolodvoru pogostil. Sploh so šM latiški uradi Nemcem v vsakem pogledu na roko. Pripravljeni so bili zdravniki, da bi nudili bolnim izseljencem prvo pomoč. Drugi transport, v katerem je bilo 600 izseljencev, je prispe! v nedeljo zvečer, tretji pa včeraj. Stanje nemških izseljencev ni tako obupno ,kakor se govori. Oblečeni so dobro in tudi z živih za potovanje so bili dobro preskrbljeni. Dekleta nosijo klobuke, kar je čudno, kajti v Rusiji ni kmečkih deklet, ki bi hodile v klobukih. Na vprašanje, če so jim ruske oblasti delale sitnosti, so izseljenci odgovorili, da je šlo vse gladko in da ni bil nihče prikrajšan. Na pot so vzeli mnogo je-stvin, poleg tega so pa dobi U v Moskvi toliko kruha, da so ga imeli ves čas v izobilju. M O § A L pr-ašeik proti NAHODU Vas tafcoj reši tega z-Ia". Din 10.— Proizvaja: apoteka Mr. B A H O V E C, 109/L Ljubljana f Zobozdravnik dr. JVattce d*airločtc specijalist za zobne in ustne bolezni, se jc preselil v Pražakovo utlEco 15. III. nadstropje v pdjačo pokojninskega zavoda in spretjema od' 8.—10. jn od' 15. d)o 18. ure. OGLEJTE SI IZLOŽBO MATEK & MIKEŠ DALMATOJOVA 13 POLEG HOTELA ŠTRUKELJ (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■MBNM Vsaka beseda 5© ptr. Plača me lahko tadi v znamkah. Za odgovor znamko/ — Na vprašanja brez znamke ne ■i i ndeovariama* - Najmanj* oflo* IMu 5-—. —» ?t Premog tn DRVA oaijboljSe vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 M-L Inventar roebajiične delavnice se kupi. Ponudbe na oj:L odd. »Slov. Naroda« pod »huveata.t«. 3687 Drva - Premog - Koks pra družbi »KURIVO«, Dima-jska nesta 33. Javna skladišča. Telefon 3434. 107/r in GALOŠE sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR, Sv. Petra cesta 6. Frizerko la ondnlerko Velike tekale z inventarjem za kade o veletrgovino afli Wko ajvd, 10 in 5 tet stori, 16 pesti v-dsriki. Jepo sparjeaž, zelo dobri za vjpnego, prodam. Cena po dogovoru. Đkonomčia Tvrnjafle. 2702 Pristen med rta prodaj od 100 lag naprej, s posodo vred, po 17 Din kg pri Lepp Josip, mizar, pošta Selnica ob Dravi. 2630 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim tezlcocam želodca priporoča dr. G PiccolL lekarnar v Uuth Mani. S74- Božičnih Jelk potrebujemo večjo množino. Ponudbe na naslov Tripcanoević & Jeft&nović, Skopje. Objavljanj cenjenim damam, da ie moja, ieložba začasno odstranjesa vsled ceiotoe preured-itrve troovin v naitajajoči se ht&i! DeJa/vnica pa je žstotam. Se vljudno priporoča Stemberger - Reš, modistka, Dunajska cesta št 9, H. nad-, dvor. UVlafkutututni paph Hi a (Bit* ar— ytlodaja uptatta tSCoven*6tga flatedaf Žrebanje w državni razredni loteriji Dne 2. dec. t. L so bile naslednje pri nas kupljene srećke izžrebane: D« 500.— št 5.704, 5.755, 30.017. 40.549, 66.666, 66.667, 75.7S5. 99.914, 109.707, 109.758, 115.635, 120.124, 123.994. Za novo kolo bomo pravočasno odložili naročilnice. Sreoke pridejo v promet po 10. decembru. Zadružna hranilnica r. z. z o. z.f LtnVfena, Sv Petra cesta št, 10. — Za Fran Jeeeriek. — Za vo la inseraarf del Asu: Oton CbrJrtoL — Vsi v UaMJanL 85 645181 18