PoStnlna plačana t gotovini Posamezna Številka 8 Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 12. NOVO MESTO, 21. MARCA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Od tedna do tedna Preteklih sedem dni bi lahko imenovali teden čakanja: kaj bodo z Zahoda odgovorili na sovjetsko noto o Nemčiji, kako se bo Moskva odločila glede na državno pogodbo z Avstrijo, kdaj in kako se bodo razvila anglo-egiptovska pogajanja, kako bo ameriški Kongres sprejel Trumanov program pomoči tujim državam. Kronist nima torej lahkega posla, ker ne ve, kako bi se lotil ocene političnih dogodkov ob tem vsesplošnem čakanju. Z njim vred pa so čitatelji prav gotovo prepričani, da se režiserjem mednarodnega razvoja najmanj mudi takrat, kadar gre za urejevanje raznih sporov in sklepanje sporazumov. Zato bo kar bolje, da odgovore na vsa ta odprta vprašanja zaenkrat odložimo in že mi počakamo, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi. Pomudili se bomo raje pri perečem problemu, ki zahteva tudi od nas, narodov Jugoslavije, zelo potrpežljivega čakanja. Gre za naše brate v Trstu in v Italiji — na GoriSkem in v Benečiji. Vlada FLRJ je Italiji poslala noto zaradi protizakonitih postopkov zoper slovensko manjšino v Italiji. Naše zunanje ministrstvo protestira v noti, ker italijanske oblasti niso Slovencem v Italiji uredile pouka v osnovnih in srednjih šolah v skladu z njihovo ustavo in mirovno pogodbo. Tako v italijanski ustavi, kakor v mirovni pogodbi je predviden poseben statut, po katerem bi bil zagotovljen slovenski manjšini Šolski pouk v materinem jeziku, oblasti bi se morale pobrigati za zadostno število sposobnih učiteljev in šolskih nadzornikov, ki bi bili sposobni voditi in nadzorovati pouk v slovenščini. V Italiji pa se za vse to niso prav nič pobrigali, še več, izdali so celo nasprotne ukrepe, da bi čim hitreje raznarodili slovenske otroke. Položaj slovenske manjšine v Italiji je obupen. Za 80 tisoč Slovencev, kolikor jih živi v Italiji, je le na Goriškem nekaj slovenskih šol, v Slovenski Benečiji, v Kanalski dolini in v Reziji pa ■niti ene. Toda slovenske šole na Goriškem niso nikakor zaščitene. Prepuščene so na milost, zlasti pa na nemilost šovinistične italijanske šolske uprave v Gorici. Nedavno so enostavno zaprli slovensko šolo v Krminu, proti čemur jugoslovanska nota še po* sebej protestira. V skladu z italijansko raznarodoval-no politiko zabranjujejo oblasti na Goriškem slovenske otroške vrtce, z vso silo pa podpirajo ustanavljanje italijanskih, vrtcev v krajih, kjer žive pretežno Slovenci. Z ekonomskim in političnim pritiskom na slovenske starše hočejo italijanske oblasti preprečiti, da bi otroke vpisovali v še obstoječe slovenske šole. V Benečiji so vsi slovenski otroci primorani obiskovati italijanske šole in prepovedano jim je celo v soli govoriti med seboj v materinem jeziku. Učitelje slovenskega rodu pošiljajo v italijanske kraje in preaanjajo tudi slovenske duhovnike. Metode, kakršne je uvedel fašizem, uporablja prav tako vestno tudi sedanja italijanska oblast. Zato je toliko bol) upravičena jugoslovanska nota in toliko večje ogorčenje med našim ljudstvom, ki v skrbi za svoje brate onstran meja najodločneje protestira zoper nezaslišani italijanski šovinizem in iredentizem. Tudi v Trstu se dogajajo neprenehoma stvari, ki jih podžiga italijanski pohlep in ustvarjajo vzdušje, vedno bolj zapleteno in sovražno razpoloženo proti Jugoslaviji. Znano je, da bi morale biti v Trstu Se lani občinske volitve, kajti junija je potekel mandat občinskih odbornikov, izvoljenih junija 1949. Toda proti vsem demokratskim načelom so takrat preložili volitve in dopustili, da so odborniki, ki nimajo več te pravice, še nadalje opravljali odbomiške dolžnosti. Zdaj pa se je naenkrat v tržaškem glasilu italijanske demokrščanske stranke pojavila vest. da bodo v Trstu občinske volitve hkrati z občinskimi volitvami v srednji in južni Italiji, kajti »tržaška občina je ena izmed mnogih, toda najbolj cenjenih italijanskih občin* — kakor v posmeh vsem mednarodnim dogovorom piše omenjeni list. In ne le, da hočejo na trt način posiliti italijanstvo Trsta, ker se v ta namen poslužujejo vseh sredstev, da bi to kakor koli dokazali- tržaške volitve hočejo prikrojiti tudi po italijanskem vzorcu, da bi tako zagotovili zmago italijansko usmerjenim strankam. V Italiji uporabljajo pri volitvah namreč sistem, po katerem se lahko posamezne liste povežejo na račun drugih strank. Čeprav je v Trstu zdaj še v veljavi proporcionalni sistem, ki onemogoča povezovanje list, pa se iredentistički krogi zelo zavzemajo, da bi prodrl z italijanskim nistemom in tako prinesli zmago "-.rankom, ki kriče o ita-lijariftvu Trsta in ga hočejo na vsak način priključiti Italiji. Te šovinistične nakane pa so v Škodo večini tržaškega prebhah.tva in še posebno Slovencem, zato jim odločno nasprotujejo, ker vedo, da bi Trst pod Italijo šel rakovo pot. KONFERENCA MARŠALA TITA Z AMERIŠKIMI NOVINARJI Svobodoliubni svet se oborožuje samo za ohranitev miru V preteklem tednu je predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejel skupino 40 ameriških novinarjev, ki potujejo po Evropi in Bližnjem vzhodu. Marial Tito je odgovarjal na vprašanja ameriških novinarjev, ki so se zanimali za notranjo graditev naše države in za naše odnose z zunanjim svetom. Med drugim je maršal Tito odgovoril tujim novinarjem, da bo nevarnost vojne obstajala tako dolgo, dokler bodo še nerešena ogromna mednarodna vprašanja in dokler ne bo v njih prišlo do sporazuma med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo. V istem odgovoru je maršal Tito dejal: »Svobodoljubni svet ima pravico, da se oborožuje, če grozi vojna nevarnost, vendar pa se oborožuje samo za ohranitev miru, nikakor pa ne zato, da bi se začela vojna zaradi nerešenih vprašanj. Vsaka vojna, ki bi se začela, bi pome. nila katastrofo za človeštvo. Zatorej sem prepričan, da se države članice Atlantskega pakta in druge države oborožujejo danes zato, da bi ohranile neodvisnost in mir.« Na vprašanje nekega novinarja, če je Jugoslavija dobila in dobiva zadostno količino vojaške opreme, da bi ohranila svojo varnost pred vojaškimi pripravami satelitskih držav, je maršal Tito odgovoril, da še nismo dobili vsega, kar potrebujemo in kolikor potrebujemo, da pa smo sedaj precej zadovoljni s tem, kar prejemamo in upamo, da bomo dobili tudi tisto, česar doslej nismo mogli dobiti. Maršal Tito je omenil ogromne napore, ki smo jih vložili doslej za oborožitev in vzdrževanje naše ljudske armade, ki je činitelj za ohranitev neodvisnosti naše države. Ker smo v vrstah tistih, ki se odločno bore proti vsem poizkusom napadalcev in izzivačev, imamo moralno pravico prejemati pomoč v orožju in vojaški opremi. Na vprašanje nekega drugega ameriškega novinarja, ki je menil, da jugoslovanski tisk zadnji čas napada cerkev in vero. jc m*ršal Tito odgovorih »Politika jugoslovanske vlade do cerkve se ni nič spremenila, ostala je ista. Ti»k pise o konkretnih zadevah in vlada ne more storiti, da bi bil vsak članek takšen, kakršnega bi želela To je eno in če so določeni negativni momenti, je umljlvo, da piše tisk o tem kot o nega. tivnih pojavih. Ne vem. kje so kaj napisali kar bi lahko razlagali, kot da je vlada to inspirirala. Hotel bi pojasniti nekaj v zvezi s cerkvijo. V tujini sedaj mnogo razpravljajo o nekaterih pojavih pri nas, kot na pr. o krepitvi discipline med komunisti v Partiji. To krepitev si razlagajo kot nekakšen ponovni umik na levo, kot nov kurz t naši državni politiki. To je povsem napačno. Kar zadeva partijske časopise, partijska glasila m partijsko življenje, je to čisto notranja zadeva Partije. To ni nikakršno umikanje na levo, marveč popravljanje določenih napak, ki jih delajo ljudje. Če k tega izvira, da se grajajo pojavi, ki imajo svoje sledi na Zahodu, se prav tako grajajo pojavi, ki imajo sledi na Vzhodu. Mi smo neodvisen narod. Med komunisti morajo biti vse stvari prečiščene in vsakomur bo jasno, kakšna je naša linija. To ne pomeni, da mi zaostrujemo naš kurz, in tudi ne, da gremo na levo. Dalje, če se morda pri-tožujejo — in pritožuje se samo katoliška cerkev zaradi nekakšnega poostrenega kurza, se to dogaja zavoljo tega, ker odvajamo cerkev od države. V naši Ustavi je zapisano, da je cerkev ločena od države. Tako je tudi sedaj v Ameriki Mi smo dosledno prav v skladu z Ustavo pomagali cerkvi in verski skupnosti. Pomagali nismo samo katoliški cerkvi, marveč tudi drugim. Sedaj jih odvajamo od države, vendar pa cerkvi ne prepovedujemo, da bi imela še nadalje svoje šole in fakultete Naj jih le imajo. Hočemo načelno ločiti cerkev od države; naša Ustava nam ne daje pravice, da bi se tudi fakultete vzdrževale po državnem. proračunu, saj je cerkev ločena od države. To so razumeli kot nekakšno po-slabšanje odnosov, ni p* nič drugega kot naš kurz tudi o tem vprašanju. To so pri vae v Ameriki, Franciji in drugih državah že zdavnaj storili in za vsakogar je tamkaj to normalno.« Za kulturnejši izgled Novega mesta Na zadnjem zasedanju je Mestni ljudski odbor sprejel već pomembnih sklepov, katerih uresničitev bo v koTist lepšemu izgledu mesta. Te sklepe so podrobno pretresali še zbori volileev. jih potrdili in jim Se marsikaj dodali. Zlasti so si bili volilci edini v tem, da veljajo sklepi in odloki prav za vse prebivalce in da je treba vsako nespoštovanje odlokov strogo kaznovati. Posebno strogo je treba izvajati odlok o redu, miru in splošni čistoči, saj je prav to pogoj za lepši izgled mesta in razvoj turizma. Nadaljnji ukrepi v tej smeri bodo ureditev parkov, poti in sprehajališč, ureditev prostorov pred hišami, ureditev okrasnih nasadov, gojenje cvetja na oknih in podobno. Na osnovi sprejetih odlokov in sklepov ter predlogov, ki so jih dali volilci na H>o-rih. sta imela 11. marca skupno sejo Izvršilni odbor MLO in komisija za olepšavo mesta. Poleg razprave o izvajanju navedenih odlokov in sklepov ter potrebnih ukrepih za njihovo uresničenje, so na seji pretresali še dobre predloge Turističnega društva In' drugih organizacij. Zanemarjeni prostori pred mestno stanovanjsko hišo v Gerdiše-čevi ulici in ostalima dvema stavbama v I bližini ne služijo lepemu izgledu mesta, za-* to jih je treba takoj urediti po navodilih Na prisojnih rebrlh so le zaoral! prve brazde Za prosvetnega delavca z dvojnim obrazom v naših šolah ni prostora Odlok ljudske oblasti, da se odstrani verouk Iz šol, je naletel tudi med prosvetnimi delavci Dolenjske na odobravanje, hkrati pa je marsikje sprožil med samimi vzgojitelji živahne debate. Da bi se o vsem tem, predvsem pa o žalostnih primerih, da ponekod v okrajn vzgojitelji mladine še kažejo dvojno lice drŽavi in staršem ter služIjo ljudski oblasti, hkrati pa farovžem, odkrito pomenili, sta vodstvi obeh prosvetnih sindikalnih društev novomeškega okraja sklicali 10. marca skupno zborovanje v Novem mestu tn se na njem s članstvom temeljito pomenili o teh vprašanjih. Na zborovanje je bil povabljen tudi minister tovariš Frane KImovec-Žiga. ki je rad odzval vablln, saj Je pred vojno vež let poučeval v novomeškem okraju. Za uvod je zapel kvartet SKUD »Dušan Jereb« vreto slovenskih narodnih ln partizanskih, ki Jih je tov. Tone Markelj prav lepo povezal v ubrano podan referat o slovenski ljudski pesmi, « kakršnim je nedavno nastopil na Ljudski univerzi. Posflu-fialel so nagradili pevce ta predavatelja > živahnim aplavzom. Tovariš KImovec-Žiga je nato orisal lfk novega prosvetnega delavca, vzgojitelja socialistične Jugoslavije ln se pri tem zlasti dotaknil prevzgoje prosvetnih delavcev samih v resnične ln odkrite borce za socializem. Odločno je poudaril, da ljudska oblast ne bo trpela v naših šolah ljudi z dvojno moralo, to Je takih vzgojiteljev, ki se ie do danes niso otresli misticizma, kt Se danes radi prisluhnejo šepetu farovža. — DtBknsIJ po referatu resda nI bila preveč živahna, vendar pa so zborovalel odločno zahtevali, da ljudska oblast takoj odstrani Iz Sol vse take prosvetne delavce, k' pojejo In vodijo petje na cerkvenih korib aH kakorkoli dru LflDiSLAV GRAD - NOVATOR »Želja, olajšati skrajno naporno delo delavcem pri premetavanju žita ln /.manjšati stroške pri tem delu, ml je dala pobudo, da sem začel razmišljati, ali se ne bi dalo to delo opravljati s primernim strolem.« Tako je na vprašanje našega dopisnika odgovoril borec ln aktivist Iz leta 1941 tovariš Ladislav Grad Kijev, kl Je pred neka I tedni dokončal po lastni zamisli mehanično gače rušijo ngled vzgojitelja ln živijo drugače kakor pa uče mladino. Prosvetni delavci bo na zborovanju sklenili, da bodo lzpremenill način svojega Studija, predvsem pa bodo pomagali pri vsej knlturno-prosvetni dejavnosti ln še posebej pri lzvenšolskl vzgoji naše mladine, tako pri pionirski organizaciji, pri Društvu prijateljev mladine In pri flzkulturl. Na zborovanju Je podal nekaj besed tudi zastopnik Republiškega sveta Zve/.e sindikatov Slovenije tov. Oblak, kt Je zlasti Fonda ril veliko odgovornost prosvetnih de-avcev pri vzgoji delavske mladine. Izjavil Je, da delavske matere odločno zahtevajo, da morajo vzgajati njihovo deco samo vzgojitelji, ki so predani novemu Času tn borbi za socializem. Vzgojiteljev z dvojnim licem nočejo ln zahtevajo, da jih ljndska oblast takoj odstrani. Konferenci, ki Je dosegla svoj cilj, so prvi* prisostvovale tudi dijakinje 4. letnika novomeškega učiteljišča. Želimo, da bi se takih konferenc *e udeleževale In al pridobile Izkušenj kot bodoče prosvetne delavke Na konferenci so bili navzoči tudi zastopniki oblasti ln Partije. podjetja »Park« ali komisije za olor^avo mesta. Podobnih neurejenih prostorov pred stavbami je v mestu še več, za vse pa velja ta sklep. Z dosedanjim načinom neukusne««, lepljenja lepakov je treba takoj prenehati. V bodoče bo to delo opravljalo podjetje >Park« proti primernemu plačilu. Sprejet je bil sklep o povečanju tega podjetja, ki je poleg komisije za olepšavo mesta že do-sedaj veliko napravilo pri urejevanju mesta. Težak prometni problem za Novo mesta je križišče pred Kandijskim mostom. Poleg že preozkega in nepreglednega cestišč-a zapira razgled še trafika ob vhodu na Ra-govsko cesto. Samo v času enega leta sta se tu dogodili dve težji neareči. Nekaj nemogočega na tem zaprtem križišču pa je še črpalka za nafto pred bivšo Kastelčevo trgovino. Tudi če bi načrtno iskali najbolj neprimeren prostor za črpalko, »boljšega« ne bi mogli dobiiti. Avtomobili s pogonom na nafto so najtežji tovorni kamioni In avtobusi — in prav ti vsak dan dvakrat natakajo nafto na tem mestu. Zjutraj med sedmo in osmo uro dobivajo tu po navadi gorivo trije ali štirje tovorni avtomobili. Ker ao med polnjenjem motorji v pogonu, sta križišče in most v smrdečem dimu, pešci, kolesarji in druga vozila, ki gredo v mesto ali ia mesta, pa se pretikajo skoizi dim tn smrad čez zaprto in nevarno križišče. Odveo je vsako poudarjanje, da je treba to črpalko takoj odstraniti. Prav tako Je odveč vsak izgovoT, da se to ne da taikoj napraviti. Obenem je treba premestiti tudi trafiko in brzojavni drog pred navedeno trgovino. Zelo umesten se nam zdi predlog volileev IV. terena, naj se napravi nova pešpot Izven cestnega zidu od vhoda v Ra» govsko cesto in izrored bivše Kastelčevo trgovine do železne konstrukcije na mostu. Največ nesreč se namreč dogodi prav pred uvozom na most, ko vsak voznik vozilo še uravnava v ravno smer. Z zgraditvijo obcestnega hodnika za pešce izven cestnega zidu bi se znatno povečala varnost pešcev na tem kritičnem vorliSču. Na skupni seji Izvršilnega odbora MLO in komisije za olepšavo mesta so tudi sprejeli sklep o povečani dotaciji podjetju »Park« za urejevanje in vzdrževanje nasadov, o nastavitvi nadzornih organov, ki bodo kontrolirali iavajanie odlokov in uredb, poleg teh pa še več koristnih sklepov, ki pomenijo odločen korak k lepšemu in kul-turnejšemu izgledu mesta. Tlakovanje ceste in ureditev vodovoda pa ostane še nadalje glavna naloga MLO !n vseh organizacij v mestu. Vsi. ki so si zadali nalogo urediti mesto ln mu dati lepši izgled — tako MLO kot podjefcte »Park«, komisija za olcpSavo mesta ter Turistično društvo — upravičeno pričakuiejo. da jih bodo vsi prebivalci mesta pri njihovih naporih podprli. V Metliki so ustanovili Združenje rezervnih oficirjev V nedeljo 9. t. m. je bil v Metliki ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije. V izčrpnem referatu je komandant metliškega garnizona podpolkovnik Rodie zbrane rezervne oficirje seznanil z njihovimi novimi nalogami. Združiti se morajo v čvrst kolektiv, ki naj v članih razvije pravo politično zavest in stalno pripravljenost za obrambo domovine. Rezervni oficirji se naj še nadalje vojaško izobražujejo in se sproti seznanjajo s sodobno vojno tehniko. Združenje bo obravnavalo razna personalna vprašanja, vojne vežbe, napredovanja in podobno. Ustanovljeno je bilo tudi sodišče časti, ki bo presojalo eventualne prekrške članov. Ne moremo si namreč misliti dobrega rezervnega oficirja, ki ne bi bil hkrati zavesten graditelj, socializma. Združenje bo sodelovalo s protiletalsko zaščito in se tesno povezalo s športnimi organizacijami. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Franc Jakljevič, za tajnika pa Daro Flajšman. Pred volitvami delavskih svetov Tovariš Grad-Kijev ob svojem stroju lopato za premetavanje žita T silosih. Njegov Izum ln Izdelek pomeni velik prihranek pri delu, hkrati pa omogoča hitrejše polnjenje ln praznjenje skladišč skoraj brez vsake delovne sile. To, kar je dosedaj delalo 12 delavcev 6 ur v prahu in znoju, opravi danes Ladislav sam s svojim strojem. Na zamisli takega stroja je začel delati Že leta 1950. V januarju 1951 je Izdelal prvi prototip, kt pa Je Imel še razne tehnične pomanjkljivosti. Na izkušnjah prvega je začel delati nov stroj v oktobru 1951. končal pa ga Je v januarju 1952. Kot atar borec, kl je med vojno uspešno preganjal okupatorje po štajerskem, Koroškem ln Avstriji tn bil večkrat ranjen, se je tudi sedaj zavedal, kaj pomeni stroj za socialistično gospodarstvo. S pravo partizansko vztrajnostjo se je zagrizel v delo, znašal skupaj stare dele tovornih avtomobilov ln drug material ter delal večkrat podnevi In ponoči. Samo v januarju letošnjega leta je opravil pri tem 416 ur! Kadar je potreboval kakšno orodje, je vselej našel potrebno razumevanje v delavnici Gozdnega avto-podjetja. Posebna komisija strokovnjakov, kl Je preizkusila novi stroj, se Je Izrazila o njem nad vse laskavo. Zanimivo je, da smo prav v tem času. ko Je tovariš Grad dokončavši tvoj stroj, dobili tz inozemstva podobne stroje. Istočasni preizkus tujega In domačega stroja Je pokazal velike prednosti domačega, kl premeče še enkrat toliko žita kot nvoženl. Inozemskemu stroju morajo strečl štirje delavci In se premika le po tirih, stroj pa, kj ga je napravil tovariš Grad, se premika po potrebi kamorkoli brez tirov, streže pa mu en sam človek. Še več pa nam pove cena: stroj, kl ga je napravil tovariš Grad, stane 80 000 din. Inozemski pa okrog 750.00« deviznih dinarjev! Požrtvovalni Izumitelj bo prejel naslov novatorja In lepo nagrado, k| jo Je tudi zaslužil. Spomenica iz leta 1941, stotine krvavih borb z največjim sovražnikom človeštva med NOR, v dohl cradlt^e iioelal!?- I ma pa ponosni naslov novatorja, je naj- . boljši dokaz predanosti st/rega partizanskega borca domovini Ln ljudstvu, 1 Volitve v delavske svete so nov in pomemben korak k utrditvi delavske oblasti ln upravljanja vseb proizvodnih sredstev. Priprave nanje so letos zato Še posebno skrbne, predvsem pa veliko živahnejše kakor so bile lani. Ze razpisano novo (mesečno tekmovanje na Čast delavskega upravljanja Je razgibalo vse sindikalne podružnice tudi v naših okrajih- Nikakor nI vseeno, kdo bodo novi člani delavskih svetov naših podjetij In delavnic. Priprave na volitve zajemajo zato obsežno politično In tehnično delo. Pred kratkim Je hlla na sedežu OLO sklicana posebna konferenca zastopnikov delavskih svetov ln sekretarjev osnovnih partijskih organizacij, kl je dodohra pretresla delo upravnih odborov ln delavskih svetov mnogih podjetij, v katerih volja delavstva nI še prišla do veljave, bodisi zaradi samopašnostl posameznih dl rektorjev, nebudnosti partijskih organizacij al| malomarnosti članov upravnih odborov In delavskih svetov samih. Zadnjo nedeljo je Okrajni sindikalni svet sklical posvetovanje vseh predsednikov In tajnikov sindikalnih podružnic skupno s predstavniki delavskih svetov. Odziv 1e bil tokrat nadvse dober. Razen sindikata čevljarjev so se posveta Društvo prijateljev mladine v Trebnjem Pretekli teden se je v Trebnjem sestal iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ivan Arko, za tajnika Mirko Golob, člani odbora pa so Franc Zidar, Julka Gart-ner, Ludvik Strajnar, Mirni Poljanšek, Cirila Zidar, Janez Gartner, Franc Režun in še nekaj tovarišev. Odbor je že na prvi seji sestavil načrt dela, ki predvideva med drugim obnovitev in stalno vzdrževanje otroškega igrališča v Trebnjem, organizacijo mladinskih vzgojnih filmov, pomoč mladinskemu odru pri SKUD »Josip Jurčič« itd. Društvo bo organiziralo tudi gostovanje Mladinskega odra, prirejalo bo izlete v partizanske kraje, skrbelo za vzgojna predavanja v okviru Ljudske univerze, razširjalo bo zanimanje za strelski šport in včlanjevalo mladino v strelsko družino ter telovadno društvo. udeležile vse podružnice. Po referatu zastopnika Republiškega sveta ZSS ao sklenili zastopniki podjetij ln sindikatov, da bodo letošnje volitve praznik naših kolektivov, • tekmovanjem ln novimi delovnimi uspehi pa bodo kolektivi pozdravili volitve. Poleg teh priprav so na terenu še razni seminarji, kl bodo poglobili razumevanje ln pomen bližnjih volitev, vzgojili pa bodo tudi vrsto delavcev v sposobne organizatorje. Posamezni kolektivi se skrbno pripravljajo na volitve. Tako h. pr. rudarji v Krmelju ln Kočevju, delavci novomeške tekstilne tovarne, kl so z anketo Izbrali najboljše kandidate za novi delavski svet, podobna pa »o poročila tudi drugih podjetij. Prvo mladinsko kulturno-umetniško društvo v kočevskem okraju Mladinska aktiva Kot in Jurjevica »ta bila že lani zelo delavna, predvsem pa sta se postavila na kulturno-prosvetnem področju. Začela sta s skromnimi igricami, komedijami, Igrala pa sta tudi G^nglovo dramo »Sin«. Prav s tem delom je mladina žela lepe uspehe in priznanje javnosti, kar ji je dalo vzpodbudo za ustanovitev društva. Preteklo nedeljo se je zbralo v prostorih zadružnega doma v Jurjevici nad 40 mladincev ln mladink — 20 jih je upravičeno manjkalo — k ustanovnemu občnemu zboru mladinskega kultnrno-um-Mniižkega društva. Iz male gledališke družinlce se je razvilo prvo MKUD v kočevskem okraju. Mladina je izvolila 9-Članski ur>ravni odbor in revizijsko komisijo. Sprejela j#i tudi vrsto sklepov, ki pomenijo delovno obveznost novega društva. Tako bo mlado društvo pripravilo za Mladinski teden. M ga organizira LK LMS Kočevje za 24. in 25. maja, poseben spored za krajevne centre in za okrajne prireditve, ki bodo 20., 21. In 22. julija. MKUD bo pripravilo tudi otvoritev zadružnega doma v Jurjevici, ki bo letos v juniju; Takrat bo podeljeno MKITT) tudi Ime enega Izmed zaslužnih mladinskih funkcionarjev. Društvo je ustanovilo tudi šahovsko sekcijo, ustanovilo pa bo tudi strelsko družino • pomočjo večine članov. Vremenska napoved V dneh od 20. do 30. marca bo predvidoma naslednje vreme: Nekaj dnevom lepega vremena bo sledilo od 24. marca dalje nestalno vreme s pogostimi padavinami. Večje padavine okoli 27. marca, nato spet par dni lepo vreme. Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 12. j VRNIL SE JE IZ „RAJA"... V času med dvema vojnama, a tudi že prej, je bil izseljenski problem Bele krajine zelo pereč, saj so se številni sproletarizirani kmetje izseljevali v Ameriko, kjer so vse življenje trdo garali po ameriških rudnikih, na starost pa so se vračali v staro domovino le še umret, strti na duši in telesu. čas po osvoboditvi je za vselej pokopal nade tistih, ki so včasih ribarili v kalnem in odobravali, da so se najboljši in najdelavnejši Belokranjci izseljevali v tujino. Nove socialne razmere so ustvarile, navzlic povojnim težavam, ugodne pogoje za preživljanje vseh delovnih ljudi. Izseljenski problem Bele krajine je ostal le še bajka, ki so jo reakcionarno razpoloženi ljudje kakor pravljico o deveti deželi in njenih pravljičnih zakladih pripovedovali vsem, ki so bili lahkoverni in so si želeli priti do lahkega jn hitrega zaslužka. Takšen lahkovernež je bil tudi Janez Malešič, posestnikov sin iz Bor-šta v Beli krajini. Nasedel je prišepe-tavanju tistih, ki so obljubljali raj na zemlji vsakemu, ki bo zapustil našo državo in se onstran državnih meja prijavil za izselitev v Ameriko. Danes, ko mi pripoveduje, kako se mu je godilo v »raju« se ob grenkih spominih na trpljenje, ki je za njim, le še trpko smeje vsem izmišljotinam, ki jim je nasedel. PREJ ČLOVEK — V ITALIJI SAMO ŠE »ŠTEVILKA 5923« »Bilo je lansko poletje v juliju, ko sem se na obljubo, ki se je kmalu izkazala kot podla laž, odločil, da ilegalno zapustim domovino in prestopim kjerkoli državno mejo, z edinim namenom, da pridem v Ameriko, kjer imam tudi sorodnike. Pobeg čez mejo se je posrečil, toda že v Trbižu so nas Italijani obkolili s stražo in sem bil poslej ves čas pod strogim oboroženim nadzorstvom. Skupina, s katero sem usko-čil čez mejo, je bila iz Trbiža prepeljana v Udine v tamošnje sodnijske zapore. Tamkaj so nas zadrževali osem dni. Zatem so nas prepeljali v Fra-schette. kjer smo bili tri mesece v taborišču, ki se v ničemer ni razlikovalo od nekdanjih fašističnih taborišč naših internirancev. Taborišče je bilo obdano z bunkerji, taboriščniki pa smo bili pod »varstvom« reflektorjev in mitraljezov. V tem mestu za begunce mojega kova že ni bilo več prostora v sodnijskih zaporih, ki so prenapolnjeni z domačimi kriminalci. Za nas je bilo torej urejeno taborišče z vsemi »dobrotami« taboriščnega življenja. Želel sem dobiti stik s svojci v Ameriki, da bi mi poslali vozno karto in garantno pismo, a bilo je izključeno. Z menoj so ravnali kakor s popolnoma brezpravnim človekom. Niti mojega imena niso uvaževali, saj smo bili vsi taboriščniki pri italijanski policijski upravi registrirani samo pod tekočimi številkami. Jaz sem imel številko 5923. »S'mo« 75.000 din nagrade je dobil Letno poslovanje kmetijske zadruge v Trebnjem je pokazalo ob zaključku 766.527 dinarjev dobička. Lep uspeh je predvsem zasluga lesnega odseka, zadrutca kot celota pa se je lani vse premalo zanimala za raz vol ostalih potrebnih odsekov. Kako Je gledal upravni odbor zadruge na svojo dolž nost ln na koristi zadruge, pa je pokazal naslednji primer: Uslužbencem zadruge je uspelo, da so »prepričali« upravni odbor, da morajo dohiti večji del dobička — nihče drugI kot prav uslužbenci KZ samit In res — odobrene so Jim bile edinstvene nagrade: Pepelnjak Franc, poslovodja, jc dobil 75.000 din. RozI Sadnr, knjlgovodklnja. «0.000 din, Edlka Prijatelj, prodajalka, bi se upravni odbor malo bolj zanimal za svoje dolžnosti In zn poslovanje zadruge, ne bi nasedel »prepričevanju* zadružnih uslužbencev, kl so nesramno Izkoristili priložnost ter hoteli priti do lahkega zaslužka ob lahkem delu. Revizija OZKZ je po ugotovitvah predala vso zadevo pristojnim organom v nadaljnjo preiskavo. AH jc tak način poslovanja v dobrobit zadružnikov trebanjske KZ? Prav gotovo ne! Knjlgovodklnja si je že pred letom prisvojila 10.000 Industrijskih bonov, za kar Je bila že sodnljsko kaznovana. Na občnem zboru pa so člani zadruge spraSevall po Škropilnici za sadno drevje, kl že dalj časa neznano kje počiva. Namesto, da hI se trgovina zanimala za prodajo ljudem potrebnega blaga, pa lahko sliši od prodajalke Edlke tudi takele cvetke: »S prodajanjem moke se obleka znmaže . . .« Takih prodajalk In knjlgovodktnj v zadrugah nočemo In pričakujemo, da bo zadev« v trebanjski KZ pogteno razčISČenal A. Z. Tako mi je bilo v taborišču ime... Nihče me ni hotel poznati pod drugim, pravim imenom ali priimkom. ZA BEGUNCE SO SAMO NAJTEŽJA DELA, LAKOTA IN PONIŽANJE .. , Po treh mesecih bivanja v tem »raju«, ki so mi ga obljubljali pod-pihovalci v stari domovini, nas je prevzela organizacija IRO in„nas premestila v taborišče Bagnoli pri Neaplju. Naloga te organizacije je, da izbira begunce za izseljevanje v prekomorske države. Največ jih pošiljajo v Avstralijo, Argentinijo in nekaj malega v Kanado, v ZDA pa niti enega niso sprejeli ves čas, kar sem bil priča tem dogodkom. Organizacija odbira naše ljudi in begunce iz drugih držav za najtežja dela v rudnikih, za težaška gozdarska dela in dela na plantažah. Vsak begunec mora pred štiri komisije: zdravniško, delavsko, politični inšpektorat in konzularno komisijo. Zadostuje, da prijavljenca izvrže samo ena komisija in se lahko sprijazni z mislijo, da bo še leta in leta gost taborišča v Italiji, kjer si vse, le človek ne. Zvedel sem, da so tamkaj nekateri begunci iz naše države že po pet let in upajo ter čakajo, kdaj jih bodo komisije le potrdile za izselitev v zgoraj omenjene dežele, kjer pa si naši ljudje služijo trdo skorjo kruha pod težkimi socialnimi pogoji, mnogi pa se rekrutirajo tudi v kader brezposelnih. Ko sem spoznal, da so se moje sanje o izselitvi k sorodnikom v Ameriko izpuhtele in da iz tega nikdar ne bo nič, sem bil na kraju obupa. Preklinjal sem tiste, ki so me zapeljali, tiste, ki sem jim nasedel in zapustil svoj rodni kraj, kjer ima moj oče zemljo in hišo; preklinjal sem trenutek, ko sem se odločil, da zapustim svojo domovino, kjer ima vsak delovni človek dovolj kruha, zaslužek in kjer je delovni človek spoštovan; preklinjal sem svojo nesrečo, da sem se znašel v deželi, kjer brezposelnost iz dneva v dan žre večje množice kruha in dela željnih ljudi; spominjal sem se naše države, kjer brezposelnosti ni in kjer ljudska oblast skrbi za vsakega Človeka, ki hoče delati in si s poštenim delom služiti vsakdanji kruh. V takšnem obupnem razpoloženju me je našel nekega dne okrog božiča 1951 poziv radijskega napovedovalca, ki je. iz Londona v slovenskem jeziku pozival vse begunce, naj se vrnejo v domovino. Zvedel sem, da je pozivu sledilo na stotine in stotine ljudi, ki si niso z ničemer omadeževali svoje preteklosti, razen s tem, da so nasedli prišepetavanju reakcionarno razpoloženih elementov ter so s pobegom prestopili meje naše države* misleč, da se v tujini cedita med in mleko. Kakšna zabloda! Zdaj sem imel sam že dovolj izkušenj, sam sem na lastni koži občutil, kakšen siromak Je v tujini človek, ki je lahkomiselno zapustil domovino. SPET DOMA — MED SVOJIMI LJUDMI SVOBODEN ČLOVEK Umaknil sem se iz taborišča in se odpeljal v Rim na jugoslovansko poslaništvo. Razložil sem svoje ahasver-sko potovanje v »raj«, poslušali so me, bili z menoj zelo ljubeznivi, ko so zvedeli, da sem bil od februarja 1943 do decembra 1946 celo borec J A. A četudi bi nikdar ne bil v partizanih, zgodilo bi se mi na našem poslaništvu v Rimu tako, kakor se je za menoj še mnogim drugim, ki so sledili mojemu vzgledu: na jugoslovanskem poslaništvu so mi dali potni list za povratek v domovino in 8000 lir za potne stroške. V Gorici sem kmalu zatem prestopil italijansko-jugoslovansko mejo in stopil na tla svobodne domovine, kjer si svobodni ljudje z delom svojih rok kujejo lepšo bodočnost. Na meji so me sprejeli naši obmejni organi zelo lepo, nihče me ni žalil niti z besedico, napotili so me na Jesenice na bazo za repatriirance, kamor sem potoval popolnoma sam, brez vsakega oboroženega spremstva, kar je v Italiji vsakdanji pojav. Na Jesenicah sem po kratkih formalnostih bil poslan v Ljubljano. Zglasil sem se na upravi za notranje zadeve Ljubljana-mesto, kjer me je službujoči oficir lepo sprejel, po opravljenih formalnostih in kratkem popisu pa so mi ponudili celo vozno karto do Bele krajine. Spoznal sem, da je med našimi organi oblasti in organi oblasti v »raju« razlika kakor noč ln dan. Tamkaj samo sovraštvo, < glad, pomanjkanje, surovost in zavest, da vsak tvoj korak spremlja vate naperjena cev mitraljeza; tukaj ljudje zares z bratskim odnosom do sočloveka, prijazni, polni socialističnega ponosa, ki nihče niti z besedico ni užalil mojega ranjenega srca in razočarane duše, saj so vedeli, da sem bil dovolj kaznovan za svoje nepremišljeno dejanje, ko sem se nahajal več ko pol leta v peklu, ko sem sanjal, da bom v tujini zaživel kakor v raju... Tako so mi prišepe-tavali tisti, ki sem jim nasedel. Zapišite, tovariš, za zaključek še tole,« je končal svojo žalostno zgodbo tovariš Janez Malešič, »da sera spoznal vso gnilobo lažne propagande iz tujine! Zapišite, da sem srečen, ker sem se pravočasno vrnil v domovino, kjer sem svoboden človek in kjer je dela za moje roke na pretek. Za delovnega človeka je Amerika danes v naši domovini in je ni treba iskati izven meja naše države. Želim samo Še to, da bi sledili klicu po vrnitvi v domovino vsi, ki danes še trpe po taboriščih mačehovske tujine in zaman sanjajo 6 rajsko lepem življenju, ne morejo pa se še odločiti za povratek, ker so pod vtisom propagande ljudi, ki si domišljajo, da bodo s trpljenjem teh revežev skovali sebi politični kapital in razbijali enotnost našega delovnega ljudstva. Lahko rečm, da so že mnogi spoznali, da pelje ta pot v pogubo in so se rajši vrnili v domovino. Zadovoljen sem, da sem se otresel jerobstva teh političnih skrahirancev, ki se boje povratka v domovino, ker imajo na vesti na tisoče nesrečnih zapeljancev.« * Ko se je tov. Malešič poslavljal od mene, mu je zahajajoče sonce prižgalo v očeh srečo in zadovoljstvo, da je spet doma, med svojimi ljudmi in da ni nič več le gola Številka, temveč član socialistične skupnosti. —c. Kratke vesti BEOGRAD. — Zastopniki Zveze Studentov pri maršalu Titu. Pretekli teden je bil v Zagrebu prvi kongres Zveze študentov Jugoslavije, katerega so se udeležili razen delegatov vseh jugoslovanskih univerz, tudi številni zastopniki oblasti s predsednikom zveznega Sveta za znanost in kulturo Rodoljubom Colakovičem na čelu ter gostje inozemskih vseučilišč. Po kongresu so delegati obiskali v Beogradu maršala Tita, mu poročali o delu kongresa, nakar je maršal Tito nakazal, kaj so danes glavne naloge študentov, še posebno pa komunistov, ki delajo v študen-tovskih organizacijah. CETINJE. — štiri nove hidrocentrale v Crni gori. Do konca aprila bosta začeli obratovati v Crni gori dve hidroelektrarni. Ena je na Reki Crnojeviču, druga na Slapu Zete, tretja na Glavi Zete in četrta pri Liverovičih. BEOGRAD. — SI. aprilom bo uveden nov plačni sistem. Naš novi gospodarski sistem dobiva svojo končno podobo. Zadnjič smo že poročali, da je vlada FLRJ izdala uredbo o razdelitvi sklada plač v gospodarskih podjetjih. Pretekli teden pa je zvezni Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti razpravljal tudi o osnutku uredbe o plačah uslužbencev državnih organov. Razen tega je v načrtu tudi uredba o materialnem zavarovanju oseb izven delovnega razmerja. Načrt te uredbe prepoveduje odpuščanje oseb v težavnem socialnem položaju, nosečih in doječih žen, bolnikov itd. Po tej uredbi bo podjetje plačevalo svoje delavce in uslužbence, katere je odpustilo dotlej, dokler ne dobe zaposlitev, ki ustreza njihovi šolski kvalifikaciji in strokovni izobrazbi. LJUBLJANA. — Zasedanje Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS. Ze lani je v vrsti ministrstev prišlo do velikih sprememb. Namesto državnega aparata so nekateri resori dobili Svete, kateri sestavljajo strokovnjaki, predstavniki množičnih in družbenih organizacij itd. Eden izmed takih Svetov je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Ta Svet je zasedal 18._ in 19. marca in razpravljal o vseh vprašanjih s tega področja. Iz poročil in razprave vidimo, da je v zadnjih petih letih dala ljudska oblast za zdravstvene ustanove v Sloveniji nad 2.750,000.000 dinarjev. Posebno pomembne uspehe smo imeli v borbi proti jetiki in proti drugim boleznim ter na področju socialne politike. TRST. — Tržaški škof Santln vodja protijugoslovanske gonje. Cela vrsta dokazov govori, kako malo je italijanskim vladajočim krogom na tem, da se poglobijo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Nasprotno. Ob vsaki priliki kažejo, da jim je mirno sožitje z nami trn v peti ter podpirajo sejalce razdora med Jugoslavijo in Italijo. Zdaj je val te iredentistečne gonje proti Jugoslaviji pljusknil tudi na tržaško ozemlje, kjer je našel v vrstah bivših fašistov svoje vnete oboževalce. Tej od šovinizma zaslepljeni drhali, dirigira tržaške škof Santin, ki je znan po svoji vnemi, kako čimbolj razširiti razdor med Italijani in Slovenci. DOBOJ. — Kmalu bo stekla železnica po celi novi progi Doboj—Banja luka. 12. marca zjutraj so minerji prebili predor Ljeskove vode, najtežji objekt na mladinski progi Doboj—Banja luka. Zaradi izredno težavnega terena, bodo 250 m predora zgradili iz armiranega betona. Ko bo ta predel končan, bo mladinska proga Boboj—Banja luka popolnoma gotova in bo vzpostavljen na njej reden promet. KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR MIRNA PEČ razglaša, da bodo letos redni živinski sejmi ▼ Mirni peči ob naslednjih dnevih; 24. marca, 2. junija, 4. avgusta, 29. sep- tembra in 29. decembra. Dve strogi, a pravični kazni V eredo 12. marca sta se zagovarjali v Kočevju pred sonatom okrožnega sodišča iz Novega mesta dve mladi zločinka: 21-letna Terezija Jurkovič zaradi umora 75-letne Marije Mramor, in 23-Ietna Slavica Stancar zaradi poneverbe zneska 766.830 din. Gnusen roparski uboj 75-letne Marije Mramor v Kočovju je lani 30. deoembira rnz-buril vse mesto. Preiskovalni organi, ki so Žli takoj na delo, so storilca v oeebl 21-Ietne poljske delavke Terezije Jurkovic, doma ib Nove vasi pri Ptuju, kmalu odkrili in are. tirali. « Jurkovičeva se je sezmnniila z Mramorjevo v lanskem letu. ko »ta bili zaposleni na neki ekonomliji. Večkrat jo je Mramorjeva povabila k sebi na dom in jo tudi pogosti 1h. Zaupala ji je. da si j« prihranila v Ameriki ?recej denarja, katerega ima v hranilnici, o je bilo zanjo usodno. Jurkovičeva je zapustila »luzbo v Kočevju 15. decembra in odAla. na »voj doni.J£er »e J* bane namera; vala poročiti, je ve«'no razmišljala, kaRo ni prišla do denarja. Tedaj je v njej »agorel zločinski načrt, polastiti se denarja Mramorjevo za vsako ceno. Vrnila se Je v Kočevje 30. decembra s popoldanskim vlakom- Takoj je odšla k Mramor j ovi, ki jo je rada sprejela. V prijateljskem ' kramljanju sta preživeli nekaj ur. kar naenkrat pa Je Jurkovičeva začela od Mramorjevo zahtevati denar. Ker se je ta začudeno uprla,- češ. .kaj se ti meša. je Jurkovičeva pograbila izpod štedilnika sekiro in 6 topim konceni udarila Mramorjevo po glavi. Ta se je po udarcu sesedla na tla in po izjavi morilke samo polglasno vzdita-niJa: »ah«. Nato jo je zavlekla v sobo im jo še tam najmanj sedemkrat udarila s sekiro po glavi. Takoj jo začela mrzlično Iskati denar in v resnici našla 1200 din v gotovini ter hranilno knjižico z vsoto 64.000 din. pobrala je še nekaj perila, si obrisala krvave roke in madež v veži. zaklenila hišo, vrgla ključ stran im šla snat v gostinsko podjetje. Kot sama priznava, i® Žrtev ves čas zdi-hovala. in ker jo Je baje biLo strah, je vrgla na njo žensko ogrinjalo.,. Iz-javLla je, da je Mramorjev« zdihovala še tudi takrat, ko je odhajala «f niše. Mrnmorjeva je podlegla poškodbam drugi dan ob 12. urd. S hranilno knjižico v rokah se je Jurkovičeva naslednji dan podala v Ljubljano v centralo Narodne banke, da dvigne denar. Ponaredila je podpis Mramorjevo za dvig 40.000 din. vendar so v Narodni banki spo. znal ponarejeni podpis i u denarja niso izplačali. Poleg zločinskega uboja stanke je bila Jurkovičeva obsojena še treh tatvin na škodo raznih strank. Senat okrožnega sodišfia, kateremu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča Iz Novega mesta Hubert Repovž. kot sodnika pa Ivan Vidoševič in Janez Mikolič, je obsodil mlado morilko na dosmrtni strogi zapor in trajno izgubo državljanskih pravic Obtožnico je zastopal javni tožileo za okrož. jo Novo mesto Leon Perhavec, obtožen ko pa .je zagovarjal dr. Dušan Smodej, odvetnik iz Novega mesta. Najstrožje, to jo smrtni kazni, je rešila morilko le njena mladost ita nosečnost. '?> *•'•'•<••' n%,. * I •<# Pred istim senatom in v istem prostoru so je 12. marca zagovarjala tudi 23 letna Slavi ca Stancar, doma iz Crešnjeveev v okraju Gor. Radgona, no poklicu name Sjenka v podružnici Narodne banke v Kočevju. Stan carjeva, ki je izobražena in bistroumna ženska, je žo mlada izgubila vsak čut za poštenost. 2e leta 1948 je bila disciplinsko premeščena iz takratnega službenega mosta v Slov. Bistrici v Kočevje zaradi suma tat.vi. ne. V službi finančnega manipulanta v Narodni banki v Kočevju je v letu 1050 pone-verila denar, zaradi česar .1© bila obsojena na pogojno kazen. Zaradi pomanjkanja strokovnih moči so jo še obdržali v službi. Plače je imela 3220 din, kar pa ni zadostovalo za njeno raskošno življpnje. Prebudila so je v njej tudi nepoAtcua žilica. V času od 14. mar. ca pa do sredine decembra 1351 si je prilastila nič. manj kot 76* 830 din. Ta denar si je prisvajala tako, da je zvečer, ko je »prejemati a tržni izkupiček trgovskih podjetij, vzela denar za sebe, na račun koristnima pa je pre-knjizila enak znesek iz računov drugih kori »t nI kov. Na tn nnln je spremno zakrivnln sledi svoje nepoštenosti, večkrat pa tudi uiiičila kakšen dokument, ki bi jo lahko izdal. Seveda hi ji ob budnejšj kontroli vse. eno lahko prišli na sled. Ker pa je bilo v banki premalo kadra in še tega je bilo nekad v bolniškem stanju zaradi razsajanja tifusa v Kočevju, je to spretno ijrtcorlfitlla v svod prid. večkrat se je eama ponudila 2a sprejemanje denarja v večernih urah, čeprav ni bila to njena službena dolžnost. Denar je na veliko zapravljala, posebno za, obleke, pa tudi kaj boljšega si je rada privoščila. Ob aretaciji so našli pri njej le se 230.000 din. Ker so jo prijateljice baie večkrat vprašale, kje dobi denar, je odgovorila, da ga dobi od doma, posebno pa od svojega strica župnika. Skupno z nio se ie znašla na zatožni kloni njena prijateljica Dragica Zelenko. Ta je vsekakor morala vedeti od kod fttamoarjevi denar, vendar pa ii je celo pomagala pri begu iz Kočevja, ko so v banki že odkrili poneverbo. Za uslugo, da ji je pomagala dobiti avto, s katerim je pobegnila iz Kočevja, ji je Stancarjcva poklonila raanih stvari v vTPdnosti 30.000 din. Enako kot ori Jurkovičevi je tudi pri njej sodišče upoštevalo njemo mladost in noseč nost. sicer bi hila najstrožja kazen za Tak skrajno zločinski odnos do ljudskega premoženja popolnoma upravičena, štancarjeva ie bila i upoštevanjem teh olajšilnih okolnosti obsojena na dosmrtni strogi zapor in trajno izgubo državljanskih pravic, Dragica Zelenko pa na 1 loto in 6 mesecev zapora. Zadnji čas za oskrbo n zaščito sadnega drevja Dober gospodar je že poznojesenski in zimski Čas vestno izkoristil za številna dela v sadovnjaku. Čiščenje drevja, trebljenje pregostih vrhov, redčenje vej in podobno smo že zaključili, pravtako zimsko škropljenje proti Šči-,tastim ušem in drugim zajedalcem. Ce morda iz raznih vzrokov teh del le še nismo opravili, imamo v marcu zadnjo priliko za oskrbo in zaščito sadnega drevja. škropljenje sadnega drevja, s katerim hočemo preprečiti razvoj krastavosti pri jabolkah in hruškah, luknjičavost in sušenje listja pri breskvah, slivah, jabolkah in češnjah, kodravost listja pri breskvah in monilijo (gnilobo plodov), jemljemo 3% raztopino modre galice. Zdaj se pobrigamo tudi za zaščito proti jabolčnemu cvetožerju. Vsaj del- no preprečimo škodo, ki jo povzročata Predvsem je treba takoj dokončati ličinka in črv cvetožerja s tem, da postavimo na deblih lepljive pasove, preden začne drevje cvesti. Na pasovih se lovijo hrošči cvetožerja, ko lezejo po deblu navzgor. Zdaj pa tudi odstranimo lepljive pasove, ki smo jih po- čiščenje drevja in trebljenje drevesnih vrhov. Vse suhe veje bomo odžagali in sežgali. Z drevesnimi karbolineji premažemo debla in debelejše veje, prav posebej pa še rakava mesta in prostore, kjer smo lani opazili krva- j stavili že v jeseni; takoj jih sežgemo, ve uši. Zadnji čas pa je tudi, da teme- mesta pa, kjer so bili lepljivi pasovi, ljlto poškropimo vse drevje, ki ga je napadel ameriški kapar, z drevesnimi karbolineji. V marcu moramo izkoristiti tudi najugodnejši čas za zatiranje raznih glivičnih bolezni oziroma moramo preprečevati, da se ne pojavijo. Uporabljamo predvsem preizkušeno in dobro poznamo bordoško brozgo, raztopino modre galice in apna. Za zimsko temeljito očistimo in premažemo z drevesnimi karbolineji. Pri čiščenju in odstranjevanju starega lubja moramo po tleh pogrniti primerno plahto ali papir, da prestrežemo vse odpadke in z njimi vso škodljivo zalego, ki je prezimila pod lubjem. Toda to takoj sežgemo. Topli dnevi pa nas silijo, da z vsemi temi deli pohitimo. Franc eh Sa,j et 12 Belogardistični štajerski bataljon Dne 16. julija 1912 so Italijani začeli svojo veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju na Notranjskem, ki so jo spremljali izredni ukrepi, kot ustavitev potniškega, železniškega ni avtobusnega prometa ter množične aretacije. Viktor Hajtnik, privatni uradnik iz Novega mesta, se je pred italijanskim nasiljem hotel umakniti na osvobojeno ozemlje. Ko je šel mimo Zaloga, je naletel na >partiz«ne«, s katerimi je Hajtnik nekaj tednov prej »skupaj delal, med njimi na Dragota Toma-iiča, ki je bil komandant Štajerskega bataljona«, kot mi je okoliščine umora opisala Hajtnikova vdova. »Sodnik Tone Mišic, ki je vedel, da so v helogardističnem imenu ze zaplenili graščino ^Breitenau, je mojegn moža iskal, a ga ni našel. Tako je moj mož padel v zasedo, misleč, da sn naši...«" Belogardisti, ki jih je Hajtnik nekaj časa podpiral v krivi veri, da so partizani, 60 Hajtnika krvoločno mučili in razrezali z bajoneti. Ko ga je njegova vdova 26. julija 1942 prekopata, <•« Pismo Pije Hajtnik, roj. Kuder, Nazarje, 3. aprila 1949. — Ko je HajtnikovH 25. julija 1943 Ala iz prostije v Novo mesto, da bi uredila prekop moža, je imela velike sitnosti, »l'rošt Ceriti in drugi so vse vedeli, kako se je to zgodile Prost mi kljub temu, da sem imela dovoljenje od italijanske oblasti, moža ni hotel pokopati. Rekel je, da ce ne vem točno, kdo ga je ubil. ne more biti cerkveno pokopati. Na to njegovo Izjavo .■-em mu rekla, Se je on tako vsemogočen, naj od mrtvih zbudi mojega moža in ga vpraša, kdo ga je ubil. Tudi zadnje ure ni pustil zvoniti... Ko sem bila prvič v črnini, sem kanonika Keka srečala v aleji pri pogti in jo p; -i.il i«ko rdeč, da je še meni nerodno postalo. Vsa kri mu jo butnila v obraa.. .t je ugotovila, da ima na dveh mestih prebito lobanjo, prerezan vrat v dolžini desetih centimetrov in razrezane prsi. Po tej krvavi žaloigri s« je belogardistični oddelek premaknil v gozd med Temenico, Prečno in Češčo vasjo, kjer je prenočil. Naslednje jutro — bilo je 16. julija 1942 — so kmetje iz Zaloga šli v bližnji gozd po listje, da bi ugotovili Hajtnikovo usodo. Hajtnika so našli zaklanega, rahlo pokritega 1 i dračjem in listjem. Brž so poslali sla k partizanom na Brezovi rebri pri Ajdovcu, da sta jih obvestila o novem helogardističnem. zločinu. Ko so se 11. julija začele odkrite sovražnosti med partizanskimi četami in razkrinkanim Štajerskim bataljonom, je druga četa II. bataljona Dolenjskega odreda pod poveljstvom Dragota Suhija-Lika iz Novega mesta naglo krenila z dotedanjih položajev na Trški gori na Brezovo reber. Tu je pomagala pri obleganju Žužemberka in nadzorovala levi breg Krko od Sotesko do Novega mesta, \ če bi belogardisti iz partizanskega obroča pobegnili na to stran Krke. Partizani Likove čete so teda^ že zvedeli za belogardistična grozodejstva, ki so jih izvrševali pod krinko partizanskega šta-i jerskega bataljona. 0 tem so jim pripovedovali i rešeni ujetniki iz Povšetovega voda. Ko je leta 16. julija ravho imela politično uro o nastanku in dotedanjem razvoju bele garde, *sta v taborišče pritekla sla. ki sta četi sporočila prihod belogardistov k Prečni in opisala umor Hajtnika. Partizansko poveljstvo je hitro izdelalo načrt za napad. Likova in Prlekova četa, ki je bila v bližini, bi morali ponoči obkoliti belogardistično taborišče in ga napasti z okrog 400 možmi. Trije vodi Likove čete so takoj krenili nad Prečno, da bi do večera s Kala in Straškega hriba zasledovali gibanje belogardistov v dolini. Partizani, po večini kmečki lantje iz novomeško okolice na levem bregu Krko, pa so bili zaradi belogardističnih zločinov tako razjarjeni, da so od svojih vodnikov zahtevali takojšen napad, ne da bi Čakali na noč in na okrepitev. Vsako dopovedovanje, da je taka lahkomiselnost lahko usodna, je bilo brezplodno. Ker m se vodniki hoteli ravnati po ukazu četnega poveljstva, so jih neugnani partizani hoteli celo razorožiti in si izvoliti nove vodnike. Končno so vodniki le popustili nepremišljeni zahtevi svojih borcev. Udarni vod je krenil za Prečno in se v gozdu nad pokopališčem razvrstil v zasedo. Ostala dva voda sta se ob belem dnevu po golem pobočju Straškega hriba spustila v dolino, da so belo- gardisti t lahkoto opazili bližajoče se partizane. Hitela sta do- Zaloga in tam prekoračila Temenico. Po.širokem in ravnem travniku med Temenico in Ccščo vasjo sta se malo pred prvim mrakom v strelcih bližala parobku gozdiča, v katerem je taboril belogardistični oddelek. Belogardisti so partizane čakali v zasedi za robom gozda in nenadoma z osemdesetimi puškami hkrati ustrelili na petinštirideset partizanov. Prvi salvi je sledilo nekaj novih, vmes pa so belogardisti divje kričali: »Živel general Mi-hailović! Živela jugoslovanska vojska! Živel kralj Peter! Smrt partizanom!« Partizani so se le slabotno branili ln se v neredu umikali proti Temenici. Čez nekaj minut so belogardisti začeli metati bombe, jurišali na travnik in stekli do Temenice, kjer se je pod grmovje poskrilo več partizanov. V ozkem, a globokem potoku so opazili baletnega plesalca Štefana Suhija. Suhi je v tistem hipu v vodi odvil jugoslovansko ročno bombo, jo med plavanjem užgal z udarcem ob brado, zalučal med belogardiste in tako rešil sebe ter nekatere druge tovariše. Na bojišču je obležalo sedemnajst ubitih in poklanih ranjenih partizanov, ; dva sta utonila v Temenfti, kjer so jih našli ; kmetje čez nekaj tednov, nekaj jih je bilo lahko ranjenih, Lojze Kastelic, kmečki sin iz St. Jurija pri Mirni peči, je bil hudo ranjen, ujeti študent Ivan Marn iz Dolenje vasi pa je ostal ' pri belogardistih. Stev. 12. DOLENJSKI LIST Stran S IZ nASIH KHAJCV GLOBODOL Za popravilo cesto eo Glohodolčand že pripravili 70 kub metrov kamna, sedaj pa »o ga pričeli voziti na cesto. Ta je res nujno potrebna popravila, saj je ob mokrem vremenu skoraj neprehodna in se je treba ogibati neznosnega blata po bližnjih njivah, a čemer se dela velika škoda. Globodolčani, ki so pripravljeni vs.a dela napraviti brezplačno, že nekaj let zastonj čakajo denarnega prispevka podjetij, ki so z izvozom lesa cesto uničila. Sedaj &o spet dobili obljubo o nekih 50 tisočakih, samo če bo ta držala Skrajni čaa je. da se cesta spravi v red. P. VRATNO PRI ST. JERNEJU Pred dnevi sta imela tov. dr. Saje in tov. Marinft predavanje v okviru Ljud&ke univerze. Prvi je govoril o negi, prehrani im bolezni dojenčka, drugi pa o sadjarskih zadevah. Obe predavanji so poslušalci, ki jih jo bilo precej, poslušali z velikim zanimanjem in želijo, da bi predavatelja ee večkrat prišla med nje. — čl Z VINICE PRI ČRNOMLJU Za praznovanje 8. marca« so s« naše žene dobro pripravile. Orgauizixale eo slavnostno akademijo, na kateri *o sodelovali: ženski pevski zbor poti vodstvom tov. Kravosa, mladinski tamburaški orkester, dijaški pevski zbor ter učenci osnovne šole z lepimi deklamacijama. ...... Po slavnostni ekademijl je bil srečolov in nato ples. Slavnosti se je udeležilo mnogo žena in drugih vaščanov. Ob tej priliki se moramo posebej zahvaliti Kmetijski zadruci na Vinici, ki nam je M srečolov darovala 27 prav lepih dobitkov. Prav tako se zahvaljujemo okrajnemu trgovskemu podjetju na Vinici. Obenem se zahvaljujemo tudi mladinskemu tamburaškomu zboru za igranje, ki je tako prijetno oživljalo vso prireditev. čisti dobiček to prireditve so žene namenilo ponesrečencem tolminskega okraja — fko IZ TRŽIŠČA Pionirji nižje gimnazije eo uprizorili 9. marca 1052 v režiji tov. Rozman Ivanke in oh podpori tuk. KUD tridejanko »čarobne ffptll« v počastitev pravnika naših mater. Mali igralci so vložili v igro ves svoj trud, zato tudi matere niso stedile s priznanjem. Udeležba je bila tako številna, da le bila dvorana premajhna. Pred praznikom so pionirji 1. raz. osnovne šole obiskali zaslužne partizanske matere in prosvetne delavke ter jim s šopki pomladanskega cvetja oastitali. Na roditeljskem sestanku, ki je bil v okviru tega praznovanja skupno za obe šoli. smo po referatu šol. upraviteljice razpravljali o tem. kako mora družina tesno povezati svoje cilje s smotri šole. Naš tečaj, o katerem smo že poročali, je gospodinjsko - gospodarsko - izobraževalnega značaja in prav lepo napreduje. Ob zaključku, ki bo konec marca, bodo na razstavi dekleta pokazala v čem eo se izurile im kaj ao na tečaju pridobile v kuharski umetnosti, prikrojevanju in šivanju. Očiščeno sadno drevje na šolskem vrtu in bližnjih 6adovnja. kih bo pričalo o delu tečajnikov. 2e sedaj se pridno pripravljajo na zaključek z igro in folklorno točko. Aktiv LMS Tržišče se že dali časa bon. da bi dobil primeren prostor za sestanke. Upamo, da bodo odgovorni čmitelji le našli i'/.hod in bo mladina, lahko imela sestanke redno ob zvokih radia. K. K. AKTIV LMS V PODZEMLJU IN NJEGOVI USPEHI Aktiv LMS v Podzemlju je v letošnjih *4m*kih mesecih dosegel lepe uspehe, ki bo vredni pohvale in priznanja. 18 članov LMS v Podzemlju je vso zimo pridno ohiekovalo izobraževalni tečaj, k predavanjem so prihajali celo mladinci in dekleta iz 6 km oddaljenih Pohravic. Podzemeljsko učiteljstvo. ki je predavalo na izobraževalnem tečaju, je zadovoljno nad uspehi mladine iz Podzemlja in okoliša. Pohvalno je tudi to. da so letošnjo rimo člani LMS pridno obiskovali ljudsko knjižnico ter si izposojah knjige za čtivo. V nedeljo 9. marca pa je igralska druzi-nica aktiva LMS v Podzemlju uprizorila na odru Doma ljudske prosvete ljudsko isrro v treh dejanjih »Dobrava«. Igro ho si ogledali tudi številni člani KUD »Oton Zupančič« \i sosednjega Gradaca. Četudi bo bili igralci začetniki, so svoje vloge zadovoljivo od. igrali. V veselje pa je bilo igralski družini zlasti veliko zanimanje ostale mladine za delo aktiva LMS. saj je bila igra upri&or- Ž'ena pred nabito polno dvorano. Igro je na-tudiral 7. mladimi igraloi domači šolski upravitelj, pohvalno pa moramo omeniti pri-zadevamje tov. Franca Moleka. da je bil igralski kolektiv ves čas Študija discipliniran. Mladi igralci imajo namen s to Igro gostovati tudi na nekaterih sosednjih odrih-Uspeh, ki ga jo doživela »Dobrava« pa je navdušil tudi mladinke, ki se pripravljajo na uprizoritev veseloigre, katero že dalj časa študirajo pod vodstvom im režijo učiteljice tov. Anice Kuretove. Mladina iz Podzemlja je na pravi poti k napredku in toplo želimo, da bi ti uspehi vzpodbudno vplivali na njeno nadaljnjo kulturno prosvetno rast. TUDI V MIRNI PEČI SO ZAKLJUČILI GOSPODINJSKI TEČAJ Na dan borbenih Žena 8. marca je bil v Mirni peči zaključen gospodinjski tečaj. Ze dopoldne so raladinke-tečajnice lepo okrasile prostor, v katerem so razstavile 6voje izdelke. Pri tem jih je vodila učiteljica Gizela šporar. pomagale pa so še učiteljice Frančiška Božič. Milena Radej in Marija Cucek. Na razstavi smo videli lepe in okusne torte, ročna dela in pismene izdelke tečajnic, ki bo se v kratkem času precej naučile. NI pa prav. da so nekatere ženske iz gole zavisti vse delo tečaja kritizirale, zato zahtevamo, da s to prakso v bodoče prenehajol Zvečer je bila zaključna proslava, s katero so tečajnice obenem proslavile tudi 8. marec. Učiteljica Jelica Jerfie je najprej imela lep govor, nato pa so tečajnice pod vodstvom učiteljice Jože černivec malo boječe zapele štiri lepe pesmi Pori vodstvom režiserja učiteljice Milene Radej so nato naigrale dramo Mire Puoove: »Svet brez 60 vraštva«. Z nekakšnim strahom smo šil na oder. ker smo bili vsi novinci, a razplet drame je pokazal, da imajo dekleta tudi za to precej sposobnosti Sodelovale so: Speloa (Mara Žnidaršič). Marija (Ivanka Pungerčar). Svetelovka (Rozalija Barbo). Mirna (Terezija fimalc). dr. Silva Premk (Justl Opara), Roz. ka (Jelka Kovačih). Koionelovka (Malči Eršte). Moiškrca (Terezija Prwaf), vodja policijskih zaporov (Adalhert Božič), stražnJk I. (Mariia Cesar), stražnik II. (Marija Slap-ničar). Vse so dobro Igrale, po«ohno pa so 6e izkazale Spelca. Marija. Svetelovka ln dr. Silva Premk, najboljša M ie bila Koionelovka. Dvorana oziroma učilnica je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj je bilo v njej okrog 200 ljudi. Tečajnice so drugi dan igro ponovile in spet je bila šolska soba napolnjena V zvezi s proslavo 8. marca so tečajnice obiskale tudi znane partizanske matere: Ma- rijo Rupena. Terezij« Sali, Moniko Zaje in druge ter se jim bvaiežno oddolžile z zagotovilom, da bodo tudi one šle po poti njihovih etnov in hčera ter prispevale avoj del pri obnovi naše domovine. Partizanske matere so obiskali tudi zastopniki pionirskega odreda »Katje Rupena«. Zvečer 9. marca so tečajnice priredile poslovilni večer, na katerega so prišli tudi okrajni inšpektor tov. Lojze Kas telio in za-stopnioi okrajnega odbora AF2 tovarišicl Barica Zugelj in Sonja Saje. Tov. Kastelic je tečajnicam priporočal, naj v življenju s pridom uporabljajo, kar so se na tečaju naučile. V imenu tečaja se je zahvalil Šolski upravitelj tov. Adalbert Bofič. Prvi gospodinjski tečaj je končan, v splošno zadovoljstvo pa smo zvedeli, da »1 žele tečaja tudi mladinke, ki pri prvem iz tehničnih razlogov niso mogle priti v poštev. A. B. NOVO GASILSKO DRUŠTVO V BELI KRAJINI Pred dnevi ee je v Podzemlju ustanovilo gasilsko društvo, čigar predsednik je tov. Jože Stefanič, čevljarski mojster iz Podzemlja Prvo sejo iniciativnega odbora so obiskali tudi delegati Okrajne gasilske zveze in sicer brigadni poveljnik tov. Julij Malešič, najstarejši belokranjski gasilec tov. Julij Macele in tov. Tone Sober. vsi iz Gra-daca, ki so v svojih referatih podali prLpad-niikom najmlajše gasilske čete v Beli krajini vsa potrebna navodila za nadaljnje delo. hkrati pa tudi obljubili vso pomoč pri razvoju gasilskega društva v Podzemlju. Tov. Macele Julij, ki je že preko 50 let član gasilskega društva in je ustanovil že mnogo gasilskih društev v Beli krajini ter kumoval pri njihovi ustanovitvi, se lahko v jeseni svojega plodnega življenja veseli novega uspeha, ki ga je dosegel z ustanovitvijo najmlajše gasilske Čete v Beli krajini. — c. USPEŠEN ZAKLJUČEK TEČAJA NA SINJEM VRHU V nedeljo dne 9. marca je bil zaključen gospod imjski tečaj žena-zadružni« na Sinjem vrhu, katerega se je udeležilo 25 tečajmio. Skupno z zaključkom tečaja je bila proslava 8. marca. Popoldne je bilo skupno kosilo, kjer so bili poleg tečajnic in njihovih svojcev prisotni povabljeni člani OlLO, OZKŽ, KLO, KZ in zastopniki množičnih organizacij. Tov. Košir, predsednik OILO. se je prav lepo zahvalil voditeljici teča.ja twv- Du. pimovi, ka je bila najbolj požrtvovalna. Grajal pa je nekatere prosvetne delavce, ki se pri tem delu niso pokazali, čeprav bi lahko učitelJ6tvo veliko pomagalo. . Ljudstvo je bilo zadovoljno z dobrim uspehom tečaja in želi, da bi bili tudi v bodoče na Sinjem vrhu razni strokovni tečaji, za katere se zanimajo poleg mladine tudi starejši ljudje. * Na sestanku zadružnikov je bilo sklenjeno, da bodo pričeli s čiščenjem, pomlajevanjem, škropljenjem im cepljenjem sadnega drevja. Kmetijska zadruga bo prispevala za pospeševanje sadjarstva 20.000 din. KLO pa 5000 dim. Kmetijska zadruga bo imela tudi svojo drevesnico, ki ima Že dodeljeno parcelo. Vidimo, da se KZ Sinji vrh trudi za podvig in da popravlja napake, ki jih je zagrešil sebični manipulant Sneler, nad katerim se člani KZ zgražajo im zahtevajo, da dobi za nepravilno delo pošteno kazen. P. t. ČRNOMELJ Letos je bilo po dosedanjih podatkih v Beli krajini 40 raznih tečajev. Gospodinjskih tečajev je bilo 11, splošno izobraževalni 13. poleg tega pa so bili še tečaji za domačo obrt (pletiljstvo) itd. B. IZ GRIBELJ V nedeljo 9. marca so pionirji iz Gribelj priredili v Gasilskem domu proslavo v počastitev praznika žena. Nastopili so z de-klamacijami. pevskimi tefrkamd in zelo dobro uspelo igro v dveh dejanjih »V precepu«. Igro so pionirji odlično odigrali in so prav dobro obvladali vloge, s čemer so želi od navdušenega občinstva vse priznanje. Matere otrok in vse, ki ao bile na prireditvi, se pionirjem, tovarišu šolskemu upravitelju in tovarišici učiteljici za prireditev in ves trud prisrčno zahvaljujejo, hkrati pa žele, da bi kmalu spet organizirali lepo kulturno prireditev. B. R, METLIŠKO KUD »E. GANGL« JE OBISKALO ZAVEDNI GRADAC Od vseh kulturno-umeteniških društev, ki danes delujejo v Beli krajini, prištevamo metliško KUD »Engelbert Gangl« in grada-ško , KUD »Oton Zupančič« med najdelav-nejši. Da j« to res, je pokazalo gostovanje KUD »Engelbert Gangl«. ki .ie s bvojo pev sko in godbeno družino obiskalo Gradao ter v nedeljo 9. t. m. sodelovalo pri proslavi praznika žena v Gradacu. V uvodu je tov. Milka Skaber, predsednic* AF2 v Gradacu, v lepem govoru pozdravila zbrano občinstvo, ki je veliko dvorano v novem gradaškem Domu ljudske prosvete napolnilo do zadnjega kotička. Predsednik KUD ^Engelbert Gangl« prof. in književnik Jože Dular je zatem govoril o pomenu medsebojnih gostovanj in orisal plodno delo raznih sekcij metliškega KUD. Zatem so nastopili mladi godbeniki, ki jih je v pičlih šestih mesecih pripravil za javni nastop agilni kopelnik tov. Silvo Mihelčič. 16 mladih godbenikov, od katerih je najmlajšemu, Siheku Mihelčiču komaj 8 let, najstarejši pa šteje 17 let, je odigralo vr6to skladb s tolikšnim uspehom, da so po. slušalol to najmlajšo belokranjsko godbo pozdravljali z iskrenim navdušenjem, ki mu ni bilo konca. I^epa je tudi zamisel tov. kapek nika Mihelčiča, da je v tem kolektivi? uspešno povezal tako dijake metliške nižje gimnazije kakor tudi obrtniške vajence. Poleg omenjenih so nastopili tudi pevci solisti in pevski zbor, ki ga je spremljal metliški orkester pod taktirko tov. Mihelčiča. Kon-cert metliških godbenikov im pevcev je znova potrdil da se KUD »Engelbert Gangl« v Metliki zaveda svojega kulturnega poslan 6tva, zavedni Gradac pa je bil s tem obiskom sosednjega KUD ne samo počaščen, ampak »e je tudi veselil zavidljivih uspehov marljivega kapelnika tov. Mihelčiča. Omenili bi še, da se metliška godba vzdržuje popolnoma sama, četudi so instrumenti za mlade godbenilce stali 300.000 din. Mladim Mihelčičevim učencem prisrčno čestitamo k hitremu napredku, tov. kapelnik Silvo Mi-helčič pa zasluži za svoje plemenito im požrtvovalno kulturno delo pohvalo in priznanje tudi od naše ljudske oblasti, prav tako pa zasluži godbena sekcija KUD »Engelbert Gangl« podporo naših oblasti, da se reši finančnih težav, ki jih ima društvo z nakupom novih instrumentov. — e. GASILCI V PODTURNU SO ZBOROVALI V nedeljo 2. marca je bil v Podturnu pri Dol. Toplicah oh številni udeležbi občni zbor gasilskega društva. Med narodnoosvobodilno borbo so okupatorji gasilskemu društvu v Podturnu uničili vse njegovo imetje. Kmalu po osvoboditvi pa so gasilci pričeli zbirati sredstva, b katerimi bo nadomestili povzročeno škodo. Ker še nimajo brizga.!ne. katero bi nujno potrebovali v primeru požara, so si v zadnjem ča ostalimi odigrali Martin Crnugelj, Stanka Veselic ln Anica Bezek. Posebnost zase pa eo bile seveda živalske vloge, od katerih je zlasti pri mlajših gledalcih medved Miško Žel mnogo sproščenega smeha. Izredno nčinkovltl so bili to pot kostumi ln icenerlja, za katero je poskrbela stud. arh. Mladenka Hanzel. Skratka: vsa predstava je bila skrbno pripravljena ln je dosegla lepo umetniško višino, ki je dostojna Metlike kot mesta s staro gledališko tradicijo. Igra je bila prvič odigrana 8. marca v proslavo Dneva žena. zato je o pomenu teca dneva v uvodu kratko spregovorila predsednica AF2 v Metliki tov. Nada Go-stlčeva. -r Križanka »Zvončki« za pionirje Vodoravno: 1. Znanilec pomladi 8. vrsta metulja, grški bog lepote 9. proga, 10. kar, 11. medmet, 13. organ vida. 14. alkoholna pijača, 17. s merjenjem določena višina kake točke na zemlji, 18. vas na Dolenjskem, kratica podjetja za avtomob. promet. 20. vprašalnica, 21. ne lepo, 22. starinska oblika veznika, 23. v hipu, 25. predlog, 26. državni znak, 27. strast, 28- trdilnica, 80. oblika pomožnega glagola, 31. delno plačilo naprej, 33. krajša oblika imena Ovi-dij (rimljanski pesnik, 34. uta. Navpično: 2. Igra z žogo na vodi, 3. mamilo, 4. neumen. 5. kratica za človeški, 6. grški bog vetrov, 7. plemiški naslov, 12. Če. 18. ta (v srbohrvaščini). 15. glagol gibanja, 16. dovolj. 17. dežela v Sev. Ameriki, 18. poljedelsko orodje. 19. letni Čas, 21. kretnja. 22. veznik, 23. vr6ta psa, 24. dva enaka samoglasnika. 29. ploščinasta mera, 80. oblika pomožnega glagola, 32. znak za aluminij, 33. kratica za opus. Dolenjski pionirji: križanka ni nagradna, zato nam rešitev ni treba pošiljati! Rešitev bo objavljena v prihodnji številki. rede! Kritika naših učbenikov je preveč nesistematična, je preveč priložnostna, vaa premalo utemeljena. Kdo naj ustvarja naše orodje — knjige! Ko stopi otrok v šolo, 6toji pred njim ogromno bogastvo človeških izkušenj v raznih področij znanosti. Ta pridobljena izkustva, to urejeno znanost, ki ima svoje stroge zakone, mora otrok spoznati, da bo lahko dalje izkoriščal in obvladoval prirodo. Sola mu mora to posredovati po najkrajši poti. Pri vzgojnem delu moramo upoštevati Eotrebe ljudstva z dojemljivostjo otrok, 'elo bo kronano z uspehom, če bo prava toplina pri pouku. Naše delo naj bo pesem, zato pa mora biti priprava učinkovita. Največji greh je nepripravljenost in suhopar-nost. Učitelj, ki ve, kako bo potekala njegova učna ura, se ne bo izgovarjal, da je vstal z levo nogo, da so učenci nerazpoloŽeni, da je zaspan dan, da dežuje itd. Res je, da to vpliva, toda učatelj mora vedeti za te vplive, mora jih upoštevati pri svojem učnem procesu. Le poglejmo v razred močnih pedagoških rok! Vedri učenci, tovariški odnosi, delovna disciplina, red ln veselje do dela, povsod delovna toplina, kvalitetno znanje — tako izgleda dobra učna ura! Zal pa še imamo prosvetne delavce, ki jim je priprava zgolj formalnost; ki vidijo le snov, ne vidijo pa živega razreda. — Ali je mogoče doseči dobre uspehe, če se. učitelj v delu lovi za snov, če metodo slučajno ujame, ali je mogoče v takem stanju psihološko opazovati otroke, njihove kretnje, poglede, skratka mimiko, ki izraža sprejemanje vzdušja v razredu! Prav gotovo h««, vsega tega ob formalnem učenju in pripravljanju na svoje delo ni. Sola je dolžna dati učencu solidno znanje, tako znanje, ki učencu koristi, ki ga osnično izobražuje in usposablja za bodoče 'i v družbi. Dati pa mu mora to znanje ■z vsakega izumetničenja, brez vsake na-;ike in — brez vsake izkrivljene resnice! Kje je torej mesto vzgojitelja! Mar ni vzgojitelj v šoli hkrati vzgojitelj ljudstva! V razredu je del tega ljudstva, nčitelj pa je del družbe. Mar ni torej dolžnost vzgojitelja, da vzgaja povsod! Organizacija dela pa mora upoštevati tudi to, da si bomo z vzgojo družine, ki ima največji vpliv na mladino, pomagali tudi pri vzgoji v šoli. Šola in dom morata skupno opravljati vzgojno nalogo. Le tako bodo uspehi na šolah nam vsem v veselje. Na roditeljskih sestankih In na vseh mogočih drugih sestankih naj se obravnava problem vzgoje naše mladine. Vemo. da leži glavna teža vzgoje naših otrok na šoli in družini, zato je nujno, da seznanjamo z vzgojo otrok ne samo matere in očete, ampak tudi doraslo mladino. Starši pa se morajo zavedati, da s slabim obiskom šolskega ponka in s pretiranim izrabljanjem otrok za delo zelo 6labijo uspehe obveznega šolanja. Staro zgrešeno reakcionarno mnenje, da za kmečko delo ni treba znanja, je sovražnik, katerega moramo iztrgati in uničiti v miselnosti nekaterih kmečkih ljudi. Iz vsega povedanega pa lahko ugotovimo, da so uspehi na naših šolah odvisni« od pravilne mreže So>, od materialnih poffo-le7: Pravi'ue organizacije pouka, od učitelja in pravilnih odnosov ljudstva do obveznega šolanja. V glavnem pa drži dejstvo, da je uspeh razreda prvenstveno odvisen od učitelja samega — vse drugo pa ga ali podpira ali pa slabi. Sola je nadvse pomemben činitelj v življenju vsakega naroda. Prav zato ji delovno ljudstvo v socialistični Jugoslaviji posveča vso pažnjo, kajti le izobražena mladina je jamstvo naše boljše bodočnosti, le taka mladina bo sposobna očnvati vse revolucionarne pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe. Slavko Kastelic PRVA KNJIŽNA ZBIRKA »KMEČKE KNJIGE* Že Knanlm imenom Prftšerrove ki Mohorjeve knjižnice se je letos pridružilo tudi ime založbe »Kmečke knjige«, ki je pripravila letos prvič obširnejšo zbirko knjig, ki nred-vsem zanimajo podeželskega bralca. Te dni smo dobili v roke napovedane »Gospodinjske nasvete«, že prej pa so izšle knjige: »Vzreja mladih živali«, delo dr. Marijana Pavšiča. »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu«, »Dvoje povesti« Ivana Tavčarja in »Kmečki koledar za prestopno leto 1952«. Mladi založbi je treba dati zasluženo priznanje! Izdala je pet zanimivih knjig, ki so — razen Tavčarjevih povesti — same novosti, kakršnih se bo razveselil vsak napredni gospodar. Nizka cena vseh petih knjig dela zbirko dostopno vsaki družina, vsakemu posamezniku. Prakličen kmečki koledar bo povedal bralcu marsikaj novega. Po nadvse poljudno, pa navzlic temu prijetno pisani knjigi »Kaj so videli kmetijski strokovnja kj po svetu«, naj bd segel vsak naš kmečki človek, ki se želi seznaniti z naprednim kmetijstvom, po svetu. Naj ne bi bilo zadružnika in zasebnega kmeta, ki te knjige ne .bi prebral! Knjižica o živinozdravstvu ?25t.praV- a * -,v Trsto nepogrešljivih kmetovih priročnikov! Zbirko toplo priporočamo I Kotiček za gospodinje Močhlkova Juha. Za močnikovo juho zgne-temo najprej močnik, in sioer tako, da napravimo v kupčku lamico, v katero ubijemo jajoa. Po potrebi prilijemo tudi nekoliko vode- Potem vse skupaj hitro premešamo, da dobimo svaljke. Da ne ostane med svalj-ki preveč moke. moramo močnik pred uporabo presojati na situ. Tako pripravljen močnik stresemo na razbeljeno mast, kjer ga med neprestanim mešanjem počasi pražimo toliko časa. da gredo svaljkj lepo narazen. Ko je močnik spražen, ga zalijemo s kostno juho in pustimo, da prevre. Jed nato po potrebi še enkrat zabelimo in postavimo na mizo. Krompirjevi ocvrti rogljlčkl. Iz navadnega krompirjevega testa kateremu smo primešali eno jajce ta) malo presnega masla, napravimo male rogljifcke, jih pomakamo v raz-tepeno jajce, pomešamo z vodo ali mlekom, jih povauamo v drobtinicah in ocvremo kakor meso. Pred 07 leti ... Domače vesti v »Dolenjskih Novicah« — 15. n. 1885. leta V Črnomlju so ustanovili posojilnico z neomejeno zavezo; ondi jim je si. o. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem že regi^trn vala pravila. — Cesta čez Gorjance se bo preložila, zato bode treba 30.000 gld. Letos se bo v ta namen dobilo 10.000 gld. Za popravo Sayj?kih bregov pa bode dovolil državni zbor 50.000 «ld- * r, — Nesreče. Iz Semiča sa poroča: Dne 30. jan. podal se je 19-letni Matija Malnerič iz Kašče v svoj vinograd hote z rocumj senmi prepeljati nekoliko vinskih trt. Naložil jih je kakih 200, a ko hoče navzdol, spodrsne mu, da pade, seni butnejo vanj, in sicer s tako silo, da je mrtev obležal na mestu. — Iz St. Ruprta pa se nam poroča, da je isti dan v gozdu Zabjeku sekalo več oseb drva- Podrli so precej debel hrast, kateremu se je pri padanju ena veja odlomila in za nekoliko časa v neki bukvi obtičala, potem porušila se, ter pala Antonu Sukebu iz Vrha s tako močjo na glavo, da ga je ubila. — Surovost in nesreča. Na Vahti na Gorjancih se ob sejmih vedno veliko ljudi z živino ustavi, da se odpočije in napoji. Tako je tndi o pretečenem Metliškem sejmu posestnik Mišjak iz Rajnuš, šmihelske fare, svojo kravo tam v hlev postavil. — Ko drugi z živino tje pridejo, ga hlapec odganja, rekoč, naj drugim prostor naredi. Ker Mišjak brani kravo iz hleva gnati, in trdi, kdor prej pride, ima prvo pravico, zgrabi hlapec v jezi menda vago od voza in ga vdari po glavi tako nesrečno, da se takoj omamljen na tla zgrudi. — Peljali so ga takoj domu, ali že na potu je revež umrl — Večkrat se kaj enacega zgodi; kdor je nagle jeze, naj bo že vendar prepričan, da nikdar ni dobro, kar se v jezi 6tori. Dobri starši, pazite na otroke in podpirajte poduk učiteljev, da se ne bodo med seboj ruvali in tudi živine ne pretepavali, ker pri tem se brezsrčnost in surovost privadijo, ki je prej ali slej njim m drugim v nesrečo. •— Iz Mokronoga. Tukajšnjo društvo »prostovol. požarna hramba* šteje si v najprijetneje dolžnost, vsem častitim domačim in ptujem dobrotnikom, ki so za veselico z tombolo v dan 1. februarja t. 1. toliko krasnih dobitkov in denarnih doneskov darovali, se veselice v tolikem številu vdoležili, najtoplejšo zahvalo izreči. Odbor. Dve, ri ob Koncu tedna »Gospa, vaš sin že menda deset let študira medicino, kajne?« »Da, veste, ljudje imajo do starejših zdravnikov večje zaupanje ...« * Janez Popotni nekemu znancu: »Ali veš, kako je dandanes v Sovjetski zvezi?« Znanec: »?« Janez: »Tako kakor v tramvaju! Eni sede, drugi še stoje, vsi se pa tresejo.« . * Šef neke pisarne v Črnomlju: »O, dobro jutro, Katica, še nikoli nisi tako zgodaj zamudila!«