o CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203 1 Z VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis studio kbernik let 0631851-981. ftu: 063/851-684 številka 16, cena 40 tolarjev velenje, 23. aprila 1992 IVERNA DANES IN - KOLIKO ŠE? — Glasovi proti tovarni ivernih plošč v Nazarjah so vse bolj glasni. Usoda bo jasna do polletja. STRAN 4 TURISTIČNA ZVEZA VELENJE — »Čista in urejena Šaleška dolina — naš ponos«. STRAN 8 PET »PIRHOV« ZA DOMŽALČA-NE — Na nedeljski tekmi so »rudarji« morali zmagati in so goste krepko »pože-gnali«. STRAN 10 Do torka že 650 beguncev iz BiH Vojna vihra na ozemlju Bosne in Hercegovine je iz dneva v dan močnejša. Ljudje se umikajo pred njenimi grozodejstvi in do torka zjutraj jih je našlo začasno streho nad glavo v občini Velenje že okrog 650. Vsako jutro se skoraj številka menja. Zaenkrat jih občinska organizacija Rdečega križa Ve-\enje namešča le pri sorodnikih, znancih in prijateljih ali pa cele avtobuse beguncev pošilja v republiške zbirne centre. Pomoč jim skupaj z velenjskim Karitasom ponudi v obliki hrane in obleke še iz »starih« zalog, ki pa bodo ob tako množičnem prihodu kaj kmalu pošle. Pričakujemo vas! SDP VELENJE 854-381 j dan zemlje Včeraj je praznovala tudi naša vedno bolj onesnažena Zemlja. Minilo pa je tudi točno 6 let, odkar se je zgodila huda jedrska nesreča v Črnobilu, katere posledice čuti Zemlja še danes. Morda ji bomo v naslednjih letih bolj naklonjeni. J. foto: Aljoša Videtič | Vabimo vas na jVeliko jkresovanje i v četrtek, 30. aprila, § i ob 20. uri v Topolšico | J k VRŽIŠNIKU. | J ZABAVALI VAS BO- 8 i DO: | Don Juan, Helena Bla- l I gne, Zlatko Dobrič, 1 | Irena Vrčkovnik, an- I Isambel Bratje iz Oplo- m tnice. 8 I | Poleg čudovite zabave § g ob kresu, smo vam pri- •> | pravili tudi bogato po- § I nudbo kmečkih in dru- i | gih dobrot. " i J Prireditev bo ob vsa- | | kem vremenu I--------I Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica Borza ponudb in povpraševanja S I I Dobra, hitra in učinkovita informacija je osnova podjetnikovega oziroma obrtnikovega uspeha. Tega se še kako zavedajo tudi na Savinjsko Šaleški gospodarski zbornici. Prav zato so se priključili na Informacijski sistem oziroma projekt borze ponudb in povpraševanja za vse oblike po-sjovnega sodelovanja. Preko sistema gospodarske zbornice se vključujejo na tovrstne svetovne sisteme. Na ta način omogočijo podjetniku, da so mu vsak trenutek, z njihovo pomočjo, na voljo poslovne informacije doma in v tujini (s področja patentov, storitev, tehnologij, inovacij, proizvodov, inženiringu, skupnih vlaganjih, financah, projektiranju, prostoru, zakupu, zastopanjih ...) Informacijski sistem ima resnično široke možnosti in je tudi najboljši (pa tudi najcenejši) način" promocije slovenskega gospodarstva (in posebej vsakega podjetnika). Pa ne le to. Nudi mu tudi kvalitetno bazo podatkov za enakovredno nastopanje na tujih trgih, kjer s ponudbami stem omogoča, da pred vsako vključitvijo novega podatka v borzo preverimo, če v bazi že obstaja iskana ponudba oziroma povpraševanje. Če takšen podatek je, o tem ponudnika takoj obvestijo. Podjetniki, zdaj ste na pote- Koledinih 20 let Na odru doma kulture v Velenju bo to soboto, 25. aprila, ob 20. uri spet en »fajn« večer. Za to bodo poskrbeli člani folklorne skupine Koleda iz Velenja, ki bodo pripravili jubilejni nastop ob 20-letnici nadvse uspešne in bogate ustvarjalnosti. Tokrat se bodo predstavili s slovenskimi plesi, pesmimi, ljudskimi melodijami, godci in tamburaši, s katerimi so razveseljevali ljubitelje folklorne dejavnosti doma in po svetu. (str. 7) in no- povpraševanjem iščejo vejpošlovne partnerje. Povejmo še to, da je vključevanje ponudbe oziroma povpraševanja v bazo podatkov brezplačno in poteka preko javnega obrazca. Si- ŽALEC tel.: 063/ 713-222 BlllfSl r Zbori SO Mozirje Jutri o zapletih Nadaljevanje 10. aprila prekinjenega zasedanja zborov skupščine občine Mozirje se bo pričelo jutri, v petek, ob 7. uri v nazarskem delavskem domu. Kot vemo, je bilo zasedanje prekinjeno po dolgotrajnem sprejemanju občinskega proračuna in ostalih točkah, na vrsto pa ni prišla »vroča« točka odnosov v občinskem vrhu. Poslanci so bili menda preutrujeni, bodo torej jutri bolj spočiti? Ob tem bo na dnevnem redu še poslovanje v gospodarstvu, saj so informacijo o lanskem gospodarjenju na prejšnji seji umaknili z dnevnega reda, obenem pa zahtevali, da se prihodnjega zasedanja udeležijo vodilni delavci družbenih podjetij in poročajo o dejanskem stanju in obetih. (JP) zi, izkoristite veliko prednost, vključite se s svojo ponudbo oziroma povpraševanjem v Evropi in svet. To vam omogočajo na Savinjsko Šaleški gospodarski zbornici, kjer donite vse potrebne informacije. (mz) Proslava v počastitev 27. aprila Predsednik Skupščine občin Velenje Pankrac Semečnik vabi na proslavo v počastitev državnega1 praznika, 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Proslava bo jutri, 24. aprila, ob 18. uri v Domu kulture v Velenju. Kulturni program bo izvedel mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol Velenje. Prvomajsko srečanje na Graški gori Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije pripravlja tudi letos 1. maja srečanje občanov občin Velenje in Mozirje. Kot običajno bodo 1. maja zjutraj ob šestih zbudili Velenjčane s ka-nonado z velenjskega gradu in »Budnico« v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Za to bodo poskrbele Rudarska godba, Pihalna godba Šoštanj in Delavska godba Nazarje. V Nazarjah se bo 30. aprila začel 24-urni nogometni maraton. Osrednja prvomajska slovesnost pa bo tradicionalno srečanje na Graški gori. Od pol enajste ure bo prihajajočim na Graški gori igrala godba na pihala, ob 11. pa se bo začel kulturni program, za tem pa bodo z družabnimi in športnimi igrami, trim pohodom na Jese-njakov hrib in seveda plesom, poskrbeli za zares prijetno razpoloženje. Iz Velenja bodo vozili 1. maja avtobusi proti Graški gori vse od 8. ure dalje vsakih 15 minut s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom. Iz Šoštanja bo odpeljal avtobus z avtobusne postaje ob 8.30, 9.30 in 10.30, iz Nazarij ob 9. uri in iz Mozirja ob 9.15. 23. aprila 1992 Ustanovni zbor Republikanske zveze Slovenije V sredo ob 18. uri je bil v prostorih Kulturnega doma v Velenju ustanovni kongres Republikanske zveze Slovenije. V povabilu občanom, da se jim pridružijo, so zapisali: »Smo stranka brez bremena preteklosti, naše breme je prihodnost.« Program stranke je namenjen krepitvi položaja delovnega človeka v sredini, kjer živi, v kraju, v občini, v regiji in šele nato v državi. . . Ustanovni kongres bomo spremljali tudi mi in vam novo stranko predstavili prihodnji teden. bš Pozdrav pomladi Danes ob 19. uri bo v velenjski knjižnici zanimivo predava-nje na temo ZDRAVO ŽIVLJENJE, NARAVNA PREHRANA IN SMISEL ŽIVLJENJA. Predaval bo dr. France Susman, predavanje pa pripravlja skupina za duhovni razvoj Velenje s pomočjo Zelenih Velenja. Predavanje bodo obogatili z ekološko poezijo, ki jo bo predstavila umetnica Metoda Zorčič in duhovnimi pesmimi, ki jih bo ob spremljavi na kitaro zapel Ranganat-ha Rajo K. Ob tem bodo na kratko predstavili tudi zdravo hrano, ki jo bodo obiskovalci tudi kupili in izvedeli, kje jo prodajajo. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Velenjski območni odbor Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko je bilo v preteklem obdobju silno aktivno, svoje člane pa naprošajo, da poravnajo članarino. To lahko storijo v pisarni društva upokojencev v Velenju v dneh od četrtega do devetega maja, vsak dan med 9. in 12. uro. Tisti, ki živijo v Šoštanju in okolici pa lahko članarino poravnajo v istem času v domu upokojencev v Šoštanju. Članarina za vdove padlih znaša 100, za mobilizirane člane pa 200 tolarjev. Ekologija in razvoj občine Velenje Stranka demokratične prenove Velenje organizira jutri, 24. aprila, ob 19.30 v skupščinski dvorani v Velenju javno tribuno z naslovom Ekologija in razvoj občine Velenje. Gosta bosta poslanca v republiški skupščini Vane Gošnik in Franc Avberšek. Slovesnost in podelitev priznanj Pred desetimi meseci so pripadniki teritorialne obrambe Republike Slovenije skupaj z vsemi njenimi prebivalci doživljali težke in usodne trenutke za našo mlado in suvereno državo. V vojni proti mnogo močnejši JA so se mnogi pripadniki TO še posebej izkazali pri uresničevanju zastavljenih nalog. Za njihovo požrtvovalnost in hrabrost jim bodo podelili medalje in priznanja. Slovesnost s podelitvijo za zahodno-šta-jersko pokrajino bo jutri, v petek, v Narodnem domu v Celju, pričela pa se bo ob 13. uri. B. M. Gluhi na opozorila o sežiganju Celjsko društvo za varstvo okolja redno opozarja, da je treba — če so se že odločili za sežiganje nekaterih odpadkov iz celjske bolnišnice v štorski železarni — to stvar dobro urediti. Zato so na izvršni svet dali tudi več pobud, dali so tudi veliko pripomb na elaborat o sežiganju odpadkov bolnice Celje v elektro peči Štore, vendar je večina teh pripomb in pobud ostala brez odmeva. Pa vendar pri društvu menijo, da bi morali nekatere stvari podrobneje doreči, da ne bi zaradi tega »reševanja« sedanjega neurejenega sežiganja uredili drugi, ki bi prav tako kvarno vplivalo na okolje. Zahtevajo, da bo ob sežiganju v peči res 1500 stopinj Celzija, da ne bodo sežigali PCB-eja, da bodo opravljali vse potrebne meritve in drugo potrebno. Še vedno pa se seveda zavzemajo za to, da bi primerno uničevanje tovrstnih odpadkov uredili za vso državo. (k) Voda še »noče« proti Celju Ko so mnogi že mislili, da je konec večletnih nesoglasij med Celjem in Slovenskimi Konjicami in bo voda iz Stranic le stekla po vodovodnih ceveh proti Frankolovemu in Celju, se je spet zapletlo. Straničani -se namreč s tako rešitvijo ne strinjajo. Ne le, da opozarjajo na to, da bi lahko kdaj ta voda primanjkovala njim samim, ampak očitno želijo z dovoljenjem, da vodo »pustijo« proti Celju, tudi kaj iztržiti. Celjani bi vodo potrebovali; ne le zato, ker bi bila to dodatna količina vode v celjskem vodovodnem sistemu, ampak predvsem zato, ker je to kakovostna voda, s katero bi nadomestili sedanjo, ki je močno obremenjena z nitrati. (k) Vsi naši Emausi V novejši in v čisto sveži zgodovini slovenskega naroda bo ostalo zapisano, da smo kot enega slastnejših sadov naše pomladi velikonočni ponedeljek prvič použili kot dela prost dan. Kdor vsaj m2lo da na lepe stare navade, ga je namenil obiskom. Ker je bilo treba biti na veliko nedeljo lepo doma in v krogu najbližjih častiti največji krščanski praznik, je za praznične obiske sorodnikov, prijateljev in znancev edino primeren ostal le še ponedeljek. Še najraje se je hodilo k botrom. Že vemo zakaj. Malokdo, ki se v teh časih odpravlja na velikopone-deljski obisk, reče, da gre v Emaus. Včasih pa je bilo takšno ime za tovrstno navado precej razširjeno in udomačeno. Tako pač uči svetopisemsko izročilo ki pravi, da seje Kristusovima učencema na poti v domači Emaus blizu Jeruzalema pridruži! njun Gospod in jima razodel skrivnost vstajenja. No in tako smo minuli ponedeljek po dolgih, dolgih letih mnogi spet hodili vsak v svoj Emaus. Najbolj vneto so se obiskovali lider-ji slovenskih političnih strank. Priprave na včerajšnjo sejo parlamenta so dodobra ogrele kljuke mnogih posvečenih vrat, ki pa so za javnost ostajala zaprta in potemtakem brez pravega razodetja. Pa se bomo že še srečevali na poteh domov in zvedeli tudi za skrivnostne podrobnosti. Svoje odrešilno velikonočno razodetje so nestrpno pričakovali tudi slovenski turistični delavci. Na veliki ponedeljek so se obiskovali, da bi videli, kako kaže komu izmed njih ter njim in nam vsem skupaj. Velikonočni prazniki so od nekdaj veljali za dokaj zanesljiv turistični barometer in če v teh zmedenih časih pravila še kar veljajo, so nam prvi turisti prinesli vsaj malo upanja na kolikor toliko znosno poletno sezono. Na slovenski morski obali so našteli blizu 3500 velikonočnih gostov (3100 tujih), kar je 33 odstotkov manj kot leta 1990 in dva odstotka več kot lani. Na prvi pogled torej nič posebnega, znamenja odpiranja pa so vendarle tu. Ce se seveda v prihodnjih tednih in mesecih ne bo obračalo in obrnilo drugače. Kdo se je še obiskoval? Mnogi naši ljudje in nič kaj pobožno preklinjali draginjo, ki je letos tako kot že dolgo ne, osiromašila praznične mize. Obiskovali so se tudi tisti, ki potrebujejo devize pa so zavoljo v zadnjih predprazničnih dneh ponorelega menjalnega tečaja iskali cenejše vire. Pa jaz sem tudi bil na obisku. Pri neki dami Miri Lanišek, donedavni šefici Utokove-ga obrata v Mengšu. Slišal sem, da naj bi zvita podjetnica iz obrata čez noč odpeljala ves material za sedežne garniture, odpeljala tudi sedemnajst najboljših delavcev, pustila pri vratarju odpoved in ustanovila svojo firmo v kateri za istega švedskega kupca zdaj sama izdeluje sedežne garniture. Seveda sem si zaželel, da bi mi razodela skrivnost tako imenitne poslovne poteze. Naj mi pove, sem rekel, kdo je popolnoma odklopljen: ona, ki ji kaj takega pade na misel, sistemske okoliščine, ki bi jo k temu nemara napeljevale, ali jaz, ki tega sploh ne razumem in zato tako trapasto sprašujem. Samo nasmehnila se je. Brez pravega razodetja sedaj korakam naprej v svoj Emaus. Še danes, ko je četrtek in bojim se, da bom še lep čas . . . Ce0sfluge, nastanitev, prehrano, vzgojo in skrb za nadaljnji razvoj. In seveda tudi zaposlitev. M. Mija Pečnik i MKJHNMI Vstopite v naš razstavni prostor, v pomoč vam bodo strokovni nasveti naših izkušenih serviserje v. Bolje preprečiti kakor zdraviti žalski utrtriefe RockVroll v Savinjski dolini ROČK N' ROLL je skrivnost neke generacije, po kateri se ena generacijska skupnost loči od druge. To je sociološka definicija, ki bi naj določevala razliko med starostnimi skupinami v družbi glede na njihovo raznoliko potrošnjo kulturnih dobrin. Ljudje različno polnih žepov in različne starosti zadovoljujemo različne materialne in duhovne potrebe, ki nam jih narekuje življenje in socializacijski mehanizem, v katerem smo odrasli. BOSSCOOL Club je nov kulturni fenomen v družbenem prostoru občine Žalec, ki je za populacijo odraščajoče mladine in zdolgočasenih družinskih ljudi s prvo krizo v svojih sedemletnih zakonih, postal sobotni izlet v pozabo brutalne vsakdanjosti. V klubu se trudijo pripeljati vsako soboto nekaj za nekoga, po okusu in stilih različne glasbenike, končni cilj pa je »jam session« publike in nastopajočih v zgodnjih jutranjih urah. Včasih so zdravniki svetovali smeh kot sprostitveni mehanizem, ki vse družbeno nastale tenzije v človeku izničuje. Danes smeh zamira in ljudje iščejo druge proste kanale, da se sproščajo za prihajajoče ponedeljke. Zanimivost kluba je prav gotovo v »DESETIH BOŽJIH ZAPOVEDIH DELO- VANJA KLUBA«, ki jih organizatorji razglašajo vsak večer. Torej si klub poleg zabavnega in organizacijsko neprofitnega centra, utira pot tudi na polju identifikacijske skupine, ki determinira mladostnikovo pot in skuša pomiriti ciljno sprte starostne skupine. V tem je prav gotovo velika prednost kluba. V zapovedih je zapisano, da klub deluje kot »skupna igra organizatorjev in obiskovalcev v skupnem prostoru drugega doma vseh oblisko-valcev. »Klub je neprofitno usmerjen, zato je vstopnina le 50 tolarjev. Organizatorji se trudijo, da bi od mladine uspeli zagotoviti primerno obnašanje do materialnih dobrin v klubu, ki so večinoma vse v najemu. Kvalitetna sprememba v prostoru je prav gotovo naslednje opozorilo organizatorjev: »KLUB NI GOSTILNA, KLUB NI ORIENTALSKA KADILNICA OPIJA ALI TRAVE IN KLUB TUDI NI KONCERTNI PODU. KLUB je vseh nas domaČa soBA, KJER NAJDEMO MOŽnost sprostitve, pogovora in dobre glasbe.« v klubu se zaradi glasbe in nizkih cen pijače zbere od 100 do 200 ljudi, ki se drenjajo na majhnem prostoru in na koncu družno zaplešejo in zapojejo, kar Čebelarski kotiček Pozdravljeni, ljubitelji čebelarstva! Člani čebelarske družine Mlinšek iz Velenja smo se odločili, da bomo odslej enkrat mesečno dopisovali v Naš čas. Tudi naša družina ima mnogo težav in želja, s katerimi želimo seznaniti bralce Našega časa. Naša družina je verjetno ena najstarejših v velenjski občini. Ustanovili sojo leta 1928, pred 18. leti pa so jo poimenovali po znanem in naprednem čebelarju učitelju Mlin-šku. Letos smo se spomnili njegove stote obletnice rojstva. Naša družina ima 100 članov in čebelarimo z 800 družinami. K sodelovanju vabimo vse, ki jih čebelarstvo zanima, pridite in postanite naši člani. Članstvo nudi ugodnosti pri nabavi sladkorja in zdravil za čebelje bolezni, nekajkrat letno pa organiziramo strokovna predavanja. Že nekaj let zbiramo staro čebelarsko opremo za naš čebelarski muzej, zato prosim vse, ki imate kaj takega na podstrešju, da odstopite naši držini. Ce boste našli kaj uporabnega, nas prosim pokličite na tel. št. 063/888-122. Narava se prebuja iz zimskega sna, z njo pa tudi razvoj čebel, ki imajo že nekaj satov pokrite zalege. Sadno drevje in drugo rastlinje bo kmalu zacvetelo, in bo nudilo čebelam obilo paše. Sadjarje, vrtičkarje in ostale opozarjamo in prosimo, da ne škropite v času cvetenja s škropivi, ki so za čebele strupena. Predlagamo in prosimo, da vsa škropljenja opravite v poznih popoldanskih urah, ko čebele ne izletavajo več. Škropivo se bo do naslednjega jutra, ko bodo čebele zopet izle- tele, posušilo. Ce pa iz objektivnih razlogov morate škropiti čez dan, potem prosimo, da obvestite vse čebelarje v krogu treh km, da za nekaj ur priprejo panjska žrela. Cenjeni sadjarji in ostali, ki uporabljate strupena škropiva, ravnajte z njimi po navodilih in upoštevajte naše nasvete in prošnje. Vedite, da vaši nasadi brez čebelje oprašitve ne bodo obrodili kot si želite, plodov bo manj in še ti bodo slabše kvalitete. Največ koristi od čebel imate prav vi, ki vam čebele oprašijo sadno drevje in druge kulture, zato jih nikar ne zastrupljajte, saj s tem neodgovornim dejanjem delate prav sebi največjo škodo. Pustimo naravi in čebelam naj živijo v simbiozi, storimo to za bolj zdravo in čisto naravo. Vedite, da vam čebele lahko služijo kot barometer čistega zraka, zraka, katerega bo tudi človek lahko vdihoval s polnimi pljuči. Čebelarji, ki še niste zdravili proti va-rozi, storite to čim prej, da ne bo prepozno. Proti poapneli zalegi pa se bomo letos borili z že poznanim NISTATINOM in prvič z MODRO GALICO. Modra ga-lica je odlično dezinfekcijsko sredstvo in zelo negativno vpliva na povzročitelja poapnele zalege - glivico ASCOSPHERA APIS. Modro galico doziramo zdrobljeno na dno panja — za čebele ni strupena. POZOR! Modre ga-lice na zamenjujte s KUPRA BLAUOM. Pripis: Prosimo bralce Našega časa, ki bi karkoli vedeli o zvezku-kroni-ki, ki jo društvo vodi od leta 1928 in se je pred leti nekje izgubila, da nam sporočite na tel. 063/888-122. Jože Kolmanič pač je na sporedu. Generacije zasanjanih nekdanjih mladostnikov so zadovoljne, ko kakšno soboto uidejo utečenemu ritmu družinsko delovnega urnika in spijejo kakšno pivo v klubu, mlajše generacije imajo po dolgih letih spet kam iti. V klubu so nastopile že nekatere skupine iz Maribora, Celja in od drugod ter seveda domači glasbeniki, ki so se naključno zbrali in zaigrali nekatere razglašene komade, publika pa jim je navdušeno pritegnila. Sistem in cilj je preprost: DRUŽENJE IN IMETI SE DOBRO! Kako stvar prav pride v teh časih prav gotovo priča tudi obisk. Tudi v krizi stare Jugoslavije v dvajsetih letih tega stoletja so bile najbolj prodorne tiste politične stranke in tista društva, ki so naredile najboljše veselice in najboljše plese. Človek potrebuje duševno potešitev in iztrebljanje tenzij, ki jih kriza gospodarstva, politike in družine v njemu kopičijo. Vsekakor bi mnogi politiki danes napravili manj škode, če bi organizirali takšne žure, kot da sedijo v republiški skupščini in klobasajo pametne neumnosti. Sicer pa sem zadnjič slišal od nekega Velenjčana pregovor, češ da bi bilo za ZELENE Slovenije boljše, da se profesio-nalizirajo kot glasbeniki, ker so boljši »muzkontarji« kot politiki. Želim vam obilo sprostitve med prazniki, spoštovane bralke in bralci, pa še nasvet: NE GLEJTE PREVEČ RAZNIH OBLJUB SLOVENSKE POLITIKE, raje peljite družino ali zgolj sebe v naravo. Malico lahko vzamete s seboj. Otroci bodo utrujeni in bodo zaspali. Vi pa le izkoristite prost večer za tisto, čemur tudi bogovi pravijo »zemeljski užitki«! Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Gregor Vovk Telesna neaktivnost TELESNA VADBA V USTREZNI OBLIKI OD OTROŠTVA DO VISOKE STAROSTI ZA ČIM BOUŠE ZDRA VJE!!! PRISLUHNIMO SVOJEMU POČUTJU IN SE UKVARJAJMO Z REKREACIJO, PRI KATERI PULZ PRESKOČI 100/min.!!! Če želimo preprečiti nastanek bolezni srca in ožilja, izboljšati zdravje moramo poznati dejavnike tveganja. TELESNA NEAKTIVNOST - POMANJKANJE GIBANJA je le eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Sodoben, sedeči način življenja, ki nam je žal usiljen že od šolskih klopi dalje, nadaljujemo z njim v času aktivne delovne dobe in v zasebnem življenju zmanjšuje potrebo človeka po telesnih dejavnostih. Telesna aktivnost ima ugoden učinek na zmanjševanje krvnega tlaka, zmanjševanje krvnega sladkorja, na izgubo oz. ohranjevanje primerne telesne teže. Tele- sna aktivnost zmanjša stres, spodbuja k zdravemu načinu življenja — brez cigaret in alkohola, poveča moč, gibčnost in krepi kosti, poveča vzdržljivost in UPOČASNI STARANJE. Med ljudmi ki so vedno telesno aktivni je manj ate-rosklerotskih obolenj, manj obolenj zvišanega krvnega pritiska, manj presnovnih obolenj — debelosti in sladkorne bolezni. Vsakdanja opravila, na delovnem mestu, doma, pot v službo in nazaj so telesne obremenitve, ki ne zadoščajo za ugoden učinek za zdravje. Vsak človek naj si izbere rekreacijske dejavnosti (hitra hoja, tek, plavanje-, smučanje, kolesarjenje, igre z žogo .. .) in okolje ker se bo le tako počutil sproščenega in začne z rekreacijo čimprej. TELESNA AKTIVNOST POSTAJA VAROVALNI DEJAVNIK PRED NASTANKOM OBOLENJ SRCA IN OŽILJA CE SMO FIZIČNO AKTIVNI NAJMANJ 2-3 x TEDENSKO, V TRAJANJU 15-20 min. IN ŠTEVILO SR- ČNIH UTRIPOV DOSEŽE ŠTEVILKO 180 - število let (pri 40-letniku torej 140 utripov na minuto) Vadba mora biti # postopna — od lažje k težji. Napor si uravnavamo po počutju — če se preveč zadihamo ali se utrudimo potem sami od sebe zmanjšamo obremenitev ali se ustavimo. • redna, vztrajna, • trajanje in pogostnost primerna našim sposobnostim in zmogljivostim. In še nekaj koristnih nasvetov — dve uri pred vadbo ne jemo, zaužijemo le nekaj malega. Vadbo začnemo z ogrevanjem (da preprečimo poškodbe), vadbo končamo z vajami ki postopoma umirjajo organizem in ga ohlajajo (da preprečimo omedlevico). Masaža in vroča kopel takoj po vadbi omilita ali preprečita bolečine v mišicah. In ne pozabiti na družino — šport naj bo tisti ki družino povezuje in ne razdira. TOREJ OBUJMO SI COPATE, OBLEČIMO TRENIRKO IN GREMO VSI SKUPAJ VEN V NARAVO NA SVEŽ ZRAK!!! VIVIANA RENKO, dr. med. spi. med. OŠ Gustava Šiliha — presenetljiva in navdušujoča predstavitev raziskovalne naloge Iz omare spominov Kot že nekaj let doslej, je tudi letos DPM razpisalo zgodovinsko raziskovalno nalogo, namenjeno mladim radovednežem. Učenci in učitelji OŠ Gustav Šilih so se odločili za izvedbo projekta »Iz zgodovine mladosti«. Vrtec Mojca na obisku z dinozavri Temo — Kako so mladost pre-živeljali njihovi dedki in babice? — so prostorsko omejili na našo občino, časovno pa na obdobje med leti 1900 in 1941. Za ta naslov so se po besedah Marije Glinšek, ki je imela najbolj odgovoren in zajeten delež pri idejni in organizacijski izvedbi projekta, odločili iz dveh razlogov. Prvi je bil želja navajati učence na samostojno raziskovalno delo, drugi pa je bilo spoznanje, da učenci premalo poznajo svoje korenine, svoj rod. Rezultate večmesečnega trdega dela so suvereno, strokovno in izjemno domiselno predstavili v ponedeljek popoldan. Na štirih prizoriščih, ki so zajeli pravzaprav vso šolo s šolskim dvoriščem in telovadnico vred, sta si spontano podala roke mladost njihovih babic in dedkov ter njihovo lastno otroštvo. Videti je bilo mogoče skorajda vse, kar sodi v že nekoliko odmaknjeno preteklost: obleke, pričeske, jedi in kmečka opravila, igre, pravljice, izštevanke, rodovnik, krst, pa praznovanja nekoč in danes, predstavili so celo razvoj taborniške in planinske tradicije ... Nad pripravo in izvedbo projekta so bili navdušeni tako obiskovalci kot tudi strokovnjaki. Kajti poleg velike etnološke in zgodovinske vrednosti ima ta projekt še tisto drugo, morda celo pomembnejšo plat — vse tisto, kar je ostalo v učencih samih, skrito v njihovi zavesti in njihovem srcu. In to je spoznanje, da le iz preteklosti vodi pot v prihodnost in brez preteklosti drevo sedanjosti nima kam pognati korenin, da bi se lahko razraslo v prihodnost. -th- Da so tudi v naših vrtcih ustvarjalni ljudje, se lahko prepričamo z obiskom velenjske knjižnice, kjer so trenutno na ogled čudoviti izdelki otrok iz male šole vrtca Mojca, ki so pod vodstvom vzgojiteljice Jožice Krajnc, napravili nepozabno pravljično deželico. Veliki, kartonski dinozavri, ki nas pozdravijo ob vstopu v knjižnico, so pozorni predvsem na otroke; tudi malo starejše. Nehote grozijo in prepričljivo šepetajo, da so pred mnogimi tisočletji prav zares lomastili tod okoli. Seveda ne manjka obvezni mastodont, mamut, ki nas že lep čas opazuje ob Velenjskem jezeru. Otroci so pogumno posegli tudi po glini in napravili /rsto privlačnih živali iz rodu velikanskih plazilcev preteklosti. Dinozavri so posebno privlačna tema v obdobju odraščanja, saj poosebljajo skrivnostno moč in resnobno spogledujejo z resničnostjo: tudi odrasli govorijo, da so resnično živeli. Otroci so narisali tudi očarljive risbe, med katerimi prednjači zelo ustvarjalna predstava zemeljske zgodovine, ki so jo naslikali s pomočjo vulkanov, ki so bili prav tako priče zemeljskega rojevanja. Domišljija, vodena po mejah resničnosti, se razrašča v mladem človeku kot drzna avantura, ki pa ni negativno destruktivna, temveč dejavno aktivna, otroci izgorevajo, ko opazujejo nastajanja svojih del, v njih se prebuja živa sila izražanja in sodelovanja. Mali šolarji so živeli in zoreli s svojimi čudovitimi dinozavri, vzgojiteljici in odprtosti delavcev knjižnice, ki so razstavo omogočili in pomagali postaviti, pa čestitka za opravljeno delo. Pa še to. Ideja za projekt DINOZAVRI, je nastala med samimi otroki, torej med tistimi, za katere navadno menimo, da tega še ne zmorejo. Omenjena razstava nas prepričuj*, da ni tako. Oglejmo si jo! Bernard Krajnc Popravek k članku Setev koruze Pri zatiranju plevelov po setvi in pred vznikom je prišlo do napake Pravilna kombinacija je LASSO + STOMP 330-E v odmerku 4 I LAS-SO in 2 1 STOMP 330-E. Pripravek HARMONY uporabljamo za korekcijsko škropljenje plevelov, odpornih proti atrazinom in nekaterih drugih širokolistnih plevelov (ščir, topolistna kislica, bela metlika — nekoliko slabše). Lidija Diklič Pojdite po vsem svetu Za nami je štirideset dnevni postni čas, čas, v katerem smo se še posebej pripravljali na Kristusovo vstajenje. Pred našimi očmi so se zgrinjali simboli Jezusovega trpljenja (križ, trnjeva krona, žeblji . ..). S svojimi razmišljanji smo se poglabljali v to veliko skrivnost trpljenja, ki je, če to hočemo ali pa ne, tudi del našega vsakdanjega življenja. Štirideset dni smo bili iskalci in sicer iskalci smisla trpljenja, iskalci načina, kako si svoje trpljenje obrniti v dobro, kako si ga osmi-sliti, skratka, kako živeti z njim. Vsi, ki smo iskali, pa smo imeli pred seboj zgled našega učitelja Jezusa Kristusa, ki nas s svojim zgledom vedno znova preseneča. Kdo bi si upal pomisliti, da je lahko trpljenje tudi nekaj osreču-jočega? Pa vendar nas Jezus uči prav te »sladkosti bremena«, ki nas osrečuje. Mi je uspelo okusiti vsaj drobtinico te »sladkosti« v tem postnem času? V nedeljo smo bili priče velikemu dogodku, ki je s svojo veličino zaznamoval vse čase člove- ške zgodovine. Kristus je vstal od mrtvih! To so besede, ki odmevajo vedno in povsod. Ne more jih utišati čas in ne more se jim izogniti prostor. So namreč večne, odrešujoče in mnogim tudi v spotiko. Kristusovo vstajenje je vznemirilo vse, začenši pri njegovih najožjih prijateljih, pa vse do tistih, ki so ga križali. V evangeljskem odlomku nedelje ki je pred nami, pa bomo slišali, kako je Jezus pri zaklenjenih vratih vstopil med prestrašene učence in jih nagovoril: »Mir vam bodi!« Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Vsak dvom o gospodovem vstajenju je sedaj izginil. Jezus pa jim je rekel: »> Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem !< Ko je to izrekel, je dihnil vanje.in jim dejal: > Prejmite Svetega Duha!< Komur grehe odpustite so jim odpuščeni; komur jih zadržite so jim zadržani.«< (Jn 20, 21,-23). Ni bilo treba dolgo čakati, da so se učenci odpravili med ljudi in začeli izpolnjevati svoje poslan- stvo. Komaj so začeli oznanjati veselo novico, že se je mnogo ljudi spreobrnilo in začelo verovati. Pri oznanjevanju pa so kmalu naleteli na težave. Začeli so jih preganjati. Kljub temu pa so ostali zvesti svojemu poslanstvu. Tako je Cerkev dobila prve mučence, ki so s svojim mučeni-štvom oznanjali ljudem evangelij. Ko je krščanstvo postalo državna religija, so se ljudje dajali množično krščevati. Versko življenje je postalo zgolj fraza, nekaj zelo površinskega. Prvi učenci pa so se umaknili v puščavo, V samoto, da bi tam lahko zaživeli pristen odnos z Bogom. Mnogi so jim sledili in nastale so prve meniške skupnosti. Cerkveni očetje so ves čas' skrbeli, da je nauk Cerkve ostal pristen in ne-popačen. Z bojem proti herezijam vseh vrst so izpolnjevali svoje poslanstvo. Sv. Frančišek se je s svojo revščino in preprostostjo postavil po robu Cerkvi, ki je bila bogata in imela v rokah vso oblast. Po njegovem zgledu so nastali uboštveni redovi, ki so na svoj način izpolnjevali Jezusovo poslanstvo. Sv. Dominik je s pri-diganjem pritegnil ljudi, da so prisluhnili evangeliju. Tudi on je ustanovil »red pridigarjev«. Sv. Ivana Arška je svojo svetniško krono »zaslužila« na čelu francoske vojske in predvsem z mu-čeniško smrtjo, sv. Vincenc Pa-velski se je posvetil.ubogim in bolnim. Svoje poslanstvo je izpolnjeval v karitativni dejavnosti. Sv. Ignacij, znan po svoji duhovnosti, se je v veliki meri posvetil šoli in izobraževanju. Škof Slomšek je veliko naredil za slovenski narod. Mati Terezija je danes neuničljiv simbol usmiljenja in ljubezni, do najrevnejših in najbolj ubogih ljudi... Vsi ti primeri zgovorno pričajo za vstalega Kristusa in besede, ki jih je izrekel svojim učencem veljajo tudi nam. Ne moremo in ne smemo se ob vsem tem delati nevedne. Tudi mi smo poslani v svet, k ljudem, da jim s svojim življenjem oznanimo evangelij, smo v teh prazničnih dneh zaznali to naše poslanstvo v svetu? Na to vprašanje pa odgovarjaj-mo z našim življenjem ... Stanislav Žlof VILA V VELENJU penzion vila hcrbcrslciti je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi. Vabimo vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnih jedeh. Vse cenjene stranke olweščcmotdabo24.1n25.aprtla, zaradiobnove, odprt samoCC KLUB. CC KLUB je odprt od 10. do 02. ure^utrcj. Razen odlične kulinarične ponudbe (xx$nfle različnih wst ter ostalo pijačo. Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10. do 23. ure, v baru pa do druge ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348. Rezervacije so zaželjene. 1MSt)a«DK0lMBJ! r GM£ Rent a. car Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil BUTIK KAJA Mislinja 152 ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068 m&in PRODAJALNA Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tel.: 0602/ 55-237 URARSTVO IN PRODAJA UR ROMAN BASTL Stantetova 19* Tel. (063) 853-948 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, od 9. marca nov delovni čas: vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do ure. urarstvo VELENJE POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE tal.: 063/ 856-952 gorenje rrtrai c ©prema, d. o. 0. Keramične ploščice GORENJE vam nudimo že od 389 SLT/ m2 dalje ( brez prometnega davka ) v INDUSTRIJ PRODAJALNI KERAMIČNIH PLOSCIC, ki ima prostore v tovarni Keramika. Nudimo možnost brezobrestnega plačila v 3 obrokih, pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SLT priznamo še 5% popusta, nad 30.000 SLT pa 10% popusta. Odprto imamo vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah od 7.30 do 18. ure in ob sobotah od 7.30 do 12. ure. SEMENARNA BRAZDA Primorska 4, Šoštanj Del. čas: Vsak dan od 8.-18. ure, v soboto od 8.—12. ure Tel: 882-749 gorenje m Šmartno ob Paki telefon: 063/ 855 - 030, fax: 885 - 121 Oglasite se v tovarni KERAMIKA, ne bo vam žal! Gostisce Acman Skorno 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo MAGISTRAT SVOBODNEGA TRGA MOZIRJE RAZGLAŠA da bo v SOBOTO,25.APRILA 1992 TRADICIONALNI JURJEV SEJEM Sejem se bo vršil od 9,00 ure dalje na SEJMIŠČU V MOZIRJU ki so nam ga milostno odobrili nadvojvoda KAREL S v letu 1581 SEJEMSKA PONUDBA: - plemenske in klavne živali vseh vrst konji,govedo, drobnica pujski...) - kmetijska mehanizacija in orodje (nova in rabljena) - domača obrt - živila (akcijska prodaja sirov, medu,idr...) - zaščitna sredstva -semena raznih vrst PRODAJALCI BODO PRED VHODOM NA SEJMIŠČE MORALI PLAČATI SEJMNINO ! Vabljeni kupci,gledalci in poslušalci! Pridite tudi mešetarji.ker se bo kupovalo po starem običaju Slavni MAGISTRAT bo poskrbel za dobro kmečko jedačo in še boljšo pijačo ! n J ...... , ,,, i, Predsednik trske srenie Mozirje ORGANIZATOR: Mercator - ZKZ MOZIRJE KRAJEVNA SKUPNOST - sekcija "MLAJEVC!" Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! BISTRO ALF Cesta talcev 3, Šoštanj Vljudno vas vabimo vsak dan od 9. do 21. ure NO PROBLEM! HA — HA - HA G- ALF in gosp. ALFIKA LEXIS d.o.o. Trgovsko in storitveno podjetje TERAMED INTERNATIONAL novost na našem tržišču, proizvod avstrijskega podjetja. Teramed je bio ležišče z naravno volno, ki deluje na principu elektro magnetne terapije nizkih frekvenc v nočnem času, ter ELMAG 75, ki deluje čez dan. Nima stranskih učinkov. Je medicinsko preizkušen v svetu in doma. Služi kot pomožno zdravilno sredstvo pri naslednjih diagnozah: — obolenje lokomotornega sistema, — revmatska obolenja, — razni glavoboli, — nespečnost, — nizek in visok pritisk, — ostale tegobe modernega načina življenja Informacije: tel (063) 854-250 Del. čas: vsak dan od 8.—12. ure. AVTOELEKTRIKA HRIBARŠEK IVAN Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985 /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PETER PEČNIK Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 DIMNIKARSTVO ) BISTRO GARAŽA VIKTOR ŽIVKOVIČ IN FRIZERSKI SALON ZORA ŽIVKOVIČ Frizerski salon Zora Živkovič nudi vsak torek v dopoldanskem času 20% popust za vse vrste trajn. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. ter se priporočamo za nadaljnji obisk. CESTA V/7, VELENJE Tel.: (063) 856-115 Cenjene občane, ki želijo v duhu poslovnosti čimbo-lje obračati svoja sredstva, obveščamo o NOVI KREDITNI PONUDBI Ljubljanske banke, Splošne banke Velenje d.d.. Kratkoročne kredite z rokom vračila do 2 mesecev in realno obrestno mero 20 % letno lahko dobite v gotovini takoj. Za najem in vračilo kredita z obrestmi vred sami izberete jamstvo: — vezani nenamenski depozit — devizna hranilna vloga — zastava kvalitetnih vrednostnih papirjev. Vse ostale informacije lahko dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v enoti Šaleška 18 in enoti Mozirje, kjer vam bodo odobrili kredit. 23. aprila 1992 KULTURA naš čas stran 7 KONCERT GIMNAZIJSKEGA ZBORA DOŽIVETJE ZA DUŠO IN SRCE Prepolna dvorana Glasbene šole v Velenju je minuli četrtek ob dvajseti uri, spet utripala ob doživljanju umetniških pesmi Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja. Pod vodstvom zborovodje Danice Pirečnik, je zbor zapel pesmi Jacobusa Gallusa, Musica Noster Amor, O mors, Quid sis, Quid fuers, Regem natum angelus annunciavit, Egredietur virga de radice iesse in Pater noster. Izjemno pozorno so obiskovalci prisluhnili pesmim Jakoba Ježa — Bukolika za Gallusa, Alda Kumarja — Turist in Lebičevo, Luba vigred se rodi. Vrhunsko ubrano petje, izjemni glasovni efekti in utrip mladostniškega zanosa mladih pevcev, je presegal vsa pričakovanja gostov. Vrhunec koncerta in proslavitve pete obletnice dela mešanega PZ pa je bil dosežen ob »peti maši«, Missa rotna, sestavljen iz niza glasbenih pesnitev Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus in Agnus dei. Sopran solo Alenke Goršič in bariton solo Matevža Goršiča, ob spremljavi pianista Jožija Šaleja, baskitarista Ev-gena Oparenoviča in Davorja Plambergerja na tolkalih, so »storili« svoje. Nebeška glasba je polnila dvorano in srca, koncert je bil še en vrhunski izdelek zborovskega petja na Centru srednjih šol in rezultat glasbene vzgoje velenjske mladine. JOŽE MIKLAVC Kulturni petki na Konovem V petek, 24. aprila, bodo na Konovem pričeli s petkovimi kulturnimi večeri pod naslovom »Sosed, dober dan — po peti«. Nastopali bodo amaterski glasbeniki, pevci, literati, gledališčniki... Večeri bodo predvidoma vsak petek po peti uri. Kot prvi bodo nastopili domačini, konov-ski tamburaši, ki bodo predstavili tudi svojo kaseto. D. M. 32 mim vmrnt ___________ ** Zgodilo se je ... 23. aprila LETA 1949 V Celjskem tedniku je bila med drugimi, objavljena tudi / naslednja novica iz Šoštanja: »Pri tekmovanju v prostovoljnem delu na gradbišču »Gradi-sa« v Šoštanju je najboljša brigada presegla normo za 262 %. Izboljšali so organizacijo dela in delovne pogoje. Ker pa obstaja problem z delovno silo, si je sindikalna organizacija zadala nalogo, da pomanjkanje zapolni z masovnim prostovoljnim delom. Predlagali so redno prostovoljno delo, kjer se je več neumornih brigadirjev zelo izkazalo. Po končanem delu se delavci in uslužbenci zberejo in prično s prostovoljnim delom. Med sabo tekmujejo in se spodbujajo. Drugi jih vzpodbujajo s koračnicami. Posebno so se izkazali delavci, uslužbenci so seveda zaostajali, vendar so presegli normo za 41 %. Odziv na udarniško delo in uspehi (povprečno so delavci presegli normo za 104 %, uslužbenci za 41 %) so pokazali zavednost vseh pri izgradnji socializma.« Tudi v današnjih težkih časih, bi nekateri morali pokazati več zavednosti, predvsem pa resnosti pri utrjevanju demokratične družbe. LETA 1954 Naslednji novici sta bili prav tako objavljeni v celjskem časopisu Savinjski vestnik. Prva, ki je bila objavljena v rubriki » .. .iz zaledja«, ima naslov »V šoštanjskem okraju plenijo hmeljevke«. »Nekateri hmeljarji v Savinjski dolini so v velikih skrbeh. Prišel je čas za postavljanje hmeljevk in kjer jih primanjkuje, jih je treba hitro nabaviti. Državno gozdno gospodarstvo in Kmetijske zadruge, ki prodajajo za to namenjen les, gredo hmeljarjem na roke, saj se ravnajo po predpisih, ki so spričo pomanjkanja lesa zelo strogi. Toda kaj se dogaja? Poglejmo tipičen primer. Posestnik iz Letuša je pred tremi tedni kupil pri KZ na Ljubnem okoli 100 hmeljevk. Z Unimogom KZ Braslovče jih je hotel odpeljati domov. Toda kljub zatrjevanju KZ Ljubno, da je prevozna listina veljavna in v redu, je Ljudska milica vfc Mozirju hmeljevke zaplenila. Ko se je posestnik po nasvetu LM zglasil na OLO Šoštanj, da bi dobil neoporečno prevozno listino, ga je sodnik za prekrške kaznoval z 10.000 din globe. O pravilnem odnosu odgovornih članov ljudske oblasti do ljudstva samega tu ne bomo razpravljali. Gre za veliko materialno škodo našemu kmetijstvu, ki ga prav sedaj dvigamo na višjo stopnjo. Pomisliti je treba, da ne gre samo za škodo posameznika, marveč tudi za škodo naše skupnosti. Ako gre zgolj za kake formalnosti, jih je treba ljudem dostojno in pravilno pojasniti. Ali ni to tipičen primer birokratizma? Kje je tu pojasnjevanje in prepričevanje, o katerem toliko govorimo? Ali moremo tu govoriti o špekulaciji z lesom, ko vsakdo išče in kupuje hmeljevke v nujni potrebi za svoje gospodarstvo? Želimo, da se zadeva pojasni in storjena krivica popravi.« Kmetom v teh časih zares ni bilo lahko! Druga novica pa ima naslov »Kdo bo plačal?« »V Velenju je »Slikoplesk« prebelil nekaj prostorov krajevne gostilne pri »Zofki«. Belila sta dva delavca, tretji pa je vse prostore preslikal. Za beljenje in preslikanje gostilniške in posebne sobe, kuhinja, stranišča in lopa ('veže) so prebili 14 dni. To delo pa bi omenjeni lahko napravili v treh ali štirih dneh, s svojim počasnim delom pa so dosegli rekord v Velenju. Tisti, ki je slikal, je svoje delo še dokah hitro napravil. Nastane le vprašanje, kdo bo plačal prepočasno delo. Tudi za to sem se pozanimal in ugotovil, da bo velenjski »Slikoplesk« prejel denar za omenjeno delo od Mestnega gospodarskega podjetja. Kaj bo k temu rekla mestna občina Velenje, pa je še vprašanje, ker je treba tiste, ki hočejo izkoriščati skupnost in na njen račun živeti, poklicati na odgovornost.« Zares bi bilo zanimivo ugotoviti, kaj je »k temu rekla« mestna občina Velenje. DAMIJAN KLJAJIC Najboljše za najboljše i i i i i i i B I I I B B B i B B B B B B B B B B B B B B B B B L Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM V VELENJU SREDNJA GLASBENA ŠOLA ODPIRA VRATA S šolskim letom 1992/93 bo občina Velenje bogatejša za še en srednješolski program. Gre za srednjo glasbeno šolo, ki jo bodo v okviru gimnazijskega programa izvajali pedagogi glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. To sicer ne bi bilo nič neobičajnega, če ne bi poznali racionalizacije mreže srednjih šol republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Ta predvideva krčenje marsikatere usmeritve veliko raje kot pa oblikovanje novih programov. Ravnatelj omenjene velenjske glasbene šole Ivan Marin je pridobitev takole predstavil. Kako vam je uspelo pridobiti omenjeni program glede na znana dejstva? Ivan Marin: »Za to sta bila izpolnjena dva pogoja. Najprej ta, da je velenjska gimnazija bila pripravljena podpreti to usmeritev, drugi pa je sad dolgoletnega kakovostnega izobraževanja pravzaprav že po srednješolskem programu na naši šoli, ki pa sicer ni bil uradno priznan. Seveda posebej ne omenjam v celoti izpolnjenih kadrovskih zahtev za izobraževanje v sred-njeglasbenem programu. V novem šolskem letu bo tako gimnazija Velenje pri svoji naravoslovno-mate-matični, družboslovni in jezikovni usmeritvi glasbenemu programu namenila tako imenovane ure izbirnih oziroma prostih vsebin. Gre torej za »prilagajanje« programa srednje glasbene šole gimnazijskemu.« Menda ste prvi v sloven- skem prostoru, ki ste načrtovali takšno »sožitje«? Ivan Marin: »Ja, le v Mariboru ter Ljubljani obstoja takšno dopolnjevanje, le da v obratni smeri. Težnja po uvedbi- omenjenega novega programa je v velenjskem občinskem prostoru živela že dalj časa. Ker je bila pač dovolj izrazita, in ker smo se nanjo dobro pripravili, je pobuda uspela.« Kaj kažejo namere letošnjih osmošolcev, je bil program srednje glasbene šole v občini Velenje potreben? Ivo Marin: »26 prijavljenih za omenjeno usmeritev samo iz gimnazijskega programa je dovolj zgovoren podatek o potrebnosti. Zanjo se je prijavilo celo več kandidatov kot smo jih predvideli za en razred, saj namreč prihajajo ti še iz širše celjske regije in tudi drugih usmeritev (tehnične, elektro, ekonomske). Seveda ne vemo, ali vsi izpolnjujejo pogoje.« Ivan Marin In kakšni so ti? Ivo Marin: »Najprej mora biti kandidat sprejet za izobraževanje v gimnazijskem programu ali v kakšni drugi štiriletni srednji šoli. Tu pa so seveda še glasbeni pogoji. Formalno je za sprejem brez preizkusa znanja potrebnih končanih šest razredov inštrumenta, za katerega se je učenec odločil in prav toliko nauka o glasbi. Le pri orglah so dovolj štirje razredi klavirja. Vsi ostali pa morajo opraviti preizkus znanja. Ob tem je treba povedati, da 80 odstotkov prijavljenih iz naše občine poznamo. Pri tem gre torej bolj za tiste, ki prihajajo od drugod.« Za katere instrumente boste izobraževali? Ivan Marin: »Praktično za vse: za vsa pihala, godala, tolkala (edini v Sloveniji), program orglavec, za katerega v tem trenutku še ne vemo, kaj za nas pomeni, kajti enake šole še najbrž dolgo ne bo v Sloveniji. Potem so tu še klavir, kitara in harmonika ter solo petje. Mislim, da bomo najmočnejši na področjih, ki veljajo v Sloveniji za deficitarna.« Kakšne so prednosti izobraževanja v gimnazijskem programu in istočasno v srednji glasbeni šoli? Ivan Marin: »Oh, precejšnje. Vsi, ki ga uspešno končajo, imajo prosto pot na vse fakultete, pa še na visoko glasbeno šolo (akademijo, muzikologijo, visoko pedagoško šolo v Mariboru). Za to pa bo res potrebne precej večje mere prizadevnosti.« Kdo program financira? Ivan Marin: »Država Slovenija. Sicer pa smo od 1. januarja letos dalje delavci naše glasbene šole že z osnovnim glasbenim izobraževanjem državni uslužbenci. Občinsko ostaja le vzdrževanje stavbe.« 1 B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B 1 B B B B B B SANJA MLINAR IN MARIJA SKORNŠEK Konec prejšnjega meseca je v Celju potekalo prvo slovensko državno prvenstvo tekmovanja mladih glasbenikov, ustvarjalcev lepih zvokov na klavirju, kitari in pri godalih. Najbrž si ne bi zaslužilo tolikšne naše pozornosti (čeprav tisti, ki sodelujejo v tej stvari trdijo drugače), če ne bi na njem sodelovali mladi glasbeni umetniki iz velenjske občine. Tako kot vedno na podobnih »preizkusih« so se znova odrezali tako kot se znajo — odlično. Sploh blesteli sta Sanja Mlinar in njena mentorica Marija Skornšek. 1. nagrada v skupini do 13. let v igranju na klavir niso mačje solze. »Res je tako. Konkurenca je bila pri klavirju najmočnejša, pa tudi program je bil zelo zahteven. Tako visoke uvrstitve nisva pričakovali, kar pa še ne pomeni, da nagrada ni prišla v prave roke. Trdo večletno delo in uspeh ni izostal. Zdaj vsaj veva, kje sva in kako morava delati v prihodnje za vzpon za klin, dva, tri višje,« komentirata sogovornici. Biti še boljši pomeni oh in sploh. Ne samo odpovedati še tistemu boremu preostanku prostega časa, ampak sedeti za klavirjem in udarjati po tipkah par ur na dan. Pa ko bi bilo samo to. Tako pa se — mimogrede Sanja vključuje še v plesni krožek, je pevka zbora na šoli, pridna učenka,... »Zavestno sem se svojim igram odpovedala. Moj prosti čas, razvedrilo je klavir. Od zadrževanja na igrišču, s prijateljicami ne mQreš pričakovati česa. Drugače pa je, če kje z vnemo, dobro voljo, vztrajnostjo deluješ. Moram pa povedati, da k uspehu ni pripomogla le moja mentorica, ampak tudi starša. Ta me bodrita, v vsem podpirata in mi tako pomagata«, je dodala Sanja. Učiteljica in njena varo- vanka sta že dokazali, kaj zmoreta, tudi presneto dobro vesta, kaj hočeta. Prepričani smo, da bomo — glede na dosedanje delo — o njunih še večjih uspehih pisali v bližnji prihodnosti. Pa veliko uspehov pri tem jima želimo! ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA KOLEDA NOCOJ BO PA EN »FAJN« VEČER Koleda Ohranjanje ljudske plesne umetnosti ostaja trajna sestavina slovenske^ narodne dediščine. Iz roda v rod jo prenašajo plesne skupine širom po Sloveniji, z pesmimi, plesom, nošami pa jo marsikatera med njimi uspesno predstavlja drugod po svetu. Pri naštevanju teh nikakor ne moremo mimo šaleške folklorne skupine Koleda. Njeno mesto po lestvici najuspešnejših je preveč opazno in zavidanja vredno. 20 let že skoraj tako in po načrtih sodeč se temu ne nameravajo izneveriti. Kaj vse se je dogajalo v tem času skupini, eni sami veliki družini? Marsikaj, za celo knjigo lepih spominov s potovanj, nastopov doma, v tujini in še in še. Prepotovanih desetine kilometrov z avtobusi, ladjami, letali, spoznavanje mnogih dežel, nav-duševanje občinstva s plesi, petjem, muziciranjem ... Le redko-katera reproduktivna slovenska folklorna skupina se lahko ponaša s tako bogatim in ustvarjalnim blagom. Statistični podatki, ki niso laž, ampak resnica, povedo sami po sebi marsikaj: več kot 1000 ljudi je v teh 20- letih obleklo nošo skupine, poročilo 20 parov (vsako leto delovanja eden par — oba partnerja iz vrst plesalcev seveda), okrog 600 nastopov, gostovanja v vsaj 12 državah sveta, zanimiv pa je tudi starostni razkorak — od dedka do vnuka (sploh v tamburaški skupini). Vzgoja mladih se je v teh letih Kolednikom obrestovala, saj se starostna raven vsako leto niža. 18 plesnih postavitev, od tega osem iz Slovenije, je tisto bogato ljudsko izročilo, vredno vsaj majhne pozorosti, če ne kaj več. Tisti, ki so plesalkam in plesalcem Kolede že večkrat zaploskali trdijo, da je vsak njihov nastop posebno doživetje zaradi nenehnega iskanja nečesa novega, izvirnega, pa naj si je šlo za obleke, instrumente, pesmi ali plese. Ker je težko primerjati ljudsko pesem, glasbeno izročilo naroda, so tekmovanja folklornih skupin doma in v svetu zelo redka. In zato so bronasta medalja z mednarodnega festivala v Franciji, zlati list iz Tater, Maroltova listina, ki jo bodo prejeli ob praznovanju 20- letnice, toliko dragocena. Z raznimi drugimi priznanji in diplomami pa polnijo šaleški Koledniki svojo vitrino že od prvega leta delovanja z vso vnemo. Da ne omenjamo posebej ustvarjene nadvse bogate »zbirke« noš. Z boljšo se lahko pohvalijo morda le člani folklorne skupine Tončke Marolt iz Ljubljane. O denarju, pa čeprav po svoje kroji njihovo usodo, v Koledi ne govorijo radi. Vse manj ga je za tovrstno kulturno snovanje. Da je tragika še večja, pa so kljub ima- gu tudi nastopi v zadnjem času redki. Ni denarja za pokritje stroškov gostovanj. Praznovanje 20 letnice delovanja je bolj kot pogled nazaj priložnost za snovanje načrtov v prihodnje. Bogatenje programa z novimi in novimi postavitvami, z nadaljnjim strokovnim delom pri vodenju mlajše, srednje in velike skupine ohraniti doseženo raven je sicer nekaj, vse ostalo prinaša »življenje«. Gotovo smo v zapisu kaj izpustili. Zato bo povabilo ljubiteljem folklorne dejavnosti na ogled jubilejnega nastopa pika na i. Tega bodo pripravili to soboto, 25. aprila, ob 20. uri v domu kulture v Velenju. Ob praznovanju 20- letnice se bodo folkloristi Kolede predstavili s slovenskimi plesi, pesmimi, ljudskimi melodijami, godci in tamburaši. (tap) Turistična zveza Velenje »Čista in urejena Šaleška dolina-naš ponos« Prejšnji četrtek je bila v prostorih Paka seja skupščine Turistične zveze Velenje, ki so se je poleg članov udeležili še predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, predstavnik celjske zveze in velenjski župan Pankrac Seme-čnik. Udeleženci so najprej poslušali poročilo o delu zveze za preteklo leto, ki ga je podal predsednik zveze Jože Kandolf. Iz poročila je bilo moč razbrati, da je delo zveze potekalo po zastavljenem načrtu in da je le malo nalog ostalo neuresničenih. V nadaljevanju skupščine so obravnavali in sprejeli program dela in finančni načrt za letos, govorili pa so tudi o preureditvi industrijskega jezera v turistični center. Omenjeni center bi lahko v bodoče nudil vrsto rekreativnih užitkov, ki jih ljudje v Šaleški dolini sedaj pogrešajo. Po- drobno in zelo nazorno je o tem spregovoril član upravnega odbora zveze Slavko Hudarin. V razpravi so udeleženci predlagali nekaj zelo koristnih napotkov za še boljše delo. Predlagali so tudi, da bi bila prihodnja seja Turistične zveze Slovenije v Velenju. Ob tej priložnosti smo predsednika TZ Velenje Jožeta Kandolfa zaprosili za oceno dela v preteklem letu. Med drugim je povedal: »Lansko turistično leto je bilo tudi v naši dolini slabše kot v preteklih letih, k čemur so delno prispevale tudi lanske vojne razmere v Sloveniji. Zabeležili smo precej manjše število gostov in nočitev. Res je, da pri nas ni veliko nočitvenih zmogljivosti, vendar so bile lani tudi te slabo za- Kar pomni preteklost človeštva, je bilo zdravljenje raznih bolezni zelo ugledna dejavnost. V naših krajih so si ljudje pomagali na razne načine sami, saj zdravnikov daleč nazaj ni bilo in seveda še manj živinozdravni-kov. Šele proti koncu 18. stoletja so jeli prihajati usposobljeni »ra-nocelniki«, strokovno imenovani kirurgi, največ teh iz naših krajev je študiralo na graški medicinski visoki šoli. Ob zaključku študija so dobili tudi diplome graške univerze. _ Povsem drugače pa so delovali tako imenovani »domači« zdravniki. Povsod so poznali takšne, ki so znali pomagati v bolezni človeku in živalim. Najprej so verjeli tistim, ki so znali zagovarjati iz »kolomona«. To naj bi bila posebna knjiga, ki so ji ljudje pravili kar »črne bukve«. Čeprav že vrsto let raziskujem te vrste dejavnosti, mi še ni uspelo videti to »znamenito« knjigo iz katere so črpali »posvečeni« svoje znanje in moč. Med ljudmi krožijo spomini, ki govore o dveh magijah, črni in beli, ena je bila učinkovita s pomočjo hudiča, druga pa s pomočjo Boga. Pogosto so ljudje rekli takšnemu »zdravniku« čarovnik, saj je ob raznih posegih izgovarjal nerazumljive besede, rekli so da je »modlil«. Seveda so tisti reki, ki jih je izgovarjal bili tajnost, ker so si to sposobnost lastili le nekateri in je niso pojasnjevali drugim. Po zaslugi znanega šoštanjske-ga zbiralca kulturne dediščine trav. ^ • ... jj| ^O^C t /L t4,/(/t. ^/ 'c y i: *v . s^ts/žtf t. ?it f /c . J' i^f . f /ihtff-^ iLc rt c/ Sit? I vtCZČ/HC-. 7 ^ i r-i: M /LCs C it 4 ■. P „ A ^^ t sr sedene, razen v zdravilišču To-polšica. Z delom Turistične zveze v letu 1991 smo lahko kljub temu zadovoljni; večino nalog iz letnega programa nam je uspelo uresničiti. Skupaj z drugimi organizacijami smo poskrbeli, da so bile vse prireditve dobro zasedene. Zlasti lani, ko ljudje iz znanih razlogov niso hodili na morje, so bile prireditve množično obiskane. Nekaj načrtovanih prireditev žal nismo mogli izvesti, tudi zaradi pomanjkanja denarja. Drugo področje, ki smo ga skušali lani bolje obdelati, je propagandna dejavnost, oziroma promocija Šaleške doline. Pojavili smo.se na dveh straneh kataloga Alpe-Adria. Izdali smo tudi novo turistično mapo s fotografijami Šaleške doline in skromen koledar ob novem letu. Na razne sejme smo pošiljali naše propagandno gradivo, za novinarje pa organizirali predstavitev Šaleške doline. V naše lansko delo sodi tudi varstvo okolja z urejenostjo krajev. Tu smo naredili viden napredek, saj je lani Velenje v svoji skupini zasedlo tretje mesto v republiškem tekmovanju. Ob tem je potrebno poudariti, da z doseženim na tem področju še zdaleč ne smemo biti zadovoljni. Šaleška dolina namreč prepočasi rešuje vprašanje čistilnih naprav v TEŠ-u, odlaganje pepela in sanacijo jezerskih voda. Turistični de- lavci menimo, da dokler to ne bo rešeno, nimamo realnih pogojev za hitreji razvoj turizma pri nas.« Kakšni so načrti za nasprej? »Za letos si nismo zastavili kdo ve kako velikih nalog, zapisali pa smo, da bomo delo na področju občine usklajevali. Tudi letos želimo sodelovati pri pripravi kataloga Alpe-Adria in se s propagandnim gradivom pojaviti na nekaterih sejmih. Začeli bomo s pripravo novega prospekta Šaleške doline, saj je sedanji že nekoliko zastarel. Izdali bomo preglednik gostinskih ponudb, sodelovali na vseh večjih prireditvah, kot je državno prvenstvo gasilcev pri nas in podobno. Sicer pa imamo sprejet delovni program, naša naloga je le, da bodo vse prireditve čimbolje organizirane, v zadovoljstvo vseh nas in naših obiskovalcev. Na področju urejenosti okolja in krajev že poteka akcija »Čista in urejena Šaleška dolina — naš ponos«. Če se ozremo okoli sebe, vidimo, da nas čaka še veliko dela. Niti približno še ni vse urejeno in delo opravljeno. Poglejmo neurejene zelenice, pročelja hiš potrebna obnove, poškodovane prometne znake, manjkajoče koše za odpadke, polomljene klopi in še in še bi se našlo. Vse to naši občini ni v ponos, če vemo, da je naše mesto že slovelo kot najbolj urejeno in prijazno.« B. Mugerle Udeleženci skupščine so veliko časa posvetili izgradnji turističnega centra Staro domače zdravilstvo Krajevna skupnost Šalek Novo ostrešje cerkve Zvoneta Čebula sta se ohranili dve knjigi ročnih zapisov iz prejšnjega stoletja. Vsebina je usmerjena isključno na zdravljenje z zelišči in domačimi pripomočki. Eden od zapisov je pisan še v bohoričici, izrazje pa je v vsakem pogledu zelo staro, marsikdaj se vsebina ne da točno razvozlati. Vmes so že pozabljeni izrazi, posebno pa je težko ugotavljati razna zelišča, ki so imenovana z imeni, že davno pozabljenimi. Pa vendar, s temeljitim proučevanjem zapisov bo mogoče razkriti vsebino in jo ohraniti tudi v naprej. Naj navedemo nekaj primerov izpisanih iz ene od Čebulovih knjig. »Sa boli.ven te glave od mraza uržeh — sunanje arcije. Abrolo kuhaj s laškim olejom poštrihaj mrasa bolene dele. Tako se nuca a materna dušca v jesih namočena.« »Garlružovo seme v olej namoči ino smešaj, Jlašler odvzame glavobol«. »Malise prveži na glavo je sa glavobol«. Vsekakor bomo o vsebini zapisanih »receptov« še pisali. Ker pa gre za raziskavo v širšem smislu, prosim bralce, da opozorijo na kakšne vire, ki bi pripomogli k čimtemeljitejšemu prikazu nekdanjega čarovništva, domačega zdravilstva in verovanj naših prednikov v razne pojave. A. Videčnik Krajevna skupnost Šalek je ena izmed tistih velenjskih krajevnih skupnosti, katere zgodovina sega daleč v našo preteklost. Res da je širitev Velenja ni zaobšla, vendar je jedro eno izmed najstarejših naselij Šaleške doline. Krajani so se zatrdno odločili, da bodo staremu delu Šaleka dali novo podobo, kar pa seveda ne more biti uresničeno čez noč. Do 14. junija, krajevnega praznika, pa želijo postoriti vsaj del načrtovanega. Predsednik gradbenega odbora za obnovo cerkve in vasi Šalek Mirko Melanšek, je o tem povedal: »Že v lanskega junija smo pričeli obnovo ograje okoli cerkve. Najprej je pač treba urediti dvorišče. Ta je sedaj skoraj končana, do 14. junija pa bo popolnoma. V tem letu smo pričeli še obnovo same cerkve. Ostrešje je popolnoma uničeno, zato bomo najprej rešili ta Oživele so gorice... problem. Da bi ta akcija čim uspešneje potekala, smo pritegnili vse krajane, predvsem pa kmete, ki so darovali les za to obnovo. Pomagala so tudi nekatera podjetja, kot so RLV, ESO, Vegrad in drugi. Mislim, da bo do 14. junija tudi ta akcija uspela. Ker pa vseh gradbenih del ne bodo mogli opraviti izvajalci del, želimo, da se nam pri obnovi pridružijo tudi krajani. Ce nam bo vreme dopuščalo, bomo z deli pričeli takoj po Prvomajskih praznikih, torej od 3. maja dalje. Zato vabim vse krajane, da se nam pridružijo. Potrebovali bomo kar nekaj pridnih rok, vabimo pa tudi krajane okoliških krajevnih skupnosti. Dela se bodo izvajala od jutra do večera, mi bomo poskrbeli za orodje in malico, vabimo pa vse, ki so še vedno pripravljeni kaj udarniško narediti!« bš O vinogradu, trsu in vinu — vse je tesno povezano z nami Slovenci pojejo številne pesmi. Med drugimi tudi naša himna. Za vino so že naši pradedje modrovali, da je poleg ženske in še morda česa najbolj zapeljiva stvar na tem ljubem svetu. Radi so še dodali misel, ki velja še dandanes, da bo tisti, kateremu ni več za te reči verjetno kmalu stopil pred sodni stol. Naj bo kakor koli že. Okrog sv. Gregorija, ta svetnik namreč velja za prvega kopača, so oživeli vinogradi. Zlasti v popoldanskem času pridne roke kopačev vihtijo težke motike in obračajo zemljo med trsi. Zvečer pa se razglega pesem. Kljub utrujenosti so židane volje, saj jim je žlahna kapljica pošteno zlezla v kri, in prav je, da je tako. Osebno sem mnenja, da spada kopanje v vinogradu med stara kmečka opravila, da ne rečem celo običaje. Te stvari pa kot vemo današnji čas neusmiljeno izrinja iz življenja podeželjskega človeka. V vsem se je strinjal z mano tudi lastnik enega izmed številnih vinogradov, ki se vspenjajo v sončne strmine Kožlja. Njega in ostale kopače sem nekega sončnega popoldneva zmotil sredi dela. Eden izmed kopačev s katerim sem se tudi zapletel v pogovor, mi je med drugim povedal tudi to. da ga to delo prav veseli, čeprav je potrebno kar pošteno pljuniti v roke, če hočeš, da ne zaostaneš za drugimi. Pa tudi tako enostavni ni, kot to izgleda na prvi pogled. Kopač se mora vsakemu trsu posvetiti, če hoče, da bo jeseni dobro obrodil. Tako bolj na tiho pa mi je še zaupal, da mu je izmed vsega najbolj všeč »lahterna« s katero domača hči stalno sveti med kopači. Pa tudi tisti trenutek, ko se gospodinja na spodnjem vogalu vinograda oglasi »malica« mu je zelo pri srcu. Tiste tekočine iz »lahter-ne« sem bil pozneje deležen tudi sam. Nisem jo »pljunil ven« kot se tennu reče, ampak sem še enkrat nastavil prazen kozarec. Na gospodinjo pa nisem utegnil počakati saj so kopači že izbirali ustrezno motiko zame. M. Hrusti foto: L. O. Srečanje bratrancev rodbine Kotnik Spomin na korenine Star pregovor pravi: »Družina je domovina srca in je kakor življenje naroda v malem.« Kotnikovi iz Razborja so se tega zavedali že daljši čas, vendar pa se do nedavnega niso znali niti dobro prešteti, če se malo pošalimo. Starše- ma in osmim otrokom se je rodilo kar štiriinštirideset potomcev, 24 fantov in 20 deklet. Najstarejši otrok se je rodil leta 1921, najmlajši 1953. Do srečanje pred dnevi, bilo je v gostišču Kotnik »POD KLANCEM« se jih je zbralo kar 32, žal jih deset ni več med živimi. In ker so pripeljali vsi še svoje življenjske partnerje, je bila družba zares številna in pestra. Ko bo naslednje srečanje, bodo prisotni tudi njihovi otroci, pa bo potrebno pripraviti prireditev na prostem. Čeprav je večina Kotnik- Novakovih v Sloveniji, so prišli nekateri na srečanje tudi iz tujine. Pobudo in skrb za ta zanimiv dogodek pa sta prevzela Janez in Milan Kotnik, slednji tudi vso organizacijo srečanja na njegovem domu v Spodnjih Ravnah. Jože Miklavc i t y & Z'. Odstavek iz zapisa o zdravilstvu (Zbirka Zvoneta Čebula) Glava pri glavi — naj rodbina živi! Iz verige Loče pri Poljčanah Regijska Naša beseda '92 Na odru kulturnega doma v Ločah pri Poljčanah se bosta to nedeljo, 26. aprila, predstavili v regijskem gibanju mladih Naša beseda 92 kar dve velenjski mladinski gledališki skupini. Tako se bodo ob 14. uri z Borovim delom šola noči, v režiji Karla Čretnika, predstavili igralci in igralke Odra mladih velenjskega Amaterskega gledališča, uro in pol kasneje pa bodo stopili na oder še člani ansambla Nova gledališka formacija. Nastopili bodo z »Naša vaja-vege«. Delo je režirala Anka Kočar. Šoštanj 45-letnica obstoja DU Letos mineva že petinštirideseto leto, odkar je bilo v Šoštanju ustanovljeno društvo upokojencev. Ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil že pokojni Josip Mazej, ki je bil že 5. maja 1960 imenovan za častnega člana DU Šoštanj. Žal je usip zlasti starejših upokojencev precejšen, kljub temu pa je DU Šoštanj na redni letni skupščini v marcu 1992 kar sedmim upokojencem podelilo spominsko listino za dolgoletno članstvo. Vsem dobitnikom tega priznanja se je društvo oddolžilo s tem, da jih je oprostilo plačila članarine, jim priznalo pravice do brez- plačnega obiska vseh prireditev društva in jim brezplačno podarilo vsakoletni enodnevni izlet. Za uspešno dolo-gletno delo so prejeli priznanja Ivan Dermol, Rezka Gmajner, Viktor Krušnik, Marija Strahovnik, Vinko Zabret in Anton Stebre, ki je dobil zlato plaketo kot dober gospodar društva. Svojo visoko obletnico bo društvo proslavilo delavno in z akcijami, ki bodo še bolj povezovale članstvo. Rudi Satler znamo ceniti kar imamo? Spominjam se filma — imena se žal ne spomnim, v katerem je glavni junak doživel presenetljiv zasuk. Bil je lastnik male trgovine, ki mu je pred očmi propadla in bil je že tik pred bankrotom. Nekega jutra seje brez vsake volje vlekel po ulici proti banki, da bi si izprosil vsaj majhen kredit. Naenkrat zagleda pred sabo na preprostem lesenem vozičku človeka brez nog, ki je v rokah držal leseni kocki, s katerima se je odganjal od tal. Pogledi so se jima srečali in pohabljenec mu je z nasmeškom navrgel: »Dobro jutro, gospod. Lep dan, mar ne?« V naslednjih sekundah se je v trgovcu krepko zasukalo. Posvetilo se mu je, kako je pravzaprav bogat. Ima dve zdravi nogi in hodi — ta človek pred njim, tako nebogljen kot je, pa izžareva tolikšno življenjsko vedrino! Ko je prišel domov, si je na ogledalo v kopalnici nalepil listič: »Taval sem po ulici brez denarja in upanja, nesrečen zaradi ponošenih čevljev. Tedaj sem srečal človeka brez nog in v hipu dojel, kako sem bogat.« Agencija CNN je vrgla v svet tudi tole novico iz Vukovarja: Vojaka je zadel drobec bombe v grlo in le dobremu kirurgu seje lahko zahvalil, da ni izkrvavel. Ker ni mogel govoriti, si je z zdravnikom »dopisoval.« »Ali bom preživel?« je bilo vojakovo prvo vprašanje. »Boš!« je bil zdravnikov odgovor. »Bom lahko še kdaj govoril?« — Boš! »Kaj se pa potem še sploh vznemirjam!« je napisal vojak tretje sporočilo in ga izročil zdravniku. In kolikokrat bi se lahko vsak med nami vprašal: »Le zakaj in komu na čast se vendar toliko vznemirjam ?« Ameriški psihologi (kdo neki drug) so prišli na dan s trditvijo, da človeško življenje sestavlja kakšnih devetdeset odstotkov dobrega in le borih deset procentov slabega. Po tej logiki (ne vem. po kakšnih meritvah so prišli do tega sklepa), bi za relativno zadovoljno in mirno življenje morali dati absolutno prednost omenjenim 90 odstotkom, na ostalih deset pa pozabiti. Kdor pa hoče biti vedno nezadovoljen s svetom in s sabo, naj le razmišlja o tistih desetih odstotkih in čimprej pozabi na vse, s čim ga je življenje obdarilo. Zagotovo bo ostal še naprej zagrenjen in čemeren. Za pisatelja J. Swifta pravijo, da je bil nepoboljšljiv pesimist, a je kljub temu znal ceniti veselje in življenjsko radost. Najboljši zdravniki na svetu so: doktorica Dieta, doktorica Tišina in doktorica Radost, je nekoč zapisat. Dr. Radost nam daje usluge zastonj in brez recepta. Nič drugega ni treba storiti kot to, da vso pozornost usmerimo v bogastvo, ki ga imamo in ki celo presega bajeslovne zaklade iz Tisoč in ene noči. Je na svetu denar, za katerega bi dali svoje oči? Ali noge? Roke? Lastne otroke? Pamet? Dodajte še vse. kar ste dosegli v življenju, pa boste razumeli, da bogastvo ki ga imate, presega imetje vseh milijonarjev tega sveta. Ga znamo ceniti? V večini primerov žal ne. Pod vplivom vzgoje in okolja smo namreč naravnani, da le redko razmišljamo o tem, kar imamo — vse naše misli in želje pa se sučejo za stvarmi, ki nam še manjkajo. In ko jih dosežemo, smo spet na začetku . . . Pobarvana jajca Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime — v posmeh moji nikakršnosti in strahopetnosti mi pravijo Kil-ler (Ubijalec). Prvo Veliko noč sem doživel pred sedmimi leti, ko sem bil še skoraj dojenček. Spominjam se tistega petka, pred praznikom, ko sem dobil za kosilo makarone — tako kot cela družina. Ko je moj gospodar tarnal, da to ni ravno močna hrana, ga je žena opozorila, da je pač post in je zato kosilo brez mesa. Pavel je sicer nekaj zago-drnjal, popoldne, ko je šla žena v trgovino, pa si je odrezal velik kos klobase. Tudi meni jo je urezal, češ, ubogi pes, kaj boš trpel, saj še krščen nisi bil. Potem sem dva dni živel v pričakovanju nedelje, saj če je že petek bil brez mesa, kaj bo šele v nedeljo. Pa sem bil čisto preč od presenečenja. Tako sem se napokal suhega mesa, kot prej še nikoli. Čudni so ti ljudje, enkrat stradajo, drugič pa dobesedno žrejo. In naslednje Velike noči so bile skorajda enake. Petek služba, post, zvečer kakšna dobra kavbojka na TV, pa v soboto na vikend, v nedeljo praznična požrtija, v ponedeljek spet služba. Tako približno je bilo samo še za 1. maj, Dan republike in Novo leto. Na ta cikel sem se počasi navadil tudi jaz — pes. Ampak zadnje leto, dve, je to že drugače. Novega leta skoraj ni več (no, jemo še kar dobro), Dan republike so ukinili, Prvi maj je samo še za delavce, že prvi november posvečamo bolj belim kot rdečim. Je pa čisto drugače recimo za Božič. Že štirinajst dni prej poslušam obiske, ki govorijo, kaj vse da bodo počeli na Božič, kako se bodo obdarovali, kako so to vedno počeli ravno na Božič (pa prisegam, da jih tričetrt med njim še pred dvema letoma ni vedelo, kaj in kdaj sploh Božič je), kako Božič združuje ljudi, in kako so vsi ljudje v novi, neodvisni, priznani in svobodni državi Sloveniji ena velika človeška družina. Ampak, po tistem, kar jaz vidim na Tv — o človeški družini ne bo držalo, ko pa stalno lajajo en na drugega in se med sabo stalno grizejo . . . Podobna frka je zdaj, okoli Velike noči. Še največji požeruhi, ki hodijo k nam na obiske, in so se hvalili, kako da oni ravno na Veliki petek pojedo največ mesa (nalašč), so letos prisegali, da na postni dan mesa še nikoli poskusili niso. Če jih ne bi poznal, bi jim še verjel. Prav ganljiva je skrb učiteljev za primerno praznovanje Velike noči. Bognedaj, da bi včasih v šoli barvali jajčka — letos so šolarji izdelovali celo košarice za pirhe. Še malo pa bodo šo-larčki o škofu Nevemkaterem vedeli več kot o Titu in partizanih skupaj. V soboto, ko sem počival na vrtu, so se mimo naše hiše valile trume sosedov. V rokah so otroci in ženske nosili skrbno pokrite košare z jajci, potico in šunko, moški pa so pražnje oblečeni ponosno (kot da to počnejo že vse življenje) hodili dva koraka pred njimi. Kar tekmovali so, kdo bo prej pri žegnu! Saj nič hudega, če ni za mleko in kruh — k žegnu bodo ponesli tisto najboljše kar premorejo. Nihče ni že več delal v petek, praznik je v soboto, nedelja je sploh nedotakljiva, samo po sebi se razume, daje v ponedeljek dela prost dan. Ampak spet skoraj nihče ne ve, zakaj toliko pomembnih dni na kupu. Ljudem je važno, da so tri dni prosti. Kot dobri katoliki (staž res ni merilo) si to vendar zaslužijo. Pridni, tihi, ponižni in bogaboječi Slovenci, ki bodo za velikonočne praznike na TV videli v enem letu toliko lepih, versko obarvanih filmov, kot prej v celem življenju niso videli partizanskih. Tako se mi zdi vse skupaj, da v tem času pri Veliki noči ne gre toliko za barvanje pirhov, ampak je stvar globlja. Naj bodo ženske pri tem izvzete, saj vendarle večinoma moški oblikujejo današnji politični prostor. Gre po moji skromni pasji pameti očitno za pre-barvanje jajc. Stara, kričeče rdeča, bi namreč zdaj skoraj vsi prebarvali v kakšno manj upadljivo barvo! Vsebina bo pa itak ostala ista . .. vaš Killer KUHARSKI NASVET kmetijski kombinat ptuj P 0 TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Riba na ciganski način Sestavine: 1 kg ribjega fileia, 75 gr masla, 50 gr puste slanine, jušna kocka, 80 gr moke, 1 žlica drobtin, 1 čebula, 1 trdo kuhano jajce, 1 kumarica, 2 papriki, sol, limonin sok, žlica paradižnikove mezge, pekoča paprika. Ribo očistimo, okisamo in posolimo. Premešamo moko, drobtine in papriko, povaljamo kose ribe v tej zmesi in jih dobro potolčemo, nato jih damo na vroče maslo in speče-mo. Slanino narežemo na kocke, jo prepečemo, čebulo sesekljamo na koščke in jo prepražimo na slanini, primešamo paradižnikovo mezgo, potresemo vse skupaj z moko, zalijemo s pol litra juhe in dobro prekuhamo. V to omako dodamo narezano kumarico, na drobno sesekljano jajce in na rezance narezano papriko in jo zavremo. Serviramo k pečeni ribi. Oskrunili »svež« grob Na »reportažo« z nazorskih bregov v enih prejšnjih številk se je (kot kaže) odzvalo nazarsko Gozdno gospodarstvo. Prav zares in zaradi tega ne sodi v to rubriko, vanjo pa znova prihajajo vrli skrbniki za lepo okolje. Ko so gozdarji torej zasuli in uredili odprte rane in »grobove« v gozdu, seje nekaterim sveža, lepa in prazna gomila očitno zasmilila in ročno so jo okrasili z novo svinjarijo. Krajani so jih celo videli, a so nemara oči premalo, nekdo bo to moral tudi slišati, vprašanje je le, čigav jezik se bo opogumil. (Mimogrede — tistega dne je bila v Nn vari ah očiščevalna akcija). Križi in težave malega bogeca Na novem mostu preko Drete v Lačji vasi so postavili tudi križ in na njem naj bi našel mesto še ustrezen kipec (včasih je tako menda že bilo). Pa ubogi bogec nima sreče, je brez moči ob nagajanju navadnih ljudi. Močno zanemarjenega so eni sneli z nekega drugega opuščenega znamenja, ga lepo obnovili in namenili za most. Pa so se prebudili drugi, ki bi morali skrbeti za omenjeno znamenje (pa niso) in hočejo kipec nazaj. In to pride prav tistim, ki se s križem na mostu (gre za sedanjo obliko) ne strinjajo. Zanimiv trikotnik med Lačjo vasjo in Pustim poljem. Dreta pa hvala bogu nič. MAGISTRAT SVOBODNEGA TRGA MOZIRJE V soboto znova »Jurjev sejem« Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in sekcija mlajevcev pri mozirski krajevni skupnosti bosta v soboto, 25. aprila, na sejmišču ob Savinji v Mozirju pripravila »Jurjev sejem«. Pred drugo vojno znan daleč naokrog, nato prepovedan, pred leti oživljen, lani zaradi po poplavi uničenega sejmišča prestavljen, bo sejem letos znova in še posebej bogat. Sejem so »magistratu svobodnega trga Mozirje milostno odobrili nadvojvoda Karel V. v letu 1581«, piše v vabilu. Takšno je zgodovinsko pričevanje, sedanjost pa je takšna, da se bo sejem pričel v soboto ob 9. uri, ponudba pa obsega plemenske in klavne živali vseh vrst, novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo, izdelke domače obrti, akcijsko prodajo živil, zaščitnih sredstev, semen in podobno. Da bodo za spremljevalne »malenkosti« dobro poskrbeli prireditelji, ne kaže dvomiti, med drugim so za postavitev mlajev poskrbeli že konec minulega tedna, sejem bodo odprli na podlagi izročila, za dodatne užitke prodajalcev, kupcev in obiskovalcev-pa bodo med drugim poskrbeli tudi mešetarji. (jp) Pri nas se še vedno nič ne splača Medtem ko v Nemčiji zbirajo celo zamaške pivovskib steklenic... se pri nas še vedno nič ne splača zbirati! Že res, da so bili kontejnerji za zbiranje steklenic nekaj časa postavljeni v samem mestnem središču, pa so jih kasneje od tam umaknili, z obrazložitvijo, da se ne splača, saj je prevoz zbrane steklovine predrag. Kako pa se drugod splača? V mislih imam kar nekaj nemških mest, kot so Mannheim, Miinchen in Frankfurt, kjer v mestu zbirajo barvne in bele steklenice v ločenih kontejnerjih. Ja, tam se vse splača, saj pričnejo štediti že pri eni marki, če ne že pri pfenigu ... In kako je v Velenju? Sedaj so ti kontejnerji na čakanju pri velenjskem DINOSU, steklenice pa ležijo vsepovsod ... Pri nas je zavest ljudi še zelo nizka in ljudje so v te kontejnerje metali marsikaj, kar ne sodi med steklovino. Toda zato, da bo naše okolje lepo za oči, je potrebno nekaj časa. To pa tudi nekaj stane. Kaže, da bi bilo potrebno primakniti iz občinskega proračuna toliko denarja, da bodo odvozi te steklovine poravnani. Za začetek tu še ne iščite dobička, saj še nismo r Nemčiji, čeravno smo si vstop v Evropo že izborili___ L. Ojsteršek Na vseh vpadnicah v Velenje še vedno Kulturni center Ivan Napotnik reklamira muzej in velenjski t rad pod imenom, i ga uradno ni več. No ja, tudi tu lahko upamo, da bo dovolj moči in spretnosti, da se ta sicer okusna tabla dopolni in obnovi z novim imenom mestom Velenje. Po igriščih in dvoranah Bilo je nujno — pet pirhov Domžalčanom Minula nedelja je bila ia velenjske »rudarje« resnično praznična v pravem pomenu besede. Po treh sušnih kolih, ko so Velenjčani doživeli tri poraze, morali kar devetkrat pobrati žogo iz svoje mreže in samo enkrat premagali nasprotnega vratarja, so le napolnili nasprotnikovo mrežo. Igrali so s predzadnjo ekipo na lestvici. No, ne glede na to je zmaga s 5:0 (3:0) vsekakor zelo pomembna za velenjske nogometaše in pričakujemo, da bodo na naslednjih tekmah igrali še enako samozavestno. V središču pozornosti je bil na nedeljskem srečanju ob Jezeru vse boljši Rudarjev igralec Karič, ki je dokazal, da ve, kako je treba udariti žogo po prekršku. Dosegel je kar tri zadetke, enega z enajstmetrovke, za preostala dva pa bi brez pretiravanja lahko zapisali, da sta bila »evrogola«. Zato ni čudno (zasluženo), da po njegovih strelih kakšnih 300 gledalcev ni šte-dilo z dlanmi. Mladi Karič je v nedeljo gotovo naredil izpit iz prostih strelov. Dvakrat sta bila ob njem uspešna še Omerovič in Goršek. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali v Celju. Zadnjih nekaj srečanj je pokazalo, da jim tamkajšnji Publikum »leži«. Bo tako tudi v 31. kolu? Tudi mladincem pokalni naslov Očitno »ležijo« Velenjčanom tudi mladinci Publikuma. Podobno kot člani pred nekaj tedni so tudi njihovi mladi igralci Trgovina SP0RT AS elekrROrgsko napenjanje lop AR j EV TCNlS, SpUAsh, bAdMINTON prejšnji teden v finalni pokalni tekmi na področju MNZ Celje premagali Publikuma na njihovem igrišču in osvojili pokalni naslov. Velenjčani so v Celju zmagali z 1:0, strelec pa je bil Karič, ki še vedno lahko igra tudi za mladince. mmmmSM SSM ■ Zlahka opravili z Dravo Igralci ŠRK Velenje so v 20. kolu gostili Ptujčane. Na začetku srečanja so jih kar preveč spoštovali, saj je približno 200 gledalcev prvi zadetek videlo šele v 5. minuti. Povedli so gostje, nakar so se Velenjčani otresli »spoštovanja« nasprotnika in hitro prevzeli pobudo. Z odlično in privlačno igro, zlasti v drugem polčasu, so si priigrali visoko in zasluženo zmago. Zadetke za Velenje so dosegli Rozman 6, Plaskan 5, Voglar 3, Šešeko, Čater, Cvetko in Ocvirk po 2 ter Ojsteršek. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri Jadranu. Plavanje Kolajne tudi v šprintih Ob zaključku zimske sezone so v Kopru in Ljubljani organizirali še prvo šprintersko prvenstvo Slovenije. V Kopru so nastopili pionirji, v Ljubljani pa kadeti, mladinci in člani. Velenjski plavalci so osvojili kopico medalj in vrsto drugih odličnih mest. Pionirji (Valcl, Doblšek, Majhen, Petras) so osvojili drugo mesto na 4 x 50 mešano, bronasti medalji sta priplavala Petra Podpečan na 50 prsno (38,93) pri kadetinjah in Sašo Doblešek v isti disciplini pri pionirjih (37,63). Špela Bukovec je bila 4. na 50 hrbtno pri kadetinjah. Se-bastjan Vrabič pa 7. na 50 hrbtno pri članih. V mlajšem letniku je Ajda Valcl osvojila drugi mesti na 50 delfin in hrbtno, tretje na 50 kravi in deseto na 50 prsno, Andraž Valcl pa drugo mesto na 50 kravi, delfin in hrbtno. Rok Tajnikar je bil tretji na 50 prsno, prav tako Jure Stopar na 50 delfin, Jure Majhen in Jure Primožič pa sta bila osma na 50 delfin in prsno. Zimska sezona je bila za velenjski klub izredno uspešna. Plavalci so osvojili številna odlič-ja na prvenstvih Slovenije in uspešno nastopili še na dvajsetih plavalnih prireditvah v Sloveniji, Avstriji in ČSFR. Seveda se zahvaljujejo vsem podjetjem, zavodom in posameznikom, ki so denarno pomagali, da so lahko izvedli zastavljen program. Pod strokovnim vodstvom vaditeljice Judite Urleb in trenerk Vere Pandža, Natalije Szabo in Katje Praznik v klubu sedaj trenira že 80 plavalcev, upajo pa, da bodo s skupnimi močmi uspešni tudi v poletni sezoni. Marko Primožič Kegljanje Kvalifikacije za Ljubljano Kegaljači Šoštanja po zmagi v medobčinski ligi niso počivali, temveč so se vneto pripravljali na kvalifikacijski turnir za napredovanje v višjo ligo. Turnir bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila, v Ljubljani. Z reorganizacijo tekmovalnega sistema so se jim namreč znova porušili načrti glede napredovanja in kot že pred E A trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki d.d. Velenje OBJAVLJA prosto delovno mesto PRODAJALKA ZA PRODAJO POMOŽNIH ZDRAVILNIH SREDSTEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev — določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednješolsko izobrazbo farmacevtske smeri (V. st. — farmacevtski tehnik) — najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 dni. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ERA d.d., Kadrovska služba, Prešernova 10, Velenje. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Če ste slabe volje ali žalostni, vabimo vas v gostilno »Obirc« tu vam bo ob dobri domači hrani notranje sonce pregnalo oblake in povrnila se vam bo vedrina, mi pa vam bomo ponudili: Srnin golaž s prilogo Reberno krono z zelenjavno prilogo Pečen zajčji hrbet s smetano Goveje prašnike ocvrte ali po tržaško Možgane z jajčko ali ocvrte Pečeno telečje srce Pleskavico polnjeno s sirom Plošča »Obirc« za 2 osebi Postrvi po tržaško Lignji na žaru Razni zrezki, po želji Za sladokusce pa nudimo: Sladke sirove štruklje Razne palačinke Sadna kupa Sadni žele s smetano Prisrčno vabljeni! Potrudili se bomo za vas! letih jih spet čakajo kvalifikacije. Napredovanje bo tokrat težje, saj bo nastopilo kar pet ekip, poznajo pa le ekipo Metlike. Ob njej bodo nastopile še Lokomotiva iz Maribora, Elektro iz Dravograda Bratstvo iz Hrastnika in seveda Šoštanj, naprej pa se bosta uvrstili najboljši dve. Vodja ekipe Franc Tamše pravi, da bodo na pot odšli vsi igralci, ki vestno in pridno vadijo. Prepričan je tudi, da lahko z organizirano in dobro igro presenetijo nasprotnike in se iz Ljubljane vrnejo z dobrimi vestmi. L. Fidej w Športno plezanje Po zimskem pripravljalnem obdobju se bo Matej Mejovšek z reprezentanco Slovenije udeležil prve letošnje tekme za svetovni pokal v Zurichu. Na reprezentančnih pripravah v Ljubljani in testiranju na inštitutu za vrhunski šport je Mejovšek dokazal viden napredek glede na minulo sezo- ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. 4. do 19. 4. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 14.4. AMP ŠOŠTANJ 150 mikro-g/m' 15. 4. AMP ŠOŠTANJ 180 mikro-g/m' 19.4. AMP VELIKI VRH 120 mikro-g/m' SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije SO; — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SO; — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 13. 4. do 19. 4. 1992 200 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE ■i 13. 4. m 14. 4. CH 16. 4. ■i 16. 4. mi 17.4. en 18. 4. ■■ 19. 4. atvo okolja MAKS. POLURNE KONCENTR. od 13. 4. do 19. 4. 1992 1000 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE g.g. m 13.4. m 14,4. O 16. 4. H 18. 4. na iz. 4. O 18.4. M 19. 4. 24-urni maraton »Stari« proti mladim Prva zmaga Velenjčank V tekmah za uvrstitev od 1. do 4. mesta so Velenjčanke prvič zmagale. Sredi minulega tedna so v Rdeči dvorani gostile ekipo Kranja in zmagale z 21:18. Gostiteljice so dobro igrale približno do sredine drugega polčasa (ob odmoru je bil izid 12:6), ko "so povedle s 15:7. Po tem visokem vodstvu so si privoščile la-godnejšo igro in na koncu so zmagale »samo« s tremi zadetki razlike. Zanimivo je, da so se med strelke vpisale le tri igralke — Goličeva (II), Odrova (7) in Faletova (3). (vos) Člani Športnega društva »VRBOVEC« iz Nazarij se že pripravljajo na maraton v malem nogometu. Letos bo to že štirinajsti tradicionalni. Pričetek maratona bo 30. aprila ob 19. uri na igrišču športnega društva »Vrbovec« iz Nazarij. Maratona se bosta udeležili dve ekipi: »starih« in »mladih«. Tekmovali boste celih 24 ur. V vsaki ekipi tekmuje 24 tekmovalcev, ki se menjajo vsako uro. Za zanimivost naj povemo, da se do sedaj »stari« niso pustili ugnati »mladim«. Tekmo bo sodilo šest državnih sodnikov profesionalcev. Organizator ŠD »VRBOVEC« je za tekmovalce dobro poskrbelo. Poleg nastanitve v gasilskem domu Nazarje, bodo igralcem nudili tudi hrano in vse ostalo, kar sodi zraven. Letos bo prvič, da bo organizator sam iz lastnih sredstev financiral prireditev. Seveda ob pomoči Športne zveze občine Mozirje. Pred pričetkom maratona bodo program popestrile domače plesalke plesne skupine BLACK LADIES. Prireditev bo ob vsakem vremenu. M. Mija Pečnik Namizni tenis D. Vodušek državni prvak V Novem Mestu je bilo prejšnji teden finalno tekmovanje šolskih športnih društev v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 80 igralk in igralcev iz vse Slovenije. Nastopili so tudi Tadej in Damijan Vodušek ter Uroš Slatinšek (Gustava Šiliha) ter Karmen Steblovnik in Jure Slatinšek (Veljka Vlahoviča). Največji uspeh je dosegel Damijan Vodušek, ki je brez izgubljenega seta zmagal med učenci do 4. razreda, v isti kategoriji je bila pri deklicah Karmen Steblovnik druga. uspeh pa je s 3. mestom med starejšimi dopolnil Jure Slatinšek. Vsi so seveda tudi člani kluba ERA Tempo. S. Gruber no, kar je razlog v sistematičnem delu skozi vso pripravljalno obdobje. Treniral je predvsem v Ljubljani ter v slovenskem Primorju in imel dobre pogoje za trening, le nekoliko so ga ovirale poškodbe. V letošnji tekmovalni sezoni čaka Mejovška kar lepa bera tekem, predvsem tekma v Barceloni, kjer je športno plezanje demonstracijska panoga, v oktobru evropsko prvenstvo, sedem tekem svetovnega pokala in številna druga tekmovanja. Poleg tekmovanj se bo v letošnji sezoni preizkusil v italijanskih Dolomitih, kjer ima za cilj prosto preplezati smer »Riba«, ki velja za eno najtežjih kopnih smeri v Evropi. Smer je dolga 1200 metrov s težavami devete težavnostne stopnje in to bi bila ena od prvih prostih ponovitev. Mejovšek je v zadnjih mesecih opravil tudi številne kvalitetne vzpone v smereh »La belle femm«, »Tri-ad«, »Csn«, »Guernica« vse s tažava-mi desete težavnostne stopnje, k temu pa je dodal še trideset smeri devete težavnostne stopnje. Zelo veseli smo lahko, da ob Mateju v Šaleški dolini nastaja nov rod plezalcev, ki že nizajo zmage na tekmah za slovenski pokal. TADEJ G. Košarka Prvenstvo za rekreativce Košarkarski klub Elektra je v zimskem času na OŠ Šalek organiziral občinsko prvenstvo za rekreativce. Nastopilo je 7 ekip, ki so se glede na prejšnjo uvrstitev v soboto borile za naslov prvaka, slabše tri pa za 5. do 7. mesto. Občinski prvak je postala ekipa Bife Kozlevčar, sledijo pa Mesarija Bogner, Sportklub, Kleparstvo Zbi-čajnik. Ravne, Fiskulturniki in Bistro Lukman. Najboljši strelec je bil Andrej Mlinšek (Bife Kozlevčar) s 109 koši. V tekmi za 3. mesto je Sportklub premagal Kleparstvo Zbičajnik s 57:29, v boju za prvo mesto pa je bil Bife Kozlevčar boljši od Mesarije Bogner (Nazarje) z 38:31. S. Breznik PETER PEČNIK Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 DIMNIKARSTVO Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vs:ak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Možnost nabave materiala brez prometnega davka! Kardeljev trg I, Velenje, Tel: 851-476 Darilni butik, ugodna cena bi-žuterije ... KUPON - 30% popust ob nakupu igrač ČELADE, 6.o.o. ŠTRBENK0VA 1, VELENJE lil m vam nudi * • # največjo izbiro motorističnih čelad VEPLAS gorskih koles opreme za surfanje NOU\N • • • dodatno motoristično in kolesarsko opremo servisiranje čelad * • • ugodne cene, obročno odplačevanje Informacije: VEPLAS, Štrbenkova 1, VELENJE tel.: 063/ 856-713 delovni čas: od 8. do 16. ure OVEN od 21. marca do 21. aprila Zaposleni boste, kot že dolgo ne. Vendar bo ta zaposlitev od vas terjala veliko denarja, tako da boste veliko časa prebili na kreditnih oddelkih in drugih prostorih, kjer bi lako začasno dobili kakšen kupček tolarčkov. Začuda pa boste dosti bolj mirni, kot nekaj preteklih tednov. Po dolgem času vam bo celo fizično delo močno odgovarjalo — še več, sprostili se boste le ob njem. Doma si močno želijo več vaše pozornosti, partner tudi nežnosti. BIK od 21. aprila do 20. maja Po dokaj veselem koncu tedna bo spet vse po starem. Le nekaj se bo premaknilo v vas. Deževje bo ponehalo, cvetenje rož in drevja pa boste prvič opazili že jutri, ko boste v nekem lokalu zagledali neznan, zelo prijeten obraz. Največ težav vam bo naredil proces spoznavanja, saj ste že rahlo iz forme. Zato bo še nekaj časa ostalo pri tavanju po mestu in iskanju tega obraza. Prvi korak boste vsekakor morali narediti sami, pa ne odlašajte preveč. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Izkazalo se bo, da ste bili v preteklih tednih kar nekajkrat močno površni. Napake se bodo vlekle za vami in vam kvarile sicer dokaj dobro razpoloženje. V veseli družbi boste pozabili na vse probleme tega sveta in se prepustili toku, ki vas bo iz dneva v dan puščal nesigurnega. Da se tako življenje ne obnese najbolje sicer veste, nimate pa ne energije, ne želje, da bi kar koli spreminjali. Prijatelje imate pa bolj »sezonske«, kar je včasih dobro! RAK od 22. junija do 22. julija Kadar želite ubežati pred realnostjo, postanete neverjetno zgovorni in celo malce raztreseni. To se vam bo dogajalo ves ta teden. Preutrujeni ste, potrebni krepkih počitnic, vendar vam okolica tega ne dopušča. Malo pa se tudi bojite, da bi v vaši odsotnosti vaše dosedanje delo kdo popolnoma zrna-ličii. Tudi vi niste nepogrešljivi, zato stvar le krepko premislite. Nežnosti bo dovolj, včasih že skoraj preveč! LEV od 23. julija do 23. avgusta Posel vam bo cvetel, kot že dolgo ne, vi pa še vedno ne boste zadovoljni. V vaši okolici bo en sam prepir, ki ga ne boste razumeli, vmešavati pa se tudi ne boste hoteli. Bo pa to močno kazilo vzdušje na delovnem mestu. Zato boste sprostitev iskali v konjičkih, ki ste jih preko zime kar precej zanemarjali. Družba bo prijetna, spoznali pa boste tudi, da vam delo vzame vse preveč časa in energije. Partner bo neverjetno razumevajoč DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Oprijeli se boste nekaterih starih razvad, ki vam sicer ne bodo v ponos, bodo pa močno sproščujoče. To pa sedaj najbolj potrebujete, sicer boste morali na obisk k strokovnjaku. Ugotovili boste, da ste se zadnjih nekaj mesecev vse preveč ozirali na to, kaj si ljudje mislijo o vas, pa ste bili nesrečni. Vragec v vas se je sedaj prebudil in kaj lahko se zgodi, da vam bo v naslednjih dneh malce preveč vseeno! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Kljub napornemu ritmu življenja boste v naslednjih dneh dobre volje. Veliko se boste smejali, veliko v družbi vam prijetnih ljudi in vse vam bo šlo, kot namazano. Lotili ste se dokaj tveganega dela, vendar vam bo v celoti uspelo. Izpeljali ga boste celo tako dobro, da boste presenetili tudi tiste, ki v vaše sposobnosti ne dvomijo. Čisto vse ne bo tako rožnato — postali boste namreč ljubosumni in črv, ki bo vrtal v vas, vas bo moril! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra V dokazovanju navzven boste sicer uspešni, še vedno pa precej osamljeni. Tako se boste počutili tudi, ko boste v družbi, saj ta skoraj nikoli ne bo po vašem okusu. Morda bi veljalo razmisliti o zamenjavi službe, če ne kar kraja bivanja. Tudi sami že nekaj časa ugotavljate, da vas vleče med nove ljudi. Izzivov iz okolja je vedno manj, kar močno občutite, odkar so se oglasili ptički. Želeli si boste nekoga obdariti, pa še koleba-te. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Kar nekaj stvari pogrešate zadnje čase: denar, več prostega časa in več razburljivih dogodkov. Znani ste po tem, da od življenja včasih pričakujete preveč, to pa zadnje čase občuti tudi vaš partner. Kar malce krivično se obnašate. Skrivnost bo zaenkrat to še ostala, vendar sumi že obstajajo. Vaš flirt lahko povzroči močan zasuk dogodkov, poruši vam lahko celo vse, kar ste do sedaj zgradili. Preveč ste zaverovani vase! KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Opazovati boste pričeli ljudi okoli sebe, na koncu pa se ne boste mogli odločiti, kaj vas pri njih moti. Iščite vzroke raje v svojem življenju, saj še vedno ne znate živeti mirno in brez stresov. Če si boste vse stvari tako močno vzeli k srcu, vam bo to ali počilo, ali pa se razširilo. Da denar in posel nista vse, kar potrebujete, vam že nekaj časa dopovedujejo vaši domači, pa ne znate iz svoje kože. Modra kuverta v petek bo to spremenila! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Ko boste popolnoma razčistili s preteklostjo, se bo ta zvalila od vas v obliki velikega kamna. Začeli se bodo lepi in srečni dnevi, opazili boste celo svojo pojavo in ne le senco. Odločili pa se boste tudi za nekaj popravkov na njej, česar ste bili že krepko potrebni. Obisk frizerja bo le začetek, potem pa boste poskrbeli še za nekaj presenečenj, če ne celo šokov. Ne bojte se, tam, kjer želite, boste opaženi! RIBI od 19. februarja do 20. marca Nikoli se niste držali napisanih pravil »poštenega« življenja in se jih tudi sedaj ne. Ljudje so pri vas sicer že navajeni raznih presenetljivih akcij, ta bo pa le prehuda. Vam se bo uresničila že nekaj mesecev trajajoča želja, posledice ste pretehtali že prej in boste na burne reakcije zato pripravljeni. Vendar ne popolnoma, saj ste spet vse vzeli prelahko. Ali ste storili prav ali ne, pa boste vedeli šele čez nekaj dolgih mesecev. t t B % * -i ' « * *, . * g- 1 KOZMETIČNI NASVETI Sijoče ustnice dipl. kozm. Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837 Lepa, sijoča in predvsem smehljajoča se usta, ter govoreče oči so luč našega obraza. Z njimi ne moremo prikriti naše slabe volje ali trenutnega razpoloženja. Priznati si moramo, da smo videti lepši in privlačnejši, če imamo negovane ustnice, v kotičkih pa se nam zrcali smehljaj. Ni dovolj, da si ustnice lepo našminkamo, saj suhim in razpokanim ustni- cam tudi najnovejše rdeči-lo ne pomaga. Priporočam vam, da si ustnice vsaj enkrat na teden zma-sirate z zobno ščetko. To počne tudi znana igralka Kelly le Brock, ki je igrala v filmu »ženska v rdečem«. Poleg tega si ustnice vsak večer namaže s kremo za okoli oči ali s kakšno drugo vlažno kremo. Če želite imeti odporne ustnice, vam priporočam uporabo maske za ustnice, ki jo pripravite takole: 1 žličko medu in I žličko skute zmešajte, s to pomado si namažite ustnice in pustite delovati 15 —20 minut. Nato sperite z mlačno vodo. Od časa do časa se ustnicam prileze masaža, ki jo izvajajte s krožnimi gibi v eno in drugo smer. Kot pripomoček pa lahko uporabite nekaj kapljic olja. Ta masaža je še posebej priporočljiva za starejše osebe, saj se z leti začno pojavljati okrog ustnic gubice in trda koža. Ko se ustnice starajo, postanejo tanjše. Pomembno je, da jih zavarujemo tudi pred sončnimi žarki in sicer čez celo leto. V primeru, da imate razpokane ustnice, jih ne barvajte, dokler se ne opomorejo. Tudi pri umivanju zob pazite, da na razpokane ustnice ne pride zobna krema, ki bi še bolj razdražila prizadeto kožo. Rdečilo za ustnice ne sme biti nikoli suho, vedno si izberite mastnega. Ta ustnice lepo obarva, poleg tega pa jih naredi gladke, prožne in mehke. Pri ličenju na ustnice nanesite najprej plast tekočega pudra, nato enakomerno porazdelite rdečilo. Odvečno rdečilo po-pivnajte s papirnatim robčkom in potem ustnice osvetlite s sijajem. Ustnice lahko optično zmanjšamo, če jih občrtamo s svetlečim svinčnikom, ustnice pa so videti večje, če jih obrabimo s temnejšim svinčnikom. Vsekakor mora biti konturni svinčnik usklajen z barvo rde-čila. Kot vsak del našega telesa, tudi ustnice potrebujejo malo telovadbe. Od časa do časa si malo zažvižgajte, kajti to je priporočljivo tako za ustnice, kot za naše dobro razpoloženje. modnih revijah, ki jih je na našem tržišču spet vedno več. Če krojite sami, nikar ne oklevajte. Več fantazije kot boste uporabili pri oblikovanju vseh prej naštetih modelov, bolj boste opaženi in unikatni. Morda bi opozorila le še na letos zelo moden kroj obleke v obliki zvončka. Obleka je pod prsmi rezana in nabrana, pogosto pa se jazpira kot zvonček, s tem, da je pod razporkom še ena plast blaga, ki ni nujno iste barve, kot vse ostalo ... da je nekoliko lažje že afirmiranim modnim kreatorjem, tisti, ki šele prihajajo, pa morajo za plovbo »na površje« uporabiti neverjetno veliko fantazije in domišljije. Sezone se hitro menjujejo, idej mora biti vedno na pretek. To pravzaprav »velike« tudi dela velike. Modeli, o katerih pišem danes so pravzaprav namenjeni malce ekstrava-gantnim tipom žensk. V letošnji sezoni pomlad-poletje je namreč kar nekaj kreatorjev izziv iskalo v asimetrično krojenih oblačilih. In to prav na vseh mogočih mestih. Ovratniki, ki so izpeljani le po eni polovici bluze ali obleke, ovalne oblike sprednjih preklopov suknjičev, različne dolžine sprednjih in zadnjih delov oblek in suknjičev — to vse boste našli tudi v Tako, kot v vsaki industriji, v kateri se obračajo velike količine denarja, je tudi v modni konkurenca huda in neizprosna. Mor- prometni kotiček MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom". Hvalal Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! Kolesa Tudi kolo je prometno sredstvo, oziroma vozilo. Kot za vsa druga vozila, veljajo tudi za kolesa predpisi o opremi. Preden se ob prvem lepem vremenu odpravimo na pdt s kolesom, ni dovolj če potipamo, koliko zraka je še v zračnicah. Še marsikaj je treba postoriti. Prvi opravek bo gotovo čiščenje, ki mu sledi temeljit pregled kolesa. Ravno tako, kot pri avtomobilu, moramo pregledati zavore, svetlobna telesa, odsevni-ke, gume itd. Rezervni deli za kolesa niso tako strašno dragi, da bi morali pri tem varčevati. Skoraj gotovo bo potrebno kupiti nove gumice zavor in kakšno žarnico. Če boste kasneje ugotovili, da luč ni gorela zato, ker je bila nekje pretrgana žica, boste pač imeli rezervno žarnico, kar sploh ni slabo. Poseben problem so zvonci. Skoraj na vsakem kolesu je montiran, deluje pa malo-kateri. Kupite novega! Izkušnje govorijo, da se popravilo ne obnese in si bomo z nekaj tolarji kupili tudi precej živcev, ki bi jih sicer izgubili ob popravljanju. Tudi gume so zelo važne. Tu nas sicer ni tako strah zanašanja na ovinkih, če je guma obrabljena. Veliko hujše posledice so takrat, ko »plešasta« guma poči. Navadno se to zgodi takrat, ko je to najbolj neprijetno, pa še tarča posmeha smo, ko moramo tiščati kolo s prazno gumo domov. Veliko dela si bomo prihranili tudi z dobrimi ventili. Gumijasta cevka za ventil je tako poceni, da se ne izplača razmišljati, če je ventil-ček še v redu. Zamenjajmo cevko in zjutraj bomo sedli na kolo in se peljali, sosed bo moral pa kolo najprej »napumpati«. Če kupujete nove plašče, se zaradi la- stne varnosti odločite za takšne, ki imajo na bokih material, ki odseva svetlobo. Neverjetno, kako se to ponoči vidi! Ko smo še dobro naoljili verigo, smo skoraj gotovi. Ležajev se bodo lotili bolj izkušeni kolesarji, sicer pa je bolje to delo prepustiti strokovnjaku, ki bo nekatere ležaje le namazal in primerno stisnil, poškodovane pa zamenjal. In še nekaj je prav, da vemo o kolesih. Avtomobili formule I so zadnji dosežek avtomobilske tehnike, pa vendarle ne smejo voziti v javnem prometu. Tudi pri kolesih je tako. BMX in gorska kolesa so namenjena tekmovanjem in vožnji izven cest, v normalni promet pa ne smejo, ker jim manjka obvezna oprema. JS in BM Srečno vožnjo! bo dovolj volje in denarja? - V Vinski Gori, skorajda že na meji z velenjsko občino, je še vedno tale tabla, ki voznike opozarja kod se je nekoč prišlo v Titovo Velenje. Bo vendarle toliko dobre volje (in denarja), da bodo namestili tablo s pravim imenom? (foto: LO) Le brezhibno kolo je varno Bodoča občina Rečica ob Savinji — občina bo! V daljših ali krajših časovnih presledkih se v vašem časopisu pojavljajo krajši prispevki, ki nas opominjajo, da so se krajani Pri-hove že pred časom odločili, da njihov kraj pripada krajevni skupnosti Nazarje in ne krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Ob tem je čutiti večje ali manjše negodovanje pisca člankov, da se omenjena odločitev še ni realizirala. Toliko nam vsem v opozorilo in da ne bi le tega slučajno pozabili! (to je najbrž osnovna misel in hotenje pisca člankov) Vsi skupaj vemo, da v tem času potekajo predvsem strokovne priprave o drugačni podobi in vsebini občin v državi Sloveniji. Zaenkrat še ni nič odločenega, pa saj ne more biti, kajti ustrezna zakonodaja iz tega področja še ni niti v osnutku, kolikor vemo pa naj bi tudi obstoječi državni aparat, ki se bo tudi vzporedno preoblikoval, zamujal s pripravami strokovnih predlogov. No, ravno v tem času, najbrž ne slučajno, se je zopet pojavil članek v rubriki OPTO-METER za naslovom »Iz Prihove ne bodo dobili«. V zvezi s tem bi rad kot krajan KS Rečica ob Savinji in član sveta KS povedal nekaj mojih osebnih pogledov na to pisanje. 1. Tudi če je prej navedeno pisanje objavljeno v rubriki OPTO-METER, bi se spodobilo, da vemo, kdo je avtor tega članka, torej naj bi se podpisal s polnim imenom in priimkom (predvidevam, da je avto v zvezi s pisanji na relaciji Rečica ob Savinji — Prihova vedno isti). Morda se bo kdo vprašal, zakaj je to pomembno. Razlog je jasen. Avtor člankov vedno nastopa v imenu vseh krajanov Prihove in hoče zastopati in izpovedovati njihova stališča. Sprašujem se, ali so mu res vsi krajani, ali vsaj večina dali za to ustrezno legitimacijo. Bojim se, da si je to pravico vzel kar sam. Ali je mogoče res, da tako kot on mislijo tudi družine oz. domačije na Prihovi, kot so Gna-derji, Grahoti, Boršnaki, Vajdi, Šmiti, Matevži? Če bi vedel, kdo je avtor člankov, bi lahko to z njim prediskutirali. Ker menim, da je verjetni avtor člankov novinar, bi lahko od njega zahtevali tudi, da se skladno s profesionalnim odnosom do dela tudi potrudi, da kljub temu, da mu KS Rečica ob Savinji ni najbolj pri srcu, da piše polno ime KS. Torej ne KS REČICA, ampak KS REČICA OB SAVINJI. Pa brez zamere. 2. KS Rečica ob Savinji je pobudo krajanov Prihove vedno smatrala za legitimno in ji tudi ni nasprotovala. O vprašanju, koliko krajanov se s to pobudo zares strinja, ali pa je to resnična želja nekaterih družiji v spodnjem delu kraja in muha nekaterih priseljencev (se oproščam na izrazu, ne vem boljšega) in o moralnih plateh te pobude in postopka, na tem mestu ne bi razpravljal. Sem pa na razpolago, vendar z jasno in argumentirano razpravo, brez »lupanja«. Verjetno pa se bomo vsi skupaj strinjali, da naša KS pač ni odgovorna za to, da bi začeti postopek s strani dela krajanov Prihove tudi formalno izpeljal. Posebej me moti navedba pisca, da naj bi »Rečičani« posameznim Prihovcem »grozili« z javnim tožilcem. Mislim, da je to čista izmišljotina in neresnica. Predstavniki KS, ki jih zastopa svet KS, tega niso izjavili, saj tudi ni razloga za to. Če pa naj bi to bilo res, zahtevam, da operiramo s konkretnimi imeni in priimki. 3. Res je, da smo se s krajani Rečice ob Savinji odločili, da bomo storili vse, da bo v okviru nove komunalne ureditve Rečica ob Savinji samostojna občina. Da to ni želja oz. zahteva posameznikov, bomo podkrepili z nespornimi vsebinskimi argumenti in osebnim izjavljanjem krajanov s podpisi, če bo potrebno pa tudi z referendumom. Mislimo, da je napočil čas, ko morajo naši argumenti prevladati in, da je konec odločanja drugih o nas. Za to kar bomo zahtevali, bomo prevzeli tudi odgovornost v najširšem pomenu besede. Vse preveč nas skelijo rane iz preteklosti, ko je kraju s tako bogato zgodovinsko preteklostjo bilo odvzeto oz. omejevano prav vse, kar bi lahko pomenilo njegov nadaljnji razvoj. Tu mislim predvsem na načrtno preprečevano urbani- zacijo kraje, speljava glavne ceste daleč od središča kraja (kar je danes velika prednost, veselje nam in na žalost drugih), odvzem popolne osnovne šole in 20-letno načrtno zaviranje želja krajanov po novi popolni osemletki itd. Krajani Rečice ob Savinji hočemo trend stagnacije kraja zaustaviti, krajevni skupnosti želimo zagotoviti boljšo perspektivo in razvoj. Prepričani smo, da takšne želje lahko ustvarimo samo tako, da KS postane samostojna občina. Zatorej sporočilo vsem: Rečica ob Savinji bo občina! Lep pozdrav! Stanislav Rozenstein ml. Rečica ob Savinji 128 P. S. Upam in hvaležem vam bom za to, da bo zgoraj napisani članek zagledal luč sveta v vašem časopisu (vsi ne bodo za to, vsaj eden ne). Pridržujem si pravico, da se članek ne spreminja. V kolikor bo mnenje vašega uredništva drugačno, bom za objavo poskrbel pač v drugem fcasopisu. Kristjani in politika Zakaj ves ta cirkus, za vsako ceno priti do novega mandatarja slovenske vlade? Ali ni dovolj očitno, da so v bistvu vsi scenariji vsa podtikanja in poskusi opozicije, da bi odstranili predsednika vlade gospoda Peterleta, posredno uperjeni proti verujočim članom Cerkve? Verjetno jih moti in vznemirja tudi njegov izredno umirjen značaj, njegova zvestoba, vestnost, delavnost, doslednost in odločnost; kaže na to, da jih grize zavist, ker je naš narod s svojimi sodelavci — kljub nasprotovanju nekaterih, češ, da bomo travo jedli, srečno pripeljal do slovensko-državne samostojnosti in mednarodnega priznanja. Eden od glavnih vzrokov, da hoče opozicija, ki ni naklonjena ne Cerkvi in ne krščanstvu, človeka z odlikami in lastnostmi kakršne ima gospod Peterle odstraniti, je dejstvo, da če so na visokih položajih ter na vodilnih mesti in v državni upravi tudi verujoči čjani Cerkve, bo pač Cerkev imela bolj proste roke in tudi večji uspeh pri evange-lizaciji, ki ni nič drugega, kot vzgoja za poštenost, resnico, odgovornost, delavnost in kar je še kreposti, kar vse z eno besedo imenujemo značaj. Ne glede na vse dobre učinke in rezultate, ki jih evangelizacija in krščanska vzgoja prinašata, pa nasprotnikom krščanstva to ne gre v račun. Zato in najbrž predvsem zato ne želijo dopustiti, da bi na visokem vodilnem mestu v državni službi deloval verujoči član Cerkve. Če pa je, ga je potrebno odstraniti. Prav tako je nesporno dejstvo, da če so v državni hierarhiji večinoma ljudje, ki imajo do kristjanov. Cerkve in verujočih odklonilno stališče in ker imajo vse vzvode in kompetence bodo storili vse, da bi čim bolj otežili in onemogočili delovanje Cerkve in evangelizacijo, da bi pač bilo vernikov čim manj. Tu je pravi vzrok gonje proti Peter-letu, ki ni gonja samo-proti njemu, ampak tudi proti ostalim vernim politikom, kakor proti nam vsem, ki nam je vera LUČ. To potrjuje petinštiridesetlet-na polpretekla zgodovina, kakor tudi sovražno delovanje nasprotnikov Cerkve in krščanstva. Ivan Glušič Pisanje je ustvarjalno Ni še dolgo, ko smo se pogovarjali. Mlada mati mi podari vprašanje: »Kaj naj napravim z dekletom, ki tako čudno piše?« »Kako čudno?« »Napisala je dve sintagmi, za kateri ne vem, kam bi jih dala! Modri oblaki in vlaki želja ...« Zaradi njih so se razpredale misli. Vlaki želja! Kaj vse se skriva v tihih namišljenih potovanjih mladostnika. Misli je izluščila mlada mati iz spisa svojega otroka. Učiteljica je poskušala razumeti otrokovo ustvarjalno misel. Pa vendar: »Zakaj pišeš tako? Ali si že videla kdaj modre oblake?« Otrok je zmeden, ne ugovarja, umakne se vase . . . Od tod dalje se začenja novi svet izražanja, novi, ustvarjalni svet, ki ga nikoli ne zatirajmo! Toliko verbalnih, še več, preveč formalističnih spisov, so napisali tisoči otrok v osnovnih in srednjih šolah. Mnogi so jih čuti li kot breme, ker se v njih niso upali ali niso znali izpovedati. Celotno spisje z že takimi naslovi, ki omogočajo širšo in svobodnejšo pogojenost izpovedovanja, so prvo načelo boljšega pisanja. Rekli bi, da je ustvarjalni moment, tega hočemo od naših otrok, pomladanski veter, ki dahne v trpko in osušeno zemljo novo življenje. Ni nujno, da čakamo na ustvarjalne šole, ki so pritekle iz Amerike k nam, in so jim na široko odprli vrata Branko Gradišnik in drugi. Tudi te ideje novega že dolgo živijo v naši stereotipni in avtomatizirani zavesti. Nismo pomislili, da z ustvarjalnim pisanjem, ki ga prilagodi otrok svoji duši, globini svoje duše, odkrivamo celotno notranjost podobe v mladem človeku. Pa ne samo to! Ali pomislimo, koliko smo dosegli, če se je otrok v uri šolskega spisja popolnoma osvobodil vseh zunanjih spon, zavor, in zastavil pero tako, kot čuti. Kakšna prelestna ura sprostitve je bila ta zanj, še posebno, če smo v njegovem besedilu pohvalili izjemo: tisto o modrih oblakih in vlakih želja. Spis otroka nikoli ne sme biti diktat učitelja! V srednji, in tudi že v osnovni šoli, mora ob ocenjevanju sporočila biti veliko več vredna vsebina, tisti njen izjemni del, ki je čopič za lepo linijo na papirju. V sporočilih mladih in starih nas vendarle zanima tudi duša. Notranji ego človeka je razklan med zlobo in dobroto, toda teži 'k dobremu, in dobro je vedno tudi lepo. Ustvarjalne kreativne šole, te naj se s svojimi nasveti in načini iskanja lepega v človeku, čimprej in čimbolj razširijo vsepovsod. Mi ne smemo čakati! Ne moremo se čez noč preleviti. Vendar pa poskušamo neprisiljeno, prijateljsko, lomiti generacijske in druge blokade med starimi in mladimi. Sproščajmo jih v pisanju! Sproščenost vodi tudi v odkritost, poštenost. Ustvarjalnost v besedi je topla sredica kruha. Vsi smo ustvarjalni, in tudi šola bo za nas bolj druga mati, če se ji bodo otroci lažje odprli, zasanjali, zaželeli, in zato izpovedali. Vsaka izpoved je po svoje pretresljiva, a lepa in odkrita. Ne čakajmo, vlak želja ni več mehanizem, je stvarnost, ki je tudi ključ za razumevanje otrokove psihe. -Viš Ko je ugasnil olimpijski ogenj mladih V soboto, 2. aprila, popoldne, je ugasnil olimpijski ogenj na odru velenjskega doma kulture. Oba dneva, petek in sobota, sta v vseh prostorih velenjskih svetišč ponujala mladim in Ve-lenjčanom žlahtno besedo in pesem. ŠtitiindVajset gimnazij iz vse Slovenije je oblikovalo kulturno gimnazijo, ki si zasluži samo pohvalo. Ne bomo naštevali vseh prireditev — med žlahtnejše sodi gotovo ona iz Murske Sobote. Recital Eros Thanathos, ki ga bomo dolgo pomnili! Velenjčani so za konec pripravili z ugledališčeno besedo slovo, ki je notranje pretreslo vsakogar v nabito polni dvorani. Zahvalili so se vsem za sodelovanje, podarili vsem spominska darila, ki so jih izdelali, strojniki velenjske tehniške šole, in podarili vsem sodelujočim diplome. Iz teh je bilo mogoče razbrati samo eno, prijateljsko in plemenito misel: »Vsi najboljši!« Zahvalili so s domačim, ki so ponudili prostore za prireditve, zahvalili so se sponzorjem, ki so omogočili gimnazijado. Novinarska delavnica je prav do slovesa natiskala bilten Špric. Ravnatelja Centra in Gimnazije so ob zaključku povabili na oder. Slednji je med ploskanjem in ovacijami dodal misel: »Imeli smo ful, kul, vreden žur!« Pesem v angleščini We are the Champions je zapela vsa dvorana, kar bi pomenilo: Mi smo najboljši! Priznati moramo: že dolgo ni Velenje bilo deležno toliko mla- dega ognja, toliko lepih besed, toliko gledaliških predstav. Trije predstavniki Velenjčanov v kostumih so zaveslaii z rdečimi palicami na oder. Trije Velenjčani so poglobili vsebino vseh dogajanj in trije Velenjčani so z besedami in kretnjami pričarali na oder in med mlade vse Slovenije toliko topline in prijateljstva, da se je utrnila prenekatera solza. Gotovo pa je, da prva kulturna olimpijada ne bo samica! Obljubili so si, da se srečajo že naslednje leto! Prav gotovo! In kaj naj še bolj združuje mlade v njihovih hotenjih in njihovem boju za doseganje ciljev kot ravno kultura?!! Veseli so lahko domači kudov-ci, ker so bile vse njihove priprave in njihova celotna izvedba olimpijade tako brezhibne. Veljajo jim samo čestitke! -Viš O pomenu in delu DPM Čeprav Društva prijateljev mladine obstojajo v naši občini že 39 let, iz lastnih izkušenj trdim, da mnoge mlajše družine, izvzete niso niti starejše, še vedno ne dojemajo pravega smisla in dela društva za njih in njihove otroke. Ko se med srečanjem s krajani pogovarjam, oz. jih povabim k delu v društvu mi mnogi rečejo »mi smo pa že prestari za mladino!«, kar jasno pove, da ne vedo kaj je delo DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE (v nadaljevanju DPM). Prav zato smatram, da je treba o DPM več povedati javnosti. DPM povezuje vse družine v Krajevni skupnosti, ne oziraje se na veroizpoved, politično pripadnost ali narodnost. Torej deluje nadstrankarsko. Cilj dela DPM je vplivati kot subjekt so-vzgoje z vsemi vzgojnimi činitelji (starši, šola, vrtec) na duševni in telesni razvoj otrok in jih pomagati vzgojiti v pridne, pokončne, zavedne in samostojne državljane, ki se bodo znali vključiti v svoj življenjski milje. V današnjem političnem življenju so v vsakodnevnem govoru na tapeti stranke in naš večstrankarski sistem. V vsej tej politični situaciji ostajajo nadstrankarske organizacije in društva popolnoma na stranskem tiru in njihovo delo že skorajda anonimno. Pri zmanjšani dotaciji finančnih sredstev od strani SOB, je delo DPM še težje in borba za denarne prispevke neuspešna. Vladajoči činitelji ne upoštevajo dovolj amaterskega dela društev in organizacij, čeprav zgodovina dokazuje, da le te dajejo tudi osnovo za izobraževanje in oblikovanje osebnosti. Delo DPM ni bilo omenjeno niti na Občinski, niti na Republiški konferenci otrok in mladine. Države v svetu polagajo mnogo teženj in skrbi prav vzgoji otrok. UNICEF je mednarodna organizacija, ki obstaja že nad pol stoletja. Že nad 50 držav je podpisnic »Zakona o varstvu in zaščiti otrok«. Predstavniki okrog 70 držav so na konferenci ugotavljali, koliko otrok je danes na svetu popolnoma nezaščitenih in postajajo žrtve celo družinskega nasilja, predvsem pa žrtve politike in gospodarstva v posameznih državah. TV ekrani nam sporočajo grozljive številke o tem. Vendar so vsa prizadevanja posameznih zagovornikov pomoči otrokom v svetu kot kaplja v morje. Zato pa naj bi naša suverena,' svobodna, enakopravna družba več prispevala k delu posameznih društev. Moje pisanje je namenjeno prav vsem strankam in informacijskim medijem, ker le ti imajo največ možnosti vplivati na družbo in vsaj ob zaključku svojih sestankov ali sej propagandno govoriti o 4elu društev KS in občini. DPM povezuje družine z otroki v Krajevni skupnosti s tem da: a) skupno s starši usmerja otroke v zdravo zapolnitev prostega časa z organiziranjem: — družabnih iger v prostorih igralnic, če so, in opremljene, — športnih iger, — izletov in pohodov, vse s ciljem, da si otroci igraje dopolnjujejo znanje iz šole, razvijajo čut za lepoto, prijateljstvo, ljubezen do sočloveka in narave, zdrav tekmovalni duh, medsebojno pomoč, skrb za estetski izgled okolja itd. Iz raznih radijskih ali TV oddaj je prosti čas otrok različno pojmovan. Prav gotovo vanj ne sodi redno obiskovanje Glasbene šole in raznih klubov, kar je za otroke obveznost in starši plačajo. b) Po želji otrok in staršev organizira razne delavnice in to kulturne, športne, tehnične, katere naj vodijo po možnosti strokovnjaki. Le te po finančni sposobnosti DPM-i tudi nagradijo. c) Pridobiva starše za delo z otroki. d) Se povezuje z ustanovami, društvi in organizacijami v okolju kjer deluje. e) Posebno skrb naj posveča otrokom, za katere starši iz določenega vzroka ne morejo dovolj vplivati na zdrav socialno psihični razvoj. f) Je pravna oseba, ima svoj statut, registriran pri SOB in zbira finančna sredstva za svojo dejavnost. DPM naj bi delovalo prav v vsaki Krajevni skupnosti. Kjer pa je glas aktivistov prešibak in . zanimanje okolja za konkretno delo z otroki zanemarljivo, tudi DPM ni. Aktivisti za zagon dela v KS so najpogosteje učitelji in vzgojitelji, kar je za njih vse hvale vredno, vendar je zaželjeno, da v DPM dela čim več drugih poklicev, ker je prav, da se na vzgojo gleda iz večih zornih kotov. Amaterji športniki, kulturniki, planinci itd. bodo s svojimi predlogi in prijemi popestrili delo za otroke. Uspešnost dela se kaže povsod, kjer delajo organizacije in društva z roko v roki s finančno podporo Sveta krajevne skupnosti. To pogojuje tudi čimvečja medsebojna povezanost odborov. V naši občini so to Škale in KS Edvarda Kardelja, na kar so krajani upravičeno lahko ponosni. Nujno moram poudariti, da v DPM delajo člani prostovoljno, brez kakršnega koli plačila. Izkušnje kažejo, da tega marsikdo ne verjame, zato se člani aktivnemu delu v društvu izmikajo, saj jim okolica javno ali podtalno očita zaslužek. In ne samo to, — zastonjkarsko delo postaja v naši družbi celo od strani oblastnih organov in izobražencev ponižu- joče in omalovažujoče. Kljub vsemu pa se »Cankarjevi idealisti« še najdejo in mnoga društva prav pridno delajo. To, kar je zapisala g. Slavica Pečnik v lanski 50. številki Našega časa, je tako kruta resnica, ki jo doživljajo mnogi aktivisti, ki že desetletja delajo prostovoljno in vlagajo v družbo ves svoj prosti čas. G. Pe-čnikovi hvala! Resnica pa je, da aktivisti cenijo svoje delo, ki jim po uspešnih predstavah ali prireditvah v zadovoljstvo udeležencev in obiskovalcev, dajo neko notranje zadovoljstvo in srečo, ki jo občutijo samo tisti, ki del sebe dajejo tudi drugim. Marsikdo bo rekel: Časi so se spremenili! Res je in nujno je, da spremembe prihajajo, vendar v naši družbi mnogo prepočasi z ozirom na hitro doraščajočo mladino. Na boljše politične in gospodarske razmere pač ne kaže čakati s prekrižanimi rokami, delati je treba tudi sedaj. Našo družbo bomo dvignili iz težkega kriznega obdobja le s pridnim in učinkovitim delom tem hitreje, čim več bo pripravljenosti v nas samih. Kje so še leta, ko bo naše gospodarstvo zmožno vse družbeno koristne dejavnosti plačati. Žal, se naša družba — naša mlada država spreminja le v družbo bogatih in družbo revnih. Vseh 15 DPM povezuje OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE, ki ima svoj sedež v Prešernovi I v Velenju, kjer sta zaposleni 2 delavki. Dejavnosti OZPM usmerjajo: Odbor predsednikov DPM v občini. Odbor za prosti čas otrok. Odbor za sodelovanje s starši in družino, Odbor za praznovanje »Veseli december«, Odbor za Kajuhovo bralno značko. Komisija za letovanje in rekreacijo otrok. Na lanski letni konferenci OZPM je bila močno izražena želja o večji popularnosti dela DPM v Krajevnih skupnostih in dela OZPM v okviru občine Velenje. Predlagam uredništvu Naš čas. da uvede v svojem tedniku redni kotiček za objavo dejavnosti Društev prijateljev mladine v Krajevnih skupnostih in o delu Obč. zveze prijateljev mladine v občini Velenje. Vemo. da se marsikdaj odvijajo v določenem okolju zanimive igre ali predstave za katere širša javnost ne ve. DPM namenjajo svoje delo tudi otrokom iz drugih sosednjih KS in se jih naj starši z otroki udeležijo. Tudi tesnejše povezovanje med predsedniki oz. tajniki društev in novinarji NC bi prineslo določen in zaželjen uspeh. Treba se je le dogovoriti. V naši novi državi Sloveniji marsikaj spreminjamo če vedno na boljše, je vprašljivo. V Novi Gorici, v Ljubljani, v Celju, v Kamniku in morda še kje ustanavljajo Zveze družin. Klube staršev, ki delujejo pri Zvezi prijateljev mladine. Ce bodo pri svojem delu uspešnejši, bo pokazal čas. V bistvu pa se programi DPM ne razlikujejo veliko od programov novonasta-lih ZD oz. KS. Morda je razlika v tem, da se nove zveze poglabljajo bol j v družinska vprašanjja članov. DPM-mi pa delajo z vsemi otroki in starši v svojem okolju. Po številu ustanovljenih DPM smo v občini Velenje med uspešnejšimi v naši državi, ne moremo pa se pohvaliti po številu DPM v slovenskih mestih. Mestne krajevne skupnosti Velenja bi morale na tem področju več storiti. Sodelovanje staršev preko DPM-a naj bo most za medsebojno spoznavanje, v prijateljskem srečanju preko svojih otrok, ki se znajo in zmorejo medsebojno zbližati pri igrah na dvorišču ali v šoli. Priporočam staršem, da se kar koraj-žno vključijo v deloi DPM-a, ne bo jim žal, saj iščemo vedno načine dela, ki ne zahtevajo velikih finančnih sredstev. Peš hoja je v korist zdravju. Predsednica odbora predsednikov DPM SOBOTA, 25. aprila od 17. ure do jutra PRVI PRVOMAJSKI PLES v Savinjskem gaju v Mozirju odojek na ražnju prvomajski jelenov golaž Igra ansambel GAJ! Dobimo se v Gaju! t 300^lr^nnnnfwvMVMvyyvtfVLnnnnnn>TT000< hhhu HHWWWWWVVW^^ .................. 9.45 Program za otroke, pon. 9.45 Živ žav. 10.35 Ebu drama za otroke: Tekma s plimo. 11.00 Naša pesem '92. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, amer. risana serija, pon. 12.40 Domači ansambli; Ansambel Nagelj, pon. 14.15 Škrlatna barva, pon. amer. filma. 16.00 R. D. Blackmore: Loma Doone, angl. nadalj. (1/2). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Kavarna Astoria, slovenski film. 18.50 TV mernik. 19.05 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokum. serija (4/6). 22.25 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Ameriški video smešni-ce, 2. epizoda amer. varietejskega programa; Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 3/7. obali Nove Zelandije. 11.00 Evropski studio. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Inšpektor Hooperman, kriminalka. 13.35 Robin in Mariane, amer. pustolovski film, 1976 (Sean Connery, Audrey Hepburn). 15.20 Sonce na mizi: Španska zelenjavna juha. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16 10 Deklica iz mesta, zadnji del. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 S telesom in dušo. serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki z rezultati volitev predsednika republike. 20.00 Šport. 20.15 Moselbruck, serija o vinogradniški družini v desetih delih. 21.05 Ali ljubite klasiko? Luciano Pa-varotti gostuje v dunajski operi. 21.50 ~ i Sp Vizije. 21.55 Španske sanje. 22.40 Car-men, baletni španski film (Antonio Ga des, Laura del Sol). 0.15 Cas v sliki. SATELITSKA TVl Opomba: košarka (revijalna) 16.55-19.25. 15.55 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Videogodba. 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (4/9). 21.20 Dekalog, poljska nanizanka (9/10). 22.10 Športni pregled. 22.40 Heribert Svetel: Višnjani, opera. 23.40 Yutel, eksperimentalni program. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon. 10.00 Nedeljski živec, oddaja za otroke. 11.00 Oddaja resne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.05 Ekumena. 13.30 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz Slika na sliko. 14.30 Poročila. 14.45 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 15.05 Risanka. 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila v angl. jeziku. 17.05 Potopis. 17.35 Iz Zagreba z ljubeznijo. 18.00 Poročila. 18.10 Tuja dokumentarna serija. 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 21.30 Tuja dokumentarna serija. 22.20 Šport. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Zmajski otok ob SAT 1 6.00 Otroški spored: Mali poni. Bat-man, Zorro, Drops. 11.00 Maščevalec, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Zdravje. 13.35 Tenis, prenos iz Monte Carla. 17.15 Normani, zgodovinsko pustolovski, 1962 (Cameron Mitchell, Genevieve Grand). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Katja, nekronana cesarica, zgodovinski, 1959 (Romy Schneider, Curd Juer-gens). 22.00 Pogovor v stolpu (Erich Boehme). 23.20 Poročila. 23.30 Ho-gan, serija. 0.00 Noč tisočerih oči (Nihgt Watch), psihološka kriminalka, 1972 (Elizabeth Taylor, Laurence Har-vey). 1.40 Spiegel TV. 8.40 Program za otroke: M. Loboda: Sivčkovi spomini, predstava LGL. 9.15 Smrkci, risanka. 9.40 Enci benci, plesna oddaja. 9.55 R. Giordano: Bertinijevi, pon. nem. nadalj. (7/10). 10.50 TV mernik, pon. 11.05 Forum, pon. 11.20 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 14.05 Koncert v režiji A. Marthalerja: A. Schoenberg: Ozarjena noč, pon. 3. oddaje. 14.40 Romance: Solze v dežju, angl. film. 16.20 Dobrodošli, pon. 17,00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Ogenj. 17.35 Jelenček, serija HTV (11/13). 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Divji svet živali: Roparji iz stranske, angl. poljudnoznanstvena serija, 2/9. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Politik novega kova, angl. naniz. (4/4). 21.05 Mednarodna obzorja. 21.45 Ivan Mrak: Blagor premagancev, tv drama. 23.05 Dnevnik 3. 23.40 Sova: Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 4/7; Zvezdne steze, 17. epizoda amer. naniz. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna emisija. 18.35 Serijski film. 19.25 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 Operni ciklus. 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila. IsmmmammM 12.00 Razprava. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zakladnica Avstrije. 13 30 Zakladnica Avstrije. 13.30 Tisoč mojstrovin. 13.40 Živalski magazin. 14.10 Hišnica, serija. 15.00 Otroški spored 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am. dam, des: Kdo leta po zraku. 15 55 Nasveti. 16.05 Športna abeceda: Hokej na ledu. 16.30 Ding dong. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 S telesom in dušo, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Fred Zimmermann, Avstrijec v Hollywoodu. 22.30 Julija, amer. film, 1976 (Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Maximilian Schell). 0.20 Čas v sliki. AmurnoA tj SATELITSKA TV 8.45 Program za otroke: Zgodbe iz školjke: Levinja Kali; Daleč od dvorca; Svinjski pastir, gledališki posnetek Andersenovih pravljic, 1/3. 10.00 Šolska TV. 10.00 Boj za obstanek: Ustonoše. 10.25 Angleščina, Follovv me, 48. lekcija. 10.45 Kemija: Ogljik. II.00 Sedma steza, pon. 11.30 Prisluhnimo tišini, pon. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila. 15.10 Ciklus filmov A. Hitchco-cka: Juno in pav, pon. angl. filma. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Alf, 72. epizoda amer. naniz. 17.35 Srečanje z živalmi v naših Alpah. 18.00 Lonček kuhaj. 18.40 Alpe, Donava, Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 Grad na soncu, franc. nadalj. (1/6). 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Življenje po Henryju, angl. naniz. 2/6; Hobotnica III, italijanska nadalj. 5/7; Glasbeni utrinek: Hugo Allren, švedska rapsodija. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Hooperman, kriminalka (pon). 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 TV v šoli: Razmnoževanje celic. 10.15 TV v šoli: Verouk. 10.30 Carmen, španski glasbeni film, 1983. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam, des: Kaj mrgoli? 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Felicita na tihih tačkah, zgodba v 13 delih. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. tržnica. 18.30 S telesom in dušo, serija, 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Igre življenja, 12. zadnji del: Razmnoževanje živali. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Sonce je bilo edina priča, francoski kriminalni film, 1959 (Alain Delon, Marie Laforet). 23.10 Diktatorjeva ušesa, španska (deloma čb filmska komedija, 1987 (Chus Lam-preave, Pepe Soriano). 0.55 Čas v sliki. SATELITSKA TV RTL PLUS 6.00 Peter Pan, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Louis, komedija, 1968 (Louis de Funes). 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 12.35 Major Dad. 13.05 Moj oče zunajzemljan. Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.50 Harry in Henderso-novi. 15.20 Napoleon in Samantha, pustolovski, 1972 (Michael Douglas) 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz: Portugalska. 20.15 Shovvmaster, nova oddaja (Wer-ner Schulze-Erdel). 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night. 23.25 Ljubezenske ure. 23.55 Grad Pompon Rouge. 0.25 Kanal 4 1.20 Upornik, kriminalka, 1980 (S. Stallone). Opomba: Republiška proslava ob 27. aprilu, 19.00 prenos. 15.10 Oči kritike, pon. 16.00 Sova, pon.; Ameriške video uspešnice, 2. epizoda amer. varietejskega programa; Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 3/7. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Regionalni programi. Slovenska kronika. 18.10 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, pon. (3/6) 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Pujsovi dosjeji, angl. naniz. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov. A. Hitchcocka: Juno in pav, angl. film (čb). 22.50 Umetniški eksperimentalni program. 23.25 Yutel. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Razredni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Lutkarska serija za otroke. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (34/56). 12.00 Poročila. 12.05 Serijski film, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali.ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.30 Tuja dokumentarna serija. 17.15 Poročila v angl. jeziku. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Kino. 9.20 Jeklena mreža. 9.50 Zorro. 10.15 Katja, nekronana cesarica, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGy-ver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, sin z otoka, serija (Richard Chamberlain). 21.15 Lepa lažnivka, romantični, 1959 (Romy Schneider, Helmut Lohner). 23.05 Magazin. 23.50 Poročila. 0.00 Filmski ustvarjalci. 0.15 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje 9.50 Bogat in lep (440) 10.15 Dr. Welby. 11.05 Lassie. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara (770) 14.10 Springfieldova zgodba (1455). 14.55 šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.45 Igra. 18 00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 A-tema, serija. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Iščemo varuško za očeta, komedija, 1957 (Guenther Philipp). 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 0.00 Airvvolf. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.05 Smrt nad angelom, kriminalka, 1988. mmm 14.45 Mednarodna obzorja, pon. 15.25 Sova. pon.; Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 4/7; Zvezdne steze, 17. epizoda amer naniz. 17.20 Svet poroča. 18 00 Regionalni programi Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik Sarajevo 20.00 Pujsovi dosjeji, angl. naniz. 20.30 Maja vam predstavlja. 21.30 Omizje, kontaktna oddaja. 23.30 Svet poroča, pon. 0.10 Yutel, eksperimentalni program. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola Predmetni pouk za učence od 5. do 8. razreda. 11 05 Mali veliki svet. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon (35/56). 12.00 Poročila. 12.05 Serijski film, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz Slika na sliko 14 00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.30 Malavizi-ja. 17.15 Poročila v angl. jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila 18.05 Izobraževalni program. 18 35 Serijski fitm. 19.25 Nocoj . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Živa v živo 21 50 Obnova Hrvaške 22.20 Glasba 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23 45 Poročila v angl jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9 05 Dr. Kulani. pon. 10.05 Lepa lažnivka, ponovitev filma 11.55 Kolo sreče 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-bor-za, vmes poročila 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse 18 15 Bingo 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Leteči marinec, vojni film, 1950 (John Wayne, Don Taylor). 23.05 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly) 23.35 Poročila. 23.45 Smileyevi ljudje, serija, 1981. 0 45 Na begu, serija (David Janssen). 1.35 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro. Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 950 Bogat in lep 10.15 Dr Welby 11.05 Lassie. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12 30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina 13.20 Santa Barbara. 14 10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15 45 Čips. 16.40 Tvegano! 17 45 Igra 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila 19.15 Knight Rider 20 15 Columbo: Prvi in zadnji umor, kriminalka, 1991 (Peter Falk). 21 55 Explosiv, politični magazin 22.55 TV-vročica 23.55 Poročila 0.05 Airvvolf. 1 00 Boj proti mafiji 1.50 Cona somraka. 2.10 Drugi obraz, kriminalka. 1988. 9.15 Program za otroke. 9.15 P. Kovač: Kaj mora sova opraviti spomladi. 9.55 Daleč od dvorca: Kakor napravi stari, je zmeraj prav, posnetek gledališke predstave Andersenovih pravljic, 2/3. 10.10 Heribert Svetel: Višnjani, opera. 11.10 Grad na soncu, pon. francoske nadalj. (1/6). 12.00 Poročila. 16.00 Galaktična Odiseja, pon. japonske dokum. serije (3/9). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Korczak, kopro-dukcija pol.-nem.-franc.-angl. film. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (3/26). 23.30 Sova: Krila, amer. naniz. 13/15; Hobotnica III, italijanska nadalj. 6/7; Ves svet je oder, angl. dokum. serija, 9/13. ; i >y, \ i^ii® iilll Opomba: V Športni sredi: Finale pokala Uefa 20.05-22.15. 15.35 Osmi dan. pon. 16.25 Sova, pon.: Življenje po Henryju, angl. nadalj.. 2/6: Hobotnica III. italijanska nadalj. 5/7, Glasbeni utrinek. 18.00 Regionalni programi — Maribor, Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Športna sreda, 22.00 Eka Vogelnik—Slavko Hren Ljubljanske skice. 22 30 Yutel. eksperimentalni program 8 30 Poročila 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Program za učence 3. in 4, razreda. 11.00 Konferenca za tisk vlade R Hrvaške. 12.00 Poročila. 12.05 Serijski film, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor slika na sliko, 14.00 Poročila, 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Šolski program 17.05 Risanka. 17.15 Poročila v angl. jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Družinske teme. 18.35 Serijski film. 19.25 Nocoj . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Oddaja resne glasbe. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Ho-operman, kriminalka (pon ). 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Keramika. 10.15 TV v šoli: Od rude do jekla. 10.30 Gospod z milijoni, francoska čb kriminalna komedija. 1960 (Jean Ga-bin, Martine Carol). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Hišnica, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Ni-klass, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Vznemirjenje, lutke. 15.55 Helmi. otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18 00 Čas v sliki, 18.05 Me ženske. 18.30 S telesom in dušo, serija, 19.20 Nocojšnji spored 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20.15 Med Madridom in Parizom, amer. film. 1957 (Tyrone Povver, Ava Gardner). 22.20 Pogledi od strani, 22.30 Model in vohljač, serija. 23.20 Morilsko poletje, francoska srhljivka, 1983 (Isabelle Adjani, Alain Souchon). 1.25 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie, 9.05 Narodna glasba, pon. 10.10 Leteči marinec, ponovitev filma 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Jeannie, Falcon Crest, 16.00 Bo-oker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče, 20.15 Ljubezen in odškodnina, kmečka burka, 1992. 22.00 Akutno, afere, analize, argumenti. 22.35 Schreinemakers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Plačilo za strah, akcijski, 1953 (Yves Montand, Charles Vanel). 1.55 Pet pred dvanajsto, ponovitev. 2.25 Tenis. Kulturni center Ivan Napotil Ik M PEVCI IZ NIZOZEMSKE MED NAMI Nocoj, 23. aprila, ob 19.30 bo v dvorani glasbene šole Velenje nastopilo pevsko društvo ZVON iz Heerlena na Nizozemskem. Zbor vodi M.J. Meijs, izva- jali pa bodo slovenske narodne in umetne pesmi za mešani in moški zbor. Cena vstopnic 200,00 SLT. AIDA IN LA BOHEME V VERONI Še vedno zbiramo prijave za ogled Aide v Veroni dne 23. in 24. julija ter za ogled La Boheme dne 20. in 21. avgusta. V programu je večerja in prenočišče ter zajtrk ob Gardskem jezeru, ogled Gar-dalanda ter Verone. Cena 150 DEM. Možno obročno odplačevanje. Informacije v Kulturnem centru Ivan Napotnik ali po telefonu 853-574. Slovensko pevsko društvo »Zvon« Slovensko pevsko društvo »Zvon« prihaja z Nizozemske in je Društvo, ki so ga ustanovili slovenski izseljenci, ki so po vojni iskali delo v nizozemskih rudnikih. ZVON je sodeloval na vseh slovenskih kulturnih prireditvah na Nizozemskem in tudi širom Evrope. Vsako leto ima več nastopov. Takoj po svetovni vojni so v društvo vstopili pevci druge generacije slovenskega rodu na Nizozemskem. Slovenska izseljenska matica je ZVON povabila na gostovanje po Sloveniji leta 1969. To gostovanje je bilo velik motiv za nadaljnje delo. Po njem so se v zbor vrnili tudi mlajši člani, ki so ga prej zaradi pomanjkanja časa zapustili. Tako je Slovensko pevsko društvo postalo močnejše, kvalitetnejše in je privabljalo nove člane. ZVON je gostoval v Sloveniji še leta 1974, 1983 in 1988. Dandanes je edino pevsko društvo na Nizozemskem. Člani se vozijo iz različnih krajev, da pridejo na vaje. Trenutno šteje društvo 56 članov in imajo obsežen pev- Ob prazniku dela vsem, zlasti pa našim kupcem, čestitamo! mecva« PODJETJEI Vabimo vas, da obiščete naše trgovine, saj vam nudimo vse, kar potrebujete za lepo preživljanje praznikov. ski repertoar prosvetnih, in tudi cerkvenih pesmi. Od konca leta 1990 vodi zbor pevovodja M. J. Meijs, Nizozemec, ki se zelo trudi, da slovenska pevska tradicija na Nizozemskem, ki je dolga že več kot 60 let, ne bi zamrla. Darja RUTNIK MUSIC SHOP VELENJE LESTVICA 10-TIH NAJPOPULARNEJŠIH CD-JEV 1. Formeleins — Compila-tion 2. Mr. Big — Leon into it 3. Dance max 7 — Compi-lation 4. Blue System — Hello America 5. Gary Moore — After Hours 6. Snap — The madmans return 7. Joan Jett — I love rock'n roll 8. KLF — America: What tirne is love (maxi) 9. GunsVroses — Use your illusion 10. Michael Jackson — Dan-gerous CD NOVOSTI: 1. Max mix — Compilation gostilna PRI kovaču Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9.—21. ure, ob nedeljah od 12.—20. ure, ob sobotah zaprto AVTO MASTNAK obvešča vse cenjene stranke, da imajo na zalogi vse vrste novih in obnovljenih avtoplaš-čev . . . i osežno ponudbo rezervnih-delov in opreme. Po konkurenčnih cenah vam nudimo tudi rent-a-car storitve. POSEBNA UGODNOST: Ob nakupu avtoplaščev v trgovini Mastnak boste deležni brezplačne montaže. Možnost plačila na čeke. AVTO MASTNAK SE PRIPOROČA Partizanska 7, Velenje, Tel. 855-380 Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr Welby 11.05 Lassie 11 30 Tik tak, 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin, 12.50 Grozno prijazna družina, 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba, 14.55 Šef. 15.45 Čips 16.40 Tvegano' 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99, v živo, 18 45 Poročila. 19.15 Narodna giasba 20.15 Gottschalk zadnja oddaja. 22.20 Stern TV 23 00 Priložnost za ljubezen 23.30 Benny Hill. 23.50 Poročila 0 00 Airvvolf 0 55 Boj proti mafiji. 1 45 Cona somraka 2 10 Izgubljena leta kriminalka 1988 (Fredertc Pierrotl aywvwwwwNO »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 23. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 24. APRILA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 25. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 26. APRILA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa sprejemali nova po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 servisne informacije); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja. PONEDELJEK, 27. APRILA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 28. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 29. APRILA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 19.00 Mladi mladim; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. , 1 M M M 1° 1 I I 1 I i J Zaradi požara v dvorani Kina Velenje v njej ne bo filmskih predstav! Za pogostejše predvajanje filmskih predstav v Domu kulture se še nismo dokončno dogovorili in pričakujemo, da se bomo uspeli dogovoriti do naslednje objave v tedniku Naš čas! V tednu od 23. 4. do 27. 4. pa smo se dogovorili za naslednje predstave filma KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO: KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO - ameriški triler. Režija: Jonathan Demme. Vloge: Jodie Foster, Anthony Hopkins 5 nagrad OSCAR '92. Za najboljši film, najboljšo režijo, najboljšo moško in žensko vlogo ter scenarij! DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 23. 4. ob 20. uri Nedelja, 26. 4. ob 18. in 20.15 uri Ponedeljek, 27. 4. ob 20. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 4. ob 20. uri KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 4. ob 19. uri NE ZAMUDITE! GALERIJA VEGRAD V Galeriji Vegrad na Prešernovi 9 v Velenju je do 6. maja odprta razstava de! likovnega pedagoga Zlata Praha. Ogledate si jo lahko vsak delovni dan med 7. in 13. uro. BISTRO CALYPSO Bevče 20/a Vabimo vas v nov bistro Ca-lypso, kjer boste ob izvrstni ponudbi vseh vrst pijač deležni dobre glasbe in obilice zabave. Tel.: 857-410 f t t t * Trgovina z meianlm gom Koroška 8 c, Velenje Tel.: B55-998 teL 883 481, 888 480 zji&Z&i ocjtas, ocjtaz v naX ccu Ui NOVO HIŠO, 10 % do zaključne faze z vsem materialom, zemlje 600 m2, v Gaberkah, prodam za 140.000 DEM. V račun vzamem tudi eno ali dvo sobno stanovanje v Velenju. © 856-427 po 15. uri. MOTOKULTIVATOR (kosilnico), prodam. © 892-185. ZAZIDLJIVO VIKEND PARCELO v okolici Dobrne, prodam. © 0602-44-048. BUKOVA DRVA 4 m3, poceni prodam v Skalah. ® 855-773. DEKLE ZA STREŽBO ZAPOSLIM. © 853-258 od 14. do 20. ure. ZAPOSLENO DEKLE, išče sobo ali garsonjero, po zmerni najemnini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mirna in poštena«. KVALITETNO STARO GAŠE-NO APNO za pleskanje, prodam. Franc Rošer, Loka 1, Dobrna. GRADBENO PARCELO, ko munalno urejeno z vso gradbeno dokumentacijo na lepi sončni legi v Lajšah, prodam. © 892-775. V ŠMARTNEM OB PAKI PRODAM NJIVO in travnik. Naslov v uredništvu. MARIJA ŠPEGEL IZ MU- TE obvešča, da bo prodajala v nedeljo 26. 4. 1992 ob 10. uri kokoši nesnice različnih starosti v Šaleku pri Kolav-tarju. Informacije po telefonu 0602-61-202. ZA ČAS ŠESTIH MESECEV oddam opremljeno enosobno stanovanje s telefonom v Velenju, družini brez otrok ali dvema ženskama, 200 DEM in stroški. Ponudbe pod šifro Predplačilo. DELE ZA JUGO 45, letnik 1985, prodam. Slavko Ban, Zavr-še 88 a Mislinja. ZDRAVNICA ZDRAVI NA DOMU z akupunkturo išijas, spondiloze, sterilinost, nervoze, migrene in gojaznost. © 851-413. KRAVO S TELETOM PRODAM © 882-319. STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO. na ugodni relaciji, primerno za manjšo obrt, prodam. Informacije med tednom dopoldne po telefonu 714-141 interna 39, IŠČEM VARSTVO ZA ENO LETO STAREGA FANTKA v Šoštanju ali Velenju. © 881-315 (ves dan). PREKLICUJEM VELJAVNOST avtobusne vozovnice Zreče -Gorenje. Boris Ti.šler, Zreče. R-4 GTL, letnik 1989, prodam. © 853-086. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM MIRNI DRUŽINI. © 855-631 popoldan. ZAHVALA Ob smrti Alojza Pevnika 25. 3. 1902-13. 4. 1992 V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in dedek. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu doktorju Ivanu Zupancu, osebju bolnišnice Topolšica, domu za varstvo odraslih za nego in skrb. Prav tako se zahvaljujemo godbi RLV, pevcem, govornikom za izrečene tolažilne besede in delovnim organizacijam Gorenja in RLV. Hvala vsem za izrečena sožalja in cvetje. Žalujoči: hčerki Erika, Antonija, sinovi Alojz, Mihael, Štefan, Ivan, Konrad, Stanislav z družinami. Umrla je Frančiška Brglez FANIKA iz Lajš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje in sveče. Hvala sem, ki ste nam izrazili sožalje, hvala RLV OO Izobraževanje, DO Avtopark, ŽTP Ljubljana, ERA Market, ZB Topolšica, KS Topolšica. Posebna hvala govornikom Branku Sevčnikarju, Vladu Kompanu in Davidu Jazbinšku. Hvala pevcem za zapete žalostinke, osebju bolnišnice Topolšica ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta in dedka Petra Jevšenaka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja družini Čuješ, Nacu Krancu, hišnemu svetu Stantetove ulice, sodelavcem RLV, Gorenja PPT, Gorenja Servis in pripadnikom PŠTO Celje, gospodu Mihi Valenciju za lep govor, gospodu župniku za opravljen obred ter pevskemu zboru. Iskrena hvala vsem sorodnikom ter njegovim prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Žalujoči: žena Ana, sinova Vlado in Boris. OBČINA MOZIRJE POROKE: Tomaž Šinkar, roj. 1969 iz Nazarij in Jožica Ropo-tar, roj. 1971 iz Nazarij SMRTI SMRTI: Rafael Selišnik, roj. 1919, Krnica 50; Helena Dobnik, roj. 1903, Brezje 41; Marija Mulec, roj. 1909, Loke pri Mozirju 16; Franc Nadvešnik, roj. 1902, Šmiklavž 34; Matija Rihter, roj. 1913, Delce 5 Bočna Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 23. aprila — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Ja-nežič, nočni dr. Slavič in dr. Janko. Petek, 24. aprila — dopoldan dr. Slavič; popoldan dr. Bola, nočni dr. Žuber in dr. Kozorog. Soboto, 25. aprila, nedeljo, 26. aprila in ponedeljek, 27. aprila — dnevni dr. O. Renko, nočni dr. Lazar in dr. V. Renko. GLINA - GLINA - GLINA V tečaje: OBLIKUJEMO IN LONČARIMO Z GLINO vabimo otroke in odrasle. Tečaje bo vodil lončar Igor BAHOR. Informacije in prijave: Delavska univerza Velenje TeL 854-539 GLINA - GLINA - GLINA Veterinarska postaja Šoštanj: Od 23. aprila do 30. aprila — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Do 26. aprila — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 27. aprila do 3. maja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija. tel.: 831-219. Torek, 28. aprila — dopoldan dr. Natek, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Grošelj in dr. Pirto-všek. Zobozdravstvo: V nedeljo, 26. aprila — dr. Miroslav Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9.—21. ure, ob nedeljah od 12, —20. ure, ob sobotah zaprto Prezgodaj si odšla v nas pa pustila neizbrisne spomine . . . ZAHVALA ob boleči izgubi naše preljube mami, žene, babice, sestre in tete Božene Delopst rojene JURMAN smo dolžni iskreno zahvalo vsem krajanom stare vasi in občanom za naklonjenost in ljubeznivo pomoč v času njene kratke a hude bolezni in spremstvo na pokopališče Podkraj v Velenju. Posebna zahvala velja dr, Janezu Polesu, dr. Aleksandri Žuber, osebju bolnišnice Topolšica in UKC-CIM Ljubljana za dolgoletno zdravstveno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala za prelepo cvetje, s katerim ste prekrili njen prerani grob. Posebej se zahvaljujemo družinam Češnovar, Zamuda, Gošnjak, RLV Velenje sosedom Grebenšek, Sever in Lindner za izkazano pomoč. Hvala rudarski godbi in pevcem. Prav tako iskrena hvala gospodu Podlesniku in RLV za poslovilne besede in opravljeni obred. Vsi njeni: mož, sinova z družinama, vnukinji in drugo sorodstvo. Velenje, Ljubljana, Šoštanj, Škofja Loka, Trzin 22. aprila 1992 V SPOMIN Metki Korelc (1939-1987) 20. aprila je minilo 5. leto odkar nam je umrla draga žena, mama in stara mama. Vsem, ki se jo spomnite z mislijo ali se ustavite ob njenem preranem grobu najlepša hvala! VSI NJENI ZAHVALA ob boleči izgubi drage sestrične Angele Hudobreznik iz Kidričeve 11, Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sose dom, ki so nam izrekli sožalje, nam stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Šoštanj Kdaj Trg bratov Mravljakov samo za pešce'! V maju 1990 ie občinska skupščina sprejela Odlok o ureditvenem načrtu Šoštanja. Po tem načrtu naj bi se Trg bratov Mravljakov zaprl za ves promet, uredila bi se cona za pešce in tako bi Šoštanj dobil urejen center mesta. Revitalizacije mesta so se v Šoštanju lotili zelo resno in prišli do faze, ko je promet na Trgu bratov Mravljakov postal velika ovira pri uresničevanju načrtov. Velik problem pri tem pa predstavlja dejstvo, da tod poteka regionalna cesta Velenje—Šoštanj—Črna. Zapora takšne ceste pa ni možna, če ne obstaja nadomestna cesta v isti smeri. Bliža se mesec maj, ko bi radi v Šoštanju pričeli z urejanjem trga, problem regionalne ceste pa še ni rešen. Da bi našli primerno rešitev, so se Potrebna bo širitev ceste v sredo, 1. aprila zbrali na kraju samem predstavniki KS Šoštanj, Republiške uprave za ceste, ministrstva za promet, cestnega podje- tja občine Velenje in seveda projektanti. Ugotovili so, da bi bila v tem trenutku edina rešitev prekategorizacija ceste Lola Ribarja v regional- no cesto, vendar tudi tu nastopajo težave; del ceste in most čez Pako je namreč preozek. Kar na terenu so strokovnjaki našli rešitev, ki sicer predstavlja strošek, je pa gotovo v tem trenutku najbolj sprejemljiva. Potrebno je razširiti del ceste in celotno širino mostu usposobiti za cestišče. S tem bi cesta ustrezala pogojem. Nov pločnik in dodatna brv pa bi omogočila varno pot pešcev. Seveda zadeva ni tako preprosta kot morda izgleda na prvi pogled, ni pa nič nemogočega. K.S Šoštanj seveda nima dovolj sredstev za ta poseg, s skupnimi močmi pa bi se zadevo verjetno dalo rešiti. Navsezadnje je tudi Šoštanj del občine Velenje in ne bi bilo pošteno prepustiti reševanja teh težav šoštanjča-nom samim. (b. m.) Lesna industrija Glin Nova podjetja v Nazarjah traj sedanjega podjetja. Sem soai tudi nova organiziranost. Kljub vsem preteklim in sedanjim težavam v nazarski lesni industriji, lesarji pravijo, da jih pogosto še sami napihujejo, so na Glinu prepričani, da imajo dobro perspektivo, da jo bodo izkoristili in ohranili predelovalno industrijo vsaj se za naslednjih 90 let. Devet desetletij zato, ker so pred kratkim obeležili 90-le-tnico lesne industrije v tem kraju. Vse to bodo seveda uresničili le, če se bodo uspeli prilagoditi vsem spremembam v okolju in predvsem, če bodo uredili pomembne stvari zno- Ocenili so namreč, da bodo vse premike uspešno izvedli samo z bolj jasno opredeljeno odgovornostjo znotraj firme, kar pomeni ustanovitev manjših enot, ki bodo v celoti odgovorne za svoj položaj. V prid oblikova: nja manjših podjetij govori tudi zanimanje tujih in domačih part: nerjev za sovlaganja v Glin, saj nihče ni pripravljen vlagati v Glin kot celoto. Obenem bo lažji in bolj neposreden tudi proces privatizacije. To so edini razlogi in samo ti jih vodijo v spremembe v tej smeri. Direktor Janez I' ivko posebej poudarja, da so čakajo vse nastajajoče firme v 100-od-stotni lasti Glina in bo tako ostalo vse dotlej, dokler ne bo čisto jasnih interesov tujih ali domačih partnerjev, ali dokler ustrezni upravni organi znotraj Glina ne bodo odločili drugače. Upa tudi, da bo zakonodaja za področje lastninjenja sprejeta čimprej, saj bodo s tem odpravljeni vsi dvomi glede sodelovanja vseh delavcev v tem procesu. Pri tej preobrazbi so bili doslej do neke mere vezani na preobrazbo Gorenja, zdaj so ta vprašanja razrešena, opredeljena je tudi smer v katero se lahko posamezna podjetja preoblikujejo. V Nazarjah je s 1. aprilom zaživelo podjetje Pohištvo, na sodišču pa čakajo še tri. Malor Maloprodaja, servis Teki na Graški gori Tradicionalno srečanje delavcev in občanov Velenja in Mozirja na Graški gori želijo organizatorji popestriti tudi s športnimi vsebinami. Ker tek v naravi postaja množična oblika zdravega športnega življenja, tako po širnem svetu, kot vse bolj tudi pri nas, so v program srečanja vključili tudi tek v naravi. Tako bodo člani Tekaške sekcije Gorenja izvedli v Velenju že poznan družinski štafetni tek. Na prireditvenem prostoru bodo imeli štart in cilj, proga pa bo dolga skupno okrog 4 km. Prvi in drugi del po 1 km proge bosta pretekli prvi in drugi član družinske ekipe, 2 km MODRO BELA KRONIKA OSTAL BREZ KOLESA Z MOTORJEM M. S. iz Velenja se je minuli torek, med 20. in 21.45, mudil pri prijatelju na Zidanškovi cesti v Velenju. Svoje prevozno sredstvo — APN 4, je pustil tik ob vhodu v objekt. Kot se je izkazalo kasneje, to ni motilo dolgoprstneža, saj je kolo z motorjem odpeljal neznano kam. BENCIN IN ŠKATLA Z ORODJEM V noči iz 13. na 14. april je prišel do osamljene hiše' na Plešiv-cu, last P. A., neznanec. Nič ne bi bilo narobe, ko bi pri tem imel dobre namene. Tako pa je na doslej neznan način odprl pokrov motorja osebnega avtomobila, iz rezervoarja odtujil nekaj litrov bencina, iz prtljažnika pa škatlo z orodjem. ODVZET GOLF G1P Vegrad je po »zaslugi« doslej neznanega storilca ostal brez osebnega avtomobila (golfa) bele barve, registrska številka CE 237-092. Parkiran je bil v Šaleku, »zmanjkal« pa je v noči iz 14. na 15. april. ZAMIKAL GA JE AV-TORADIO V parkiranem osebnem avtomobilu na Jenkovi v Velenju je med 14. in 16. aprilom privabil pozornost dolgoprstneža avtora-dio, starejše izdelave. Prsti so ga tako močno zaskeleli, da je vlomil v avtomobil in omenjeni predmet odtujil na škodo A. S. iz Velenja. ODMONTIRAL SIFON Sredi prejšnjega tedna, v večernem času, se je v lokalu S v Šaleku mudil N. S. iz Velenja. Odšel je v stranišče lokala, tam pa odmontiral sifon umivalnika ter hotel z njim vred zapustiti prizorišče. Pri tem ga je zalotila natakarica. Vso stvar bo sedaj prevzelo sodišče. DENARNICO ODLOŽIL NA |(LOP... 16. aprila, okoli pol šeste ure zjutraj, se je S. V. iz Velenja namenil v garderobo v beli kopalnici NOP Rudnika lignita Velenje. Pri tem je denarnico odložil na klop. Majhen trenutek nepazljivosti je bil dovolj, da mu je denarnico z nekaj denarja in bloki za malico odtujil neznanec. OB 2700 TOLARJEV D. R. iz Velenja je prejšnji petek ostala brez 2700 tolarjev. To se ji gotovo ne bi zgodilo, če bi garderobno omarico v Gorenje-vem obratu Pohištvo, v kateri je hranila omenjeno vsoto, med 7. in 9. uro tudi zaklenila. PRIJELI SO JU VARNOSTNIKI V petek, 17. aprila, okoli 2. ure zjutraj, sta si V. K. in V. F., oba iz Velenja, iz proizvodnih prostorov Gorenja Gospodinjski aparati že pripravila štiri verižna dvigala, dva elektromotorja za pralni stroj in električni kabel. Vso blago sta nameravala »spraviti na varno« čez zaščitno ograjo. Pri tem pa so ju zalotili varnostniki in jima njune nelepe namere preprečili. VNEL SE JE TOVORNJAK Prejšnji petek ponoči se je vnel tovornjak, last podjetja Ja-ger, upravljal pa ga je A. G. iz Podkraja. Goreti naj bi začelo na zaganjaču, ki je bii pred tem v popravilu. Požar je povzročil večjo materialno škodo na vozi- PRIDRŽAN DO ISTREZNITVE B. Š. iz Plešivca je minuli petek popoldne vinjen razgrajal po svojem stanovanju. Ker ga žena ni mogla »ukrotiti«, je poklicala Iz industrijskega v turistično jezero i ^ jfjgMfcfJI •><.. .. ^ in inženiring bodo podjetja, ki bo zagotovilo pogoje za celotno komercialno dejavnost. Vzdrževanje bo zapolnilo višek svojih zmogljivosti z deli zunaj firme, predvideno razmerje bo 70:30, z možnostjo dela za vse zaposlene pa naj ne bi bilo težav. Tretje podjetje bo sedanja družbena prehrana, ki za vse vrste storitev ze širi ponudbo navzven. Seveda to ni vse. Najkasneje do konca leta bodo nastala še podjetja za ostali del, to pa bodo iverna, primarna predelava masivnega lesa in podjetje za finalizacijo masivnega lesa. Takšno i^trenutno videnje bodočega Glina, pričakujejo pa, da po tej reorg večjih spren ne bo. (jp). iCE 291-1 Ob Velenjskem jezeru se že kali rod dobrih športnikov. Čeprav je Šaleška dolina že vrsto let obremenjena s proizvodnjo energije in njenimi vplivi, ki kljub ugotovitvam raznih raziskav puščajo številne dvome, pa nekateri vseeno optimistično zrejo v njeno turistično prihodnost. Ob Velenjskem jezeru tako počasi nastaja kompleks, ki že privablja mnoge domačine, v prihodnosti pa naj bi s svojo ponudbo postal eden zanimivejših rekreacijskih centrov v širšem okolju. Seveda bo za njegovo uveljavitev izrednega pomena, kako uspešna bo sanacija onesnaženih vodnih površin. Do konca odkopavanja premoga naj bi nastalo 550 hektarov vodnih površin. Te bodo gotovo zelo mikavne za različne oblike športno turistične dejavnosti, seveda, če se bomo odločili, da je toliko vodnih površin smiselno imeti in če jih bomo znali uspešno sanirati. Prav tem vprašanjem je posvečena tudi projektna skica za preureditev industrijskega jezera v turistični center, ki jo je pripravil Klub vodnih športov in s katero je želel še spodbuditi sedanja prizadevanja na tem področju. Turizem je pač priložnost Slovenije, so zapisali v svojem razmišljanju, seveda pa je zanj potrebno zagotoviti ekološko neobremenjen prostor. Glede na to, da je priložnost pri roki, da se rudarjenje v naši dolini počasi, pa vendar neutrudno izteka, je nujno razmišljati o prihodnosti in ta naj bo tudi do okolja čim bolj prijazna. pa tretji član družine, torej bo imel dvakrat daljšo progo. Da bi bilo za gledalce kar najbolj zanimivo, bo druga predaja štafetne palice na prireditvenem prostoru. Družinski štafetni tek bo primeren za vse starosti, družine pa bodo razdelili kar v osem možnih skupin (oče, mati, otroci v vseh možnih kombinacijah). Za skupine, ki bodo najboljše, bodo pripravili posebna priznanja. Ker je veliko ljubiteljev teka, pa tudi posameznih družin, ki se na Graško goro podajo peš, bo letos prvič možno to opraviti v bolj organizirani obliki. Vsi, ki želijo na Graško goro peš ali pa pot celo preteči, se naj zberejo ob Ribiškem domu pri stadionu ob jezeru. Skupni odhod ali štart teka po gozdnih poteh, ki bodo označena, bo ob II. uri. Ob magistralni cesti Velenje—Celje, na ovinku malo iz Vinske Gore še vedno leži lep kup protitankovskih ovir. To območje sicer sodi v žalsko občino, v času vojne pa so tu bili razvrščeni fantje iz velenjske občine. Tudi te, sicer lepo zeleno pobarvane jeklene prepreke, so delo podjetja ESO. Kakor koli že, pogled na to »kramo« ni lep, pa tudi potreb za njihovo postavitev ni več, zato ne sodi več na to mesto... (L. O.) na pomoč policiste. Ti so na kraju dogodka ugotovili, da je B. Š. preveč razgret, in da se zlepa ne bo »ohladil«. Zato so ga vzeli s sabo na velenjsko policijsko postajo in mu odredili prostor za pridržanje. V njem je ostal do istreznitve. VLOM V DOM VELENJSKE RIBIŠKE DRUŽINE V noči iz petka na soboto, prejšnji teden, je doslej neznani storilec vlomil v dom ribiške družine Velenje. Za popotnico je vzel različne zavojčke cigaret in steklenice žgane pijače. ZASEGLI SO MU MOTORNO KOLO Pomlad je tu, na naših cestah, ulicah in trgih pa spet vedno več voznikov koles z motorji. Zaradi številnih kršitev cestno prometnih predpisov hranijo na velenjski policijski postaji kar zajeten spis kršilcev, proti njim pa doslej niso mogli ukrepati tako kot so želeli sami in zagotovo tudi marsikateri občan. Da bi bilo letos na tem področju precej bolje kot lani, so 18. aprila policisti na širšem celjskem območju izvedli poostren nadzor. Med številnimi drugimi ukrepi so mimogrede večkratnemu kršitelju S. V. iz Velenja za dalj časa zasegli njegovo motorno kolo. Kot so povedali, se bodo tega pooblastila odslej kar redno posluževali, sploh za pogoste kršitelje cestno prometnih predpisov. KRAJA NARKOTIKOV V nedeljo, 20. aprila, med 20. in 20.45 sta bila dežurni zdravnik in medicinski tehnik na večerji. Pri odhodu na zaslužen obrok pa sta pozabila zakleniti prostore, v katerih sta opravljala^svoje delo. Njuno nepazljivost in odsotnost sta izkoristila stara znanca velenjskih policistov I. G in R. N. ter iz priročne lekarne odnesla več narkotikov. Po dobri uri iskanja so ju policisti izsledili ter pri tem ugotovili, da sta večino odnesenih zdravil skupaj s prijateljem že porabila. OCE USTRELIL SINA V soboto, 18. aprila, popoldne je prišel na velenjsko policijsko postajo J. K. iz Velenja in povedal, da je v stanovanju čistil orožje. Ker je pri tem ravnal nepazljivo, se je pištola sprožila, naboj pa je zadel njegovega 5-letnega sina, ki je na kraju dogodka umrl. Neprijavljeno orožje so mu policisti seveda zasegli, preiskovalni sodnik pa je za J. K. napisal kazensko ovadbo zaradi povzročene smrti iz malomarnosti. Po izpustitvi iz preiskovalnega zapora se do MLADINSKI SERVIS v e 1 e n j e tel.: 854 -831 torka zjutraj oče umrlega sina še ni javil. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE PRETEPLA SVOJEGA MOŽA Prejšnji torek zjutraj so mozirski policisti dobili prijavo o hudo poškodovanem H. A. iz Lju-bije. Poškodbe mu je povzročila žena H. L, ki se gaje lotila v njuni garaži že štiri dni pred prijavo. Vzroke za tako močan njen »izbruh«, bo poskušal poiskati sodnik, saj so policisti zanjo napisali kazensko ovadbo. KRŠIL JAVNI RED IN MIR Minuli petek je v lokalu Mer-lin v Mozirju kršil javni red ter mir D. D. iz Mozirja. K pretepu je izzival goste in razbijal po lokalu. Dva dni kasneje pa je v gostilni Turist v Nazarjah isto počel vinjeni M. F. Zoper oba kršitelja javnega reda in miru so policisti napisali predlog sodniku za prekrške. Tej poti pa se ne bo mogel izogniti tudi natakar v Turistu, ker je vinjenemu gostu točil alkoholno pijačo.