Leto !7Illt &tev. 13 Uublfana, nedelj® 16. fânuarga 1927 Pottntna oavšaHrana. Cena 3 Oin ^a lahaja ob 4. zjutraj, =a Stane mesečno Din 15 —; t» inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Uubliana, Knaflova ulica êtev. 5Д. Telefon itev. 72, ponoči tudi êtev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnIStvo: LJubljana, Prešernov» ulica št. s*. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleion št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» St. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu : Ljub-jana št. 11.84» - Praha čislo 78.180 Wien.Nr. 105. »4t. LJubljana, 15. januarja. Pričakovali smo. da se bo pršila agitacija za oblastne volitve vsaj v Sloveniji na način, ki je vreden samostojnega in zrelega naroda. Nadejali smo se. da bosta vsaj pri teb volitvah, ki dejansko niso za nobeno stranko eksistenčne važnosti, prevladala kot bojno sredstvo razum in pamet. Ne! Zopet je slovensko ljudstvo izročeno v eksploatacijo brezvestnih demagogov, ki se poslužujejo volilnoboj-nih metod, kakršne so bile v navadi pred vojno in kakršne so običajne pri politično nezavednih narodih. Priznati moramo, da od stranke gospoda Puclja baš nismo pričakovali najboljšega, ker od eiemerne politične gru-pacije, ki nima niti programatične niti moralne osnove, nihče ne sme upati »tvarnosti in dostojnosti. Tembolj smo presenečeni, da SLS. ki si lasti naslov formalne zastopnice slovenskega naroda, tudi sedaj ni krenila na boljšo in čednejšo pot. Dogodki zadnjih 7 let so bili dovolj dolgi, da bi se njeno vodstvo kaj naučilo in da bi iz svojih storjenih pogrešk izvajalo pravilne konsekven-ce. Kakor dosedaj še pri nobenih volitvah. se tudi danes SLS ne bori z «uma svitlim mečem,» ne tako, da bi se slovensko ljudstvo v volilni borbi politično vzgajalo in pripravljalo za politično zrelost. Na celi črti samo hujskanja in demagoška špekulacija na instinkte politično nezavednega ljudstva! Razpal jeva nje verske strasti po cerkvah, prižnicah in spovednicah. pretnje s hudičem in peklom, zloraba Slovenstva. regionalizma in separatizma, žga-njarsko psovanje, obrekovanje in podtikanje na sestankih SLS ter v njenih političnih in nepolitičnih glasilih, naj nadomestijo apel na trezno mišljenje Slovencev ter jim okrnejo oči in možgane, da 23. t. m. ne bodo sposobni izvrševati volilne dolžnosti po svojem lastnem prevdarku. Politika SLS je plod surovega, materialističnega pojmovanja življenja. Baš iz tega pojmovanja se je rodilo pri njej vse to, kar ji jemlje možnost politične velikopoteznosti in širokogrudnosti in kar SLS navzlic nedoslednemu taktiziranju ne more izpremeniti v moderno stranko. Kakor je klerikalno geslo: cMi sami in samo mi!» plod surovega, materija-lističnega pojmovanja življenja, prav takega rojstva je tudi klerikalna ideologija o klerikalni avtonomiji. Pri tem rojstvu ni bilo niti sence idealizma, niti sledu plemenite slovenske nacijonalne misli. Klerikalni politik-matematik je preračunal, da zasigura SLS in reakciji v Sloveniji nezlomljivo številčno moč zakonodajna avtonomija, v kateri bi bila vsaka manjšina in vsaka krepkejša individualnost v kali zadušena. To In samo to, da bi se petrlflcirala številčna moč sile. je napotilo in gnalo SLS v klerikalno-avtonomistični boj. O tem surovem, materialističnem pojmovanju življenja je pisal nedavno tega tudi «Slovenec». Razume se. da ga ni obsojal m pobijal pri SLS. ne v Sloveniji in v Ljubljani, pač pa v Beogradu, kar pa ne preprečuje, da je tudi samega sebe in SLS udaril po glavi. V članku «Nekateri pogoji politične moči SLS» je zapisal, da je ocenjevanje politične moči kot vrednote same po sebi oblika, v kateri se prikazuje «surovo, materijalistično pojmovanje življenja; kajti številčna premoč more obhajati naravnost orgije omalovaževanja manjšin, če so tudi najdragocenejši kulturni organizmi». Točno je to. kakor je tudi točno, da smo napredni Slovenci že desetletja v boju s klerikalizmom. predvsem radi tega, ker SLS neprestano in nestrpno povdarja samo moč svojega števila ter s tega stališča ogroža med Slovenci obstoj in napredek vsakega še tako kulturnega organizma, ki ni po godu srednjeveški reakciji ter ne prija političnim ciljem klerikalne številčne moči. Protest SDS proti razpustu Zbornice na trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Beograd, 15. januarja p. Po sklepu kluba SDS ]e posL <}r. Žerjav pri ministrskemu predsednika g. Uzanovlčn osebno vložil protest proti nezakonitemu razpustu ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. Vojaška vzgoja italijanske mladine Rim, 15. januarja- d. V smislu reorgani. »acije vojaške in policijske službe v Italiji je naloga fašistične milice, da pripravlja mladino za bodočo vojaško dobo. Letos do» bi kakih 100.000 mladeničev prvo vojaško Izobrazbo v 3658 tečajih. Ti pripravljalni tečaji so v glavnem prva stopnji vojaške priprave naroda. Uradni list objavlja od» bk. po katerem Imajo v prvi vrati skrbeti fašistične mladinske organizacije za mo. relno in telesno vzgojo mladine Vse dru» ge slične organizacije so prepovedane, iz» tzemši katoliške skavte- Uzunovič pripravlja izločitev radi-čevcev iz vlade Klerikalno koketiranje ni našlo pravega odmeva. — Razgovori z demokrati__Strah vlade pred nedeljskimi volitvami — Malomarnost vlade v fin. odboru. Beograd, 15. januarja p. čim bližje prihajajo oblastne volitve, tem nervoz-nejša postaja vlada. Splošno prepričanje je, da bo režim RR zadobii prihodnjo nedeljo težak udarec, ki ga bo strmoglavil. Tako je razumeti, da g. Uzunovič zadnje dni zopet na vse strani odpira vrata v vlado ter vabi poedine stranice, da bi pomagale rešiti radikale. Pred dvema dnevoma ie, kakor znano, ofernral klerikalcem, ki so takoj zagrabili za prst ter se živahno trudijo za obnovitev pogajanj z radikali. Dr. Korošec govori na svoiih shodih v iraj-blažjem tonu ter odkrito izjavlja svojo pripravljenost, da priskoči radikalom na pomoč. Navzlic temu so v radikal-skih krogih s skepso gledali na možnost koalicije RRK in kakor ie videti, sam g. Uzunovič vanjo ne verjame mno-go. Zato je po svojih posrednikih pričel zopet vabiti Demokratsko zajednico. in sicer na osnovi, da PO oblastnih volitvah izvagonira radičevce ter napravi novo koalicijo radikalov in demokratov. Posl. dr. Laza Markovič ie imel zadnje dni več zaupnih razgovorov z dr. Vojo Marinkovidem, dr. Ninčič pa je skušal dobiti zveze z SDS. N'ti DZ niti SDS pa o koaliciji z radikali, ki naj bi bila naslednik današnjega režima, nočeio ničesar slišati. Političnih dogodkov danes ni bilo. Polom Radičeve akcije v Dalmaciji tvori slej ko prei predmet živahnih komentarjev in naravno je, da narašča napetost v pričakovanju izida nedeljskih volitev. O tem so si politični krogi edini, da bo največii porast imela zaznamovati SDS. h kateri prehaiajo v mnogih kraiih i radičevci i radikali. Zelo mučna zadeva, ki pa le znova dokazuje popolno brezbrižnost režima. se je danes odigrala v fin. odboru. Tam se je imel razpravljati proračun ministrstva za kmetijstvo, toda ministra — sploh tii bilo blizu. Radikali so hoteli, da se mesto proračuna za poljedelstvo razpravlja enostavno proračun ministrstva za narodno zdravje. To pa je izzvalo upravičeno revolto med poslanci, ki se seveda morajo na posamezne proračune pripravati in jih prej preštudirati. Le sedanji vladni večini je. kakor izgleda, vseeno, kaj je na dnevnem redu. Ona ne odpre ust in slepo glasuje. Vsled odpora opozicije je morala biti seja fin. odbora preložena in vsled malomarnosti vlade ie zopet izgubljen dan v že itak silno kratko odmerjenem času za razpravo budžeta. Beograd. 15. januarja, p. Za popoldne je bila sklicana seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu ministrstva za poljedelstvo in vode. Ker pa poljedelskega ministra ni bilo k seji. je predsednik dr. Radonjič predlagal, nai odbor razpravlja o bud-žetu ministrstva za narodno zdravstvo, češ da je o njem razpravljala že dopoldne vladna večina! Davidovičevec dr. Voja Marinkovič je ostro protestiral in izjavil, da nikakoT ne gre. da je na dnevnem redu predmet, ki se pa na seji o njem ne razpravlja in mesto njega hoče razpravljati o drugi zadevi. Protestu so se pridružili tudi poslanci Ra-fajlovič. Demetrovič. dr. Svetislav Po-povič in Joca J o va no vid. Radikal Dušan Grgin je priznal, da ima nuncija prav. Končno je predsednik Radon:ič odgodil sejo do pondeljka popoldne. Na dnevnem redu te seje je raznrava o proračunu ministrstva za poljedelstvo in vode in ako bo dr/puščal čas tudi o ministrstvu za socijalno politiko. Vojaške priprave proti naši državi Pod italijanskim okriljem se pripravlja «revolucija» v Južni Srbiji — Italijani organizirajo albansko vojsko Beograd, 15. januarja, p. Današnja «Politika» poroča med drugim: Najnovejša poročila iz Tirane kažejo, da je Italija sistematično na delu, da dobro izrabi protektorat nad Albanijo tudi v 6vojem sovražnem nastopanju napram Jugoslaviji. Italijani, Bolgari in Albanci se nameravajo sistematično vreči na našo Južno Srbijo. Italijanom ne zadostuje samo to, da so postali pravi poveljniki makedonstvujuščih, ampak so se jim v zadnjem času stavili v službo celo Koeovari, to so člani kosovskega komiteja, za kar jim je dal poguma sam Ahmed beg Zogu. Takoj po podpisu tiranskega pakta je bil reorganiziran kosovski komite, ker Hasan Prištine z njegovo skupino ni več v Albaniji. Člani novega kosovskega komiteja so Avin Gilama, Šalih Hodža in Abdurahman Krosi. Vsi trije so najintimnejši prijatelji Ahmeda bega ter vsakodnevni gostje na italijanskem poslaništvu. Zadnje dneve je bilo opažati intimne sestanke imenovane trojice z italijanskim poslanikom in albanskim notranjim ministrom Muso Juko. Sedaj je tudi takorekoč že znano, čemu so bili vsi ti sestanki namenjeni. V Tirani se namreč splošno govori, da so napravili člani kosovskega komiteja v družbi z italijanskim predstavnikom v Albaniji cel načrt za akcijo med Arnavti v Južni Srbiji. Ta akcija se ima takoj pričeti. Tako bi se pripra-\ila istočasno z akcijo makedonstvujuščih tako težko pričakovana «revolucija» v naši Južni Srbiji. Kosovari so organizirali trojke, ki se bodo splazile na naše ozemlje in huj-skale Arnavte na upor prihodnjo pomlad. Tudi denar za ta pokret je dospel v Albanijo. Pripeljal ga je italijanski brod Brioni. Izkrcan je bil tajinstveno ponoči v prisotnosti osobja italijanskega poslaništva. Naslednji dan so se sestali v stanovanju barona Aloisija vsi trije člani izvršilnega odbora Kosovarjev. Zdi se, da so ob tej priliki prejeli prvi obrok obljubljene pomoči za prehod trojk na naše. ozemlje. Informirani krogi v Tiratii celo trdijo, da je prehajanje teh trojk v Južno Srbijo že pričelo. Tem govoricam lahko ророТота mirno verjamemo. Poleg tega je pričela Italija na osnovi pakta organizirati v Albaniji vojsko, kjer ustanavlja neke vrste najemniško vojsko. Šef te nove italijanske vojne misije general Camicia se že mudi v Tirani, odkoder odpotuje v Skader, da poseti tamkajšnje redne čete. Ni dolgo tudi odkar so se v Draču izkrcali ostali člani misije, ki jo tvori osem višjih italijanskih oficirjev. Češkoslovaški odgovor na italijanske spletke Nov pravilnik o voznih o!a:->avah Olajšave za železničarje in javne nameščence ostanejo neizce-menjene. — Energčna redukcija prostih kart. — Razširjenje sosveta za ureditev rečne plovitbe. Beograd, 15. januarja p. Prometni minister general Milosavljevič ie sprejel danes skupino novinarjev in jim podal naslednjo izjavo: Na četrtkovi seji min sveta se je razpravljalo o raznih zadevah prometnega ministrstva. Javnost zanima predvsem pravilnik o voznih oajšavah na železnicah in državnih parnikih. Po čl. 125 fin zakona za 1. 1926-27 ie dobil orometni minis er nalog, naj izdela pravilnik o voznih olajšavah v svrho štedenja v tej smer'. Ta člen fin. zakona ie bi' posledica prevelikega števila izdanih stalnih prostih kart Tako jih je bilo 1 1925 izdanih 2600, 1 1926 pa 2260 stalnih neže'ezničarskih m nad 60.000 osebnih, režijskih in d'ugih prostih železniških kart Posledica tega prevelikega števila kart je bila ogromna materijalna škoda za državo in protesti v iavnosti. Bivši prometni minister dr Jovannvič je že izdelal svoj pravilnik in ga predložil gospodarsko-flnančne-trrn odboru ministrov, a ga nato v zadnjem trenutkii zopet umaknil. Novi prometni minister general Mdosavijevič je v sporazumu s svojim prednikom predložil nov pravilnik, ki ga ie sedaj min. svet odobril. Novi pravilnik določa: 1.) V veliavi ostanejo vse vozne olajšave. ki |ih določajo razni zakoni in uredbe o prometnem osobju, invalidih, glavni kontroli, zaščiti delavcev in orožništvu ter olajšave za narodne poslance Ravno tako 2.) olajšave, ki so neobhodno potrebne ministrstvom za voino, za notranje zadeve in za finance ter za otroke železničarjev, ki se vozilo v šolo v drug kraj. Razen tega dobi vsak minister zase in za svoj kabinet po eno stalno orezplačno letno karto Vse ostale sta.ne brezDlačne karte se ukineio. 3.) Recipročne olajšave ki jih dobe naše in tuje prometne ustanove 4) Državni nameščenci, rezervni oficirji, upokojenci, diiaki, vojaki in gledališki igralci imajo deloma stalen, deloma na gotovo število voženj omejen 50 odstotni popust 5.) Poklicni novinarji, člani Jugosloven-skega novinarskîga druženja, ta vsaka redakcija dnevnikov dobe po eno legitimacijo s pravico do 75 odstotnega popusta. Uredništva perijod;čn:h listov, ki izhajajo vsal enkrat na teden, dobe priložnostne karte. Ukinja se diskrecijska pravica ministra, da dale stalne brezplačne karte po svoji uvidevnosti. Take karte se odslej Izdajajo le po odobrenju min. sveta na predlog prometnega ministra. Njih število se z novim pravilnikom zniža na 550. Vlada misli, da bo na ta način prištedlla na leto okrog 100 milijonov dinarjev. Oled« spremembe zakoni in naredb o rečni pkrrM določa H. 19. poseben posvetovalni odbor za rasprtvo vseh važnejših vprašanj, zlasti onih glede izboljšanja prometa in tarif. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu' se ie obrnila do ministra s prošnjo naj se ta sve» razširi s tem. da vsiop'jo vanj k"t člani po en preds avn:k trgovskih zbornic v Zagrebu Ljub'iani, Novem Sadu, Osijeku, Velikem Bečkereku in Sarajevu. Minister le sprejel ta predlog in obrazložil min. svetu, ki ga je tudi odobril. Odbor se sestaja vsake uri mesece. Končnn je prometni minister izjavil, da bo obveščal novinarje osebno o vseh važnejših zadevah svojega resora v svrho ustanovitve tesnejše zveze med ministrstvom in časopisjem. TARIFNI POPUST ZA IZVOZ CVETLIC IN ZELENJAVE V AVSTRIJO Beograd. 15. januarja p V veljavo je stopil 50 odstotni popust na železnicah za izvoz cvetlic m zelenjave iz Jugoslavije v Avstrije. Ta olajšava velja do nove tarife ki jo pripravlja prome no ministrstvo, in sicer le za izvoz tega blaga v Avstrijo. Churchillov sestanek z Mussolinijem Rim, 15. ianuarja os. Danes dopoldne ob 8.40 ie prispel iz Brindisija v Rim angleški zakladni kancelar Churchill v spremstvu svojih treh sinov in svojega osebnega tajnika. Churchill je takoj stopil v pripravljeni avtomobil ter se odpeljal na angleško poslaništvo. Churchill bo, kakor se poroča porabil svoj poset le za to, da si ogleda rimsko prestolico in njeno okolico. Ostal bo v Rimu največ teden dni. Njegovemu posetu v Rimu se ne sme pripisovati prevelike važnosti, vendar pa bi bilo kakor menijo v političnih krogih, netočno. da razgovori, ki iih bo imel z Mussolinijem in s finančnim ministrom Volpijem, nimajo nobenega pomena. Resnično je, da gre le za docela priiateliski in privatni poset. Ker je Churchillov poset popolnoma zasebnega značaja, ne bo prišlo do nobenih protokolaričnih formalitet in ceremonij. Znano je Ie to, da se bodo Mussolini in drugi člani fašistovske vlade udeležili banketa, ki ga bo dal angleški poslanik na čast Churchillu. Zločini podivjane ženske Blalystok, 15. ianuarja d. Oblastva so pri-prijela neko žensko, ki je, kakor sklepajo, zadnja leta umorila šestdeset otrok m iih sežgala. Ta ženska je sprejemala otroke v rejo in si dala za vsakega izplačati po 60 zlotov vnaprej. Ako so matere vprašale žen sko. kje le ni en o dete. H je odgovorila, da ie v dobrfcb rokah na deželi. Preiskav» te dognala. da se ta ženska plie Tydrlych hi da tH nikoli imela kakega vzgoievallšča. Ker otrok, kl .Hh le prevzela Tydrychova z denarjem, ni nikjer, sklepajo, da jih je morala spraviti 5 sveta in sežgali Politika Male an t an t c Praga, 15. januarja d. O potovanju grofa Bethlena v Rim piše oficijelna »Ceškoslo-venska Republika«: S pristojne rumunske slrani so zagotavljali Jugoslaviji, da ostane rumunska politika tudi po sklenitvi italijan-sko-albartske pogodbe v okviru Male antan-te. Ako piše »Daily Chronicle« o novi orientaciji češkoslovaške zunanje politike po sklenitvi pogodbe med Italijo in Albanijo, kaže s -tem. da ne pozna razmer v srednji Evropi in da le enostranska. Italijanskd-aib?nska pogodba nikrkor ni ustvarila položaja, ki bi zahteval novo orijentacijo politike Male antantei Gre le za svarilo, da čuva Mala antaiita še nadalje mir. v. duhu svrhe, za katero je bila ustanovljena. ostane neizpremenjena. »Tribuna«, ki dobiva svoje informacije v zunanjem ministrstvu piše: V naši najbližji soseščini se delajo poskusi, da bi s pomočjo Italije razbili Mak» antanto. Čeprav ni naša usoda tesno zvezana z obstojem Male antante, je vendar vprašanje madžarske mo narhije izredno važen problem za vso srednjo Evropo. Skušajo namreč obkoliti našega južnega zaveznika, zabiti klin od Jadrana do Severnega morja in razdvojiti, da bi mogli neovirano vladati. Na vseh koncih in krajih se pleto spletke. Zmagala bosta največje izkustvo in hladnokrvnost. Oboje pa ima v zadostni meri zunanji minister dr. Beneš, ki se je baš povrnil domov. Madžarska v zadregi Diplomatska posvetovanja v Budimpešti. — Zanimiv komentar k Bethlenovemu potovanju v Rim. Jugoslavijo in Madžarsko tudi razsodišča» pogodba. Z druge strani prihaja v poštev Italija, • katero je Madžarska že dolgo v tesnih prijateljskih odnošajih. Predvsem je na dnevnem redu konferenc, ki jih bo imel grol Bethlea v Rimu, vprašanje proste luke Madžarske v reškem pristanišču, potem pa tudi morebitna sklenitev trgovinske pogodbe s to državo. Nagel razvoj gospodarstva na Madžarskem zahteva tudi zopetni dostop do morja Dve pristanišči prihajata v poštev: Split in Reka. Ta poslednja rešitev bi bila za Madžarsko najbolj povoljna. Vendar , pa v rešitvi tega vprašanja v prilog Reki ni mogoče videti sovražnih naklepov proti Jugoslaviji; saj bo moralo iti madžarsko blago, namenjeno za Reko, preko njenega ozemlja. Končno piše «Pester Lloyd» tudi o glasovih, da misli Francija opustiti Malo antanto, ki da je precej ošibljena. Kot nadomestilo se Francija baje ozira po kombinaciji med Madžarsko in Poljsko in se trudi zbližati ti dve državi. List pravi, da ničesar ne vé o takih poskusih zbližanja med Madžarsko in Poljsko in pravi, da sploh ni vredno o tem govoriti, ker obstoja med njima že dolgo prisrčno prijateljsko razmerje. Budimpešta. 15. januarja, p. Ministrski predsednik Bcthlen je sprejel danes v daljši konferenci jugoslovenskega upravnika po-в1от Ješo Tadiča. Budimpešta. 15. januarja, s. Dosedanji madžarski poslanik v Beogradu Hory je davi dospel v Budimpešto. Tekom dopoldneva je imel večurno konferenco z zunanjim ministrom Valkom. Budimpešta, 15. januarja. L «Pester Lloyd» se bavi s pisanjem inozemekih listov o nameravanem potovanju grofa Bethlena v Rim. Najprej se sklicuje «Pester Lloyd» na nedavni članek ministrskega predsednika, v katerem pravi, da še ni prišel čas. da bi ee rešilo vprašanje monarhije na Madžarskem. Narod mora še potrpeti, da pride trenutek, ko bo lahko prosto izrazil svojo voljo o tej stvari. Potem omenja list nedavni govor državnega upravnika Horthyja na proslavi v Mohaču. kjer je odkritoerčno naglašal, da morajo postati odnošaji z Jugoslavijo boljši. Začela so se pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama, ki so ugodno [»otekala in je upati, da se bo v kratkem dosegel popoln sporazum v tej zadevi, in sicer za obe stranki. Posledica bi bila. kakor bi bilo želeti, da se potem sklene med Francoski katoličani odklanjajo diktaturo Vatikana V političnih zadevah hočejo imeti svobodo. — Težki očitki na naslov vatikanskega glasila. Pariz, 15 januarja L Širijo se govorice, da namerava Action Française vsled papeževe obsodbe začeti izdajati nov list, ki na ta način ne b^ več podvržen cerkveni cenzuri. »Action Française« pa objavlja sedaj članek, v katerem pravi, da bo izhajal še nadalje in da ostane političen list. Nikakor se ne bodr spremenile politične smernice in tudi ne naslov lista. List objavlja celo vrsto pisem, ki Jih Je debil iz vse Francije in v katerih ga pristaši bodre, naj vztraja na svojih načelih še nadalje. Leon Daudet objavlja zopet oster napad na vatikansko glasilo »Osservatore Romano« in ga dolžl. da je bil za vojne v službi nemške propagande. Pravi tudi, da se je Italijanski min. svet dne 26. avgusta 1916. bavil z mislijo, da ga ustavL Na višjo Intervencijo pa se to ni zgodilo, vendar Je bil list poslej strogo nadzorovan. »Osservatore Romano« je tudi dne 10. maja 1915. hudo napadel belgij skega kralja. Ta članek mu je dostavil msgr. Oerlach, ki je po vojni »tekel duhovniško suknjo bi mu je sedaj poverjen Italijanski oddelek v tiskovnem uradu berlinskega zunanjega ministrstva. Tudi nekateri* drugi listi se pridružujejo »Action Francaisi« v boju proti Vatikanu in njegovemu glasilu. Tako piše v »Avenirju« Duret, da ie b!l »Osservatore Romano« za vojne germanofilski in upa, da bodo francoski vernik povedali papežu, da hočejo imeti v političnih stvareh proste roke. Prav je. da se verniki opozarjajo na njihove dolžnosti do republike, nikakor pa ne gre, da bi jih kdo prisilil, da slede kardinalu Ga-sparriju, ko proglaša, da morajo Poljaki vrniti Nemcem ozemlje, ki so ga jim moralj odstopiti po vojni. Eden provinciialnih listov piše, da j« prejšnji papeški nuncij v Parizu, msgr. Cer-rettf, lansko poletje za francoske vladne krize pritiska: na katoliške poslance, naj za vsako ceno podpirajo Briandovo vlado samo da ne pride zopet na krmilo Poincaré. Sestava nemške vlade poverjena dr. Marxu Berlin. 15. januarja s. Uradno se iavlja: Državni predsednik ie danes popoldne sprejel poslevodečega državnega kanceiarla dr. Marxa ter mu dal nalog, nai na podlasri včerajšnjega sklepa cenfrumske frakcije v pogaianiih s frakcijami državnega zbora. Id prihajajo v poštev. razčisti parlamentarni položaj in možnost sestave vlade. Siiajen zbor SDS v kraniu Ob velikem navdušenju zborovalcev so govorili nar. poeL dr. Žerjav, nosilec liste dr. Kramer, župan C. Pire. pan Prie izrazij svoje prepričanje, da bo Kranj tudi tokrat pokazal, da je prave trdnjava napredne in narodne misli ta da je neomajen v zvestobi do SDS. Kandidat g. Podlrpnik je pozival vse sloje in zlasti tudi delavstvo pod skupno napredno zastavo ter je žei živahno odooravanje. V velezanimivem in globokem govoru je posl. dr. Žerjav zborovalcem obrazložil pogrešnost politike SLS. pod-črtajoč vsako svojo trditev z nepobitni-m dokazi razkrinkal je neresnost m brezvestnost radičevstva. ki izigrava kmečki st"-* proti drugim ter razdira socijalno ln gospodarsko solidarnost našega ljudstva. S posebnim zadoščenjem je zbor vzel na znanje njegova izvajanja o enotni fronti SDS in NSS. Končno je dr. Žerjav pojasnil nekatera aktualna domača vprašanja ter so zlasti njegova razkritja o Sla venski banki napravila senzacijonalen vtis. Žerjavove-mu govoru je sledilo frenetično odobravanje in vzklikanje. Ko je še govoril g. Šimnovec v imenu demokratske omladine ln se na ope-tovani poziv predsednika ni nihče več javil k besedi je g. Sajovic zaključil г zahvalo in pozivom na polnošteviino volilno dolžnost zbor, kakršnega Kranj že dolgo ni videl. skupaj lete .. Sodba Pucljevega glasila o ra-dičevskih kandidatih dr. Natlačena in Alb. Prepeluhu ter o svojem šefu St. Radiču. Ni je stranke, v kateri bi se njeni voditelji že toliko peovali medsebojno ln bi si pravili v obraz teko očitne resnice, kakor Je slovenske radiéev>;ka stranka. # Pregovor pravi: Ene vrste tiëi skupaj Kranj. 15. januarja. Nocoj se je vršil volilni shod SDS ïa mesto Kranj. Shod se je spremenil v pravi manifestaciiski zbor za politiko samostojnih demokratov. Udeležili se ga niso le naprednjaki iz mesta, temveč tudi iz bližnje okolice. Posebno Častno je bilo zastopano Stražišče, odkoder je prišlo na shod nad 30 vrlih pristašev pod vodstvom kandidata gospoda Križnarja. Ob nabito polni dvorani je predsednik k. o. SDS za mesto Kranj g. Sajovic otvcril zborovanje s prisrčnim pozdravom prisotnemu narodnemu poslancu dr. Žerjavu in nosilcu liste SDS za kranjski okraj dr. Kra-merju. Obema so zborovalci priredili iskrene ovacije. Med napeto pozornostjo ie nato doktor Kramer razvil program SDS za skupščinske samouprave ter je obrazložil pomen nedeljskih volitev v gospodarskem m državnopolitičnem ozira. Njegovim izvajanjem je sledilo burno odobravanje. Prisrčno pozdravljen je nato župan Pire razpravljal o odnošajih mesta Kranja do oblastne samouprave, bičal Že z žgočo ironijo brezglavo «politiko» kranjskih malkontentov. ki prenašajo svoje kroglice iz skrinje v skrinjo. Med viharnim potrjevanjem dvorane je ža- „Ene sorte tiči Hadičevski voditelji o sebi. Bres dvoma Je, da se radiée veki voditeiji. jžasti voditelji slovenskih radičevcev prav dobro potna jo med e^boj. Ako bi se ne poznali, bi ee bivši samostojneži. republikanci, federalisti iu separatisti ue združili v enotno stranko pod vodstvom St Radiča. Včeraj smo navedli mnenje radičevskega prvaka in kandidata za oblastne volitve dr. Kovačanf o St Radiču, katerega je označil kot demagoga, čegar edina želja je, da bi mi Slovenci podlegli Zidom lepega Zagreba in m svojem telesu doživeli razornost židovskih gospodarskih metod. Ser je treba čuti oba zvona, da ee resnica prav gpozna, naj navedemo danes, kake so sodili 1. 1925. pred skupteinskiffii volitvami o svojem sedanjem kandidatu dr. Nova-ïanu redičevei. Pucljevo glasilo «Kmetijski list» je tedaj v posebnem članku pod naslovom pri za-1-ujifc volitvah o svojem sedanjem gospodarju St Radiču? Klerikalcem je tedaj očital zve-io ž ajim, da jih draži edinele sovraštvo pre ri državi in želja po državnem koritu. Dne 27. јапиггја 1925 je tik pred volitvami pisal, Ja od Radijev« stranke in njenih mei!*ac skib voditeljev kmet nima ničesar pričakovati. da rešitev kmeta ni v Radiču. da Radič o« pesna potreb kmetakega ljudstva, ker ni kmet. in da zato ca a j radi «e ničesar naredil ni Par tednov nato ae je Puceij združil z Badiéem... lete! Toda med našim ljudstvom je premalo takih, ki bi si šteli v čast, da bi 8 radičev-«kimi tiči skupaj leteli. Vsi pametni in pošt №i jim bodo rajši dali 23. januarja k po-ietu krepko breo ... Radikalska gospoda med seboj Pod tem naslovom smo včeraj pričeli objavljati medsebojna objašnjeva-nja radikalskih voditeljev, kdo izmed njih je I. 1923. prejel 200.000 Din za ra-dikaisko stranko v Sloveniji. Najprvo sta se oglasila gg. dr. Ravnihar in arh. Kregar z izjavo, da nič ne vesta. Sedaj nam piše g. prof. Presl. «Vljudno Vas prosim za objavo sledeče izjave: Z ozirom na dopis «Radikalska gospoda med seboj» v «Jutru» z dne 15. decembra 1926. izjavljam, da mi kot takratnemu predsedniku mesf-nega in akcijskega odbora NRS v Ljubljani ni nič znano, da bi biia Slavenska banka leta 1923. plačala kakršenkoli znesek organizaciji, oziroma voditeljem NRS v Ljubljani. V naprej se zahvaljujoč beležim z odličnim spoštovanjem prof. M. Presl.» «Jutro» je tudi ostalim gospodom iz vodstva NRS radevolje na razpolago. Politične beležke Od kod denar? Kakor znano, ie vodstvo SLS, takozvane »krščanske sociiaice* v Ljubljani za voiitve v oblastno skupščino pritisnilo iu opeharilo na celi trti. Pri tem igra denar glavno vlogo Vodstvo SLS je blagajno zaprlo pred krščanskimi socijalci, češ. pokorite se, ali pa ne damo denarja. Sedaj ko so vsi pod mizo. iim vodstvo SLS zvonklja z denarjem in dr Natlačen iim ie velikodušno obljubil na sestanku, češ sedaj ko so se udali. bo osred nia SLS dala za vsako volišče v Ljublšani 1000 do 1500 Din na razpolago. Volilni proračun SLS znaša čez 250.000 Din. Bilo bi prav umestno izvedeti, od kod prihaja ta denar, A.N od samega božjega blagoslova? Dr. Korošec o zunanji politiki Dr. Korošec je na svojem shodu v Meri. boru Izjavil, d* je naša zunanja politika taki, kakor da bi je nihče ne vodil. Saj je rt", л je naša zunanja politika za nič. a kd" bi se ne spominjal spričo dr. Koro» ščeve sodbe, da so klerikalni listi s «Slo« vencem» na čelu ponovno h v« lil i dr. Nin» dičevo politiko. da so »e napram dr. Ninči» ču kazali vedno zelo naklonjene in ds so ga proglašali celo kot Pašičevega nasledni« ka. napram kateremu je treba zavzeti do« brohetno stajišče. ke-r ee nikdar ne ve, kdaj bo to še prav prišlo. Uk>ga, ki jo igrajo naši klerikalci sedaj napram dr. Niniiču io njegovi zunanji politiki, je zato podobna vlogi osla, ki brc« mrtvega leva. Kaj so Slovenci? Včerajšnji »Slovenec piše. da ie SDS prostovoljno te s premislekom aktivno sodeloval» pri degradaciji sovenitva v )o- 2 os io vensko pleme ia politično smrt Sloven cev kot naroda. AH more reči »Slovenec«, da Slovenci niso juzoslovensko pleme aH jugoslovenski narod? Kar »e pa tiče politične smrti Slovencev kot naroda, pa moremo samo ugotoviti, da mu to smrt pripravlja samo klerikalna stranka s svolo politično r.esposobnostfo ln politično polomijo, medtem kc so sam. demokrati proti njihovi volji poskrbeli za to, da so Slovana postali dr žavni narod ki mu lamči ustava v higoslo-venski državni skupnosti popolno enakopravnost. katero samo v toliko ae ažlva. v kolikor ie klerikalna stranka kot slovenska večinska stranka zapravila v Beograda s svojo pocreiao poetiko ta dvottčaoetjo ves tvoj politični vpttv. Ako ie kdo degrediral Slovence, io J» edieoJe klerikalci s tvojo podtično nesposobnostjo. Kdor trdi. da je Slovenec Hrvat (g Srt> tod! Juzoefoven ln Slovan, ta M degradira, pač pa d v Ira Slovence, Srbe In Hrvate v višjo. krepkeiSo ia stgornejio sintezo, degradirala pa Sloven ce ta Hrvate kieriksNzea. Id smatra naš turod samo za neumen oblek: špekulacije italijanskega Rima. S kakimi sredstvi se bori «slovenačka radikalija» V 21гећ je radike&d kandidat, železni, iki uradnik Dežman. razkladal volilcem, zakaj je važno, da se v logaikem okraj« par naprednih glasov odtrga od SDS n« radost klerikalcev. V utemeljitev t« želje Je te junak povedal med drugim da vodi dr. Zerjev s Pribiéeviéera «batinaSko n»si. tje», zato pa da ga je sadeia kazen božje: drži se pohabljeno in glava mu teze » mo» zeg. O drugih irzrazih g. Dežmana Iz ddit katnoati molčimo. Narivno, da je ta redikaiski izbruh i» rval veliko ogorčenje in mi mislimo, da je zaenkrat najboljši odgovor radikalijt da зе to zrno njenega programa priobči naši javnosti. Železničarji pe se ob tej priliki opominjajo ne članek, ki je na -ačun isteça De** '«na izšs! * 1. decembra 1923. v «Stro. kovni borbi», kjer so hile o nietn imeStne take stvari, da se Soveku lasje ježifo da» nek je bS podpisan ter je poživljal Dežnsft» na naj toži. A Dežrnao je molL Med tem pa gredo v klasje uepeM radi. kaiovrtieleznicarjev: radikalija je uničila že skoro vse pridobitve pragmaHke in za pen» zionerji naj pravico tfo brezplačne ca. mi. žane vožnje izgube, tudi aktivni železničar» ji. Ce bedo razni Dcžmani. Hlebci itd. če dolgo »tekli radikalski voz, bodo kmalu kondukterji in strojerodje. tudi če bodo v službi. p-oraH plačevati vozne karte. Socnaino-demokratična Hsta za radovljiški okraj razveljavljena N? res. da je deželno sodliče ▼ Ljublja» ni kandidatno listo, katere nosilec sem jaz podpisani Ivan Mulej. odklonilo, ker ni bi« lo dovolj vel; a virih podpisov. Pač pa je res. da je imela moja lista dovolj veljav, nih podpisov in jo Je sodišče po+rdilo ter ji dodelilo četrto skrinjico. — Na Jeseni, cah. dne 14. I. 1927. — Mutej Ivao, tovar» niSfci delavec. Politična taktika klerikalnih voditeljev Včerajšnji »Slovenec« piše. da so se tedanji klerikalni vociieiii svoječasno ločili od dr. Sušteršiča, dr. Lampeta to drugih v prvi vrst! radi politične taktike. Niso bila tore! odločilna načelna vpraianja, kakor so včasih zatrjevali, ko so se katali navdušene Jugoslovane, ampak samo vprašanja taktike. Ko so vJd^ie podgane, da se tedja potaplja. so zbežale. Kakor Radiča Je tudi klerikalcem vse sama taktika »Slovemčevo« pri znanje ie dragoceno, ker o klerikalci tudi mi nismo n9cdax kai drugega misMi in pisali, pa sï je treba to priznanja zapomaitL Proti vojaškemu odejstvovaisju v Nemčiji Berlin, 15. januarja, d. Notranji minister je poslal vsem deèelninj vladam okrožnico, kjer jim naroča, naj takoj uvedejo preiskavo, ako se kje pojavijo vesti o vojaškem udeistvovanju gotovih svež. Ako se tako udejstvovanie ras izkaže, se morajo take zve-je nemudoma razpuetiti. Ako pa se izkaže le sum. morajo oblastva zveze ostro posvariti ia jih opozoriti na zadevne zakonske določbe. Kakor se z uradne strani čuje, izjavlja pruski notranji minister, v zvezi s to okrožnico, da bo brea odloga razipustil vse-ko tako uriruienje. ako ee dokaže, da je delalo proti jasnim določbam zakona. Berlin. 15. januarja, (pa.) Ministrstvo narodne obrambe je izdalo naredbo, s katero »e strogo prepoveduje podčastnikom in častnikom vsako vojaško podučevanje v »portnib društvih. V slučaju, da se sportaa druživa ne bodo držala teh odredb, bodo razpuščena. Francoska politika ostane nespremenjena Zadnje čase so iz Pariza pogosto prihajale vesti o velikih nasprotstvih v Poincaréjevem kabinetu in o bližnjem izbruhu vladne krize, ki bi se mogla končati z odstopom nacijonalne koncen-tra* (jske vlade. Take razburljive novice je Sirilo predvsem desničarsko, nacionalistično časopisje, ki je očitalo Bri-andu. da se je v Thoiryju in Ženevi dal opehariti od nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna in mu dal daleko-sežne obljube, ki jih Francija ne sme izpolniti, če ji je kaj do lastne sigurnosti. Po teh vesteh je Briand obljubil Nemčiji, predčasno izpraznitev Porenja. ki bi po določbah versaiske mirovne pogodbe morala ostati pod zavezniško zasedbo še nadaljnih osem let. Za obljubljeno izpraznitev porenskih dežel ni baje stavila Nemčija nobene enakovredne koncc^ie v izgled. Na ta način bi Briand zapravil poslednje jamstvo, ki še ostane Franciji napram možnosti nemške revanže. Ta očitek je desnica oonavljala ob raznih prilikah in tolikokrat, da se je Briand čutil primoranega na protiakci-jo. Med božičnimi prazniki je v izjavah, ki jih je podal «Journalu» in «Matinu». izrazil svoj trden namen, da mora čim prej priti do razčiščenja glede njegove zunanje politike. Brianda so napadi proti navadi zelo razburili in govorilo se je že o tem. aa namerava pri prvi priložnosti vreči puško v koruzo in prepustiti komu drugemu vodstvo francoske zunanje politike. Če bi vztrajal na otvoritvi velike debate v poslanski zbornici bi nedvomno prišlo do težkih spopadov med desnico in levico. Vlada bi padla: z njenim padcem pa bi bHo ogroženo ne samo nadaljevanje miroljubne m napram Nemčiji spravljive zunanje politike, ki jo želi parlamentarna levica, marveč bi prišla v nevarnost tudi sanacijska akcija za francoske finance, ki jo s toliko spretnostjo, požrtvovalnostjo in tudi uspehom izvaja že mesece Poinca-ré. Ti pomisleki so naterali obe strani k mirnejšemu razmišljanju. Zadnji ministrski svet je po daljši debati sklenil, da se za sedaj ne bo vršila nikaka zunanjepolitična debata v burbonski palači, kjer je nakupičenih največ strankarskih strasti. marveč se diskusija prenese v mirnejši Luksemburg. Pa tudi tu. v senatu se debata odgodi za dalj časa. S tem se je Poincaré trenutno izognil nevarni krizi. Navzlic temu začasnemu pomirjenjn pa smatra Briand za potrebno, da v javnosti ovrže proti sebi naperjene očitke. Francoski poslanci imajo pravico nasloviti na posamezne ministre pismena vprašanja in zahtevati, da odgovor izide v uradnem listu. Tako priliko je izrabil Briand in dal natisniti v oficijelnem organu izjavo, da ni nikoli obljubil predčasne izpraznitve Porenja. Ko mu je v Thoiryju omenil Stresemann to zadevo, je Briand odgovoril: «Konec zasedbe Porenja ie odvisen zgolj od Nemčije. Zadostuje. da izpolni vse obveznosti mirovne pogodbe. Tako se je tudi Francija po letu 1870. požurila k izpolnitvi vsega. kar ji je bilo naloženo. Dve leti nato ie zadnji nemški vojak zapustil Francijo.» Iz te Briandove izjave izhaja jasno, da teži prejkoslej k popolnemu in lojalnemu sporazumu z Nemčijo, da pa nikakor ne namerava izpustiti iz rok poslednjih garancij, dokler se Nemčija ne-povrafno ne zaveže za isto Dolitiko. To njegovo stališče je začasno pomirilo skeptike v vladnem taboru. Francoska zunanja politika se bo nadaljevala v dosedanjem pravcu. Napočil pa je čas. da ne prihaja Nemčija z neprestanimi zahtevami, marveč se pokaže tudi sama pripravljena na kako žrtev. Izjalovitev misije dr. Curtiusa je v tem oziru dobro znamenje. Prijatelji sporazuma s Francijo se morajo zdaj potruditi, da pride v Nemčiji na krmilo demokratična republikanska vlada, ki more edino nuditi zadostno zaupanje pomirljivim elementom v Franciji in utrditi Briandov položaj. Pariško pismo Pariz, ia januarja. Pravoslavni Božič. - L:ga zn zb ižan.ie Srbov !n Bolgarov in za udruženje vseh Jugoslovenov. Pra- oslavni božični večer, ki je v domačiji združil v isti misli ob toplem ognjišču premnogo Srbov in Bolgarov, je tudi v vesoljnem Parizu, v srcu sveta zbral v presrčni svečanosti mladino obeh držav. Zato se mi besede francoskega poslanca in delegata pri Društvu narodov, gosp. Marcela Plaisanta, ki je predsedoval tej redki stavnosti. niso zdele le prazne in lepo zveneče želje, ampak daljno svetlikanje resnice. Skleni! je svqi ogn.ievin in iskreni gmor nekako s sledečimi besedami: «Na.i bodo pozabljene stare razprtije in kakor bo penel božičnega drevesa zagrnil vse p^d seboj, bi tudi rad. da bi čas zakril in zasul marsikaj!» Prihodnji dan sem obiskal jugosloven-skega predsednika l ge g. Mato Vučeti-ča. časnikarja in poeta, ki ie v prer>rc-stih besedah, toda polnih vere razgrnil pred menoi zgodovino društva. Kratka je, toda v njej se kakor v plitki ko'anji ob morju zrcali vse dviganje in padanje vodovja. V juliju 1924. so se pričeli razgovori Takoj med prvimi so se pojavila imena Bolgara Aleksijeva in Mate Vučetida. Zanimanje je rastlo bolj in bolj. toda že v prvem odboru, v katerem je bil dr. Je-lič in omenjeni Aleksijev. so se pojavila trenja. Kajti najbolj od vseh so bili sprejemljivi zemljoradniki. dočim so zgovo-raši (pristaši sedanjega Cankovega režima) brli že manj dovzetni in so seveda tudi ostro nastopili proti prvim kot notranjepolitičnim nasprotnikom: komunistom je bila v mislih splošna balkanska federacija, з makedonstvujušči sovprvl vrsti zahtevali samostojnost Mikedoni-je. Kakšen je bil odmev na naši stran! na vse te glasove, se mi skoro ne zdi vredno pripominjati. Ce je po tolikih trdih preizkušnjah društvo obstalo, je že v tem samem dokaz, da je potrebno in življenja zmožno. Uprli so pogled v svoj «lini glavni cilj. a vse drugo so prepustili času. Izdelali so pravila, jih dolgo prerešetavaii in jih končno izr in «Starihe-tovega» konca ter «kozjega placa>. Glede resolucije proti uvozu vina se je oglasila za Strugarjem druga zvezda na belokranjskem političnem polju, znani klerikalec Bohte. Izjavil je na shodu, da je proti resoluciji, radi tega, ker bi se Francozom in Italijanom zameril ta bi oni potem ne hoteli od nas kupovati lesa! Pri tem sta i Strugar i Bohte sama belokranjska vinograd nika, ki imata v Stražnjem vrhu svoje vinograde. Mi prepuščamo javnosti, naj sama presodi, kake pojme imajo radičevci in klerikalci o našem političnem in gospodarskem življenju. Je li na tak način mogoč napredek v naši državi? Gosp. Strugar se je na shodu silno zaletaval v naše učiteljstvo, v dr. Žerjava in samostojne demokrate, češ, da niso za Slovenijo ničesar dobrega in koristnega storili. Dobil je tak odgovor, da je moral pod pezo resnice takoj utihniti. Gosp. Strugar je med drugim celo pozabil povedati, da so bili baš demokrati oni, ki 90 dvignili Janka Strugarja in ga predlagali in postavili za gerenta cestnega odbora, da 90 mu demokrati pomagali do županskega stolčka m da je dobil samo z demokratsko pomočjo večino na občini. Takrat gosp. Strugar demokratov ni mogel prehvaliti, zlasti, ko je šlo za glavo Josipa Doltarja ... Ne smemo pozabiti, da je Stru-garjeva bilka zrasla na klerikalni njivi. Danes vlada na črnomaljski občini, v kateri eo demokrat je jeziček na tehtnici, radiée vaki teror. Treba je bilo tudi spraviti iz Mestne hranilnice demokrate in postaviti na njihova mesta radidevce. Gosp. Strugar ni zadovoljen, da je le župan in cestni načelnik, hotel je biti tudi predsednik Mestne hranilnice. Tako ima tri izvore. Danes hodi gosp. župan po sejmih in agitira od osebe do osebe za Radiča in Puclja, lovi naše pristaše ter jim obljublja službe pri cestnem odboru. Se celo mestna godba igra samo po bivših klerikalnih gostilnah, ki so danes novopečene radičevske, ker hoče tako gc«p. Strugar. V gosp. Struparju smo se silno prevarili. Naše ceste so danes v mnogo slabšem stanju, nego so bile za paševanja Josipa Doltarja. Na ceste zopet dovažajo po stari metodi polovico gramoza in polovico ilovice. Prekrasni črnomeljeki most je danes popolnoma zanemarjen in rja nadaljuje svoje delo na lepi železni ograji. Zadnje dni je postal g. župan tudi muzikalen in mu ne zadostuje samo mestna godba. Ustanovil je po lastni iinicijativi neki klerikalno - radičevski «seljaški orkester», v katerem bi naj tudi igrali jugoslovenski Sokoli. Glavna svriia tega načrta je bila, da raztepe samostojni sokolski orkester. Ali ne zadostuje, da se. s težkim trudom vzdržuje občinska godba? Čemu je treba še novega luiksuza, ki samo obremenjuje občino? Naj pusti gosp. župan orkester v miru in naj študira, bo li mogla občina še nadalje plačati kapelniku težke pare 2000 Din mesečno! Gosip. župan pozablja, da težijo meščane neusmiljeni davki in nove silne občinske doklade ter da je b0o v preteklem letu v črnomaljski občini 100.000 Din primanjkljaja, kar je za naše prilike ogromna vsota. Gosp. Strugar, ne pozabite, da traja vsaka sila do vremena, da božji mlini počasi meljejo, a sigurno, in da pride čas poštenega obračuna. Zlata poroka V št Vidu pri Lukovici slavita danes zlato poroko g. Josip Rus in njegova žena Marija v krogu svojih otrok in nmogobroj-nih potomcev ter prijateljev svoje ugledne hiše. Jubilant g. Josip Rus je stara napredna-korenina in vzglede-n gospodar v svojem kraju. Deloval je dolga leta kn prvi občinski svetovalec in ustanovil prekorist-no Posojilnico, ki jo še vedno vodi kot vesten in izkušen načelnik. "Gostilničarji so ga večkrat izvolili za predsednika svoje zadruge, kakor tudi druga narodna in človekoljubna društva. Številnim gratula-ntom pridružujemo tudi mi z željo, da bi oba čvrsta in zdrava proslavila vsaj še svojo demantno poroka Pismo iz Škofje Loke »Slovenec« je do sedaj prinaša! večkrat otep v Loki omlačene bobove slame, киг pa je v zadnjem času izostalo. Najbrž js dopisnik v permanenci z volilno agitacijo. Da pa bo kronika nepretrgana, naj jo izpopolni zaenkrat »Jutro«. 1.) Po »grabnu« pred nosom vsegamo-gočnega župana drče športne sanke kakor v Bohinju. Če bo na uglajenih tieh izipcdrs-nilo pasantu, da bo dbležal, mu bo kdo od »klerikalnih« dal med pleča za vrat »tlaj-šter«, pa bo dobro. 2.) Po mestu in okolici je vse polno nekoristnih psov, ki čakajo na amnestijo od konjača in oprostitev taks, ker nimajo svetinj. Kje je tu ovira, vedo samo očka in drugovi. 3.) Klerikahii shodiči se vrše v znamenju revne štalce in jaslic s prav malo pastirčki brez backov. Komaj se jih zbobna skupaj za shod toliko, kolikor jih ob nedeljah' ima krumbirtova veža. Zato bo kandidat lahko doma krpal politične marele m para-zole in Jih ne bo treba s seboj nositi v oblastno skupščino. 4.) Dne 9. t. m. je župnik razdeljeval po navodilih klerikalnega zminškega občinskega odbora po cerkvah nabrane milodare za poplavljence. Med obdarovanci ni bilo ne-klerikalcev, In še te se je ločilo med »desne«, ki so v milosti, in med »leve«, ki malo pomenjajo. Med obdarovanci z večjimi zneski Je bil tudi puštalski graščak baron Wol- Svetovni kolorfrani film pride v „KINO DVOR" Oglejte si razstavljene slike ob trgovini STACUL v Šelenburgovi ulid. Ameriške Venera kensberg in več trdnih kmetov s hribov, mediem ko so revnim poplavljeneem malenkost brsnili. Iz seznama pri okrajnem glavarstvu je to natančneje razvidno. Ta razdelitev dela čast zminškemu občinskemu odboru, ki revnejših občanov ne vidi rad, kadar se razdeljuje denar. Kadar bo zaradi tega kaj narobe, naj se zanj potegne pu-štalski baron, ki je »tudi« poplavljenec. Vsem železničarjem na znanje Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodariev sporoča svojim članom in vsem ostalim železničarjem, da je storilo vse korake, da bi zaznalo, kaj je resnice na govoricah in časopisnih vesteh, ki se širijo o novem pravilniku o voznih ugodnostih na železnicah, ki ga namerava Izdati ministrstvo za promet s 1. februar-dem. Poizvedovanja pa so ostala bnez-uspešna, ker drž' Generalna direkcija in ministrstvo ti pravilnik strogo tajno, naj-brže, ker vsebuje zepetno okrnitev dosedanjih pravic železniča*jev. Udruženje je pred.ožilo pravočasno pro-tlpredloge k sedai veljavnemu pravilniku v tem smislu, da nnj bi se vozne ugodnosti osoHto za rodbinske člane in delavce izboljšale, oziroma Ja bi se dale železničarjem iste pravice, ki smo jih že imeli pred in ob prevratu. Ker je pa vodstvo Generalne direkcije železniškemu osobju v obče nenaklonjeno in obstoji v Beogradu tendenca, da se odvzamejo železničarjem vse stare pravice, pozivamo vse organizacije, ki se še smatrajo za železničarske da tudi one protestirajo proti tej nakani Generalne direkcije oziroma ministrstva. Ce se poslabšajo vozne ugodnosti železničarjem. bodo prizadeti vsi in ne samo »Udruženjaši« Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana Železniškim upokojencem Dne 6. jan. v Gambrinovi dvorani v Mariboru, in dne 9. januarja v dvorani pri Levu v Ljubljani sta se vršila občna zbora društva železniških upokojencev. Iz poročil je razvidno, da niti polovica upokojencev ni organiziranih, oziroma niso vplačali članarine, dasi je tako malenkostna (doslej 1 Din. letos 2 Din). Kaj pomaga jadikovanje in stokanje o nečloveškem postopanju in zatiranju staro-upokojencev, akn sami nimajo toliko družabnega čuta, da bi se vsi včlanili v svojem društvu, da bi to dobilo dovolj sredstev in moči za uresničenje pravičnih zahtev Mnogo jih je, ki iz brezbrižnosti ali iz sebična sti pravijo: »Ako bo drušlvo kaj doseglo, bom ravno tako dobil, ako sem član, ali ne. in si s tem prihranim članarino«. Ne pomislijo pa, da je brez sredstev uspešno delo društva nemogoče. Mesečna članarina 2 Din je tako malenkostna, da jo гтоге tudi najbednejši upokojenec, kajti s tema dvema dinarjema si itak ne more zboljšati svojega bednega po-ločaja, društvu je pa s tem mnogo potnaga-no. Od navedene članarine mora društvo prispevati še v .centralno zvezo, v kateri so včlanjena društva železniških upokojencev cele Jugoslavije. Kakor smo 6lišali od zastopnikov iz Zagreba in Sarajeva, plačujejo tam naši kolegi, ki imajo iste prejemke kakor mi, po 6 ali celo po 8 Din mesečno. Včlanjeni so brez izjeme vri žel. upokojenci, kar kaže veliko razumevanje društvene skupnosti Predsednik zagrebškega društva g. Mi-halié je poročal o pomenu združenja vseh železniških društev Jugoslavije v skupno zvezo, ki naj omogoči enotno postopanje veeh železniških upokojencev v dosego svojih pravic. Vsi imamo enake težave, iščemo enake pravice, zato mora biti tudi naš boj enoten, skupen. Ako pridejo naši zastopniki v Beograd in morejo reči. mi govorimo v imenu in po nalogu toliko in toliko tisočev onemoglih' in pohabljenih železničarjev, tedaj se bodo morale tudi onim velikim gospodom, ki ne poznajo bede in gladu, odpreti ušesa in oči in ne bo ostalo vedno samo pri obljubah, ampak bodo morala govoriti dejstva. Zato apeliramo na vse še ne včlanjene žel. vpokojence, da do zadnjega pristopijo k društvu ter ga s tem gmotno in moralno podpro. Vsakega vpokojenca iolžnost je, da se zavzame za društvo in njegovo delo ter na ta način pomaga spraviti s sveta socijal-ni škandal, katerega so prizadeli nam, sta-rovpokojencem. Društvo železniških vpokojcncev. Grojzdek in tatvine sukenj Ljubljana 15. januarja. Včeraj popoldne je stal na Dolenjski ce» ati mlad fant z imenitnim krivcem za klo» bukom. Nakrat pa sta se mlademu poetav. nemu fantu približala dva m-oža in v hipu je stal fant med obema močno' uklenjen Ljudje, ki so gledali pri-zor, so dejali: «Eh, fant se je gotovo pretepal, pa je koga pre« več oplazil!» A so se motili ugibači. Aretovanec je bil 21 letni Josip Grojzdek, pomagač tatu su» kenj Janeza Strg-arja, ki je bil aretovan že pred dnevi na Viču, ko je odnašal iz šol» skega poslopja zopet tri suknje, a ga je prepoznal nadučitelj g. Štrukelj. Grojzdka sta detektiva takoj odvedla na policijsko ravnateljstvo in ga ondi predstavila nad» eorniku g. Matku Močniku. Grojzdek je kmalu priznal, da je bil res Strgarjev po» močnik in sicer, da je pri vseh tatvinah fungiral kot straža. Strgar in Grojzdek sta bila že od novem» bra brez službe in sta se preživljala nekaj časa s tatvinami in beračenjem. Začetkom decembra je Strgar ukradel v Vodmatu v šoli dve suknji in j>ovedal Grojzdku, kako lahak je pravzaprav ta posel. Odtlej st« hodila od šole do šole ln kradla kot sraki. V soboto sta odnesla, v kolikor je že ugo» tov! j t'no. 15 sukenj v vrednosti čei 13.000 D n. Na vesti pa imata gotovo še več tat» vin. o katerih molčita, kajti te deloma tudi niso bile prijavljene Strgarju zapor nikakor ni povSefl. wto ge je hotel na vsak način zmazati »opet na prosta V petek je izpovedal juubora&u Močniku, da ima nekaj sukenj skritih ia zakopanih tudi v gozdu nad Rudnikom. Vse to pa si je samo izmislil, meneč, da »e mu bo med eskorto posrečilo pbegniti. Videč pa, da je to nemogoče, je v gozdu skoro po dveurnem brskanju priznal, da je vse, kar je izpovedal, le bajka. Ukradene suknje sta Strgar in Grojzdek prodajala Bosancem, trgovcem s staro oble» ko, od katerih sta tudi že dva aretovan a. Pretepaška zborovanja Maribor, 15. januarja Rovtarstvo klerikalnega in radičevskega volilnega boja rod. svoje sadove in to baš na njihovih shodih V petek sta se končala oba shoda v Mariboru, dr. Korošca v klerikalni banki m radičevski v Narodnem domu z grdim pretepom. Kljub temu, da posebna straža z Žet>o:om na čelu ni pustila nikogar v dvorano, ki se ji ni zde! dovolj črn, je vendar prišlo precej zborovalcev na Koroščev shod. ki so neprestano delali neprijetne medklice Kot reditelji so bili razpostavljeni v dvorani nemškutarskl mesarski pomočniki, ki sta jim poveljevala Zebot in magistralni uradnik Kramberger, poleg Žeboia glavni vunbacitelj. Dostojanstva mes'ne občine takšni uradniki ravno ne razš''rjajo in bi priporočali svetnikom, da se malo zanimajo za dostojno obnašanje občinskih nameščencev izven urada Če mora nositi posledice nedostojnega obnašanja navaden dostavljač (slučaj odpuščenega Vrbošta), moramo to v isti meri ta še večji zahtevati tudi od uradnika. Opozicija na Koroščevem shodu je bila tako močna, da «o stvarni medklici socija-listov in nacljonalistov klerikalnim govornikom sapo zapir-ili. Ker niso mogli odgovarjati, sta Zebot in uradnik Kramberger klicatelje s silo spravljala iz dvorane Zebot je pri tem nekega delavca neusmiljeno pretepa! Ploskanja ni bilo v dvorani nobenega, samo spredaj stoieči naročeni runkci-jonarji so ploskali na komando poslanca Vesenjaka Ko je eden izmed govornikov kritiziral demokrate , je neki mesar zakričal: Zivio!; reditelji so takoj priskočili in mu povedali. da bi moral reči »škandal- in mesar se le glasno odrezal: »to, io, herkšielu Pred dvorano je prišlo ponovno do incidentov s socijalisti Nekemu mlademu fantu ie Zebot enostavno nastavil samokres na prša Ko pa je fant neustrašeno zavpil: »Nazaj, drugače ste vsi mrtvi,« so jo v treno ku popihali kleri'K4'ni reditelji Shod ie končal med splošnim prerekanjem, pretepom in prerivanjem po dvorani sem in tja. Nič boljše se ni godilo radičevcem. ki so istočasno zborovali v Narodnem domu Predsedova je dr Faninger govorila pa Pucelj in prof Ribarič Ob^ sta mlatila takšne fraze in uginiala toliko demagogije, da so navzoči nacionalisti ki so dolgo mirno poslušali, končno stopili iž rezerve ln odgovarjali tako stvarno in krepko da govorniki spli h niso mogli reagirati 'Vzklike »Doli Radič žiVio P bčevičL- so enostavno mirno požrli Čeprav je bila zbrana cela družina mariborske koalicije radičevcev, Ribaričevih klerikalnih »demokratov« in Rostoharjevib so-iis istov, je bilo vseh zbo-rovalcev z ženskam govorniki. generalšra-bom in krepk ieto uacijonalistov samo 73 G Ribarit ie seveda kljub temu prepričan. da postane 23 januarja končnr poslanec. Shod se le vršil med nepres animf debatami 7 op* zicijo m konča! s pre epom. tekom katerega pa .o jo zeleni generali pobrisali domov in pustili na bojišču samo navadne bojevnke s tajnkom Romanom Ben-detom. ki je odšel z več drugimi radičevci ves povaljan iz tega volilnega boja Ko je dr Faningpr zaključeval shod. je obenem slovesno fzjav'»al, da izstopa iz "Grjune. Prav brez potrebe se je tudi zopet ekspo-nira! veletrtrovec Bruno Faninger čegat debato pa zaenkrat i« kulantnosti zamolčimo. Tako tore; izgledajo zborovanja nemoralno zvezanih nrank, ki jih druži samo siepo sovraštvo pri,ti demokra'om Najgrše dogodke s teh shodov smo še zamolčali Sedaj še pričaku jmo skupnega shoda koali-ranih klerikalcev Nemcev in radikalov Prepričani pa smo, da se ta sramotna koalicija dobri zaveda, kako gleda na njo mariborska javnost in da si zato ne bo upala stopiti pred njeno javno obsodbo. Preokret v preiskavi poštne tatvine Meri bor, 15. januarja. Prejšnji teden smo poročali o nepojasnje» ni tatvini, ki je bila izvršena ob prevozu pošte iz Magdalenske pošte v mesto pri čemer je izginila denarna vreča z gotovino 5500 Din in okoli 20 priporočenih pisem. Aretirali so med drugimi poštnega slugo-ki je prevažal pošto. Med tem pa je bila lansirana v nekatere liste očividno tendenč» na vest, da so v tem času že našli prazno vrečo nekje zunaj pri kretnici, med tem ko je aretirani sluga odločno tajil vsako krivdo. Danes j>a sta našla dva železničarja praz» no vrečo pri hišici ob Dravi, pod tovarno Doktor in drug. Vsa vrečica je bila vzdolž prerezana in je manjkal samo denar, med tem ko so bila v vreči še vsa priporočena pisma in tudi del ovitka, v katerem je bil denar ravit. Jasno je torej, da je bila vest o najdeni vreči absolutno neresnična. Čud« no se nam zdi, da ni poštna uprava takoj, ko so izšle vesti, da je bila vreča že pred dnevi najdena, tega takoj demantirala. Ali je s torij ec vrgel vrečo v Dravo raz brv, ali pa jo je še nesel naprej ob obrežju, bo ugo» tovila šele jjreiskava. Zanimivo bo ugoto» viti, kdo od prizadetih je poročal ▼ časo» plsju o nedolžnosti aretiranih in o najdeni vreči, ker se je pač s tem nameraval zbri« •ati sled v preiskavi. To pa ne bo dosti ▼eč pomagalo, ker je baje že prišel na po» Sto tudi eden ukradenih tisočakov, katerih številke in serijo imajo natančno zabele» žene. Strašna nesreča pod avtomobilom Včeraj dopoldne se je dogodila tik pred Mariborom na ovinku ceste iz Kamilice pri Koroški cesti v mesto usode polna avtomo» bilna nesreča. Po cesti je šla neka Čehova od Sv. Urbana pri Mariboru s svojim 13» letnim sinčkom Jožefom, ki je korakal par metrov pred materjo. V tem je pripeljal za njima avto zagrebškega trgovca Pavla Lôwenrosena s šoferjem Julijem Ivančičem. Mali Jože Ceh se je po izpovedbi nekaterih očividcev postavil pred avto in mahal z rokami, med tem pa je avto že butnil vanj in ga s toliko silo treščil na tla, da mu je zlomil obe nogi in desno roko ter mu raz« bil glavo. Avto je odpeljal v mesto ter javil nesrečo stražnikom, nato pa se je z nadzori,ikom vrnil na kraj nesreče, kjer so našli ob robu ceste fanta nezavestnega, ga naložili na avto in odpeljali v bolnico, kjer pa je revež že čez dve uri izdihnil Koliko zadene krivda šoferja, bo pokazala pre» iskava. W onstran №Ш p— Prebivastvo Trsta. Dne 1. decembra 1921. je štel Trst prebivalstva 238.655. kon» cem leta 1923 244.567, dne 30, septembra 1926 po baš objavljenem statističnem iz« kazu 250.045 Rojstev je bilo v lanskih de» vetih mesecih 3028. slučajev smrti 2916. p— V Cerknem so se silno začudili, ko so čuti. da je didaktični ravnatelj Karel Chierego nenadoma premeščen Ljudje ugi» bajo. kaj je pravi vzrok Zelo neprijetno je zadela vest o spremeščenju didaktičnega ravnatelja znano fašistovsko učiteljico Ma» rijo Močnik, ki je imela pri njem dobro zaslombo p— Solkanski most. Popravljalna dela so gotova in te dni je bilo odstranjeno z mo» sta razno ogrodje. Treba še nekaterih do« polnilnih del, ki pa bodo trajala do po« letja, na kar se prične čez most reden pro« met. p— Slavospevi kraškim fašistom po tr» ž.iških dnevnikih so sumljivo bombastični. Vsakih 14 dni čitamo proslavljanje fašiz» ma na Krasu, ki zajame v kratkem zadnje» ga moža v poslednjem stranskem selu Ali nimajo fašisti včasih prevelike fantazije? Res pa je. da Je fašistovsko prizadevanje po Krasu intenzivno in Barduzzi ie pozval v pokrajinski fašisfovski sosvet sežanske» ga političnega tajnika Graziolija. da bi mo» gel sašistovsko misel med Kraševci utrditi neizpodbitno. p— Tržaški zvezni tajn\k je odslej služ« beni naslov komisarja Barduzzija Listi pravijo, da je s tem imenovanjem zaklju« čena dolga kriza, ki je grizla fašistovsko stranko v Trstu. Barduzziju pojejo slavo in ga proglašajo za moža, ki ie na pravem mestu, da bo mogel docela umiriti in spra« viti k uspešnemu delu tržaški fašizem. Lani so povzdigovali v deveta nebesa «visoke» ga komisarja», Ricciia. letos devajo njegovo delo v nič. Mfit-nie, da je fašistovska kriza v Trstu že iigodfio-Vešena, je bržčas pre» zgodnie. Kdo ve. kako bodo presojali Bar» duzzi jevo delo čez leto dn ? p— Vsak dan roparski napad. V Bresto« vici na Krasu je prišel v hišo Marije Fer» fol ja neznan mladič, ki je zahteval od go» spodinje. da mu mora dati vse dragoceno» sti- ki i№ 'ma Gosjxidinia je bila sama do» гча. mladi ropar je g-roz'1 in zahteval, zato mu je hitro izročila zlato uro in 500 lir. Lopov se je nato odpeljal s kolesom proti lamljam p— Pri ladjedelnici v Tržiču je zapoele» mh nad sedem tisoč delavcev, [>o večini so iz goriške, tržaške in furlanske pokrajine. Plača' navadnega delavca je nizka, na dan znaša L 14.25 V začetku zime se je uk;nd takozvani kontrakt in znižala se je draginj ska doklada. tako da je mezda vedno manj» ša V zadnjih treh tednih ie bilo odslov« ljcn:h 1500 delavcev, mnogo takih, ki «o bili pri podjetju že več let Med odpušče» n:mi ie precej Kraševcev. Vsak delavec je podprsaI liktorsktga posojila L 87.50: pla» čuiejo tedensko po L 4. p— Novi zakon o trgovini Vsi trgovci morajo po novem zakonu o trgovini do« biti posebno trgovsko dovoljenje. Po členu 6. novega zakona se smatra staro dovolje» nje za začasno obnovljeno do končne rešit« ve vložene prošnje, kateri se mora priložiti tudi potrdilo o vplačani kavciji, ki znaša zv stare trgovce od 500 do 5000 lir Kav« cije se vplačajo lahko tudi v vrednotnicah liktorskega posojila. Prošnje se moraio od» dati pri občinski upravi Treba previdno» sti In točnosti glede zahtevane vloge za trgovsko dovolienie! p— Končna bilanca mora biti aktivna/ «Edinost» piše v svoiem novoletnem uvod» r.iku: Novoletna radost ni čiste in neska» ijena . Nobeno drugo slavje ni morda pomešano s toliko globoke resnobnosti Pr« vc najtoplejše voščilo našemu ljudstvu je, da bi mu ostala ohranjena nespremenljiva, nezrušliiva življenska volja kot zvesta s-premljevalka na vsakem koraku Ni tr» govska naša bilanca Ne v zakurjenih p'sar» nah med računskimi knjigami, temveč na položajih borcev naj bo napravljena In napravljena je že vnaprej in je aktivna, ker io hočemo imçt! aktivno, ker za bor» c>- pasiva ne obstoje Edina bilanca, glede katere si moramo biti vsi na čistem v vsa« khrali sad trplienia, ga ni nikjer Beda s silo vd:ra skozi duri naših hiš v zakaiene kuhinje. Lakot« nas goni po svetu Naša gruda je prerevna. da bi dala vsem svoiim sinovom in hčerkam za« dosti živeža. Zatorej ni čuda da. ko pri« dejo davki, nimamo s č:m p-lačati Zato poje mb»ž. ko gre pobiralec davkov po vasi Bredemo v bedi tako hudi. kot ie do« s!H še nismo obč"tW Jz podrtln smo vrdig r'!i novo vas. ali beda na« goni v svet. Toda pred nam' vstaja težko, nerazrešlji» wo vprašanje: Kam? SLS pod zaščito g. Emila Stefanoviča Grotesken pamilet v beograjski »Samoupravi«. V beograjski »Samoupravi«, ki je službeno glasilo radikaiske stranke, je napisal neki dr. E. Stefanovič članek o »Politiki drja Korošca«. Daleč smo od tega, da bi polemizirali z avtorjem ali zavračali njegova grotesikna Izvajanja in le obžalujemo »Samoupravo«, ki je v naivnem nepoznanju razmer in pisca nasedla ter objavila pamilet, kakršnega si, to moramo priznati, naši klerikalci niti doma v »Slovencu« in »Domoljubu« na svitlo dati ne upajo. V informacijo naše napredne javnosti iti zlasti onega sicer zelo pičlega dela, ki se je pridružil radikalom, naj na kratko navedeno, kaj pravi zgoraj omenjeni dr. Stefanovič o klerikalcih in naprednjakih v preteklosti in sedanjosti. Klerikalna politika pod Avstrijo je bila sicer oportunistična in kompromisna, piše E. St., toda ona je rešila Slovence germanizaoije. Klerikalna politika je Slovencem ustvarila osnovne šole, dala jim ceste in pota. organizirala dobro upravo. A napredna stranka, koje degenerirani potomec je SDS in koje člani so bili tudi sedanji voditelji sloveha-čkih radikalov z dr. Ravniharjem na čelu? Ona je bila le družba gospode, koja skozi decenije ni znala drugega nego grditi svoje politične nasprotnike in Izdajati časopise, katerih sploh ni nihče čital in ki se je mnogokrat vezala z Nemci, samo da bi škodovala svojemu političnemu nasprotniku. Res so se za časa vojne našli v klerikalnih vrstah poedinci (tlpovi), ki so denuncirall na-prednjake, toda ravno tako so napred-njaki denuncirall klerikalce. V zadnjih letih vojne pa je SLS delala na to. da se zruši Avstrija ter ustanovi smerena država vseh iužnih Slovanov Najodlič-nejši klerikalci so položili prisego vernosti novi državi in dinastiji v roke g. Stetanoviča! V novi državi je spremenila SLS svojo politiko le radi slabe beograjske uprave in radi intrig SDS, ki je klerikalce denuncirala v Beogradu. Toda klerikalec je tudi kot avto-nomist ostal veren državi in dinastiji. A kakšni monarhisti so samostojni demokrat!, se vidi iz izjave enega njihovih voditeljev, ki je g. Stefanoviču ob sestavi Davidovič-Koroščeve vlade zaupal: »Sedaj naj Davidovič in Korošec branita dinastijo, mi demokrati je ne bomo več!« SLS tudi ni klerikalna stranka in da bi bila njena politika odvisna od Vatikana, ie prazna bajka. Izvor uspeha SLS je v tem. da njeiia duhovščina služi narodu z vsemi svo-iimi «lami, dočim poznajo demokrati, ki ječijo v krempljih centralnega kapi-■ala, le svoje osebne in partizanske Interese. Beograjska zahteva, da se klerikalci odrečejo svojega programa, je povsem neopravičena. Tako mislijo vsi Slovenci, izvzemši par voditeljev SDS, patentiranih denuncijantov S tem zaključuje dr E. St. s^oj pamflet. Slovenskim radikalom sedaj ne preostane drugega, nego da se čim preje razdružijo ter svojo tako srečno zapo-četo zvezo s klerikalci pretvorijo v edinstvo SLS. Kar se pa pisca samega tiče, ne moremo na prvi hip sigurno ugotoviti Identitete pod člankom podpisanega drja Emila Stefanoviča. Nekega gospoda enakega imena, ki je bil nekaj časa v Ljubljani in se ie pozneje preselil v Maribor, pač poznamo. O tem vemo, da ie še nedavno za denar v časopisju napadal svoje najintimnejše radikaiske strankarske prijatelje. Ako je pisec članka v »Samoupravi« s tem E. Stefa-novičem identičen, potem čestitamo glavnemu glasilu NRS, še posebei pa slovenskim radikalom, a ne nazadnje naši SLS Koliko pa to stane-3 Zgradba mostu med Beogradom in Pančevom Veljal bo skoro 300 milijonov dinarjev. Beograd, 15. januarja r. Danes je bilo na seji ministrskega sveta, ki ie trajala od 12. do pol2 popoldne definitivno sklenjeno, da Se prične takoj z zgradbo dunavskega mostu med Beogradom In Pančevem. Gradili ga bodo Nemci na račun reparacij Trasa še ni določena, pač pa bo komisija prometnega ministrstva, ki ii je ta posel poverjen, v kratkem končala svoje delo. Beograd. 15. jan. p. Ministrsko predsedništvo ie izdalo sledeči komunike: Na današnji seii ministrskega sveta je bio definitivno sklenjeno, da se zgradi pančevski most in da se delo odda nemškim tvornicam za znesek 21.009.628 zlatih mark. Od tega zneska gre na račun reparacij 16.819.108.50 zlatih mark, ostanek pa se plača v eotovini. Most se Ima zgradit; najkasneje v štirih letih In izročit! prometu v tem roku. Rok velja od dneva podpisa pogodbe. Nezadovoljni Radič Beograd, 15. januarja p. »Politika« poroča da se je St. Radič včerai vrnil lz Dalmacije v Zagreb ln da se ie popoldne vrJlla seja vodstva HSS, na kateri je Radič poročal o svoiem agitacijskem potovanju. Kakor se Iz radičevskih krogov doznava, St. Radič nI zadovoljen s svojim potovanjem teT ie zlasti ogorčen nad policijo, ker po njegovem mnenju ni dovolj odločno nastopila proti demonstrantom, ki so motili njegove shode skoro po vseh krajih Dalmacije. Radič je danes odpotoval v Podravino, kjer bo ostal štiri dni da parita delo dr. Ni-kiča. Kakor se zdi, se majejo postojanke tudi v Hrvatski. Anton Pugliesi nmrl Beograd, 15. januarja p Dane» je umrl v Dubrovniku Anton Puglieei, eden velikih narodnih borcev, ki je bil svoj čas Slan dalmatinskega deželnega zbora. Pokojnik je bil župan občine Dubrovnik, predeednfk radikaiske organizacije itd. Bil je markantna p> Lttična osebnost iz predvojne Dalmacije. Smrt starega pravaša Zagreb, 15. januarja, n. Popoldne je bil ▼ Šestinah v okolici Zagreba pokopan na ta-moénjem pokopališču župnik Miletič, eden od tovarišev pokojnega Ante Starčevi6a Pogreba ee je udeležilo zelo mnogo Inteligence. Pokojnik je bil pokopan v skupnem grobu z Davidom in dr. Milom StarŠevičem blizu groba Ante Starčevi ča. Nenadna smrt v zaporu Zagreb, 15 Januarja, n. V tukajšnjih zaporih sta danee nenadoma umrla ta srčno kapjo +41 e trii Nikola Sta kič, Id je bil obsojen na tri dni zapora hi S leta prisilnega dela in ki se Je nahajal v zaporih sodnega stola; v policijskem zaporu p« SOletnl berač Josip Cemič. Potres na Sušaku Sošak, 15. januarja, n Na Suàaku in ru Reki so dopoldne čutili lahek potre«, ki je trajal tri sekund«, èkode ai povzročil nobene. Preklic žalitve Podpisani Zavaânik Andrej, posestnik Seničica 11 pri Medvodah, obžalujem in prcklicujetn kot neresnično obdolžitev ozi» roma žalitev Franceta Bradeško, posestnika in mlinarja Žlebe I pri Medvodah, oziro« ma njegove družine, ter se Franceti Brade» ška zahvaljujem, da je odstop!! od nsdalj» nega kazenskega postopanja proti meni Ljubljana, dne 10. L 1927. 64 ZAVA5NQC ANDREJ Svarilo Ker se po Ljubljani trosijo po zlobnih ljudeh neoenovane govorice o meni. ki ško» dujejo mojemu trgovskemu ugledu in kre« ditu, izjavljam, da so vse te govorice brez vestna izmišljotina ter bom brez pardona tiral pred sodišče vsakega, ki bi razširjaj to — mene žaleče — obrekovanje. V Ljubljani. 15. januarja 1927 92 JOSIP SATRAN, trgovec. Res Čudno ie . . Svilena obleka oprana s izs'eda kakor _ *. v nova! Domače vesti CENJENIM NAROČNIKOM. Prosimo vse one naročnike, ki še do danes niso plačali naročnine za tekoči mesec, da store to nemudoma, ker mora sicer uprava radi drugih poslov račune naročnikov odlagati. Uprava «Jutra». * Veliko slavje kraljeve garde. Kraljeva tarda je predvčerajšnjim svečano proslavila desetletnico, odkar je bil general Peter Živkovič imenovan za njenega komandanta. Povodom proslave je admiral Priča kot delegat pozdravil jubilanta ter mu izročil kot kraljev dar krasno zlato uro z briljanti. Svečanosti so prisostvovali vsi oficirji kraljeve garde, kakor tudi oficirji, ki so služili pod Zivkovičevo komando na solunski fronti * Napredovanje v državni službi. Veliki župan mariborske oblasti je z veljavnostjo od 1. januarja 1927 imenoval za zvaniénike 1. skupine: policijska agenta Gašperja Trpina in Jurija Smodeja ter pisarniškega pomočnika Franca Marottija — vsi pri policijskem komisarijaiu v Mariboru; nadstražni-ke Franca Dujca, Frana Ljubiča, Angela Mučiča, Karla Pavšiča in Ivana Stoka — vsi pri varnostni straži v Mariboru, ter velikemu županu v službovanje prideljenega definitivnega služitefja Franca Povšiča. Za zvaničnike 2. skupine so imenovani: Pavel Jezernik pri okrajnem glavarstvu v Pre-valjah, Josipina Golob in Ana Geržina pri velikem županu v Mariboru, Milka Šmid pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu, Alojzija Furst in Ljuba Stopar pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, levi breg. * Izpremembe v poštni službi. V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni naslednji poštni uradniki, oziroma uradnice: Ivan Rus, Jernej Hočevar, Amalija Gliha in Iva Černjač — vsi pri poštni direkciji; nadalje Josip Turk v Novem mestu in Franc Kônig v Mariboru. V 2. skupino III. kategorije pa so napredovali pisarji: Lovro Dovjak, Al. Toni, Josip Ferluga in Antonija Sterk — vsi pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. * Vprašanje zobozdravnlške prakse. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da od 1. januarja zobotehnikom ne more več dajati pravice za izvrševanje zobotehnične prakse. Oni, ki so to pravico že pridobili, jo obdrže še nadalje. V bodoče dobe pravico do zobarske prakse samo doktorji medicine po dovršenem enoletnem stažu za specijaliziranje v zobarstvu. Razen zdravnikov bodo v prihodnje imeli pravico do zobarske prakse samo oni, ki so se po maturi v naši državi izučili zobarstva na inozemskih fakultetah in dobili naslov zobnega kirurga ali doktorja zobne medicine. Privatne zobne klinike smejo otvoriti samo doktor ji medicine, ki so vršili privatno zobarsko prakso vsaj deset let. * Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je imelo dne 15. t. m. redni občni zbor, na katerem se je 45 do 54 navzočih članov precizno izjavilo, da prekinejo nadaljne stike z ljubljanskim poverjeništvom UJU, dokler poverjeništvo ne sprejme načela znane deklaracije točke o državnem in narodnem edinstvu. Društvo stopi v Udruženje srezkih učiteljskih društev »Edinstvo« v Ljubljani. * Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani obvešča, da so sporočili projektanti ne-nagrajenih osnutkov iz predhodnega natečaja svoj pristanek za odkup njihovih osnutkov. Glede na to so bile njihove dotlej zapečatene kuverte, naknadno otvorjene. Ugo tovilo se je, da so projektanti osnutkov izročenih pod niže navedenimi gesli, sledeči gospodje a) »Domovina« — Hugon F. V. Schell, akad arhitekt in graditelj; b) »Svoboda« — Ing. Rado Kregar, arhitekt in profesor ter akad. kipar Lojze Dolinar; c) »Car« — Ing. Vladimir Šubie, arhitekt in mestni gradbeni komisar; d) »Gosposvetski stol« — Aco Lovrenčič. Dodatno se sporoča, da je bila odkupnina določena na Din 1500 in ne na Din 1250. kakor je bilo prvotno prVotoma javljeno v časopisju. * Gripa tudi v Jugoslaviji. Gripa, ki se je v zadnjem času razpasla v Angliji in Franciji, je prešla že v Srednjo Evropo in tudi v Jugoslavijo. V Zagrebu so v zadnjih dneh ugotovili tri slučaje gripe. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo vsem zdravstvenim oblastim, da morajo vsi zdravniki vsak slučaj takoj prijaviti mestnim fizika-tom, oziroma pristojnim zdravstvenim uradom. Ako se ta nalezljiva bolezen v večji meri razširi tudi pri nas, bodo morale naše zdravstvene oblasti posvetiti tej zadevi posebno pozornost in poskrbeti, da dobi prebivalstvo potrebna navodila in potrebno zaščito. * Državni dentistični izpit je napravil na beograjski zobni kliniki g. Ivan Novak iz Ribnice na Dolenjskem. * Gradnja železniške proge Bakar-Kralie-vica. Sušaška mestna občina je prejela od i:rada za gradnjo železniške proge Bakar-Kraljevica obvestilo, da se bodo ekspropri-vala za gradnjo proge potrebna zemljišča ln bodo k obravnavi povabljeni zastopniki vseh zainteresiranih strank zaradi odškodnine. Narok se določi v kratkem. * Orožniški upokojenci, ki so od leta 1923 po orožniškem zakonu od 18. februarja 1922 upokojeni, ne prejemajo draginjskih doklad po uredbi ministrskega sveta od 8. oktobra 1924, dasiravno ta uredba jasno pravi, da Pripadajo draginjske doklade po navedeni uredbi vse-n upokojencem, nai bodo kronski elj dinarski, civilni ali vojaški. Vsled tega le več orožniških upokojencev vložilo tožbo na Državni svet, ki je rešil končno vse tožbe v prid upokojencev Obračamo se tem Pctom na vse merodajne činitelje. osobito na finančni odbor s prošnjo, da izposluje Pri sestavljanju budžeta tozadevni kredit, da pridejo ti nad vse bedni upokojenci do svojih od 1. sept, dalje pripadajočih Jim izplačil. Ker prejemajo te doklade vsi drugi upokojenci že od 1. septembra 1924. dalje, je lahko upati, da se tudi tem ирокојенсет kl niso drugega zakrivili, kakor da so dalj časa služili — krivica popravi. * Amerikanski rojaki za naše poplavljen-ce. Odziv na naše prošnje za prispevke v korist poplavljencev je od strani naših ameriških rojakov proti pričakovanju ugoden. Poleg že ponovno objavljenih darov dospela je zopet od strani uprave lista «Glas Naroda» v Newyorku nadaljna pošiljka v znesku 342.85 dolarjev. Za to izredno razumevanje težkega položaja naših ubogih poplavljencev ne gre le iskrena zahvala vsem darovalcem, nego tudi posebno priznanje upravi lista «Glas Naroda», zlasti g. predsedniku Franku Sakserju, poslovodji g. Ludoviku Benediktu, ki je sprožil misel za nabiranje v korist poplavljencem, in uredniku g. Ivanu Trčku. Med darovalci so se posebno odlikovali naši Pittsburgški rojaki, ki so osnovali poseben odbor v pomoč poplavljencem, ki mu načeluje g. Anton Zbašnik, kot tajnik g. Fran Oblak in kot blagajnik g. Frank Eržen. Tudi vsem tem izrekamo prisrčno zahvalo v imenu vsled poplav poškodovanih. Dalje je društvo «Prosveta». glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu nakazalo ljubljanskemu oblastnemu odboru «Rdečega križa» SHS znesek 25 dolarjev, katero vsoto po naročilu porabimo za naše po-plavljence na Gorenjskem. Tudi temu društvu izrekamo javno svojo prisrčno in uda-no zahvalo. — Ljubljanski oblastni odbor «Rdečega križa». * III. vinski sejem »Ljutomerčana«, k! bo v torek, dne 25. t. m. v Središču ob Dravi, ne bo zaostal glasom prijav in priprav za lansko prireditvijo. Najboljša vina vseh vrst in vrhov naših Ijutomersko-ormoških goric bodo kupcem, ki se že pridno oglašujejo, na razpolago. Vinogradniki in vinski kupci, ne zamudite torej tretjega vinskega sejma v Središču. Prostori bodo zakurjeni, dobi se topla hrana, izvrstna pijača in železniške zveze so zelo ugodne. * P. n. naročnikom »Zborov«! Prva dvojna številka izide začetkom februarja. Prosimo uljudno, da čimprej poravnate naročnino (40 Din) po zadnjem zvezku priloženi položnici. Naročite se na »Zbore« pridobite iim novih naročnikovi List gotovo zasluži upoštevanje! Uprava. cpece novo dosle, kakor tudi vse nakitne potrebščine za ples in karneval. 5P. ŽMagdič, Ljubljana. * Pojasnilo. Da ne nastane kako nespo-razumljenje, ugotavljamo, da g. Ivan Gabrič iz Rogaške Slatine ni identičen z lažnim narodnim poslancem, o katerem smo poročali dne 13. januarja med domačimi vestmi. * Italijanski zrakoplov v Šoštanju. Dne 14. t. m. ob 3. pop je pristal v Šoštanju italijanski potniški zrakoplov, ki vozi Iz Benetk na Dunaj preko Celovca. V hudi megli je pilot izgubil smer in moral pristati na našem ozemlju. Dogodek ie bil za Šoštanj in okolico prava senzacija. Na stotine ljudi si ie šlo ogledat letalo, v katerem ie bil samo pilot. Včeraj je letalo nadaljevalo polet proti Benetkam. * II. redni občni zbor Organizacije absolventov elektrotehnične delovodske šole v Ljubljani, se bo vršil na Tehniški srednji šoli v Ljubljani dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne. Vabijo se vsi člani, kakor tudi še do sedaj neorganizirani absolventi, da se zbora polnoštevilno udeleže. 87 * Zveza jugoslovenskih mest Sedaj je de-finitivno določeno, da se bo dne 30. januarja vršila v Zagrebu predkonferenca za ustanovitev zveze jugoslovenskih mest. Pfva konferenca bo najbrže sredi prihodnjega meseca. Zagrebško narodno gledališče priredi na čast gostom svečano predstavo. * Interesantna statistika. Češki listi objavljajo statistiko avtomobilov in motocik-lov v območju praške policijske direkcije koncem leta 1926. V evidenci je bilo 3199 osebnih avtomobilov, 531 avtotaksov. 1138 tovornih avtomobilov, 37 avtobusov, 1584 motociklov. Poleg tega še 285 vojaških irotorskih vozil. Interesantna je tudi statistika provenijence, ki jo objavljajo uradi za vsak mesec posebej. Tako je Praga z okolico v oktobru kupila 67 avtomobilov domačega in 63 inozemskega izdelka. Med domačimi so na prvem mestu znamke »Praga« (34), »Tatra« (12) in Lamin (9), med inozemskimi Renault (8). Fiât (6), in Chrysler (Amerika) (5). Motociklov je bilo v tem času nabavljenih 20. vsi inozemskega izvora. Na prvem mestu ste znamki BSA (3) ln Indian (3). * Za izgradnjo pristanišča v Splitu. Direkciji za pomorski promet je nakazan kredit v znesku 15 milijonov dinarjev za izgradnjo splitskega pristanišča. * Morski akvarij na Marjanu. Kakor poročajo Iz Splita, se zgradi na Marjanu poleg prirodopisnega muzeja v kratkem velik morski akvarij za favno in floro Jadranskega morja. Institut bo edini te vrste v naši državi. Po možnosti bo akvarij že letos otvorjen. * Pogreša se že od 14. decembra do tedaj pri svojih stariših stanujoča Mariia Logar roj. Majcen. Ni Izključeno, da je skočila v Savinjo, ki je ravno tisto jutro močno narasla. Pogrešana je 31 let stara, srednje močne postave, črnih las in oči, okroglega obraza. Oblečena ie bila v triko-hlače in srajco in zavita v temnosiv plašč. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči njenemu možu: Matevžu Logarju, Senožeti št. 10, Rimske Toplice. * Samomor, Slovenke v Sarajevu. V Sarajevu se je v četrtek zastrupila mlada Slovenka, 21 letna služkinja Štefica Volovšek. Izpila je znatno količino strupa in je v težkih mukah umrla. V smrt je šla baje zaradi nesrečne ljubezni. * Zanimiva arheološka najdba. V bližini Ljubuškega, v selu Smokovci pri Humcu v neposredni bližini reke Trebiža, so izkopali te dni štiri starodavne rimske kipe. Dva je vzel humski samostan, dva pa še ležita na omenjenem kraju, ker jih zaradi velike teže niso mogli nikamor prenesti. Domneva se. da je na onem kraju moralo biti starorimsko svetišče. « □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ O □ □ o □ s m ш c Zobozdravnik □ UNI V MED § dr. Ciril Cirman □ ordimra od 17. januarja 1927 га zobne □ B in ustne bolezni vsak dan'od 8--12 5 D in od 14—IS v LJUBLJANI, Fran- □ П čiškan. ul. 10/11. (bivši ord prostori П □ t prol Valente). □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uao * Nalezljive bolezni v Hercegovini. V nekaterih okrajih Hercegovine razsaja trebušni legar. ki je zahteval že več smrtnih žrtev. Pojavila se ie tudi gripa zlasti v Mo-starju in okolici. Bati se je. da epidemija zavzame večje dimenziie. * Smrten skok v Neretvo. V petek ie v okolici Mostarja skočil delavec Giuro Ari-lič v Neretvo ter utonil. Valovi Neretve so ga odnesli tako. da trupla doslej še niso našli. Vzrok samomora ni znan. domneva pa se, da je izvršil obupni čin zaradi epiiepsije. * »YERC« Komercljalna družba г o. z. v Ljubljani se ie pretvorila v Efektno banko, in posluje v istih renoviranih prostorih na vogalu Kino Matica, Kongresni trg 9. ter se kar najtopleje priporoča za vse bančne in borzne posle kot transakcije, posebno pa za trgovanje z vrednostnimi papirji, ker je prvi in edini specijalni zavod te vrste, ki ima najboljše tu- in inozemske zveze ter je obče znan po solidni in kulantni postrežbi. 1250 * Največ maščobe vsebuje »Lia« krema za čevlje, zato je najboljša. Prepričajte se sami. 82 * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 55 * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. + Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice čajanka in Globus vanilijin sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. Iz ! шБНапе u— Dr. Julius Kugy v Ljubljani. Sloviti alpinist dr. Julius Kugy se je pravkar vrnil s svoje turneje po Nemčiji, kjer ie predaval v 29 mestih — povsod sprejet z največjim navdušenjem »O krasoti naših, kakor tudi tujih planin«. Kugy. ki slovi kot eden najboljših poznavalcev Alp — je pri svojih pre davanjih predvajal serijo najlepših slik naših planin in mu je zato potrebne diapozitive na izrecno prošnjo oskrbel fotoamater-ski T. K. Skala. V odgovor za to uslugo, ki jo je klub z veseljem izkazal nestorju turi-stike na naši zemlji in v želji, da se snide s slovenskimi planinci — je dr. Kugy obljubil klubu »Ska'a«. da poseti Liubljano in govori slovenskim turistom. T. K. Skala nadaljuje s tem predavanjem svoj ciklus turističnih predavanj. To predavanje bo pa gotovo ena najzanimivejših prireditev te vrste. na kar vse turiste in prijatelje narave že danes opozariamo. Dr. Kugy. naš stari znanec po delu »Aus dem Leben eines Berg steigers«. pride v Ljubljano najbrže koncem januarja. Predavanie se bo vršilo v veliki dvorani hotela »Union« katerega uprava pripravi za ta namen veliko projekcijsko steno, na kateri bodo prišle s'ike do popolnega izraza. Točen datum predavanja se bo pravočasno objavil. — T. K. Skala. i S 3HEQ 2S3!I?G iSailEO V»» i Vrr.17 ^ л TT-«' f* T r 4 a i i A a a v H Cgleite si po vseh naših izložbah razstavljene krasne tlike za naš današnji progiam: „de igral se z ognjem" Kasna drama v 7 de.anj h po lumanu .Lin Leoens ûnstler* od Riharda Voss. — v gavni vlegi trna Morena in 01 n F,ord. Predsiave dop. pol 11., pop. 3., po. 5., 6, po! 8. in 9. Kino ideal. À1IH sil JCJLil -'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□COCD u— Snočnji trgovski ples se je vredno pridružil trgovskim plesom prejšnjih let. Obisk je bil sicer za spoznanje manjši od prejšnjih let, pač znak hude gospodarske krize, zato pa je bila zbrana elita ljubljanske družbe, predvsem seveda iz trgovskih in drugih gospodarskih krogov. Prireditveni odbor je izredno lepo dekoriral unionsko dvorano, ki je tvorila primeren okvir za okusne, dasi večinoma priproste damske toalete in večerne obleke gospodov. Plesno godbo je oskrbel domači Merkurjev orkester, ki si je s svojim požrtvovalnim in bra-vuroznim sviranjem znova utrdil svoj sloves: u— Poslovilni večer v čast upokojenemu dvornemu svetniku g. Maksu Kosti.njevcu je priredii sr.oči v restavraciji »Dvor« odbor koaliranih društev finančne stroke. Ude ležili so se ga uradniki finančne stroke v velikem številu. Zastopniki posameznih strokovnih organizacij so v svojih govorih poveličevali gosp. dvornega svetnika, ne le kot prvovrstnega in objektivnega uradnika temveč tudi kot tovariša in človeka sploh. Pozdravi' ga je predvsem tudi šei delegacije g. dr Šavnik, ki bo zlasti občutil globoko vrzel z izgubo g. Kostanjevca. Gosp. Kostanjevec se ,.e ginjen zahvalil za spontano prirejeni mu poslovilni večer. K lepemu večeru je pripomogel tudi pevski zbor društva državnih računskih iti blagajniških uradnikov, ki ie zapel več lepih pesmi. u— Današnji program ZKD, ki bo predvajan v prostorih kina Matice, obsega 6 krasnih poučnih filmov s sledečim sporedom. 1) Izdelovanje svile ria Japonskem. 2.) Kalifornija. 3.) Divje zveri v Vzhodni Afriki. 4.) V zemlji cvetja. 5) Potovanje po Franciji. 6.) Versailles. Filmi so večinoma kolorirani in se bodo v Ljubljani prvič predvajali. Cel spored je izredno zanimiv, vs!ed česar naj si ga vsakdo ogleda. Prva predstava ob 9.30 dopoldne ie namenjena šolski mladini z znižanimi cenami 2 Din za sedež na vseh prostorih. Obisk te predstave ji najtopleje priporočamo. Predstava za širšo puhliko se prične točno ob 11. u— H'men. Danes se poroči gospod Tone Petrovčič. uradnik tobačne tovarne, z gospodično Špelo Zalar. Poroka bo v trnovski cerkvi. M!ademu paru želimo mnogo sreče. 101 u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se ie od 8. do 14. ianuarja rodilo v Liubliani 21 otrok (7 moškega. 14 ženskega spola), umrlo pa ie 19 moških in 7 žensk, skupaj tore i 26 oseb in sicer: 6 oseb za ietiko. 6 za ostarelostjo. 2 za boleznijo na srcu. 1 za Pljučnico, 1 za vnetjem s'eplca. I vsled smrtne nezgode. 9 oseb pa vsled diugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih je 8 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi: I na škrlatinki, I pa na davici. u— Začetek literarnih večerov. Prvi literarni večer v 1. 1927. priredi v Mestnem domu tekom tega tedna pesnik Anton Pod-bevšek O podrobnostih več pozneje. u— Društvo za narodovo zdravie v Ljubljani vabi vse članstvo na 1. članski sestanek. ki se bo vršil v torek. 18. t. m. ob 7.30 zvečer v šolski polikliniki na Resljevi cesti (na vrtu učiteljišča). Na dnevnem redu je filmsko predavanje o ceplienju in razgovor o delu društva. Vabimo tudi goste. — Odbor. u—- Prijava psov. Lastniki psov se opozarjajo na današnji razglas mestnega magistrata glede prijave psov Prijaviti je brez izjeme vse pse, tudi čuvaje in mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske. 'er pse iz Barja in Sp. Šiške, in sicer najkasneje do konca meseca januarja. Prijave sprejema popisovalni urad mestnega magistrata (Mestni trg št. 3/II, vrata št. 46). ki izdaia tudi nove pasje znamke za leto 1927. u— Marijonetno gledališče Češkoslov. obce v Liubliani v Sokolskem domu na Taboru igra danes 16. t. m. »Marbuel«. Začetek ob lo uri, vstopnina prostovoljna. u— Vidovičev klub v Ljubljani sporoča, da ie pridobil za francoščino in nemščino dve novi profesorski učni moči in prosi vse dosedanje obiskovalce, da obiskujejo šolo točno. V tečaj se sprejme tudi nekaj novih reflektantov. ki se naj prijavijo pri klubo-vem tajniku g. Vladimiriu Kravosu, tajniku NSZ v »Narodnem domu«. Tamkaj dobijo vse potrebne informacije. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevska vaja v pondeljek 17. t. m. za ženski zbor ob četrt na 7., za moški zbor ob 8. zvečer. Obvezno vsi! — Odbor. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 2 prestopka pijanosti, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 zatekel pes, 3 prestopki predpisov o drobni prodaji premoga, 5 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi beračenja. u— Nesreča pri podiranju drevesa. Višji stražnik Martin Erjavec, stanujoč na Poljan skem nasipu št. IS, je dobil od mestnega magistrata dovoljenje, da podre ob Poljanskem nasipu v bližini državnega vzgojeva-lišča stoječe trhlo orehovo drevo. Erjavec je šel v petek zjutraj na delo in drevo iz-podkopal. Ko se mu je zdelo drevo že zadosti izpodkopano, ga je skušal podreti z vrvjo. Ker pa oreh Ie še ni hotel pasti, je preseka! še neko korenino. Tisti hip pa ie že drevo zagrmelo na tla, tako da se je Erjavec rešil Ie z naglim odskokom. Ko pa se je ozrl okrog, je zapazil, da leži na koncu vej padlega drevesa neznan vojak, ki so ga veje podrle na tla, ko je šel mimo. S pomočjo svojega znanca stražnika je Erjavec pozneje rešil ponesrečenega vojaka re-dova Maksa Kasiča, ki mu je veja zlomila desno nogo v stegnu. Ponesrečenca je odpeljal vojaški sanitetni voz v garnizijsko bolnico. Sfi'ti pred .Spačku". Blago za vsa oblačita nudi na kulantne e iz najboljše /a oge diužm^ka »b ač lni.a m BRti na Resljeni cesti Sten. 7 u— Ukradene sani. Na dvorišču posestnika Ivana Perkota na Sv. Jerneja cesti št. 7, je predvčerajšnjim ponoči neznan tat, ki ima bržkone veselje do zimskega sjiorta, odnesel 150 Din vredne športne sanke. u— Jabolka so ga mikala. Kleparski pomočnik Stanko P. stanujoč v Rožni ulici je pri pospravljanju svojega bivšega stanovanja v Kapiteljski ulici našel majhen kl.iuček, ki je odpiral tudi vrata Ste'etovega skladišča za sadje Predvčerajšnjim ponoči se ie Stanko splazil v skladišče in si natrpal žepe z žlahtnimi jabolki, okrog vratu si je pa obesil venec fig- Imel pa je nesrečo, kajti opazil ga je eden domačih hlapcev. Stanko se je sicer zmuzni! na prosto, vendar je bi! spoznan ter je bil naslednje jutro areto-van. u— Nenapovedan obisk. V noči na 13. t. m. se je neznan svedrovec splazil v sobo natakarja Teodorja Dovečaria. stanujočega na Osojah št. 3. Ko se je Dovečar vrnil po polnoči domov, je našel omaro vlomljeno in iz nje .ukradenih za 300 Din kovanega drobiža Dovečar je tatvino teko-j prijavil policiji, ki je vlomilcu že na sledi. u— Lovski ples. Prvega svečana vsi na Lovski ples na Tabor, kjer boste lahko plesali brez običajnega predšolanja in bodo prišli na svoj račun vsi plesalci v prvi vrsti starejši, ker se spodobi, da ima starost prednost. Kdor bo pa hotel skakati, pa jc tudi dobrodošel, ker bodo piskali pravi originalni »medvedji charlestor.«. u— Vsem obiskovalcem in vabljencem plesnih \zi tehnikov-akademikov sporočamo, da s! je odbor pridobil za poučevanje najnovejših modernih plesov kakor Black-Botton. Tango, Charleston 1927 itd. priznanega strokovnjaka gospoda .lenka. člana pariške akademije plesov. Vaje se vrše vsak torek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Kazine«. 81 5. Sebiissrja IS2? nanos il OCffï. u— Občni zbor »Društva sejmarjev za Slovenijo« se vrši v nedeljo, 30. januarja ob 14. uri v gostilni »Pod Skalco« Mestni trg št. 11. Dostop imajo samo člani društva. b3 u— Črna-bela reduta (Razpis natečaja za reklamne plakate). Natečaj je z včerajšnjim drevom končan, razpis se spreminja v to- 1!ко, da se izid tekmovanja razglasi v »Jutru« dne 19. t. m. in ne šele 30. t. m., kakor prvotno razglašeno. — Odbor črno-bele redute. 98 u— Vse Radio-časopise in druge tu- in inozemske časopise in ilustracije dobite v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. 94 u_ Naročnike za \ se tu- in inozemske časopise m iiustracije z brezplačno dostavo na dom sprejema Novinski biro, Šelenbur-geva u'ica 7—II. 95 u— Kiuba Primork prihodnja plesna vaja je v pondeljek, 17. jan. 1927. — Odbor 91 u— Kegijači »Triglavani« prirede danes Bohoričeva ul. 9. plesni večer. Svira orkester. Za kegljače: Kegljanje r,a samega prvega. — Darila. Komični prizori. Ameri-kanska ženitev. Cvetlični valček. 93 u— Vsem p!esaželjn';m nudijo popoldanske plesne vaje vsako nedeljo od pol 4. do 7. ure v veliki dvorani K i-zine najugodnejšo priliko se pravilno priučiti in navaditi vse letošnje moderne plese Vaje vodi priznani plesni strokovnjak g. Jenko, ki bo iutri poučeval tudi najnovejši »Black - Bottom«, katerega v ostalih plesnih šolah niso učili. Začetniki za vse d' uge plese se vabijo že ob pol 3. v svrho teoretičnega pouka. — Posebne ure za posameznike in skupine daje g. Jenko v zasebni sobi v prvem nadstropju kavarne »Emona« vsak dan od 10. do 22. ure. Tam se dobe tudi vse informacije. 89 ■■■■шмвммива večja tovarna za svoiega potnika. Potuje se po 4 tedne 3 ktat na leto po \sr-j Kranjski. Ponu 1be z navedbo kilometrine na an n ni 7avod MaUliČ Ljubljana. Nedelja 16. I. 1927 t Iz Maribora a— Volilni sestanki narodne liste SDS In NSS v Maribora. Pondeljek 17. t m. ob pol 18. v Melju, gostilna Zeleni travnik, ob 18. za Magdalensko predmestje v kinu Diana v Studencih, v torek 18. t. m. ob 20. v hotelu Kosovo na Grajskem trgu. v sredo 19. t. m. ob 20. za kolodvorski okraj v gostilni Vla-hovič. Skupni volilni shod liste bo v petek 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega dona. a— Železniški opalogral pri blagajni na glavnem kolodvoru le že par dni v službi volitev ia tudi uradnice se morajo žrtvovati za vohtve. Celo železniški papir Je dober za volilna vabila. Upamo, da ima za vse to g. Preiraru dovoljenje novega železniškega ministra gospoda generala Milosavljeviča, ki Je takoj po nastopu svojega resorta v proglasu vendar izrecno pozval uradništvo, naj se med uradnimi urami posveča strankarski politiki. Nam še nI znano, ali je tudi železniška direkcija v Ljubljani kaj podobnega odredila s posebnim ozirom na razmere v obmejnem Mariboru. a— Odvetniški Izpit je napravil. dT. Kari Rieser iz Maribora. Menda prvi nemški odvetniški konci plient, kj je položil lepit v LJubljani. a— Potrjena zahrbtna intriga. »Slovenec« končno potrjuje tiašo domnevo, da ie îzîntri-гетаЈ v Beogradu že podpisano imenovanje specijalista rôntgenologa g. dr. Hftbeina kot primarija za mariborsko bolnico — strah pred konkurenco. K uspehu ie intrigantom Je čestHati Dosegli so, da bo mariborska bolnica, matica bolnic v mariborski oblasti, še naprej brez rentgena in tozadevnega specijalista. Čuditi se ie mariborskemu ured •rištvu »Slovenca«, da naseda umazani špekulaciji. BiLa bi skrajna potreba, da konč-120 tudi zdravniška zbornica poseže vmes m ukrene vse potrebno radi ugleda zdravniškega stanu. Advokat m. w je preselil svojo pisarno v Slovensko ul. 11. i. nadstr. Telefon žtev- 99. a— 11 delovanja nemškega političnega društva prihajajo le redko poročila v Javnost, kar Je povsem naravno, ker Nemci rjmajo interesa, kazati slovenski javnosti svojih pravih namenov, Občni zbori tega društva kažejo le glavne obrise notranjega in zunanjega delovanja. Med drugim so zad Tijič poročali, da so protestirali radi odpusta nemškega zdravnika pri St. IIju dr. Morocuttila, ki ie pozneje tudi dosege! re-aktiviranje. Namenoma se je takrat pisalo o nekakem sporu dr. Morocuttiia z Nemškim političnim društvom. Ml smo imeli o tem svoje pravilno mnenje in smo molčali. Kako velik je bil spor, smo se lahko prepričali baš sedaj, ko poroča dr. Morocut-ti o raznih načrtih mariborskega Nemškega fa gospodarskega društva. Med drugim bo nudilo vsakemu nemškemu rojaku ki je biez sredstev, zdravniško ia pravno pomoč. Posebno hočejo dajati zdravniško brezplačno pomoč nemškemu delavcu. Nadalje bodo nudili brezplačno pomoč revnim nemškim ženam, posebno jim bodo dajali denarne podpore pri porodu. Neka Nemka je že darovala svoj prostor za zgradbo zdravilišča za bolne otroke. Dr. Morocutti povdarja: »Jasno je, da se bodo nudile te ugodnosti predvsem nemškim otrokom.« Poznavalci zgodovine nemškega boja napram Slovencem ob meji razumejo dobro to najnovejšo nemško taktiko, ki je Se nadaljevanje Siidmarke in Schulvereina. V Jugoslaviji se končno ustanavlja »Nemška liga za zvezo narodov in mednarodni sporazum«, pri katere ustanovitvi je sodeloval predsednik političnega ln gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji. Kot sedež te lige je določen Maribor. Upamo, da so kljub strankarski zaslepljenosti raznih Slovencev, ki so v slepi strasti šil za bližnje volitve v zvezo z istim! Nemci, na straži vsaj naša narodna obrambna društva Ln bodo vršila svojo dolžnost. a— Koncert zbora Glasbene Matice v Mariboru je privabil v Gôtzovo dvorano veliko ljubiteljev lepe pesmi. Obširni program klasičnih skladb, ki stavijo na zbor velike, zahteve, je absolvirala Matica v splošnem dobro. V mešanem zboru pred-njačijo basi in alti docim so bili tenorji radi preštevilnega ženskega zbora medleiši ln soprani v višinah prešibki, v moškem zbora pa sta bila na račun krepkih I. tenorjev in II. basov II. tenor in I. bas nejasna. Mogočni kompoziciji Gounoda in Bassainea sta bili podani dovršeno ln sta dvignili poslušalce. Manj posrečena sta bila prva dva Grie-gova moška zbora, v katerih je simpatični glas solista utonil v odločno preglasnem zboru, zato pa je tretji moški zbor istega komponista — »Otroška pesem« bila pred-našana najvzorneje, da je razigrala 1 občinstvo, ki bi jo bilo rado slišalo še enkrat. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. & LJubljana, Sv. Petra cesta 19. Sledeče srečke drž. razredne loterije L raz« reda, 13. kola, kupljene pri nas so bile izžrebane: gt 91.761, 14.120. 5701, 5735. 15.442, 30.905, 31 000. 40.576. 91.796, 115.619. 115.679. 9773. 11.519. 11.583, 23.412. 23.493. 34.172. 34 183-34 194 47.754, 48369. 48.591. 59,375. 83 235 R6 317] 86.341. 86.385. 120.159. 120 164. 101 204 78.198, 9177. 48.616. 48.638. 111716. 111.804. 111.842. 121.624. 112.230. Dobitki se izplačujejo od 26. t» m. do 11. maja t. L Adamičev mešani zbor »Marija in brodar« je težka in nehvaležna skladba, ki ni osta- vila v poslušalcih globjega sledu. Višek večera je bila Duganova veličastna »Carmen saeculare«, v kateri je pokazai številni mešani zbor pomnožen z zborom deklic vse svoje vrline, za kar je žel viharno priznanje hvaležnih poskšalcev. —c iz Celja e— Pri volitvah v oblastno skupščino vrzite vsi narodni volilci mesta Celje svojo ktogljico v 4. (zadnjo) skrinjico. Zmaga starih narodnih Celjanov in odličnih gospodarskih strokovnjakov dr. Božiča in Ivana Rebeka mora biti sijajna. Komur ie za delavnost, sposobnost, poštenost in značajnost ta bo zadnje dni tudi agitator. Združena opozicija klerikalcev, radikalov in Nemcev naj izgine za vedno v ropotarnico. e_ Kako se Izpremlnjajo časi. Profesor Cestni« in dr. Korošec sta dobila za svcje laskrve besede na adreso Nemcev na pon-deljkovem shodu pri «Belem volu» že svojo pohvalo. »Cillier-Zeitung«, ki je v svoji na-cijonatoi nestrpnosti svoj čas bljuvala ogenj in žveplo na slovenske ljudi — in ne malo tut" na duhovništvo, zatrjuje, da so Slovenci vendar le »deutschfreundlich«. kakor so bil: že nekdaj. Svoj čas smo imenovali take Slovence, ki jih ie hvalil kak nemški list »Štajercijance«. Naši narodni voditelji pa so veseli, da so na pravi poti. ako jih je čim grše blatil kak nemški list. Danes smo pa očividno tako daleč, da si štejejo nekateri krogi kot veliko narodno pridobitev, akc smejo sklepati za skledo leče pakt z nemško-nacijonainim društvom. Največji lopov pa Je v njihovih očeh tisti narodni človek, ki kal takega absolutno ne more razumeti. Narodni volilci bodo preskrbeli, da si dr. Korošec mesto pušeijca. kakor je imenoval Celje, po volitvah zatakne ta »Fleiss-zette!« nemškega lističa za svoj klobuk. e— Celjski radikali tajilo pakt. Neizpodbitno dognano je, da so celjski kTçlikalcl in radikali sklen'M z nemško nacljonalnim političnim društvom »Partei der Dentschen in Slovenien« za oblastne in občinske volitve pakt. Iz zanesljivega klerikalnega vira tudi vemo, da Je v slučaju zmage oblastni mandat rezerviran duhovniku Cestniku, mestno občinsko gospodarstvo pa prepuščeno popolnoma Nemcem in radikalom. Pakt je Izdal sam vodia ljubljanske radikalne stranke dr. Ravnihar in je izrecne oisala o njem tudi »Cillier Zeitung«. Na radikalnem zborovanju le prišlo radi pakta že do interpelacije. Oficiielno radikalno vodstvo ga je pa kratkomalo zatajilo pred lastnimi pristaši. Iz katerih motivov se le to zgodilo nam nI znano. Samo dvoje je pa mogoče: ali se ga že sramuiejo očetje tik po rojstvu, ali pa so pogoji tako težki, da si ne upajo ž njimi na dan niti v svoji lastni stranki. Za narodno čutečega Celjana .ie pa lasno, da ne more iti v volilni boj za stranke, H vodijo tako neodkritosrčno politiko. e— Domišljavost In samozavest. Gospod Anton Koten, stražnik v pokoju in občinski odbornik v Celju, razlaga po Javrtih lokalih nujno potrebo razpusta občinskega odbora in postavitev gerenta. Dokaza za to potrebo ne poda sicer nobenega, ker ga pač nima. On meni. da ie ta potreba upravičena s tem. da so radikali a Ia Koren tako sklenili. Gospod Koren je že skorai tri leta občinski odbornik, a do danes še nI odprl ust. da bi stavi! v občinskem odboru kak predlog. Mi smo prepričani, da se ni hotel izčrpat; in da čaka na gerentstvo. kler se bo menda bolj udejstvoval, kakor pa v občinskem odboru. VOLILNI SHOD NAPREDNE LISTE V GABER.rU pri Celju se vrši v četrtek, dne 20. januarja 1927. ob osmih zvečer v gostilni Permozer. Prijatelji in somišljeniki pridite tia shod vsi! îz Trbovelj t_ Volilni shod SDS v Trbovljah. Da» nef. ob 3 popoldne se bo vršil pri Forteju na Vodah javen ;hod SDS. Poročal bo kan» didat SDS za laški okraj dr. Joža Bohi» njec. Somišljeniki, udeležite se shoda vsi brez izjeme! t— Trbovlje imajo pri volitvah v oblast» no skupščino ČETRTO skrinjico Vsi na» predni volilci vrzite svojo kroglico v čE» TRTO skrinjico, da bo zmaga SDS sijaj» na! Vsi bodimo zsdnje dni agitatorji! t— število volilcev v Trbovlj&h Volilni imeniki izkazujejo v Trbovljah natančno 8S33 volilcev. To število je vsekakor večje nego bi smelo biti v primeri z 20.000 prebi» talci. Sai ima Maribor komaj 6620 volilcev! Somišljenike prosimo, naj pazijo, da ne bodo hodili volit za vpisane volilce, katerih jc okoli 2000 preveč, neupravičeni volilci. t— Točenje alknlhonih pijač ie v občini pod strogimi kaznimi prepovedano v dneh 22.. 23. in 24. t. m. Danes ob 15» popoldne se bo vršil v dvorani Forte na Vodah javen volilni shod Samostojne dem. stranke v Trbovljah. Na shodu poroča nosilec napredne Kste za laški okraj dr. JOŽA BOHINJEC in drugI. Somišljeniki od bliža In daleč danes vsi na demolcratsld shod. t_ Socijalna skrb SLS za delavstvo. Se» daj pred volitvami se klerikalci dnevno tr» kaio na prsa. češ da so silni zaščitniki de» lestva in da je samo od njih pričakovati boljših časov za rudarje. Zato je umestno, da si njih «socijaino» delo vsirje v občini od blizu ogledamo Ni dolgo tega, odkar se ie sestavljal obiinskl ргогк&т za 1. 1927. Tedaj ie vstal kandidai SLS g Amšek in predlagal, nai se zvišajo dokladt na užitni» no na 200 odst.. češ. kdor piie in je. naj plača od tega procente! Ves občinski ra» stop, izv*emši klerikalcev, ie bil proti te» mu p red'oslu z opombo, da ne gre po re« d-keiii delavstva in plač. ki io ie izvedla TTD., podražiti docela materijalno uni če» nomu delavstvu ždvljenskih potrebščin. Ta grd atentat naših klerikalcev, ki se hvala Bogu, ni posrečil, naj si dobro zapomnijo tiboveijski rudarji in naj volijo SDS. ki je ie opetovano z dejanji dokazale, da se resno zanima z« mnogotera socijalna vpra» sanja. t— Smrtna kosa. L mrl; so: Anton Blaz» nik, sin čevljarja, 2 meseca. Bevško 80; Stanko Duh, sin rudarja, 15 mesecev. Lo. ke 218; Jože Vrstovšek. kovač, 23 let; Ret» ie 35; Marija Kuhar, »ena rudarja. 64 let. Loke 10P; Marija Matko, žena čevljarja. 52 let. Sv. Marko 40: Franc Kos. sin rudar» ja 3 mesece. Loke 106: Danijel Kovač, sin trgovca 5 let, Sv. Marko 41. Iz Kranja r— Med pripravami za oblastne volitve. Te dni so že pričeli prihajati h kranjskemu k reškemu poglavarstvu prvi župani iz kranj skega sreza. da so prejeli po štiri Skrinji» ce in gumijaste krogljice, ki bodo odločile usodo petero oblastnih poslancev iz kranj» skega sreza. r— Popoldanska predstava v Narodnem domu. Danes ob 16. uri popoldne vprizori domači Gledališki oder Narodne Čitalnice dr. Novačanovo dramo «Velejo». Zasedba je v rokah najboljših igralcev. Režira go» spod ReS. Posetite v najlepšem številu da* r-es Narodni dom. r— h delovanja Ja.vne knjižnice Narod» re Čitalnice. Knjižnica tukajšnje Narodne Čitalnice v Narodnem domu je edina večja javna in Jjudska knjižnica, ki vrši svojo težko nalogo v korist celokupnemu prebi» valstvu, z edino pomočjo mestne kranjske občine spešno klub velikim in neprema» gljivim denarnim pogojem. V letu 1926. je bilo izposojenih 2332 obiskovalcem 7414 krjig. od teh ie bilo 3169 slovenskih, 2970 nemških. 731 mladinskih in 416 čeških. Iz» posojevalnih ur ie bilo 145 Največ knjig je bilo izposojenih v januarju (841), naj» mani v juniju (378 knjig) Koncem 1. 1926 je bilo vpisanih 1150 Članov. Nakuplienih je bilo veîie število kniig. še večje pa po dar jenih. Omeniti je večje število čeških kniig. ki jih je podaril ljubljanski češko« slovaški konzulat in ki je velike koristi, ker ima knjižnica p/ridne odjemalce v če» škem življTj. nastanjenem v tovarni*- Jugo« češke Uradne ure so v nedeljo dopoldne, v sredo In petek zvečer ter je podpiševa» nje te naše prepotrehne Iiudsko»prosvetne Institucije vsakomur priporočati. Dopisi ŠIŠKA. Danes, dne 16. t. m. vprizori gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški komedijo »Voze!« od znanega pisatelja Petroviča. Predstava bo v dvorani pri Va-Ijavcu. začetek točno ob 30. zvečer, cene običajne. VIČ. Dramska sekcija »Preporoda« v Ljubljani gostuje danes ®a Sokolskem odru na Viču z Molierovo veseloigro »Georgc Dandin« aH »Prevarani soprog«. Režija je v rokah člana Nar. gledališča v Ljubljani g. M. Kosiča. Predstava se začne ob 20. Predpredaja vstopnic, cene in otvoritev blagajne pred predstavo kot običajno pri prireditvah Sokola na „Viču. Svlra društveni orkester. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek naprednih društev Št. Vid-Dravlje priredi danes oè pol 8. zvečer v šolski telovadnici »Prosvetno zabavni večer«. Sodeluje pevski zbor Narodne čitalnice v Drav-Ijah, Tarrcburaški zbor Sokola in domač! igralci ze deklaracijami, komičnimi prizori In plesom Obenem se vrši žTebanie za nagrade posetnikom. Zdravo! NOVO MESTO. Dramska sekcija Jugosl. napr. a-kad. društva ^Jadran* vprzoti danes ob 8 zvečer v Narodnem domu efektno komedijo »Nepošteni«. Za predstavo veljajo znižane cene. ŽUŽEMBERK. Klerikalci prirejajo v naši okolici shode, smrdi jim pa to storiti v farni občini Žufemberg. ker se boje, da ne bi dobili podobnih lekcij kakor si jih Je nabral kot berač mraza naš dični g. dekan na drugi konkurenčni obravnavi. Mesto pompoznega javnega volilnega shoda so se prav klavrno stisnili med štiri stene, staknili glave skupaj in nekaj čenčali o gospodarskem programu bodočega ljubljanskega parlamenta Pri tem pa niso mogli zatajiti svoje prirojene pasje narave. Njihove stekline sta bila deležna zlasti dva napredia javna nameščenca, in sicer gg. D. in P., to pa zato, ker sta se drznila udeležiti se lepo uspelega demokratskega shoda na Dvoru, k; se je vršil dne 6. t m. popoldne in sta bila nehote priči kaplanovib blamaž. G D. hočejo križati, ker si je upa! predsedovati shodu. g. P pa zato, ker je na izpade g. kaplana na osebo g. fin. delegata dr. Sav-nika, češ d" je ta kriv vseh velikih davkov v Sloveniji, zah'.eval od navzočega odposlanca SDS. da omenjene trditve takoj na mestu zavrne, kar ;e Je tudi zgodilo. Sedaj pa je g Kulovec blamiranemu kaplanu sveto obljubil, da bo že on seveda po start šusteršičijanski metodi oba gospoda prestavil Kaj si klerikalna gospoda res še vedno domišljuje, da jim mora javni nameščenec tičati do pet v črevah? Svobodni smo vsi brez izjeme, hvala Bogu in naš m bratom Srbom j— tudi javni nameščenec! PLANINA PRI SEVNICI. Klerikalci so v teku 14 dni priredili v našem trgu kar dva Javna volilna shoda. Prvi se je vršil na Štefanovo, ki pa je bi! tako klavrno obiskan. Shoda se je udeležilo kakih 30 poslušalcev, a še izmeo teh je Irla skoro polovica iz nasprotnih taborov. Poroča! je tajnik SLS Iz Maribora g. Kranjc o ogromnem pomenu, ld ga imaio oblastne volitve za celokupno našo notranjo si.aacijo. Previdno oa ie seveda zamolčal, da so baš klerikalci bili tisti, ki so glasovali v Narodni skupščini proti zakonu o samoupravah Sedaj pa, ko se bližamo realizaciji oblastnih volitev, se pa kažejo kot editti zagovorniki oblastnih volitev, čeprav ima to zadoščenje SDS Besno se ie zaletaval v demokrate, napadal dr. Žerjava ter pridno udrihal čez «Jutro« ln »Domovino«, češ da sta edina slovenska lista, ki imata popolnoma »brezver-ski značaj« Že med govorom posebno pa še po govoru se je vnela živahna d-bata nud klerikalci pristaši nasprotnih strank tako, da je načelnik krajevne organizacije S? ajni uspeh pri razprodanih predstavah [t (KiSegia v&rajïnja prem je a *rasno ojrim-ijenega iiima I epi igralci — istna igra — F na režija, rasaa je v vlogi miade miii.ona ke prl-I ub ena HANNI WEISE [r/eifsaotf-n ie tud1 v vlogi simpat čnega idta»n.k,4 Erlch KaizerTitz, nepKkoelj v pa vedio elegantni H A R R Y P I E L i.m trrik svetovnega s ovesa. — Ko'osatao jc rlka^ana sLvnos na otvor 'vena gala redstova ua i vrč lega evro>-kega cirkusa, kjer v;d mo preiu<:Siw :> o gma.no d . sut levov tigrov slonov p emenit h konj, k; ko> tud ostali veli % i s ore.. vai.vorresti.ega cul, sa. — Ota de a tega i'remo zan mivega filma pred^siamo v enem spor du pri n «dn h cenan. P.edstave se vrše danes ob: S, poi S-. 6, po' 8 in 915. — Pri vseh predstavah pomnoženi or-e ter. Elitni Kmo Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124. Pjedprodaja vstoonic od 10. jo po! 1. i.i od 2 naprej. Prednaznanllo: Ko osalna weseloïgra .FIGOVO P E R O*. O. z. konf. fvornlca pa^ria Voserski pot 1. Karlovska cesta 2. Stalna zaloga Kuvert vsefl velikosti, plačilnin viečic, aktovk. Cene nizke! kuvert z okenci itd. Biago solidno SLS. zaključil shod med splošnim prerekanjem. Še bolj klavrno se je vršil drugi shod v nedeljo, dne 9. januarja, na katerem se nam Je predstavil kandidat SLS za naš okraj, advokat g. dT. Jesenko iz Sevnice. Ta shod je b'l še precej dobro obiskan, ker so pretežni del poslušalcev tvorili volilci nasprotnih političnih stra«ik, ki so izvajanja g. Jesenka spremljal? z živahn mi medklici in ugovori ter ga pozvali, da pove. kaj so storili v dobi sedmih let klerikalni poslanci. G. kandidat in njegova garda sta postala zmedena in nervozna, pričel se je hud besedni boj in kričanje na obeh straneh, vendar pa ni prišlo do kakšnih dejanskih spopadov. Kako globoko pa je padla poliiična morala SLS, se je pač jasno videlo pri debati na shodu kjer so nekateri funkcionarji krajevne klerikalne organizacije javno na naipodlejši in nizkotnejši način napadali navzočega akademika M. K., čeprav se je slednji obnašal popolnoma korektno; udeleževal se je pač debate in popravljal nekatere navedbe g kandidata. Mesto da bi mu odgovarjali na njegova iizvajanja, so ga nekateri odborniki SLS napada'i na način, ki je rbžalovanja vreden. Mislimo, da s: bo akademik K. že poiskal potrebno zadoščenje Končni smoter obeh shodov pa Je le b i ta, da so še oni malodušneži, ki so prej omahovali začeli obračati hrbet klerikalcem in šli z drugimi navdušeno na delo za našega kandida.a Karla Cimperška, k! Je tudi načelnik okrainega zastopa in kot tak najbolje pozna razmere iti potrebe našega okoliša. KOČEVJE. Priiate'jskl sestanek volilcev SDS se vrši danes cb pol 5. popoldne pri Bizjaku v šalkivasi. Govor kandidat Ш. Skrinjice g. Ivan Rus. PTUJ. Ptujske gledališče. V torek, dne 18. t. m. se vprizoii Angelo Cerkvenika tragedija v šestih slikah z epilogom »Greh«. Zasedba: ga Gabr jeičičeva. gg. Bratina ie Kaukler. Režiia in scenerija Braiina. Za mladino neprimerno. Pripravlja se ljudska igra »Divji lovec« Finžgar. Sodeluje sar Ionski orkester. LOČE PRI POLJČANAH. Dne 12. Januarja le bil v Ločah pri Poljčanah sestanek SDS v gostilni g. Wallanda. Udeležba je bila prav povoljna Bilo nas Je okoli 35. med njimi 5—7 drugih pristašev. Sestanek je otvoril predsednik kraj. org Janko Hr-žič in nato poda! besedo g nntariu Radu Jerebe iz Konjic. Ta Je navzočim prav poljudno, stvarno poiasnil pomen oblastnih skupščin in nato prešel na stališče, ki ga zavzema naša stranka napram drugim, oso-bito proti SLS. Vsi navzoči so govornika prav pazno iKisInšali. Odgovarjal je ivav stvarno in poljudno na vsa vprašanja, ki so jih stavil; navzoči. Vsi pa so bili mnenja, tudi napristašl, da tako lepega, tako stvarnega še niso slišali Demokratska stranka pridobiva v našem okolišu vedno več ugieda in smo prepričani, da bo pri volitvah dne 23. januarja marsikatera kroglica več padla v 4. Skrinjico. MEŽICA. Pri nas se je te dni oživila kr. org. SDS. ki si je izvolila na izrednem r.bč. rboru sledeči nevi odbor: Predsednik Pe-trič Fran, nadgozdar. podpredsednik Mihev Ivo, šolski upravtelj v Podpeci, tajnik inž. Avgust Oognia, blagajnik Franc Orešnk, nadpaznUt, odbornik rudar Ferdinand Pu-stoslemšek in nadpazw'k M3ks Oolob. v nadzorstve sta izvoljena Potočnik Jurij, tesarski mojster, m Vnkler Ravko. rudarski nameščenec, ter Vrhovnk Marko, jamome-rec, čuvarja skrinjic Petrič !n Vrhrrvrrk. Organizacija je pričela takoj z energičnim delom za časten uspeh naše stranke pri oblastnih volitvah in bo odločno nastopala zlasti proti onim ki bi radi uganlali korupcijo r blagajno občinskega sveta ter na račun Javnega premoženja osebno dobro Živeli. Mi smo stranka ravne poti m idealizma v Javnem življenju. Kdor je za poštenje. bo da! svojo kroglico naši skrinjld. S pravimi, nesebičn mi socialisti pa hočemo tudi v Mežici «ložnn delovati in ravno zato smi proti kandidatni listi g. Mô-derndorferja. Sokol Sokolski smuški tečaj Naknadno k poročilu o prvem rednem smuškem tečaju JSS pri Mariborski koB SPD 1080 m na Pohorju od 20 t. m. do 2. februarja t. 1. pod strokovnim vodstvom brata Rudolfe Badjure. priobčujemo naslednja pojasnila: Pouk v smuškem tečaju je brezplačen. Za prehrano in stan v Mariborski koči. ki je dobro oskrbovana in vse leto odprta, je dobro preskrbljeno. Oskrbni strošek je določen na 45 Din dnevno od oeebe (wjterk. j obed. večerja ter prenočišče v enkrat rlnev-j uo zakurjeni sobi; pijači in eventualni dru-' gi priboljški pri hrani v tem znesku niso všieU). Pri nakupovanju smučarske opreme in oprave svetujemo previdnost, da ee d« nabavi česa, kar ne velja in je elflbo. Vzemite seboj izkušenega starejšega krmarja I Za tečaj je potrebna v glavnem naslednja oprema: En par smnči z norveškimi ali Bilgerijevimi stremeni in rezervnimi st Temenicami. Smuči naj bodo rlolgre za 1 f>edi nad glavo. Vsakdo mora imeti Лта kolra (palici), ki Režeta do ramen m imata spodsj pritrjene alumina^te ali pločevinaste krplji-ce, zgoraj pa široko usnjeno pentlje Kože za «ikrat niso potrebne, dobrodošla pa bo maža za smuči in ena krpa (cunja), par zaponk in usnjeni pas. Oprava naj bo turisfovska Volnen« čepire (smučarska ali navadna športna), da ti jo lahko potegneš čez ušesa Najbolj ugodne eo dolge hlače, ki jih povežemo epodaj e kratkimi (80 cm dolgimi. 10 cm širokimi) za-vojci s prišitimi trakovi na gornjem krmru. Za rokavice rabimo samo paltnike iz domače, debele kmeteke volne e samo dvema predeloma, in sicer za palec in drmri šir§3 del za ostale štiri prste skupaj, šalov ze vrat ne kupujte! Zelo potreben je volneni jopič (sveter) s spredaj preklanim ovratnikom in pa površnik (ogrtač) iz šotorskega ali nahrbtniSVega blaga. Posebno pažnjo je posvečati perila in prijem! — Srajce ne smejo biti platnene, temveč iz blaga, ki dobro pije pot (znoj), torej: panama-, tetra- ali turinghlago Pod erajco služi prav dobro lahka mrežasta srajca. 7л gvitire (spodnje hlače) priporočamo le triko iz volne ali bombaževine. Nogarice iz debele, domače volne! Pod temi se lahko nosi še en par tanjših nogavic. Perilo se bo lahko dalo prat v pralnici nolee Mariborske koče. — Vsakdo naj si nabavi močne veianke ali meetve (gorske čevlje). Smučanje v mestnih, mehkih čevljih je otežkočeno, zelo-nprodno in pa nehigiensko. Noga, oziroma čevelj mora stati trdno v stremenih na smučki ter ne sme čutiti nikakea-a pritiska etremenie ali od strani smuškib železnih ušese. Da se noga po vežbnnju zvečer odpočije in »e dajo vezanke sušit, je potrebno, da vzamemo ee bo7 papuče (coprle^ ali en par mehkih me-stnih čevljev ter tudi eno mnžo 7Л fevlje. Vso to prtljago je omejiti na en nahrbt nik. Podrobnejša pojasnil* glede opreme in oprave daje kniig« voditelj;, r„h rh_ d jura, Smučar ГЗП Din), ki naj si io tudi nabavi vsak udeleženec tečai« za teoretski pouk. Vi se bo vršil v k-oči v večernih urr.h Pniave v sokolski smuški tečaj epreiema do 20. t. m. Jncoki Pnknl«M Ljubljana. Narodni doro. Sokol Vač, ima *voj redni letni občni zbor na Svečni<4). dne 2. februarja ob 3 po-tfoldrte v sokolski dvorani. fig Občni ,bor Sokolske, dmšfT, v Za-..r ja ob Sav, vrši dan«, dne 16 januarja c*> '. popoldne v Sokolskem domu z običaj-ntm dnevnim redom. Sokoisko druîtvo pri red, v soboto, dne ?9. Janm.ria v SKem domn svojo običajno vsnbnMno mn-skarado ob H zvečer «vira *odh* Drav.V» K^7'^ " v^"*4 iz Liublifine. Mastce 1o-brodošle \« ^prireditev, kj obet,, „^kositi vse Pretšnte. ze danes or>owri-mo »er vabi-« "Mm udeležbi. Zdravo! Odbor PoKoMto drn«trn » MnnM «ohoti vab! n* redm letni oWni zbor v petek dne ?1 ja-»«ar,a ob 8 zvečer v dn,«lrenih prodorih. Istotam se vrfli v torek !8 i-niiarb ob p zvečer pripravljalna se i* v »vrbo se*»ave «mdidatne tiste zs novi odhor Vsi bratje m sestre nai se občnega /bor» i„ priprav-tjaine seje p«lno«tevilno tIde1e?e \-*vWnn.f ^•Vegr, posameznega člana je dolžnosti •'«su««: NIStvo кллтмтл, *t*t«i •VUSKA «л »r,»".««*., :««CUÏ.»1 "tl»"«W>»«««Wi «.«STA. УЈДШ^ ...v*,,. - л ' ■ .111.^4 I...... i VSAK «STRTE*" «fe^S Jrw, » K 85 leîfticl iuAçû* eewirje Кгвл« Zborovalnica bivšega deželnega zbora kranjskega, kjer bi ae Lahko vršile seje naše pokrajinske samouprave tudd po vojmL aho bi klo» rikalna Narodna vlada takoj po prevratu ne razpustila deželnega zbora ter ne pre» nesla ves delokrog deželnih zborov in odborov teir deželne ustanove in premoženja v državne centralistične roke. Dr. Brejc in drugi klerikalni poverjeniki so takrat za» vrgli poziv Svetozarja Pribičevica, takratnega ministra notranjih zadev, naj ek&âe$o deželni zbor. Borba proti znižanju carine oa vino Vedoo Bril krogi se zanimajo za borbo, ki se je začela proti koncesijam glede carine na vino v trgovinski pogodbi s Francijo. Krivda g. Puclja se |e začela že v trenutku, ko je vlada RR iz liste članov delegacije brisala zastopnika ministra poljedelstva ia se od tega dne, ko je to ministrstvo ostalo v delegaciji brez zastopstva, ni nihče гшепИ za potek pogajanj, dokler ni delegacija že poročala o svojem popuščanju. Pa niti tedaj se gospodi nI zdelo vredno obvestiti javnosti. Kdo je vlado RR pooblastil, pristati na to, da se imena vin, kakor šampanjec, burgundec (celo konjak!) ne bodo smela več rabiti? Kako pa bosta gg. Pucelj in Krajač odslej imenovala vino, ki je zrastlo iz bur-gundske trte? V ostalem je samo sreča, da so Francoza ostali trdno na zahtevi 30 Din in niso sprejeli carine 50 Din, ki jim jo je naša delegacija že ponujala. Tako je možno, da o tej stvari javnost še reče svojo besedo. In ta beseda bo: da so se pogajanja, kar se tiče vina. vodila cb nečuvenl nemarnosti ministrstva trgovine ln poljedelstva in da so se dajale koncesije na velikansko škodo vinogradnikov. Vlada mora jasno in nedvoumno preklicati, kar so v Parizu govorili člani delegacije in zavzeti edi-ao pravilno stališče, da v ničemer ne moremo iti preko onega, kar se je sklenilo v pogodbi z Italijo. Uradniki, javni nameščenci in vladne stranke Odkar so iz vlade Izstopili sarnostoj-st demokrati, sta oba RR na delu in naravnost tekmujeta, da iztrgata državnim nameščencem, kar moreta, njegovih pravic. Radikali povdarjajo, da pragmatika nI njihovo delo in da je uradnikom dala pod pritiskom demokratov preveč pravic. Radičevci pa povsod razvijajo po starem klerikalskem vzorcu agitacijo, da treba draginjske doklade še naprej zniževati. Novi državni proračun je že tako izdelan, da računa z nadaljnjim znižanjem uradniških prejemkov in bo n. pr. kaki novi vladi nemogoče vspostaviti prejšnje stanje, ker zato ne bo več pokritja v proračunu. Najprej so radikali in radKevci napovedali boj stalnosti, potem letom za penzijo, nato dokladam in o priliki revizije kategorij se namerava znižati tudi temeljne stopnje plač, češ da je to potrebno radi stabilizacije valute na razmerju 1 : 10. Dalje napovedujejo podaljšanje službene dobe na 40 let in ustanovitev penzijskega fonda, v katerega se bo rz plač odtegovalo primerne zneske. Ni nobenega dvoma, da te načrte radikalov in radidevcev s simpatijami spremljajo tako zemljoradniki, kakor klerikalci, katerim to mišljenje odgovarja po njihovem temeljnem stališču napram državnemu nameščencu v ljudstvu. Te stranke javnega nameščenca ne smatrajo za polnopravnega državljana. ki opravlja pošteno in potrebno delo, kakor je potrebno delo drugih, one ga smatrajo za hlapca ta pisača, kakor župniki smatrajo cerkovnike ali pa kakor je duhovščina pred leti smatrala učitelje, ko so bili Še cerkovniki, organisé itd. Zanimivo je, da mnogi javni nameščenci dolgo niso uvideli nevarnosti, ki jim je pretila in jim od dne do dne bolj preti od teh strank. Šele ko so prišle zelo drastične redukcije (doklad, odpusti, leta ' za penzijo) so mnogi začeli globlje misliti in začeli so spregledovati. Spočetka se je vseh polastilo veliko ogorčenje, kar je v občem obupu tudi razumljivo. Minulo pa je par mesecev in prišli so novi udarci, nadaljni pa se pripravljajo. Prvemu razburjenju je sledilo trezno razmišljanje. Braniti se moramo! Ta misel zopet vstaja. Ne bežati, ne skrivati se, ne mulo kuhati! Delati treba. Delati v strokovni organizaciji Pride dan, ko bo to važno. Glede politike pa treba podpreti ln to Iskreno one, ki so bili z uradništvom pošteni. Tu ne pomaga nič. Resnici se ne izogneš, če se tako tiščiš oči skupaj in si «apiraš ušesa. In resnica ie, da le bilo v času, ko so bili demokrati v vladi, čisto drugače, bolje in da bi današnjih nesrečnih eksperimentov ne bik), ako bi ne bilo RR. SDS je prav storila, da ni nič silila ▼ eradniStvo in javno nameščenstvo, ko je preživljalo svojo težko krizo užalje-oosti in ogorčenja. Taka stvar boli in v bolečini ni dobro rano še stiskati ali se ie dotikati. A danes je hvala bogu tako daleč, da vsak poštenjak priznava zasluge SDS za uradniški, zvaitičniški, služlteljski stan. In tudi tako daleč smo, da vsakdo, ki }e kdai bil radikal, ali pa, ki ima Iz strahu za svoje otroke, še v žepu radikalsko legitimacijo (in nekateri tudi radičevsko!), med štirimi ali še več očmi pošteno priznava, da ga je sram te družbe bi da io mre! ter prezira. Naravno je, da je javno nameščen-jtvo v danih razmerah zelo rezervirano. A toliko je gotovo, da gre med njimi od ust do ust en glas: Za RR stranke iu njim podobno SLS nobenega glasu ne javnih nameščencev, ne onih, kjer morajo ti nameščenci agi tirati. Javni nameščenci so v težavnem položaju, to naj vsakdo uvažuje. A to se na j ftm verjame, da vedo, katera Je lastna skleda ln da vanjo pljuvali ne bodo, pač pa bodo storili vsak po svoje, kar Jhn veleva prepričanje in stanovski P«"»* Uradna, l Vnovčevalnica za živino na Zelenem hribu, kamor зо med vojno skupaj gonili desettisoôe glav ktevne živine, ki so Jo кЈег&а&^ zaupniki po vseh vaseh za neznaten denar ali pa za ničvredne rekvizicijske Marte J6 mali rz hlevov slovenskega kmeta. Doma je propadala nedolžna mladim, ker ni faite» la niti dovolj mleka za prehrano, z mesom ži-vine slovenskega kmeta pa se je krmil» pomijvcč madžarska in rajhovska soldateska, ki je metala za zahvalo skrvercekim i^kom samo kosti. Vhod na Sur, „ajer Skozi ta Široka vrata naj bi bili v vojni po najsrčnejših željah klerikalnih «Sfovej». eev» koraka® vei oni zavedni narodnjaki, ki se niso hoteli dafenMt brezdomevi* dcemn tvstrc>»kferfcalnaBo tuuaj» Na kaj vse je „Ilustrirani Slovenec" pozabil «Ilustrirani Slovenec» je zadnje tedne priobčeval v spomin na bivši deželni zbor in odbor kranjski razne slike. Da se vidi tudi druga plat klerikalne medajle ter bolj spozna resnica, objavljamo danes tudi mi v izoooolniîo «Ilustriranega Slovenca» ^ nekaj njegovih slik s pojasnili zgodovinske resnice. Nekaj slik je vzetih tudi iz samega medvojnega klerikalnega^ glasila. Naši čitatelji lahko vidijo, da je «Ilustrirani Slovenec» prezrl jako važne in značilne stvari in da je naše izpopolnilo bilo zelo potrebno» Ljubljanska škofijska palača, ___ kjer je že desetletja leglo klerikalizma in vrhovna komanda poiitifaijoôo vS&% Po ukazih, migljajih in željah Rima in Dunaja so ee od tod vrfcte io izvrfife pripravi) slovenskega naroda za «sveto, pravično in Bogu dopadljivo vojno», aa zmago pat* germanske moči in večno uničenje naše svobode. V dvoranah Škofijske palače so rt sestavljali pastirski listi ter podpisovali ukazi, s katerimi se je ekrvepsko ljudstvo hujekalo na vojno ter izmozgavalo z inkvizicijami Najbolj žalostni (UlimmiM nm šega suženjstva. Suhi bajer v Ljubljani јЕшЈишЦш Spijooažaa ki demmcijsntska pisarna; ki je bila ustanovljena, v tajni' WVU SLS, je bila krepko na delu. da spravi kar največ naprednih Slovencev v strel» Ae jarke, v vojna teboriSča in vojaške ječe. MisJi klerikalnih ovaduhov in Spijonov so bile v*dno koncentrirane na Suhi bajer. kjer je padlo pod avstrijskimi kroglam* чоб nedolžnih Sto^socev ko« irtev kkrikahie vojne forije. Posvetovalnica deželnega odbora v kateri so glavni mandatorji klerikalne deželnozborske večine uganjali partizamstvo in korupcijo z deželnim premoženjem ter uganjali teror nad Slovenci na Kranjskem. V tej dvorani je tudi začela sistematična gonja za podpisovanje avstrijskih vojnih posojil ter za rekviricije žita, živine, zvonov in drugih vrednosti. Z lizunstvom na« pram cesarskemu Dunaju in z izdajstvom življ-enskih interesov slovenskega ljudstva je povzročila SLS med svetovno vojno največjo nesrečo. Id jo je kdaj doživel sk>» venski rod. Pozabljena slovenska zastava gfesn&». ki so ga klerikalci v Katoliški tiskarni v Ljubljani bogato i začeii iasdajati zaičetkom svetovne vojne s podporo vojnih oblasti, je pi sliko, na kateri mogočno vihra v rokah slovenskega fanta zastava z dvo» tičem, sramotnim znamenjem našega hlapčevstva. Slovecska zestavti ne le pozabljena in skrita, marveč tudi zaničevana in opljuvana. Mesto je sfcten.il klerikalni deželni odbor uveljaviti zastavo nekdanjih nemških deželnih stanov. Danes ob 10. uri vsi na volilni manifestacijski zbor na Taboru. Poslopje klerikalne «Gospodarske zveze» v Ljubljani, kjer je bila m i.-d vojno nastanjena pisarna za rekvizicijo moke. žita in drugih polj» ekih pridelkov. Tudi vodstvo te rekvizicije je bilo v rokah samih klerikalnih veljakov v Ljubljani in na deželi. Slovenska kmetica in njeni nedorasli otroci so v ta zavod morali oddajati še oni borni pridelek, ki so ga s krvavimi žulji iztisnile iz zapuščene «emlje. Naši ljudje p», -o zato dobili mesto moke pokvarjeno koruzo, moko iz fižola, boba in žaganja. Odkritje spomenika Ako H zmagalo nemško orožje in načrti, za katere so se pehali naši klerikalci, bi že bilo na Kongresnem trgu slavnostno odkritje spomenika kandelaberskemu govor» niku iz leta 1914. in sedanjemu poslevode čemu podpredsedniku SLS dr. Marku Na» tlačenu. Nacijonalno izdajstvo SLS Dobrote Bogu dopadljive vojne Čutimo jih vsa leta po vojni in jih bomo še čutili. S strahom se oziramo nazaj. Ti» oči in tisoči vojnih invalidov preklinjajo klerikalce, ki so blagoslavljali nečloveško lanje ter jih gonili pod orožje. Tisoči in tisoči mater ter vojnih sirot plače, a se .■al ne zaveda, kdo jih je oropal rednikov. Kdaj bodo Slovenci izprevideli, da je kle» rikalizem kot glavni hujskač sa vojno največji zločinec in grobokop Slovenstva. «Dr. Leske var Je prvi topu mariborskega mesta, ki «o ga hrolile izključno slovenske stranke.» Kratka zgodovina Maribora. Spisal Gabrijel Majcen, profesor v pok. Kdor dvomi nad izdajstvom, ki ga je zagrešila SLS s tem, da se je za oblastne volitve zvezala z Nemci, naj vzame v roko gornjo knjigo m se poglobi v preteklost Maribora. Pred oči mu bodo stopili časi neizmernega trpljenja našega naroda, ki so ga Nemci po vsej sili hoteli germanizirati. Pri tem jim je pomagal ves avstrijski upravni aparat. In ko bi ne imeli bistrih mož v Narodnem svetu mariborskem, ko bi ne imeli generala Maistra, ki je s hitrim in dobro premišljenim načrtom zadušil nemški upor, bi Maribor doletela ista usoda kakor Celovec. Kdor misli, da so se Nemci tekom sedemletnega bivanja v Jugoslaviji sprijaznili z novo usodo ter postali zvesti Jugosloveni, kdor misli, da so se Nemci odrekli svojim nacijonalnim aspira-cijam, ta Nemcev ne pozna. Če so to storili navidezno, so v srcu še vedno tam, kjer so bili, namreč preko mej, in njihova čustva streme za tem, da se Jugoslavija čimprej zruši, vsaj njena severna meja in da oni postanejo čimprej to, kat so bili, namreč naši neomejeni gospodarji. Nemec pač misli, da je ustvarjen samo za gospodstvo. Slovenca pa ima za sužnja ali «vindišarja». Nemci se ne morejo spoprijazniti s tem. da bi Slovenci zavzemali vodilno vlogo. V kolikor se nam približujejo, delajo to le iz lastnega profita. Nemec pri nas ne more biti drugega, kakor izvidnik za velenemško misel, ki še vedno sega do Adrije. Naši Nemci so avantgarda Nemčije in če se tudi stokrat pridušujejo. da niso. Naši Nemci si žele nazaj dobo svojega gospodstva na magistratu in povsod drugje. Berite knjigo profesorja Majcna in videli boste, da je ni večje napake, kakor pa zaupati Nemcem in jih protežirati. In ce ne bi bilo tako, čemu potem tako navdušenje mariborskih Slovencev ob zadnjih občinskih volitvah za Narodni blok? Kljub hudemu nasprotju med njimi so šle vse narodne stranke skupaj na eno listo, ž njimi pa vsi zavedni Slovenci. Ali ni to dovolj jak dokaz, da moramo še vedno stati pred Nemci na straži? SLS je izpremenila svoje mnenje. Za kako ceno? Vsak, ki količkaj pozna razmere — in sami zavedni pristaši SLS to potrjujejo, bo priznal, da SLS te zveze z Nemci ni bilo treba, ker bi bil njen kandidat v Mariboru tudi brez Nemcev izvoljen. Tem manj bi ji bilo treba napraviti ta sramotni kompromis z Nemci, ker nihče ne dvomi, da pride v oblastno skupščino, ako je ne za-puste njeni volilci izza volitev v Narodno skupščino, kot absolutno najmočnejša stranka. V vsakem slučaju pa kot relativno najmočnejša stranka. Ali je bilo taki stranki treba da se kompromitira? S strankarskega stališča bi nam moralo biti to prav, ker je gotovo, da bo SLS s tem činom izgubila svoje nacijonalno zavedne pristaše. Ni nam pa to prav z narodnega stališča. Ni nam prav, če se dajejo koncesije na škodo našega človeka, ki je toliko pretrpel pod Nemci. Ni nam prav, ako se piše v svet, da imajo Nemci v mariborski oblasti, na katero imata uprte svoje oči tako Avstrija kakor Nemčija, svojega zastopnika v oblastni skupščini. Ali si je mogoče misliti večje sramote? Aii ni to dokaz, da Slovenci hitro pozabimo zJo, ki so ga nam drugi prizadejali? Na lastno škodo ga pozabimo in se izpametu-jemo navadno šele takrat, ko je že prepozno. V najslabšem slučaju so dobili Nemci od SLS zagotovilo, da bo vodila napram njim popustljivo nacijonalno politiko, kar se pravi z drugimi besedami, da jih bo podpirala v vsakem oziru Namesto naprej v smeri nacijonalnega čiščenja in podpiranja našega človeka na domačih tleh, bomo šli nazaj in bomo podpirali svoje ljute narodne protivnike. Na celi črti. Tudi na magistratu, ako bi se jim posrečilo, da pri prihodnjih volitvah zavladajo z Nemci. Kdo more kaj takega odobravati? Ali ni bil ustvarjen Narodni blok za občinske volitve baš s tein namenom, da se čuva nacijonalni značaj mesta Maribora? Kako more spričo tega SLS napraviti zvezo z Nemci, gotovo nima pred očmi nacijonalnega značaja Maribora v našem smislu? Slep ie, kdor ne uvidi, da se ie SLS^ Izneverila naclionalnemu Mariboru kakor Jude/ Kristusu! Noben zagovor tu ne drži. Resnica je zgodovinsko pribita. Maribor je dobil prvič svojega slovenskega župana dne 21. oktobra 1924.. ker so bile slovenske stranke složne med seboj. Prišle so volitve v oblastne skupščine in SLS se je izneverila svoji obljubi in prisegi. Hočeš nočeš mora sedaj obljubljati koncesije Nemcem in je interesirana ua tem. da je Nemec kot njihov zaveznik v mariborski oblasti, posebno pa v Mariboru, dovolj jak. Namesto, da obračunamo s preteklostjo, da popravimo, kar se je v preteklosti zagrešilo v našo škodo, gremo podpirat rušeče se stebre nemštva in nemčurstva! Ali naj mirno gledamo nacijonalno-defetistično delo SLS? Aii ni dolžnost nas vseh. ki smo I. 1924. šli v občinske volitve, da pri oblastnih volitvah odločno dvignemo svoj glas in protestiramo proti zvezi SLS z nemško stranko? Brez ozira na strankarsko mišljenje in pripadnost je potrebno da*imamo sedai Dred očmi naš nacijonalni interes, ki pomeni za mnoge naše ljudi obenem gospodarski interes. Zato pojdimo združeno v boj vsi, И nam je na tem, da se nacijonalno delo, ki smo mu položili temelj z nastankom Jugoslavije, tudi docela izgradi. Tudi v oblastni skupščini naj se čuvajo predvsem interesi našega domačega človeka, potem šele tujca. Najprej naj se da kruh tistim, ki žive na svofl domači slovenski zemlji, potem šele tujcem. Prvi mora biti povsod domačin, ki je zrastel na tej zemlji in bil naposled podjarmljen po tujcu. Popraviti se morajo grehi iz preteklosti! Preko tega vprašanja ne sme nobena poštena slovenska stranka. Ali naj bomo bolj pa-peški nego je papež sam? Ali naj mi, ki nas imajo za kulturno manj vredne, postopamo napram Nemcem bolj humano, kakor kulturni Nemci napram našim ljudem? Kaj počenjajo na Koroškem? Kako se vedejo v koroškem deželnem zboru v Celovcu napram našim ondotnim bratom, četudi živijo poslednji kompaktno naseljeni po Koroškem? Tudi pri tej priliki ne smemo tega pozabiti. Volitve dne 23. januarja naj pokažejo, da se zavedamo svoje narodne dolžnosti in da Maribora ne damo iz rok. Državnim nameščencem in vpokojencem Celje, 14. januarja. Bližajo se zopet volitve; to pot sicer le v oblastno skupščino, vendar važne za to, kako se bo v bližnji bodočnosti preorijentirala naša državna politika. Položaj drž. nameščencev je res obupen. vendar pa ne smemo kot enakopravni državljani pri tako važnih političnih dogodkih, kakor so volitve, stati ob strani, da ne pridemo sploh pod kolo in ob vsako veljavo ter ugled. Nasprotno, tudi mi moramo s svojim glasom podpreti poštenje, resnico in čisto domovinsko ljubezen. Ne smemo se izpozabiti tako daleč, da bi pljuvali v lastno skledo, kar bi brezdvomno storili, če bi se od volitev absentirali ali pa volili nesmotreno. S tem bi podprli elemente, ki so nam neprijazni in celo sovražni in ki bi jim bila naša brezbrižnost naravnost dobrodošla. Klerikalni stranki ne more javni nameščenec slediti, ker se je s svojim izrekom, da «uradniki samo žro in žro», pokazala kot največja sovražnica uradniških interesov. Pomislimo samo. kako kruto je vihtela v času. ko je imela na Kranjskem vso moč v rokah, svojo krvavo knuto nad učiteljstvom. In volk lahko dlako menja, nikoli pa ne narave! Klerikalna stranka je imela že večkrat priliko, da pokaže v dejanju, ali res hoče uradniku pomagati, a tega ni nikoli storila, ker vlada v njej še vedno stara mentaliteta. da je uradnik neko zlo, ki ga morajo rediti kmečki žulji. Radikali so dosedaj kljub temu. da so že deveto leto na vladi, dokazali, da nimajo prav nobenega smisla in srca za uradništvo. Le pomislite vsi aktivni in vpokojeni uslužbenci, kako so zmrcvarili vašo službeno pragmatiko. ki io je bil dobro izdelal demokratski poslanec prof. Reisner. in kako so potem korakoma od leta do leta s finančnimi zakoni dalje mrcvarili to ubogo pragmatiko. Pomislite na vaše odtegljaje za poplavljence. od katerih pa potrebni poplavljenci niso dobili še ničesar. Kam gredo ti odtegljaji, ne ve nihče. O radičevcih niti ne govorim! Kako govori ta «gospoda», ki ni nikoli sita, o uradnikih, vam je itak znano. Sedanji radikalno-radičevski sistem pa pripravlja novo redukcijo uradništva celo na ta način, da bo začel odtegovati dra-ginjske doklade kronskim vpokojencem, ker upa. da bo ta način redukcije najbolj uspešen ... Kdor izmed nas bo torej vrgel kroglico v skrinjico navedenih strank, nima smisla za osebno čast. in kaj naj rečem o zvezi z Nemci? Kakor je slovensko uradništvo visoko dvigalo zastavo napredka, tako je poleg nje mogoče še lepše plapolala zastava svetega nacionalizma, ki ni poznal nobenega kompromisa. Redki so bili izvržki, ki so za skledo leče prodajali svoje ideale; med naprednimi jih je bilo hvala bogu prav malo! Morali so priti sedaj klerikalci in za njimi še radikali, ki se ne sramujejo pred javnostjo zagovarjati svojega sramotnega pakta v Celju in v Mariboru z nemško-nacijonalnim političnim društvom, ki je naslednik onih na-cijonalnih organizacij, ki so po naših izključno slovenskih krajih ustanavljale podružnice «Siidmarke» in «Schulverei-na», da so potujčevali našo deco ter jemali slovenskemu uradništvu boljši kruh in sploh službo. Radikali in klerikalci so danes firme, ki dajejo svoj blagoslov za najsramot-nejše kupčije. Za to se k njim zatekajo le tisti, ki jim je za take kupčije in koristi. «Prepričanih» radikalov Slovenija ne pozna. Slovenski državni nameščenec in vpokojenec. ki se ti od današnjega radičevskega in radikalnega režima, v katerega silijo po veliki polomiji z avtonomijo danes brezpogojno tudi klerikalci,, jemljejo najprimitivnejši pogoji za tvojo eksistenco, stori 23. t. m. svojo dolžnost ter podpri narodno, državno in napredno idejo. Prostor za tvojo kroglico je edino v skrinjicah narodnega bloka, oziroma Samostojne demokratske stranke, ki je vselej, kadar je bila na vladi tudi z dejanji pokazala. da ima srce in razumevanje za uradniške težnje in da se v polni meri zaveda, kako eminentne važnosti je za vso državo pravična rešitev uradniškega vprašanja. Celjski uradnik. Podpore g. Puclja Za poplavljence 120.000 Din. — Za skrahirano radičevsko «Panonijo» 300 tisoč dinarjev. — Za «Ekonoma» 100 tisoč dinarjev. Na shodu na Raki je g. Pucelj priznal, da je za poplavljence v Sloveniji vlada RR dala vseg? skupaj 120.000 Din (en-stodvajsettisoč). Skoda pa je znašala čez 100 milijonov Din! G. Pucelj se je izgovarjal, da absolutno tri bilo mogoče dobiti več. Medtem pa se je izvedelo, da je ista vlada RR dala zadrugi «Ekonom» 100 tisoč Din in, kar pa je še bolj zanimivo, da je g. Pucelj «našel» za propadlo zadrugo «Panonija» v Mariboru 300.000 Din! «Panonija» je radičevska zadruga, kjer so se godili velikanski neredi, da ne rabimo drugega izraza. Kdo naj plača te izgube? Tu g. Pucljevim junakom niti na misel ne pride, da bi se zgražali in kričali po listih. Izguba naj se poravna iz državnega žepa! In g. Pucelj. ki ni našel za poplavljence v celi Sloveniji več kot 120.000 Din, je našel za «Panonijo» 300.000 Din! Medtem pa se dalje mesec za mesecem odteguje uradnikom v Sloveniji po poldrugi milijon dinarjev na mesec. Kje je ta denar? To naj pojasnijo naši radikali in radičevci! Radikali in radicevci proti celjskemu okrožju Po triletnem boju so naši poslanci iz-vojevali, da se je v državni proračun postavil znesek poldrugega milijona dinarjev za zgradbo okrožne sodnije v Celju. Potreba je za vsakogar evident-na, saj so dosedanji prostori tako sramotni, da je vsakdo priznal upravičenost naše zahteve. Kljub temu pa so radikali in radičevci to edino zgradbo v zadnjem hipu zbrisali iz proračuna. Ali so storili to na migljaj radikalov iz Celja? Vsekakor so hoteli s tem pokazati, da so jim interesi Celja in vsega celjskega okrožja deveta briga. In take stranke si upajo v istem okrožju postavljati svoje kandidate! Kandidatne liste napredne fronte Vrstni red skrinjic po srezih (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kai didatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mariborski oblasti (23. januarja). 4» skrinjica dr. Anton Božič, skrinjica KAMNIK: dr. Rihard Karba, župan in lekarnar. Kamnik. 2» skrinjica BREŽICE: Karel CimperSek, trgovec in posestnik, Sevnica. KRANJ: dr. Albert K r a m e r, novinar, Ljubljana. LOGATEC: Valentin Pol j an Se k, posestnik Dobračeva pri Žireh. LJUBLJANA; (mesto); dr. Dinko Puc, odvetnik. Ljubljana. 3a skrinjica ČRNOMELJ: Julij Mazzelle, posestnik, Gradac pri Črnomlju. KOČEVJE- Ivan Rus. posestnik in industrijalec. Loški potok. KRSKOs Alojzij S rib a r, posestnik, Ardro pri Raki. LITIJA: Franc Lajovlc. trgovec in posestnik Litija. NOVO MESTO: Rudolf Fa 1 e s k i n L posestnik in opekarnar. Dol Straža. PTUJ: Lovro Petovar. posestnik, Ivanjkovci. RADOVLJICA: Josip Amb rožič, posestnik Ljubno. ŠMARJE: Anton Perkovič. kmet in župan. Sv. Floriian pri Rogatcu. i č a r, CELJE (mesto); odvetnik. Celje. DOL LENDAVA: Janez Preinin-g e r. nadučitelj, Dobrovnik. GOR. GRAD: dr. Jože G o zdravnik. Mozirje. KONJICE: Ignac Kotnik, posestnik in trgovec L lesom. Vitanje. LAŠKO; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana. LJUBLJANA (okolica); Franc Z e-bal. posestnik. Rudnik pri Ljubljani. LJUTOMER: dr Ivan Stoja n. notar in župan Ljutomer. MARIBOR (desni breg); Jože Finž-gar. kmečki sin. Sv. Marjeta na Drav. polju. MARIBOR (levj breg): Matija V r a-čič. kmet in župan, Senarska. MARIBOR (mesto): Josip Mohor-ko. postajenačelnik, Maribor. MURSKA SOBOTA: Stefan Godi-n a, evangeljski župnik, Gor Petrovci. PREVAL IE: Peter Mravljak. posestnik Vuh-ed SLOVENJGRADEC: Albert P u n c e r, trafikant, Slovenjgradec. S» Skrinjica CELJE (oklica); Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze. Celje. Bratko Kreft: Roža Soba je bila pač taka, kakor so pod« strešne sobe vobče. Majhna, stisnjena, z nizkim stropom, ki je večno grozil, da se bo zrušil in stisnil pod seboj vse. Občutje v njej je bilo težko in mrač* no. Skozi majhno okno je še podnevi prihajalo malo svetlobe, in ko je bil /.unaj še prvi mrak, je bila v tej sobi že tema in noč. Ležala sta blečena na posteljah. Vsak dan ob času, ko so drugi srečniki sedeli pri večerji, sta tiho legla, da si v tem večerje praznem počitku odpoči« jeta. Svetilke nista nikoli užgala in vsakokrat, ko sta v mraku svoje sobe legla na postelje in se zazrla v nizki strop, je stopilo nekaj tajinstvenega v njuni mladi duši. Kakor da jima je teža stropa legla na srca in stiskala tajnosti iz njunih kamric. Zakaj v tem somra* ku sta si šepetala besede, ki si jih po» dnevi ali pri goreči petrolejki nikoli ne bi povedala. Govorila sta polglasno, monotono, kakor da se bojita motiti skrivnost mraka, in besede same so bile povsem drugačne kakor po navadi. 2e dolgo sta molčala. Mlajši, France, je prišel ravnokar domov in razen pozdrava še ni izpregovoril ničesar. Ti* netu. starejšemu, se je zdelo čudno ob tem molku. Govoril bi bil rad. »Kaj je, France?« je vprašal počasi. Glas mu jc drhtel, kaI:or da sluti neko tajno bol. France ni odgovoril ničesar, le po postelji se je nemirno premeta« val. Tine se je dvignil. Francé je videl v temi silhueto njegovega telesa. Ve* del je, da čaka odgovora, pa sc ni mo* gel takoj odločiti. Človek velikokrat bolj trpi od prikrivanja boli kakor radi boli same. France je hyotel prikriti in je hotel povedati. Zdelo sc mu je, da mu bo beseda ublažila bol in v istem tre* nutku jc podvomil o Tinctu, ki bi se mu mogoče smejal, in ga ne bi raz* umel. In vendar ni težjega, kakor v ta* kem trenutku molčati. Bolest človeka navadno premaga in izpove sc. Tako je začel tudi France. »Sicer ti lahko povem. Ne bo ostala skrivnost. Slišal bi kje drugje. Mogoče celo drugače, kakor jc v resnici bilo.« Tine je čutil njegov težki dih, če tudi je bila miza med posteljama. »Razšla sva sc ir ne morem šc prav spoznati, zakaj. Menda bo ravno leto, ko sva de spoznala. S šole domov sem šel. Ona tudi. Pa ji jc na ovinku pala knjiga iz roke in jaz sem jo pobral. Zardela je; niti besedice ni vedela v odgovor, samo v njenih očeh sem bral zahvalo, preprosto zahvalo za prepro* sto uslugo. Od tistega trenutka sva se pozdravljala. Tako na videz sva se po* znala že prej. Takrat sva se doživela. In jaz sem začel sanjati o njej, o nje* nih lepih očeh, mladih ustnicah, ki bi jih tako rad poljubljal. Začelo se je mučno trošenje vsakda* njih besedi, za katerimi so se skrivale one, neizgovorjene, žive, tako jasno ži* veče. Bal sem se izpovedi: Bal sem se lastnega čuvstva, izgovorjenega v be* sedi. Čakala je in trpela sva oba. Nekega večera, ko sem kolovratil po njenih ulicah in obsojal svojo malo» dušnost. sva se srečala. Prišla je iz cer* kve, in ko sva se pozdravila, sva obsta* la drug pred drugim. Kakor da sva do* trpela ob molku in da jc treba vendar že enkrat besedi. Počasi, z nerodno vezanimi besedami sem ji skušal povedati, kar je bilo v meni, kar je žc ves čas tako živo živelo in :s' alo soživljcnia njenega srca. Te* ma je žc bila, vendar sem ji razločno videl v oči. tiste žareče, mlade oči, ki so sc mi takrat tako svetlo zasvetile, kakor da so me poljubile. Hotela je ne* kaj reči. Pa ni mogla. Čutil sem drhte* nje nujnega mladega telesa, in ko sen jo prijel za roko, da jo pomirim, da z roko občutim plamen njene krvi, sem stopil tako tesno k njej. da sem sc do* tai'nil nedavno vzbrstelih gtudi . . . G' a se je nagn.'a, pol ojno sklonila in usta 30 sc vdala poljub. Prvič. Ust* niče so se vsesale v ustnicc. Divje, strastno, tiho. Ves tisti dolgotrajni molk, v katerem je bilo toliko kipečega čuvstva, sva sti nila v dolg ... če bi mo"lj, v večen pojub bi ga stisnila, z i* sanjala in se i;gubila . . . Kamorkoli, samo da bi bil opoj trenutka večen. — Pa čuvstva je bilo več kakor za cn po* ljub in od tistih d-ob sva sc srečavala večk.-t. Nikoli s' prav /a rav v bc* sedi isva povedala ničesar. Saj so go* vorile oči, saj so ustnice strastr.o po* liubljalo ustnice. Večno sva hotela biti skupaj, večno se sklepati v objem, več* no poljubljati, večno sanjati opoj svo* jih sa.ij. In, n vem, kt' j. jc stopilo nekaj no* vefa, tujega, vsakdanjega med naju. Poliub ni bil več tisti prvi poljub. In če sva bila na sprehodu ali sva sedela v gozdu pod drevesom, kjer ni bilo srečati ljudi, je stopilo kaki r noč v dan in sc je zavilo v molk. prazen molk. Oči so sc nemirno zatekale k vejam, mahovju. listiu in vse nadaljne besed? zo bile r -:si! jene. _ jecl ja joče, v strahu nred oraznim molkom izgovor* jene, N: dogovorjene sestanke ni več prihajala tečno. In zdelo sc mi jc, da šc v zadnjem trči utl .. doma prciivš* I ju i ', dvo.v.i. ali naj gre ali naj ostane. Kakor jaz. Vendar je bila misel večja od dvomov razdjedenega čuvstva, ta* ko, da sem vse skupaj obsodil kot ne* umne pomisleke in izkušnjave, ki pri» dejo in zbeže . . . Prišle so, zbežale — — — in zopet prišle. Čutil sem jih v sebi in zag'cHal sem jih v njenih očeh. v njenem licu, v njenih ustnicah. Povsod jc bi! tisti prazni, tuji molk. Scnca----In ta* krat, kakor da se poznava žc davno, kakor da ni treba več ne besede ne po* ljuba, sva prebila popoldan /. nekaj besedami in z dolgočasnim poljub'»m. Da. z dolgočasnim poljubom. Zakaj? Ponoči nisem mogel spati. Bilo mi jc — — — Odločil sem se. da ne izpre» govorim prvi, ker sem mislil, da je vse samo domišljija, neumen privid razbo* lclih sanj. Zato sem izpraševal njo. \i hotela govoriti. Vse drugam so ji silile misli in besede. Kakor, da sva na skri* vaj oba bežala pred tistim praznini molkom, dolgočasnim poljubom. Pred samim seboj. Grozno. Sedaj v nedeljo. Prišla je z rdečo ro» io. Odločno, mirno mc jc pozdravila, in roka, ki je nekoč drhtela, ko se jc dotaknila moje, je bila pokojna in hla» Charles Maurras, direktor pariškega katoliško * ro jalisnčnega lista «Action Française», kojega pisavo je ppe ž obsodi!, Alaurrasa samega pa postavil na indeks. Mussolini jé, da živi Angleški novinar Morgan nadaljuje serijo člankov o italijanskem diktator» ju in objavlja sedaj podatke samega Mussolinija, ki govori o načinu svojega življenja in še posebej o svoji vsakda« ii i i prehrani. Z malimi okrajšavami prinašamo ta članek, kakor ga je napisal Mussolini sam. Problem pametne prehrane mora re* šitj vsak zase. Meni je povedala lastna i/kušnja, kaj mi je potrebno. Narava se maščuje nad sleherno potrato v pre» lirani. Požeruha kaznuje s tem, da zmanjša njegovo energijo, skrči teles» no silo ter mu kmalu obrabi prebavne organe. Nezmernost v jedi in pijači povzroča bolezni od najmilejše do naj» težje oblike. Današnji človek jé, na splošno vze* to, preveč. Obnaša se v tem oziru ka« kor neciviliziran divjak. Nič ne pomi« sli na to, da sodoben človek ni več te» /ak in da opravljajo težaška dela dan» danes stroji. Izipremenil se je način njegovega dela, način prehrane pa je ostal več ali manj isti. Pri reševanju prehranbenega problem ma sem predvsem upošteval mojo last* no individualnost. Uredil sem prehra* no tako, da ne obremenjujem z jedrni in pijačami svojega želodca, pač pa ta* ko, da kolikor mogoče stopnjujem te* lesne in duševne sile. Tako sem se do* cela izognil boleznim in tudi toposti, ki se poloti človeka po nezmernosti. Hva» Ia Bogu smo že tako daleč, da lahko vo« limo jedi, ki najbolj odgovarjajo na* šim individualnim potrebam. Ročni delavec živi drugače kakor du* ševni delavec, zato je tudi vsakemu iz* med obeh potrebna drugačna hrana. Težak mora v prvi vrsti skrbeti, da ne oslabi svojega mišičevja; duševni dela* vec pi mora paziti, da ne opeša delov* na moč njegovih možganov. Zato ne sme nikoli prenapolniti svojega želod* ca. Kri se zbira v tistih organih, ki iih najbolj uporabljamo pri delu, in iasno je, da tudi želodec rabi svojo mero krvi, katere mu pod nobenim po» gojem ne smemo odtegniti. Moja hrana je tako sestavljena, da dobijo mišice le malo hrane. Živim di* i eterično, in sicer po lastnih predpisih. Predvsem se ogibam kave in vina. Po* polnoma se strinjam s tistimi, ki sma* trajo kavo za narkotikum. Zato je ka* va ; moje mize izključena. Kava ni nič drugega kot dražilo, ki pomaga bi* čati živce, živčnemu sistemu pa jemlje delovno in odporno silo. Kave ne poku» sim niti pri zajtrku, ki obstoji zame iz ene same čaše mleka. Obedujem ob dveh popoldne; kosilo je v primeri z ostalimi obroki res obil» no, toda če ga primerjam z obednimi običaji, ki jih srečamo v vsaki hiši, vendarle skromno. Opoldne jem samo eno jed, ki sestoji iz najnavadnejših Umetno gojenje kun zlatic v Švici Park v Gryonu v Švici, kjer gojc zbog njenega dragocenega kožuščka veliko število zlatic seči po drugem sredstvu. V ministrstvu za socijalno politiko si je izmislil neki merodajen uradnik, da bi bilo dobro razpisati posebno možitveno nagrado. Ženske, ki so prej leta in leta živele v koruzi, so si sedaj naenkrat premisli* le. segle po nagradi, katero jim jc nu= dila država, in začele postajati zopet žene, matere in gospodinje. Uspeh je zadovoljil finančnega ministra in mi* nistra za socijalno politiko. Kajti stati* stika, ki je izšla koncem minulega leta, pravi, da sc jc od leta 1919. do 1926. omožilo nič manj kakor 262.500 vdov, katerim je Francija plačala zakonito odpravnino. reči. Polivk ne ljubim; običajno pojem košček pečenega ali kuhanega mesa in zraven nekaj zelenjave, bodisi fižola, salat, graha ali kaj sličnega. Vse to je kuhano v vodi brez masla in brez ostrih začimb. Na ta način ohrani jed svoj pravi okuj in svojo prehranbeno vrednost. Deserta ne poznam; mesto njega použijem časih po obedu eno ja» bolko ali hruško. S tem je moj obed navadno zaključen. Moji kuharici je ime Cesira in mi je popolnoma na uslugo. Ni pa samo ku« harica, temveč tudi strežnica in služki» nja. Ona natančno ve, da ne maram za rafinirano hrano in ne skuša nikoli blesteti s svojim kulinaričnim talentom. Drži se vedno špartanskih predpisov svojega gospodarj-. Nikoli se ne pogo« varja z menoj in ne izprašuje, kaj mi je posebno všeč; jedilni list pripravi sama in se pri tem omejuje na neko število vrst mesa in rib ter zelenjave, kar streže mojemu organizmu izvrstno. Za glavno prehranbeno sredstvo smatram mleko. Popijem ga štiri čaše na dan, prvo zjutraj za zajtrk, drugo opoldne pri obedu, tretjo popoldne pri delu v palači Chigi, četrto zvečer ob desetih. Izdatnost mleka je splošno znana. Redi nas od ranih otroških let do pozne starosti in vsebuje najtečnej* še sestavine. Po moji sodbi je mleko najbolj uni» verzalno prehranbeno sredstvo. Na mi* lljorie ljudi sicer smatra kruh za najpotrebnejše v življenju, a temu ni na» tančno tako. Kruh je neobhodno po« treben težaku, duševni delavec ga la* hko do neke meje pogreša. Spoznal sem, da zahteva kruh od života preve* liko pokornosti in zato ga vživam le v neznatni količini, ker vem, da tudi ne dviga posebne možganske aktivnosti. V Italiji se nam je posrečilo kruh iz« boljšati in s tem rešiti problem uvoza pšenice. Stali smo pred težkim vpra« šanjem: kako sestaviti kruh, ki bo od« govarjal potrebam ljudstva ter ne bo preveč obremenil naših financ. Našli smo dober izhod. Tako ne jemo več dvojnega kruha, belega v imovitejših, črnega pa v ubožnejših slojih. Potratne vrste kruha so odpravljene. Enotni kruh je lažje prebavljiv in izdatnejši kakor beli kruh, katerega se dâ le tež* ko prebaviti. Mislim tudi, da smo z enotnim kruhom vstregli vsem, tudi turistom, kajti niti eden hotelir ni doslej predlagal, naj bi se praksa za tujce predrugačila. Obed ob dveh popoldne je moj glavni dnevni obrok. Kar povžijem zvečer, K 25 letnici nacionalizacije švicarskih železnic, ki so jo 2. januarja t. 1. v Bernu svečano proslavili. Na sliki: Talača generalne direkr cije zveznih železnic v Bcrnu. Ameriško oboroževanje Velikanski top v ameriški državi Maryland. ki prenese 60 strelov na uro. Za cn uaboi je potrebno 400 kg smodnika, temu primerna pa jc tudi razdalja, do katere seže strel, namreč 48 kilometrov. K dogodkom na Kitajskem Poslopje angleško»kitajske družbe Asiatic Petroleum Cy.. kamor so :-c zatekli britski podaniki pred kitajskimi uporniki. bi komaj smel imenovati večerjo. Šele ob desetih, ko je delo pri kraju, sedem k mizi in pojem kako malenkost. Cesi« ra mi prinese čašo mleka, katerega popijem z velikim užitkom, in krožnik sadja. Navadno zadošča en sam sadež. Ko ga pospravim, grem spat. Baronica Charlotte von Stein, prijateljica nemškega pesnika Goetheja. — Dne 6. januarja t. 1. so Nemci proslavili stoletnico njene smrti 640,000 vdov Penzijski zakon, ki ga je izdala Fran* cija dne 30. marca 1919, je naštel 640 tisoč vdov, katerim so možje padli na bojišču ali pa umrli radi vojne. Da omili nesrečo in bedo, je država dolo* Jila za vse vdove po padlih bojevnikih pokojnino. Dodala pa je tudi k zakonu pristavek, da v slučaju nove možitve vdova izgubi penzijo in prejme samo odškodnino v iznosu treh letnih pen* zij. Ta določba je ljubezni željne vdove tako oplašila, da sc sploh niso upale več možiti, pač pa so začele dajati prednost svobodni ljubezni v kar naj* večjem obsegu. Tako jc država izgub* Ijala svoj denar, porodi pa so padali šc bolj kakor pred vojno. Preostalo ni torej nič drugega, kakor Charlie Chaplin, njegova zakonska nesreča ter njene posledice Javili smo že, da se vrši sedaj v Los Angelesu velika sodna razprava, ki tvori epilog k nedavnemu razhodu med Chaplinoir in njegovo mlado ženo. Obravnava je tembolj senzacijonalna, ker prihajajo na dan stvari, o katerih se pred procesom nikomur ni sanjalo. Lita Grey, žena filmskega komika, je izročila sodišču obširno obtožnico, v kateri podrobno razlaga vzroke zakonskega preloma. Lita trdi, da je bila k zakonu s Chaplinom primorana. Komik je komaj šestnajstletno deklico zavedel ter ji obljubil za njeno ljubezen pol milijona dolarjev odškodnine. Ko pa je denar odklonila, ie izjavil, da jo vzame za ženo. Po poroki se je kmalu začela kazati razpoka med mladima zakoncema. Chaplin je ostavil stanovanje svoje žene. Ta način življenja ji je začel končno presedati, in edini izhod je bil, da je vložila zoper moža tožbo ter zahtevala od sodišča, da izreče v zadevi odločilno besedo. * Chaplinovo premoženje je zelo veliko. Cenijo ga na 16 milijonov dolarjev. Lita Grey se dobro zaveda, kaj pomeni imeti tako ogromno imetje, in zahteva, da prizna sodišče vsaj sedem milijonov dolarjev odškodnine nii in dvema otrokoma, ki jih je rodila v tem zakonu. Zato se tudi glasi predlog Chaplinove žene na zaplembo celokupnega komiko-vega imetja. Razpravo zasledujejo v Ameriki ter na evropskem kontinentu, kjer je Chaplin dobro znan, z velikanskim zanimanjem. Ta interes ima v Ameriki še posebno tendenco. Sodne oblasti so namreč, da uženejo komika ter ga prisilijo h kapitulaciji, zaplenile njegovo vilo v Los Angelesu, istočasno pa so dosegle pri filmski družbi United Artists Film Corporation, da ie odtegnila vse Chaplinove filme iz prometa. Na ta način hočejo parirati Chaplinov nestanek, kajti filmski zvezdnik se je skril najbr-že radi tega, da bi preprečil razpolaganje s svojim imetjem, a je naletel pri tem na takt; ovire, da se bo bržkone moral podati in kapitulirati. Chaplinova zadrega je tem večja, ker so ameriška kinematografska podjetja sklenila, da ne bodo predvajala nobenenga Chapli-novega filma, dokler ne bo njegova zakonska afera popolnoma razčiščena. Žena kot zakonski mož Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti se je obravnaval te dni slučaj, ki je v kriminalni kroniki docela osamljen. Neka žena je obtožila svojega zakonskega tovariša, da io je prevaril, ko jo je vzel za ženo. Njen mož namreč sploh ni mož, marveč je tako kot ona — Evina potomka. Slučaj je vzbudil ogromno pozornost, vendar pa se občinstvo ni moglo navžiti te nezaslišane sodne senzacije, ker so sodniki takoj na začetku razprave iz ključili javnost. To, kar se je slišalo med štirimi stenami sodne dvorane, se sploh ne bi dalo objaviti, ker sega na najtemnejše dno spolne patalogiie, Iz obtožnice pa je znano sledeče: V novembru 1. 1920 je kavarniški na-stavljenec Jurij Julij Kajas spoznal mlado, brhko dekle Marijo Zômbôry. Kajas se .ie zaljubil in kmalu nato ponudil svoji izvoljenki roko. Vse je šlo gladko izpod rok in mladi par je na stopil opolzka pota zakonske sreče. Mariji pa ni njen naglo izvoljena soprog nič preveč ugajal in je tožila staršem koj prve tedne, da jo mož zanemarja in je nič ne seznani s sladkostmi takozvanih medenih dni. Posebno čudno se ji je zdelo, da se soprog nikdar ne sleče. Tudi v največji vročini je tesno zapet od nog do glave. Vendar pa so minevali meseci in leta in vse je ostalo pri starem. Po dveletnem zakonu je mlada žena povila zdravo hčerko. Nekega dne se je vrnil Kajas zelo natrkan iz krčme. Brž se je_ napol sle-kel in zaspal kakor klada. Žena oa je tokrat izrabila priliko in je hotela dognati tako, kakor nekoč Psyché, pravo podobo svojega Amorja. Razpela je obleko in na veliko presenečenje opazila, da je poročena z — žensko. Jadrno je predramila »soproga« in izsilila iz njega vse priznanje. Povedala je, da se je morala pred leti podvreči težki operaciji; od tistega časa se je oblačila in vedla kot moški. Prevarjena žena je vložila tožbo za ločitev zakona. Sodišče je njenim razlogom ugodilo in zakon razveljavilo. Julij Kajes. sedaj razkrinkan kot Julija, je prišel — ali bolje: prišla pred kazenskega sodnika. Še preje pa se je razpravljalo o tožbi te Julije radi — zakonolomstva. Če je bil soprog ženskega spola, je jasno, da ni mogel postati oče. Prevarjena soproga je tedaj prevarila svojega »moža«. Zadeva se je pri zasliševanju pojasnila V moškega preoblečena Julija je nekoč omamila Marijo in pripeljala v hišo nekega moškega. Takrat je Marija zanosila. Julija je stopila pred sodišče v moški obleki in z majhnimi brki pod nosom. Govorila je z glasom odraslega moškega. »Kako se pišete?« je vprašal predsednik. »Julij Kajas.« »Saj ste vendar Julija.« »2e 34 let me imenujejo Julij,« je odvrnila Julija odločno in možato. Zdravniki so jo preiskali in dognali, da je normalno žena z vsemi lastnostmi in posebnostmi Evinih potomk. Nadaljni potek te razprave pa je za javnost zavit v temo. Razburljiva scena v cirkusu V Leicestru na Angleškem se je odigrala v tamošnjem cirkusu pri neki predstavi razburljiva scena tekom katere je krotilec levov malone izgubil življenje. Dompter ie prinesel pred občinstvo tri mlade levice, potem pa, je prignal v kletko še njihovega očeta, starega leva Leva je to tako razkačilo, da je skočil na krotilca in mu hotel iztrgati zarod iz naročja. Zverina je že zasadila svoje ostre kremplje v moža, in občinstva se je polotila nepopisna razburjenost. Tu pa je šinila nekemu uslužbencu cirkusa v glavo rešilna misel. Spustil je skozi hodnik v kletko levinjo. tnater mladičev in ta se je takoj zavzela za svoje trojčke. Kakor blisk ie skočila levinja skozi barijero, se vrgla s svojimi šapami na leva in ga prisilila, da je ostavil krotilca. Dompter je bil na ta način le neznatno opraskan ter je dovršil svojo točko ob splošnem aplavzu prestrašenih gledalcev. Pojedina v slogu 14. sto- letja Znani pariški kuharski umetnik Paul Montagne je priredil te dni slavnostno pojedino, ki je bila docela slična gostiji iz 14. stoletja. Na jedilnem listu so bi« le samo take jedi, kakršne so uživali v 14. stoletju na dvoru francoskih kras ljev. Jedilnemu listu primerna je bila tudi oprema jedilnice in jedilni običaji. Edi« no, kar je bilo modernega in je motilo celotno svečanost, so bile moderne ob* leke povabljenih gostov. Tla v jedilni dvorani so bila pokrita z listi dišečih zelišč. Gosti pa so sedeli ob mizi na hrastovih stolih in niso smeli zajemati ne z vilicami, ne z žlicami ter niso ime« li niti krožnikov niti servijet. Prt je bil tako preganjen, da je visel pred vsa» kim gurmanom, ki si je ž njim lahko obrisal usta in mastne prste. Vsak «ost je dobil jed na leseni plošči, sklede in čaše pa so bile iz stare pločevine. Prva jed je bila jeguljena pašteta, garnirana z jajci ter posuta z žefranom in klinčki. Gosti so pili začinjeno vino hipokras, kakršno je bilo v navadi v 14. stoletju. Druga jed je bil ragu iz kuretnine, garniran s čudnimi zelišči in koreninami. Špecijaliteta pa je bil zajec s salato, ob katerem so servirali rdeča vina. Vmes so gurmani prigrizovali vsakovrstne čebule, med katerimi ni manjkal česen. Za močnato jed jepri« šel na mizo jabolčni štrukelj s šam« panjcem. Pojedino je zaključil obrok sadja s ciperskim vinom. Pravijo, da is ta jedilni list bil vsem gostom zelo všeč in da so se gurmani z veliko slastjo spominjali kuharske umetnosti pred poltisočletjem. Princese, ki plešejo V newyorških kabaretih vzbuja splo» šno pozornost in občudovanje skupina plesalk, v kateri so same ruske prince« se. Amerika hodi gledat to senzacijo z velikimi očmi in menager dela mastne dobičke. Princese»plesalke so hčere najodlič« nejših ruskih knežjih rodbin. Med nji» mi se nahaja tudi članica kneževske rodbine Šahovski, katero smatrajo za zadnjega potomca utemeljiteljev ruske dinastije. Poleg nje sta v baletu tudi princesi Trubecka in Gradjnska. Naj« večja atrakcija, katero izvaja ta knežji baletni zbor, je »menuet pred carjem«, ki posnema plesalno produkcijo, s ka« kršno so nastopale ob najsvečanejših prilikah pred ruskim vladarjem hčere najodličnejših ruskih rodbin. Pravijo, da tudi princese same najraje nastopa« jo v tem komadu, ker lahko pokažejo vso svojo lepoto in dražest v krasnih toaletah izza časa ruskega dvora. Tako je postalo plemenitaško življenje tem princesam vsaj enkrat v življenju ko« ristno. „Bo? plačaj!" V monakovskem predmestju Pasin« gu je te dni srečala neka ženska čud« nega napadalca. Ko je zavila okrog vo« gla, je planil nanjo moški ter je za« hteval od nje denar ali življenje. Žen« ska mu je izročila denarnico, v kateri je imela 30 zlatih mark denarja. Pri« pomnila pa je, da je to ves denar, kar ga je pri hiši. Njen mož leži doma tež« ko bolan, otroci pa nimajo kaj jesti. Napadalec je na te besede ženi vrnil denarnico, ji potožil, da ima tudi sam ženo in otroke, ki nimajo kaj jesti, in je slednjič prosil, naj mu dâ kaj vbo« gajme. Ženska mu je izročila dve mar« ki, oa kar je napadalec dejal »Bog pla« čaj!« in izginil. Poslancev apetit Zadnjič, piše »Cri de Pariš«, se je se« šlo nekaj poslancev v nekem predmest« nem pariškem baru. Ko so dodobra obrali svoje tovariše«poslance in njih dobre in slabe lastnosti, je pogovor za« šel tudi na gastronomijo. »Največji požeruh, kar jih poznam,« je dejal eden od zbranih ljudskih za« stopnikov, »je naš tovariš Lautier. Ne« koč je sam pojedel dva cela zajca.« »Beži no,« so ga smejé zavrnili drugi, »to si si izmislil na celem.« »Nikakor ne. Povabil je na večerjo sedem prijateljev in jim pripravil dva pečena zajca. V poslednjem trenutku je vseh sedem povabljencev odpoveda« lo udeležbo, nesrečni gostitelj je ostal ! sam s svojima zajcema. Začel ju je po« — Moram reči, da to leto ni» sem izgubil časa. Naučil sem se ruščine, češčine, angleščine, rumunščine... — Ste najbrž mnogo poto» vali? — Ne, preselil sem se bil na Montmartre. («Le Matin») dna. Mrtva. Pozdrav in roka sta se z režočo ostrino zasekala v mojo notra« njost. Ko sva bila izven mesta, na tisti po« ti, po kateri sva hodila tolikokrat, ro» ko v roki, poljub v poljubu, prav na tisti poti, o kateri sva sanjala, kakor da je večna, je po dolgem molku iz« pregovorila. »Francé, ali ne veš, da je konec?« Tako mrtvo, hladno, kakor je bil hla» den prijem njene roke. Nisem hotel razumeti, a razumel sem. Tisto praz« no, dolgočasno je bilo izgovorjeno. »Konec. Razideva se.« Moja roka se je oprostila njene. Ustavila sva sc. Ozrl sem se nanjo. Kakor da je do takrat še nisem videl, sem jo videl vso drugačno. Bluza, ki jo je imela takrat in tudi že prej večkrat oblečeno, me je dražila s svojo kričečo, prisiljeno barvo. In ko sem ji pogledal v obraz, je bil ves drugačen od tiste« ga, ki sem ga takrat v temi poljubil, clrugačen od tistega, ki sem ga mislil in sanjal. Vsakdanji, tuj, mrtev. Ka« kor vsakega drugega dekleta. V tistem trenutku sem se zavedal, da je res zadnje besede izpregovorila ona. Nekam tesno, težko mi je bilo. Se danes. Težko zaradi vseh tistih lepih trenutkov, zaradi tihega trpljenja iz dni, ko sva hodila vsak s svojo ekriv» nostjo, zaradi tistega dolgega, prvega poljuba. ____. ... Kalco da je konee? Saj ga niav» kh« cala. Iikoli hotela. Ali ni ničesar več kot samo to? 'Telo mrzim. Telo je ka« kor orzojavni drog, ki zabrni z žico vred. Sovražim ga in ne mislim nanj.) Gotovo je brf ' moje misli. Zato se je nasmehnila »Pa ne bodi žalosten. Francé ----- Tudi meni je bilo težko. In vendar je tako . , .« »Zdi se mi, da sva sanjala lepe sa« nje. Sedaj sva se vzbudila pa nama je žal sanj in vsega, kar ni hotelo biti večno.« Tako čudno je govorila in mi je za» taknila v gumbnico tisto rdečo rožo. Senca se je dvignila v temi in je po« letela na mizo. kjer je stal kozarec vo« de z rdečo rožo. »V slovo,« je št dejala in šla. Še rok si nisva podala. Mrtve so ležale ob te« lesu. Komaj tri dni je od tega in ven« dar se mi zdi vse že tako daleč. Ho» dim okrog in iščem vseh tistih dni, njenih oči, njen obraz, ki sem ga toli» kokrat poljubljal. Ne morem verjeti. Ne verjamem. Kakor človek sem. ki so ga med konje razpeli. Mogoče, včasih se mi zazdi, da je res. da se je zagle« dala v koga drugega, ki ji kupuje bon« bone . . .« Tuje in hladno so izzvenele njegove besede. Glas se je pri zadnji misli iz« premenil. Nič ni bil več tisti tihi, srčni glas njegove trpeče, razočarane notra« njosti, oni vsakdanji, vserazdirajoči glas, ki hoče pogaziti, obsoditi tudi po krivem vse tisto lepo, kar je bilo izpregovorjeno, preživeto. Tinetu je segel v dušo. »Nikar, Francé, nikar! Ne ona, ne ti, nihče ni kriv. In vendar je vse res. kar je dejala. To je tako.« Dvigni! se je, stopil k mizi, kjer je opojno dišala rdeča roža. Tri dni ji je Francé skrbno priliva! sveže vode. Cvetni lističi so se začeli obešati niz« dol in se lomiti. In senca Tinetove ro« ke je padla na rožo. »Ljubljeno dekle je kakor utrgana roža . . .« Nato je prižgal luč in dejal, kakor da pravkaršnjega trenutka ni bilo: »Treba se je učiti. Komaj teden dni je še do izpita.« Sedla sta pred odprte knjige in se vsesala v črke. Samo Tine. Francé je začel listati, in ko ni našel ničesar, kar bi bilo nocoj važnega v knjigi, je začel misliti rožo. Tisto rdečo rožo, ki jo je dobil v nedeljo od svojega dekleta in ki ji je vsak dan skrbno prilival sveže vode, da bi čim dalje živela. V sobi je opojno dišalo. Z vso strast« jo in razkošnostjo je oddajala roža svoj vonj. Francé ga je sprejemal vase in gledal rdeče liste, ki so že padli na mizo in one, ki so se vedno bolj pobe« šali. In če je zatisnil oči, je videl mizo vso rdeče postlano z mrtvimi listi. Opoj je bil vedno večji in vedno manj je bilo cvetnih listov okrog čaše. Roža je umirala. kušati, in čim bolj je pokušal, tem bolj mu je šla pečenka v slast. Tako je po« spravil oba zajca, še preden se je do« dobra zavedel. Po končanem opravilu se je spomnil, da bi se mu prilegla še omleta z rumom in dvanajstimi jajci.« Pripovedovalec je govoril resno, ven» dar mu njegovi kolegi niso hoteli ver« jeti. Naslednji dan se je eden od njih po naključju sešel z Lautierom. Ni si mo» gel kaj, da ne bi omenil njegovega ve» iikega apetita. »Včeraj sem čul o vas uprav never« jetno zgodbo . . .« In je ponovil povest o sedmih povabljenih, dveh zajcih in dvanajstih jajcih. »Stvar je pretirana,« je odvrnil Lau« tier smehljaje. »O, sem si mislil!« »Pojedel sem res oba zajca, toda za omleto sem porabil le šest jajc . . .« Logika — Veš mama. to je krivica: za en pregre« šek dve klofuti ... Dva zadnja dneva Koncem starega leta 1926. so preklinjali vsi uradniki sovjetskih javnih uradov svojo usodo. Moskovska vlada je izdala nov zakon o porokah. Od 1. januarja 1927. ne sme biti nobena nevesta mlajša kakor 18 let (popreje jih je lahko imela 16). Zakon je izšel 28. decembra. Vsi javni uradi so bili od 28. do 31. decembra poplavljeni s prošnjami mladih nevest, ki so se hotele omožiti. da se bodo lahko prej ločile. Kajti če se ne bi omožile tekom zadnjih dveh dni, bi morale čakati še cele dve leti uradnega dovoljenja za poroko. V osrednjem zglaševalnem uradu sedi 30 leten mož. Na desni ima «staro» ženo, ki šteje 25 let, na levi, srčni strani, pa novo, ki šteje 17 let. V urad prihaja radi razporoke in nove poroke. Ko ga sprašujejo po imenih prejšnjih žena in po vzrokih ločitve, gleda sicer postrani in škili na svojo novo ženo. Težko mu je odgovarjati na stavljena vprašanja in zagovarjati sebe pred 17-letnim dekletom, kateri je nedvomno prikril svojo preteklost. Druga slika je ta-le: Vstopi parček, ki je bil oženjen jedva dva dneva in se sedaj razhaja. Ko ga vpraša uradnik po vzrokih nagle ločitve, odgovori moški: «Kaj pa hoče va drugače! Zakoni iz leta 1926. dajejo največjo prednost raz-vedencem.» Potem se prikaže jako mlada damica s poročnim prstanom. Tudi ona ima pritožbo, ali bolje rečeno bolečine: «Prosim lepo, sedaj imam 17 let toda omožila sem se v jeseni. Če se sedaj ločim, ali stopim lahko januarja zopet v zakon?» se glasi njeno vprašanje. Uradnik ji odgovarja: «Ne, tega ne morete storiti, ker zakon točno določa mejo starosti: 18 let. Sicer pa velja ta predpis samo za prvi zakon, dočim veljajo za ločitve in za nove zakone druge odredbe!» Ob 6. zvečer se urad zapira, občinstvo pa se še vedno gnete pred durmi. Prostovoljci zapisujejo imena za vrsto, ki pride v poštev še zadnji dan dne 31. decembra. Seveda, treba je hiteti, sicer pojdeta dve leti za vedno v večnost! Mož. ki prodaja svoje žene Na Havani so prijeli nekega Poljaka Rosenhausa. ki je po pokolenju seveda žid. Mož je prodajal ženske. Prvo kupčijo je napravil s svojo lastno ženo. rodom Poljakinjo, katero je prodal za 3000 dolarjev. Ko je «ovdovel», je vzel za ženo neko dunajsko modistko. Tudi ta je kmalu prešla v roke nekega bogatega ameriškega farmerja. ki je plačal zanjo 2000 dolarjev. Ta denar je kmaiu zabil in potrebni so mu bili novi viri. Oženil se je torej tretjič in prodal tuai tretjo ženo — to pa nekemu zamorcu — za 3000 dolarjev. Mogoče bi bil mož ponavljal to storijo v nedogled, da ni prišla policija na sled njegovim kupčijam. Ko ga je aretirala, je našla pri njem pogodbo, ki se je glasila za nadaljnih 7 deklet plavo-lask. ki še niso prekoračile 64. leta. Na račun teh oddaj je prejel že 20.000 dolarjev in bi bil svoj načrt bržkone izpeljal, da ga ni prijela roka pravice, baš ko se je odpravljal v Evropo. Tisoč dolarjev za eno minuto petja V Ameriki vzbuja velikansko zanimanje protest, ki teče proti slavnemu ruskemu pevcu Fjodoru Šaljapinu. Njegov impresarij Lis^t zahteva od umetnika povračilo škode v znesku 50.000 dolarjev. Liszt je namreč svojčas napravil s Saljapinom pogodbo glede nastopa na neki akademiji, v mestnem gledališču v Harfordu. Pevec je pristal na pogoje in prejel 4000 dolarjev. Impresarij je na podlagi Šaljapinove obljube napravil velikansko reklamo in gledališče je bilo razprodano do zad- njega kotička. V blagajno so se stekli ogromni tisoči. Občinstvo je bilo tako navdušeno in je s toliko napetostjo čakalo na Žalja-pinov nastop, da je vse druge umetnike, pevce in pevke, ki so bili tisti večer najavljeni, kratkomalo preziralo. Vse je čakalo samo na zvezdnika tega večera, na Fjodora Šaljapina. Končno se Šalia-pin pojavi. Zapoje arijo iz «Sevilskega brivca» in takoj ostavi oder. Občinstvo je aplavdiralo kakor noro in zahtevalo dodatka. Umetnik pa je ostal pri svojem sklepu, da ne pride več na oder, se oblekel in šel po svojih potih. Vse intervencije, da bi se še enkrat prikazal na odru, niso pomagale. Naslednji dan ie Šaljapin zapustil Harford. Po umetnikovem odhodu iz gledališča so se odigravale neverjetne scene. Občinstvo je zahtevalo, da pride aranžer koncerta pred rampo in ko je bilo tej želji ustreženo, so ga ljudje izžvižgali. Manager se je skušal opravičiti, toda publika ga ni hotela poslušati. Hočeš-nočeš je bilo ravnateljstvo gledališča prisiljeno ukazati, da se spusti železni zastor. Šaljapin je bil na odru vsega skupaj štiri minute iti je prejel za arijo 4 tisoč dolarjev. To je največji honorar, ki ga je prejel kdajkoli kakšen umetnik. V Ameriki vlada veliko zanimanje, kako se bo pravda med koncertnim aranžerjern in pevcem iztekla. Seveda bodo morali najti ameriški sodniki kako salomonsko rešitev. Solnčne pege in zgodovina človeštva Ruski profesor arheologije čijevskii, ki podučuje na moskovski univerzi, je nedavno predaval v ameriški Akademiji znanosti in napredka. Izbral si je za temo svojega govora odnošaje med solnčnimi pegami in med človeško zgodovino. Trdil je, da je oboje v tesni notranji zvezi, ki je sicer ni mogoče pojasniti s konkretno razlago, ki pa vendar obstoji in se da dokazati. Profesor pravi, da je človeška volja neodoljivo podvržena električnemu vplivu solnca. Propad mavriškega kraljestva na Špansken^ odkritje Amerike, francoska revolucija, ruska revolucija. Bartolomejska noč. pojav Ljenina, svetovna vojna — vse to in drugo so po trditvi učenjaka dogodki, ki so se pojavili samo tedaj, ko so bile solnčne pege vidne tudi s prostim očesom. Čijevskij je tudi našel nov terminus za znanost, ki se bavi z odnošaji med solnčnimi pegami in med usodo človeštva. Imenuje jo misterijometrijo in trdi. da se bo iz nje razvila v prihodnosti čisto posebna panoga učenosti. Dvoboj med sestrama Nenavadna ljubezenska tragedija se je odigrala pred kratkim v Pittsburgu. kjer sta bili pri telefonu nastavljeni dve sestri kot telefonski uradnici. Naključje je hotelo, da sta bili obe zaposleni v istem oddelku in da sta imeli istega ravnatelja. In nesreča je bila, da sta se obe sestri v tega predstojnika smrtno zaljubili. Ravnatelj je bil z obema uradnicama enako prijazen in ni nikoli izjavil, katera od obeh mu je bolj simpatična. Vendar je mlajša mislila, da bo te sreče deležna starejša sestra in se je ž njo tudi sporazumela, da ne bo ugovarjala, če mož ponudi roko starejši. Prišle pa so vmes stvari, ki so zadevo obrnile. Sestri sta postali druga na drugo ljubosumni in ta ljubosumnost je šla tako daleč, da sta si napovedali dvoboj s strelnim orožjem. Duel se ie vrši! v zelo skrivnostnih okolščinah. Sestri sta se zaprli v veliko temno sobo. Vsaka je držala v desnici nabit samokres, v levici pa več patron za slučaj, da bo prva zaloga krogel izstreljena brez uspeha. Začel se je divji lov po sobi iz kota v kot. Obe nasprotnici sta zadevali ob stene, tiščali druga za drugo in samo takrat so se ujeli njuni pogledi. kadar se je zabliskal strel in je planila krogla iz cevi. Nekaj časa je bil dvoboj brezuspešen, pozneje pa sta se nasprotnici ranili, toda še vedno nista odnehali. Obstreljevali sta se še naprej in končali šele ko je bila njuna zaloga streljiva popolnoma izčrpana in so jima moči radi ran opešale. Po več urah so vdrli v temnico sorodniki, ki so našli eno sestro na podu mrtvo, drugo pa v nezavesti. Obraz te revice je bil tako popačen in razmesarjen. da je ravnatelj telefonske centrale izjavil, da telefonistke ne vzame za ženo. Tako se je stvar končala tragično za obe sestri. — Mamica, tole kravato sem dal papanu za god. — Lepa je; kje si jo pa dobil? — V njegovi omari, v gornjem predalu. Kraljestvo Moderna obutev Razveseljivo je, da je vendar le še nekaj poročil mode, ki ne bolehajo na neoriginalnosti, kakor se ie to dogajalo zadnjo sezono posebno pri modi klobukov. Pred dvema letoma se je pojavil prvi filcasti klobuček in odtlej se ie ta banalna oblika tako ponavljala v klobučevini kakor tudi v poletnem veluriu in slami, da je dandanes le redko videti kak drug tip; uniformiranje na tem področju ie domala brez primere m je samo upati, da se bodo vodilni modni saloni končno le emancipirali tovarniške povodnji z malimi klobučki ter spravili na nS nove klobuke. Moda obleke manj trpi na uboštvu idej, čeprav se tudi tu rinejo nekatere markantne linije preveč v ospTedie. Vendar pa podrobne iz-premembe dajejo oblekam, plaščem m kostumom vedno nove lepote. Najmanj prizadeta od pomanjkljivosti izprememb in inspiracij je vsekakor moda čevljev. Tu se vedno rodiio novosti, ki jih je treba upoštevati. In te novosti se ne opažajo samo na oblikah ln barvah, marveč tudi pri uporabi materijalov. Lepota novih čevljev se ne razširja samo na večerne potrebščine, pri katerih se dajo nove ideje seveda najbolje uveljaviti, marveč se nanašajo tudi na tipe za popoldan in "port. Kombinacije so neštete. Videti je kombiii-rano usnje in svilo, usnje in lak, gladko usnje in krokodila, kuščarja in gladko usnje, dalje krokodila in kuščarja ter končno tudi kuščarja ali krokodila s svilo. Ti kombinirani modeli služijo deloma za polsport-no (dopoldansko) aH pa tudi za tako imenovano malo popoldansko obutev, dočim je čeveljček za večer izgotovljen iz enotnega materijata, ki je večinoma prilagoden toaleti. Naša slika predočuje par najnovejših modelov. Na prvem mestu je čevelj za drsalni sport. Izgotovljen ie iz gladkega rjavega usnja. Prikladen je seveda k vsaki drsalni opremi bodisi iz blaga ali volne. Priporočljiv je tembolj, кет čvrsto drži nogo v členkih. Lahko je garniran na zgornjem robu s trakom krzna (gazele, tigra itd.), kar mu zagotavlja svojevrsten efekt ter mu odvzame videz okornosti in teže. Naslednja skica predočuje športni nizek čevelj v rjavi barvi. Šivi tega čevlja so močni, s čemer je podčrtan športni značaj. Sledi zgoraj popoldanski in spodaj večerni čeveljček. Prvi je izgotovljen iz dvojnega tankeg? usnja, ki je zadaj temnejše, spredaj svetlejše ter okrašeno z ozkimi deli temnejšega usnja. Treba je seveda izbrati ta dva kontrasta v skladu s kontrastujoči-mi-barvam' obleke. — Večerni čevelj je iz brokata. z .nočnimi zaponkami, ki Se nadalje ostanejo priljubljene. Posebna novost je fina »petit-point« vezenina na sprednjem delu, kjer so mah' cvetlični vzora zares odlično na mestu. Za malo večerno toaleto je namenjen čeveljček iz črnega moiTeja, gladek, enostaven in brez zaponke. Mala srebrna agrafa je njegov edini okras. Zanimive so nove, nekako kovinaste (cizi-lirane) pete, ki jih je videti na sliki v zvezi s črnim čevljem iz moireja. Ker se te pete ne obrabijo, se utegnejo navzlic številnim ugovorom uveljaviti za večerne prilike, saj učinkujejo precej prikupno, četudi bizarno. Za dopoldansko obleko Je priporočljiv visok riav čevelj, pri katerem ie rjavo usnje kombinirano s krokodilovim. Za deževno vreme služi enostaven čeveljček z zaponko ter z luknjičastimi in šivanimj robovi, h katerim se dobro prezenttra volnena športna nogavica. Spalni plašček za otroka Cesto je prav težko najti za otroka pravilno domačo večerno obleko. Otročji spal- ni plašček je vsekakor za male dečke in deklice najpripravnejša večerna oprema, ki je vrhutega poceni, ker gre le za ravno vrečasto obliko z nekaterim okrasjem. Izbrati je treba topel mehak materijal, ki se ne umaže lahko. Naj bo torej baige ali temnejše pastelne barve. Nikakor ni neobhodno potrebno, da bi plašček bil opremljen s kožuhovino, kakor to predočuje naša slika. vsekakor pa le to zelo ljubko, ne predrago in otroku pripravlja dovolj veselja. Vsekakor pa mora biti vezen s cvetkami iz pestre volne, s čemer se dosežejo zelo ljubki efekti. Moška moda Kaj nai oblečem? Važno vprašanje, in za moškega nič manj ko za žensko. O tem danes m več treba govoriti. Celo pri nas, ki nismo bili nikdar preveč razvajeni, je to že samo po sebi umevno. Moda ni več nekaj »frakarskega«. neumnega, in do Ljubljane in Maribora je že preko »gornjih« slojev seglo spoznanje, da tudi nam ni treba vedno ostati nekakšen prehod'med alpskim »joklom« in nekdanjim domačim polharjem. Ce si pred vojno šel ob nedeljah po Ljubljani, si srečava] najbolj neverjetne postave. Ženske so mnogokrat imele krakovske čolne na neokretnih nogah in se gun-cale kot trnovske gosi, moški so nosili, »je-ger« in cilindre in obročke na rokah in gate z visečimi trakovi prevezane nad nogavico, stfflete z elastiko in slično. Pozneje se ie pri nas marsikaj izpremenilo. Danes se le še redko vidijo takšne prikazni. Nemci, ki so v letih po vojni prihajali k nam, iz rajha, so nam celo dali izpričevalo, da je pri nas neobičajno mnogo lepo oblečenega občinstva, češ, da to ne kaže na štedljivost. Toda nemška hvala ne pomeni mnogo. Le poglejmo Gradec s svojo izrazito hribovsko zunanjostjo, — od »purša« do iare in prave gospode nosi v Gradcu vse shre jopiče in jankerje in dokolenice in Iagahflatl. Kdor tudi ne nosi fajfe In krofa, pa vsaj izgleda, kakor da nosi oboje. EgerlânderJe si jed-nako spoznal v Pragi na prvi pogled. Cehi so se jim še pred vojno smejali. Dr ses se samo še smehljajo, pa jim celo Egerlân-derji dajo manj povoda. Tudi oni so se modernizirali. Hribovsko zunanjost kažejo dandanes tudi še Korošci Celovec, dasi bolj uglajen celo ko Gradec, Je poleg njega drugo glavno mesto folksverovske in haj-matšucovske gorjačarske moške mode. Slovenci se, kakor rečeno, popolnoma emancipiramo tega alpskonemškega tipa v svoji zunanjosti. Pri nas so ga upeljali nemški železničarji, konceptni uradniki in ostala stidmarkovska golazen, ki nas je prepre-zala od Jesenic in Bele peči, čez Ljubljano, GoTico, Maribor, Celje, Celovec, Radgono, Kočevje, Ptuj. Celo v Trstu so se šopirili na Molo San Carlo s svojimi korašfedrami in postajali predmet sočnih šol. Tega vsega ni več. Slovenski meščanski človek se pričenja oblačiti tako. kakor hrvatski in srbski, kakor italijanski in francoski. Nemci sami se danes oblačijo drugače, kakor pred 10 leti. Gradec in Celovec sta dva anabro-nizma. Nemec, oni znnaj v rajhu, navzema danes mednarodno, evropsko zunanjost. Oni, ki sedaj prihajajo slučajno iz Nemčije k nam, se več ne čudijo nad našo lepo zunanjostjo, marveč že izražajo kritiko. Še vse drugače pa so nas gledali Lahi in Francozi Na laško sodbo nam seveda ni treba preveč dati. Lah je »scartozzello«, nosi uhane in lakaste čevlje, se poliva z vsiljivimi parfumi In se vozi v neplačanem avtu. Ta eleganca nam ne impooira, is jo ravnotako odklanjamo, kakor germansko bribovstvo. Nobeno ni za nas. Tem več nam je pa do franc, ali angleške sodbe. Teh pa ni nobena za nas zelo ugodna. Kako izgledaš, se oblačiš, friztraš, kakšni so zobje, nohti, čevlji, vonj, — to ni vse-jedno. Velik del naših političnih, naših državnih neuspehov gre — cum grano salis — tudi na našo zunanjost. Da smo bili manj zaostali, bolj družabni, uglajeni, bi bili tudi boljši diplomati, in če ne še kaj več, bi vsaj Koroška bila danes že v Jugoslaviji. In če vidim na sodišču advokata, z umazano srajco in ditto nohti, ter sivim volnenim lajbčem, me ie vedno sram za celo našo inteligenco. (Nemška se je pričela bolje oblačiti baš v času inflacije, ko je srednji sloj prišel pod kolesa.) Nisem prijatelj polizanih gizdalinov, ki kradejo bogu čas in sebi denar. Nisem prijatelj zašmira-nih pffliarjev, ki smrte po pivu in nemenja-nem perilu in ki se umivajo samo zjutraj. Čemu ne bi tudi v tem pogledu pričeli izgledati evropski? Ljubljana ie danes še vse nekaj drugega, kakor 1919, ko je francoski novinar po pravici pisal o nas, da smo blatno, razdrapa-no, nerazsvetljeno mesto. Kakor smo kot mesto brezdvomno napredovali, tako je napredovala tudi naša obleka, zunanjost, tudi manire. In tudi nekaj malo tvrdk smo dobili, ki imajo smisla za sodobno moško modo. Ostalo ie pa mestu še na stotine »starih bajt«, zgradb in ljudi, z ogli in koti. Cas je, da pričnemo popularizirati evropsko zunanjost Mi moramo postati na zunaj taki, da se nam ne bo po slabih ma-nirah in smešni obleki poznalo, kaj in odkod smo. Arbiter. Stilna obleka iz črnega tafta z vezenino strasa je vedno odlična ter ima že spričo vladajoče črno bele mode mnogo izgledov na uspeh. Obleka, kakor io predočuje naša skica, je vse- kakor prikladna za vse večerne priKke. Gornji del je enostaven, spodnja partija pa obstoja iz raznih delov, ki so krojeni drug k drugemu kakor listi. Spodnji robovi posameznih listov so vezenine s strasom ln tudi pod cvetko na ramenu se lahko namesti nekaj stičnega okrasja. Seveda pa se lahko stras nadomesti tudi s nekaj cenejšim ma-terijaom. Za pravo vsebino in kakovost 0.5 aspirinovih tablet "fàayeb jamči lamo originalni tavoj (ploičneti kartoni > 6 ali 20 table-J temi) t modro-belo-rdečo varstveno znamko. V lastnemy interesu odklanjajte vse druge tavoje »«ЗФђ^ NCXAVICE JWLJUC najbolfš«,, najtrp ežn ejïz, zato najcenejše, Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 KW), BERLIN (484 m 10 KW). LIPSKO (366 M 9 KW). FRANK-FURT (438 m 9 KW), STUTTGART (379 m 10 KW), LIPSKO 306 m 9 KW), FRANK-RIM (459 m 12 KW). PRAGA (349 m 5 KW, BRNO (441 m 3 KW). Nedelja, 16. L DUNAJ 18.10: Komorna glasba. — 1. Mozart" Godalni kvartet v G - duru. — 2. Produkcija na klavirju. — 3. Haydn: Godalni kvaTtet v B - duru. BERLIN 20.30: StTauss - Lannerjev večer. LIPSKO 20.15: Orkestralni koncert. — Che-rubini, Mozart, Weber, Délibes, Verdi, Strauss. FRANKFURT 20.30: Klavirski trio. — I. Brahms: Trio v C - molu, op. 101. — 2. Korngold: Trio v D - duru. STUTTGART 20: Pisan večer in koncert. LANGENBERG 20: Koncert na orglah. RIM 20.45. Vokalni in instrumentalni koncert. PRAGA 20: Pisan večer. BRNO 20: Italijanske arije in pesmi. Ponedeljek. 17. L DUNAJ 20.05: Koncertna akademija. BERLIN 20: W. Kienzl: »Der Kuhreigen«. Igra z godbo, v 3 delih. LIPSKO 19.15: Verdi: »Moč usode«. Opera v treh dejanjih. FRANKFURT 18.40: Uvod v opero »Evan-gelinlk«. 19: W Kienzl: »Evangeljnik«. Opera v 2 dejanjih. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — Beethoven: 1. VI. simfonija. 2. VII, simfonija. LANGENBERG 20.15: Beethovnov večer. — 1. Uvertura k operi Lenora št. 2. — 2. Klavirski koncert v Es - duru. — 3. Sedma simfonija v A - duru. RIM 21: Vokalni in instrumentalni koncert. PRAGA 30: Večer danske glasbe. BRNO 30: Smetana: Duet iz opere »Poljub«; nato vesele pesmi. Torek, 18. L DUNAJ 20.05: Dvanajst Schubertovih pod-oknic. BERLIN 20.30 : 200 let orkestra. Beethovnova proslava. — 1. Uvertura i z opere »Prometej«. — 2. Trojni koncert za klavir, violino, cello in orkester, op. 50. — 3. Simfonija št. 5, v C - molu, op. 67. FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert — Wagner, Liszt. Mahler, R. Strauss. STUTTGART 20.15: GHnka: »Življenje za carja«. Velika opera v 5 dejanjih. PRAGA 19.30: Novakova te Sukova dela. BRNO 19: Komorna glasba. — Beethoven. 1. Sonata za cello in klavir, op. 5, v G - molu. — 2. Klavirski trlo v B « duru. — 3. Menuet za cello. Sreda. 19. L DUNAJ 20.0«: Vesele dogodbice. 21.05: Zabaven večer. BERLIN 20.15: Prof. dr. Leithauser: Sprejem oddaljenih postaj. (Predavanje.) LIPSKO 20.15: Petje in recitacije. (Poje moški zbor.) FRANKFURT 30.15: Violinski koncert. 1. Hândel: Sonata v A - duru. — 2. Bach: Chaconne. — 3. Mozart: Violinski koncert v D - duTu. STUTTGART 20.15: Večer solistov, nato orkestralni koncert. LANGENBERG 20.15: Poljuden orkestralni koncert. RIM 21: Vokalni in instrumentalni koncert PRAGA 20: Pisan večer. BRNO 20.40: Schubertove pesmi. Četrtek. 20. I. DUNAJ 18.10: Komorna glasba. — Beethoven: Godalni kvartet, op. 59. 20.15: Produkcija solistov dunajskega simfoničnega orkestra. BERLIN 21: Večer virtuozov na violini in cellu. LIPSKO: 20.15: Proslava L. Thomasa. FRANKFURT 19.30: Orfej v podzemlju. Sa- ljiva opera v 4 slikah. STUTTGART 20: Poljuden orkestralni koncert. LANGENBERG 20.15: Komorna glasba Lan- govega madrigala. RIM 21: Prenos iz gledišča. PRAGA 20. Orkestralni koncert. BRNO 20: Program iz Prage. Petek. 21. I. DUNAJ 20: Anzengruber: »Četrta zapoved«. Ljudska igra v 4 dejanjih. BERLIN 20.30: Lirika današnje dobe. LIPSKO 20.15: Simfonični koncert. — 1. Mozart: Serenada v D - duru. — 2. Reger Varijaciie o Mozartovi temi, v A - duru, op. 132. FRANKFURT 20.45: K. Sloboda: »Čajankam Veseloigra v 3 dejanjih. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. LANGENBERG 20.15: Večer arij in orkestra. RIM 21: Koncert lahke glasbe. PRAGA 20: Orkestralni koncert. — Mozart, Beethoven, Schuber. Weber, Men-detesohn, Schumatm, Brahms. BRNO 19: Orkestralni koncert. Sobota, 22. I. DUNAJ 19.45: »Valčkov čar«. Opereta v 3 dejannh. BERLIN 20.30: H. Ibsen; »Rosmershoim«. Drama v 4 dejanjih. LIPSKO 21.15: Pevski večer. FRANKFURT 20.15: Produkcija Roberta Kopp!a. STUTTGART 30: Komorna glasba madžarskih komponistov, LAfrJO&NBeRG 30.15: Риад večer. (Orkester in solisti.) RIM 21 : Prenos iz gledišča. PRAOA 30: Operetni večer. BfRNO 19: Koncert, (Odseafcr, Wawta. PMtà Stoletnica prve Prešernove petmi 12. jan. 1827 — 12. Jan. 1927. Po Vodnikovi smrti 1. 1819. je na Slovenskem za precej časa skoraj popolnoma utihnila slovenska umetna pesem. Tako se je zgodilo, da se je naenkrat pojavil, skoraj brez vsake kontinuitete France Prešeren, ta najgenijal-nejši oblikovalec slovenske besede. Pota niso bila izglajena, književni jezik je bii šele v povojih, kar je vplivalo tudi na Prešerna, saj v njegovih prvih pesmih lahko zapazimo razne slovnične napake, ki so v njegovi zrelejši dobi odpadle. Ko je napravil Prešeren v avgustu 1826 absolutorij, se je vrnil v domovino ter se naselil pri svojem starem stricu, bratu Prešernove stare matere, Jožetu na Ježici. Tu se je začel pripravljati na rigoroze. Z Ježice je pridno hodil v Ljubljano, kjer je obiskoval gospo Be-nedičičevo, ki je korespondirala s Čopom, od leta 1825 do 1827 izrednim profesorjem klasičnih jezikav na vseučilišču v Lvovu. Občeval je tudi s svojim prijateljem Miho Kastelcem, (>•' 1825. leta naprej skriptorjem ljubija i ske licejske knjižnice, z Andrejei , Smoletom, ki je potem v drugi polovi ci leta 1827 zapustil Ljubljano in svoje : nekdanje profesorje, (med katerimi ie bil tudi Hermann, urednik lista «Illyri-sches BlatU). Z Dunaja, kjer se mu v splošnem ni godilo slabo, se je vrnil Prešeren že kot «Freigeist», odklanjajoč bedasto avstrijsko cenzuro in oficielno cerkev. V tem je bil sličen skoro vsi tedanji slovenski mladini, ki je študirala na Dunaju. Sicer še ni bil tako podkovan v literaturi, kot pozneje pod Čopovim mentorstvom, vendar pa smemo domnevati, da je že v tem času precej dobro poznal dela staroklasičnih slovstev, dela nemške in italijanske književnosti in seveda še posebno nemške romantike. Znano je tudi, da je v tem časti, torej do leta 1826. že napisal «Povodnega moža», «Zarjavelo dvičico», «Hčere svet», prevel Biirgerjevo «Le-noro», nekaj pesmi, ki so se mu zdele slabe, pa je sežgal. Brez dvoma je tudi, da je Prešerna močno zanimal slovenski preporoditeljski problem, ki sta ga zapustila potomcem 1819. umrla Vodnik in Zois. V Ljubljani sta od leta 1822. dalje obstojala dva literarna krožka, Gra-brijanov in Smoletov, ki pa sta bila brez posebnega pomena, a lista, kjer bi lahko objavlial Prešeren svoje pesmi, ni bilo. Ko so 1. 1800 izdihnile Vodnikove «Lublanske Novice», smo ostali Slovenci brez glasila. Z ozirom na izjavo škofa Wolfa. da samosloven-ski list ni potreben in da tudi uredniki za v letu 1824. nameravano «Slavinjo» niso dobri, avstrijska vlada lista ni dovolila. Tako so ostale vse priprave izdajateljev Holzaofla, Andriolija, Janeza Ciglerja, katerim so se še pridružili Grabrijan, pesnik «Kranjske Slovenije», Metelko. Slomšek in Jarnik, zastonj. In Prešeren je bil primoran objaviti prvo svojo pesem v nemškem listu, kjer mu je stavil na razpolago prostor njegov nekdanji profesor Hermann. V petek, dne 12. januarja 1827 je bila natisnjena prva Prešernova pesem •iDekelcam» obenem s Prešernovim lastnoročnim nemškim prevodom'v listu «Illyrisches Blatt», ki je izhajal od 1. 1821—1S49 kot nadaljevanje prejšnje leposlovne priloge ljubljanskega urad-. nega lista «Laibacher Zeitung», imenovane «Laibacher Wochenblatt» (1804 —6: 1814—19.). Natisnjena je bila na naslovni strani in sicer na levi slovenski (v bohoričici) in na desni strani nemški tekst (v gotici), pod nemškim prevodom Pa ie kot podpis začetnica Prešernovega imena. P. Naj sledi original obenem z nemškim prevodom, ki ni samo zanimiv, temveč tudi umotvor zase. Dekelcam. Padala v pušavi mana. Izraelce je redila; Če ni kmalo bla pobrana Se zastonj jc raztopila. Ko srebro se rosa bliska, Če mladi so žarki zlati, Bclj vročina če pertiska Rosa rrtore ko j bežati. Rožice cveto vesele Le ob času létne mlade: Léto grom in pis perpéle Lepo cvetje preč jim pade. Roža, rosa ino mana Tvoja je lepota, dvica! Dekelca ne bod zaspana. Dokler ti evetejo licu! Fante zbéras si prevzetna Dokler rasel v' lepoti; Varji, varji, de perlétna Se ne jokaš v' samoti. An die Mâdchen. Marma gab Gott in der weiten Oeden Wiisten Jakobs Sprossen; Sammelten sie"s nicht bei Zeiten So zerfloss es ungenossen. In des jangen Morgens КШе Blinckt der Thau so troh und helle Kaum doch noht des Tages SchwBlle, Weichen rmiss er auf der Stelle. Lustig treiben ihre Bliithen Blumen in des Lenzes Wetter; Kommt der Sommer — Stûrme Wiithen Welk und dUrr sind ihre Blâtter. Wohl dem Thau, dem Mamta gleichet, Blummen gleicht der Schôncheit prangen, Nûtzt sle Mâdchen eK sie weichet, Eh erblelcht das Roth der Wangen. Korbchen teilt man ohn' Erbarmen, Sprod und stolz so lang man bliitet; Einsam ktagt ihr, lasst euch warnen Wenn von Euch der Reitz cntllieht. (Transkripcijo pesmi s eni povzel po Levstiku.) Pesem pa ni našla pravega odmeva, ker ni Prešeren potem do ustanovitve «Čbelicc» v letu 18ЗО., nezavedajoč se svoje pesniške sile, ničesar več objavil. Gotovo bo vsakogar zanimalo, kako je pesem nastala. Svojo predhodnico ima v letu 1825. na Dunaju nastali «Zarjaveli dvičici», pesmi, ki io je zložil Prešeren kof «proroško» tolažbo na svojega prijatelja v istem letniku, juri- sta Jakoba Travna, poznejšega advokata v Celju in Mariboru. Prešeren jo je naslovil «Prophetischer Trost fur den Traun im Jahre 1825», prijatelji pa so jo krsti'i «Zarjovena dvičica». Zložil jo je na napev češke pesmi, ki so "jo pele v neki gostilni češke «harfinistke». Seveda ta pesem ni bila namenjena javnosti. Pozneje nastala «Dekelcam» je docela različna, vendar pa je temeljna misel obema pesmima enaka. Dejstvo, da je nastala pesem «Zarjavela dvičica», priča, da je slovenska inteligentna družba na Dunaju v tem času še iskala, vsaj pri veseli pesmi, slovenskega besedila. In to je za ono dobo pomemben korak v slovenski orijentaciji, saj so si celo Prešeren in njegovi prijatelji dopisovali samo nemško; edino izjemo je tvoril v tem oziru Andrej Smdlè, neumorni agitator za vse, kar je bilo slovenskega. S pesmijo «Dekelcam» se je začela trnjeva pot Prešerna-umetnika v slovenski javnosti. Kakor ona, tudi poznejše njegove pesmi niso našle v širši javnosti pravega umevanja. V tem oziru je klasično dejstvo, da so 15. decembra 1846, z letnico 1847 v 1200 izvodih izšle Prešernove «Poezije», pustile tedanje naše občinstvo skoraj docela hladno. Radostno so jih pozdravili poznavalci in ljubitelji umetnosti V Blehveisovih «Novicah», ki so do nebes povzdigovale puhlega bombasta Koseskega, pa se je spodtaknil Mala-vašič nad Prešernovim baje preveč gorenjskim jezikom. Še dolgo vrsto let pa so bile Prešernove pesmi, zlasti Iju-bavne. raznim našim narodnim voditeljem v spodtiko, češ da samo pohujšujejo mladino. Šele leta 1866. so odkrili naši «Mladoslovenci» njihovo pravo vrednost, ko so izdali v Levstikovi prireditvi v «Klasju» «Pesmi Franceta Prešerna». V. K. Zdravstvo 0 žlezi-žrelnici Na sprednji strani žrelnega svoda nad notranjo nosno odprtino, kjer vsebuje sluznica nebroj limfnih zrnec. posameznih in 9trnjenih v kopice, leži mehka, razrahljana ploščata žleza, žrelnica imenovana. Zgrajena je iz tkanine, podobne tkanini limfatič-nih žlez in ima kot druge adenoidne ali retikularne tkanine lastnost, da lahko naglo in močno naraste. Poveča se časih v istini tako, da zamaši in zapre dobršen del notranjega nosnega izhoda, ali ga tudi popolnoma zatvori. in tako prepreči, oduosuo popolnoma onemogoči dihanje skozi nos. Kakor se pogostokrat povečajo znane žleze-liabrnice, ki eo slično zgrajene kot žrelnica in zbog ponovnega vnetja ostanejo nabrekle in povečane, tako da vtesnujejo dihanje in požiranje v ustili, prav tako tudi zateče in ostane trajno povečana ob sličnih pogojih tudi opisana žleza. Tudi odrastli ljudie, osobito škrofulozniki, trpe na takih nabrek-Iinah, v prvi vrsti so pa obolenja žrelnice le bolezni otroške dobe. Ker delajo obolele žrelnice ovire pri uosnem dihanju, silijo otroka, da uiora dihati skozi usta, kar pa prinaša takemu bolniku celo vrsto neprijetnih posledic. Edino pravilno in zdravo je dihanje ob zaprtih ustih skozi nos. Skozi nos prihajajoči zrak se ondi nasiti z vlago in se uagreje, pri čemer na mokri lepeči sluznici zastane, osobito v njenih gubah in po nosnih kotanjah, ki so prevlečene z njo, dobršen del prahu in dima in v njih plavajočih bolezenskih kalež (bakterij). Kdor pa diha skozi usta, I emu se ustna sluznica hitro posuši, iu kaliči dospo z zračnim tokom nemoteno v sapnik, bronhije in pljuča. Ce ne moreš dihati skozi nos, je jasuo. da moraš imeti odprta usta, in če jib držiš trajno v zavzeti legi, je jasno, da že radi tega dobi izraz obličja nekaj uegibčnega in jednoličnega. Usta se namreč ne odpirajo samo pri vdihavanju, ampak spodnja čeljust, katero vsaj deloma zračni tlak sam tišči navzgor pri normalnem dihanju, visi trajno navzdol. Gube med nosom, odnosno med usti in lici zamedle iu se zabrišejo, obraz izgubi dober del svoje živahnosti in napetosti tako, da delajo taki otroci vtis omejenih, duševno zaostalih dečkov in deklic. Radi zatulhane-ga nosu pa bolniki tudi v spanju težko dihajo, in ker se njih jezik rad vleže nazaj in zapira in omejuje že itak pičli prostor, posebno če leže bolniki na hrbtu, pride do neznosnega smrčanja. Zbog trajno abnormalnih odnošajev v ustni iu nosni duplini in žrelu, se ob napačnem ustavljanju razne mišice trajno nepravilno napenjajo in obremenjujejo, kar pri razvijajočem organizmu zopet vodi do izprememb na nebu, zbeg česar trpi njegova svodina, radi nje pa pravilna nastava zobovja. Kjer je žrelnica kaj bolj narastla, se razteza tudi sicer pod žrel-nim temenom in zamaši vod, ki voli iz žrela do srednjega ušesa. Zato trpi pri vsaj polovici tako obolelih otrok tudi v izdatnejši meri posluh. Ker ima omenjeni vod tudi namen prezračevati uho, nastajajo, Pc je zatvorjeu prav radi kalari v njem, ki povzroče pogosto kalare in vnetja srednjega ušesa in ogrožajo tedaj v mnogo hujši meri posluh, ker vodijo do trajnih izprememb v srednjem ušesu, dočim so zamašitve, ker so zgolj mehaničnega značaja, vsaj teoretski samo mimoidoče. Če je pa posluh resno prizadet, potem pa ne delajo otroci samo vtisa omejenosti, bebavosti in zaostalosti, ampak v istini nazadujejo tudi v svojem duševnem razvoju, iu zaostajajo v resnici, ker ue slišijo in ne morejo slediti pouku K temu pride še to, da otroci, ker težko dihajo, jako slabo spe. se nikoli do dobrega ne odpečijejo in so vedno trudni, kot to dokazuje izraz na obrazu in vse njihove kretnje. Kdor pa ni prespan in je razmučen, postane razdražljiv, naglo utrudljiv, se ne more uspešno koncentrirati in slediti izvajanjem učitelja. Če se k temu pridruži še slabokrvnost, bodisi da je temelj nosni bolezni, ali pa indirekt-na posledica slabega spanja, preutrujenosti iz oviranega dihanja, potem vpliva tudi ta slabo na duševni prospeh mladega učenca. Bolnike pa tarejo tudi druge nadloge, pogosto se pojavljajoči glavoboli in nahodi, pri katerih je zopet otežkočeno vsekavanje. Mnogo otrok vpije v spanju, ker trpi na napadih nočne grozavosti. Tudi govorica je izprememjena. Bolniki govore tako> kakor, bi bili vedno težko nahodni. Z lečili se ne da mnogo napraviti. Ribje olje in jodovi preparati sempatja ugodno učinkujejo, trajno in temeljito ozdravitev pa navadno prinese samo nož. Po operaciji je treba otroke učiti zopetnega pravilnega dihanja, kar se pač vedno posreči v dogled-nem času. Bledi, topi otroci kmalu po operaciji pordeče, ožive, se zanimajo zopet za svojo okolico, dobro spe, niso več kilavi, se čutijo kot bi bili kake more osvobojeni, so veseli, se duševno dobro razvijajo in v soli zopet uspešno napredujejo. Važno odkritje v medicini Ce se v vodi nahajajo mikrobe, jih uničimo na dva načina: aH vodo segrevamo toliko časa, da zavre, ali pa ji dodamo kako razkuževalno sredstvo, u. pr. hipo-klorovo-kislo natronovo raztopino. V obeh slučajih se razkuženje izvrši neposredno. Pa recimo, da bi napravili ta-lc eksperiment: v okuženo vodo vtaknemo malo steklenico, v kateri se nahaja ciatronova raztopina, in počakajmo 24 ur. Ali se bo voda razkužila? Medicinci bi rekli, da nc. Zdravnika Filip Bunau-Varilla iu Emil Techoucyres pa trdita, da bi se voda razkužila, sicer ne po-polnoma, ali vendar. Omenjena učenjaka sta svojo trditev podprla z dokazi pred komisijo v pariški. »Akademiji znanosti«. Pripravila sta si zelo razredčeno hipokloro-vo-kislo natronovo raztopino, z bakterijami okuženo vodo pa sta nalila v epruveto iz kremen jaka ter je vtaknila v raztopino. V epruveto samo sta dela manjšo epruveto, napolnjeno z isto' razkuževalno raztopino, kakor se je nahajala v večji posodi. Manjša epruvet3 je bila istotako iz kremenjaka. Takih preparatov sta napravila 60. Ko je komisija čez 24 ur pregledala epruvete, v katerih se je nahajala okužena voda, je v 51 slučajih ugotovila, da se je okuženost zmanjšala za 29.96 odstotkov. Hipoklorova-kisla natronova raztopnina je torej delno razkužila vodo, čeprav ni bila v neposrednem dotiku z njo. Zdravnika sta napravila še druge poskuse pod izpremenjenimi pogoji, iu uspeh ni nikdar izostal. Izkazalo se je dalje, da vpliva antiseptično sredstvo dosti bolj intenzivno v temi kakor ob svetlobi. In razlaga * temu paradoksnemu pojavu? Nai kar citiramo Bunaujevo hipotezo: če naj molekul natrouovega hipoklorita, (ki je sol omenjene raztopine), vpliva ua organsko snov, se to zgodi potom izžarevanja gotovih žarkov, ki izvršujejo na mikrobe podoben vpliv kakor ultravijoletni žarki. Zato sem tudi uporabljal epruvete iz kremenjaka, ker je znano, da steklo zadržuje in absorbira ultravijoletnc žarke, dočim jih kremenjak propušča. Odkritje francoskih zdravnikov je vsekakor zanimivo, njegova smotrena uporaba pa utegne postati važen faktor v moderni higijeni iu medicini. Tudi Oalvanijevi poskusi na žabjih krakih so se' sprva zdeli brezjjoinembni, otročji skoraj; pozneje pa se je izkazalo, da jc bilo v njih skrito jedro, iz katerih so se porodile vse iznajdbe in izpojKihiitve na jM)lju elektrotehnike. Zaenkrat se zdi odkritje Bunauja in Te-choucyresa še brezpomembno; morda pa ga bo bodočnost znala izrabiti in postaviti moderno higijeno na povsem novo podlago. drama v petih dejanjih. Prevel Oton Zupančič Knjiga vsebuje tudi zgodovinske podatke drame Cena za broš. izvod Din 14—, za vezan izvod L)in 20— Po pošti Din 2-50 več Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, > Prešernova ulica 54 Nasorot* glavne pošte 5 Malenkosti o velikih možeh UMETNOST IN PRIRODA. Nekoč se je umetnica razburjala spričo trde kritike, ki jo je W h i s 11 e r posvetil njenim slikam. »Saj menda vendar ne želite,« je dejala, »da nai stvari tako slikam, kakor jih-vidim.« »Oh,« .ie odgovoril Whistler, »nobenega zakona ni v slikarstvu, ki bi kaj takega prepovedoval. Strašna pa postaja zadeva tedaj, če vi stvari vidite tako, kakor jih upodabljate«. PREDSTAVNIK. Henrik IV. francoski je poslal svojega maršala Bassompierra kot poslanika na Špansko. Po svoji vrnitvi je Bassompier-re pripovedoval svojemu gospodu, da ie prijaha! na snežnobelem mezgu, ki mu ga je poslal španski kralj nasproti. »O.i, kako lepo,« je vzkliknil Henrik, ki se je rad šalil »'ako je bilo videti velikega osla na majhnem mezgu.« Ali Bassompierre ie dostojanstveno pripomnil: »Sire, predstavljal sem Vaše Veličanstvo!« ' OPOROKA. Tik pred H e i n e j e v o smrtjo je obiskal znamenitega pesnika njegov prijatelj Aleksander VVeill. »Pravkar spisujem svojo oporoko,« sc oglasi Heine, »ukrenil sem tako, da naj se moja žena čimprej vnovič poroči... Na ta način upam doseči, da bo vsaj en človek obžaloval mojo smrt — namreč moi naslednik pri moji soprogi.« VZGOJA. »Ako bi flz dobil še eno hčer,« je rekel sivi Tolstoj,« bi jo poslal v balet, ki mi je ljubši od vseučilišča, kakoršno je dandanašnji. Kajti pri plesu se izkvarijo samo noge, ua univerzi pa trpi tudi glava.« nka „Smučar" Z X Y Q W sr Pomen besed. Vodoravno. 1. .Mesto v Zedinjenih državah; naselbina v tujini; konjenik; 2. Duhovnik; bog ljubezni; sorodnik; trava; 3. Beseda, ki jo naši Primorci radi rabijo; drevo; domača žival; zver; egiptovsko božanstvo; vas pri Ljubljani; 4 Latinska vprašalnica; kontinent; znamka ur; bog zelo razširjene vere; povratni zaimek; vrsta afriških papig; 5. Nota; reka v Franciji (fonetično); del voza; predlog; del glave; delo pisatelja Čapka; 6. Vprašalnica; mesto v Rum uniji; latinski pesnik; zločin; osebni zaimek; 7. Važen faktor v mineralogiji; del utrdbe; hrana; povratni zaimek; grška črka; S. Veznik; množina žita; okrajšava za titulaturo; osebni zaimek; reka v Rusiji; tvornica fotografskih aparatov; 9. veznik; veznik; vrsta afekta; žensko nme; 10. Važen del rudnika; srbhrv. vprašalnica; pesnitev; 11. Domača žival; selo v Dalmaciji; mesto v Srbiji; moško ime; okrajšava za slovensko; 12. Športni predmet; reka ua Koroškem; črka; podzavestno stanje; starogrški denar; 13. Pritrditev; oziralni zaimek; ploščinska mera; pomožni glagol; ločilo; 14. Surov les; vojna luka ua Kitajskem; rusko mesto; predlog; 15. Žensko ime; rueeto v švici; naselbina; IG. Ameriška žival: država v Ameriki; okrajšava za »približno«; os. zaimek; svetopisemska oseba; 17. Tuje ime za žlahtno kovino; prebivalec afriške pokrajine: iugozauadni veter; vprašalnica; puščava v Ameriki ; 18. Plača, predlog predlog; grška črka; Cooganov film; 19. -vazalni zaimek; latinska vprašalnica; prislov kraja; psevdonim :Jutrovega-: zbadljivca; 20. Puščava v Aziji; v gosjxxlarstvu važna rastlina; medmet; osebni-zaimek; kostrnj; 21. Osebni zaimek; francosko mesto; kem. znak za kovino; simbol za dolžinsko, mero; egipčansko božanstvo; 22. Oblika kalcita; svetovno znan otok v Evropi; igrača; pritrditev; plin; 23. [vazalni prislov; povratni zaimek; kmični znak za kovino; vrsta čita; stara plačilna enota; 24. Otok v pesku; umetniški proizvod; svečenik; kemijski znak za kovino; britska kolonij?; tuje ime za dejanje: 25. števnik; kemični element: vas pri Ljubljani; knzj-lni zaimek; pridevnik; 26. Prostor v hiši; mi-kavost; enota v elektrotehniki ; svetopiseni-eka oseba; moško ime; 27. Azijski dostojanstvenik; sorodnik; okrajšava za naslov ne-7nanca; pomožni glagol: žensko ime: kemična substanca: 28. Ploščinska mera: žensko ime; oe. zaimek; vladar; važen faktor v mineralogiji; 29. Egipčansko božanstvo; godalo; bolezen; moško ime; 30. Vrsto žita; prometno sredstvo; kem. znak za kovino; zavitek; kazalni zaimek; nemško žensko ime; 31. Členica; ploščinska mera. mesto v Palestini; grška črka; nota: 32. Veznik; oziralni zaimek; osebni zaimek; primorsko vino; 33. Otok v Aziji: del suhe zemlje; skrajni konec suhe zemlje; element v glasbi; 34. Zemljiška mera; hrvatski dostojanstvenik; povratni zaimek; posojilo; romanski veznik; 35. Titulatura; del polotoka; mesto v Palestini; kazalni zaimek, med-najodno ime za stran neba; del telesa; 35. Zdravilo; akademski nasiov (okrajšava); liikalnica; osebni zaimek; žensko ime; del obleke; 37. Povelje; alkoholna pijača; režim v Jugoslaviji; zemljiška mera; Jb-atrakten pojem ; osebni zaimek; 38. Pridevek mnogim rimskim rodbinam ; ime osebe v Nibelungih; posoda ; žensko ime; hribina; kem. znak za kovino; 39. Oblika; kmetsko zlo; grški otok; žensko ime iz Goethejcvega epa; egiptovsko božanstvo. Navpično: A) Primorsko mesto; vrsta filozofov; pojem iz fizike; dežela v Afriki; stran neba; B) Prešernov veznik; športni klub; izrek; španska pokrajina; ruska pokrajina; poseda; C) Ime leva iz »Jutrovih« romanov; predlog; jed; pesnitev; divji narod; Č) Moško ime; rusko mesto; umetnost; svetopisemska oseba; mesto ob pritoku Seinc; D) Egiptovsko božanstvo; E) Del materije; smuški pozdrav; reformator Primož Trubar; G) Tobačni izdelek; titulatura; reka v Bosni; žensko ime; športnik; angleški otok v Afriki; nadležna žival; H) Portugalsko otočje; predlog; enota v mehaniki; nota; vojni v tujem jeziku; ruda; livada; I. Reka v Italiji; osebni zaimek; izraz iz kemije; karavana; ruska reka; J) Medmet-; naslov odličnega Španca; narodna vprašalnica; duhovnik v tujem jeziku (fonetično!; pesui-tev; veznik; ena najbolj razširjenih hribin; K) Del glave; prislov; kazalni zaimek; sorodnik ; morilno sredstvo; razvaline mes! < v stari Asiriji; L) Morilno sredstvo; soli važne kisline; polžlahten kamen; tekmec; M) Osebni zaimek; gora v Mali Aziji; drl voza; italijansko mesto; glas; okrajša\a za »oziroma-; N) Del glave; uslužbenka; otok v Jadranu; O) Filmsko mesto; zgodovinsko znan rtič na Pirenejskem polotoku; modni predmet iz srednjega veka; P) Vzpetina; gora v Sloveniji; ime uaroda iz romana Pod svobodnim solncemt; velika reka: del kopja; R) Angleški dominion; nagrobni spomenik; mesto v Palestini; mesto v Jugoslaviji; S) Gospodinjsko orodje; rusko mesto; pripadnik verske stranke v Bizancu: slovenski pokrajinar; reka v Italiji; Š) Tuie žensko ime; gora na Koroškem; desni pr ■ tok Donave; važna aluminijeva zlitina; trnka za navdušenje; ploščinska mera; T) Sad: osebni zaimek; angleško mesto; produkt gorenja; reka v Ruinuniji; duh (tuj izrazi; U) Del hiše; del leta: tujka za prodajalm-co; prirodni pojav; del voza; gora v Armeniji: V) Predlog; posoda; latinska vprašalnica; pripadnik mongolskega plemena: vzrok smrti; plemenska žival; akademski naslov; veznik; Z) Gozdna tica; pomožni glagol; športna panoga; grški mitološki junak; germansko pleme; del narodue noše; Z) Član družine; sestanek; tvornica fotografskih predmetov; obrtnik; osebni zaimek; X) Število; rimski cesar; Y) Pokrajina v Švici; veda; rudnina; jezero v Ameriki ; kemična substanca; Q) Bolezen; turška utežua enota; členica; znamka pisalnih strojev; gibanje vode; trava; uajmoderuejša ladja; }V) Nota; alkoholna pijača; kulturno društvo; francosko mesto; nasprotje; del časa; nadležna žival; St) Grško mesto; špansko mesto; osebni zaimek; grad v Belgiji, zaaa po kraljevski rodbini; začimba. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama Nedelja, 16.: ob 15. uri popoldne »Triglavska bajka«. Ljudska predstava pn znižanih cenah. Izv. — Ob 20. Ugrabljene Sabtake. Izv. Ponedeljek, 17.: Stalni gost — Boubouro- che. A. Torek, 18.: Zaprto. Sreda, 19.: Pri lepi krčmarici, Premijera. Izv. Liublianska opera. Nedelja, 16.: ob 15. uri popoldne: Othello. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Ples v maskah. D. Sreda, 19.: Zaprto. Četrtek, 20.: Tannhâuser. E. Mariborsko gledališče. Nedelja, 16.: ob 15.: «Večni mladenič». Predstava za zunanje goste. Ob 20.: «Glu mači» Gostovanje ge Pavle Lovšetove, primadone iz I iubljane. Slovenski PEN-klub Koncem minulega leta se je ustanovil v Ljubljani Pen - klub na poziv iz Londona s posredovanjem slovenskega univerzitetnega profesorja v Angliji go3p. Janka Lavrina. Pen - klubi so, kakor znano, svobodna udruženja kulturnih delavcev (Pen - poezija, asej, novela), njihov namen je posvečen pospeševanju solidarnosti duševnega dela vseh kulturnih delavcev sveta brez razlike narodnosti. Skupine Pen so ustanovljene že v vseh kulturnih centrih sveta ta je bilo zato nujno, da se tej ideologiji priključi tudi Ljubljana. Saj čakajo ljubljanski Pen-klub baš v okviru mednarodnega udejstvovanja Pen - klubov izredno važne naloge. Gre za to, da svet spozna in prizna našo kulturo, da se sistematično organizirajo prevodi iz naše književnosti v svetovne jezike. Zato je potrebno precej denarja, ki ga pa slovenski Pen - klub zdaj še nima, ker je navezan le na malenkoetno članarino. Članov je 12 (Zupančič. Albrecht, Koblar. Stelè, Karlin, Glo-nar, Finžgar, Prijatelj, Cankar, Vidmar, Jarc). predsednik Oton Župančič, tajnik Pavel Karlin. Zaenkrat se je klub omejil na redne mesečne sestanke s povsem svobodnimi debatami o važnih kulturnih vprašanjih. Klub bo tudi poskrbel za primerne sprejeme tujih kulturnih delavcev; zaenkrat je pričakovati obiskov iz Češke ta Anglije. Ker obstoja v Jugoslaviji tudi Pen - klub v Beogradu in se v Zagrebu v kratkem ustanov Г, bo poskrbel ljubljanski klub za čim prisrčnejše zveze med vsemi tremi klubi in 73 idejno • skupni nastop na mednarodnih kongresih, da ne bo nepotrebnih presenečenj. V. mednarodni kongres Pen - klubov se vrši leioe v Bruslju. Ljubljanski Pen-klub bo zastopal gosp. Jože Vidmar. jt. „Pri lepi krčmarici" Avtor tega dela Carlo Goldoni je po Co-mediji del* arte ustanovitelj moderne italijanske komedije. Rojen je bil 1. 1707. v Benetkah in je 1. 1793. v Pariz« umrl. Bil je privrženec Molierov ta zelo plodovi! pisatelj. Do današnjih dni sta ohranili svojo privlačnost in gveioet zlasti dve veseloigri, in sicer «Sluga dveh gospodov» ta «Pri lepi krčmarici» (La Locandiera). Obe sta stalno na repertoarju raznih evropskih odrov, ki so jih deloma prilagodili svojim potrebam in zahtevam. Tako so Nemci skrapali prvo od treh na dva alkta, drugo pa opremili z verzi in rimami ter jo nazvali «Mirandoltao«. Tudi Sta-nislavaki je uprizoril zadnjo pod naslovom Cinéma< celo vrsto razglabljajočih člankov. Hotenje je nadvse resno in morda se otresejo dušečih spon; kajti gre za prvo mesto med narodi in prestige je ena najbolj francoskih besed francoskega slovarja. Empe. Konrad Veidt Pitigrilli: Nesrečen pes Zakonca Dobrotnik in Dobrota, moralista in človekoljuba, sta videla ubogega psa. ki je spal ali se delal, kakor bi spal ob balustradi mostu: ležal ie na hrbtu in molil vse štiri proti nebu. Luna (ona luna. ki se ne kaže le v Nap ! u, ampak tudi v Parizu) ga je jasno obsevala. Bil je pes zelo fine pasme, angleški buldog z močnimi tacami, razvitimi prsi in z Beethovenovo masko. — Tretjič ga vidim tukaj. — je rekel gosnod o psu. — Zaouščen je, izgubljen. Vidiš, kako trpi? Niti ganiti se ne more več od glada in mraza: vrgel se je v ono pozo (nesramno, si je mislila žena), ker ga tarejo revmatične bolečine; poznam to: Bog zna. koliko dni že strada! Zdi se. da umira... Uboga žival! Nedvomno je bil last bogatih ljudi, ki so ga negovali, ki so ga zadostno hra-mii; Bog ve. koliko trpi v zapuščenosti! Jaz' mislim, da bi storili dober čin. če bi ga ubili: konec bi bil njegovemu trpljenju. Kaj meniš? — Tudi jaz mislim, da bi nehal trpeti _je pritegnila gospa. _ Ga ubijemo? _Ce si dovoli posnmen. — Jaz vedno, če gre za dobro dejanje. — Torej ga ubij. Jaz bom giedala drugam. Gospa je obrnila pogled proti Lou-vru, ki se je potapljal v modrini in si je zatisnUa ušesa. Na Pont des Arts je odjeknil strel iz samokresa. Na levem bregu reke se je posvetilo okno. se ntvorilo in senca se je pojavila v praznini; potem je senca stopila nazaj, zaprla, ugasnila. Preden se je oddaljila, je gospa obrnila pieieten pogled na ubogo žival, ki jo je soprog spus'il v Se.no. — Bil je nesrečen. Storili smo mu dobro. — Da. bil je nesrečen pes. • Dve uri preje je srečal pes z Beethovnovo masko pod arkado Comédie Française, za Mussetovim spomenikom, svojega psa prijatelja. îoxterrierja. ki je bil neumen, prav kot poštena deklica. Živali sta si šli naproti, motreč in mahajoč z repom. Potem je eden dal drugemu prednost, drug' pa se je okrenil. kakor bi hotel reči: — Za vami. gospod! Ko sta končala ono, kar imenuje Maupassant masonske ceremonije psov. sta si sedla nasproti in sta pričela pripovedovati svoje istorije. Pes z Beethovnovo inasko je rekel: — Ti stanuješ v delikatesnici v Rue Lépic. Spoznal sem te. Zdelo se mi ie, da nisi ne nov obraz ne nov duh. Vedno sva se srečavala. kadar sva hodila jaz in moj sluga k tebi kupovat šunko za moj obed. — Sedai nisem več v oni hiši. Posrečilo se mi je uiti. Kaj hočeš? Ona hiša mi ni več ugajala. Moji gospodarji so bili p"-ebogati. predobri; preveč so me ljubili. S svojo naklonjenostjo so mi bili zoprni. — Kaj so ti dajali lizat krožnike? — Tega ne, ker pravijo, da ni higije-nično. če psi iedo z gospodarjevega krožnika. — Predsodki! — Imajo prav. Vem za psa, ki je lizal dame iz najboljših krogov in je tako nalezel hudo bolezen. — Dajali so mi vse, kar sem le hotel. Imel sem služabnika izključno zase. Spal sem na mehkih, nežnih pernicah v preveč skrbno segreti sobi med najfinejšim pohištvom, do katerega sem čutil dolžnosti, čeprav so mi pustili v izberi med enim kotom in drugim popolno svobodo. Ničesar mi ni manjkalo. S preobilno hrano so mi povzročili sladkorno bolezen. Ni je bilo slaščice, ki mi je ne bi do- volili. Gojili so me s paštetami iz divjačine, s pemmicanom in plum cake. Iz Anglije so naročali neko posebno pecivo. Posrečilo se jim je. da so v meni ubili najlepšo stvar: željo. Nisem si mogel ničesar več želeti, ker sem imel vsega dovolj. Nekaj pa sem si želel, česar mi niso dovolili: popotnih avantur z malimi ne-doletnimi psicami, ki so kazale zanimanje zame, ko sem vodil svojega slugo na izprehod po Elizeiskih poljih. a pes tako plemenite pasme — so rekli — si ne sme dovoliti mesaliians. In tudi zame je prišlo ono, kar velja za prestolonaslednike: določili so neke dobe za mojo ljubezen, ki sem jo moral izvrševati z ženskimi primeri svoie pasme. V to svrho sem romal iz hiše v hišo; povsod, kjerkoli so imeli samico mojega tipa. sem moral gostovati po štirinajst dni. Bil sem v hiši neke vélike igralke, v hiši nekega bivšega Dredsednika republike. pri nekem poslaniku, pri kitajskem filozofu, pri neki znameniti koko-tL — Pr kok.li? To s; pa videl lepe reči! — Ne. Lepše sem videl v poštenih družinah. O. kaj sem vse videl v hišah, ki sem jih obiskoval! Če bi vedel, kako so ljudje različni doma ali izven NI VEČ BO.EZNI N06! DOVOU JE BILO TRPLJENJA! ker Vam bo sol „Svetega Roka ' ozdravila ose bolečine. Ta preparat, ki se v inozemstvu že davno z odličnim uspehom upo« rablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi raztopi. Na ta način dobimo z oksigenom nasičeno vodo, ki je ču» dovito dobra za bolne noge in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obutve, izleči otekle noge in pekoče podplate. Dovolj je, da se mala količina soli »Svetega Roka» za noge raztopi v Ic.voa.rju, ki je napolnjen s toplo vodo. V to raztopino denemo noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej. V tem času prestanejo vse bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utru« jene noge, da se več ne povrnejo. Namainje nog v daljši dobi ome» hča žulje in otiske. tako da jih lahko tudi brez noža in britve odstranimo. Naitrdcvratneiše bolezni nog ozebline, pekoiine se lahko odstran iz uporabo soli „Svetega Roka" za not e. Lahko se prepričate, ker je sigur« no, da se pri uporabi soli »Svetega Roka» za noge popolnoma osvobodi» te vseh različnih bolezni in bolečin, pa vam bodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo leto. Na ta način Vam ne bo naporno niti najdaljše potovanje peš, kakor tudi daljše stanje skozi več ur in ne boste čutili nobene utru» jenostl Cena za posamezni zavitek soli »Svetega Roka» za noge 16 Din. Do» bi se v vseh lekarnah in drogerijah, ako jih pa ni dobiti, se obrnite na drogeriia SANITAS Ljubljana, Prešernova ulica 5 in Celje. 5amoiroda;aloc na ozemlju Kreljeiine SHS KolariGcbri . diogerija „fada". Subotkc, 6-37 „ALADDIN" čudovita svetil{ka Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha. 1 petroleja Ig LITER gori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. O. ODDELENJE ZA „ALADDIN" SUBOTICA Zahtevajte cenik doma! Ti, ki se neprestano potikaš po cestah, bi mislil, da so ženske, kadar so same, prav tako nežna, rafinirana in dragocena bilja kakor na ulici. Oj pre vare! Videl sem jih v intimnosti in ti zatrjujem, da nisem nikoli našel ženske, pa naj bi bila še bolj duševna, ki si ne bi v samoti svoje sobe, v zavesti, da je nikdo ne vidi, čistila nosu z onimi bledim prsti, ki jim ie na videz sojeno, da bi občevali samo s svetimi hostijami ia kraljevskimi dragulji. In čednostne ženske? Poštene ženske? One, o katerih pravijo, da so popolne, ker ne vedo ne imena ne števila svojih ljubimcev? A jaz sem bil tudi v hišah zelo čednostnih žensk, katoliških žena. v hišah članic lige za javno moralo. Res je. da nimajo javnega ljubimca, zato si pa privoščijo, kadar so same doma, plinarniškega kontrolorja in poštarja, ki raznaša priporočena pisma. Bil sem tudi v hiši neke babice. Ubo-žica. bila je tako dobra. Sedaj strada. — Zakaj? — je vpraša! foxterrier. — Ali pada število porodov? — Ne zato. — se je zasmejal pes z odurno masko. — Ti veš bolje od mene. da babice ne žive samo od onih. ki se rode, ampak od onih. ki se ne rode. A kaj hočeš? Sedaj se babicam slabo godi, ker opravljajo njihov posel pošt»- Tedenski bcrznî preglea Od zasebnih papirjev »u bili baiiéui za malenkost étifiÉtejsï — Vojna žkoda krepka. — Dinar stabilen. ; Zagreb, 15. januarja. Minuli teden so zabeležile bančne vrednot t malo več prometa. Čvrsti sta bili Eskomptna ia Hipo, a tudi Jugo in Praštediona sta se držali krepko. Pri industrijskih papirjih ni prišlo do večjih- sprememb. Drava je bila čvrsta, ker ee. njene delnice zelo iščejo od: strani nekega švedskega konzorcija industrije vžigalic. Vojna škoda je bila prilično čvrsta, ne da bi se njen tečaj v večji meri spreminjal.:;. Devizno tržišče, se je razvijalo v tem tednu normalno brez velikega povpraševanja in s slabo ponudbo, tako da je morala skozi ves teden intervenirati Narodna banka, ki je dajala večinoma London, New York, Dunaj. Švico in Prago. London ш New York eta bila malo čvrstejša. Italija je ta »eden oslabela, a proti koncu tedna se je zopet popravila. V današnjem svobodnem prometu se nI nmogo poslovalo. Tudi večjih tečajnih sprememb ni zabeleženih. Samo Italija je malo Dopustila, ker je bila v Curihu slaba, in se je nu3< 4.25, >5« 850, kaša 6. ješprenj 7, turSčična moka 350—4, turščični sdrob 4. pSeniftni adrob 7. ajdova moka 7—9. ržena 4.50 Din kg. — Кнпч: premog 42 Din 100 kg. drva trda 150, mehka 75 Din kubični meter. — Zelenjava ia podobno: endivija 16—18. motovileč 25. radič 15-22. zeljnate glave 3, ohrovt 3—4. kislo zelje 3.50. karfijola 10—12, kolerabe 10—12, Čebul* 8—4,-Česen 8—10, krompir 1.75—2, kisla repa 1.50 Din aa kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zelo živahen. Zlasti sianinarjev je bilo mnogo, in sicer so pripeljali slaninarji 86 vozov z 268 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 1050—27 Din kg, ua debelo po komadih pa po 14—17 Din kg. Krompirja je bilo- na trgu 16 vozov po ceni 1.75—2 Din kg. Ostale cene: Perotnina: kokoši 35—45, piščanci 15—30. race 30—50. goei 40—90, purani 70—110 Din za komad. — Domači zajci: 8—20 Din komad. — Zelenjave in podobno: karfijola 1—7, ohrovt 0.50—1.50, sveže zelje 0.50_2. endivija 1—3 Din komad, česen 12—18. čebula 3—7, kisJo zelje 3—4, kisla repa 2 Din kg. — Sadje: jabolka 3—6, hruške 4—8 Din kg. — Mlečni proizvodi: mleko 250—8, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 38—40, čajno 50— 65. kuhano 45—50 Din kg. — Jajce: 1.75—2 Din komad. — Med (strd): 30—35 Din kg. Nadalje so kmetje pripeljali 10 vosov sena in 5 slame. Cene: seno 75—8750, slama 40—50 Din za 100 kg. Tržna ooročfla Novosadsk» blagovna borza (15. t. m.). Pšenica: baSka, 75 — 76 kg, 2 odstotka, 1 vagon 290. Oves: baški. 1 vagon 162.50. T u r S č i c a : baška, 55 vagona 13850 do 141; banatska, 2 vagona 137 SO: baška. do 15. aprila, ladja Tisa. 40 vagonov 155; srem-ska. pariteta Sremska Mitrovica. 1 vagon 147. Moka: baška, <2». 2 vagon« 400 do 40250; baška, c5>, 1 vagon 350; baška. <6>, 5 vagonov 281 — 28250. Tendenca stanovitna. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.) Iz Amerike so prispela nespremenjena poročila. Ker pa je v Budimpešti položaj prijazne^!. je bilo tudi na dunajskem tržišču prijaznejše razpoloženje, zlasti so ponudbe popustile. Pšenica je bila malo čvrst ejša. Enako rž. Uradne notice nespremenjene. Sport = Not ravnatelj Poštne hranilnice. Iz Beo grada poročajo, da bo sedanji ravnatelj PoSt-ne hranilnice dr. Milan Nedeljkovié vpoko-jen in na njegovo mesto bo imenovan o avstrijskih železnicah, od« nosno, pravo do tkzv. turistovskfe kart. Veljavne so sa vezne legitimacije s posebno znamko. îd se dobi pri Savezu. Ugodnost velja od l. I. do 31. V. t i. —Za Cortino d Ampezzo se določijo provizorno tekmo» valci, da se zadosti roku. Končna razvrsti» tev se bo napravila po izbirni tekmi. Kot vodji naše tekmovalne vrste se določita 2g Tavčar Ivan in Ante Gnidovec. Savez pripravi izdajo smuških kart za Karavanke in Julijske Alpe. Ako bo gradivo pravočas» no gotovo, se pripravijo za bodočo sezono. Po ogledu Kra-njskogorske skakalnice se ugotovi, da je treba isto pred uporabo še popraviti, vsled česar za Ietoe ne pride v poštev. V Kranjski gori se napravi samo provizorično Šolsko, kot je bila lansko le» to — Za skakalnico v Mojstrani se bo skušalo dobiti trenerje Iz Avstrije, ki bi tnogel wd'ti tečaj v skokih. Razgovori se bodo vodili z ftUdnfeinom. K otvoritvi ska« kalnice se povabi nekaj zusanjih- skakačev ter se napravi tekma gostôv. 22. januarja iz:de zimskoeportna številka zagreškega «Sviieta». ki jo priporočamo vsem članom v nakup. — Za izbirno tekmovanje in h kluh*kim tekmam SK Ilirije v Mojstrani . delegira Savez gg. dr. Jesenka, dr. Pavlina, ravn. Perhavca. Gnidovca. Pelana in Smr« dna. Tekmovanju prisostvuje tudi savezni predsednk dr. Souvan. — V svrho pri» prav za bodočo olimpijado organizira Sa» vez v Liubliani mestni odbor, ki bo skrbel za sodelovanje z Masvotom in olimpijskim odborom. Mednarodnemu olimpijskemu od» boru se iavi. da pošlje JZSS 10 tekmoval» cev in 4 delegate na prihodnjo olimpijado. Verifciraio se za SK Ilirijo: Herman Ko» ren. Millv Koren, Lina Koren. Viljema Svoboda. Mariia Ptrrik. Franio Perhavec. '■tane Stoian. Joeo Crorec. Fvan Radovan. Boris Jenko. Ivo Komar, Boris R že k. VI. Vrrnčič. Janez Virant. Karo! ftešnovar. Fr. Kobentar, Slavo Martelanc. Za JLA&K Ma» ratboo: Ivo Rehem, Karol Kuaer, Milan BazaJa. Dra?o Schwarz. Branko Bora nič, Stj. Kaiser. Ivo Lang, Gustav Schwarz, Stj. R lili 6, Anton Hegar, Slavko Zupan. 2»a TK Skalo: Plan.nšek Egon. Pibemik Mirko, Guera Tone, Fani Coopeland, Pirnat Vlad., Jesih Pavla. Tajnik II. IX. redni občni zbor SK Slovaria se bo vršil 17. februarja, fes .in kraj istega ae bo pravočasno objaviL 10. februarja pa se bo vršil članski sestanek, ki je obvezen za vse članstvo. — Odbor. 2SK Hermes sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo dne 23. januarja t I. ob 930 v restavraciji na gor. kolodvoru, s sle» dečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkci» jonarjev in rev. odseka. 2. Samostojni predlogi. 3. Volitev novega odbora. 4. Slu« čajnoeti. Opozarjamo na drugo točko dnev nega reda: samo stalni predlogi se morajo osem dni pred občnim zborom s podpisom desetih rednih članov predložiti tajniku L Čc občni zbor ob napovedani uri ni sklep» čen- se vrši isti eno uro kasneje brez ozi» ra na število navzočih. Redni člani, ki ni» so poravnali članarino za zadnje tromeseč» je. nimajo glasovalne pravice. SK Natak&r v Ljubljani vabi vse svo» je člane na svoj redni letni občni zbor, ki ee vrši v no S od pondeljka na torek dne 18. t. m. v kavarni Central ob 2. uri zjutraj. Dnevi red bo objavljen pred obč* nim zborom. — Odbor. KolesarsKo in motodkRstično društvo Sava v Ljubljani ima na Svečnico 2. febru« arja t. I. točno ob 10. uri dopoldne svoj drugi redni občni zbor v gostilni Kavčič, Privez št. 4. Po občnem zboru se bo vršilo t:>di žrebanje, pri katerem bodo žrebali člani, ki se udeležijo občnega zbora za kom pletno novo društveno obleko, dirkači, ki so dirkali v 1. 1926. za kompletni dres, Čla» niče za lep namizni okrasek in dame, ki so dirkale v letu 1926. za lepo darilo. Kogar bo sreča doletela, dobi krasno darilo brez» piačno. Udeležite se poInoStevilno občnega zbora. Klub kolesarjev in motorikKstov /firi» ja Športni večer z razdelitvijo nagrad se vrši dne 1. februarja t I. v vseh restavra» cijskih prostorih in salonu «Miklife» v Ko» lodvorski ulici. Začetek ob 8. uri. Službeno iz LNP. Seja upravnega od» bore LNTP se vrši v torek. 18. t. m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. — Naš boljša med najboljšimi In dlan pasta En sam poizkus. Stalna uporaba. moderna Krema sedanje dam« za odstranjevanje dlačic Brez britja Dlačice preidejo za nekoliko dnL Popolnoma neškodljiva, lahko jo uporabite na vsakem mestu telesa. Ne razdraža, ne žge in ne počmi kože. Usjeh zajamčeni P EM Y milo (ee sveti v temi) nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dBačic 9вГ Dobi se povsod! "M Glavni depot: COSMOCHEMIA K. D. Zagreb, Račkoga nI. 7. 1. .| II b II Ц II li !i ji II II Ц U ii rt i» 1L.IL li II u a u » u Hi Hetenro'o*-; ï3M>< Vremensko poročilo .mi»!'«« !5. i- nuana 14/i Višina Baromf"ia УЈо- Kra, Cav iàttiOl. TtmoKi. Re. vio-9» v Smei vetra in brzina v m (ftlsi lUi )—10 Vrsta padavint f igeiovanii um co ЈГ( onazr'vanta ■ tS i 0-2 100 NE 0.5 lo megla 22.6 Ljubljani .1 a 7557 o- no ESE 1 1J megla (dvorec) 1 14. 5b6 1 7 95 NE 1 10 l 21. 58 6 1-2 9 NE 1 10 megla Marbot . . . 8. 54*0 3o 83 NW 3 5 Zagreb . . . S. 54-5 7-0 98 mirno 10 Beograd . . . 8. 57 1 70 73 SE 5 8 03 saraievo , . . 8. 56 v 90 67 SSW 3 8 Skoplje . . . 6. 6 «Da. ti si v treh letih prištedil več nego jaz v 40 letih dela. Saj menda nisi počenjal sramotnih de.iSnj?» «Mar se ti tako dozdeva, oče? Novce sem zaslužil s poštenim znojem svojega lica.» «A kako (o. sinko?» «Spominjaš se. kako sem hodil ple-sat v kolibo na obrežju vi oa tega ni-«.te dopuščali in ste me toliko grdili? Tu je bil neki Inostranec, ki me je Ja- ko pazljivo gledal. Nekega večera mi je deial: «Mladič, ali se utrujate pri plesanju?» — «Utrujati se?» mu pravim, «cele noči bi piesal!» — «Dobro, dobro», mi reče. Drugi dan ml pomiga s prstom, češ: «Obvestil sem se o vas. Hočete li z mano v Francijo delat?» — «Oui. oui!» sem pritrdil. «A kaj naj bi delal?» — «Plesali bi ponoči v mojem hotelu.» Ti še nič ne razumeš, ata. mar ne? Tudi jaz nisem takrat še nič razumel. Vedi, da ima ta gospod hôtel ves zlat in rdeč kot naša farna cerkev, kadar je svečanost — «A ker bom ponoči plesal sem rekel, bom moral čez dan delati». — «Ne,» odvrne oni gospod. «potlej podnevi morete spati, se šetati, jesti, počenjati, kar vas le volja. Samo biti dober in plesati vse noči.» — «A če hočem podnevi spa'i. jesti, sprehajati se. kdo mi bo dajal denarja?» — «Jaz bom plačeval», reče oni gospod resno, povsem resno. «Samo biti morate zelo pozorni, zelo comme И faut z damami. Plesati z vsemi, kakor pravi gentleman. Ako ne. vas odpustim». Bilo mi je kakor da sem padel z neba In ko sem se poslovil od onega gospoda, sem se prevrnil nekolikokrat po nabrežini. Vedeti moraš namreč, da se šega velikih hotelov razlikuje od tvoje: tebe po jedi veseli odpočltek. tam pa najprej jedo. potem pa plešd, včasih pa celo zaradi boljše prebave plešejo med dvema obrokoma. In zato se pravi souper in dîner dansant, kakor je pač, podnevi ali ponoči Ali kaj naj se stori, da bi vse te dame plesale, zlasti grde, ki nimajo plesačev? Nujno je, da ima ravnateli hotela pri roki dva ali tri plesače, ki naj bodo ne samo krepki marveč tudi uslužni, postrežlji-vi, lepega vedenja, popolnoma kakor treba. Zame je bil to triumf. dragi oče. Dali so me v почпе in postal sem slaven. Pokažem ti časnike z mojo sliko, imam jih v prtljagi.» Moj oče, ki je zelo učen, mi je tedaj dejal: «Potemtakem si ti kakor Giotto, ki ga je odkril Cimabue, in tako zaslovel in aeterna saecula». Tudi jaz sem se spomnil zgodbe tega Oiotta. ki slufi za primer po šolah: Giotto je bil deČak isto tako neveden kakor jaz, ln pasel je svojo čredo in za kratek čas je slikal ovce: Cimabue ga je videl ga vzljubil in napravil, da je pastirček postal večji slikar od njega samega. »Da, oče. kakor Giotto. celo Se več: ko sem namreč zaslovel me je neka gospa. Američanka, vzela v najem za eno sezono. Bila ie premenila pet ali šest plesalcev, a nobeden ni imel toii- Anton Lajovic: Nemci v Sloveniji in njih politika „sporazuma"*) Če analiziram miselne tokove Mo* rocuttijevega članka se ne morem ubra« niti asocijacije z dogodki, ki so jih v Nemčiji izzvale pustolovščine nekega Domela, ki se je lažno izdajal za ho» henzollernskega princa. Najbolj izra» žito pero ne bi moglo živejše napisati tragikomedije, kot jo je tu enkrat za» igralo življenje nad rajhovsko buržu« azijo, ki je negibno zakovana v hohen« zollernski bizantizem in devotnost. Pu» stolovna igra lažnega princa Domele ce» le tedne uspešno igrana v buržuazijskih krogih srednje Nemčije meče tragično luč na življenje nemškega naroda, luč, ki kaže kako strašne in globoke ukore» ninjene zapreke ima premagati mlada nemška republika v svojem lastnem narodu, predno se bo povsem konsoli« dirala. Prav istega duha konzervativizma 'globoko zasidranega v preteklih, danes pa odpravljenih prilikah, najdem v miselnosti Morocuttija. To konzerva» tivno miselnost zakriva, tudi nevešče« mu očesu samo na lahko, prozirni pla« šček nekih, sedaj modernih, blestečih gesel, katerih vsebine pa se zdi Moro» cutti ni preživel, še manj pa seveda ljudje, ki stoje za njim. Da je temu tako, pokažejo sledeča razmotrivanja: Ideja zaščite narodnih manjšin je po mojih mislih zadnji cvet motorične ideje: ideje demokracije. Ta zopet ima svoje korenine v idejah svobode in enakosti, ki jih je razumeti tako, da je slednji človek v družbi važen s svo« jim produktivnim delom in nepogreš» Ijiv in da je za to za družbo najkorist» nejše, da pusti vsem stvarilnin silam svobodni razmah. Iz take miselnosti ïzvira respekt pred vsakim človekom in vsled tega ravnanje ž njim kot s koordiniranim človekom. V demokra« tično urejeni državi kakor : naša, je oni glavni faktor, ki državljane druži v politične strake: skupni svetovni na» zor. Državljani is+ega ali vsaj sličnega svetovnega nazc-p skušajo združeni med seboj v politično stranko oživo« tvoriti v svoji državi one oblike življe« nja, katere so v skladu z njihovim sve» tovnim nazorom. Če bi torej mišljenje naših Nemcev bilo demokratično (besede demokrati« je ni najti v Mocuttijevem članku) in če bi oni res imeli pozitiven odnos do te naše države — Morocutti poudarja političen aktivizem njegove grupe, zve» btobo do države in politiko politične odgovornosti — potem bi bila edina v resnici konsekventna pot, da se vsak izmed naših Nemcev, ki se hoče poli» tično udejstvovati kot posameznik, uvrsti med one. pri nas že obstoječe stranke, s katerih svetovnim nazorom soglaša. Pri takšni orijentaciji bi _ se mogli naši Nemci organizirati sami v svojo politično skupino edinole glede strogo manjšinjskih vprašanj. Kako se pa danes zadržijo Morocutti in njegovi zvesti? V čem obstoji nji» bova politika aktivizma, zvestobe do države, poštenega sporazuma in poli» tične soodgovornosti? (Vse besede, ki se veličastno blestijo.) On nam pove, da ta politika obstoji v kooperiranju Nemcev v Sloveniji z največjo stranko v Sloveniji in z največjo stranko v dr» žavi; pove nam tudi interesantno no» vico, da je «politično in gospodarsko društvo Nemcev» inauguriralo to poli» tiko s premislekom in z obvladovanjem samega sebe. Opravičen je torej sk'ep, da so se naši Nemci celo do te politike povspeli le s težavo in z velikim pre» magovanjem samih sebe. Razen tega ugotavlja Morocutti, da so s to politi» * O tej stvari je napisal Camille Moro» cutti članek v «Narodnem dnevniku». Ne vem v koliko on reprezentira mišljenje «Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji», ker ne vem kdo je v odboru tega društva. Toda zdi se mi ver» jetno, da Morocutti stoji na najbolj na» prej potisnjeni črti onih. ki so za pol:tiko «sporazuma» ker bi se bil z agitatoričnim člankom v to smer sicer oglasil kdo drugi. Iz tega bi se dalo sklepati, da je vsa si» ceršnja masa naših Nemcev še manj za «sporazum» kot Morocutti sam. kega uspeha kot jaz. Tako sem se naučil, to pa brez knjig, francoski in angleški.» A moja mati, ki je naposled vendar nekaj razbrala, se je prekrižala, in rekla, da so hudiči dodobra osvouli svet Napravite je, da me je blagoslovi! dijakom naše župnije; enako je dala posvetiti z blagoslovljeno vodo tudi dom, kupljen za takšne novce. «Ali jaz mislim, ljubi oče, da so novici, ako so pravi, vselej blagoslovljeni. Mar ni tako?» Moj oče skomigne, potegne dim iz čedre in ne reče nič več._N. K. Čuvajte se španske bolezni! Kot posebno uspešno protisred-stvo proti španski bolezni (gripi) so uporabljali že 1. 1918 n 1919 v Švici, Franciji in Angl'ji Anacot - pastile drja Wanderja. Dobite jih v vseh lekarnah in drogerijah. ko nadomestili politične metode nega« tivizma in iredente. Kaj torej praktično pomeni novo za» držanje naših Nemcev? Oni pravijo, da so se zvezali z naj» večjo stranko v Sloveniji in z največjo stranko v državi. Notorično je, da največja stranka v Sloveniji in največja stranka v državi nista ena in ista stranka. V Sloveniji je največja stranka SLS, v državi pa radi» kalna stranka. Znano je, da se idejno ti dve stranki prav bistveno razliku» jeta, da je njihovo gledanje na oblike državnega življenja, ki se imajo ustva» riti, v mnogem celo diametralno na» sprotno. Priključitev Nemcev tema dvema strankama se torej ni izvršila iz vidika skupnega svetovnega nazora; nasprot» no kaže ta priključitev absolutno dez» interesiranost na idejni usmerjenosti navedenih strank in s tem torej desin» eresiranost na vprašanjih, kako se ima urediti ta naša država, torej: dezinte» resiranost na tej državi. Priključitev Nemcev k tema dvema strankama po» meni politično konštatacijo, da je Nemcem naša država tuja in da jih prav nič ne zanima, kako je urejena, da jih zanima marveč edino le to, ka» ke koncesije bodo oni dobili od onih strank, katere bodo imele moč v svo» jih rokah. Iz kake miselnosti pa izvira tako politično zadržanje? Pred prevratom so bili Nemci vla» dajoči narod v Sloveniji, dasi so bili v izginjajoči mineriteti. Njihovo raz» merje do slovenskega naroda je bilo ka» rakterizirano s psovko: «Windischer Hund». Oni so se čutili kot «Herren« volk» in so tudi faktično zasedali v Sloveniji vsa odločilna vodilna mesta. Po prevratu so predpravice Nemcev padle, oni so izgubili vodstvo in so ostali le nacijonalna diaspora v Slove« niji. Naravno je, da niso mogli simpa» tizirati z novo državo, ki jim je vzela vse nekdanje predpravice in ž njimi zvezane mnogobrojne in tehtovite go» spodarske in materijelne ugodnosti. Postavili smo se za to na stališče, ki ga omenja Mocutti, na stališče tre» dente in negativizma. Ono njihovo razmerje do slovensva označeno zgo» raj, je po zakonu o psihični vztrajno» sti (vis inertiae), zakonu enako moč» nem v psihičnem svetu kot v fizikal» nem, ostalo neizpremenjeno. Pričako» vali so. da nemirni časi še prevrnejo politično konstelacijo v njihovo korist, toda čim bolj so se prilike konsolidi» raie, tembolj so spoznavali, da ireden« tistično prizadevanje za enkrat nima izgledov na uspeh. Za to so se kakor nam izda Moro» cutti po težkem samo premagovanju končno odločili za politiko «sporazu« ma». V čem pa obstoji ta politika spo» razuma, započeta s tolikim samozata« jevanjem? Analiza je za naše Nem» štvo porazna, če pogledamo stvari iz vidika onih veličastnih gesel, s kateri» mi tako očarljivo blisketa Morocutti. namreč gesla avtonomije in federacije, političnega aktivizma in politične so» odgovornosti. Ta nova politika namreč ni ničesar druzega, kot da so se naši mogočni Nemci ponižali tako daleč, da so se blagovolili spustiti v politično kupci» jo s Slovenci, oziroma z našim jugo» slovenskim državnim narodom. Zakaj priključitev Nemcev največji stranki v Sloveniji oziroma največji stranki v državi, kojih politične smer» niče so nasprotne, ne pomeni druzega kot politično kupčijo, na podlagi kate» re naši Nemci prodajajo svoje glasove oni stranki, katera jim največ plača in torej da največje koncesije. Kakor ka» žejo najnovejše vesti, je ta kupnina že deloma likvidirana, zakaj nemškemu Kulturbundu je zopet dovoljeno delo« vati, kar mu je bilo svojčas zabranje» no. Zadržanje naših Nemcev nasproti Slovencem je torej kakor iz doseda» njih razmotrivanj razvidno še vedno erijentirano v jedru tako, kakor je bi« lo za časa Avstrije. To podkrepljuje zlasti drastično Morocuttijeva argu« mentacija, češ, da moramo našo nem» ško diasporo Slovenci zato respektira» ti, ker je ta diaspora četudi le neznat» na, vendar del 70 milijonskega naroda, dočim je Slovencev samo 2 milijona. Čudovit sporazum v senci gorjače, n: resi? Mislim, da bo razumljivo, da nas po« nudbe takega sporazuma ne morejo hudo ogrevati. Kajti sporazum bi bil mogoč edino le na podstavi demokra» cije, torej koordiniranosti in respekti» ranja, do kakršnega stališča pa imajo naši Nemci še jako daleč kot kaže vse njihovo dosedanje zadržanje. Če imajo Morocutti in njegovi pri» staši resno voljo se podati na tako pot, razumem, da jih čakajo ne samo med njihovimi sorojaki, temveč v njih samih težke zapreke zvezane s tem, da bodo v samih sebi morali prevred» notiti vse dosedanje vrednote in iz te» melja izpremeniti svojo dosedanjo mi» selnost. Toda, da bodo te težave še večje, temu so krive vse naše lastne stranke, katere so znašimi Nemci kot z organi» tirano skupino zadnji čas stopile v po» litičen stik, kar se jasno ni zgodilo brez koncesij Nemcem. S tem zadržanjem sta naši največji stranki v Sloveniji in državi oficijelno potrdili in sankcijo« nirali ono stališče naših Nemcev, ki ;sem ga zgoraj označil kot detintere= siranost na naši državi. Ti naši stran« ki sta s takim dejanjem priznali Nem» cem, da imajo prav, da se za našo dr« žavo v ničem ne interesirajo, razen v kolikor gre za njihove umišljene manj» šinske pravice. Respekt pred demokratično obliko eaše države bi pa bil tem našim stran» kam veleval, da sicer akceptirajo so» delovanje Nemcev kot posameznikov v strankinih vrstah, da pa odklonijo za tako sodelovanje vsako kakršnoko» li nagrado ali koncesijo. Tako je torej ta nova politika naših Nemcev noseča kot osnovno črto dez» interesiranost na državi, v svojem bi« stvu protidemokratična, protidemokra» tična v svojih psiholoških virih, proti« demokratična v svojih zastarelo»kon» servativnih mišljenjskih podstavah trdno še zasidranih v že odpravljeni preteklosti, protidemokratična tudi v svoji praksi; nasprotuje torej onemu principu v katerem edinem korenini ideja zaščite narodnih manjšin in iz« podkopuje torej oni edini zanesljivi te« melj, ki bi tnogel nositi stavbo preten» diranih manjšinjskih pravic.(Dalje sledi Lovstvo in ribišt 4*7 Ђ Bizon in zober Iz časov ledene dobe se nam je izmed tedanjih živali»velikanov ohranil edini zo» ber, ki je preživel svoje sodobnike«ve!ika» ne: medveda«br!ogarja, mamuta in nosorož« ca Njegov najbl.žji sorodnik ameriški bi» zon se ima zahvaliti samo energični akciji vplivnih prijateljev prirode, da ga niso či« sto iztrebili, dasi so krdela teh mogočnih, recimo, »prabivolov«, štela še pred 50imi leti na milijone glav Varijeteta bizona, ki jc živel v severovzhodni Ameriki, ko so jo 7 prvi polovici 15. stoletja angleški in '-ski, za njim.i p- drugi kolonisti preplavili, je iz» umrla že prej, tako sc jo preganjali. Bila je še močnejša od današnjega prerijskega bi» zena in je imela tršo in bolj resasto dia» ko. Najbrž se ni dosti razlikovala od seda» njega v Kanadi živečeop roglička prerijske» g» bizona. Le=ta je živel v milijonskih čredah v raz» sežnih stepah zapadno od Missisippija, Te» ksasa in Nove Mehike. Bil ie glavna lovna živa! tamkajšnjih Indijancev, ki so streljali s konja s puščicami ali jih zalezovali zaviti v volčje kožuhe. Bizon, ki ni nikakor agre» sivna. ampak prej plašna žival, je KI vol» kov, ki so redno obkrožali črede, vajen. Ni sc dosti brigal zanje, ni se tudi umika! pred zasledujočim maskiranirr. lovcem in je svo» o zaupljivost plačal z življenjem po navadno zastrupljeni puščici. Črni bivol črede bizonov so bile navadno razdeljene v krdela, katere je vodi! bik»vodnik. Spo» mladi so se tropi jeli pomikati proti seve» ru, na zimo so se pa zopet vračali na jug. Bizv.n, ki je mal'* intel gentna žival, je bil lovcu samo nevaren, če je bil ranjen ali če je branil napadeno ali nastreljeno tele. L< cu na koniu, če 'e bil spreten in se je znal dobro umikati, sploh ni mog-el do žive» ga Črede so se pa navadno spustile pred čk /ekom v divji beg. Če je pa taka tisoč» p' va čreda zbobnela po preriji, je bilo, kot da Cuješ, kaV > zemlja gromi. Nekako do leta lfiOÔ. se ni poznalo, da bi se skrčilo število bizonjih čet. Ko so se p^ potegnile železnice od vzhoda na zapad, je udarila za bizone zadnja ита. Ne le, da so se zalagale kuhinje železniških delavcev redno dan na dan z bizonovim svežim in konzerviranim mesom, je došlo toliko lov» cev odnosno streljačev, da se je začela r.a obeh straneh proga nečuvena moritev. Na» \ i-dn-o so se skupili po 3 ali 4 taki junaki, so oblegli čredo, s svinčenkami, pobili bike» vodnike, ostale pa masakriral-'. Svojega vod» nika oropana čreda je navadno ostala na mestu, vohala padle tovariše in se mirno p 4 naprej. Poročila tedanjih dni pripove« dujeio, da so ta streljači pobili 60 do 160 živali, krav In telet, v eni imi uri. Nato so žrtvam odrli kožo, pojedli jezike in še par koso\ najboljšega mesa. ostalo meso pa prepustili mrharjem Od leta 1871. do 1875. so ni ta način uničili nad 3 in po! milijona bizonov samo na južni strani proge. Bizon Hitrejše še so iztrebili to mogočno div» jačino na severni strani. V letih 1882. in 1883. so jih uničil: skoro docela. Saino ne» fcai čred se je rešilo na kanadski teritorij. Od le 1884. ni bih dohiti več bizonovih kož na krznarskih trgih. Posledica te bru» talne, naravnost zločinske »morije« je oila. d je izumrla cela vrsta indijskih plemen. Tem divjim ljudstvom ie bil bizon neizčr» pc rednik. Od niega so dobivali hrano, obleko, šotore, jermena, sedla, skorai vse. kar so raKli. Ko so iim torej uničili redni» ke. so nesrečna plemena izumrla od gladu in mraza. V Sello\vstone»parku so imeli sicer segna« nih kakih 300 glav. a k potovanju nagnjena žival je prekoračila meie in plačala svoj potovalni nagon s smrtjo. L 189S. jih ie v zavarovanem revirju ostalo camo še 25 re» pov. tako da so tedai delali, da je bizonov po evropskih gozdnih vrhovih več kot v Ameriki v divjini. V tej skraini sili se je ustanovila družba, ki si je stavila za svoio nalogo rešiti bizo» na. Nakupila ie devet novih, velikih rezer» vatnih ozemelj in potom zakonodaie dose» gla mogočno varstvo živali. Tem strogim odredbam in požrtvovalnosti te družbe se je zahvaliti, da smemo danes smatrati Kzo» na za ohran'enega. Črede štejejo namreč zopet nad 12.000 glav. Manj srečen kakor ameriški bizon, je njegov evronski sorodnik zober. Zober je gorši od bizona, toda njegova glava je maniša. ožja, in žival io nosi pokonci, do» čim bizon svojo ogromno, kocasto glavo drži navadno povešeno. Hrbet zobra je ra» ven. zadnji nogi krepki, bizonov hrbet pa pada v smeri proti repu in zadnii nogi sta relativno šibki Zober je vsa i danes vse» skozi gozdna žival, b'zon pa liubi prerije in stepe. Tudi ie inteligentnejši, samozavest» neiši in bolj uporen. V začetku historičnih časov je živel zo» ber širom cele srednie in severne, osobito pa vzhodne Evrope. Aristoteles ga je opisal pod imenom bonasos kot živečega v Make» doniji in Bolgariji. Kelti so ga nazivali »vi» sont«, od koder izhaja nemško ime »visent«. Se v 11. stoletju so zobri živeli v Srednji Evropi. ur (Auerochs) Lov na zobrc je bil nevaren, ker se je žival spustila z lovcem v boj, se vanj zaka» d;la. ga poteptala ali nataknila na roge vr» gla preko sebe ali ga sicer razmrcvarila Lovci so metali vanje kopje ali jih pre» stregali s sulicami. Julij Cezar poroča, da so proslavljali in in eli v velikih časteh v Galiji lovce, ki srečno uplenili kakega zebra Polagoma je potem zober izginil iz z?padne srednje Evrope in se pomaknil na vzhod, živel je pa v 17 stoletju še na Ogr» skem in v 18 še na Sedmograškem Tedaj jih niso preganiali samo kot lovno divjači» no. ampak so iih uporabljali tudi za borbe z velikimi psi, domačimi biki in medvedi. Seveda so zobri redno ostavljali areno kot zmagovalci. Vendar bi zobre tudi že davno iztrebili, da niso poljski kralji in litavski knezi ki so jim nakazali rezervatno ozemlje, kjer se jih ni smelo preganjati in ubiiati, ešili-Največji teh revirjev je bil Bialov les, tež» ko pristopen pragozd z mnogostoletnim mogočnim drevjem ' razsežnimi močviii, kot jih baš ljubi z-Ler Ko je prišlo pozneje do razdelitve Poljske, so prevzeli ruski car» ji redko živ_l v s^ojo skrb. Koliko je pa bilo še v stari Poljski te r" ja^ine v zava» ro^anem ozemlju, sc pa da sklc.->ari iz hi» storičnega poročila o dvomih lovih, ki jih je on d i proved 1 leta 1752. poljski kralj Avgust III. Padlo je 42 zo! iv. od katerih je ubila kraljica sama 20 kosov. Iz tez car» skih virjev je dob'' n' živali za rejo Ie» ta 1865. pleški knez na svoje love v Šleziji. od koder je potem doživljal posamezne ži» vali raznim zoološkim vrtom. Tudi car je daroval posamezne eksemplarie vladariera. Leti. 1914. so šteli v Bialovem 1 su nad 700 glav. Ko so pa Nemci zasedli ozemlje, je to šte .-'lo silno padlo tako da so samo z tvornca hranilne in dvigal WiEN, ltf/2., Hommsengajie 6, Oo&a, so nekoč o tem razpravljali v visoki družbi na dvoru. Da bi končno vendarle odvrnila pomeri ek od neljubega predmeta, se je kraljica pozanimala: >Kako pa se ima sedaj Vaša sestra, gospod admiral?« Ta pa. misleč še vedno ua pokvarjeno ladjo: »Veličanstvo, dal sem jo obrniti, jo natanko pregledal in potem pošteno opraskale. Sreča matere! Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrott, kateri ima neprecenlnvo prložnost, da ga mati s svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranien otrok ie najboiie odhranjen. Potreimo je, da mati pred in po porodu pije „OVOLMATINE". Zdravniki, do;enke in matere potrjujejo, da pripomoteio k obilnemu dajanju mleka in to zato ki; majo „Ovomaline" koncentrirano hrano vi ahko prebavi ivi obliki Pijte sestavine zrelega ečmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc Ena skodel ca OVOMALTlNb s svoio hranljivostio te vredna kakor 12 skodelic uhe, 7 skodelic ka'ecijalni steklenici Din 61 — 27 poskusnih ali 18 dvojnntih ali 6 specijalnih steklenic Din 133.— 54 poskusnih ali 36 dvojnatih ali 11 specijalnih steklenic Din 250___ Naročila nasloviti razločno tako-le: EVGEN V. FELLER. lekarna ▼ Stubiri Donji, Elsatrg 245, Hrvatska. Poslužujte se lepo pregledno črta^ nih trgovskih Knjig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje: A. Janežič Ljubljane, Flonjanska ul 14. Knjigoveznica, indus>rija šolskih zvezKov m trgovskih knjig ЏШ ëm\ irevzema zdtlavo /.idne n strešne opek-Stranka z) z vsem goniln m in izd. lovalnim iroj ter vsa popravila stih Cenj. ponud >e naloviti pod ..Strokov jak" na an<>nčn zavoc A'oma Companv i iubl|»nn Cankarievu nabrežie i ..................................... TflMBURE vseh vsi pnporoca tvormca amouru I. VARD1AN, S1SAK BR. 60 HRVATSKA Cenik s slikam a zahtrvo brezplačno tfzamem v na em ali kupim bhzu Ljubljane v na manjši velikosti 300 m». Želim poleg tudi stanovanje. — N tančne ponudbe pod 27/33 na oglasni oddelek ,Jutra*. 1337 jfioč osebnega vplivanja »usesti« - nipnotizem - osebni magnetizem. pouk potom dopiso«an|a Številna o rt znatna oisms Delo obsega 10 pisem, katera vsetuleio najmo dernejše metode za vzgojo in |ačen|e volit, suges'ivno in hipnotično tehniko, zdravljeni« Dotom sugestij, telepatijo id Uspeh zajamčen Prvo pismo na ogled' ..Ven« m znanost •• Celle. Raztagova ulica « Hatem treuha d Geselsch fi fûr elektrlsche Giûh-lampen m b. H Bet Itd Kot -o'a-itnik s .-dei■ ga i goslo enske a pate-ta: Br. 2100 , Svetleča žica: savl ena kao zavrtka I po st upa k za n.enu uradu . Ztit stopiti več, Sj S' »a Jeuieicv» 29. ]40 a аааааитаааавиивиаваидаиваааи Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6 "nnmnm i ш 11 » mmmnn i vJ * Originalne potrebščine za Opaiograph préservai, fixât in oslale potrebščine vedno v zalogi pri LUD. BARAGA, LubJana. Sclenburgova u lca štev 6/1. 4У l Teiefon št 980. Samosto no koresoondetinio za hrvaščino Irancoščino, po možnosti z znan em nemškega lezika, hitro strojepisko in stenogtafinio, 1362 išče podružnica velebanke v Ljubljani s takojšn im nastopom Ponudbe s cumculum viiae, prepihom spričeval in označbo relerenc na ogl » dd. „Jutra pod „Perlekina". Proda se kompletna 1379 8 hladilna naprava in aparat za izdelavo umetnega ledu po želo nizki ceni. Poiasmla daie Mlekarska družba v Ljubljani, Prešernova ulic* 7. IVAN ZAKOTNIH MESTNI TESARSKI MOJSTER 1tltU" " 879 Тмкотпим tesarska dela. modeme lesene stavbe, •sireija u palače, b še, vile. tovarne, cerkve ig Х»ошке, «tropi, razoa tla. stopnice, lede niče, pavi-boni, verande, lesene (-g aje i. t. d. Otidba lesenih mostov. Jezov ш mlino*. Parna laga. c-« Tovarna furnlr4 Prometni zavotf zn premog y. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in ssmo ne debelo samo na debel domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Premog, Kovaški premog vseh vrst Koks. livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. prometni zavod za premog ô. ôM Çubljana, M klošKeva ces a it 15/1. Kdor oglašuje, ta napreduje I Motor n» шота olje — Original Croslej, «istem «Otto» — Manghester, 12.5 HP. prodam po ngodnl ceni. »v dor pove oglasni oddelek «Jutra». 88173 Mali ojlaai. (d slutijo » posredovalne In tocialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a J m a o J il znesek Din 5'—« Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'-. Najmanjil soaaak Din !9*-ч Vn. veliki podoficir-ski ples priredi tukajšnje podofi-eirsko podporno društvo dne 1. februarja t. 1. v veHki dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom komandanta Dravske d i viri je div. generala Danila Kalafatoviča. Začetek točno ob 20. uri. Toaleta pro-menadna. Vstopnina 15 di. narjev. 1131 Dvokolesa ipravlj» najbolje. nsjhitre in najceneje Florjančii nnska ulica a 8131 Galoše popravlja parna vulkanizacija Skalar, Ljubljana. Rimska cesta 11 12 Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon HlbSer v LJubljani. Valvasorjev trg 266 Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode рпротоба c. občinstvu ln društvom tvrdka Brata Capuder (prej Pero Capuder) Ljubljana, Vegova ulica 2. 248 Pridnih delavcev vsake vrste, sprejme večjo Število tvrdka za takoj v dobro in stalno službo Vložiti morajo 5—15.000 Din proti obre5tim. Zaslguranje kapitala. Ponudbe na podr. «Jutra» v Mariboru pod «Sreča». 853 Gospodično inteligentno 8 trgovsko na. obrazbo, ne pod 25 let staro, z veseljem do trgovine, zmožno vsaj enostavnega knjigovodstva in strojepisja sprejmem v Ljubljani. One, U bi imele zmožnost in veselje eventualno pomagati pri vzgoji 8 deklio v starosti od 6 do 11 let, imajo prednost. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, starosti, sliko in zahtevo plaie na ogl odd. «Jutra» pod «Knjigovodkinja». 1140 Kontoristinjo veščo vseh pisarniških poslov, slov. in nemško ko-respondentinjo, hitro račn-narico in strojepisko sprejmem takoj na deželo. Naslov pove ogl. odd. «Jutra». 1126 Strokovnjaka k parni žagi sprejmem. Mora biti zanesljiv, trezen, pošten in sposoben vsakovrstnih popravil. Ponudbe z navedbo plače in dostavo spričeval na ogl. odd. «Jutra» pod «Odgovorno mesto». 1127 Postrežnico mlado, pošteno, sprejmem takoj. Levčeva ulica št U — Cesta v Rožno dolino. 1089 Dekle pridno in pošteno, vajeno hišnih del in kuhanja, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1097 Zastopnike in agente, lokalne, e fiksno plačo in proti proviziji sprejme takoj tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zastopnik 120». 1120 Postranski zaslužek nudim damam. Priložiti 5 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Lahko delo doma». 1109 Pisarn, nameščenca veščega slov. in nemščine v govoru in pisavi, strojepisju, knjigovodstvu, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro Sposobna». 1123 Lesni strokovnjak vešč vseh gozdarskih poslov in na žagi, splavljenja v Sloveniji, ki zna samostojno roditi tehnična in komerci-Jelna dela lesnega podjetja, dobi takoj eluïbo Reflek-tanti morajo govoriti slov., grbohrv in nemško. Prednost Imajo neoženjeni z do. brimi spričevali in ki so zmožni kavcije Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Samostalni tr-govačko naobraženi drvar-eki stručnjak». 848 Postrežnico rabim od 8—9 dopoldne. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1107 10—15 zastopnikov agilnih takoj sprejmem proti visoki proviziji za Slovenijo in Hrvatsko. Cenjene ponudbe z znamko za 5 Din za odgovor in prilogami na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Agilen 124». 1124 Učenca močnega, spretnega in poštenega sprejme takoj trg. meš. blaga Jos. Tollazzj v Logatcu. 790 Trg. pomočnika (co) sprejmem v trgovino z meš blagom na deželi Reflekti-ra se le na dobro moč z letnimi spričevali. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Št. 5000». 906 Učenke pridne, poštene in ?pretne v risanju sprejme za mehan. umetno vezenje in pred tisk Matek & Mikeš. Ljubljana. Dalmatinova 13. 993 Sobarico ki bi bila tudi pri otrocih (Kinderstubenmàdchen) sorejme dr. Puljo. Zemun, Magistratski trg. 982 Klobučarja ki ima učno spričevalo, sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Klobučar». 967 Trg. vajenca ki ima res veselje do trgovine. poštenih ~taršev in « primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Vincenc K ve der v Žalcu 674 Korespondenta *anesljiv*»ga in samostojnega pisarniškega uradnika, t lepo pisavo in spretnega strojepisca zmožnega šlo renske in nemške kore-■pondpncf» ter omagača ali sodelavca. — idor hoče svojo pekarno izboljšati, naj mi sporoči. Drago Ocvirk, poštno ležeče Cakovec — Medjimurje. 687 Kontoristinjo ki obvlada slovenski in nemški brzopis, urno stro-jeoiskp, vajeno vseh pisarniških poslov, tudi knjigovodstva, sprejmem takoj v tukajšnjo trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod «Trajno». 1139 Uradnico - začetnico s srednješolsko izobrazbo, znanjem slovenščine, nemščine, strojepisja in stenografije, sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe z navedbo izobrazbe in znanja ter starosti na oglasni oddelek «Jutra» pod «Odv. uradnicam 992 Pletiljo dobro izurjeno, iščem proti dobri plači in s hrano ter stanovanjem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 816 Spretno gospodinjo inteligentno, vajeno vseh del, sprejme višji državni uradnik, vdovec z otrokom. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod «Poštena». 842 Pošteno dekle pridno, sprejmem takoj kot oporo k gospodinjstvu. — Zahteva se malo znanja r kuhi ter veselje do malega otroka. — Stalna in dobra služba. Tudi malo etarejše niso izključene. Ponudbe na poštni predal 34 — Ptuj. 933 Trg. potnika galanterijske stroke, vpeljanega v Liki in Dalmacijij sprejme tvrdka v Ljubljani Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «M 750» 1033 Gospodična bj vložila v podjetje, najraje v trgovino, kjer bi dobila službo. 20.000 Din — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Varnost zasi-gurana» 797 Bilančni knjigovodja dopisnik v hrv in nemškem jeziku, samostojen in vešč lesne stroke, sprejme službo kot knjigovodja ali poslovodja. najraje na deželi. Ponudbe pod «Pouzdan» na Publlcitas d d.. Zagreb — Gunduličeva 11. 941 Elektromonter vešč vseh inštalacijskih del električne stroke, izprašan kurjač in strojnik za parne kotle. Diesel-motorje in parne turbine, išče službo za takoj. Ponudbe pod značko «Strojnik 90» na oglasni oddelek «Jutra». 940 Prodajalka mešane stroke želi elužbo v trgovini na deželi ali v mestu, s 1 februarjem ali pozneje Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Poštena 10». 936 Tehnično in trgovsko na-obražen. kavcije sposoben gospod z lastnim avtomobilom in ki zna več jezikov želi zastopstvo večjega, tudi inozemskega podjetja — Ponudbe z navedbo pogojev, etroke in panoge рси! «Stroji 33» na oglasni oddelek «Jutra». 933 Praktikantinjo 3 mesece brezplačno, sprejmem. Zmožne vseb pisarniških del, naj z navedbo Jezikov napravijo proinjo na ogla*ni oddelek «Jutra.» pod «17». LaŠčine zmožne imajo prednost. 1037 Boljše dekle izurjeno v pospravljanju, likanju in Šivanju, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jute». « 1020 Gospodična s trgovsko naohrazbo in prakso, išče službo. — Gre tudi kot vzgojiteljica. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bodočnost 28» 928 Knjigovodja (bilanclst) in' korespondent slovenskega, srbohrvatske-ga. nemškega in francoskega jezika, prvovrsten, z dolgoletno prakso in najboljšimi referencami^ iSče primerne službe. Cenj. po-nudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod «Vsestransko verziran 82». Trg. pomočnik železninar. popolnoma vešč te stroke in deloma špecerije, išče mesta, najraje kot skladiščnik Nastopi 1зћко takoj. Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra moč 72». 8S4 854 Šivilja Ugodna prilika 1054 Mizar išče za takoj oženjen mizar z enim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Hišnik». 1077 Gospodična gre samo za hrano in stanovanje delati. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Služkinja». 1090 Kuharica samostojna, z dobrimi spričevali, zanesljiva, bi rada šla v službo k samostojnemu gospodu kot gospodinja. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Varčna 46». 1046 Natakarica stara 25 let. šivilja, z dobro prakso, želi premeniti službo Reflektira пз dobro ostopanje Nastop svečana 'enjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifTO «Pridna in poštena». 869 Modistinja prvovrstna, ki je delala na Dunaju in v Zagrebu, išče službo za takoj. Vešča je tudi v izdelovanju senčnikov. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod :St. 1258». 916 Štedilnik dobro ohranjen, proda Vrhove, Poljanska ceeta 58. 939 Absolventinja trgovske Sole želi vstopiti kot pisarniška pomočnica ali blagajničarka z marcem Začetkom brezplačno. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Ve6tna 102». 1027 Šivilja prav dobro izurjena, žeU dela po hiSah. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1028 Plačilna natakarica perfektna, išče službo, ev. prevzame buffet ali gostilno na račun. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro «Kavcija 81». 1031 Gospodinja z letnimi spričevali, dobra kuharica, ki govori hrvatsko, nemško in madžarsko, sprejme službo pri kaki majhni družini ali samskem gospoda Gre tudi na deželo. Povpraša se pri g. U. Krivačič, Ljubljana, Breg št. 10/1. 1033 200 Din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo v pisarni, tiskarni ali 'siično. ~ nudbe na oglasni oddelek Ljubljani pod «Jutra» «K. B.» 1019 Strojnik samostojen in zanesljiv — zmožen popravil in montaže, parnih kotlov, strojev, eksplozivnih, električnih in Dieselmotorjev, z dolgoletno prakso, tudi kot vodja delavnice, išče za takoj primerno službo. Ponudbe pod «Stalno 18» na upravo «Jutra» v Mariboru. 1018 Pletilja e strojem št. 8/50 cm sprejme delo na dom. Cenjene Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pletilja 33». 1006 Mesto gospodinje oziroma kuharice želi pridno in pošteno dekle. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Boljša 22». 1000 Okrajni tajnik v pokoju, sprejme službo občinskega tajnika. Ponudbe na «Rodo», Ljubljana VH. 810 Gospodična z večletno prakso v industr. podjetju, vešča knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, želi spremeniti službo v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Praksa o». 662 Trg. tehn. uradnik v papirni stroki popolnoma izvežban. dober organizator, izobražen tudi v drugih panogah industrije, vsled dolgoletne prakse v češki industriji, verziran v knjigovodstvu, prvovrsten kal-kulant, z dobrimi spričevali ter referencami, želi spremeniti sedanje svoje službovanje v večje podjetje ali papirno trgovino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Spreten 87». 887 Boljše dekle išče v Celju primerno službo pri boljši družini, da bi se izvežbala v kuhi. Pomagala bi brezplačno v gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Brezplačno». 918 Vrtnar dobro izvežban, išče službe. Cenjene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Zanesljiv». 920 Kuharica za vse išče dobro in stalno mesto k majhni družini brez otrok — Gre tudi h kakemu gospodu za gospodinjo. Naslov pove hišnica Vršič v Šelenburgovi ulici štev. 4, dvorišče. 998 Vj4>xiam Ročna dela Večjo množino šablon za predtiskanje ročnih del poceni prodam. Naslov v ogl oddelku «Jutra». 811 Bukovih drv meter dolgih 15 % okrog lic. napravljene meseca ok. tobra. zelo poceni prodam 8—8 vagonov Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 803 Pletilja vešča izdelave telovnikov (tudi s svilo), puloverjev in drugih pletenin, iiče stalnega odjemalca za tekočo in prihodnjo sezono. Dobavlja 60 komadov tedensko. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Solidne cene 60». 978 Oskrbnik 37 let star, oženjen, ki govori več jezikov, z lSletno prakso v gospodarstvu in vinoreji. želi službo spremeniti. Sedaj še v službi. Ponudbe prosi na poiirui-nieo «Jutra» v Mariboru pod «Oskrbnik». 917 Pozor! Prvi korak do zakonske sreče je moderno in trpežno pohištvo, katerega Vam nudi po konkurenčni ceni tvrdka Golmajer. ki prev. tema tudi vsa stavbna dela Silv. Golmajer, strojno mizarstvo, Ljubno, pošta Podnart. Gorenjsko. 792 Fine jedilnice uove. z večletnim jamstvom nudi A. Ашм, Ljubljana, Dvorni trg 1, desno v veži. 942 Drva hrastove odpadke od parketov ter mehka drva (odpadke od žage) dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvezmu večje množine znaten popust. 36 Pozor, peki! Stroii za del. testa (Teigteilmaschinen) za ročni in parni pogon, patent Au-stria, 25—30delni (Umleg-zilinder) z izboljšano nože-vo glavo stroji za mešanje (Miseh- und Knetmaeebinen) stroji za drobtine za ročni pogon, velikost A B, iz znane tovarne pekovskih strojev ing Emil P 1 e w a. Wien XVII se naroča pri tvrdki Ivan Komatlč zastopstvo in prodaja stro-jev v Ljubljani. Gradišče št 11. — Zanesljivim plačnikom na obroke. 91S9 Vsakovrstne rabljene predmete pisalne., šivalne in druge stroje, pohištvo in klavirje, vseh vrst muzikalije, opreme itd prevzame v komisij, prodajo pod najugodnejšimi pogoji «POSEST». Ljubljana. Miklošičeva cesta 4. 48 Gumbe kupite najboljie in najcenejše t tovarn] v Mariboru, Slovenska alta» Mer. & — En gros — en detafll 43 «Tribuna» F. B. L. Avtotaksno podjetje s vsem inventarjem tn obrt' no pravico prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» 1118 Dvokolesa. motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki oenl Ceniki tn» ko - Prodaja oa obroke Ljubljana, Karlovaka e. t Tovarna dvokolea is otroških vozičkov 198 Jedilni servis za 6 oseb (40 komadov) pro-g Laibacher — prt g. Vajda - " da St. 6/П. Kraževniški nlici 963 Več spalnih oprav hrastovih, orehovih, mehkih lo neka] kuhinjskih oprav proda Joeip Komik, Zgornja Slik* 51. Delo solidno in nizke cenel Ш Tovorni avto znamke Turinski Fiat, XVt do 2-tonskl, • polnimi gu-mljami, v zelo dobrem ita-nju, radi preoredltve obrata po nizki eeni prodam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 432 Koks 10—15 vagonov ruhrskega koksa, iz prvorazr. koksarn, z več kot 7000 kalorij, zelo ugodno naprodaj fran. ko Zagreb. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Za gotovo 417». 417 Pozor, pletilnice! Kompletno pletlljstvo ali posamezni stroji poceni na-prodaj — Nov stroj na 8 ključev (Achtschloss) 8/80. z brezštevilnimi vzorci Ia brezplačen pouk: pletilnl Stroji: 6/80. 6/70 (614/36). 5/50, vsi v dobrem «tanju; krtačni stroj (Rauhmasehi ne) ln stroj za sešivanje pletenin, nov in preizkušen, najboljše tvrdke Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra» 881 Hrastovih drv SO vagonov meterekih ee-panic, popolnoma suhih do 10 odet. okroglic in 10 vagonov bukovih drv do 15 odst. okroglic, sekana avgusta meseca, zelo poceni prodam. Poštni predal KrSko. 1125 Radio aparat 4-cevni, kompleten, t. j. s 4 žarnicami, 60voltno ono-do, 4voltnim akumulatorjem in 2 slušali prodam za Din 2000. Interesente vabim dne 17. in 19. t. m . zvečer v Šiško, Zibertova uL 227/П k poslušanju. 1068 Železno peč dobro ohranjeno, s 5 m dimniških cevi in železno peč za krojače (koksova kurjava) s 6 likalniki proda Fr. Kraigher, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7. 1087 Različne furnirje prvovrstne, prodam ад blok znatno pod tovarniško ceno Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod {iiro «Furnir^' Majhna jedilnica črna, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1094 Opravo za dve kompletni gosposki sobL malo rabljeno, prodam za 2500 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 947 Čevljar. šivaL stro] pripraven tudi za šteparico. zelo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1013 2 pletilna stroja št. 8, skoraj nova, radi selitve po zelo ugodni ceni prodam Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 1007 Lepih hmelovk nudim več vagonov Pisma nasloviti pod šifro «K. 2.» na oglasni oddelek «Jutra». 1017 „Posest" družba so.*. Realitetna pisarna Liubliana, Miklošičeva c. št 4 proda- ELEKTROMOTOR 6 HP, za 3000 Din; 2AGO cirkularko za 1000 Din: SKOBF.LNIK, komb., za Din 14.000: TRANSMISIJO za 2000 Din; ZLATO URO. 14 karmi. dvo-krovno. za 1000 Din; ŠIVALNI STROJ, krofifid, za 1000 Din; AMER. PISALNO MIZO > stolom, hrastovo, moderno, za 1100 Din; KOPALNO BANJO za 800 Din; STENSKO ZRCALO, veliko, pozlačen okvir, 1000 Din; GODBEM AVTOMAT. S.25 X 1.20. na uteži. 2000 Din SLIKO KRALJICE, ročna slikarija, dekorativno — Din 600: DIESELMOTOR 11 HP — kompleten. Din 12.000; 1083 Pletilni stroj St. 8/36 cm dolg, skoraj nov, prodam in poučujem pletenj« brezplačno. NmIov pore oglasni oddelek «Jutra». 1101 Kitaro dobro ohranjeno prodam po nizki eeni. Naelov ▼ ogla», oddelka «Jutra». 1061 Oomaro sa obleko Is perilo, lepo izdelano to malo rabljeno, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 1050 Krojaško peč dobro ohranjeno, pripravno tudi za kuhati in Bontonlum harmoniko z notami proda Jernej Grošelj, krojač, Šiška, Celovška cesta 89. 1110 Nov frak za vitko postavo in črne škornje št. 40 po nizki oenl prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 980 Spalnico s umivalnikom, novo, hrastovo, pol iti raso, ugodno proda Frančiška BabiS, Ljubno, poita Podnart na Gorenjskem. 793 Kompletna postelja a limnioami naprodaj v Florijanski ulici 7. 957 Kuhinjsko opravo Štedilnik, pisalno mizo is гобпо železno blagajno prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1043 Obleka naprodaj Ženski plašč in draga ženska ln moška obleka naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1005 Lepa damska maska sa srednjo postavo, zelo poceni naprodaj. Na ogled vsaki dan: Ljubljana Vn, Celovška cesta 84. 1021 Jamski les Kupim 1200 m* borovega, jelkinega ln smrekovega jamskega lesa ter 200—300 m* smrekovega brusnega lesa. Dobava takoj ter sukse-zivno do 80 junija 1927 — Ponudbe je staviti o franko Trbovlje postaja postavljeno, na oglasni odde- lek «Jutra» pod «Jamski les» do 25. januarja 1927. 801 Otroški voziček kapim Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 955 Jedilnico obstoječo iz kredence — omare za knjige — miz* s 6 stoli, kupim Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Orna jedilnica». 886 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme — Juvellr Ljubljana, Wolfova ulica 8 Srebrne krone kupuje in plača dobro F Čuden, Ljubljana, Prešernova ulic» L 238 Hmeljovk decemberskeg» ali sedanj» ga sekanja, kupim več v». fonov. Dolgost 7—8 metr Inceno Kveder. Žalec. 673 Kože lisičje, zajčje in od druge divjačine kaplje po najvišji dnevni eeni P 8 e m k o, krznar, Ljub-Ijana. Turjaški trg Stev 1. 89608 iem. Ponudbe s navedbo :oIičine ln cene naj je po-irdal Ste- Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim — Ponudb* s ceno in navedbo znamke n» oglasni oddelek «Jutr»» pod «Stroj 79» 879 Sode dobro ohranjene, rabljene lesene od strojnega is ma-zilnega olja vedno kupu-,vedbc dati na poštni per^ vilka 102, Ljubljana, glavna pošta. 1128 Pisalni stroj rabljen, kupim. Ponudbe n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Ohranjen». 1051 Valjčni mlin rabljen, kupim: Ponudbe n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Mlin». 1052 Hlode hrastove Is smrekove kupuje parna laga V. Scagnetti v Ljubljani. 252 Stelaže in omare kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1180 Pisalni stro] dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1131 Železen štedilnik kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Nepokvarjen». 944 Spalnico kompletno, event tudi kuhinjo kupim. Ponudhe n» oglasni oddelek «Jntra» pod «Spalnic» 100». 1050 Česen zdrav, večjo prod» Ivan Gavez, trgovec, Sv. ......'oikanjcih. ШТ Marjeta pri Mo Pristni med namizni, razpošilja po 5 kf po pošti (kg 1«« Din)" A. Mačk, velečebelar, Vrhniki 51 Zbranega fižola -epeličuj» — iz leta 1926. do 2000 kg. Ponudb* količine Ia s uvedbo n» podruïnli Mariboru. [co «Jutr»» 919 m Gostilno in kmetijo v večji vasi oddam za daljšo dobo v najem. — Oddam skupno ali brez kmetije N» razpolago ve* inventar in eventuelno tudi živina. Ponudbe n» oglas. Iifro oddelek «Jutra» pod «Gostiln» 95». 795 Hiša a mešano trgovino, vlnoto-čem, prostim stanovanjem, na najprometnejši cesti pri Maribora, vsled bolezni ta-kaj naprodaj. Izvrstno vpeljana. Cena 100.000 Din. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod Šifro «Vi-notoč 100.000». 779 Hiša s 2 sobama, kuhinjo, 3 orali zemljišča, naprodaj za Din 50.000 Sposobna s» vsako trgovino, ker je pri Soli in cerkvi. Lipovnik, Ptujska gora 13. 922 Enonadstropna vila tik postaje na Štajerskem, z nekaj zemljiSča naprodaj za 65.000 Din. Ponudbe n» podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Vila». 921 Enonadstropna hiša z velikim vrtom v Ptuju, Muršičev» uBe» St. 26, pri Dravi, z lepo solnčno lego in razgledom, s 2 velikimi skladifti in kletjo, veliko drvarnico in hlevi takoj naprodaj. Stanovanje 2 sob, kuhinje is čnmnate takoj ali pozneje prosto. Cen» z majhnim vžitkom stare spe ■ Ptaj, 40.000 Din. P. Pini za postajo. 994 Hišo ali vilo eno ali dvodrufinsko, s vrtom, kupim v Ljubljani ali okolici. Cena do 100.000 Din Plačam takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe n» naslov: H. Kokalj, Slomškov» ulic» 16. 981 Trgovsko hišo tik žel postaje prod» radi odpotovanj» t » k O J V Fleisch, Zbelovo pri Fol čanah, Slovenija. PoU-618 m. ▼ Strojarna s majhnim večjem kraja "Dolenjske na. prod»] pod ngodnimi plačilnimi pogojL N»slov pove oglasni oddelek «Jutra». 101 Mlin t večjem, prometnem kraju n» Dolenjskem, ob železni ci. • stalno vodno močjo, pod ngodnimi plačilnimi po. goji naprodaj Naslov pov* oglasni oddelek «Jntra». 101 Gostilno v Gor. Radgoni, Sp. Orla, tik ob sodišča, davkariji, carinarnici, obmejnem ko-misanjatu, fin kontroli itd — eno nadstropno. 11 sob. 3 kuhinji, kleti, ledenic», skladišča (hlev), vrt, beto-nirano dvorišče, električna razsvetljav», prodam. Pojasnil» daje Hinko Požua. notar v Gor. RadgonL 871 Posest — Maribor Več stanovanjskih, trgovskih, goetilnič&rskih hiš v mestu. Več posestev, mlinov, 2 žagi, dobroidoča gostilna z mesarijo, okolica, prometni kraj, ugodno naprodaj. Pojasnila «Mar-stan», Maribor, Lekarniška ulica 2. 1184 Pritlična hiša primerna za obrtnika, v Dvorski vasi. p Begunje n» Gorenjskem, naprodaj Natančne poboje in ceno pov* Ivan Krivic, Ljubno, pošta Podnart. 862 „Posest" družba s o. Z- Realitetna pisarna Liubliana Miklošičeva c. št 4 p > o d »1 VILO, novozidano, enonad-stropno, 6 sob, pritikllna, 3000 mz vrt», Poljansko predmestje, Din 260.000; H1SO, visokopritlično. novozidano, 5 sob, priBkil-ne, lep vrt, elektrika is vodovod — Din 110.000; VILO, luksuriozno urejeno, 10 sob, dvostanov»aj«ko, 3000 тз vrta, blizn deželne vlade — Din 600.000; VILO, enonadstropno, novozidano. tristanovanjsko — veliko komfortno stanov». mi- poŠte, № 300.000; HIŠO, visokopritlično, novozidano, 4 sobe. priti kline, vrt, Bilka, Din 106.000; HIŠO, eno nadstropno. 5 stanovanj, lokal — center Ljubljane - Din 106.000; HI SO, itiri stanovanjsko — stanovanj» po 3 sobi, pri-"lzu ISeo- nje razpoložljivo, vrt, | spodarska poslopja, 10 t not od poŠte, Din 300.01 tikllne. vrt, bliža akega kolodvora Din VEC PARCEL tik Dunajska ceste po Din 25 is 80 — 500—1000 m» v Šiški, Trnovem, Rolni dolin! Itd. 1081 Zavarujte se proti gripi in .španski* z ,DOKO* čevlji So naj-trpežnejši in ne propuščajo mokrote. Popravila čevljev izvrši najhitreje in trpežno. Trgovina „Doko". Prešernova ulica 9. dvorišče. Hotel ali restavracijo kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod šifre «Kjerkoli» n» podružnico «Jutr»» v Maribora. 513 Vilo s dvemi stanovanji »11 ево-stanovanjsko, ki bi Jo lahko preuredil z» dvosta-novanjsko s 6 do 8 sobami, ne predale! od centra mest» kupim. Ponudbe prosim pod «VU»» s» oglasni oddelek «Jntra». U18 Vilo v vrednosti 300—500.000 Dis — n» lepem in euhem prostora v Ljubljani kupim takoj. Posredovalci izključeni Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Takoj gotovina». 1063 Parcelo za stavbo, do obseg» 1000 mi, v bližini Beilgnd» ka. pim takoj. — Ponudbe pod «Ugodno» n» »sončni zavod Matelič v LJubljani. 1103 V Gorenji vasi nad Skofjo Loko j« naprodaj hita št. 5 v Razpotju, pripravna za gostilniško in trgovsko obrt, ki so Jih v njej že izvrtevali. Stoji ob cesti na najprometnsjšem kraju vasi. 7 stanovanjskih prostorov, 3 kuhinji, hlev, 3 kleti, gospodarsko poslopje in zemljišče. Cen» podn». Naslov v oglasnem [delku «Jutra». 907 Enonadstropno hišo novo, z zemljiščem, pripravilo za gostilno, trgovi- no ln lesno trgovino, Srometnem kraju takoj pro-am z» 80.000 Din. Naslov podružnici «Jutra» riboru. Novo hišo enonadstropno, n» zelo prometnem prostoru is v največjem industrijskem trga v Sloveniji prodam. Pripravna js skoraj za vsako obrt, najbolj p» ta Ss do-sedsj nevpeljano trgovino ■ teleznino, pekarijo, zajtr-kovalnico, modistsrijo, knjigoveznico, papirno trgovino, zastavljalnico, trgovino s električnim blagom, trgovino s kolesarskimi ln avtomobilskimi potrsbSčinamL — Ceno in drag* podatk« la, veste pri lastnika Jurija Ferenc, stavbno podjetje v Trbovljah. 1015 Pekarijo n» novo urejeno, z dobrimi odjemalcL oddam za S let» v najem. Naslov v oglas, oddelia «Jutra». 956 Gostilno pri Ljubljani oddan v najem Pismene ponudb* na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ugodil» prilik» 46». 946 Gostilno tn trsovino n» prometnem kraja Gorenjske oddam takoj v najem. Osebne koncesije, ozir. obrtnega Usta ni treba. — Ugodna prilik» z» eksistenco. Ponudbe pod «Takoj ali pozneje» n» oglasni oddelek «Jetra». 930 Prazno sobo z električno razsvetljavo Is posebnim vhodom oddam takoj pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 928-» Mešano trgovino s stanovanjem in manjšo zalogo, n» Gorenjskem blizu Ljubljane prod» «Posredovalec». Sv Petra cest» 18 895 Mesnico novo urejeno, oddam n» prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vpeljan» 78». 973 Manjši lokal »11 prostor iščem na prometni cesti v LJubljani — z» zlatarsko is urarsko trgovino. Gospodar, ki mi odd» lokal, aûi trgovec, ki mi odstopi manjši prostor, lahko pristopa s primernim kapitalom kot družabnik. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ze vpeljana tvrdka». 771 Trgovski lokal na prometnem kraju na deželi, te vzame v najem. — Dopise poslati na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Lokal n» deželi». 714 Lep lokal na Aleksandrovi cesti odd» Pokojninski uvod v Ljub-IJanL 877 Pekarno vzamem v najem Ponudb* a» oglasni oddelek «Jutrs» pod «Pekarlja 74». 874 Velik lokal i*at]akob*k«i nabrežju o! oddam. Naslov v ogl. oddcflta «Jntra». 1074 na tako; Čevljar, delavnico dobro vpeljano, radi bolezni prodam sil oddam v naj«m. Н«Лот v oglasnem oddelkn •Jutra». 1Ш Trgovino dobro vpeljano, z meS. bis. Su z majhno zalogo, rs ferijl Ljubljane radi dru-kjh razmer takoj pfoi:.-n Ponudbe n» ogla*, oddelek «Jutra» pod šifro «Pro::. tns točka». 1067 Pekarijo vzamem v najem v prometnem kraju. — Ponudbe ss oglasni oddelek «Jutra» pM «Promet 27». 827 Gostilno Uizu Ljubljane, v prometnem krajn poleg železniški postaje oddam na račun tU v najem. Predpogoj dob:» kuhinja. Prednost ima tisti, ki ga veseli lesna trgovini Ponudbe na oglas. oddel*k «Jutra» pod «Gostilna '.*■"> »0 Lokal brez zaloge ali vpeljan« Špecerijsko »11 manjšo trga. vino z meS. blagom vzamem v najem. — Pogoj prometej kraj s stanovanjem. — Ponudb* na oglasni oddelek «Jntra» pod «Prevzameo takoj». 8S0 Transltuo klet dobro temperirano is dobro ohranjenih praznih vinskih sodov oddam. Polzve se v Flor janski ulici 25. 1033 Primeren lokal za pekovsko obrt vzame« v najem ali odkupin v Mojstrani ali Kranj. gorL Cenjene ponudbe na oplii. oddelek «Jutra» pod šifro «Obrt». 1011 Gostilno v prometnem kraju oddam na račun proti kavciji -•vest. tudi v najem. Naelot v oglas, oddelku «Jutru. 10H fUmwtwja Stanovanje 3 sob, kuhinje is pritlklis oddam s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». sa Tri gospode sprejmem n» stanovanje Ia aobro domačo hrano. Na. slov pove oglasni oddelek «Juti»». Ml Opremljeno sobo primerno z» stanovanje ii pisarno, s posebnim vbodom, v bliiini kolodvori ali v sredini mesta išten. Ponudbe na oclas oddeiek «Jutr»» pod Slm> «Boba 'i> 971 Stanovanje t sobe, kuhinje is priliklli Išče stalen uradnik, kl pista do 400 Dia mesečno. -Ponudbe n» oglas oddelek «Jutra» pod «Stalnost 6ô>. MJ Sobo s hrano oddam mini oeehi v Rets! nlici 27Л. M! Prazno sobo s posebnim vbodom Ištea. Cenjene ponudbe na oglas:! oddelek «Jutra» pod šifro «St. 10». 1060 Gospodično sprejjnem kot sostanovalk« k mirni gospodični Naslov v oglasnem oddelku «Jutru 1058 Prazno sobico priprosto. Išče moški, ki M v prostem času pomagal ki] delati. Ponudbe na trafiko na Dunajski cesti štev. 17- 1U5S Sobo s posebnim vbodom oddss 2 boljšim» osebama v Slovenska cesta, vila Vrb-nj»k, L nadstr. l«« Dva srednješolca iščeta sobo a zajtrkom. — Ponudbe s navedbo cene j« poslati na oglasni odde'-i «Jutra» pod «1. februar 6S». Stanovanje soba, kabinet, kuhinj» I» pritikline, z električno svetljavo oddam s 1. februarjem. — Denise na og!"^ oddelek «Jutra» pod Mfr» «A. Z.» 10SS Opremljeno sobico oddam solidnemu gospoda » sredi mesta. Naslov v of-oddelku «Jutra». 10S4 Sobo s hrano ia vso oskrbo oddam dvei« osebama proti mesečni p ii-za oh» 1300 Din na Sv kob» trgu 5. I1«4 Sobo z električno razsvetljave 1» poeebnlm vhodom takoj oddam dvema gospodoma sj zakoncema brez otrok ' Jenkovi nlici 1S/L U» Elegantno sobo z električno razsvetljavo il posebnim vhodom oddaš ■ 1. februarjem. Naslov po" oglasni odlaUk «Jutra». ( U* C|eUX|€0t ne rabi nobene reklame, ker je sigurnost obratovanja, trpelnost in varčnost tega avtomobila pač vsakomur znana. — Najnovejši modeli 1927 dospeli ter promtao dobavljivi od skladišča glavnega zastopstva. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. Vsi rezervni delt prometno dobavljivi od Sklad Sta » jubijana. CJbixJeot 2 opremljeni sobi eao takoj. drugro e 1 f*brrcarj*m v Hero*o;' 1040 2 ali 3 gospode fprejmem » zrmč.no »oho. na star.o^anje ln oa hrano — Kiiior v «glasnem od.lelkn «Jutra». 1008 Gospodična Ц2e «oho za takoj Ponudbe pod «Çel <1ал ortnotna* a» oglaoii oddelek «Jutra. №01 Sobo ira. potepi - Sa.lo» «Melkn. «Jutra». ortàara. porwpi blrzo ап$тег-цв. — XaaloV т oglasnem 10» Lepo sobo posebnim ■ vhodom tifcoj ed in kuhinje, eventualno ju'li kopjlrfice oddsm takoj širni stranki. K»elo» po», e g béni oddelek «Jutra» 1100 Dva gospoda ali гзкоп«И pa» hri*î otrok lprejn«.m po aixki ceni na in hrano na Am. i/o ievem trgu 1 1062 Za 6ПП Din sprejmem joepodi^.no na fcrsno in itanovanj^ Elektr. ratsvfttljava NaMov pove cgl^sni oddelek «Jutra». аог Ljubko stanovanje I parketiranib «oh kuhinj«' te aritiklin. v v^S tet fto-]-*; vili, 10 minut o*] jI poste. »oln*no la -uho. od-dsrn »tr&riki 2 oseb lo Нгих služkinje s I marrera proti mfnečni nsj-tnripr SOft Din-, Ponudbe:, na - oddelek «Jutra» pod «Manaiarda» ST4 Prazno sobo licem aa takoj v Miiinl g!, ko'odvora — Ponudbe na osrlasni oddelek «Jntr^» pod «kolodvor». 1118 Na stanovanje sprejmem takoj gospoda-. — Ljubljana, Reber Itev. S/I. 1122 Stanovanje 8 sor»i in kuhinjo oddam po februarju mirni (transi brej otrok Nwlov pove ogUsni odd«iek «Juira». 102» Sobo l»?o lo Ciitrto. i rféktriïno" raz-vstljavo oddam 2 dij» kom» ali dijakinjama t oskrbo. Pomot1 pri pouke tlftmSčine, francoščine bree. platno." KapIov V ojlvapn oddelka «Jutra». ШЈ Sobico oddam ;akoj blilini oper«. Karlov v oglAaaeaB oddelku «Jutra». lice Opremljeno sobo « elekirlfino razsvetljavo Iz Po«ftEinim vhodom^ oddam Wcoj v Soreia Vodmatu "fl£ 11ss Lepo, solnčno sobo ud.-tam i 1 lehroàfîem s g-vpotfitau»* v.wwiinj n».. *■'■» Nself? v og^a*ÎBsm od-«Jeirç», ч 479 Stanovanje 'l'trMao. v novj hiei v StSki. JanSeva fl'k*. 13 - 3 «obi. kuhinja, pritikli-ae in vrt — o d .1 a m n i fet.raarjea. C«» po docro «■ra. 960 „Рошг Realitetna pisarna družba ? o. 8 Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda v najem: STAN'OVAN'JE S »oh. kuhi-»je. pritiklin. Gfinče — ■nesefno ROO Hin; STAVOVANJE. velika «oba. kuhinja in pritikHrie. vrt. dolina - 5.V1 Din: BTAVOVAN-JE « «ob In'nrl-'.iklin v. vili. 10 minnt od '»ntra. 9П0 Din: STANOVANJE 2 pob. it imr je moEročr urediti kuhinjo, ^a Beži«ra.lom — 70O Din "neepfno; "VE VELIKI ŠOBI. conter delom» opremljeni. M stanovanje ali pisarno: dohro vpeljan, n» periferiji, p kompletnim in-v»nt*rjim. potrebno Din Vitmn. ........ . SOB. prainih In офгео-U№Qt.. mesečnih Ud. «e Opremljeno sobo lepo. " e* poseboim vhodom in električno ri»vetljavo odda Ua^onitti. Vodnikova 14. S19-s Sobo i dvema posteljama, l«po ia veliko. odd»m takoj v are-illni mesta Naslov v ogla*, oddelku «Jutra». 757 Opremljeno sobo v sredini menta išc*- boljfea eo«pndična fi 1. februarjem. Ponudb» na oela» oddelek «Jutra» pod «Sopariraaa». 1075 Opremljeno sobo oddam takoncema Naslov v oglaeneta oddelku «Jutra» 1086 Sobo 9 posebnim- vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra» 111S Z malim kapitalom ^ lahko ustanov* affilen tr eovec dobro in trajno ek*i-«t*»eo Stara rpeljan* tvrdka nndi cdeleSbo radi is «topa družabnika Lokal In oprsva na razpolago Po nudbe - na oglasni oddelek «Jutra» pod «Z- 80.000» 7» V frizerski salon «a dame in eocpode sprejmem dmïabnîka aH ^mïaK nieo ta rasftrienje obrti, v vetjem mestu Slovenije — Dam tudi v nsriem_ ali prodam. — Prthndf* tu OJTsplfl oddelek «Jutra» pod Šifro «Central». 10S7 Sodelujoče^ družabnika « 50—tOO.Onn Din iSSe ve le^rgovina radi povečanja obrata .Ponudbe o» 0£la» oddelek «Jutra» ped Šifro «Alkohol» 984 Kapîta! v veejîh in manjïih meekfh 'ma ta investirati v tdrava podjetja Gospodarska pisarna Josip Tri buč. Ljubljana Gline». .896 6000 Din posojila i3če n ti ju o obrtnik ta A tse «eee proti jigvnit raraneiji Vrne 7Ч0П Din Ponudbe na o^laenl oddelek «Jutra» pod «Sigurna vrnite*» 1044 S kapitalom 150 000 Die pristopim kot drulabtrfV -k dobro ido*emn pod j л ju Ponudbe pod jffro «Prijetje 14» a» oglaeAi od detok «Jutra»..... 1042 Kateri gospod bi pomagal mladi, ia tatidt-getai gospodiial do eksi-etenre — kot uradnica ali blagajničarka Dopise pod «flval+Sna 96» ca oglasni oddelek «Jutra». 93] Varana v zakona želim dopisovati samo ( boljšim gospodom čel SO IM Dopise aa oclaeni oddelek «Jutra» pod Š&o «Dagraar» 1088 Mlad gospod akademsko naohražea. Self znanja z inteligentno gospo, dično ali mlajSo vdovo — tudi z deirle Neasonimne do[» «a K» v Pr»»dnoi»i imajo «imofetojne ffoepodične od 20 let dalje Dop»M pod Šifro «Vetehit» oa oglaefii oddelek «Jetra» 1061 Imam 19 fet Selita v rorho razvedrila t» poznejSejra «nanja dopisovati t boIjSrm sroppodom Sta-rost ifi erarodnopt poetran «ka «tvar Dopise na o^la* oddelek «Jatr&» pod «Eva» Î079 Gospod srednje starosti, čedne za nanjo?ti » kapitalom Din 95 ПП00. poroči 90—S41etno çoepodiôno ali vdovo s Î otrokom ki ima épecérij «kp mešano ali kako drago ttj?ovino Dopipe џ sïîko oa oddelek «Jetra» jHjd" «Pošljite naelove» 953 Naobražeira gdč. neomadefeva-i«. pe?ednjo^a boljš« kmetijstvo v Ijehljačh ^ki okolici, oa promHn>m krajn. primerno aa vpeljavo kake obrti žeti znanja t mimo. «ehi prim^rao ot»eho Oiekretnoet z»jam?<»na Dopise pod «Zvestoba ia na predek» aa oglasni oddelek c Jutra» U04 Obrtnik dotiro eituiran. žeij znanja ? primerno gospodično aîl vdovo Ponudbe oa ?.erii(ve. ni zavod «Sreča». Ljubljana — pod «Zadovoljaost» 1049 Gospodična i» boljSe biSe. - !0n 000 Din gotovine, stara 35 let. dobra gospodinja, išče znanja za takojBnjo iienitev z holjfim ?ospo Joe PleBco. Kodeljevo it 360 Zahtevajte povsod Jarčevo slatino kavo ki Vas ohrani m'adega in zdravega Črno bela redufa Za črno beio redu to, lc< se vrši 5. fet> uaria 1927 v vseh prostorih Tabora nai si Diajgovolijo cenj. dane pravočasno nantit! bt le iasničirske izdelke ocitoraa asulje pri nižje naved n h frizerskih salonih. To je neobhodno potrebno ker so ob priiki lanske črno bete rtdute razne nteresentinje ostal v brez pripo- " moč^ov. Zaželjem izdelki se dobijo pri : FETTICH FRANKHEIM (Selenburgova), GJUD (Kongresni trg), NAVINŠEK (Sclen^ burgova) in PODKRAJŠEK (Sv. Petra cesta). 200—300 Din zaslužite dnevno za razprodajo novo iznaj-denega avtomatičnega rata za zavarovanje okett. vrat itd zajamčen, ako ae odgovarja, ee de-oa rvrne Vzor«»c t natančnim pojasnilom in navodilom, komad brea poftnin» 45 Dfn Vïtsoka provizija s» t mesečno plačo Ponudbe « naročilom na podružnico «Jutra» liaribor pod «Aparat» tise Prvovrstna šivilja &e рпрогоби cenj damam na oom s» pieen* obleke, koetnme in pla£če Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Plesne obieke». Ulft Prevode angieSke. faneo>rk«. italijanske in madžarske IzvrHn-ie anonČni zavod Uatelič v LjabljMri, Kongresni trg 3 1043 Рга/апка sprejme izdelavo večernih In drujrih toalet ter p!a*?ev ~ Gre tndi na dom Naslov v oglasnem oddelkn «Jtrtra» pod značko «Prvovrstna 76» Šivilja Гро htiah fiivati staro novo za 80 Din dnevno Ponudb* na oirla- oddelek «Jufera» pdd «8t. 200». 1078 Gospodične sprejmem oa dobro domačo brano poleg «Evrope» — Na*!ov v oglasnem oddelkn «Jutra». 912 Brezalkohol. sokove oodi «Brezalkoholna produkcija». LjuWjafta, Poljanski n&sio 10/b. Zahtevajte cenik! 1138 Ve£:gospodov Sprejmem na dobro m oknsèo domaČo hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». i Q26 ÛSVA HE olomane. zironiae ii-ne vloge garniture >- največji iz-b r 'it najcenejšem na kupi dobile pri 'vrdk Rudolf Sever Mari|iri trg 51 г (nasproti trančišk cerkve ssagSSEBS' Moderna /.a vel itd Stroji zi^ slaščičarji Dami in eksD" ziis t motorji od 2 10()'НР ižčess streim шздј« no. Ërnïî Plewe Maschin.-п u Motoren tabrik Wie* SV!!, «atigasse /3-80 Tone Petrovčič uradnik tobačne tovarne Špela Petrovčič roj. Zaiar poročena CjuSljana, dna 16. januarja 132?. 14 dnevna delna odprodaja po znatno znižani ceni Listnice, lepo izbero damskih tctbic, parfumerijo, žepne sve ttljke, baterije, dalje šolske torbice, manikur potrebščine, volno rokavice, nogavice, športne obujke in fine damâke ga roaše tei vseh vrst igrač in bižuterijo. Za obilen obisk vsled izredno nizkih cen, ker si bode mogei vsakdo za mali znesek kupiti koristnih potrebščin se priporoča LUO. D0LEI2C, galanterija S«. Petra cesta 8. NOVE Vrele KABUENt vse vrste ima vedno na zalogi dobro znana (vidka 2 -MIRKO MLAKAR, LJubljana Pisarna: trakovsfci nasip 14/1 Skladišče uomškova ui. i"1 CTRMPILJE t ï ant.černev ^ Ljubljana / no U meseCRi obrok šivalni stroj Basi In fianer pri fiiojz Ussar, Maribor. Gosposka ul. 20/ 9QQQQQÇ BRAZAY francesko žganje z memo.om Dobite ga v vseh lekarnah, arogerijah in večiih prodajalnah. Zahtevajte povsod Srazay francosko žganje Generalno zastopstvo in dépôt a SHS pa Ima „Desiiiai*' d. d. v Zemunu p 'pBZ -Ј0ЛР4» ВЛОЦОЛ1 „noaidUd" p I q [oj^s mnjne -j)>|3i3 eu q a fOJItfl z q пиошЗЈл шачехи qo AOjjjeu ^ E E №110 0№Z0! S kremo .Д" Ki stane samo 45 Din preienete za vedno neprijetno rde-čico Iz obraza Lice dobi lep čist ten RdeCilo rok odstranite s .rodnhtt povoji* Roke postanejo nežne, mehke tn prijetno bele. Povoje dobite v elegantni obliki za Oin 65-—. _ Rdečiio nosa odpravite ako noe kopljeie v posebni kopelji. Ici gotovo odstrani šc tako ukoreninjeno rdečica Stane Din 85*—. Ozebline pa najbolje preženete s balzamom proti oteklinam, kt stane СИп 30-—. - Vse to vam nudi „Centifotta" kosmetlčnj zavod И. J. Dojka, Zagre i, IJica SO. — ZaMevajté brezplačne cenike. I» SP£CTRIIMCt d. d. inž Kopîs's Dubslt» in K rs tič. tvornica ogleda! h hrušeneus slekla, Ljubljana VII. Medvedova ul. 38. tel. 343 Zagreb, Beograd 0«!ek. SrediSnjica Zagreb Zrcalno steklo. Donalno gn 8. preselil na Ga'nsovo naUreîje IL 39 il (poleg St, Jakobskega mostu). Zahvaljujem se cenj. občinstvu za dosedaj izkazano zaupanie In prosim prijazne naklonjenosti tudi nsdaije. Se ljubeznjivo priporoča tvo a Ivan Sax. MMHtMMtmtHHIHHIHIIIHIHHIIII Proda se v zapuščino Marije Purkhart spadajoče zemljišče vi. št Q2 k. o. Grajska vrata s stavbeno parcelo 27, s stanovanjsko hišo štev 28 v Cvetlični ulici v Mariboru tn z vrtnimi parcelami 54/1, 54/2 in 54/4 v skupni površini 43 arov 28 m*. Pojasnila pri notarju Ivanu Ašiču v Mariboru. шз* Urnega, uvedenega zastopnika, stroke vajenega sprejme ena najpomembnejših Milil plaši sIotiM strojev za tukajšnji okoliš oriroma Hrvatsko in Slavonijo. Takojšnje natančne ponudbe z navedbo referenc pod M. 6009 na Ala-Haasen;:eln & Vogler A. G. Cîiemnitz. 1381-a □□□□□□□ЕЕЗИЕЈИИИЕ V središča mesta leieča, moderno ia popolaoma opremljena ii z igralnimi sobami, da m ski m salonom io z bar restavracijo ležečo v suterenu, se s 1. marcem t L daje v najem. Vsi navedeni prostori teT stanovanje za najemnika in personal se bodo izročili te dobremu kavcije zmožnemu strokovnjaku. Konces. za obrat na razpolaga Pojasnila pri Upravi Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani. 1399-a iBîBlBiBie'BiBiB't^B'BUGiri'B «RENAULT» uhs HP. in "/se HP., 4 cilinderski ter s%e HP., in 80 HP. 6 cilinderski osebni in tovorni avtomobili vseh vrst. «STUDEBACKER » najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24 HP, bcilind., ICO km hitrosti. Poraba bencina 10 1 Pride meseca marca v L ubljano. A. LAMPRET, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. elegantni za dame in gospod n Breg štev. 20. čevlji neobhodno potrebni. — Najelegantnelši, Itrpežnelsi, na'cenelii. eksandrova cesta 1. JJ? 99 ETOILE" 3°r6i ca (senf) je najhoSfša, ciobiie jo v vseh delJcatesn h m specerijskšh trgovinah. ■&в8авеввввшвввваваааЕаааааввввв Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker iib tovarna los. Reich, Ljubl ana, Ponansk nasip 4-6 pobarva na;lepše v različnih barvah Spreietnaiišče: Selenburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne mesto z dolgoletno trgovsko prakso, zmožen vsake stroke in Ia. referencami. Z zanesljiv m înioimacijami o tvrdkah S ovenije, Hrvatske, Hercegov ne in Bosne. Ponudbe pod „Zmožen in zanesliiv" na oglasni odd. Jutra. S36 ûasilaa društva, pozor! Motorna orizgalna 60 m3 na aro do tv m Visočine Motor: 4 cilindre 22/36 HP. — Cena brez cev tranKo >u : v^se auto-brizgaine 30- 40% ceneje kot druge Konkurenčn zdelki r,8:> . dobavlja zastopstvo Renault a. LAtVIPRET Ounaisba cesta 22 Ka^pcpointsši ?§wasni stroji za šivilje, 4iojart in čevljarje tei za vssk dom Preden s nabavite stro, ogleju s: io ziednost pr tvrdk! uâ, sssr^cja. >.;uohčm Seier.burgovii ulica Б 2. irîjîiacEi iuiif з-ieu» otrfrii.. IVlefor <1 480 J. Stjepušin — Sisak priporoča boljše tamburioe. struBe, partiture. šole Id oetale potreb-i&ine za glasbila Oilli. covaa aa pa* riiki izložbi t Najugodnejša je LOTERIJA ШШ „Trgovska akedemija" v LlDbllan- Srečka tO O n 385 dobitkov po 50. - 100 000 Din Srečke dobite pii društvu v Ljubljani, Beethovnova ulica št 10, v baiakah, po večjih trgovinah v trafikah in pri razpečevalcih. Žrebanje nepreklicno 30. oktobra 1927 Prostovoljna prodaja, oz parcelacija posestva „Prenuš dtfor", Z^elovo pri Poijčanah. Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, ali pa po pa'ce*ah posestvo „Prenuš dvor' v občini Zoeiovo, oddalieno trice'rt ure od Polčan, v bližini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice, Posestvo meti okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepega gozea, dalie vinograda. sado-nosmka, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropi a hiša z mHnom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo ie mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva. Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetn ška pisarna g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju. Pojasnila na licu mesla se dobijo pri upavi „^renuš dvor" ali pn posestntku g. Josipu Gro-seku Zbelovo št 48. Proda a. oz. parcelacija na ltcu mesta v Zbe-lovem se vrši na Svečnuo, dne 2 feuruarja 1.1. in v nedeljo dne b. tebruarja. Začetek vsakokrat ob 1. un popoldne. Interesenti se vabijo k tej prodaji! L J Ob prezgodnji in bridki izgubi našega ljubljenega, srčno dobrega skrbnega soproga ^n očeta, blagopokojnega izrekamo tem potom na>iskrenejšo zahvaio vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bol. Zahvaljujemo se pre^astiti duhovščini St. Peterske župnije, gg. zdravnikoma dr. Otonu Hausu in dr. Tone Jamarju, ki sta poko niku ves čas niegove dolgo'rajne bolezni s požrtvovalno vnemo iajšala muke, dalje profesorskemu zboru in učenkam IV. razreda žen. real. gimn., čč. sestram in gojenkam Lichtenturnovega zavt.da. Ljubljanskemu Sokolu, Št. PetersKi moški in ženski podružnici Družbe Sv. Cirila in Metoda, sg. pevcem, gg. družabnikoma, uredništvu in delavstvu* tovarne „Zora", gg. bgovcem, darovalcem vencev in cvetja in sploh vsem, ki so rajnkemu izkazali čast na njegovi zadnji poti. V L.ubijani, dne 15. januarja 1У27. Žaiu'oči ostali. Zahwsia* Vsem, ki ste ob prezgodnji smrti moje nepozabne blagopokojne soproge MAH Ï JE sočustvovali z menoj, vsem, ki ste ii okitili prezgodnji grob z venci in šopki ter vsem onim neštetim, ki ste ji izkazali čast na njeni zadnji poti, izrekam najglohokejšo zahvalo v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov. Ljubljana, dne 15. januarja 1927. Igo Florjančič. Zn žane cene in največje skladišče d.okoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa-ovrstnih adomestnih delov, pneumat ke. Postbn oddeli k za popolno popiavo, emajhranje In poni la -je dvokoies, o roških vozičkov šivainin strojev itd. — Prod ia na obroke. — Ceniki franko „TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, L uhliana, Karlovska 4. Mag. št. ad 32.743/26/ref. XVIII. Razglas. Prijaoa psoo. 1396 • /i. Use pse n» ozemlju me>tne gbi'ne ljubljanske ne izozemii Sarje, morajo lastn ki, oziroma reiniki uriia-v u mestnem magistratu v Ljubi aru rad' vpisa v pasji kataster. Vsak iastnik, oz roma rejnik psa mora pniavo, ki se nanaša na datum poleženia. spol, pasmo, barvo ter uporabo psa (za lov, luksus itd.) IzurS.ti ustna najkasneje do dne 31 Januarja 1927. K ior si nabavi psa kasneje tekom leta, ga mora prijaeiti lakot po nabaoi. Na kasneje teknm 3 dni je prijaviti mestnemu magistratu tud> osako premembo. ki se tiče psa, posebno vsako sum itvo obolenie, pogin, pobeg zopetno povrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku, oziroma reiniku Za vsakaga psa se m >ra ob priliki prijave nabaoiti pasjo znamko za leto 192? ter plačati občinsko takso v znesku Din 100—. Mladiči morajo dobiti pasje znamke takoj, ko so sposobni za samostojno žioljenje ne glede na to, ko.iko asa so pr psic. V smislu dolonla § 4 zakona z dne 12. avgus'a 1922, U. i št 4^9/131 plača osak zamudn k pasjo takso a doojnem znesku Elooe pasje znamke za leto 192? izdaja popisovala ur- d mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg š. 27 II. nads rop e, vrata št. 46), kateri spre,ema tudi vse prijave n naznanila. Takse oproščeni so le psi oaruhl, ki so na oerlgi. Če je smatrati psa za čuvaia to e za psa, ki je za varstvo josestva porebc n, odloča mestni mag strat. Zategadelj Je do dae -1. jamu rja 192? piijao ii tudi ose pse čuoaje. Lasimki. oziroma rejniki, katerih psi so bili kot čuva1: oproščeni pasje takse že leta 1926 morajo na kasnejt da dne 31. januarja 192< predlož ti popisovalnemu uradu rmstnega magistrata tudi opr stilne odloke. Lasmiki ozircma re niki psov, kateri bi do dne 31. januarja 1927 ne izvršili predpisanih pr jav. bo o na podlagi aoločila § 63 гакопа z dne 6. avgusta 1909. drž. zaic št. 177, kaznovani z zaporom do 2. mesecev, oziroma z globo do Din 3000*—. iïlesini m~gl fraî Hubliansk', dne 12. lanuarja 1927. ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem, ki so nama za časa bolezni in smrti ljubi .enega očeta, gospoda Matije Hvala stali ob strani, izrekava najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana 15. januarja 1927. Žalujoča: Just in Zora Hvala. Urejuj« franc Рва l^daj« sa Komcdj «Jutru Adoli Ribnikar Za Narodu tiskamo dd kot n&karnarja £raa Jezerâek. ù» macrstoi del je odgovore» Alojzij Novak. Ve« « Ljubljani