/Leto II., štev. 185 V Ljubljani, nedelj« dne T. avgusta 1021 Nedefjsica ixmv. 50 PBT • 2 K Uhaja ob 4 ajutraj. Stana eeloletao .. MO K mesečnott( M insed. osemlje ■ 860 , ca Inozemstvo .. 000 » Oglasi aa vsak mm viilna stolpca (68 mm) . S K giall oglasi do 80 na •tolpe« (68 mm). 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrtdnlMvoc MUoU8m«Mt>lt.tt|| TeUfoa ItfS Upravništvo* Sodna allm K.C. Telefon ittt Satan kr.poit toknradi Itev. 1L842. Današnja številka obsega osem strani in stana dve kroni. Ljubljana, 6. avgusta, KO je Ustavotvoma skupščina zaključila svoje delo, so mnogi sodili, da je življenjska sila prvega jugoslovanskega izvoljenega parlamenta i v črpana. Pretvoritov konstituante v običajno zakonodajno skupščino je izgledala kot nekak priče tek konca in l>arlamontarne počitnice kot pripravljalna doba za novo veliko politično parlamentarno krizo, katere solucija naj bi se iskala v novih kombinacijah rožima in novih volitvah'. Sterilna doba nekdanjega Narodnega predstavništva, ki je poldrugo leto mučilo sebe in jugoslovansko javnost pooajveČ s formalnimi političnimi doli a. tami, jc ustvarila pesimistično raz položenje v pogledih na parlamentarno zrelost našega naroda. Spomin na hude strankarske boje med obema velikima strankama naše države, ki so trajali vse do otvoritve Ustavotvorne skupščine, je vedno znova spodkopaval nade, da ho končno vendarle prišlo do trajnejšega političnega ravnovesja, ki edino onemogočuje neprestane spremembe v vodstvu državnih poslov. Dogodki zadnjega tedna pomenijo ta politične pesimiste temeljito razočaranje. Kratko, po izrednih' prilikah povzročeno zasedanje zakonodajne skupščine je pokazalo, da je življenjska sila in delavoljnost našega parlamenta izredno jaka. Zakonski predlog o zaščiti države je bil težka preizkušnja va politično treznost in odgovornost jugoslovanskega narodnega zastopstva. Priznati moramo, da je parlament to preizkušnjo sijajno prestal. S svojim brzini in stvarnim delom je korenito dementiral vse črnoglede preroke in si tekom enega tedna ustvaril močan kapital zaupanja v najširših slojih ljudstva. Zakon o zaščiti države, odobritev državnega posojila, energični l»ričetek dela za revizijo in ustavno odobritev provizoričnih zakonov, od-nosno uredb iz prvih dveh let našega državnega življenja (takih uredb j'! okrog 4001) — vse to kaže, da smemo pričakovati od naše skupščine, čim se oktobru zopet sestane, resnih in uspešnih zakonodajnih rezultatov. To je za vse našo državno življenje največjega pomena, šele z delazmožnost-jo in delavoljnostjo parlamenta bo odpravljena zadnja sled režima, ki Ožja kooperacija radikalcev in demokratov POGAJANJA MED STRANKAMI. Beograd, 6. avgusta. (Izv.) Danes so delegati demokratskega kluba, gg. Ljuba Davidovič, dr.Voja Veljkovič ln Vola Marinkovlč imeli konferenco za pogajanja z radikalci glede določitve bodočega delovnega programa v zakonodajni skupščini. Demokratski klub jim ie dal točno označene instrukcije. Delegati so sklenili zahtevati od radikalnih delegatov, da predlože tudi oni instrukcije svojega kluba, na temelju katerih se bodo pričela pogajanja. Beograd, 6. avgusta. Danes popoldne so se sestali zastopniki radikalcev in demokratov k razpravljanju o nekaterih važnih vprašanjih, katere imajo rešiti demokrati ln radikalci skupno. Ker so izjavili demokratski delegati, da niso stalni delegati. se je konferenca odgodila. Sinod je bila seja radikalskega kluba, na kateri so radikalski delegati za razpravljanj« važnih vprašanj z demokrati poročali o izjavah demokratskih delegatov. Klub je sklenil, da ostanejo kot delegati radikalnega kluba še nadalje Ljuba Jovanovlč, Dušan Grgin in Lukičevič. Ti trije bodo poročali o poteku konferenc z demokrati klubovemu odseku, ki bo za odsotnosti radikalnih poslancev zast^nal ves klub. Nato so se pretresala razna vprašan'* ki so na dnevnem redu. Zlasti se je razpravljalo o vprašanju uradništva, kateremu očitajo radikale!, da ne služIjo zakonu. ampak stra^m. Končno se je razpravljalo o raznih tekočih poslih stranke. Grčija pripravlja smrtni udarec Turčiji VLADA" SE PRESELI V CARIGRAD. - ANGLIJA PUSTI GRČIJI PROSTE ROKE. — OBUPEN TURŠKI ODPOR. Pokrajinski namestnik na Štajerskem SVEČANI SPREJEMI. še po dveh letih našega državnega obstoja moral segati po sredstvih, ki to se odtegovala predhodni odobritvi in neposredni kontroli ljudstva ter so vsled tega imela vedno prikus nedemokratičnosti — navzlic svoji neiz-vežbanosti. Delazmožna zakonodajna skupščina je edina jaka garancija, -la svoboščine naše nove ustave ne ostanejo mrtva črka. živ in jak parlament je celemu narodu porok, da se naha-mo v procesu trajna konsolidacije nar se kraljevine, Istočasno pa je dokaz, da so se medstrankarski odnošaji končno stabilizirali. Danes je položaj tak, da je v vrstah obeh največjih političnih skupin popolnoma prodrlo prepričanje, da je v danih razmerah koalicija demokratov in radikalcev neizbežna državna potreba, kateri se morajo uklanjati vsi drugi obziri. Zato z zadoščenjem beležimo vest, da se vršijo v Beogradu med voditelji JDS in radikalne stranke razgovori, ki nuj omogočijo v bodoče še tesnejše sodelovanje obeh strank ter izločijo nekatere težave, ki hi mogle polagoma posta.ti klice novih nesporazumljenj in pričetek političnih kriz. V trenutku, ko je treba Jugoslaviji velike energije, da z močno roko zatre protinarodni terorizem, niti demokrati niti radikalci ne smejo misliti na razdružitev, ki bi odporno silo države takoj opasno oslabila. Vesti opo-zicijonalnih listov o sporih med demokrati in radikalci so pobožne izmišljotine in poročila, da ustvarja gospod Protič nekako protidemokratsko koalicijo, so fantazije vročih dni, Narobe je res. Moralična in politična avtoriteta današnje vladne koalicije je močno narasla in že se manifestira njena privlačna moč na razne, v opoziciji stoječe manjše grupe. Ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da se slovenski klerikalci pripravljajo, kako bi se pridružili vladni večini. Demokrati imamo dovolj smisla za državo, da pr^o vseh strankarskih obzlrov po-*. Gospod namestnik se je v ganljivih besedah zahvalil za nad vse prisrčni sprejem in povabil vse navzočne, naj vsi delujejo v ljubezni do našega troimenega naroda za njegovo bodoče dobrobit in razvoj. Nato je bil v hiSi župana Št. Le-nartske občino Avbla sprejem raznih de-pntacij. Namestniku so se poklonili občinski n okrajni zastopi št. lenartskega okraja, St. lenartski Sokol, državno urad-niStvo itd. Atene, 6. avgusta. «Katinerlni» Izvaja, da je Grška po zmagi v neki dilemi: Carigrad ali Angora. Orška voiska je začela zapirati vse vhode Malo Azijo. Trapecunt, Samsun in druga pristanišča, ki vodijo k Er-zerumu. Sebastianu in Angori, so že ogrožena. Vrata se s strahom zapirajo, ko pa «* bodo zaprla, se bo Mala Azija zadušila. Vsa pota iz Male Azije vodi;~ na sever, vse reke teko v Črno ••""■ie, tja vodijo tudi vse železnice. Zato se Kemalova Mala Azija boji. Prej so mislili, da Grška ne namerava resno napasti, da se pripravlja samo na videz z na-mp»—>, da i"—»■ tuje intervencije, Sedaj pa tudi Angora po grških usnehih upira svoje poglede v Carigrad. Prva nar -ada za grško vojno bo vhod ač pa dobro ve in so mu znane borbe, ki jih je vodila Hrvatska za časa madžarsko vladr na Reki in na našem Primorju. Nikdar ni bil teritorij Delte in bazen baroško luke priznan Reki, oziroma madžarski npravi. To dokazuje dejstvo, da so jurisdikoijo nad tem področjem vršile avtonomne hrvatsko oblasti. Rešitev reškega vprašanja je torej mogoča samo v onem smislu, ki ga zastopa naša vlada. Reška avtonoma-gka stranka jo dosedaj zavzemala popolnoma pravilno stališče. Ona je. zahtevala, naj se odstrani z Reke italijanska redna vojska, ki .ie podpirala prevratne elemente v borbi proti kon-solidiranju razmer. Ona je povdarjala svoje zakonito stališče, da more _ in sme o usodi in bodočnosti samostojno reške države odločevati le Roka sama. To stališčo zastopa danes v Beogradu tudi Zanella, ki jn kot dober reški ro-doFub in državljan nove samostojno države ta.koj uvidel, da leži njona bodočnost le v iskrenih in prijateljskih odnošajih z našo državo. Prihod pred-' sodnika, edino zakonite reško vlade v Beograd je dokaz, da ta vlada popolnoma pravilno razumeva svojo naloga, Konkurenčni boj, ki se je vodil v tih mnogo oseb. — Francozi zapustijo Kttln. Kot poroča re-seli iz Moskvo v Berlin, da bi se na ta način v Nemčiji razvilo tem intenzivnejše delo. Centralni izvrševalni odbor in načelstvo ujedinjenih komunističnih strank je dobilo nalogo, da pozove ožji odbor v Berlinu, zastopnike za poedine nemške rržavice in pruske pokrajine. Izvrševalni odbor, ki fungira v prvi vrsti z inozemstvom, ostane še nadalje v Moskvi, toda glavno akcijsko voč pod kojega področje spadajo komunistično sekcijo Poljske, Italije, Češkoslovaško, Francije in Belgije, ta se preseli v Berlin. Berlinsko strankino vodst vo je žc dobilo iz Moskve nalogo, da takoj uredi vse potrebno in pripravi stanovanja za 400 oseb. — Rop v rimskem zunanjem ministrstvu. Kakor se poroča iz Lugana, je bil izvršen pretekli teden v Rimu vlom v prostoro zunanjega ministrstva. Vlomilec je odnesel 250.000 lir, k: so bile določene za uradništvo. Tatu še niso izsledili. — Nikoli več vojne! Pod tem geslom so imeli socijalist! v Avstriji in Nemčiji ob priliki 7 letnice začetka vojne velika, zborovanja. Tendenca teh skupščin jo bila čisto pacifistična (naravno vsled nemškega poraza). Značilno je, da se je takozv. c mlada garda* nemških komunistov zaperstavila skupščinam, in da jo na zborovanjih in v svojih listih zagovarjala vojno in nasilje do končne zmage komunističnih MC!/..!inl:sfi trt mnnnin fin la 1,11 ta idej. Socijalisti so mnenja, da je bil ta nastop komunistov sigurno diktiran iz Moskve. — Zasačen! železniški roparju Ze skoro dve leti so bili na železniški progi San Francisco—Newyork v Ameriki veliki roparski napadi. V teku enega lota je bilo ukradenih okoli 6 milijonov dolarjev potujočemu občinstvu. Sedaj se je baje posrečilo varnostnim organom priti na sled roparski tolpi. Pričakuje se senzacionalnih razkritij, ker so osumljeni tudi ljudje, ki so sloveli kot pošteni in pridni trgovci. složno deio spas1 narod, zato bodimo složni v delu za jugoslovensko matico! + Novi poljski poslanik v Beogradu V kratkem dospe novi poljski poslanik pri jugoslovanski vladi Zdislaw Okec-ky na svoje službeno mesto v Beograd. Okeckv je bil svoje časo avstrijski konzul in po prevratu šef političnega oddelka zunanjega ministrstva. Sedaj je določen tudi za delegata poljske vlade na konferenci v Porto Rose. + Srbska radikalna stranka v Sloveniji? Ravnatelj dr. Niko Zupanlč napoveduje v «Slov. Narodu* organizacijo srbske radikalno stranke ter zatrjuje, da se bodo radikalcem pri nas pridružili predvsem »disidenti Peslco-vo komunistično - klerikalne stranke, ki trumoma grnejo pod novo zastavo.* Istočasno priobčuje »Slov. Narod* poročilo iz Kočevja, da so tam nekateri možje sklenili, ustanoviti politično organizacijo, ki se bo naslanjala na srbsko radikalno stranico. Baje pride " kratkem v slovenske krajo več srbskih radikalnih poslancev, da se podučijo o naših političnih razmerah. -f Slabo Informirani grot Begouen? Urednik pariškega lista »Journal des Debate* gosp. grof Begouon se je nedavno dalj časa mudil v Jugoslaviji tor jo prepotoval tudi Slovenijo. O svojih vtisih je priobčil v »J. d. D.» serijo člankov, ki obširno govore o slovenskom delu našega naroda. Vidi se, da so pisani pod gotovimi političnimi sugestijami, katerim se gosp. Begouon kot pristaš francoske katoliške konservativne stranke ni mogel odtegniti. Presenetilo nas pa je, da se nahajajo v Begounovih člankih trditve, o katerih je težko verjeti, da so napisane v dobri vori. Tako pravi g. grof, da se slovenski listi skoraj vsak dan pritožujejo nad izgredi srbskih vojakov v mestu in po deželi ter zatrjuje. da so za ustavo glasovali samo Srbi in bosanski muslimani. Grof Begouen jc govoril, ko se jo mudil v Ljab'jani in v drugih slovenskih krajih, z mnogimi predstavitolji našega javn iga življenja. Mi vemo pozitivno, da se mu je naše razmerje do srbskega dola našega naroda natančno in objektivno predočilo tor se ga je zlasti opozarjalo na vzorno obnašanje srbskih vojakov v naših krajih. Tudi se ga je podrobno informiralo o poteku ustavnega boja in grof Begouen vč točno, da sta obe njegovi zgoraj citirani trditvi lažnjivi. Iskreno obžalujemo, da je uvaženi francoski publicist tako grobo grešil proti dolžnosti objektivnega publicista in je svoje ime dal na razpolago za zlobno politično intrigo, na kateri bodo imeli svoje do-padajenje neprijatelji našega narodnega edinstva. ki pa je nevredna moža, o katerem nočemo dvomiti, da je prijatelj našega jugoslovanskega na roda. -j- Bodočnost Zadra. Italijanski poslanik v Zadru Krekič je v neki izjavi naglasil, da zavisi bodočnost Zadra prvi vrsti od ekonomskega položaja t j. od položaja katerega ima ne samo napram apeninskem polutoku, nego tudi od zaledja in od zveze z ostalo Dalmacijo. Vlada je zasigurala Zadru specijalni carinski položaj, a to ne zadostuje, ako Zader ne bo spojen i, notranjostjo dežele z železnico Zadar-Knin, ki jo je nameravala zgraditi bivša Avstrija. Velika je napaka, da že v Sokolski nestnih • Slavnostna otvoritev letnega telova-dlšča Sokola L Za slavnostne dneve otvoritve telovadišča na Taboru v Ljubljani dne IS., 14. In 15 avgusta 1921 je določen naslednji spored: Pobota IS. avgusta: a) ob 20. uri seronada bivšemu županu br. dr. Ivanu Tavčarju, h) Povratok na telovadišče Sokola I. in koncert, kavarna pod milim nebom. Vstop prost. — Nedelja 14. avgusta dopoldne: a.) Od 8. do pol 11. ure: nastop članovflo), vojaštva, naraščaja. Spremlja vojaška godba pod vod-stvom g. kap. dr. Cerina in godba zveze zveze jugoslovanskih železničarjev, b) Ob pol 11. uri razvitje naraščajevega prapora. Popoldne: a) Prihajanje zunanjih Sokol-skih gostov; b) Ob pol 17. uri javna telovadba. c) Koncert obeh godb in ljudska zabava — V poznem večeru čarobno os-votljonje Tabora (pirotehnični sistem po Farmapahu). Ponedeljek 15. avgusta do- ! starin! fuWW. Tjrtl fc HML tekne m »Ilirijo*, vedno kot golman. V spomin na ta časten dogodek mu ie poklonil včeral pred tekmo z dunajskim »Sportklubom. predsednik »Ilirije*. g-dr.Berce, okusno darilce. Jubilantu so Iskreno čestitali nje-govl ljubljanski tovariš! In navzoči dunajski gostje. Tudi mi mu želimo, da bi še dolgo z enako bravuro In uspešnostjo branil vrata svojega kluba pred nasprotnikovo žogo. Dvoje najboljših jugoslovanskih wa. terpolo-moštev bo Igralo koncem tega ! meseca v Ljubljani, in sicer pred odho. ! dom ln po povratku z Bleda. Pr! nas s< ) Je ta igra igrala šele enkrat ln to od nerutlranlh moštev, kl sta pa vendar častno rešili svojo nalogo. Moštvi Iz Sit-šaka in Sombora sta pa priznana konkurenta zunanjim klubom; zato obeta biti gostovanje jako zanimivo in bosta igri nudili prvovrsten športni užitek. 'Sport». Izšla je 32. številka »Športa* in prinaša sledečo vsebino: Plavalne tekme Ljubljanskega športnega kluba, Ilirija-Rapid rez.) Dunaj, Por.ien zmage nad Francozi, ženska Olimpijada v Montecarlu, Se o Masarykovih igrah, Jahalni konkours — h!ppique, Plavalna tekme »Športnega tedna*. Razpis cestne dirko Ljubljana-Blcd in razne notice o športnem gibanju po svetu. List prinaša tudi krasne slike In ga vsem toplo priporočamo. Športni čolni na vesla oproščeni carine. Finančno ministrstvo jc odredilo, da se smejo v svrho pospeševanja vesla, c t: a športa, športni čolni na vesla lah. poldne: a) Skušnje goi»tov od 8 do pol k{, I;onstnlk,|jc s prcmienimi sedežl Šaljapin globoko: v zvonik Ivana Velikega in vleče za vrv velikega carskega zvona, ki odmeva v boljševiško Moskvo. Zgodi se nesreča, vrv se odtrga in pade kakih deset metrov vsak drugi bi se ubil, Šaljapin se pobere in gre. — Drugega bi za tak zločin ustrelili, — Šaljapinu aplavdirajo. V začetku vojne je nekoč sredi oporne predstavo pokleknil pred car sko ložo, kjer je sedel car Nikolaj in na kolenih zapel »Bože carja hrani! danes jiišnjo sovjetski listi o ti sceni in proglašajo šaljapinu za protiboljša- &ako živi Satiapin (Tz Hoilitscherjeve knjige o Sovjetski Rusiji. Glej »Jutro* od 24. julija.) Saj ga poznate Šaljapina, svetovne-znanega basista, ki je potoval in zmagoval po Evropi: bil je Ivan Grozni, Don Quihotc, nenadkriljivi Mefisto, ideal vseh basistov vsega sveta ... Danes jo ta Šaljapin najbolj razvajen ljubimec bogov in mase. pravi av-itokrat sovjetske Rusije. Mogočneži v Kremlju, Bodožu sovjetske vi a/l o zmerjajo in kolnejo, ker p; ta ženskar in sladkosnedež pusti plačati vsako noto, ki pride iz njegovega božanstvenega grla, z vrečami ruskega sladkorja in kave, pokličejo ga na odgovor, rosni obrazi ga čakajo. In Šaljapin prido. zasmeje se in — dobro je. — Pred delegati tretje internacijonale odpoje pesom od Vol-r,-u in drugi dan dobi iz Kremlja bogato pošiljke lososa Iz Volge, kavijarja, iz ladoškega jezera, modu in grozdja iz Turkestana, on se niti ne zahvali. I vse sprejema, kot kralj svoje davke, šaljapin stavi, da bo prišel v sijajni razkošni obleki carja Borisa Godu-cova brez vsakih dozvol iz Musogor-skega opere do Trojišldh vrat Kremlja. da g* bodo četvome straže pustile Vonre; ker bodo nozabile, da so car- vstopnica je namreč stala 2 ski čak že minuli'. In stavo dobi. Ij«". Prvi prostori so bili Kljub prepovedi in najstrožji kazni ge splazi Saliapin na Silvestrov večer mimo v dvorano, pogledala naokoli izbrala si prazni mesti, a nikdo se ni jtsmeJil, da jih vpraša za vstopnice, da jih vrže ven! O svoboda! Sedela sta in si obirala nosove, ko je pel Šaljapin, ko je pa končal, sta skočila na stole, začela se dreti kot blazna, aplavdirati kot divja. Šaljapin je pel lepe Glazunove pesmi, a stari, setradani skladatelj ga je spremljal sam na glasovirju. Po končanem sporedu jc pevec poljubil starega skladatelja, pet do šest tisoč ljudi je to vi- vika, a on se smejo in poje... Gorje|delo, ploskali so in kričali, bili so kot mu, 'kdor bi si upal nastopiti proti j takrat, ko so pozdravljali carsko obi-Šaljapinu! Sama črezvičajka bi jutri ' zletela v zrak, ko bi si upala samo skriviti las na šaljapinovi glavi. Dvakrat sem slišal prepevat Šaljapina, a še danes mi je žal, da se mi ni nudil ta. užitek najmanj desetkrat. Prvič sem ga slišal, ko jo pel pijanega kovača v Sjerovi operi »Moč sovražnikov*. Kakor hitro se je prikazal na odru, niti ni še odprl ust,, ko je občinstvo po vseh prostorih vrtalo, kot nekdaj, ko je prihajal v opero car, aplavdiralo jo in ga pozdravljalo. — Drugič sem ga slišal na nekem koncertu. sedeli smo v prvih vrstah, ker nam je vlada darovala vstopnice: ena " 25.000 rub-večinoma prazni, par sedežev od nas sta sedelo, dva raztrgana pouJična tipa. Prišla sta telj. Kdorkoli danes piše o Rusiji, ta ne smo prezreti te izvanredne pojave, ki se imenuje Šaljapin. Ta človek, to ime je zdravilo za najširje mase. On poje vse. sedaj carsko Wmno sedaj intornacijonalo; poje vse, kar daje izraza zanosu ljudskih mas Boljšcviki s ponosom trdijo; On je naš. On so smeje..« Revolucionarji pravijo: on je naš! On poje. On jo svoboden, puste mu, da dela kar hoče, kar se mu zljubi, samo da jim poje, poje in zopet poje, j>a na, bo to carska himna ali pa internacijo-nala. On jo danes najpopularnejši človek in umetnik v vsi Rusiji« 11. ure, spremljata obe godbi, b) Zbiranje društvenih članov (lo) in naraščaja. Skupino v narodnih nišah, ljubljanskih in zunanjih gostov, Sokolske konjenico za obhod, c) Ob 10 uri m tričetrt pozdrav telo vadnih gostov in slavnostna otvoritev telo vadišča. d) Oh 11.15 sprevod po mostu. Popoldne a) ob 16. nri telovadni nastopi gostov in Sokola I.; b) poslovilni večer in s koncertom in prosto zabavo. Vstopnina za vsak dan k popoldanskim skušnjam: za sedeže na glavni tribuni dinarje, za druge eedežo 2 dinarja, za stojišča 1 din., za otroška stojišča 0.50 popoldanski prireditvi: Sedeži v tribun-slcih ložah 15 dinarjev, sedeži na glavni tribuni 10 dinarjev, sedeži na stranskih tribunah 7 dinarjev, sedeži ob telovadišču dinarjev; stojišča 2 dinarja 50 para, stojišča za otroke pod 10 let in vojake do podnarednika 1 dinar. — Dohodi na vse sedeže na južni strani skozi Vidov-dansko cesto (jugozap. vhod), za vse sedeže ob severni strani iz Metelske tribuno Škofje ulice (vzh. vhod). — Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Sokol* r Breilcah priredi v nedeljo dne 14.avgusta t.l. na vrtu »Narodnega doma* Javno telovadbo naraščaja, članic In članstva. Začetek ob 16. url popoldne. Po lavni telovadb! Iludska veselica na vrtu In ostalih prostorih »Narodnega doma*. Sodeluje sokolska fanfara samo-borska. Prijave za prireditev so v polnem teku in obetajo tako v telovadno-vzgolnem, kakor tudi ljudsko-zabavnem oziru prijetna iznenadenja. Župnl zlet novomeške Sokolske Sape Karlove«. Dne 14. avgusta priredi Novomeška sokolska župa svoj letošnji Župnl zlet v Karlovec. Na predvečer dne 13. avgusta se vrši velika sokolska akademija, 14. avgusta zjutraj pa lavna tekma Novomeške sokolske župe. Popoldne ob 3. uri javna telovadba, po telovadbi pa velika ljudska veselica. Istega dne ob 10. url dopoldne se vrši tudi plavalna tekma Jugoslovenskega Olimpijskega odbora na Korani. Za zlet vlada v Knr-lovcu in drugod veliko zanimanje. Ta zlet ima tudi svoj historičen ln političen pomen, ker se Je priklopiio več hrvatskih društev Novomeški sokolski župi, s čemer so Izgfnlle stare, od tujcev postavljene meje in ie dobilo ujedinjenje tudi na zunaj viden znak. Zato Je želeti, da se zleta udeleže tudi sosedne sokolske župe po deputaciji. Za prenočišča je preskrbljeno. uvažati carine prosto, ako Jih uvažajo športna društva za svoio potrebo In ako služijo izključno športnim namenom. Prošnje za oprostitev Je treba predložiti pristojni carinarnici obenem z uverenjem ministrstva trgovine in Industrije, V. oddelek, da se taki čolni ne Izdelujejo dovoljr.l količini doma. Colnl, ld ne odgovarjajo gorenjim pogojem, niso carine prosti. Šport in tupistika V/iener Sportklab — Ilirija 2:0 (1:0). Sinočnja teknia priznanega dunajskega nogometnega moštva z ljubljansko »Ilirijo* jc bila res lepa. Številni gledalci (do 2000) so bili lahko zadovoljni ž njo. Dunajčanl, ki so Ljubljančanom znani že od lani, so dobro Igrano moštvo z lepo in spretno kombinacijo. Ilirijo nadkri-ljujejo v igri z glavo, stopingu iu energičnem navalu na žogo. Pred nasprotnikovim golom pa tudi oni odpovedo. Svojo zmago so zaslužili, saj se Je odigrala tekma največ na strani »Ilirije*. — Ta je imela -oleg Petana, ki je bil kakor običajno tudi sinoči prav dober, tudi spretno obrambo. V napadih pa nI imela sreče, pred dunajskim golom Je vselej popustilo in par prav ugodnih situacij je prešle brez haska za njo. — Tekmo Jc vodil kot sodnik Dunajčan Kienzl, ki pa se je odlikoval po nepristranosti in točnosti. Vsa igra jc bila sicer Živahna in napeta, a skoz ln skoz dostojna in to-variška. Odlikovala se Je v tem prav prijetno od nedeljske tekme z Rapldom. — Dunajčane spremlja na potovanju urednik «WIener Sportblatta*, MDIler, znan dunajski športni delavec. — Danes ob 18. se bo Igrala druga tekma med obema kluboma. Želimo, da bi ohranila enako kvaliteto, kakršno Je imela danes. Športni jubilej. O. S. Peian, odlični golman ljubljanske »Ilirije* Je praznoval vSeraJ lep Iu za oaSe razmere ie redek Raspii učiteljskih sluib na trg. Šolah Na dvorazrednih trgovskih šolah ss razpisujejo s pričetkom šolskega leta 1921/22. sledeča učna mesta: v LJubljani: S mesta učiteljev komereijallstov; 1 mesto mesto učitelja slovenščine ifl nemščine; 1 mesto učitelja italijanščine in francoščine; 1 mesto učitelja realno tehnlCnih predmetov, 1 mesto učitelja stenografije in strojepisja. V LJubljani: 1 mesto učitelja komcrcijalista; 1 mesto učitelja srbohrvaščine v zve> zi z italijanščino in francoščino; 1 mesto učitelja Btonografije v zvezt z lepopisjem ali slovenščino ali nemščino. V Celju: 3 mesta učiteljev slovenščine, nemščine, srbohrvaščine, italijanščine in francoščine; 1 mesto tednega učitelja komercija/ lista; 2 mesti učiteljev realno-tehnifinih predmetov; 1 mesto učitelja veščin (stenografija, lepopisje, strojepisje, telovadba, petje). S temi službami so združeni prejemki, ki so določeni za profesorje, oziroma predmetne učitelje srednjih šol, 2 trilet-nico po 600 , oziroma 450 din. in 4 dveletnice po 600, oziroma 450 dinarjev, poleg tega običajne draginjske doklado. Naduro ee honorirajo po 20, 14 ali 10 dinarjev za vsako efektivno uro. Za učna mesta jezikoslovcev pridejo t poštev za srednje šole ali za L skupino na meščanskih šolah usposobljeni učitelji. Za učna mosta komercialistov (trgovsko računstvo, trg. dopisje, knjigovodstvo, trgovinstvo) pridejo v poštev tisti, ki se izkažejo z usposobljenostnim izpitom za I. skupino na dvorazrednih trgovskih šolah. Za učna mesta realno-tehničnlh predmetov (prirodopisje, pripodoslovje, zem-Ijepisje, blagoznanstvo pridejo v poštev za srednjo šole ali za H. skupino na meščanskih šolah (zadnji le, ako so napra vili dodatni izpit iz trgovskega zem-ljepilsja in blagoznanstva) usposobljeni učitelji. Za učna mosta stenografije, strojepisja, lepopisja, telovadbe in petja pridejo v poštev tisti, ki se izkažejo s strokovnim izpitom. Ako ne bo na razpolago Izprašaniti prosilcev, pridejo v poštev neizprašane, primemo kvalificirane učne moči kot namestni nčiteljL Zato se pozivljejo z» vlaganje prošenj tudi tisti, kl se pripravljajo za izpit ali ki eo izpolnili predpogoje za prijavo k Izpitu. Kot komerci-jalisti-suplenti pridejo v poštev diplomi' rani absolventje trgovskih visokih šol id trgovskih akadomij s predpisano prakso. Pravilno kolkovane prošnje, naslovljene na oddelek ministrstva trgovtos i» industrije v Ljubljaai, naj se vlože do 20. avgusta 1921. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, ctirrioulum vitae, študijska in druga izpričevala. Prosilci, ki Se niso v državni službi, morajo poleg tega priložiti uradno zdravniško in nravstveno izpričevalo. Domače vesti Prftg« js oNi bp, pa pnjr krč in Je vsled tega utonila. * Francoski poslanik Staoo t Bosni. francoski poslanik na beograjskem jvoru g. Clcment Simon odpotuje ;e dni v Bosno, kjer bo obiskal Sara-levo in druga vočja mesta. * Razpisano zdravniško mesto. Zdrav-itreni svet razpisuje mesto asistenta na internem oddelku Bplošne bolnice v Mariboru. Interesenti bo opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. * Komunistični poslanec Radovano-vid pobegnil. Za komunističnim poslancem prof. Ljubomirom Radovano-vičem se je izdala tiralica, ker je ne-enano kam izginil. Kljub temu, da je bil pod policijskim nadzorstvom, jo Radovnnovii pred nekaterimi dnevi odpotoval v Bolje, češ da ee udeleži neke ankete. V Belju so ga sicer videli, a anketo se ni udeležil, marveč je s prvim vlakom odpotoval, kakor je izjavil, v Beograd, kamor pa doslej ni prispel. Ker jo neznano, kje so nahaja, jo beograjska policija izdala za njim tiralico. '* Jugoslovanski trgovski akademiki v Pragi. V nedeljo je došlo okoli 50 dijakov zagrebške trgovske akademlj-i pod vodstvom profesorja Karloviča v Prago, da si ogledajo mest« in da proučijo tamkajšnje razmere svojih kolegov. * Sprejem naših akademikov na trgov-»ki vls. šoli v Berlinu. Nemški konzulat v Beogr. nam poroča, da 6e bodo sprejemali na trgovski visoki šoli v Berlinu (Handelshochschule) samo oni akademiki naše kraljevine, kateri se izkažojo s priporočilnem pismom nemškega konzulata Ir Beograda. * Hrvatsko učiteljstvo se zedinl z Jugoslovanskim učiteljskim udruže-njetn. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je policijsko poverjeništvo v znanem sponi, ki je nastal ob priliki zadnjo skupščine Zvezo hrvatskih učiteljskih društev v Zagrebu, priznalo pra-voveljavnost sklepa večino, ki jo glasovala za zedinjenjo z Jugoslovanskim | učiteljskim udruženjem v Beogradu ter za likvidacijo Zveze. Opozicija tega sklepa ni hotela priznati. Vsled tega odloka policijskega poverjeništva se Učiteljski dom v Zagrebu izroči zagrebški Bokciji osrednjega udruženja jugoslovanskih učiteljev. * Kozaki prideljeni obmejnim četam. Ministrski svet je sklenil, da se nekoliko stotin kozakov sprejme v našo službo. Kozaki so stavljeni na razpolago komandantu obmejnih čot v :ta-ri Srbiji. * Cena mleka ostane neizpremenjena. Mostni magistrat ljubljanski obvešča, da jo cena mleku še nadalje šest kron za liter in da se bo proti vsakemu prestopku te cene najstrožjo postopalo. * Na šentjakobski semenj v nedeljo 7. avgusta na vojaškem strelišču na Dolonj-ski costi vabimo cenjeno občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Vstopnina 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob treh samo; Ali naj odpovem« naroSeno in v delu se nahajajočo ploščo ln opustimo odkritje poznejšim rodovom, ki bodo morda bolje umeli in cenili narodne delavce in žrtve naše svobode? Prošnjo ponavljamo in pričakujemo od onih, ki so dosedanje prezrli, — odgovora na to vprašanje. Imena darovalcev bomo priobčili. — Podlim-barski odbor v Krašnji pri L u k o v i c 1. * Mariborski občinski svet ima prvo redno Bejo v pondeljok ob šestih zvečer. Izvolil bo razne odseko ter sklepal o nujnih dolih v tamošnjem gledališču. * Iz mariborskega občinskega sveta. Na sestanku klubovih načelnikov strank, zastopanih v mariborskem občinskem svetu, se jo dosegel včeraj porazum, da vodi vso magistratne pošlo mestni župan, oziroma njegov namestnik, magistratni ravnatelj in 4 občinski odborniki. Prihodnja seja občinskega sveta se vrši v pondeljek ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu js izvolitev 13 odsekov, določitev županske plače in vprašanje mariborskega gledališča. Demokratski občinski svetniki no prevzamejo nobenih mandatov v odsekih, pač pa bodo sodelovali v plennmu občinskega sveta. * Na reklamni tabli mariborskega blo skopa v restavraciji Goess, jo razbil ne-ki Egon Hubičok, veliko izložbeno šipo. Na policiji je izpovedal, da so ga razstav ljono sliko golih žensk tako razburile, da ga je prevzela neka strast in je razbil šipo, da bi si prilastil roklamnih slik. * Železniška zveza med zagrebškima kolodvoroma. Ministrstvo saobra-čaja jo zagrebški postaji državne železnico naročilo, naj med državnim in južnim kolodvorom uredi redno železniško zvezo za prevoz potnikov, ki so morali sedaj hoditi mnogokrat peš z enega kolodvora na drugega. * Slavnost v Prekmurju. Za dan 14. In 15. avgusta so pripravljajo v Prekmurju ob priliki žegnanja v več župnijah shodi, ki naj bi značili slavje 21etnice ujedinjenja Prekmurja z Jugoslavijo. Tako so vsaj zatrjuje. Cc pa stvar poglodamo bližje, moramo konstatirati, da gre le za to, da se povzdigne in razširi klerikalna struja v Prekmurju. Kolikor smo poučeni, bodo sodelovali na teh prireditvah samo klerikalni dijaki, pevsko društvo »Ljubljana* in pa prekmurski »Orli*. Karakteristično jo žc to, da »Novine* govore samo o povzdigi krščanske misli, pri čomur mislijo na klcrlkali-zem in da o narodnem in državnem pomenu to slavnosti no spregovore niti besede. S tem je dana za nas na-prednjake smer, da gre lo za izrabljanje lepo ideje v klerikalno namene in se vsled tega naprednjakl te slav- * VelUu železniška tatvina. Od ielev olike pošlijatve Iz Crnovio v Maribor, last bančnega uradnika Leona Koiana, so ukradli do sedaj neznani tatovi uve veliki romunski preprogi, vTedni 90.000 kron ln ta okroglo 12.000 kron raznega perila, prtov zaves In raznih drobnarij. * Rop. V kočevBkih gozdih sta dva neznana moška v starosti 20 do 24 let oropala posestnika Josipa Jakšiča Iz Banja-loke, Viela sta mu 7600 kron denarja in Izginila v gozdn. Roparja sta govorila hrvatsko. * Samomor za kulisami. O čudnem slučaju poročajo iz Gorice. V Vrtojbi Je tamkajšnja slovenska čitalnica preteče-no nedeljo vprltoiila igro »Tihotapec*. Med Igralci Be je nahajal tudi nadarjoni kmečki fant Dominik Gorkič, brat uradnika Franceta Gorklča v Gorici. Med bratoma je nastal prepir zaradi plesa, ki se je imel vršiti po Igri. Ko Je po četrtem dejanju Btopil Dominik za kuliso, je pograbil bajonet, ki je ležal na mizi, ter ga z besedami »Eden mora biti mrtov, jaz sli moj brati* zasadil v les. Potem pa si Je zabodel bajonet globoko v trebuh. Oez nekaj minut je Dominik Gorkič izdihnil za kulisami Občinstvo Be je razšlo. Tako se jo veselica tragično zavr-šila- Izpred ljubljanskega sodiSta Posostnik Arih Jože iz Podkorena jo bil obsojen po § 104 srb. k. zak: na 20 din. denarne globe ali na 4 dni zapora, kor jo nahrulil in ozmerjal v precej robatom, z raznimi kletvicami ojačenem tonu, čutnega nadzornika Fatuija m njegovega po-mačn.ka, ko podirali most Čez (Hodnikov potok ob Podkorenski coBti. Ta most obstoja že več kot 20 let. Posestniki, ki imajo onkraj potoka zemljišča, bo si ta mostlfi napravil in ga vzdrževali sami. Pozimi bo zaradi narastle vode odstranili mostnico, katere bo pomladi zopet položili. Novi cestni nadzornik, ki o tem ni bil popolnoma informiran, je seveda po zakonu pravilno zahtevak da si pridobe posestniki za most potrebno dovoljenje od gradbenoga odBoka v Kranju. Posestniki pa so most kljub temu postavili. Nadzornik jo dobil vsled tega na-log, da most podre, in pri podiranju jo priMo do usodnega prepira. Kasneje bo si kmetje pridobili potrebno dovoljenje in most zopet stoji. Radi osnmljenja lesno tatvine na skladišču klad in hlodov v kamnolomu ob Močilniku pri Vrhniki so je zagovarjal pred deželnim sodiščem posestnik ln lesni trgovec Martin Umek fz Vrhniko, je bil oproščen, kor se je sodiSčo uverilo, da ni m ^ VD1CU «8» t« izk]jllJena te voznikov. Na tem pro- nosh ne morejo udeleži 1. Ce pa hoče- ^ £ s dfc, dalj , v9j jo prireditelji vpr.zonU res nestran- brf . ,Ja jo svct ob{inaki. Ni80 ^ karsko, izključno narodno shvnost, > bomo naprednjakl v Prekmurju ved-| , » , Umek. np radi sodelovali. "PoduJnica vojnih Invalidov v Prek- Na nokl svatbi v Trbojah pri Smlednl-popoldne cene jedil in pijač zmerne. Ori- j mnrju. Podružnica organizacijo vojnih j Icu je napadel cerkovnikov sin in brat se-glnalne novosti prvo vrsto, ob vescličnem I invalidov kot dol Splošne organizacijo , danjega corkovnika Miha Pušavec svojc-prostorn Be nBtavlja tramvaj. j vojnih invalidov za Slovenijo se v krat- ' ga tovariša Alojzija Jenko in ga težko Prosvefa STAROST STENOGRAFIJE. Robert Oregg plSe v svoll knjigi, da so 2ldl In Perzllancl že par stoletij pred našo dobo znali skrajševati besede. Ste-nografiia le bila posebno razširjena v Rimu v Cezarjevi dobi. Pesnik Ennlus (200 let pred Krlstom) ie uporabljal nad 1100 stenografsklh znakov, ki |lh je sam iznašel. Prvi neovrgijlv dokaz, da je ob-stolala stenografija, nam nudi Plutarhv svojem opisu Katlllnove zarote; pravi namreč, da le bil ves CIceronov govor napisan s stenografijo. Takrat so pisali na voščeno pločlce, ker nI bilo niti papirja, niti peres niti svinčnikov. Ploščice so imele dvignjene robe, tako da Je ostalo nepoškodovano vse, kar se Je napisalo. Spojiti se ie moglo do 20 tablic. Knjige, ki so bile sestavljene samo iz dveh delov, so se Imenovale diploma. Trte so WW ilastf v*« ' Od tedaj datira tudi usi Izraz dlpkMMtf Poznanje stenografije se Jc smatralo (NK sebno častnim. Razni cesarji, državniki, pesniki ln govorniki so dobro poznati stenografijo. Tlt Vespazijan le bil UlU* ponosen na znanje stenografije, da se osebno udeleževal stenogralBklh tekem, prt katerih pa se Je vedno boli slabo obncscl. • JASNAJA POLJANA. BOLJŠE« VIŠKO KULTURNO SREDIŠČE. Posestvo slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstoja, Jasnaja Poljana, Je postalo z vsemi pripadajočimi krasnimi parki In gozdovi vred last ruske sovjetske vlade. Upravitellstvo posestva prevzame narodni komlsarljat za prosveto. Številni dragoceni predmeti in starine se Izročijo muzejem. Narodna skupščina prevzame dolžnost, ustanoviti v Jasnlll Poljani boljševiško kulturno središče. Naši dopisi IZ PREKMURJA. Patriotizem klerikalne Inteligence v Prekmurju. Za časa odsotnosti Klekla urejuje njegov list »Novlno* kaplan v Dolnji Lendavi Andraž Borden. Ta dičnl človek bo jo branil asistirati pri slovesni maSi o priliki rojstnoga dno kralja Petra dne 12. julija in se jo oklonil šola opeto-vanim pozivom. Najlepše pa še-lo pride. Državna in občinska oblastva ter vojaški komandi v Doljni Lendavi so dobili za to maSo račun v znesku 80 dinarjev. G. polkovnik Mundžič jo kot kavallr ta znesek tudi izplačal, in šo baje dodal iz svojega za corkovnika 20 dinarjev a radovedni emo, kakšno plačilo zadene povzročitelja vsega tega »slovenskega voditelja* in urodnika »Novln*, kaplana Berdena, ki si upa to napraviti celo sedaj po podpisu trianonBkega minil Zadnji čas je, da bo proti temu razvajencu oblasti energično nastopi. O patriotizmu naših kleriknlccv še en slučaj: V »Novinah* z dne 24. julija napada nek dopisnik povsem Bodeč župnik v Tumišču slovenskega uč:! Štefana Klausa iz TnrniSča in brani mad-žaronskega nadučitelja JanoSa Nemetija, kateremu se zahvaljuje za njegovo »razširjanje kulture* (ipsiBsima verba) t. j. madjarizncije v dobi 40 letnega učltelje-vanjal Višok predrznosti obstoji v tem, da zagotavlja slovenskega učitelja, da bo prej Šel iz Prekmurja, nego pa g. Janoš NemotL Toliko v ilustracijo naših razmer in pouk onim krogom v Ljubljani, ki so jim prekmurske razmero še vodno španska vas. Vrlemu slovenskemu učltelj- Za Clrll-Metodovo družbo Je med I kem UBtanovi v Prekmurju. Udeleženci obrtno-nadaljevalncga tečaja nabral g. nadučitelj Josip Kokal] znesek 141 dinarjev. Gospodu nadučitelju Ko-kalju kakor tudi vsem darovalcom bodi v imenn paše odlične obrambne družbe izročena iskrena zahvala, nabrano svoto emo izTOčili njenemu namenu. * Nov zdravnik. V Sjjodnji Šiški, Celovška cesta 28, sa je po več letni bolniški praksi naselil domačin dr. Peter Travner. Pozdravljamo ga, ker je s tem astregel že dolgoletni želji in skrajni potrebi Siškarjev. * Poučna ekskurzija v južno Srbijo. Skupina profesorjev trgovske akademije v Ljubljani se je podala na potovanje v Beograd, kjer ostane nekoliko dni in si ogleda našo jugoslovansko prestolico. Potem bo družba nadaljevala pot v južno Srbijo, kjer bo več časa proučevala tamkajšnje trgovske razmere. * Dolenjske železnice. Prejeli smo: Kr. pokrajinskemu namestniku, ministru Ivanu Hribarju je v imenu upravnega sveta Dolonjsluh železnic čestital predsednik ta delniške družba dvorni svetnik Fran S u k 1 j e. Pozdravil ga jo iskreno na vzvišenem njegovem mestu ter mu izroči' spomenico, v kateri utemeljuje upravni Postojnska jama so bo, kakor poroča italijansko časopisje, v bližnji prihodnjosti znatno razširila. Dvo kom-paniji italijanskih minerjev sta trajno zaposleni pri vrtalnih delih, ld so .tšc jio načrtu jamskega tajnika Andreja Pcrkota in inženjerja Lahnerja. Uredila se bo baje udobna komunikacija za približno dvajset kilometrov podzemskih prostorov med Postojno in Planino. Postojnska jama bo. ako se srečno izvrši, ogromni projekt, največja podzemska jama sveta in tudi ona najlepših. Oficijelna otvoritev se bo vršila baje še tekom letošnjega leta, * Napadi bolgarskih komitašev v južni Srbiji. Grupa 15 bolgarskih ko-mitašev se jo pojavila te dni na poti med Radoništo in štipo, naletela na srbske seljake, jih napadla in jim vir stavila pot. Pri selu Počivala jo tolpa napadla prebivalstvo, češ, da so srho-fili. Komitaši so imeli uniformo bolgarske vojske in bili oboroženi z bolgarskim orožjem. Razen teh so* se pojavile bolgarske čete to dni tudi v okolici Gjevgjolije. Žiinda.rmerija in vojaški oddelki jih zasledujejo in upati j je, da jih kmalu preženejo. oklal z nožem. Obtožonec trdi, da je napravil dejanje v pijanosti, razburjen tudi vsled tega, ker je bil mesoca februarja od Jenkota tepon, ne da bi bil Jenko za to kaj kaznovan. Pušavec je bil obsojen na 4 mesece težke ječo. Branjovka Marija Sušnik na Javomiku jo bila obsojena na 20 umoijev denarne kazni ali na 4 dni zapora, ker je napadla v šoli med poukom učiteljico Rozo Marič in jI očitala vpričo otrok, da jo vseeno, če gredo prej domov, kor jih Itak nič no nauči. Tudi jo govorila okoli, da da.ie učiteljica bogatim otrokom dobra rodo, revnim pa slabo. Obtoženka je dejanje skesano priznala, prosila odpuščanja in upravičila svojo veliko razburjenost b težkimi in žalostnimi družinskimi razmerami. * Razni prestopki pred senatom ljub,-Ijanskoga deželnega sodišča 8ta b'ia obsojena v petek dva jako nevarna in predrzna tatova, Alojz Martinčič iz Domžal in Ivan Kociper iz Ormoža. Obtoženca imata za sabo jako viharno rokovnjaško življenje, vse polno raznih tatvin, goljufij, vlomov in poneverb. Kradla sta na svojih tatinskih potih vso, kar jima jo prl-I šlo pod roko. Eden izmod obtožencev jo svet zahtovo delničarjev, naj so von.lar I Kozina) po Židovski ulici, Kongresnem odpravi kričeča krivica, storjena tej dnC- > trgu do Nunsko cerkve sta bila sinoči izbi od strani nasilno avstrijske države tor • gubljena 2 kluča na obroču, eden navadni Zopet upostavijo prejšnjo, v koncesijs""' ! drugI Wortkoim. Najditelj so prosi, da, ju listini zajamčene pravico delničarjev Do- odda proti nagradi v uredništvu našega lonjskih železnic. Gospod kr. pokrajinski : lista. namestnik sprejel je spomenico ter obljn- i * Požar v Naklem. V potek so zažgali bil, da jo hoče temeljito proučiti. Kazal 1 otroci v Naklom pristavo posestnika, zgu-ja največjo zanimanje za Dolenjsko želez- j bo. Domača požarna hramba je prišla ta-Tiieo in obljubil, da bo krepko podpiral koj na pogorišče, toda pristavo ni mogla akcijo upravnega sveta v tem pogledu, j rešiti. Pač pa so jo posrečilo domačim in kakor tudi glede razširjenja področja dni- | gasilcem, ki so prišli iz Kranja, Kokrco, žhene uprave. V daljšem razgovora se jo Dupljan in Tržiča, da so ogenj omejili in * Izgubljeni ključ!. Od Brega (tvrdko 1 služil po preobratu tudi kot orožnik na razmot.rlvala cela vrsta železniških problemov, ki imajo vsekako veliko gospo-dareko važnost za slovenske pokrajine, kakor tndl za vso Jugoslavijo. * Za spominsko ploščo Podiimbar-skenia. Priobčili smo poziv prijato-ljom, znancem in vsem zavednim Jugoslovanom za darove, da omislimo in vzidamo spominsko ploščo pisatelju, mučeniku narodne ideje, iskrenemu Jugoslovanu Franu Masi,ju - Podli m b a r s k c m u. Po Številu daro-jvalcev (12) sodeč, je Podlimbarski po-fcabljen. Nočemo hiti nikri. Vprašamo rešili sosedna poslopja, * Nesreče pri kopanju. Voda zahteva letos izredno mnogo žrtev. Od vseh kra-jov prihajajo poročila o nesrečah pri kopanju. Zadnje dni poročajo iz Dolonjske-o treh utopljencih. V Krki se je kopal 9-letni France Carvan v družbi svoje matere in dveh seBter. Zašel jo predaleč in izginil v valovih. Na obupno klicanje matere jo prihitol nak moški, ki pa jo potegnil na suho Žo mrtvega otroka. Pri Novem mestu ie utonil v Krki delavco Ivan Spiler iz Murske Sobote, pri Trebnjem pa v Temenici posettnlca Frančiška JoriS. kolodvoru v Beljaku, kjer si jo prihranil od raznih tatvin iz železniških vozov 30.000 kron. Največjo tatvino pa sta izvršila pri ljubljanski branjevkj Mariji Kogoj, kateri sta ukradla iz stojidce na Vodnikovem trgu zaboj čevljev, katero jo cenila Kogojeva okoli 30.000 kron. Kradla sta tud; škafo pri tvrdki Rohr-mann v Ljubljani in razno drugo blago po dnigih krajih. Obsojena sta bila vsak na poldrugo lato težko ječo. — Vpoko-jeni železničar Jožo Martiničč jo obdolžil železničarja in posestnika Knola iz Ljubljane, da ga jo ta v družbi treh roparjev 1. 1919. napadel ob demarkacijski črti, ravno ko jo prošol našo mojo. Roparji so bili preoblečeni v srbske uniforme. Martinčič pravi, da Knola zato ni prejo ovadil, ker so jo bal maščfevanja- Knol jo bil zaradi te ovadbo aretiran In je presedel 14 dni v preiskovalnem zaporu. Dokazalo se je, da jo popolnoma nedolžen, ovadoo pa je bržkotne napravil Ma-rlnčlč Iz maščevanja, ker sta bo pred kratkem s Knolom sprla, Martinčič je bil obsojen na .14 dni strogega zapora. stvo v Prekmurju pa: Ne klonito glave, pogumno naprej, tmaga je vašal DOLENJA VAS. Pozno sicer a vendar se nam zdi umest« no, da omenimo na kratko slavnost, ki jI zbrala v prijazni Dolenji vasi mase lhid< stva k lepi, neprisiljeni zabavi. Prostovoljno gasilno dni Stvo je zama* divji priliko praznovanja 40 letnico vi neurejenih razmerah dobe neposredno po prevratu, slavilo Bvojo 42 lotnico obstoja. Njegov vrli načelnik g. Ignac Marher, ki mu stoji na čelu od dneva ustanovitvo do danes, je doživel tega dno trenotek, ki bb ne vrne več. Za bvoJo narodno, za svojo gospodarsko dalo v občini, ki jI jo načeloval 30 let do letos, za svojo delo v blagor proSlostl, jo prejel odlikovanje, ki naj mu bo v ponos in čast. Pripol mu je po primernem nagovorit mlnlstor Pueelj na prsa red bv. Save IV, razreda v prisotnosti g. dežel, predsed, nika dr.. Baltiea in ličnosti okraja. Opazilo pa b« je, da ni bilo zravon njegovegu naslodnika — sedanjega župana — a tu-di odsotnost g. župnika poslanca Skulia o priliki slavlja, dobrodelnega društva broz politično primesi so da komentirati. Pohvalno jo omonifi novo pevsko društvo pod vodstvom g. nadučitelja Trost* in pa veo, ki so pripomogli, da je slo-voBtnost nspela tako lepo. Vsem — go-I spem, dokletom in možkim, ki bo so po< trudili tega dne, vsem prisrčna hvala. G. jubilantu pa: Na mnoga leta so v po-* nos in diko ohčine, v napredek naroda' in blagor domovine, Živeli ČUVAJTE PLANINSKO FLO""n! Kljub prepovedi so menda nI uničevala ša nikdar planinska flora tako brezobzirno kot letos. Posebno prizadeta jo Be-gunjačica. Vsako nedeljo so vračajo ucz Prevaljsko planino proti Tržiču gručo »turistov*, ki imajo »vse belo* planink na klobukih, palicah in včasih So v nahrbtnikih. lato bo vidi vsako nedeljo na kolodvoni v Lescah pri večornih vlakih. Domačini soveda za tujci nočejo zaostati. Povsod na Gorenjskem, kjer jo kaj več letovlščarjev naletiš na mlade faut.lčo in deklice, ki ti ponujajo v nakup planink. Pa kakšnjihl Vso zmečkano, nedorastlo, umazano. In za tako lepoto naj izgino kras naših planini Kako odpomoči? Zandarmarija, policija, kazni ne zadostujejo. Tu morajo nastopiti vsi, ki jim jo mar lopota naših planin. Kdor sreča kakega »venčanega* turista naj ga primerno opozori na kaz-njivost posebno pa na nedostojnost in surovost njegovega početja, gotovo bo marsikatarikrat naletel na gluha ušesa in moral požreti kako pikro opazko, posebno od nežnih turistov, ki nosijo samo tia planinah hlače, pa nič no do nekaj sc bo le prijelo. »Planinsko društvo* oziroma podnižnl-ce, ki oskrbujejo planinske kočo bi tudi lahko mnogo storilo v tem ožini. Kaj pomaga morebitni napis »čuvajte planinsko floro* v koči, čo pa ostano lo kos papirja. Značilno jo, da večina turistov, ki tako ljubi planinsko floro, da vse popase kar doseže, posebno rada »za nogobol pije alkohol* in da je šo vočji »hoc* privleče še kakega harmonikarja s Beboj. Gospodje planinske kočo no smejo'postati kako zakotna beznico, kak vplivni član dništva naj od časa do časa, posebno ob nedeljah, obišče kočo in primerno opozori na ne-dostatke. Potem no bo v planinskih kji-gah neslanih opazk o tobaku, vinu etc. ali pa np. M. N. SPD »Nabral mnogo planink v jiečinah*. Videti jo, da tudi šolski zavodi ozlr. J učitelji prirodopisa niso učence dovolj opozorili na razvado planincev. Srednješolski dijaki in akademiki bi lahko zelo mnogo pripomogli k zboljšanju. Primerno tudi nt čo učitelji b številnimi razredi prrojajo izlete na planino (n. pr. na Golico) ob času, ko so v cvetju ključavnico (narcisi) ln dovolijo, da natrgajo in odne-so učenci domov celo svežnje rastlin. S tom se mladina navaja k brezobzrlnemu in nosmiselnamu uničevanju floro. Kdorkoli vam ponudi planiko murko ali druge planinsko rastline v nakup, ga zavrnite s primarnim opominom. Ca ne bo odjemaleov tudi no bo prodajalcev in »kšoft* s planinskimi rastlinami bo prenehal. Co so na ta način v»l pravi ljubitelji planinske flore združijo k skupnemu de- lu, bo mogočo zatreti ali pa vsaj znatnrt omejiti nesmiselno uničevanje. Ce so pa to no zgodi, in sicer takoj, jo pa resna nevarnost, da izgubo v nekaj lotih naM planine Bvoj najlepši rastlinski kras. T© fin TA5CA, KI NE GOVORI. Ali jo to mogočo, bodo zmajevali t glavo naši dobri čitatolji in lepe čitate-> ljice. SIcer pa je to v resnici poseben slučaj, ki gn mora zabeležiti svetovi)* povcstnica ravno tako, kakor je zabele* žila ženske in tašče, ki sa jim jeziček nI hotel ustaviti. Dogodilo so je v Londonu. So mlada tašča jo stanovala s svojim zetom v istem stanovanj« celi dve lati, no da bi spregovorila ž. njim kako besedo. Končno si jo pričela domišljati, da jo zet preganja. OdSla jo na redarstvo in ga tožila, da ji ne da denarja, da ji jo zaprl plin in da jo lo malokdaj pusti iz sobo. Sodnik eo ni mogel prepričati o krivdi zota in ja tašči priporočil, naj zo-ta razdraži, ako pa sa ta »prenagli*, na j ga takoj naznani sodišču. V prvi vrsti pa naj prične zato govoriti. Tašča jo obljubila sodniku, da ga bo poslušala. To pomeni, da bo njen zet nasedel in imel potom po3la b sodnljo. Čuvajte se torej taSČ, kadar prično govoriti! ŠTIRI 2ENR ZA FUNT CA .TA'. DoSim se Je vse podražilo, pa n! po-< rastla cena žen pri Eskimih. Tako je v Las Pasu mojtoča dobiti štiri žene za funt čaja in nekaj duhana. Pri Eskimih je prodala In zamena žen sploh nekaj navadnega. Tako ie neka tamošnja kra-sotica v kratke-:! času knr šestkrat mc> njala svojega mi.-ža. Dvakrat Jc bila pro-dana za funt čaja, dvakrat za škatljo konccndlranega mleka, enkrat za zavol dobrega duhana, enkrat celo za kožico slanine. Po šegah Eskimov, zamore mož vsak trenotek odkupiti svojo ženo, ako plača novemu lastniku dvakrat toliko, kolikor le dobil zanlo. Kakor vidite, Jako čuden običaj. Poieirt pa so še čudijo našo Icpotice, ako se lih drzne zaprositi za roko človek, ki nI ycd' no poln denarja. X Žrtve kolere v RosllL LondonsM »Times* so dobile Iz Rušile poročilo, da v Moskvi, Petrogradu, Kijevu In v Odesi razsaja kolera, ki Je od konca maja zahtevala že 133.428 človeških žrtev. V m.,ju In juniju Je umrlo nad 52.000 otrok na tej cpidemlll, 40.000 odraslih pa n» tlfuzu. Te številke pa niso točne, ker registriralo le smrtne slučaie v mestih. m MperaAeao ■ tvrdk«: j Hali tprtl In obrtiil oglasnik. Miji miiiii. Vsaka objava 4 L •!:' IkMIitai jptffcin, d. d., Dnnajgka c. 88. [d. p.] * IpadlcIJ*: HUlkan, d. d., Dunajska c. 88. [d. p.] r Trgovine: L Mlkuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 16. D^randa Fran, konfekcija, mannfak-tora na debelo, najnižje cene, Emon-■ka cesta 8. Mehanična delavnica a [d. p. j Bar Franc, Cank. nabr. 6. Tel. 407. PufikarJI: Kalser F. It., Belenburgovft ul. 6. Urarska pc pravilna delavnica Ivan Sellšhar, Pot v Kožno dolino 10. Vsako po-pravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni stroji i [d. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. -107. Razmnoževalni aparati: [d. p.i Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407- SMr DviMsa, otroShf vozički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika F. Baticl, Ljubljano, Stari trg Z8. "St dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in nuni etroji v popravo. Mehanična delavnica, Karlovska oesta 4. 774 10 10 Ure, zlatnino in srebrnino 1 (51 kupite najcojene pri tvrdki 62—47 liiiin Paliiž, LiubUona. Stnr! trg ZO. Kleparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po pošti 3 K voč. Br<>£., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev. II. dela I. del 21 K, II. del 42 K. PoStnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Cen i 32 K, po poŠti K l-80več. ftoknmentl o Jadranskem vpraSanJu. Cena 18 K, p > poŠti K 180 več. t. Sagadin: Na S sa daš n JI ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K 1 80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Brusovnlca: Vekoslav Vanlno, Stari trg. Svtoarsks ar«, sUtnln« ln srehrnln« nudi strokovni urtr F. Koroieo, Sv. Flo-rljana olioa 81. Vsako popravilo se iavrii vestno s garancijo. Staro zlato in srebro se rame v zameno. 887 68—46 dvokoies. šivalnih stroje« in dobrem stanu se V«6 rabljenih otroikih vozičkov osno proda: Ljub. Ijaaa, Karlovika oesta 4. Ogleda se lahho vsak dan od 18—3. pop. 773 10-10 Obvestilo. ObveMsva cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila bo najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskl č.vljt domačega izdelka. 634 86 Ant. In Jož. Brajer-Kapele LJubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. 116» m 1236 6-3 kontoristinja (možna slovenskega in nemškega jezika, spretna strojepiska in etenografinja, za večje minafaktnrno podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe je nasloviti na upravništvo . priporoča 1246 klej (iz usnja in liosti) ter mast (iz usnja in kosti). Na plestafea in Učar- sfta delavnica im.iajska oesta 16, se priporoča. Izvršitev točna, ceno zmerne. t). 62-H n a hsbb n mrc a sme u iessu k uim a »v vm ..... .siasars a tcsmst&sasiamaisnamagh, *-NalttarojSa SpctfS«»ž»!«o iwcs8Sta w S5ow®n5|! = "J T 1 i im ! iS cerM pravi, iz bronca, desetletno jamstva. V zalogi okoli 60 komadov razne velikosti pri „Metallum" d. d. Zagreb, Illoa it. 134. Telef. 1-88. 1234 Zahtovajte cenike! 6—2 Na prodaj pottonski, dobro ohranjen. Na vpogled pri Oospodarskl zvezi, Ljubljana, En-najska oesta 39. 1233 2 2 1239 ig£o se samostojen 3-2 knjigovodja-korespondent za takojien nastop. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovonjgradeo. ^ LJUBLJANA y 473 2(1-80 Sprejme se takoj 0 (IV urni! Ivan Kos 12431 Ljubljana, Celovška cesta 2. Prvovrstnega knjigovodjo, ki je dobro izv žlian v trgovskem knjigo- j vodstvu in dober bilancist, kakor tudi prvovrstno pfinjo io strojepisca išče za čimprejčen nastop drnžba „Impex" v Ljubljani. 1225 3-2 Špediciji pisarna JS@senise Podjetje za prevažanje blagi južno železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni 0 promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjcnje. Podjetje za prevažanje pohištva. B Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. P Brzojavi: Banzlngor. 784 62 Internrban telefon 60. ■ r. nfis a astra ei acac r arsn a si Izšla je f)9 v pesmi in slikah, !. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. ""^Bg Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v npravi ,,Domovine", Sodna ulica 6. 1246 V nakup se išče sa prometni točki Ljubljane Z Cenj. dopisi pod „Jugo" na Anončno družbo Aloma Oompanjr, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1231 8—8 Prodajo s« trije ie nerabljeni dinamo- stroji za vrtilni tok, proizvodi tvrdk e Dynamo-Warke A. O., Dunaj, in sicer dva po K\V 09 in 16 P3, V 380/220, 60 period ter e 1400 obrati na minuto. Naslov pove 1229 upravništvo «Jntra». 3—3 V11 trgovski lokal o LJubljani. Cenj. dopisi pod „Zvezda" na Auončno druSbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1232 2—2 Priporočljivo! Priporočljivo! inja z dobrimi, dolgoletnimi izpričevali, samostojna slovenska in nemška ko-1847 respondentinja 2—1 išče mesta v provinci. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Sln£ba in stanovanje". Ugodna prilika za vrtnarja ali trgovca s sadjem in poljskimi pridelki! Na prodaj 17 oralov posestva, obsega-jočega. rodovitne njive, travnike in Ba<'.o-nosnik; lilSa ln gospodarsko poslopje s potrebnim inventarjem in živino. Lepo ležoče, eno uro severno od Maribora ob drž. cesti; poŠta, železniška postaja. — Cona 700.000 K. Naslov v upravniStvu »Jutra«. 124« 2—1 t§ SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42'—, po poŠti K 4-20 več. Anatole France, PIngvInskI otok. Roman. BroS. K 42 —, ver. K 62-—, po poŠti K 3-40 več. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarija. Pesmi ra otroke. Vez. K 16-—, po poŠti K 1'40 več. 209 27 naročila oa Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna ulica iL6. „EXPRES Mednarodni transporti = RAKEK = se priporoča za vse Spedicijske posle posebno pa za zacarinjenjo in reekspedicijo. Zagotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. 1249 2—1 prej A. Zank! sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi fimel. isrva sa ssssds. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-wei6), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugI v to stroko spadajoči predmeti. 667 40 „MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode, »MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I dobro ohranjen, približno šest konjskih sil se takoj kupi. 1242 Ponudbe na „ Velika Gora", lesna trgovska in industrijalna družba v Ribnici. B-lisržself oglaševalec glasovlrjev v Ljubljani IVolfova ulica 12. tzvTtujom U(.'iaMtvaii,a ter popravila glaeovirjev in harmonijev 6piCiielno strokovno, točno in ceno. 435 62-38 Intendantura Dravska divizij ske oblasti, Komanda vojnog okru ga u Mariboru in Celju, Komanda mesta u Ptuju in Slov. Bistrici prejemajo dnevne ponudbe za nakup sena od producentov in liferantov. Pripravljeno seno se takoj kupuje po tržnih cenah, Za večje kupovine zaključujejo se pogodbe 12. avgusta v Ljubljani in 13. avgusta v Mariboru. Komanda Dravske divizije L broj I2D09. DELNIŠKA TISKARNA a. a, —— i Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce ln obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki Je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško ^ LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje ktijigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste 1201 S—3 (veliki) izredna atrakcija za fine bifeje in gostilne. Komad po 4 K in 2 K. Prvo bosansko izvozno podjetje G. A. Vasiljevič, Tuzla, Bosna. | Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbuja! splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena 15 K, po poŠti 2 K več. Naroča sb pri upravništvu Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. Ha obroke I Kredit! Da ustrežemo mnogokrat izraženi želji naših odjemalcev, prodajamo z olajšili pri plačevanju naše znane {za gospode) im 4-4 najboljo opremljene, 28 nr idoče, z dvoletno garancijo, za brezprimerno ceno samo po 126 dinarjev proti ari 46 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejemu aro priporočano. Dotični naročnik naj nam blagovoli naznaniti svoj poklic. Ce želi naročnik vso kupno ceno plačati takoj, dobi 6 popusta. Zalogo ur ADOLF MITH, Samostnnslsci ulica sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. fšii pograd, Celje, Mrovnik, Mor, Kranj, | Sjubljm, pribor, Jfelkovie, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, £rst, Wien. » « Poslovne zveze z vseai večjimi kraji v tu- in inozemstva. § 02924760 Priloga vjatrm R 7W dne T. avgusta 7931. Politični odmevi Ustava in Slovenci V zadnji (18. ln 14.) številki «NJlve» priobčuje dr. Štefan Sagadin zanimive eocijalno - politične Študije o vidov-danski ustavi. Ponatiskujemo iz razprave zadnji odstavek, ki zasluži, da ga temeljito premisli vsa slovenska inteligenca. Glasi se: H koncu Se nekaj besed lz našega ožjega, slovenskega stališča. Mi Slovenci igrali smo pri delu ujedinjenja in ustvaritve naše današnje države važne in lepo ulogo. Naša lnteligencij* je že dolgo pred svetovno vojno imela zelo ozke stike s hrvatskimi in srbskimi krogi. Med vojno so naši emigranti Hogumil Vošnjak, Grogorin in drugi v inozemstvu žrtvovali trud in premoženje za ustvaritev velike ideje jugoslovanskega narodnega in državnega Je-ilinstva. Istočasno so v Sloveniji bili neustrašeni delavci za to veliko idejo velikopotezni Janez Krek in pozneje Anton Korošec in požrtvovalni Gregor Žerjav. Majska deklaracija na Dunaju, Narodno veče v Zagrebu, Ženevska konferencija v Švici in končno decem-berski akti v Beogradu so častni spomeniki našega dola in sodelovanja, ki bodo tvorili vedno svetlo stran najnovejše zgodovine Jugoslovanov. Zavedali smo se, da brez najtesnejšega oslona na jugoistok v par generacijah izginemo v nemškem morju. V nacijonalnih bojih z Nemci in Italijani smo si okrepili mišice in živce, razširili pogled, grez sijajue državne zgodovine, nismo nosili seboj navlake historizma, bili smo bolj dostopni za vsebino kakor za formo. Vse to nam je samo po sebi nudilo lepo ulogo ne-zainteresiranega posrednika v sporu med Hrvati in Srbi, ki smo jo do ujedinjenja tudi dobro izvršili. Obenem smo s hitro in dobro ureditvijo svoje Slovenije po razsulu Avstrije dali vzgled organizatoričnih sposobnosti, in iz cele ostale proširna Jugoslavije so skoro z zavidanjem, vendar pa veselo gledali na rod, ki jo vladal pri nas. Razvoj političnih strank in različnost pogleda, na notranjo ureditev države nas je potem razdvojil na škodo naSe-mu ugledu in na škodo same stvari: Zgubili smo veliko od zgodovine nam namenjeno ulogo posrednika. Sedaj je z ustavo stvar pač za dolgo dobo dovršena. Od revizijo ustave, o kateri sanjajo hrvatski in nekateri slovenski politiki, naj se ne obeta preveč. Tudi čo bi se vse slovenske in hrvatske stranke zedinile na en plemenski program, niso v stanju, da izsilijo revizijo v svojem, plemenskem smislu. Cim pa razširijo svoj program na Srbe, ne morejo več biti plemenske in revizija ni več nevarna, za nje pa ne po-željna. Kolo razvoja se ne da nazaj sukati. Te misli nam odkazujejo stališče, Id a? Ali morda kmn odhaja : II. — Manv, kam so odpeljali Aljošo.-* — Daleč... , — Ali ga ic odpeljal stric z brki? — Da. jifliTn v celot! 186.RK? flrolin. Od feb T gospodarske forme. Edina pot k res odpada na muslimane 77.518 t. j, 56'64% družin, na pravoslavne 85.414 !t 1. 25'88%, na katolike 22.916, t. j. ae'75%. Ti kratki statistični podatki nara tedaj pokažejo, tla pripada ogromna večina, muslimanskega prebivalstva kategorij1. normalnih prostih kmetov v našem pomenu besede, napram katerim tvorijo bogi, to je veleposestniki le neznatno manjšino, komaj desetiho. In vendar vodi ta desetina vso besedo v imenu celokupnega muslimanskega prebivalstva, pač ker jo najpremožnej-Sa in najbolj izobražena. Na drugi 6trani pa raz vidimo, da Je število nesvobodnih muslimanskih družin povsem neznatno. Iz toga sledi, da jo velika večina muslimanskih volilcev na rešitvi agrarnega vprašanja v Rosni iz sebičnega gospodarskega ozira neinteresirana, da ji je z gospodarskega stališča vseeno, kako se pogodijo begi in pravoslavni nični socializaciji, t. j. k gospodarski svobodi jc po učenju gildsocialistov vzgoja delavstva v strokovnih organizacijah. Pod doktrino gildsocialistov mora biti delovni človek ne samo državljan svobodne države, ampak tudi ravnopravni člen gospodarsko skupnosti. Dokler človek no bo smatral svojega mezdnega razmerja absolutno kot nekaj sramotnega, in naj si bo to razmerje napram državi ali napram posamezniku, dokler ne zrevolucljoniramo mas za pravo svobodo, jo vsaka revolucija nemogoča. Najprvo nam je potrebna revolucija duš. To revolucijo, Id jo predpogoj za vsako uspešno in popolno socializacijo, hočejo vzgojiti angleški gildsocialisti v strokovnih organizacijah. Angleško strokovno gibanje proživ Dnevna naklada vseli IMovskffi dnevnikov, ki izhajajo v Ameriki, pa znaša nad milijon izvodov. Razven velikih dnevnikov v Newyorku izhaja več židovskih listov v Chlkagu, Detroitu, St. Louisu, Filadclfiji, Clevelandu in po raznih drugih mestih, ne gledo na veliko število tednikov in mesečnikov, ki so razširjeni po celi državi. Židovsko časopisje je zastopano poleg angleščino šo s tremi jeziki, in sicor z današnjim židovskim, starohebrejskim in starim kastUskim jezikom, ki soga šo dandanes poslužujejo portugalski in španjolski Židi, l;i so bili izgnani iz Španske pred par stoletji. Za židovskim časopisjem prihaja ogromno nemško časopisje, ki dela sedaj po končani vojni zopet s polno paro propagando za svojo domovino. Italijani imajo 80 dnevnikov. Tudi džari in Jugoslovani imajo par dnov- Ija krizo. Klic direktno akcijo oslabe- nikov v Newyorku in po drugih ame-va, prodira reformizem. Gildsociallzem I riških mestih. O češkoslovaškem tisku hoče strokovne orgi ' " ......." ' " na novo praktično »kmeti med soboj. Toda' verska skupnost, ki jo ravno pri muslimanih tako močno bodo strokovno organizacije ona sila. J vorku in drugje. razvita, povzroča, da kljub temu tu.li rauslimani-seljaki nasprotujejo proti-begovskim težnjam srliskcga prebivalstva. Socijalno vprašanje so jc tedaj v Bosni reševalo po konfesijonalnili vidikih in je največ zakrililo, da so ne nasprotja meil konfosijami tako poostrila. Po drogi strani lahko na podlagi tega sklepamo, koliko bo rešitev agrarnega vprašanja v Rosni pripomogla k pomiritvi duhov in premostitvi dosedanjih nasprotstav. Polagoma so bo ♦udi Bosna na znotraj ločila ne po kon-fesijah, marveč po socijalno-gospodnr-skih, kulturnih, narodnopolitičnih vidikih, in vsakršni separatizmi bodo zamrli. In to mora biti cilj razvoja v tej tako dolgo razprti deželi. ki bo prevzela vodstvo in kontrolo industrijskega življenja. Znamo tri forme strokovnega orga- anizacije postaviti j piše »Evening Postu Cehoslovaki podlago: tako .la 1 imajo precejšnje število listov v New-- - - p, o j za neodvisnost Češkoslovaške sc je vodil iz Amerike mogel popolnoma posvetiti cv no gospodinjo ln mater za svoje otroke. Dobili so od države tudi doto, ki so je odvzela od vsote, vplačane na dražbi od bogataSev. Tako se Jo torej že v perzijski dobi skrbelo za to, da so so poročili vsi ljudje, ki niso sami mogli dobiti zakonskega tovariša ali tovarišice. To je bilo takrat tem važnejše, ker so bile neprestano vojne in ja bilo zato potrebno, da jo država sama skrbela za naraščaj. Ako se pri tem ni postopalo ravao kavalirsko, so bili pač takrat taki časi. Zanimivo je naziranje Horo-dota, ld je bil meščan demokratskih Aton, da je smatral popolnoma naravno, da so morajo siromašni ljudje zadovoljiti z grdimi ženami,- Vsekakor pa je bilo to boljo, kak'.r da bi morali ženske in moški čakati celo po 20 lot, predno bi se mogli poročiti, kar so je na primer zgodilo hčerki londonskega pastorja Dovvsona in vrtnarju Bedeleyu. Pastorjova hčerka, lepa in mlada devojka, se je pred 20 leti zaljubila v mladega vrtnarja.i ki je pobegnil iz šole, samo da se je i kar oblegajo filmsko podjetje in se pel«. ■ --------- ------— etličar-! Jo, katera bo prva. Tu lahko vsak docl Sedaj bodo torej lahko plesale fotrtre« in onstep in Szimmy itd., samo če ji® bodo dovolile matere. Največje čudo pa bo čisto nekaj drugega: ako se tudi vse debele gospe po? luži jo tega priporočila potem bodo plesne dvorano taka polne raznih častnih matron, da za de. kleta in mladoniče sploh na plesu d« bo več prostora. IŠČEJO SE LEPE, MLADE ŽENE, (Filmske zanimivosti.) V Berlinu se že uekai dni preko nov in. škili oglasov iščejo lepe, mlade žene najnovejši film «Fridericus rcx=, ki Izdeluje tvornlca Cserepy. Za ta film, li se vrši na dvoru Avgusta Hrabrega, jt treba 200 dvorskih dam, katere treba, di so lepe in «fe|st», ker Avgust Hrabri je hotel imeti okrog sebe le krasotlce. Ds-me se lahko oglašajo vsak dan in katera ie sposobna in dovoli lepa, da sodeluje v filmu, dobi takoj 100 mark dnevne ne., grade. Berlinske krasotice, ki hrepene po stavi, in jo splošno znano, da so peresa čeških novinarjev ravno tako močna, ako nlziranja: 1.) po poklicu, 2.) po indu-jše ne močnejša kakor njihova vojska, striji in 8.) po razredni pristojnosti.' Kar velja za Čehe, vel,ja tudi za Pplp stvu, katero je gojil njen oče. Deklica jo vedela, da oče ne bi privoli! v zakon, ki ga je sama hotela, in je zalo odbila vse snubače zapored. Očetu ,ie Strokov njaki so izpoznali, da je samo j ko, čeprav njihovo časopisje ni takojvedns trdila, da so ji nobeden ne do-ona forma sposobna voditi uspešen boj številno. Vrh tega izhajajo še danski,. pade. Ker pa jo bila precej nespretna, proti kapitalu: forma, ki združuje v švedski, bolgarski, kitajski in japonski i8e je čestr, zgodilo, da se je o kom iz-•— - „ lit.1 ln ™lr. ATnitji ima, svoi list rn^ilo fiirli nnvolinn. Oče ie končno Pota k socisSšsaciji v "— Angličan sovraži idealizem, sovraži pa tudi vsako demagogijo in frazer-stvo. Praktični duh Angleža se zadovolji samo z realizmom, vidijo vsako stvar tako. sobi vso delavce v najširšem pomenu besede, vsesplošna strokovna zvezi, za katero bo odločujoč kritori: samo razredna zavest in 110 morda verski, politični in gospodarski momenti. Vse delavce ene in iste industrijo, naj .4 bodo to ročni ali duševni delavci, kvalificirani ali nekvalificirani, mizarji ali . _ kovinarji (ako so zaposlen v isti indu-: Iitika za važnejše kakor ameriške 110-striji) je treba združiti v eno enotpo vice. Nekateri listi sploh nič ne pišejo strokovno organizacijo, ki bo upravlja-1 o ameriških razmerah, kakor da 14 na deccntralistično, a vrhovno vodstvo! izhajali v Evropi. [bo združeno v centralni zvezi. Prvi - 'korak k gospodarski svobodi je torej| po industrijah izpeljana organizacija delavstva, katera edina bo mogla kon-J trolirati industrijo in tnko pripraviti socializacijo. Lep vzgled za to idejo nam nudi I iz- tl in celo otok Malta ima svoj list | razila tudi povoljuo. Oče je končno na pacifični obali. ^ | začel sumiti o razlogih svojo hčerke. Zanimivo pa je. da se izmed teli ča-oplsov samo oni. ki imajo vliko naklado, bavijo tudi z ameriškimi novostmi in političnimi in gospodarskimi razmerami Amerike, dočim sc v splošnem smatrajo evropske novosti in po- Skrb za množitev rodu v starih Saših Že pred vojno so sc pojavljali gla-. i sovi, da bi morale države samo prevze-ofi Melanih jo bilo tudi že in ne tako. kakršna bi mnr h l t R ' "1"' ln »""»športnih delavcev. Pod- mtK' 0 naCrt0V, kako U morali biti iw, K.uir.uj. >n moraia niti. Ka-!]an,0 zvmo tvori organizacija p osa me?.- ..... L™!?'^ zna, !a nP" 110 industrije, ki pa je popolna in ob- l ir T " T5"^11' Mejam sega zadnjega pometača. " " ' in reformam, ki z zlatom okrašene pri- kovne organizacije so dofensivne, no- ve bodo ofenzivne. Novo forme strokovnih organizacij bodo šele natvorile! Iiajajo iz Rusijo. Angleškega delavca jo ruski boljševizem najmanj omamil in razdraži!. Po svetovni vojni je vsesplošno iia-!drproti7žkOTiščanTu kapitalizma. * topila kriza socijaJizma. Vsi veliki Katera organizacija ' ' nauki so so izkazali za doktrinarske za ______________ in okostenele, ki ne morejo oblikovati življenja. Delavstvo si jo priborilo vse politične pravice, zavladalo v parlamentih in v vladah, gospodarsko in socialno pa jo ostalo pri starem, ali še na slabšem. Socialni kaos je postal še večji, delavstvo se raztepa na siruje in strančice in izgublja svojo moč. _ Ves svet išče izhoda iz te krize. Razni narodi — po svojem značaju — iščejo razna umetna in daleka pota. v deželi praktičnega mišljenja., v Angliji, pa zbirajo čete. da jih postavijo v pohod po najbližji in najboljši poti. To delo se trudi uresničiti v Angliji novo socialistično gibanje, t. zv. socializem gild, cehov, ki hoče doseči izpremembo družabnega reda z izpremembo ljudskega značaja. Gildsoclalizom povdar-ja. da je socializacija predvsem odvisna od pripravljenosti delavstva za, nove Si; iivljenia Časopisni Slebilon Nobena država na svetu se ne moro ponašati s tolikim številom časopisnih publikacij, kakor Zedinjonc države ameriške. Po podatkih newyorškcga lEvening Posta* izhaja v Zedinjenili državah 22.754 časopisov v raznih jezikih. Od teh je 160 dnevnikov, 808 tednikov, ostali pa so polmesečniki itd. Skupna naklada znaša približno , 11 milijonov izvodov. Dnevniki se tiskajo v več kakor 40 jezikih in nareč- urejeni taki držav ni uradi in kake dolžnosti bi imeli taki velezaslužni držav-"i uradniki. Človek bi mislil, da je to mo'da popolnoma nova ideja, a temu ni tako. Dosedaj so to prijetno dolž-1 no.-t vršili oglasi v časopisih, a Babi-enotno^ fronto celega delavnega razre- lond s0 imf,H že prcd tiso5 lcti Evoje ~........ ........-11 tal r/. m a. državne posredovalne zavode za za- delavstva pa lk0 ^roko. Sr,r,n,nrwi O tem pripoveduje žo slavni grški zgodoviuar Uerodot, ki jo pisal o vseh krajih, samo če je mogel dobit! o njih kako vesti. Čeprav Herodotova poročila v splošnem niso zanesljiva, vendar pa bo kljub temu jako zanimiva. So to večinoma ljubke novele, s katerimi je grški zgodovinar pokazal svojo bujno fantazijo in mnogo smisla za zbiranje šaljivih in čudnih dogodljajev. Naštevajoč narode, ki so bili podložni velikemu perzijskemu kralju, omenja tudi Babilonce in opisuje pri tej priliki tudi njihove običaje. Kot najbolj genijalni narodni običaj navaja Herodot prizadevanje države, da se vsi njeni državljani pomožo in poženi-jo. Vsako leto je pozval Herold vse devojke iz vseh mest na veliko skupščino. One, ki bi se rado poročile, so bile nastanjene v posebnih prostorih, ravno tako tudi mladeniči. Sledila je javna dražba devojk pod državnim protektoratom. Prva je prišla na vrsto najlepša, ki je bila jako visoko cenjena in katero je vzel običajno kak plemič. ki jih je prišlo na licitacijo vse polno. Za prvo so se vrstile po lepoti vse ostale deklice, končno pa je prišla vrsta tudi na one, ki niso bile lepe. Herold je klical taka dekleta precej negalantno, potegovali pa so se zanje siromašni ljudje. Na dražbi so se prodala skoro vsa dekleta. Oni, ki je lici-tiral. se je na vsak način moral oženiti. Zadovoljni so bili tako bogataši, kakor tudi siromašni. Slednji tako t.o-gledajo — zatrjuje Herodot — na lepoto žene, ampak na to, da dobo skrb- naj danes prevzame vodstvo? Socialno-demokratične, komunistične, kršč. socialne strokovne organizacij«? Debir vec zahteva samoupravo industrijo. Zato mora dobiti usposobljenost, trgovsko, gospodarsko in tehnično, dohiti mora možnost, da si izvoli iz svoje sredo najsposobnejšo (med katere spadajo tudi sedanji podjetniki, kot duševni delavci). Angleški gildsocializem zahteva razlastitev kapitalističnega razreda in hoče vodstvo izročiti strokovni organizaciji. Prizna pa državi pravico veta in kritike in pripušča široko soodločevanje države in občine. Angleški socialisti se zavedajo teš-koč svojega sistema. Toda prepričani so o pravilnosti svojih misli. Treba je začeti z vzgojo delavstva, kajti le sedanja duša delavca jo ona visoka gora, ki stoji pred njegovim ciljem. Samo v Angliji? jih in imajo približno tri milijone naklade. V samem Newyorku izhaja časopisje v 25 različnih jezikih, od hebrejskega do volapika in esperanta, od jezika Sokrata in Evripida do ornamentalne-ga pisma Kitajcev in narečja severovzhodne 111 jugovzhodne Evrope. V Newyorku izhajajo 4 židovski dnevniki v ogromni nakladi. Skupna naklada židovskih dnevnikov znaša okoli pol milijona izvodov ali skoro eno tretjino naklado vseh dnevnikov. ki je bila nazadnje prisiljena, da mu jo priznala ljubezen do mladega vrtnarja. Posledica je bila. da jo Dovvson vrtnarja takoj odpustil iz službe. Toda lepa Elizabeta ni hotela odnehati in so jo vsak dan trudila, da bi omehčala srce svojega očeta. Ta pa je ostal ne-isprosen. Elizabeti so tekla tako leta. zginevala je ž njimi tudi njena lepota, Bedeloy pa je marljivo delal in postal končno lastnik velike in lepe vrtnarije. A tudi to ni omehčalo Dovvsona. Sele njegova smrt jo rešila zaljubljenca. Po 20 letih čakanja sta se poročila ob ogromni udeležbi radovednežev. Poročil pa jc oba pastor, ki ga je bia Elizabeta pred 20 leti radi vrtnarja odoila. Ironija usode! Ples &cot sredstvo proti debelosti Neka angleška gospoda v Londonu, dobro znana v visokih angleških krogih, jo pisala nedavno tega uredni* Stvu nekega lista, ki je znan po iskrenosti svojih predplačnikov, patetično pismo, v katerem se toži, da se debeli od dneva do dneva in vprašuje po sredstvih, ki bi bila uspešnejša od onih, ki jih priporočajo zdravniki in ki jih je že dolgo uporabljala — brez uspeha. Uredništvo je dobilo na stotine ln stotine odgovorov in nasvetov, v katerih se nasvetujejo proti debelosti vsa mogoča zdravila in razne metode. Čudno je da se v večini odgovorov, ki so jih poslale ženske, priporoča samo eno sredstvo: oni, ki se debele, naj pridno plesati vsak dan po tri ali štiri ure in naj se nauče zlafcti vse moderne plese, ki so skoro bolj uspešno sredstvo, ka/-kor gimnastika. Ples po mnenju Sensk izpreminja baje tudi značaj človeka, ustvarja ravnotežje telesne forme in znatno popravlja izgled celega telesa. Seveda so smejo posluževati tega sredstva z uspehom samo oni, ki imajo zdravo in krepko telesno konstrukcijo. Neki specijalist za živčne bolezni je poslal pismo, v katerem navaja, kako on uporablja ples kot zdravilo proti duševnim bolestim in zatrjuje, da se mu je že pri neštetih osebah posrečilo pregnati nagnjenost k melanholiji in hipo-honlrijl. To so jako dobri dokaz! za mlada dekleta. Dosedaj so mogle le z največjo težavo dobiti dovoljenje za po-sečanje plesov, na katerih so njihove majke z Argusovimi očmi spremljale vsako njihovo kretnjo. Prepovedani so jim bili zlasti vsi moderni plesi, a sedaj ti pride zdravnik - sepicajilst, ki zagovarja plos kot koristno sredstvo. dovolj prilike, da študira psihologijo ženske, kajti žena je vedno — žena. Ene odhajajo veselega obraza In zadovoljne, druge sc prerivajo in iz njih oči sljeta mržnja in zavist. V uradu so Jim rekli: <-No moremo vas sprejeti. Mi zahtevamo samo krasotlce, ne hudujte se na nas, Avgust Hrabri tako zahteva.» Vsled vnetne, s katero hočejo lepe Bet. llnčankc druga drugo prehiteti, da bi čim prej dobile strokovnja.ško potrdilo svoje lepote, ie prišlo pred pisarno filmske družbe žc do takih kravalov, da |e bilo vodstvo podjetja naposled primorano naprositi policijo, da vzdržuic red. OBSODBA CESARJEVE NEČAKINJE. Pred kratkim le bila v Badenu raj. prava proti kneginjl Elizabeti Windlsci> graetz, in sicer radi razžalienla čast:. Tožbo je rastopal državni odvetnik dr. Klein. Imel je pri kneginjl službeni opravek, toda ta sc ni hotela ž n|lm raz-govariatt, ampak mu |c pokazala hrbet 1 besedami: «Z vami sploh ne govorim!. Kneginja ie na sodišču izjavila, da se je čutila razžaljeno, ker ie prišel dr. Kle.n v njeno hišo s korobačem, ta pa ie odgovoril, da je bil v to primoran, ker je v hiši vse polno nadležnih psov. Ker knjeglnla ni hotela dati zadoščenla, je bila obsojena na 30.000 kron ali pa na pet dni zapora. Seveda bo raje vse pro-dala, kakor da bi šla v luknjo. Mimogrede pripominjamo, da jo obsojena kneginja nečakinja umrlega cesarja Franca Jožefa. Gorje, če bi bil ta še cesar... SE ZlV NAROČIL MRTVAŠKO KRSTO Neki zamorski knez Je naročil zase ni Angleškem mrtvaško krsto, računalo; mirno z dogodkom, ki ga pričakuje, k?-kor vsakega človeka. Vsekakor znamenje kreposti, pa tudi visoke stopnje civilizacije. Pri starih Egipčanih so pr! vsaki svečanosti pokazali lavno tudi krsto gosti telju. Kitajec smatra krsto za del svojega pohištva. Baje le tudi slavni angleški admiral Nclson nosil s sebo! po rajnih bojiščih svolo krsto. KOLIKO VELJA ZENA? Znano ie, da so v Londonu procesi za razporoko na dnevnem redu. Vendar p: sodniki vkllub temu do sedal niso mogl ugotoviti vrednosti žene. Te dni |e zahteval razporoko neki kožuhar, ker g: je njegova boliša polovica zapustila •■ štirimi otroci in pobegnila z nekim dru gim človekom. Kožuhar le izjavil pr« sodiščem, «da ie odsotna žena vsekakoi mani vredna, kakor prisotna«. Sodnik j< mirno Izvršil razporoko. Prišlo le n: vrsto vprašanie odškodnine. Kožuhar ji stal na stališču, da mora žena plačat odškodnino, ker ga Je ona zapustila. Sod nik Je proglasil sledečo salomonsko raz sodbo: »Vrednost te ničvredne prtljage-pot tem izrazom ie mislil ženo — znaša pet funtov šteriingov.« Ako Je boljša po lovica torej samo toliko vredna, koliko ji neki potem druga slabša? — Oni, ki je vrgel mojega konjička fia tla? — Da... — Zakaj so ga odpeljali? A? — Pozneje zveš, golobček. — Povej sedaj!... mamica! — Sedaj ne razumeš, dečko. — Razumem, mama!... No, mamica! Pogostoma jc nadlegoval Vanja mater s takimi vprašanji. Mati je Govorila čudno, nerazumljivo, nizko jc po^^iia glavo, vzdihovala in vedno nekaj prikrivala Vanji v svojem srcu. Na dvorišču, kjer se je Igral Vanja po kosilu, so mu otr^i iz drugih stanovanj noiasnili AHošcvo zadelo. — Odoeljali so ga v črni kočiji. — Zakaj? Kakšna je črna kočija? — Usmrtili ga bodo! — Ni res, ?a ne bodo! Kmalu se vrne domov. Mama "ravi, da... — Nikdar ne nride. — Hišnik pravi, da je tvoj brat so-.cialist! —. Ni res! — Take odvažajo v črni kočiji in fiii usmrtijo. Vanja n;t dvorišču nn vse pre-teee branil brala. A težko jih ie bilo ugnati: njih je bilo mnovo, on pa — sam. In spori na dvorišč« so vselej končali s solzami. Vanja je pribežal ves objokan do"'ov in tekel naravnost k mami: — Mamica! Praviio. da sc Aljoša nikdar... nikdar... — Ne govori ž njimi 1 — Pravijo, da Aljošo usmrtijo... Mamica! Povej mi. Lažejo, kaj ne? Mriti je tolažila Vanio, a kadn'- je nehal jokati in vnovič pričel izpraše-vati o Aljoši, je mati zopet povesila glavo in mu zopet — Vanja je to čutil — nekaj prikrivala v sv-iem srcu. —Ti lažeš... Pa praviš, —■ da se ne sme lagati. NeVe^a večera je opazil Vanja, da stoji mama Pred odprtim kovčkom in ga naklada. V rokah je imela Alioščv jopič, zato je Vanja uganil: — Kaj delaš? — Nič... — A čemu ti bo Aljošev jopič?... A-a! Vem, vem! K Aljoši pojdeš?... da? ~ Da, pojdem ... — Pa si me hotela prevarati... Kaka si!... Zakaj jočeš? — Zato... Ali na! ga uoljvbltn v tvoi^ti imenu?, — Poljubi "a! Povej mu, da ga i' hišnikov Vasjka zmerjal s socialistom in da sem ga zato po ustih nabil. — Ne smeš, Vanja! — A-a, zakai ni zmerja Ali'-" .-! Zato sem ga! Smeješ se, čeprav jo-čeS! Mama se je odpeljala. Tiho ln žalostno ie postalo po sobah. Gos^o-diniila je teta Saša. Teta je hodila po sobah počasi, nekam zamišljena in trudna, zavijala se v sivo ruto, se nstavliala pred portretom Aljoše in ga dolgo motrila. Potem je stopila k oknu ter se zastrmela v dali?" v somraku večera je videl Vam'n. kako miglja v tetini roki majhen, bel robček. — Kal ti je, tetica?... a? — Nič... — In vendar jočeš! — Ne. Nahodna sem, Vanja... — Ni res... Videl sem. Zaknj? — Težko ml je... Brez mame? Brez mame in brez Aljoše jc težko,,, Ali ti ie hndo po Aljoši? — Hudo. o« — On je priden, kaj ne? — 1-1 Men... — Pa zakaj so ga zaprli? — Da so ga zaprli? Kdo ti je to.. — Ne pretvarjaj se! Sam hišnik je povedal. Oba sta stala orl oknu in molčala. — Vanja, ne bezga j po preprogi! — Pojdiva, teta, v Aljoševo sobo! Hočeš? — Da... Šla sta v Aljoševo sobo. Prižgala sta Alloševo svetilko in sedla na Aljnšev divan. Majhna sobica! Na steni je kitara, dijaška bluza, na mizi je rdeč pivnik, poln črk ln črnilnih pa"1--, školjka z ostanki cigaret... Glej — Aljdša je kadil. — Tetica! Poglej — petellnček! To je narisal Aljoša. Jaz sem mu sedel na kolenih in on je risal. Teta je pozorno opazovala pivnik na Aljoševi mizi, kot da je hotela nekaj razbrati iz črnilnih znakov; potem je "odprla glavo, se zamislila in ni več slišala, kaj pravi Vanja. — Tetica! TI ne poslušaš! — Kaj? — Mama jim vzame Aliošo? —! Morda... Potem sta legla na Aljoševo po steljo. Teta je božala Vanjo po ko drasti glavi in molčala, a Vanja .i' žlobudral. Fantaziral 'e vedno eno 11 isto: kako zraste, postane častnik i' pojde k njim... ... Oni se prestrašijo, pobegnejo. Ne! ne! Ne bežite pred menoj!.. Odpuščanja bodo prosili... Teticn ne odpustim jim?... tetica! — Kaj golobček? — Ne odpustim jim? Kaj ne, da iv zaslu?."o? — Ne ve'~... — Kaj pa še — takim naj odpu ščam! Ne. nikakor ne odpustim. Po glej: AljOša je —>»sihil vzeti kitaro seboj! in mama mu jo je pozabil; nesti... Kedaj pride Aljoša? Kmalu — Kmalu... — O Veliki noči? — Morda... In zopet je Vanja fantaziral. Zakaj so odpeljali Aljošo?... Aljo ša jim ni nič napravil... Mama rac njih vedno joče... Natel natel nate In Vanja jc ves besen udrihal Jkreoko stisnjenimi pestmi po pod i zglavju... i (Dalie prihodnjič.) Gospodarstvo Veliki vzorčni semeni v Ljubljani Naš gospodarski urednik se Je oglasil pri vodji »Urada ljubljanskega velikega semnja«, g. dr. Pavllnu, ki mu ie dal I z prijaznosti sledeče Informaclle o semnju na razpolago: Za vzorčni semenj ie izbran eden nai-fepšib prostorov na periferiji ljubljanskega mesta. Pod Tivolliem ob Lattermano-vem drevoredu in dosposvetskl cesti, kjer neha zeleni gaj in začenja mesto, nastaia nad 25.000 nr velikem travniku malo, okusno zidano mestece; stavbe In paviljoni ljubljanskega semnja. Po kratkem presledku in tišini, povzročeni po mizarski stavki, ie zopet vse živo in delavno, da dokonča pravočasno novi dom naši industriji, obrti in trgovini. Pet velikih paviljonov, ki bodo označeni s črkami E do J, Je zgrajenih pod košatimi kostanji. Vsak zase predstavlja prikupljivo stavbo, vsi skupaj pa tvorijo kot celota umetniško zasnovano kompozicijo. V teh peterih paviljonih bo razstavljeno raznovrstno blago. Človek skora) ne bo mogel Imeti potrebo aH želje, ki mu ie nebi zadovoljil eden od postrcžljivih in šumečih paviljonov ali drugih prodajnih lokalov. Prvi oddelek paviljona E, kjer bo razstavljena papirna industrija, grafika in pisalne potrebščine, bo nudil predmete U papirnate stroke, knjige in muziltalije. Za Izbiro na pohištvu bo preskrbljeno v drugem oddelku istega paviljona, v tretjem bo majolika, v četrtem metle, ščetke, igrače in zobotrebci, sita in reše-ta, v petem vrvarskl izdelki, v Šestem slamniki in klobuki, v sedmem obleka in y osmem ure in zlatnina. Kogar bo zanimala železna Industrija, bo posetil paviljon F. V treh oddelkih bo našel zbrane turbine, poljedelske stroje, nairaznovrstnejše železninske poluizdalke in železnino kakor pločevino, žico, štedilnike, kose, srpe, sekire, kovine In kovinske izdelke, svinec In svinčene Izdelke, Jedilno orodje, parne in vodne armature, bronaste zvonove itd. Lesna in stavbinska Industrija bo zastopana v paviljonu O z zaboji, sodi, vozovi, sanmi, opeko, cemcntom itd. V istem paviljonu bo najti poljedelske proizvode, hranila in pijače, testenine, čajno pecivo, sladno kavo, med, sadje, žga-nie, mineralne vode in Se mnogokai. Paviljon H )e trgovinski oddelek. V fijeni bo zastopano vsakovrstno blago tu- in inozemskega izvora avtomobili, različni drugI stroll, manufaktura in konfekcija, deželni pridelki, knjige, steklo in drugo blago bo vzbujalo pozornost kupcev In radovednega občinstva. Paviljon J Je določen za usnjarsko industrijo, za kemično Industrijo ter zdravstvene potrebščine In končno za tekstilno blago, perilo ln modno blago. Razno drugo blago se bo nahajalo v zasebnih paviljonih in na planem. Posebni paviljon postavi češkoslovaška republika za svojo industrijo ln trgovino. Tako bo naš veliki semeni Impozanttia prireditev, ki bo pokazala moč naše mlade industrije, obrti In trgovine. Bodočnost našega gospodarstva Kakor se nismo pripravljal! na politično svobodo, tako so sedaj nezadostne priprave za naio gospodarsko neodvisnost; ne mislimo dovolj temeljito na bodočnost našega gospodarstva in naše uvozne in izvozne trgovine ln njene potrebe. Vidimo, kako se Italijani trudijo na vse kriplje, da bi nas odrinili od morja, Pojedli so nam Trst in zasužnjili mnogo našoga naroda, oropali nas Reke in sedaj nam hočejo vzeti Se luko BaroS. Videli smo počenjanje D'Annunzin, eorčevali se iz njega, obkladali ga s komedijantom, zvali njegovo postopanje danuncijado, ali ta demtncijada, ta komedija je imela dalekoviden smoter: Pripadnost Reke k Italiji Dosegla je tako- zvano samostojnost Reko, a nam je zaprla pred nosom vrata v svet, nam vzela ta edini pravi dostop do morja. Norčevali smo se iz D'Anuanzla in računali na naklonjenost in pra^čn, st velikih zaveznikov. Ali o ti pravičnosti in naklonjenosti ni duha ne sluha, pač pi kaže postopanje zaveznikov, da so bili dogovorjeni z Italijo. Ni jih bilo sram glu-miti z oficielno Italijo vred. D'Annunzio je opravil In odšel, priSel je pa sedaj Foseliini organizirati novo vlado, ki bi naj prevzela vodstvo reSke države. Grozil je na vse strani in vsakomur, kdor bi ogrožal mir in delal nasilje. Ali pod njim so faSisti zasedli Baroš. Vrsti ee en čin za drugim, ki vsi kažejo jasni oilj Italije: našo gospodarsko odvisnost od Italije. Kaj pa mi? Mirno prenašamo vse Žalitve, V96 sovražne in Škodljivo naklepe. Vse prepuščamo vladi. Ta so naj bori. Nima pa pr! tem zasiombo in podpore od strani javnosti, pač pa s svojim nesrečnim strankarstvom in razcepljenostjo, s svojim republikanstvom in avtonomizmom slabimo mol vlade in ji onemogočamo energično nveljavljonje naših zahtov in zaščito naših koristi Zavedajmo se, da za svojo gospodarsko svobodo rabimo prost in neoviran dostop do morja. V Trst no moremo, izgubili smo Reko, a da bi preveč ne rogovilili, so nam Italijani obljubili Baroš. Ali tudi to obljubo in obveznost hi sedaj radi snedli. Ker pa tega svojega poželenja ne morejo drugače upravičiti pred svetom, pa plačujejo agento. ki dolajo javno mnenje. Na to se opira Italija in pri naši ponižnosti in molčečnosti se bo Italiji morda So posrečilo prepričati evropsko mnenjo, da pripada tudi Baroš Italiji ker se tn! sploh ne zanimamo za to pristanišče. Kakšnega pomena je posest lastne luke, navedem samo en slučaj. Za Ljubljano leži v Trstu velik transport blaga. Del tega transporta hi naj šel v Split. V Trstn pa pravijo, da to ni mogočo, moramo spraviti blago v Ljubljano in od tu naj ekspediramo kamor hočemo, ali pa spravimo za Split določen del blaga na Reko ali kam drugam in od tam v Split. Sodaj so Italijani toliko ustrežljivi, da pustijo naše transporte vsaj v Tret. prej so morali ali v Benetke ali kvečjemu v kako dalmatinsko luko in od tam naprej v Slovenijo. Take težave bomo imeli vedno, kor nimamo opravka z odkritosrčnimi sosedi. Tolažijo nas z raznimi dalmatinskimi lukami, ali vedeti moramo, da so vse ta luke za Slovenijo in Hrvatsko predaleč in za našo državo za sedaj brez pravega pomena, ker Se nimajo zvez 7. ozadjem. Prodno dobimo te zveze z lukami, bo pri naSi počasnosti In razkosanost! Se steklo ogromno vode v morjo. Za Slovence bi bil prevoz po suhem do Ink predolg in predrag. Poleg tega nimajo dalmatinske luke dovoljnega, ozadja, Dovoljno zaledje bi imel Trst in tudi šo Roka. Pred vojno je prihajalo vse blago v Trst, tudi ono za I.ovanto, in iz Trsta se je potem razpošiljalo. Vse blago za Reko Je prihajalo v Trst. Le velikanskim naporom Madžarske, Id je hotela dvigniti reško luko in je zato z vsemi silami pospeševala razvoj Reke in lastno trgovske mornarice, se je posrečilo, da se je začela Reka razvijati in OBamosvojati od Trsta. Kakor imajo Italijani jasen cilj ln ga zasledujejo na vso načine, tako moramo delati tudi mi za svoj cilj, gospodarsko samostojnost, svoje države. Prej so nas izkoriščali Nemci, sedaj nas bi radi Italijani. Skrbimo za to, da dobimo primeren izhod na morje brez tujega nadzorstva. Brez tega dostopa na morje ie razvoj našega gospodarstva in naše trgovine nemogoč. — Fr. Zelenik. T NaS izvoz v mesecu maju Naša carinika uprava je zbrala podatke o našem Izvozu v mesecu maju In ml jih nat tem mestu v detajlih objavljamo. Kakor Je Iz navedenih podatkov razvidno, je znašala vrednost Izvoza v tem mesecu 197,693.239 dinarjev. Izvozni predmeti so bili skoro Isti kot prve štiri mesece t. L Izvozilo se let vagonov za milijonov din. Koruze , , 5929 58 tnesa , , , 2S3 26-7 živine — 37 jajc i , , i 123 13-9 lesa j i i i — 106 žita . , , , 757 86 suhih sliv « i 185 5-5 ccmenta , , 1623 4 Kakor Je Iz navedenih' podatkov razvidno, le bilo naše pesimistično nazira-nie z ozirom na našo Izvozno politiko povsem neutemeljeno In ml nimamo razlogov, da verujemo v nepovoljne izglede za bodoči razvoj naše Izvozne trgovine. To uaše mnenje je potrdila tudi konferenca, ki je razpravljala o Izboljšanju naše valute, In vsi naši strokovnjaki, ki dobro poznajo naše ekonomske prilike. V letošnjih prvih petih mesecih Je ..ua-šal naš celokupni Izvoz 983 milijonov dinarjev. Ako primerjamo to z Izvozom lanskega leta, ki le znašal v prvih petih niosecih le 390 milijonov dinarjev, moramo konstatlrati, da Je uspelo naši Izvozni trgovini dvigniti vrednost izvoza za 160 odstotkov. Poleg tega pa moramo Imeti pred očmi, da je Izvoz lesa in lesnih Izdelkov, ki Je znašal lansko leto 50 % vsega Izvoza, padel letos kar na 6 %. Vzrok temu ie konkurenca mnogih držav, ki tudi v veliki meri Izvažajo les. OlavnI vzrok pa leži v naših šc neurejenih razmerah, pomanjkanlu železniških vozov in pa v visoki carini, ki v prvi vrsti otežkoča Izvoz tega našega važnega predmeta. Lansko In predlansko leto so bile prometne razmere pri nas še slabše, resnica, toda Imeti moramo pred očmi, da na svetovnem trgu nismo imeli tolike konkurence kot danes. Treba le torej na to obračati vso našo pažnlo, kajti mi bi v tem času brez dvoma lahko Izvozili za 1200 milj. din. lesal Treba je, da tudi naša vlada pospešuje Iz. voz lesa s tem, da zniža železniške in parobrodne tarife In Izvozno carino, ter na ta način pripomore do večjega Izvoza lesa. Ako se v tem zmislu napravijo pravočasno potrebni koraki, potem smemo z gotovostjo trditi, da bomo Se letos Imeli aktivno trgovsko bilanco. To bi seveda ugodno vplivalo tudi na stanle naše valute in na mnoge druge okolnostl, ki so z njo v tesni zvezi. V tem leil glavni problem naše valute. VSI NA DEIO, DA REŠIMO BRATEl Trgovinsko svetovno brodovje (11.7 milijonov ton več kot L 1914). «Loyds Register« prinaSa statistiko o današnjem stanju svetovnega trgovinskega brodovja ln njega obsegu v primeri s stanjem pred svetovno vojno. Leta 1014 Je znašala tonaža lesenih ladij le 1 odstotek tonaže celokupnega svetovnega brodovja, danes Je ta narastla z graditvijo novih ladij že na 8.9 odstotka, ker so hotole države s hitro graditvijo lesenih ladij čim prej lzravna'1 Izgubo v svetovni vojni potopljenih ladij, Dočim je znašala tonaža lesenih ladij v Zedinjenih državah leta 1914 2*0.000 ton, se je ta povišala sedaj le na l.žlO.ooO ton. Ker pa lesene ladje v internacio-rutlnem b vet o vnem prometu no igrajo vitke vloge, jih v nntopni tabeli ne omenjamo. Ptegled svetovne to-iaže nam jasno kaže. da se je svetovna tonaža železnih ladij, ki znaša danes W,7r8 H>0 ton v primeri z letom 1914, ko ja znašala 40,0-16 tisoč ton povečala kar za 10.712.000 tor. OlavnI del tega prirar.ia odpade na Ze-dinjone državo Ameriko, katorih trgov. sto brodovje se J« povedalo za TO,477.000 ton, kar značl 670 odstotkov. Dasi skn-Sa Anglija z mrzlično naglico prekositi Ameriko, sa je tonaia njenih ladij avi-Sala le za 411.000 ton, kljub temu, da ima v svoji posesti Be| no 1 m- ! Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva svoja črko-slikarska podjetja spojila v Specialni artistični atelje za criiosliMiio i ter sva v položaju cenjenim naročnikom v vsakem oziru najkulant-neje poatreči in v našo stroko spadajoča dela v najmodernejšem žargonu izvesti. Vljudno prosiva, da nama oe-njeno občinstvo ohrani svojo naklonjenost ter se priporočava Pristou & BricelJ Aleksandrova cesta I. Šelenburgova ulica 6. S* COSULICH (prei Aualro-Amerikana) TRST - AMERIKA prevaža-potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. - - Pojasnila in prodaja voznih listkov Simon Kmefcc, glavni zastopnik za Slovenija v Ljubljani. Kolodvorska ulica it. 26. Odplov brzoparaika .President Yi'ileon» 2. avgusta 1921. 714 87-17 Centrala: Ljubljana, Rimska eesta 2 Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter HIartiny. Avtogar&že in avtodelavnioe b stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska oesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga oelih vagonov na vbo kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 543 26 Podružnice: Ljubljana, Dunajska e. 20, teL št. 470. Maribor, Jurčičeva ul. 9, teL št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova uL 8. Naročajte ln širite sledeče leposlovne knjige: D. Fajgelj: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poštnina K 2-80. A. Novačan: Veloja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K. Anatale Franoe-Debaljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 U 40 v več. DostojevskiJ-Levstlk: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 54 E, po pošti broš. K 8'— več, vez. K 30'— več. Oonoourt-Paatuikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, rez. 21 K, po pošti broš. K 2-— več, vea. K 2-50 več. Cervantes-SorU: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2'— več, vez. U 2'50 več. Shakespeare -Zupančič: Sen krosue noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2'— več, vez. K 2 50 več. SCaobeth. Broš. 32 E, vez. 40 E, poštnina 2 E. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 15 E, po pošti broš. E 2'— več, vez. K i-b > več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj, Broš. 18 E, vez. E 26'—, po pošti broš. 3 40 več, ves. E 4-— več. Josipa Jun£16a zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 5 E več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 E 60 v več. Enjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ultoa 6. 66 71 21 104-100 JBDV Um Ul! i Dunajska cesta 9 priporoča kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. Točna In solidna postrežba. ===== Prodam radi pomanjkanja prostora kompletno 121S 3-3 salonsko opravo i t maliagoaovino in palisandrovine, elegantno, malo rabljeno, po nizki ceni. Ivan And-lovio, mizarski mojster, Koltzej, Goapo-svetska oesta 13, pritličje, vrata 38. zelo zmožen manufakturne ali a | galanterijske stroke, z dobrimi « referencami, samostojen dela- " vec, so sprojmo kot vodja engroa in razpošiljalnega oddelka v veletrgovini 1238 R. Stermecki, Celje. | s bi os sa m s® asu me ara bbi ms sa t najstarejša izdelovalnica perila. Najfinejši izdelek. s? Perilo po meri. Mestni tpg 8. htnči ■ za tovorna IIIUM. avtomobile za kolesa In avtomobila Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi jg 206 36 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. najceneje ,, Jl]i Gosposietaka cesta H. 685 19 1. SANDR1N LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 244 26-17 usnja v Meimovih blagajn kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo m Mestni trg 6. ognja in vloma varne, v vsaki velikosti, razpošilja točno in eeno, kot vsaka Dunajska tvrdka. O • n e: Št. O K 2500 -» */. » 3000 — > 1 > 4000— » 2 > 5000-- Carinenje robe svake vrste i količine, preuzima sa tačnom primenom carinske tarife, cene nme-" rene i otprema brza Bogoljub V. Gajič 1138 4-4 carinski posrednik Sv. Petra oesta St. 2T. 945 Frane Ssiiell ^ I, Jufioslovsnska Izdelovalnica blagajn 1» kasot Maribor. Koroška cesta 31. Klobufc in slamnike H Kupujte nove knjige vseh vrst, od preprostih do najfinejših nodi Ja " " a s vseh vrst, od preprostih do najfinejših nodi vedno v zalogi tovarna klobnkov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošti In želez, postaja Domžale pri L|ubl|anl, V popravila prevzema tndi vsa tozadovna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani provzema v-a naročila in moderniziranje tvrdka Kovaoovlč 1 Tršan v Prešernovi nllol St. 5, kjer so sprejema 1021 v sredo ln v soboto. 52-8 s sladkorjom Wm konssrve brez sladkorja marmelado iH nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tovarna hranil g Smarcl pri Kamniku. Kup njo tudi tozadevne slrovlne. j Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novačan, Veloja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare - Zupančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2 80 več. lika Waschtetova, Fravljioe. Z večbarnimi slikami Vez. 40 K, p8 pošti K 2-— več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3"40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. HoacaisaiBansiffiaBBBaHSiaaaneaa, i taMansta strojno i; i Olje, lahko, za vretena; j| B Olje za transmisije; b ■ !B olje, strojno za poljedelske stroje; ■ | ® oJ.le, strojno za težke stroje; | a olje za avtomobile, lahko; g 0 olje „ , izredno teiko; H j 1 Olje za cilindre; S S olje proti prahu. 67 104—95 g | Glavna zaloga: | i Medic, Rakove a Zanki. d. z o. z. i ■ prej A. Zanki sinovi. | aBBEnffiKHPnnaEBBPDac^aoaBnEis RAVNIKAR mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica 25 Telefon 415 Poštno-čekovni račun 11.426 prevzema po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, jezovi hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, Btolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitoktonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna itd. 796 10—4 Za razne obrtne ln Industrijske stavbe, družtvene ter razstavne dvorana za vefije proste raz peti ne od 18 do 60 metrov opozarjam slasti po mojem sistema konstruirane mrežaste noslloe. Parna žaga In strojna delavnica. S