Posamezna številka 30 vinarjev, Slev. 70. V LlDBiloni, v ceiries, one v. marca igis. Leio m m Velja po poŠti i s u oelo lato naprej.. b 60 — se ea mesee „ ., „ 5-50 se Inozemstvo ,, „ 70 — V Ljubljani na dom Za eelo leto upre].. K 58-» se en meseo „ .. K B-—. V opravi prejemati nossEna „ <-50 5 Sobotna izdaja: s Se oelo leto.....K 10 — h lBoiemetro • • • . „ 15 — Inseratli Enostolpna peiitvrsta (59 ms i Iraka ln i mni vltoko ali n|o prostor) sa en'trat .... po 50 * u dva- ln večkrat . „ 45,, Ob »oijotati dvo|nl tuli. [Poslano: Enostolpna petltvrata K t*— Izhaja faate dan IzvzemSl ponedeljek in daa po pnzulkn, ob 5. ari zjutraj. MP~ Oredništve |e v Kopitarjevi nlloi štev. 8/111. Bokoplsl se ae vračajo; nelranklrana pisma se ee spre]ema|o. Teletona štev. 80. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Konltar|«vl al. S. — Račun po&tne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino In St. 349 za oglaae, evotr. ln čei&s 24.797, ogr. 26jl1, bosn.-tiaro. 7b63. Sfagnacip is Farizsi. (Poiebno poročilo »Slovencu«.) Bera, 26. marca. V nasprotju z vsem pričakovanjem, ki so ga stavili diplomati v povratek Wilsona v Pariz, da se bo rešitev najnujnejših problemov pospešila in omogočila mirna poravnava vseh nasprot-stev, osobito francosko-nemških in itali-jansko-jugoslovanskih, poročajo iz Pariza, da se je situacija silno zamotala in da me-rodajni krogi vedno bolj uvidevajo resnost nastalih konfliktov, ki groze, da pritirajo vso delavnost mirovnega posveta do mrtve točke. Razun zasebnih pogovorov, svet desetorice tudi v preteklem tednu ni razpravljal o jadranskem vprašanju. Da ti pogovori vodilnih mož niso bili prijateljski, priča vest, da bo italijanska delegacija za- Jmstila Pariz, ako bi Reka ne pripadala Ita-iji. Sicer je bila ta vest od italijanske uradne strani dementirana, toda značilna je kljub temu za razpoloženje, ki vlada v Parizu. Vsa znamenja pričajo, da takozvana »boljševiška nevarnost« zadobiva vedno jasnejše konture in postavlja mirovni posvet pred novo vprašanje, ki postajajo od dne do dne težja in nerazrešljivejša. Od srbske strani smo prejeli članek, namenjen tu nahajajoči se ententini komisiji, v katerem člankar jasno in določno ugotavlja stališče celokupnega jugoslovanskega naroda napram londonskemu paktu, italijanskim aspiracijam ter mirovnemu posvetu. Konec članka opominja Evropo, da ie bil Balkan tisto nemirno gnezdo diplomatičnih intrig, ki je sprožilo svetovno vojno, in taisti Balkan se ie raztegnil sedaj od Vardarja do Soče in ne bo miroval, dokler ne bodo vsi deli jugoslovanskega naroda ob Adriji združeni v državi SHS. Članek ne prosi, ampak opozarja in svari.,, fFor Our English and American Friends.) In the moment when is much spoken of justice and righteousness seefns that the unrighteous to take better advantage of those who are by character too innocent to chew a word of comfort before they vvould swallow it. This seems to be the very čase with the people of Jugoslavia in the moment when Mr. Wilson with his principles did play the most important role in the tragedy of the world's war; Although the studious Slovenes, Croats and Serbs knev/ thorougly well that if those principles were uttered, by no mat-ter how a great statesman, before five years ago not a news-paper would have printed them kept to those principles faith-fully, beliving every dot to be too holy to be violated and instead of appealing to Entente that Dalmatin, Istria, Goritza, Trst — Triest — and Reka — Fiume — to be occupied either by the American, English, French or Serbian troops they left over 600.000 of their Slovene brothers and over 500.000 of the Serbs and Croats to the mercy of the so called Entente troops, beliving that the age of sophistry is gone and that of justice and righteousnes arrived, and the world's politic vvas purged from every lewdness by the shedding of so much blood and dressed herself in the attire of repentance not to play any lon-ger a horlofs role of secret diplomacy which has been the only cause of every war and the heavy »legal« yoke on the neck of the innocent helpless people of Jugoslavia for, those many dark ages full of erimes under the veil of culture and civilization. In spite of ali those good promises based on Mr. Wilson's principles those Jugoslavs are suffering under a yoke of an unheard tyranny. The vvorld is deaf to the cry of those most unfortunate Jugoslavs whose rights of liberty are denied; their patriots persecuted, their colors ta-ken even from the liltle children, their schools closed and their language forbid-den under the threat of severe punisbment. Those Jugoslavs are terrorised not only by the brutal treatment of the Italian so!diery v/hich we belived and stili belive to be temporary until the peace- conference but also by the news vvhich is arriving every day, from every where that the Italian intention of imperialism to subjugate Goritza, Triest, Fiume, Dalmatia and Istria is supportcd by the powers at the conference in Pariš. If that be true then we are just as near to the perpetuation of world's peace as we were ten years ago. This may be not foreseen neither by Italy nor the European diplomats of the old system who are for certain reason, very fond of diplo-matic complications in a moment when everything is so simplified in Mr. Wilson's principles that even the little children would comprehend the evil consequences of sueh a resolution. We must not forget that sueh conclu-sions vvould only be prolonging the life of another Turkish Empire for a short tirne vvhich would be a stumbling stone to the whole world of vvhich there must be much spoken, and much vvritten both in prose and poetry even by those who never thought to become neither poets por public speakers of any kind. For the Jugoslavs it is impossible to comprehend, in so great a moment, that a maritime nation vvith splendid harbours and colny in Afri-ca should be able to justify her demands before those of whom the whole vvorld belives not to be so ignorant of geography and political economy, regardlejs that those demands are based on the old system of imperialism, Ever since the foundation of secret diplomacy of. political coruption the Serbs suffered under the heavy yoke of Turkey for more than five centuries, their brothers Croats and the cultural Slovens under the heavy yoke of Austria-Hungary until the very few days ago and nov/ those threc united brothers into the Kingdom of SHS. shall not remain deaf to the painful moan of their brothers of Goritza, Fiume, Triest, Dalmatia and Istria, the very lunges and heart of Jugoslavia, In čase of sueh a resolution at the peace conference shall be very soon des-covered certain secrets between Italy and those who are called to be righeous judges before the public tribune of the whole world which has sole right to condemm every act which may Iead us into another disaster, Nowadays the whole politic is i redused on a few pages of Mr. Wilson's ! principles and the public is not ignorant j any more what is meant by ethnic boun-! dary between tvvo countries. Let Italy know, let the diplomats know, and let the whole world know, that Jugoslavia, to-gether vvith their suffering brothers under a yoke of an unheard tyranny, shall appeal to the public tribune against sucli a erime vvith sueh a cry which shall be heard in every corner of the v/orld until Mr. Wil-son's sacred principles are realised. Until the resolution of the peace conference the Kingdom of SHS. shall keep the peace and continue to present her righteous demands in the usual diplomatic language because the people of the Kingdom of SHS. belives and vvants to belive in honesty of the peace conference, and if the čase vvould prove to be otherwise then Jugoslavia shall not bother hersel with the difficulty of the diplomatic language which is under-stood only by tne representatives of the peoples and not by the poeples themselves and insted of that shall print her demands in the vernacular language of ali peoples — to evcry pcison, no matter ho\v strong it may be, there is an antidote. Italy must not forget that besides the London Pact there was also the London Fortress at the Dardanelles, the Pact vvas signed at the time vvhen the fortress vvas under the shovver of London artillery and the signatures of London Pact, ever since Mr. Wilson opened his righteous mouth, are just as much respected by the common reason as the fine work of the British engineers by the London artillery = Why? Because both deeds vvere done under the pressure of Geman Militarism which we belive vvas exterminated in 1918 together vvith evry previous pact of secret diplo-macy by which is me^nt only transporta-tion of imperialism froin one coutry ints another one, only for a certain length of time. Europe knovvs, thoroughly vvell that, until now, the trouhlous Balkan vvas a nest of coustant diplomatic intrigues vvhich caused the v/hole \vorld to plunge into so dreadful a war; theretore let the Pov/erful Ten in Pariš Knovv, that the same trou-blous Balkan which by its extention from Vardar to Soča (Isonzo) creates the bridge between Europe and Asia cannot remain peoceful before the Jugoslavs who are compaclly leaving along the Adriatie Sea coast, ever sice the century, are ur>itcd into the Kingdom of SHS. R. , j fci. _ Franica Bcrlaj, učiteljica: «« ml SO ^ tki Žalujte, Ker ugasnil mi očes je žar, Vi veste le, kar izgubil som, Ne veste pa za novi dar. V hipu, ko se je oko oslepelega vojaka zaprlo svetu, ko mu je izginilo izpred oči krasno nebo, ko se je zavedel svoje neizmerne nesreče, tedaj se je znašel v popolnoma novem, nam nepoznanem kraljestvu, v katerem so ga vezale lc še predstave in spomni s prejšnjim svetom. V tem kraljestvu bi se mora! neprestano pečati z mislijo na usodcpolni trenutek, ki ga je oropal telesnega žara, v tem kraljestvu teme bi moral obupati, da ni priplulo na njegovo duševno obzorje svetilo: upanje vstajenja k življenju. Upanja se je oprijel oslepeli vojak in združil ž njim jekleno voljo in nevstraše-nost, koje se je privadil, ko je gledal na bojnih poljanah smrti v oči, nc da bi se je zbal; upanje mu je zarisalo v njegovo voljo i sredstva, katerih se poslužuje v prehodni dobi, da dospe po najkrajši poti zopet nazaj v življenje, Vojna ga je izučila. Iz vsake zapreke si bo znal tvoriti stopnjo, Iti vodi naprej in kvišku. Oglejmo si nekoliko zapreke, ki jih mora oslepeli vojak prekoračiti, če hoče priti nazaj v življenje — k socialni samostojnosti! Po oni strašni vihri, ki mu je vzela vid, je postal ves drugačen, Bil je bolnik, ki je LISTEK. p® vojski. Vlak drdra preko Amiensa. Poslcdicc vojske se vidijo, kamor pogledamo. Kolodvor je porušen. Popravljen je samo en tir, da se ohranijo zveze. Tudi zasebne stavbe so silno poškodovane. Žalosten pogled ... Ko smo prispeli do Boulognc ob morju, so nam povedali pomorščaki, da je ladja ravnokar odplula iz pristanišča ter ni čakala na naš vlak. Popotniki, okoli petdeset oseb, godrnjajo ter sc nejevoljno ozirajo po peronu. V Italijo gre vlak šele jutri zjutraj, torej ni preostajalo drugega nego prenočevati v Boulognc. Preskrbel sem si urno prenočišče blizu kolodvora in potem sem hodil po mestu, ki me do včeraj ni prav nič zanimalo. Naslednji dan je odplula naša ladja ob 10. uri dopoldne. In spet so nam pregledali popotne listine in prtljago. Od Bou-logne do Folkcstovvne traja vožnja poldrugo uro. Morje jc bilo mirno kakor velik ribnik. Kljub temu so sc angleški vojaki, ki so bili na poti domov, prepasovali z rešilnimi pasovi, menda imajo tako predpisano. V angleškem pristanišču je bila ?opet reviziia: ori tem me ie vprašal uradnik. kaj nameravam na Angleškem. Revizija popotnih listin in prtljage natn je vzela toliko časa, da je prvi vlak v London odšel in smo morali čakati 10 minut na drugega. Navzezadnje smo sedli na mehak sedež v udobnem angleškem vlaku in smo se odpeljali proti Londonu... Vozimo se mimo tihih vasi, prostranih poljan, na katerih so se pasli konji in ovce. Polja in njiv pa takorekoč nismo videli. Z vlakom vred poleg železnice v isti smeri leti dvo-krovnik. Ob šestih smo izstopili na kolodvoru Viktoria. Nekaj časa motrim pred seboj to vrvenje, pred kolodvorom pa zagledam vse polno omnibusov, avtomobilov in voz. Tekom nekoliko minut so bili vsi vozovi polni. Dogovoril sem se z nosilcem, da mi je pohitel po »taxi« na kolodvor. Čakal sem ga skoro četrt ure, da se je prioiljal laxi, naložil mi prtljago in žc je odpeljal nekam preko londonskih ulic. V kamnitem morju, ki ga predstavlja London, je prva skrb orientacija in pa oddaljenost. Peš ni mogoče hoditi, nikamor bi ne prišli in ničesar bi ne opravili. Človek se mora voziti. Hajdi skočimo na »lens« in odhitimo naglo v Underground, podzemski vlak. ali pa lovi, če imaš d.isti denarja, po ulicah avtomobile. Le hitro naprej, zakaj cilj našega potovanja leži eno ali dve uri daleč. Odtod oni pojav v Londonu, da ljudje hitiio. tekaio. skačejo na voze in iz voz: vse se giblje. Od desne se rine k vam neskončna vrsta pocestne prevožnje, na levi odhaja druga in se oddaljuje. V London se pripelje vsak dan z omnibusi in z vlaki milijon ljudi. Opoldne jih mora mesto nasititi in zvečer zopet odpeljati domov v mestno okolico. Zjutraj in zvečer so tudi nepregledne množice uradnikov in delavcev, žen in mož na ulicah. Zato je tudi toliko ljudstva na londonskih glavnih ulicah, to je je vse kaj drugega kakor v Patizu. V tem pogledu je ohranil London povsem svoje predvojno lice. V enem so pa razlikuje London od Pariza, namreč v tem, da so londonski laxi elegantni kakor novi, dočim so francoski v tako slabem stanju, da se večkrat bojite sesti vanj, V drugem oziru ima pa Pariz svojo prednost: tu ne morete zaiti, v Parizu se spoznate prvi dan. O tem v Londonu ruti govora ni| ampak ravno narobe. London je nevarno mravljišče, ki ga pozna samo policaj in šofer. Takoj tretji dan sc mi je pripetilo, da me je vprašal neki Anglež za smer, dasi sem sam gledal in gledal na karto. Gorje tujcu, ki se znajde v nočni uri kje v oddaljenem predmestju, ker je ulica kakor ulica in hiše vse na eno kopito: ali pa če na mesto megla pade. Doslej je bila letos tu samo enkrat gosta megla; ležala je na Londonu pol dne. To je bilo 4. dan meseca marca. Ob 12. uri sc je jelo svetiti, a nebo kakor bi bi'a nad 1 ljudmi razprostrta črna plahta, lo ie lon- donska senčna stran. Res slabo orientacijo ima. Stražnik, ki ga zdajpazdaj vprašam, odgovori stereotipno; socond on the riglet (druga na desno); lc tupatam ima ulice tudi na levo. Ob desetih zvečer se zapirajo vse kavarne in javni lokali. Ob nedeljah je London nekaj absurdnega s svojim mirom in tihoto. Ljudje so po večini doma, torej ni ulicah vrvenja ljudi, ropotan;a voz in drdranja avtomobilov. Nekaj nenavadnega je londonska poulična slika s svojim psihologijam svoj-stvom. Pariška ulica odmeva od govora, krika in vika ter petja, londonska pa molči. Angleži gredo tiho po svojih opravkih. Pojavi vidne diskusije, glasnega izriza so redki. Drugo spoznanje, ki se takorekoč vsili vaši pozornosti takoj prvo uro, jc to, da vidite v Londonu vsepovsod blagostanje. Povsod polno jestvin, prodajalnice polne peciva, sadja in mesa. In vic se zdi našim ljudem jako poceni v prime/i s češkimi cenami. Primanjkuje editiole cukra. V kavo devajo saharin. Ali to je tudi edina angleška stiska. Kruha in mesa je brez kart kolikor ga želiš. V Hvde P.irkn. se je vr?i! pregled !5 tisoč avstralskih vojakov. Postal sem nekoliko pri vratih Green parka, da bi videl malo tc ceremonije. Občinstvo se je zbralo na hodnikih, ki držijo k buckinghamski oalačL oolicaii so skrbeli za mir in red potreboval mnogobrojne postrežbe. Ko je ostavil bolniško posteljo, se mu je godilo kot detetu, ki se mora iznova učiti predvsem hoditi. Otresal se je polagoma odvisnosti v potrebah vsakdanjega življenja. Ko je prestal te težkoče, stopila je predenj še marsikatera večja in težavnejša zahteva. Pred njegovim duhom pa so vstajale in se podile dvomljive misli: »Kaj, ali me bodo smatrali za svojega? Ali bom v človejki družbi le pomilovan? Kaj naj začnem?« Nekak strah pred ljudmi ga je spreletaval. Toda, kakor se kot junak na bojišču ni zbal eovražne moči, tako mora sedaj prod njim izginiti ta neopravičen strah. Pribijem, da bo vsakdo smatral oslepelega vojaka za svojega človeka v socialnem življenju, ako bo ta znal prosto i ljudmi občevati. Mnogi si je izbral trgovski, rokodelski In uradniški poklic. V vsakem teh stanov bo moral mnogo občevati s strankami. Pri tem občevanju ne sme nikoli pozabiti, da pomeni tudi on zadosti v človeški družbi, da koristi s svojim delom uprav tako kot vsak drug delaven državljan. Samozavest, zaupanje v samega sebe mora slepca spremljati v vsaki njegovi kretnji, pri vsakem koraku. Na cesti n. pr. bo pokazal nevstrašenost s tem, da se ne bo posluževal spremljevalčeve vcdilne roke nego njegove besede. Pri rokodelstvu, v aradu ali trgovini bo pač imel svoje pomočnike, kakor jih imajo videči mojstri, uradniki in trgovci, a se bo skušal obdržati vedno na površju. Tudi zabav se ne bo smel izogibati. Igralec na karte si bo omislil igralne karte z izbočenimi pikami. Svojo spretnost bo pokazal tudi na kegljišču, če bo prilika nanesla to zahtevo. Ako ga bo vesela družba vabila na kak težavnejši izlet, ne bo jadikoval: »Ne moreml« — ampak: hočem!« Da se izogne oslepeli vojak nadležnemu pomilovanju, bo skušal svojo telesno hibo zakriti s temnimi očali ali umetnimi očmi. Ko bo premagal oslepeli vojak vse ovire na trnjevem svojem potovanju, se mu bo zdelo v njegovem kraljestvu, kot da je tod pot s cvetkami posuta. Našel bo srečo in zadovoljnost, katere preje ni poznal. Vsak uspeh ga bo neizrečeno veselil, veliko bolj kot preje, ko je videl s telesnimi očmi. Narava ga bo napolnjevala z radostjo; veselil se bo zlatega solnčncga žarka, kakor se ga veseli starček spomladi. Novo veselo življenje vstajenja se bo pričelo za slepca ter ga sililo k vzkliku: »Srečen sera!« Organizatorični In tehnični ležal Orlovske Zveze v Ljubljani od 7. do 12, aprila 1919. V ponedeljek, 7. aprila 1919. Dopoldne: Ob 9. uri otvoritev tečaja !n razdelitev ter raztolmačenje vsporeda. Popoldne: Od 2. do 4. ure redovne in proste vaje. Pol ure odmor. Od pol 5. do 6. ure redovne in članske proste vaje za leto 1919. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: Domovina SHS«, prof, dr. Šarabon. V torek, 8. aprila 1919. Dopoldne: Od 8. do 9. ure redovne Vaje. Od 9. do 10. ure proste vaje za nara-5čaj za leto 1919. Od pol 11. do pol 12. ure tehnično predavanje: »Razlaga novega tehničnega Poslovnika«, Ivo Pire. Popoldne: Od 2, do pol 5. ure članske proste vaje. Od 5. do pol 7. are orodna telovadba. Zvečer Ob pol 8, uri predavanje: »Stališče in delo Orla v širši javnosti«, dr, Jež. — V sredo, 9. aprila 1919. v Dopoldne: Od 8. do 9. ure proste vaje za naraščaj. Od 9. do 10. ur« članske proete vaje. Od pol U. do pol 12. ure tehnično predavanje; »Estetika telovadbe«, A. Kos. Popoldne: Od 2, do pol 5. ure članske proste vaje. Od 5. do po! 7. ure članske vaje s palicami za leto 1919. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: »Zdravstvo«, dr. Dolšak. V četrtek, 10. aprfla 1919. Dopoldne: Od 8. do 10. ure vaje s palicami za naraščaj. Od pol 11. do pol 12. ure tehnično predavanje, Aleksander Jcločnik. Popoldne: Od 2. do pol 5. ure članske proste vaje za leto 1919. Od 5. do pol 7. ure organizatorično predavanje, Iv. Podlesnik. Zvečer: Ob po! 8. uri predavanje: »Naš naraščaj«, Janko Ccgnar, V petek, 11. aprila 1919. Dopoldne: Od 8. do 10, ure članske vaje s palicami za leto 1919, Od pol 11. do pol 12. ure predavanje: »Liberalizem, socijalizem in solidarizem«, Anton Koinljancc. Popoldne: Od 2, do pol 5. ure orodna telovadba. Od 5. do 6. ure organizatorično predavanje, Iv. Podlesnik. Zvečer: Ob pol 8, uri predavani«: »Zdravstvo«, dr. Dolšak. V soboto, 12. aprila 1919. Dopoldne: Od 8. do 10, ure ponovitev prostih vaj s palicami za člana in naraščaj. Od pol 11. do pol 12, ure predavanje: »Pravoslavje«, dr. Grivcc. Popoldne: Ob 2. uri predavanje: »Naše gospodarstvo«, dr, Mohorčič. Od 3. do 5. ure predavanje: »Kaj smo se naučili?« Opombe: Telovadba se vrši v telovadnici »Lpdskega doma«. Vsa predavanja sc vrše v mali dvorani »Ljudskega doma«. Vsa hrana se dobi v »Ljudskem domu«, Ljudska kuhinja. Zajutrk ob 7. uri, kosilo ob pol 1. uri, večerja ob 7 uri. Stanovanja so pripravljena v »Ljudskem domu«. Celodnevna oskrba za udeležence je proračunjena na 10 kron dnevno. Orlovska zveza v Ljubljani. so skrbeli lc za mestno prebivalstvo, od-noc-no za izvoz v dele sedanje Nemške Avstrije. Tako jc vsako leto tem trpinom 4 do 6 mesecev kruh sploh neznana jed, neza-beljen fižol in malo krompirja edina hrana. Med vojsko so dobivali vsaj sol ip sladkor, deloma tudi petrolej, sedaj tudi tega 4 mesece popolnoma nič. Stiska je tem hujša, ker ni obleke in ni zaslužka. Na deskah fn na slami v večinoma nezakurjenih prostorih gine narod, ,ob pomanjkanju in nezadostni hrani, posebno še deca. Sami naši poljedelski krajj pomagati ne morejo. Imamo pač prenovljeno uradništvo, a to r'ma sredstev, ker so naši kraji, kjer pridelajo kmetje krušna žita (pšenico, rž, koruzo, ječmen, ajdo) popolnoma izčrpani in izmozgani po neprestanih prisilnih rekvizicijah, ki so tirale ljudi često k obupnim dejanjem. Ljudstvo je iz duševnih in gmotnih vzrokov hrepenelo po odrešitvi iz tega neznosnega stanja ter pričakuje od naše države odrešenje iz bede ter socijalno in politično pravičnost. Toda sedaj mu nimamo nuditi ne moke, nc masti, ne sladkorja, ne soli, ne petroleja, ne obleke. Izvcstni nemški emisarji uporabljajo te strašne razmere za svojo agitacijo proti državi ter proti miru in redu v njej. Zato jc odpomoč iz soci-jalnih in političnih ozirov nujno potrebna. Podpisani si torej dovoljuje staviti na gospoda ministra za prehrano o stavili premogarji Trboveljske družbe do delodajalca, pod inter-vcaciio vlade. Tekom pogajanj so se rešile naslednjo zahteve delavcev sporazumno: 1. Družinske dokiade po 1 K za delavca in po 50 vin, za vsakega družinskega člana ostanejo. Kot družinski člani se štejejo žene in otroci do 16. leta, če niso pri rudniku zaposleni. — 2. Na dnevnem odkopu se postavi baraka. Delavci dobč tudi pri slabem vremeitu, ko nc morejo delati, minimalno plačo, čc pridejo pravočasno na delo in ne zapuste brez dovoljenja obrato-vodje ali paznika barake, oziroma delavnega kraja, dokler traja njih delovna doba (šiht). Med dežjem so v baraki, pri ugod-nejšeni vremenu na delu. — 3, Stanovanja se bodo takoj popravila, v kolikor je to mogoče. Razen tega sc bodo gradile na dnevnem odkopu barake za stanovanja m drugje pa delavske hiše, ko bodo zidarji na razpolago. — 4. Ako sc delavcc premesti od dela njegove kategorije k delu nižje kategorije, sc mu plača vsled tega ne sme skrajšati. — 5. 50odstotni povišek za nadurno in nedeljsko delo ostane. — 6. Kakor hitro hode materija! in zidarji na razpolago, sc poveča delavsko kopališče v Hrastniku in zgradi na novo v Kotrcdežu (Zagorje) in Kočevju. — 7. Električna razsvetljava se vpelje v rudniška delavska stanovanja. — Sporazumno z delavci in Trboveljsko družbo je razsodila pa deželna vlada v naslednjih točkah takole: 1, Obstoječe pogodnine (Gcding) in stalne plače (Herrenscnichten) se povišajo za 35 odstotkov. — 2. Pogodnine in stalne plače se določijo: za profesijoniste in kopače dnevno na.........1& K. za mlajše kopače in vozače dnevno na.........15 » za delavke dnevno na . . . 13 » za mladostne delavce dnev. na 9 » Čc bi bil zaslužek manjši, se mora plačati , označen'« minimalna plača. Da dobi miui-j malno plačo, mora delavec doseči naimani 45 odstotkov storitve (Leistung), katero je dosegla njegova kategorija v letu 1917. Te obveznosti da oproste samo zadržki, ki bi ga ovirali pri njegovem delu, kot pomanjkanje vozov, lesa, bencina in sploh obratnega materijala, ovire v odvažanju (slabe proge, ovire v savskem rovu in na separa-ciji), vročina nad 36 stopinj C v jami, plini, ogenj, voda, dež, hud prepih, ki bi delavcu bistveno otežkočil delo. — 3, Vsem delavcem, ki ne dobe stanovanja v družbenih hišah, se plača stanarina, in sicer: samcu 15 K, rodbinam do treh oseb 20 K, rodbinam do petih oseb 25 K in rodbinam nad pet oseb 30 K mesečno, — 4, Rokodelcem se preskrbi orodje od družbe. Dokler rabijo svoje orodje, dobe za obrabo istega mesečno 10 kron. Dne 22. marca je vlada nadaljevala tazpravo o še nerešenih spornih vprašanjih med delavstvom in Trboveljsko premogovno družbo. Sklenilo se je: 1. da se izplača najkasneje do dne 15. aprila t. 1, nastopni enkratni nabavni prispevek: delavcem in delavkam po 250 K, ženam po 250 K, otrokom po 100 K. — 2. Povišane plače in odškodnino za obrabo orodje je izplačati za dobo od dne 9. marca t, 1. naprej, — 3. Da dobi delavec pravico do minimalne plače, mora doseči najmanj 75 odstotkov storitve (Leistung) njegove kategorije v letu 1917. — Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se naroči, da prepusti kakih 25 barak za delavska stanovanja Trboveljski družbi, Miro¥ry pss^ef, LDU, Pariz, 26. marca. (DKU.) Agence Havas poroča: (Diplomatično situacij-sko poročilo.) Vodini državniki so imeli v torek sejo po novem načinu. Ob enajstih dopoldne so se sešli pri predsedniku Wil-sonu, ob treh popoldne pa pri Clemcncc-auju v vojnem ministrstvu. Ti sestanki se bodo tako nadaljevali, dokler se ne rešijo vsi problemi, ki ovirajo hiter sklep miru. Različne vlade nameravajo tekom teh pogajanj omejiti poročevanje listom. V torek istom niso bila izdana nobena uradna poročila. Vse kaže, da vodilni državniki delujejo na skorajšnji sklep miru. Vprašanje vojnih 'škodnin je najvažnejši in najtežavnejši problem, ki čaka rešitve. Državniki so premotrivali ta vprašanja z vseh vidikov. Skoraj povsod vlada soglasje, iz-vzemši skupnih zahtev do Nemčije: o višini skupne vsote sc državniki doslej še niso zedinili. — Najvišji svet mirovne konference se je pečal nato s položajem na Ogrskem in s posledicami, ki iih utegne imeti za Srednjo Evroco raziršjenje boljševizma, Znatni napredki boljševizma so sedaj v resnici že razširjeni v polovici Evrope, Voditelji štirih delegacij so poročila o naraščajočih nemirih na iugovzhodu Evrope, posebno v okolišu Odese vzeli na znanje. — Po rešitvi vprašanja glede vojne odškodnine so se ministrski predsedniki zedinili glede problema nemSko-francoske meje. Sedaj delujejo na to, da sc mirovna pogodba podpiše čimnreje. Ostane na še odprto vprašanje končne redakcije. Hkrrfi n^dal'uje'0 nosvetovania o posameznih členih pofodbe o zvezi narodov. Ker ie sedaj predloženih že nekaj dodatnih nred-logov, bo treba izgototfti novo besedilo. LDU. Haag, 26. marca. (DKU.) Hol-landsch Niemvs Bureau poroča iz Pariza, da so na Angleškem splošno prepričani, da more edinole skorajšnji mir zopet povrniti mir. Vsled tega ho;ejo sprejeti mir, ki predstavlja kompromis med Wilsonom in Clemenceaujem, da se svet ne pogrezne v kaosu. LDU. Berlin, 26, marca. (DKU.) Po Lokalanzeigcrjevi vesti iz Lugana poroča »Corriere della sera« iz Pariza: Vsled ugotovitve, da je ogrska kriza neposredna posledic^ sklepa mirovne konfercnce z dne 21. t. m. glede določ.tve mej med Ogrsko in Romunsko, je mirovna konferenca pri-morana izsiliti priznanje svojih sklepov. Značilno je, da je včerajšnji seji sveta če-tvorics prisostoval tudi maršal Foch. Zavezniki imajo v bližini Romunske znatne čete, in sicer orijentsko armado, romunske, čehoslovaške in jugoslovanske čete, ki bi lahko zasedle ogrske pokrajine, kakor to razsodi mirovna konferenca. Preor&ft saai O^rsMansa. LDU. Nauen, 25. marca. (Brezžično.) Najnovejša poročila iz Ogrsl e kažejo, da je prišlo na Ogrskem povodom zadnjega prevrata na več krajih do resnih nemirov, dasi zatrjujejo uradne vesti ravno nasprotno. V petek in soboto zvečer re je v bu-dimpeštanskih ulicah mnego streljalo, pri čemur je bilo precejšnje število mrtvih in ranjenih; državne želcznice so bile zasedene in na več mestih so bile postavljene strojnice in topovi. Častnike so ustavljali na ulici in jim trgali odlikovanja. Tudi plenilo sc je posebno v trgovinah živil in pri juvelirjih. Komunistična vlada je ukazala internirati vse tujce. Velika množica prebivalcev skuša zapustiti Budimpešto, ven-da r se to posreči lc malokateremu. Ljudski poverjenik za t-k jc izdal odredbo, da so vse vstopnice vseh budimpeštanskih gledališč za četrtek in naslednje dni neveljavne; denar se vrne in večina teh vstopnic bo prodana potom strokovnih ;r-ganizacij po znižanih cenah delavcem. Ljudski poverjenik za prehrano je ukazal, da se od 27. marca do 2. aprila ne sme nikakršno sveže goveje in svinjsko meso niti prodajati niti uživati. Kot nadomestilo se bo izdajalo meso v konservah. Socializacija velikih podjetij baje .hitro napreduje. Kakor javljajo vladni listi, vlada na deželi povsod mir in red, V skoro vseh večjih mestih so prevzeli socialisti mestno upravo in postavili direktorij. V Kečkemetu se je razen tega konstituiral tudi svet kmetov, Drugo poročilo pravi, da vlada v Budimpešti panika in da ne more biti govora o združitvi Ogrske z republiko svetov. LDU Budimpešta, 26- marca, (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja: Veliki prevrat se vrši širom vse Ogrske v najlepšem redu. Iz mnogih mest prihajajo poročila, da so ustanovili povsod direktorijum delavcev. LDU Amsterdam, 26. marca. (DKU) Reuter prinaša vest iz New Yorka, da se pečajo vsi tamošnji listi s položajem, ki jč nastal na Ogrskem in da nikakor ne podcenjujejo njegove resnobe. Nekateri listi menijo, da ogrski prevrat ni nič drugega kakor inspiriran poizkus pretnjo boljševizma prisiliti pariško konfercnco k milejšim mirovnim pogojem napram osrednjim državam. LDU Rotterdam, 26. marca. (DKU) »Daily Mail« javlja iz Pariza: Aliiranci so se vso soboto in nedeljo posvetovali o dogodkih na Ogrskem. Sklenili so, da stopijo v primeru oborožene zveze Ogrske s so-vjetom v vojno stanje z Ogrsko, kolikor ni zasedene. LDU Ženeva, 26. marca. (DKU) »Journal des Debats« javlja: Povratek ameri-ških čet iz Bordeauxa v domovino je bil v soboto prekinjen. Pet transportnih par-nikov, ki bi morali v soboto odpluti, se ni odpeljalo. »Temps« poroča o novih poši-ljatvah čet aliirancev na Ogrsko in v Rumunijo. Jugoslovanski poslanik pri Wilsonu. LDU. Belgrad, dne 26. marca. (JDU.) Iz \Vashingtona poročajo z dne 8. marca: Pomočnik državnega tajnika za zunanje posle Zedinjenih držav severoameriških je predsedniku Wilsonu v Washingtona predstavil novoimenovanega poslanika Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wa-shingtonu, dr. Slavka Gruiča, Poslanik je izjavil, da je srečen, ker stopa v edne zveze z ameriško vlado v času, ko slavijo zavezniki zmago in je izvršeno ujedinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Gruič je sporočil globoko zahvalo svo e vlade za gmotno in moralno pomoč ameriške vlade in za priznanje naše kraljevine. Predsednik \Vilson je pozdravil dr. Gruiča kot prvega predstavitelja nove dobe, ki je nastopila v Kraljevini S'hov, Hrvatov in Slovencev. Poudarjal je, da ni v tej vojni noben narod pretrpel toliko nadlog in se odlikoval s tako hrabrostio, kakor Srbi. Predsednik je pripomnil, da so po zmagi nastale nove težkoče in nove naloge, ki jih je treba premagati in rešiti v duhu svobode in humanitete. Wils~n :e končno naprosil poslanika, naj izrazi Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovemu Visočanstvu regentu Aleks- nrVu občudovanje ameriškega naroda, kakor i ttHi njegovo neomahljivo zvestobo, Štefan Radič aretiran. Zagreb, 26. marca. Sinoči ob 9. uri so bili aretirani predsednik seljačke stranke Štefan Radič in poslanca frankovske stranke prava dr. Pazman in dr. Prebeg. Pred aretacijo je bila pri Radiču izvršena hišna preiskava. Oficiozno se ta arctacija utemeljuje s tem, ker je Radič poslal mirovni konferenci memorandum, v katerem zahteva za Hrvatsko republiko in konstituanto. Memorandum sta podpisala tudi dr. Pazman in dr. Prebeg. Danes bi moral biti aretiran dr. Hrvoj, ki je tudi podpisal do-tični memorandum. Govori se, da bodo aretirani tudi še drugi agitatorji Radičeve stranke. Danes je bila pri banu deputacija kmetov, ki je prosila, naj izpusti Radiča, sicer ne morejo jamčiti za posledice. Kmetje grozijo, da ne bodo več dovažali živil na zagrebški trg, če ne izpuste Radiča. Poslanec Biankini. Belgrad, 26. marca. Arhierejski sabor j ': > olil Nikolaja Velimiroviča za škofa. Clemcnccau odstopi? LDU Berlin, 26. marca. (DKU) »Berli-ner Tageblatt« poroča iz Ženeve: »Bureau Europa Press« javlja iz Pariza: Trdovratno se vzdržuje govorica, da namerava Cle-menceau odstopiti, baje vsled ran in visoke starosti. V resnici je iskati vzrok v posledicah prevrata na Ogrskem in v napetosti med njim in Wilsonom. V zborniških kulo-ariih se govori, kakor poroča »Corriere della sera«, da bo njegov naslednik Briand. Trgovske zvszc mod Čehi in Italijani. LDU. Collano, 25. marca. (Brezžično.) »Idea Nazionalc« poroča: Genovski zavod za trgovski promet Italije s čehošlovaško pošlje v kratkem v Prago italijansko trgovsko komisijo, ki bo proučevala gospodarske razmere na praškem trgu z ozirom na živo potrebo, da se trgovske zveze med Italijo in Čehošlovaško uvedejo in urede. Bivše avstrijsko vojno brodovje v Benetkah. LDU, Lyon, 26. marca. (Brezžično.) Iz Benetk se poroča, da so v ponedeljek priplule v beneško pristanišče velike oklopnice nekdanje avstrijske vojne mornarice, Dasiravno je trdovratno deževalo, jih je pričakovala ogromna množica na obrežju in v gondolah. Vse mesto je v zastavah, ravno tako tudi ladje v pristanišču. Na krovu italijanske vojne ladje se je nahajal kralj, mornariški minister, državni podtajniki Foscari in Teso, dalje zastopniki senata in poslanske zbornice, kakor tudi poveljnik pomorskega okrožja. Na drugih ladjah so prisostvovali prihodu avstrijskih oklopnic francoski, angleški in japonski mornariški atašeji, mornariška misija Brazilije, general Badoglio, zastopniki raznih oblasti in časopisje. Biv^e avstrijsko brodovje se je zasidra'o nred -rkvijo St. Elisabeta del Lido. Nivc-u^c«" množica je prirejala ovacije kralju, mcmrci in Italiji, dočim so na ladjah pis':-'e rirenp. Konun?sti5ne demonstracije na Dur nji. LDU. Nausn, 26. marca. (Brezžično.) Na Dunaju so se vršile v nedeljo l;<-rnitri-stične demonstracije. Kakor se jav ,i, je vse pod vtisom dogodkov na Ogrskem, Tudi oni, ki so bili do sedaj za nevtraliza-cijo Nemške Avstrije, so dozdevno prišli do prepričanja, da bi taka nevtralizacija, posebno z ozirom na težkoče med antan-to, n cbila ugodna za Nemško Avstrijo. Sešteva pruske vlade. LDU. Nauen, 25. marca. (Brezžično.) Pogajanja med strankami pruske deželne zbornice o tvoritvi pruske vlade so privedla do rezultata, da bo sestajala nova pruska vlada iz večinskih socialnih demokratov in iz nemških demokratov ter iz centruma, Neodvisni socialni demokratje so za vstop v kabinet stavili nesprejemljive pogoje. Zahtevajo namreč vso vrsto najradikalnejših socialnopolitičnih reform. Udeležba centruma na vladi je bila mogoča samo na ta način, da so mu zagotovili nekatere reforme na kulturno-politič-nem polju, dočim neodvisni socialni ^mo-krati zahtevajo med drugim popolno in takojšnjo ločitev cerkve od države, odstranitev cerkve iz šol in takojšnjo uvedbo ta-kozvane enotne šole. Ker imajo demokrati in večinski soc:alni demokrati v pruski deželni zbornici malenkostno večino desetih glasov,je moral vstopiti tudi ccntrum v vl~do, Ministrsko pr '"srlništvo prevzame dosedanji minisfrsk' predsednik Hirsch, minister za notranje stvari postane dosedanji minister za pravosodje Heine, minister za finance Siidekum in minister za poljedelstvo Braun ostaneta na svojih mc-sfh. Druga ministrstva še n'so zpsedena. Imenovani ministri so pristaši večinske so-cialnodemokratične stranke. Govori se, da postaneta m;nister za pravosodstvo in minister za javno blaginjo dva pristaša centruma. PjGlItiSns rto%ice, -f V Tržiču se je vršil v nedeljo, dne 23, t. m. popoldne v Društvenem domu shod S. L. S. ob obilni udeležbi tržkega in okoliškega prebivalstva. Shodu je predsedoval g, tovarnar Grcgorec. O političnem položaju in programu S. L. S. je poročal dr. Ivan Stanovnik, o izobražcva1n: organizaciji in o Orlih pa predsednik Orlovske Zveze brat Ivan Podlesnik. Shod je sprejel naslednje resolucija: Poživljamo Narodno vlado, da ustanovi v Tržiču gospodinjsko in meščansko šolo. Shod S. L. S. se izreka za vpeljavo proporci onalre volilne pravice v vseh javnih zastopih in za žensko volilno pravico. Vlada na) poskrbi, da se naši ujetniki čimprejo povrnejo iz laškega ujetništva. Naridni zastopniki naj delajo na to, da se v naši državi izvede delavsko starostno za msrfr. V. Slesk.a Udeležite sc - — o predavanja v obilnem številu. * Orel in izobraževalno društvo v Ihanu sta imela v nedeljo, 16. marca občni zbor, katerega sc je udeležilo lepo število fantov in deklet. Iz poročila posnemamo, da društvo marljivo dela; priredilo je zadnji čas že več predstav, ki so dobro uspele, blagajna kaže tudi lep napredek in upati je, da se v kratkem izboljšajo društveni prostori. Na občnem zboru je govoril za Orlovsko zvezo podpredsednik Jože Pire, ki nam je lepo očrtal pomen naših prosvetnih društev, posebno še fantovskih in ženskih odsekov, podal nebroj praktičnih nasvetov za delo v bližnji bodočnosti. Izvolil se je nato novi društveni odbor, kateremu načeluje g. župnik Železny Alojzij. Kot načelnik Orla je bil izvoljen br. Go-stinčar Ivan, podnačelnik br. Kokalj Viktor. Istotako so si dekleta izvolile svoj odbor. Orel prične z redno telovadbo članov in naraščaja. K tečaju v Ljubljano odpošlje 2 člana. Veseli nas, da se društveno življenje poživlja, želimo enakih poročil tudi iz drugih krajev kamniškega okraja. Orli kamniškega okrožja, na delo! pr Vrhničanje > Kraljem na Betajno- vi« v Ljubljani. Dvakrat veseli smo vsakega boljšega gostovanja diletantov v Ljubljani; prvič se jih razveselimo, ker pridejo z resno umetnostjo namesto »Španskih muk« in igrajo za literarno - kulturen namen; drugič pa lahko pri takem gostovanju spoznajo poklicani činitelji slovenske drame napredek in igranje podeželnih odrov in morda pritegnejo tega ali onega diletanta kot stalnega igralca h gledališču. Vrhniški diletantje spadajo brezdvoma med najboljše slovenske pgdeželne odre; odeti so z ljubeznijo do stvari same in kažejo dovolj rutine in resnosti, da se peča z njimi resna kritika. Čut za umetnost se da vzgojiti, ako je talent prirojen. In tega jim ne moremo odrekati. Naša sodba je relativna, merjena z merilom diletantizma, in odeta z veseljm nad dobro voljo. — Ogri-nov Marko je brezdvomno najbolj svitla zvezda vrhniškega gostovanja. Bil je tako dober, da bi uspel celo med igralci iz poklica. Prinašal je Cankarjeve stavke tako naravno in neprisiljeno, da, celo s tako pristnim timbrom Cankarjevega glasu, da smo mislili, da sedimo s pesnikom samim pri mizi in slišimo njegovo življenjsko filozofijo. Miren, hladen in neizprosen. — Je-rinov župnik je bil naraven, prisrčen, ne-karikiran — in to je za diletante ogromno — v tonu, gestah, mimiki in maski. Vzbujal je reminiscence, pa sebi v prilog, — Sodnik sicer ni bil docela zaokrožen, pa jc vendar kazal toliko pojmovanja uloge, da smo ga bili veseli. Isto velja o Hani, Nini in Lužarici. Francka je imela dosti srečnih momentov, v tretjem dejanju celo nekaj resničnih tonov, vendar bi storila bolje, da bi ne iskala preveč zunanjosti v gibih in govoru. Japeljev Krneč nam je prav ugajal. En kmet, ne vem kateri, tisti mali s pipo v ustih, je bil pa tako naraven v kretnjah in obnašanju, da bi ga pohvalili z imenom, ako bi ga poznali, Kantor je Borštnikova uloga, videli smo njega in zato je sodba o drugem Kantorju težka. Brezdvoma je Vuk talentiran. Mestoma je odpovedal, posamezne stavke in počute je pa prinesel tako dobro, da smo prislušknili in ostrmeli. Če bi njegov organ imel več tonov, bi gotovo nadkriljeval ostale igralce še bolj. Če pa vpoštevamo, da jc Kantor tako težka uloga, da je poklicala Ljubljana Borštnika, moramo priznati, da je Vuk dosegel veliko. — V celoti smo se prav iz srca veselili nad celotno lepo zaokroženo igro, in režim Tischlerjev je lahko vesel svoje diletantske družinice. — Najboljša slika ljubljanskih razmer je.pa dejstvo, cla je bilo gledališče napol prazno, ko se je šlo vendar za postavitev spomenika Cankarju; no, pa kaj bi se kregali, saj je šc celo precej Neljubljančanov izkazalo Cankarju, pesniku-domačinu, čast s tem, da so poselili laško opero. A. R, pr Slovenska pesem v Zagrebu, O večeru Pavle Lovšetove in Dane Kobler-jeve v Zagrebu piše »Narodna Politika« med drugim: Pevka Pavla Lovšetova se je odlikovala z nadvse toplim tonom svojega petja. Polni, žvonki glas in posebna lahkotnost njenega prednašanja je osvojila simpatije poslušalcev, ki so jo obsuli z viharnimi ovacijami. — Umetnost Dane Koberjeve jc' slavila tišji, intimnejši triumf tehnike na klaviaturi in poduhovljehe glasbe. Najdovršcneja njena točka se mi je zdela Lisztova »Balada v H-molu«, dočim je bila Smetanova »Slavnost čeških kmetov« pravi biser programa, — Obe umetnici sta došli v slikoviti slovenski narodni noši in bili pozdravljeni z govorom in cvetjem; dvorana je bila nabito polna, ozračje čisto židovske primesi. Tako smo na tem lepem večeru dočakali, na kar smo že davno čakali: Slovence in njihovo umetnost v naši hiši. Bili nam v njej čim češče pozdravljeni! — »Novo Vrijeme« piše o Lov-šetovi: To umetnico odlikuje prijeten in topel glas, precizno pojmovanje glasbene umetnosti in podobne vrline, V narodnih pesmih je znala pokazati toliko topline in simpatije, da je moglo občinstvo videti njeno veliko ljubezen za narodno pesem. — Druga umetnica tega večera, gdč. Dana Koblcrjeva, je spremijevala g. Lovšetovo na glasovirju in razen tega izvedla več svojih točk. Tudi ona je doprinesla velik del za uspeh tega večera. Smetanovo »Slavnost čeških kmetov« je izvedla s toliko tehnika in umetniško sposobnostjo in s toliko inteligenco v izvedbi, da nas je njena interpretacija zadivila. Redki so pri nas slovenski gosti umetniki, zato nas tembolj veseli, kadar jih slišimo in nas tako zado-voljavajo, kakor umetnici tega večera. — »Obzor« piše: Gospa Pavla Lovšetova je odlična umetnica, v kateri se kultivirani in vseskozi izenačeni glas, pevska umetnost in visoka muzikalnost združujejo v srečno skladnost. — Gdč. Dana Koblerjeva je brez vsakega dvoma eden najjačjih jugoslovanskih umetniških talentov. Njena izredna, ne samo manuelno, marveč tudi logično izdelana tehnika jo usposobljuje, da zmaguje najtežje glasovirne probleme, in to z neko čudovito, naravnost moško impetuoznostjo. — sAgramer Tagblatt«; Gospa Lovšetova je intenpretirala pesmi z v vseh posameznostih premišljeno kolori-stično natančnostjo, v kateri so se siiajno uveljavili vsi registri toplolepega glasu. Vihar odobravanja, ki je sledil vsaki pesmi, je veljal takb ljubkim napevom kakor globokemu glasbenemu čustvovanju pevke. Gdč. Koblerjeva sc je izkazala posebno v Sukovem Večernem razpoloženju« kot rojena interpretinja mehkega ganotja, njen udar jc čugovit in izenačenosti v levi roki nima primere, Sil g Cepilni tečaj sa vinogradnike, V soboto, dne 5. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj priredi vinarski nadzornik B. Skalicky pri drž, trtnici v Bršlinu praktičen tečaj za cepljenje in siljenje ameriških trt, ki je največjega pomena za obnovo naših vinogradkov. Želeti je, da se vinogradniki tečaja v obilnem številu udeležijo. a Čebula za V. okraj. Stranke V. okraja dobe čebulo v petek, dne 28. t, m. pri M.hleisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1 do 230, od 9. do 10. ure štev. 231 do 600, od 10. do 11. ure štev. 461 do 690, od 2. do 3. ure štev 691 do 920, od 3. do 4. ure štev. 921 do 1150, od 4, do 5. ure štev. 1151 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K. a Čebula za VI. okraj. Stranke VI. okraja dobe čebulo v soboto, dne 29. t, m, pri M.hleisnu. Delila se bede na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: od 8, do 9. ure štev. 1 do 220, cd 9. do 10. ure štev. 221 do 440, od 10. do 11. ure štev. 441 do 669, od 2. do 3. ure štev. 661 do 880, od 3. do 4. ure štev. 881 do 1100, od 4. do 5. ure štev. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebulo, kar stane 2 kroni. a Civilnim državnim vpokcjeccem (in njih vdovam in sirotam) se bo prodajal špeh v četrtek, petek in soboto, 27., 28, in 29. t. m. od 1. cio 7. ure. Na vrsto pridejo v četrtek stranke od A do K, v petek od L do R in v soboto od S do konca. Stranke naj se drže strogo reda in pripravijo tudi drobiž. Po enakem redu in v istem času se bo prodajala v ponedeljek, torek in sredo, 31. marca, 1, in 2. aprila tudi mast. Izgubila sc je letna legitimacija ccst-ne železnice. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na Zalokarjevi ul. 4. Izgubil je dne 22. marca 1919 v Ljubljani na Starem trgu g. Ivan Hočevar iz Vel. Lašč, rujavo usnato dcnarnico z 1250 kron denarja. — Pošten najditelj se na- proša, da jo izroči proti nagradi pri mestni policiji. Izgubila se je v torek zvečer v Flori-janski ulici boa (črna lisica). Proti nagradi naj se jo odda v trgovini J. C. Mayer. Izgubila se je ,na poti od sv. Jakoba trga pa do Mestnega trga usnjena, temno-rujava ženska rokavica. Najditelj se nujno prosi, da jo odda proti nagradi v upravništvu tega lista. Kdo ve, kje se nahaja Brezavšček Ka-rolina iz Kala, naj blagovoli sporočiti Brezavšček Ivami, Končanica pri g. Hermanu, Slavonija, Kdo ve kaj od vojaka Franc Juršič (paznika prisilne delavnice) doma iz Ljubljane, Ujet je bil v Galiciji leta 1914 in se je nahajal od takrat v ruskem ujetništvu, (Zadnja njegova pisma so došla iz taborišča v Novem Nikolajevsku in druga pa iz Je-katerinoslava. Kdor bi kaj vedel, prosim, naj mi pismeno sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Fani Juršič, Ljubljana, Cesta na Kodeljevo 1. Dotično znano gospo, ki je prišla v ponedeljek dopoldan v gostilno pri »Nacetu« na Martinovi cesti po dežnik, ki pa ni bil njena last, sc opozarja, da ga nemudoma vrne na omenjeni kraj, ker se le v tem slučaju lahko umakne neprijetnim polom. Kdo izmed vračajočih ss vojnih ujetnikov iz Rusije bi mogel sporočiti, kje se nahaja moj mož Janez Zrimšck. Služil je pri 27. ljubljanskem domobr, polku. Zadnjikrat je pisal dne 19. oktobra 1917 iz Eki-batuskije kopi in zavod v Sibiriji. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči proti vrnitvi stroškov njegovi ženi Marija Zrimšek, vas Bi-zavik št, 52, pošta Hrušica pri Ljubljani. Kdo izmed Rusije vračajočih se vojnih ujetnikov ve kaj sporočiti o mojem soprogu Ivanu Kuljat iz Gorice, rojenem 1. 1885., ki je služil pri 7. pešpolku in se je nahajal v kurski guberniji, Stari Oskol Zcmstvo in ni bilo nobenega sporočila o njem od 10. maja 1918 1., se naproša, naj bi blagovolil naznaniti proti vrnitvi stroškov njegovi soprogi Ivani Kuljat, zdaj stanujoči v Hradeckega vasi št. 82 v Ljubljani. Kdo ve kaj o Jožefu Mohar, doma v Retnjah, občina Loški potok. Rojen je bil leta 1883. Služil je pri Lir. 27, 14. kompa-nija. Odšel je 1. 1914 v Galicijo; pisal je zadnjič 8. septembra 1914, potem nič več. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Ivani Mohar, Retnje 86, pošta Loški potok. Izgubila se je zlata ženska ura s kratko verižico v nedeljo, dne 23. marca od maše grede v parku pri cerkvi sv, Petra. Pošten najditelj sc naproša, da jo odda proti nagradi v knjigarni L. Schwentner, Prešernova ulica, — V tej knjigarni je pozabil nek gospod ščipalnik, katerega lahko še dobi, Dežrik je poz »bila vdova v pisarni vojaške inUndance za Slovenijo v Ljubljani, cdcie'ek za izkazovanje preskrbo-valnin, Dotična naj pride pri priložnosti ponj. ugosiovansKa Knjigarna y BJuhlfanfl priporoča sledeče knjige: Marija, Kraljica src. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožno-sti do Matere božje. Iz francoščine prevedla in izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Druga izdaja. Slovenci se radi imenujemo Marijin narod. Zato tudi z velikim veseljem spi*ej-merno vsako knjigo, ki ima namen, cla razširja in iitrjuje češčenje nebeško Kraljice med nami. Posebno dobrodošla pa nam je knjiga »Marija, Kraljica src«, ker nam nudi nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Prava ali popolna pobožnost do Marijo jo po nauku blaženega Grinjona v tem, da so popolnoma izročimo Materi božji, da postanimo po njej popolna last Jezusova in da delamo vso v popolni odvisnosti od volje Marijino po zgledu Jezusa samega. Pač so vsi veliki Marijini častilci gojili pravo in popolno češčenjo do Matere božje, toda blaženi Grinjon ima veliko zaslugo, da jo prvi izrečno učil označeno pravo pobožnost do Marijo, da je nauk o imenovani pobožnosti sistematično uredil in ga z jasnimi dokazi utrdil. Poljudna, toda temeljita razprava o pravi pobožnosti do Marije, je v prvem delu Grinjonove knjige; drugi del pa uči kako naj se goji taka pobožnost. — Težko je v malo bese- dah le približno označiti bogastvo misli, ki je nakopičeno v Grinjonovem spisu. »Izkušnja nam pritrjuje,« pravi slavni orato-rljanec Faber, »da, četudi knjigo ponovno preberemo, nikdar ne vsabne njena lepota, nikdar ne izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navdaja, kadarkoli so vglobimo v njene misli.« Povsod, kjer se bo razširila knjiga »Marija, Kraljica src«, bo pravo češčenje do Matere božje izdatno napredovalo, in kmalu so bodo pokazali tudi blagodejni sadovi. »Kdorkoli knjigo temeljito proučuje,« piše kardinal Vanghan, »bo začutil, da ga je obsijala nova luč.« V slovenski izdaji jo knjiga še zlasti lepo prirejena, ker obsega najpotrebnejše molitve; jutranjo in večerno molitev, sv. mašo, spovedne in dovolj obsežne obhajil-ne molitve. Vse molitve so zloženo v duhu, Grinjonove prave pobožnosti do Marije in potrjene od ljubljanskega preč. škof. ordi-narijata. Tako služi lična knjiga tudi kot jako koristen molitvenik. — Marijina družba v ljubljanskem semenišču je z izdajo knjigo »Marija, kraljica src« izvršila lepo apostolsko delo za razširjenje češče-nja Matere božje. Lično vezana knjiga stane 4 K in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljub-ljani. Rabojcmno pravo. Navodnik in zakon. Spisal dr. Fran M o h o r i č. Ponatis iz Samouprave. Izdala in založila Katol. bukvama v Ljubljani. Izmed sila redkih pravoznansklh krijig jo ta knjiga drugi razveseljiv pojav obde-lanja tvarine, ki naj služi ne samo prav-ništvu, marveč tudi širšemu občinstvu v obliki pregledne ročne knjigo in v obdelavi navodnika in zakona. Rabojemno pravo obsega vso tvarino občega državljanskega zakona, kl urejuje najem (stanovanjskih prostorov) in zakup (zemlji-ščin in dobodkonosnih pravic) z ozirom na n j on pogodbeni nastanek (sklepanje pogodbe), na oboje stranke upravičenosti in zaveznosti in na nehanjo raboiemne pogodbe ter na slučaje njenega predčasnega enostranskega razrušen j a. Vsak gospodar, ki jo po svojem gospodarskem položaju navezan na to, da daje svoje stanovanjsko prostore v najem ali svo.e zemljiško dele obrtne obrate v zakup, najde v knjigi razložene vse zadevne zakonove predpise in obenem tudi vse vpoštevne zakonike določbe samo, in sicer določbe starega zakona in dopolnjene, oziroma spremenjene nove določbe in pojasnjeno njih medsebojno razmerje. Kakor je prva enaka pisateljeve knjiga o občinskih posredništvih našla obilo priznanja ln zanimanja med širšim občinstvom, prav isto tako je pričakovati glede pričujoče knjižice, ki je pozvana, da kot prva knjiga širi temelje občega državljanskega zakonika v domačem jeziku med širše državljanske sloje jugoslovanske. Knjigo prodaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani 2 K. Dolžan, Kubična računica. Knjižica odgovarja vsem zahtevam interesen-tov-strokovnjakov. Jasna in pregledna je razdelitev, da jo razumeš na prvi pogled. Prirejena jc za merjenje okroglega in te-sanega lesa na podlagi nove kubične mere. Da morejo knjižico uporabljati tudi oni, ki se drše vedno še stare mere, je v zadnjem oddelku natančno navedeno razmerje med staro in novo mero. Knjižici je pridejana tudi naštevanka od 11 do 100 in teža posameznih lesnih vrst. Poleg tega je tudi vna-nja oblika ročna in prikladna, da jo n°siš v žepu, ne cla bi le najmanje ovirala. Cena vezani knjigi je 6 K in sc dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, V svobodni Jugoslaviji smo in naša dolžnost je, da s spodobnim vedenjem pokažemo, da smo vredni in zmožni za svobodo. Družabna vzgoja ali omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja so tudi najglavnejši pogoji za napredek. Knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje kolikor mogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca, V knjigi dobi sveta tal: i inteligent, kakor preprost -človek, tako reščan, kakor kmet, tako odraščeni kakor mladina. Naj bi ne bilo nobene hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepem vedenju«, ki velja 5 K, vez, 7 K, ali pa vsaj knjigo, ki obsega ista navodila v nekoliko skrajšani obliki »Pravila za oliko«, cena 3 K, Obe knjigi se dobita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Kroja! poučil p. Medija —I/lake, Kranjsko. Mm stresna opeko nsa Ljubijana, Šeienbnrgova uiica 6. Kupujem smrekov ces !Uisiitffls okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnett), parnn žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana Ifnhnr ra takoj ali ktnalu v službo RuHlf! liti Z boljšo kuho brc/, gospodinjstva. Zdrava, srednje starottl z najboljšimi spričevali. Ponudbe na upravo lista pod »Delavna 203i.« 5 riafn "n^ndrt kakor razne sklede, la-ŽiikfllU jiUVJUU tvice, kolačnitse, no. tlelo, ::omiv.i!n.i skledo, lončke zn evot-ticrs ter nnsadne lonce priporoča tvrdka Osvaid DoSjoic, Ljubljana, Martinova ccsta 15. H.Sns, deklica u vse in (lomeči (Mlina so išče za graščino. Ponudbe JiUljlll pod »CC. 23« na upravo lista. 10'Jdkg prvo- npr>p imam na prodaj. vrstnega uuitu Več so poizve v Vidmtt st. 17. p. Lukovica pri Dom- ža ah. Sivilia (Sleparica) Jffjn yn kaj o ALOJZIJU EltCULJ, ki Sluu 0 tj Sfi in Iinliatnl v ruaknm lilflt,- Primerno ^jp^g j j^jjg Hče_ dična, ki jo cen dan zaposlena v trgovini. Ponudbe na upravo Slovenca ped A. B. 08. slamnikov na stroju, se sprejme takoj proti dobri plači s hrimo in stanovanjem. Ponudbe na: Sjuba molu ništvu, naj poroča njegovi žoni Tare-z.j' £rču/j, Zagorica £jt. til, p. V dom — •Oobrepotjo. — Zadnie njegovo pismo je prišlo iz Čisto polje, Kazanska gu-bernija. Datirano je 15. IV. 1015. Povrnejo sa vsi stroški {/pnjij/ sklopljeuec, rujnv, 140 cm vi-nulljin sok, 3 in pol leta star, uvožen se proda pri £d, Suppanz, Pristava. Proda se ro o hran je pod šifro: »Uglašen." dobro ohranjen aiosevir • uprava lista mm i® za verande, balkone, okna i. t d. so brezdvomno moji svetovno znani gorski viseč! 11 «1 gj jjfil2. Pošiljajo so na vse strani. Cenik zastonj in franko. Roman Brezočntk, razpošiljalnica gorskih nageljnov. MurilMtr ob Urovi Gabr. Hackl-ova ul. St. 3 nc velika, J ali bolj z vrtom, blizu Ljubljane, se takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro Jljfjn COItl". Išče se spretna strojepiska in stenografinja. Zglasi naj sc v Zadružni centrali na HilkloSlčevi cesti Stev. 8. 20j4 Iščem pomočnika za slaščičarno proti dobri plači ln brani. Kczncter, Sp. Šiška 33. jajca za valenje od čistokrvnih P1 g m u t h Roks-kokoši, najboljše zimske jajčarice, komad 2 K, pošilja proti povzetju ali plačilu vnaprej Milka Aflatačič, Ljubljana, Stara pot 2 Lepa kompletna oprava za spalno in Jedilno s«too se zaradi preselitve po ugodni cer.i proda. Red t ? ms Poizve so na ffletv/eisovi costi Stev 13, it, noristr levo ob ponedeljkih in četrtkih od polu li. do 12 me dop. 91 v Senilna ponudba. PoStena Slovenka, srednje starosti s 6000 K premoženja, se radi pomanjkanja priložnosti, tem potom želi seznanili s poštenim gospodom, ki ima penzijsko službo ln nekoliko premoženja. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo Slovenca pod šifro Srečna bodočnost. Kleparske pomočnike sprejme v trajno delo K. Bocak, Tržič. Poslano. Slavno občinstvo se obvešča, da izvršuje dimnikarsko ofcri umrlega g. Strlceija nemoteno naprej njegova vdova MaršSS ŠtriceBJ s poslovodjem. Dela se bodo izvrševala točno ln temeljito. Profcl so nadaljnjo naklonjenosti. Marica fitricelj, dimnik, vdova. MEZNARJA vernega, poštenega in oženjenega išče »apna ce fcev ua deželi. Sprejme se tudi tak, ki ni še vajen temu poslu, le, da ima veselje za to. Donesni iz bire, zem-llišča in v denarju zagotavljajo polteno preživljauje. Naslov povo uprava ^Slovenca" pod št. 2080. lOlo 15 vogonov Krompirja srž nizki ceni takoj. Brzojuvua naročita tudi za dobavo raznega žita in mone sprejema trgovec Manla Sumsr. lieio-var, hotel ,,1'OiuA1«. se kupi. Ponudbe na upraviteljsvo graščine Codelli, ViSnla gora. 2C6I poštena, vešča sloven- ___„_jdiUilftU skega in nemškega br- »opisia. strojepisja, enostavnega knjigovodstva, želi službo premeniti. Cen;, ponudbe pod pra&tlčna moč 2063 na opravo lista. z nižjim državnim Izpitom, strokovnjak posebno v le^u iu ekonomiji, z dobrimi izpričevali, daijšo prakso, Išče podobne Stalne službe Pontidbe na upruvi.istvo »Slovenca" pod šifro Logar. čisto novih, še nerabljenih, popolnoma Izgotovljenih za kozolec-dvojnik in 3 hrastovo vezi ima na prodaj Andr. Slokar, Domžale. i oleandri 2—3 m visoki, 2 velika kaktusa, 1 nagrobna svetilka, 2 zimska, 2 letna damska klobuka (capot). noto za citre in vijolino so naprodaj. Istotam za dvo gospodični STANOVANJE brez hrane. Naslov pove uprava ^Slovenca pod štov. 2o91, /iatm mi iaiim.a mat zamenjam za gnoj, Poizve so v DRAVLJAH St. 51, v r#or?jH#Oir Mladenič, 28 let star čli MUK K V« se želi v svrho po-ročitve seznaniti z 20 28 let staro do Klico s primernim premoženjem, vsaj do 4U00 kron; ni izvzota vdova z enim ali dvema otrokoma. Resne ponudbe s sliko, katere so resno tudi vrneio postno ležeče pod „Srcča « št. 54, Kraka vas pri Krškem, Do enjsko. Kupiti se želi malo obstoječe iz hiše z vrtom, hlevom in 1—3 orali zemljišča v Novem mestu ali Krškem. Naslov kupca se izve v upravi .Slovenca" pod št. 2079. Proda se skioptikon fn Ion© za šolo ali društvo. Naslov pri upravi lista pod št. 2062. Kupi se O V vsako množino, dobro, močno blago; ponudbe na tvrdko IVAN PERDAN v Ljubljani. Imam veliko komadov rodili to/falc (cekarev) iz lepili slamnatih kit. Lepo. močno delane iu barvane vsaKe vrsi* velikosti se dobe na drobno in debelo po primernih cerjah pri Franc Peicu, Domžale 81. Pošijcm tudi vzorce. " KUPU|E£1 dobre vreče. PEODRJEM razno galanterijsko in specerijsko blago. Izvrstno letos- y | m « in razna nje in lansko V & M.B v? domača žgaraja, rum, sMvovko bsjstt železne, nove aii pa stare, Se dobro ohranjene in porabne, z notranjim premerom 35 — 45 mm in 280 metrov daljave, ae kupijo. Ponuobe z navedbo cene naj se pošiljajo FHilNU SaOLEJ na Dov- em št. 3 na Gorenjskem. Proda se v popolnoma dobrem stanu in k temu spadajoče cevi v svrho napeljave luči. Fr. Simon, Vrhnika. se vrši dne 2. aprila 1919 na Sv. Petra cesti št. 2, II. nadstr. Na razprodajo pridejo: razne svetilke ia podobe, 1 salon. Q:;raitnraf 1 omara za knjige, 1 novi lovski škornji in veliko drnziii predmetov. Kupci se vabijo. Kupim u vu^ motor 4 korejske sila Jaucz Pezdir. mizar, Podsmreka {2, nošia Dobrova nri LinblianL am m i §F& ®fy proti dobri plači in pod ugodnimi pogoji so sprejme takoj v delo. Javiti se jo med uradnimi urami v Oržovnl posredovala ci u lelo Ljubljana, Stritaiejva ul. 3. naprodaj, Domžale štev. 62. T3 ali £ se sledeče: 4 metre sivega volnenega blaga po 77 I\, 1 par novih nlzuih box-čevljev (št. 38) ,lo0 K, 1 par mato rabljenih visokih box-čevljev z dvojnimi podplati (št. 37) 150 K, 1 par nizkih belih (št. 36) 50 K, 1 par moških lahkih (št.4.') 80 K, 1 par finih črnih moških (št, 45) 100 K. Čevlji so iz pravega usnja, s pravimi podplati ter zelo dobro izdeiaai. Poizve se vsak popoldan od 3. uro naprej. Naslov pri upravništvu tega iista pod št. „1985''. S v okolici Ljubljane nli ŠUofjeloke na katerem bi se redilo 4—6 glav živino. Ponudbe z uavedho ceno naj so pošiljajo ne ui ravo ..Slovenca" pod „arodnje poseaivo tSS9." ; s tremi konjskimi silami, šo v dobrem stanu, tio'ceno proda. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 1077. na prodaj. Cepljene na riparia-portalis, različnih vrst I. in II. Cena po dogovoru. Zglasiti se jo osebno ali pismeno, dokler je že kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, pošta Juršincl pri Ptuju. pristno Kraniice, zdravo in z zadostno zalogo v 30 do 40 paniih-Kranjičih so naprodaj Cena po dogovoru. Pismene ponudbe s cono na L. V:uic, Kamnik, Gorenjsko. a iilii Pri naročbi 100 ovojev 30 K » » 1000 » 26 » » » 10000 » 23» za 100 kom. Nadalje železna žica št. 10, U aii 12 se razpošilja po-čenši od 1 svežnja 10 kg 4 K samo proti predplačilu. Dobavlja trgovina L D. ISče se za takoj spreten _ za palnojarmenik. — Naslov pove uorava .Slovenca* pod št. 2051. (le prvovrstno moč) sprejme Ignac Božič, kxo]ač za gospe in gospode v Mariboru, Tegettholf-ova cesta 34. V pismenih ponudbah se naj navede zahteva plače. Več sto patentiranih zložljivih železnih novih se radi selitve ceno proda. Kolodvorska ulica 3iev. 31. (Gostilna Lampret.) Izolirana raznih dimenzij se radi smrti lastnika po ugodni ceni produ. Ponudbe poti „Sica" na I. Jugo-slov.cnončni in informafui zavod Bescljak &Rožanc Ljubljana, frančevo nabrežje Stev. 6. HBESSKaMS iilBifriESBMJSaU; Kolakt. oznanila „Unlon", Propaganda Maribor, • V • #1 naj se obrne po najnižji dnevni cenlik na znano Trgov, agoaturo V. Petan, Brežice. Siguruaain izvrstna postrežba. Vestni zastopniki se sprejmejo pod ugodulmt pogoji. Proda se malo rabljen Poizve se v Pivovarni MengeS. trda in melika, metrska, drobno kiana, kolobarji, trske oddaja po primernih cenah na drobno in debelo tvrdka F. & A. UHER, LjuDljana, še&emlmrgova 4. 14 dni starim, se nroda. Več se izve v gostilni pri PETBU na Škofljici. 2058 Ustanovi se Lo Bjrcia. 95 za izdelavo žitne kave in sadnih konserv. 66 Inke so po Vabite se, da so udeležite subskripcijo in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Ccrarjo, tovarnarja v Domžalah, znesek so bo pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, pošljite priiave in znesek Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Za pripravljalni odbor delniške družbe „Triglav": Fr. Cerar, M. Gostiniar, V. Jeretlna, tovarnar. poslovodja. posestnik. u-anfHSSH^ranranHiBBim:^ vsako množino trdih, cepljenih, suhih ter polsuhih -ar j vsakršne vrste in kakovosti od 10 cm debelosti sesa nadalje hrastovih naprej ter pol,ubne dolgosti in pravega--------* — - 9___________tpr,-i\___9, Podpisani vljudno naznanjam cenj. občinstvu, vsem znancem in prijateljem, da prevzamem s 1. aprilom t 1. Gosposka ulica št. 21 Obenem zagotavljam si. občinstvu izborno pijačo in vzorno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjom y tastnik kavarne. J Ne zamudite si preskrbeti dokler je Se zaloga za pranje 30 %, komad 6 kron, 10 %, toaletno 100 cjr. komad 2 K 50 v, 660 0 za britje, 50 gramov, - komad 2 kroni. -Prodaja in razpošilja Janko SiMpica, Ljubljana, Sodna ulica. Proda se lopa silite opravo obstoječa H 10 kosov, vloženih s kovinskimi okraski (empir slog) za 5000 K. Kje, pove upravništvo „Slovenca" pod št 2018. Valentin Maček tovarna v Domžalah Sleir. 43 imam še v zalogi več 100 pied-pražnikov, več sto parov slamnatih šolnov, vet-100 pnrov slamnatih podplatov (vložkov), čez 100 ženskih modrih predpasnikov, belih ženskih srajc in jopic, vs9 Iz pravega platna. - Cene v tem času nizke. - Vzamem tudi ližol i. dr. za plačilo. "IriiliB'™ ta 1000—2000 1-sek in padec 3 m. kupim. Ponudbe na Rantov mlin, Pocl-brezje na Gorenjskem. dosluženi SHS brzojavni mojster so priporoča slav. občinstvu za napa-ijavo in popravita domačih telefonov, clolitr. r.vonccv in za vsa v to stroko spadajoča dela. Gio tudi na deželo. Dopisnica zadostuje. L;ul)l}ana,R8Sli0va cesta št 22. Večja množina se dobi pri BREZNIK & FRI7SSH, SrcjovSna s želczs-Jino w Ljubljani, Sv. Pcira cesta štev. 17. 51t>9 Kupim za rejo 30—40 PMfto oli risarska pomoč s? il—t ruoscco kje v Ljubljani v službo stopiti. Naslov povo upravništvo lista pod št. 1397. Pesor 1 da ne zamudi — kogar interesira! Imam štiri popolnoma nerabljene luksus-AUTO-cevi. mera G50/85. Cona zelo primerna, niago predvojnega ruskega dela. — Oglasi na: IVAN VAHČIČ, trgovec, CERKLJE, Dolenjsko. 201(5 Vsako množino Ponudbe na UpravMelJstvo »iondovlh I posestev, Bled. Iščem za takojšnji ali poznejši nastop veščega tesarskega polirja Plača po dogovoru. Frais Ravnikar, mestni tesarski mojster E/jubl]ana, Linhartova ulica št. 25. vseh boljših vrst iz trdega lesa kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino do 20. apr. tvrdka M. Omahcn, ViSnjagora. 60 do 500 oralov veliko v Sloveniji. Kupnino plačam v kronah ali pa v tuji valuti. Daljnja pojasnila daje uprava lista pod št. 1928 j eanesnruir.^ ■si^ts: trda in mebku, me-terska in žagana, Jabolčna In faru-Skova drevesa, žlahtnih vrst, 3 m visoka so ceno dobijo v Kolodvorski u5ici št. 31 (gostilna Lampert). 15-30 HP lokomobila Wolf- ali Lanz-fabrikat se Uupi. Ponudbo pod „L,okomobiIa" na I.jugoslovanski anončni ia infor-inačni zavod iSesoljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. mgjtmtameum m ■ ■ B a ■ m m ia'.2!iai>aBi!;6Biiac»!BiiioiiattsssosiiaB»(iiiEa:!iaiuiB a n t* m« lili inMijiiij Mllta « Ijllupll! Zidovshi SVaBH« ■ Po$raoila slamsikoo. «> n u to E!imi»aa(rsiiini6sii;a»nni!tii!irBi;5Biiii(Hiiisaianii priporoča najnovejšo a w A &1UDHKB ter tepli v največji izberi. « PopraoSls soilenlh kiobukso dn$ 28. marca ob 9. uri dopoldne se bo prodajalo potom javno dražbe v skladišču s BALKAN« na Dunajski cesti 33 2023 lepo in trpežno U d Mnblian!, o lastnem dasaa EnikloSiCeoa cesta 5fco. S D D obrestuje hranilne vloge po čistih 0 U ci D L (a D [1 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in H n je imela ko.icem icia 1318 aad 43 milijonov fcroa vlofj in nad H 1 Kiiijoa cnsiOtisGč kron rezervnih zailadov. « Du Posojila so dovoljujojo po 4 do 5°/,. n p Ljudsko posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Lj oanaaaaaaaananaaaaaaacjaanaaa kupi tvrdka Zabret & Komp., Britof pri Kranju. Kupim 1—2 vagona lepega (rezane deske). Prodajalec dobi po želji v zameno koruzo, brežuto itd. Ponudbe prosim z najnižjo ccno na JOSIP ŠPOLJAK, stolar (mizar) Novaka, Slavon ja. mm mm 5 letne, j>resajetie, okoli ■) 100.000, tisoč za 11 K, dobavlja {j od tu, doklor bo kaj zaloge, Fran G&dercr v Kočevju. (tnerkanfiim trami ter deska in | v vagonslfcifti mnoiinait. Ponudbe pod „f.a2.r.a trgovina" | na Anončno eiisped. AS. rtateiK, "r ljubijana, kiougroa^i trg 3. I ima naprodaj SSHES* 8> K02K1P. MH&Sfaca, EUeSSooa ul. 12. najnovejšega sestava, fino cmajllrane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povietju za ceno 32 K, poštnina poseboj. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12. • Telegrami: KINTA Ljubijana. 10&& &ZM Dvl ako so s prebarvanjem starih in kemičnim čiščenjem zamazanih dosože isto. Najmodernejše Mr?8, prihranek denarja. Hitra in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila. t Tovarna: Poljanski nasip štev. 4, Podružnica: Šelenburgova nI. 6. Pssšina naročita ss točno izorSu&io. kot Le Journal, Echo de Pariš, The Times itd., dalje ilustrovani tedniki: lilustration Graphic itd., tehniški tedniki kakor tudi inozemski modni časopisi se naročajo v knjigarni masi«it8iii!r|HiBiilii,iiisr.ir!!2. Zahtevajte cenik inozemskih časopisov. bele in Črno (rdeče), najboljše hrvaSkc in šlajerske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdko PENIČ, MOLLER in dr. Zagreb, Frankopanska ulica 12. Generalna reprezentanca za baterige, Samice, G3©k!ro£eh5i!kQf (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1. zanosljiv v bilanci, samostojen, zmožen šefa v slučaju odsotnosti zastopati, se sprejme takoj. Za lesno industrijo in stavbarstvo klasificiranj knjigovodje imajo prednost. Ponudbe: V. SCAGNETTI, stavbenik in tovarnar, Ljubljana. £ i m—m— m vati golazon mora poginiti, ako porabliato moja ntiiuolfo proizkusona in splošna livalicnu -sredstva, Kot proti poljskim mišim K 6, za podgano m mlt'1 K D —j za uiurl.o li 5 —; tinktura 7.:* stenice K j posolino močim tinktura zu eteuloo K. '■>■ uničovAloo uioljev Ii 5.—; prnšok proti mrčeaom a in 4 ii; tinktura proti ušeni ..n ljnd.ih li 3—: mazilo en uSl pri žlvlal li — prašek ea c81 v oblaki in perHu K 2.— inklura uabolbo pri paeli li l.t.0; tinktura proti mr^eau na sadju in zelenjaill (nnuev uistltn) K 1-, - 1'ošilia po pov2(it|U Zavod sta eksport M. JunKer, Zsureb 39., Petrinjska ulica 3. :-: P/iporoča se tvrdka Jos. P@t@SiIK MubSjana Sv. Petra nasip 7. Zaloga sivatnih strojev in njih posameznih doiov igel in oljn. Istolam so proda: stc«!o »a izložbeno omnrn (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi zaston, mero. 135X184, 03X18-1,69X184. nipimui in ena rabi iona 90X162. iiiiiiimii n.-a. dež. življensks in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tndl s vojnim rizikom, otroških do*, rentna ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. (jelove, smrekove, bukove, fjrasiove) zrele j a po-sekanje toda samo v večji& kompleksifj, ki niso preveč oddaljeni od tehtnice, t. s. cele drvne množine ah pa po kubičnem melru m golov reian les (jelov, smrekov, tisov itd.) v rasmjj veličina}}, ravno tako tudi tesan les ga stavbe. Natančne, podrobne m obširno popisane ponudbe 3 navedbo cen prosimo na. %mca Sambami trgovm 3 dm y ----- Zagreb, ttukovičeva ul. J. Izdaja koo/otcii »blovenca«. Odgovorni uredniki Josip liostinčar v Ljubljani Jugoslovana i tiskarna v Ljubljani