Savinjski vestnik
CELJE, 9. avgusta 1953
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA 
LETO V., STEV. 32 — CENA 6 DIN
Ureja urednUki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titor
trg 1. Postni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja
vsako soboto.
Kaj prinaša
NOVA UREDBA
O vajencih?
Odkar je bil v mesecu aprilu letošnje-
ga leta razglašen ukaz Prezidija ljud-
ske skupščine FLRJ o odpravi zakona o
vajencih, je nastala v naši delovno
pravni zakonodaji občutna praznina, ki
ge je takoj odražala in se še odraža na
terenu v številnih nepravilnostih, ki se
¿o9(^j(^jo z učenci v gospodarstim. Va-
jenci se ne nagrajujejo po izdani ured-
uporabljajo se za nadurno delo in za
¿elo izven njihovega poklica, izvršene
50 številne prijave za prekinitev učne
pogodbe, nekateri posamezniki so celo
^porabiljali telesne kazni itd. Skratka
osebe, ki so bile z vajenci v razmerju,
go v negativnem smislu izkoristile na-
stalo praznino in pokazali svoj pravi od-
nos do teh mladih ljudi — bodočih kva-
lificiranih delavcev.
V zadnjem zveznem Uradnem listu je
namesto bivšega zakona izšla nova ured-
ba o vajencih, ki skupno z najnovejšo
yredbo o nagrajevanju le-teh prilagaja
^éne odnose novo nastalim pogojem v
nošcm gospodarstvu.
Nova uredba prinaša novosti glede
pogojev dela, ki jih mora izpolniti ose-
ta, ki želi postati vajenec. Postavljen
je namreč ostrejši kriterij glede šolske
izobrazbe. Dočim je po prejšnjih pred-
pisih zadostovala le pismenost, zahteva
sedanja uredba nižjo gimnazijo ali se-
demletko in le v izrednih primerih 4
razrede osnovne šole. Nova učna pogod-
ba zahteva obširnejše pogoje glede pra-
vic in dolžnosti delodajalca in vajenca.
V pogodbi mora biti navedeno, da se
vajencu zagotavlja najmanj 8 dni do-
pusta pred končnim izpitom, odnosi med
osebjem podjetja in vajencem pa rno-
rajo biti pravilni. Hrana, ki jo daje de-
lodajalec vajencu, mora biti zadostna
in zdrava, stanovanje pa higiensko.
Tudi v dolžnostih vajenca so nekatera
I jjppolnila, n. pr. da mora izvrševati uka-
starešine podjetja in učiteljev v šoli,
ma mora čuvati tajnost podjetja in da
pazi na svoje zdravje in higieno. Ra-
zumljivo je, da uredba ne pozablja os-
novno dolžnost vajenca, da se mora
\ vestno in marljivo, strokovno in sploš-
no izobraževati.
Vajenci se po novih predpisih pravi-
loma sprejemajo v uk od 1. junija do
3Ò. septembra. V uredbi je v/posebnem
členu določeno, da mora v podjetju kva-
lificirana oseba vajence poučevati. Za
pravilno usposabljanje mladih kadrov
je v uredbo vnesen zahtevek, da mora
vajenec ob koncu vsakega šolskega leta
I polagati praktični izpit, da se preizkusi
I doseženo strokovno znanje. Spremenjen
' /e tudi delovni čas, ki znaša v prvem
letu 42 ur tedensko, v drugem letu 45
ur ter v tretjem letu 48 ur tedenskega
dela s 36 urami prakse.
Glede dopusta je določeno, da mora-
jo vajenci letno imeti ob letnih počit-
nicah namesto dosedanjega 14-dnevne-
ga, tridesetdnevni dopust, poleg tega pa
7 prostih dni ob zimskih počitnicah.
V uredbi so nadalje obširni predpisi
o pogojih, po katerih se lahko razdere
; učna pogodba, kakor tudi o organih —
■ arbitraži, ki rešuje nastale spore.
Z ozirom na to, da je zaradi ukinitve
nekaterih obrtnih delavnic v lanskem
in letošnjem letu ostalo nekaj vajencev
brez učnega mesta, kar je po doseda-
njih predpisih bilo težko urediti, je v
novi uredbi določeno, da so okrajni LO
in republiški organi za gospodarstvo
dolžni skrbeti za to, da vajenci dobijo
novo učno mesto. Kakor do sedaj, bo
tudi v bodoče določeno, koliko vajen-
cev mora imeti kakšno podjetje. To
določilo je izpopolnjeno še v tem, da bo
Vodjetje, ki ne bi hotelo sprejeti vajen-
ih ca, moralo vseeno plačevati stroške za
'<>zgojo vajencev, ki se bodo izučili na
itugem mestu. Podjetja se lahko med
*eboj sporazumejo glede razporeditve
^hovih vajencev, ne smejo pa pri tem
Pozabiti na obveznosti iz nastalega spo-
razuma.
Ob zaključku določa uredba kazen-
ske sankcije za delodajalce, ki se ne bi
'Ravnali po določilih nove uredbe.
Z novo uredbo o vajencih je storjen
en korak naprej k izpopolnitvi de-
^ovno-pravne zakonodaje, izpopolnjene
so mnoge vrzeli, posebni predpisi pa
i>odo še uredili nekatere probleme, ki
ñh uredba samo nakazuje in pušča od-
prte.
Naloga vseh, ki so po uradni ali dru-
9i dolžnosti dolžni in zainteresirani, da
urejujejo vajeniška vprašanja bo pred-
vsem v tem, da bodo uredbo čimprej
^n najboljše pojasnili, da bo lahko že v
začetku zaživela brez večjih napak.
-i
TRADICIONALNA
REVIJA OBLAČIL
Z ZABAVNIM IN UMETNIŠKIM
PROGRAMOM
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
30. avgusta ob 18 in 20,30
L septembra ob 16,30, 18,30 in 20,30
8. obletnica osvoboditve Zgornje
Savinjske doline
V Ljubnem so na svečan način proslavili obletnico prve osvobo-
ditve — Spomin na prvo izseljevanje zavednih Slovencev
1. avgusta 1942
Preteklo nedeljo se je v Ljubnem
zbrala velika množica ljudi, da bi na
svečan način proslavila obletnico slav-
nega napada partizanskih enot na Zgor-
njo Savinjsko dolino pred osmimi leti,
katere posledica je bila prva osvobodi-
tev krajev, ki so takrat spadali tudi te-
ritorialno v »Velikonemški rajh«.
Proslava je začela z napadom obvez-
nikov predvojaške vzgoje, za katero je
dala znak naša znana padalka Danica
Rabuza s skokom iz letala, potem ko so
se Ljubenčni že prejšnji večer poklonili
spominu padlih v NOB. Ob 9. uri je
bila povorka skozi trg in nato na nogo-
metnem igrišču proslava. Udeležilo se
je je razen 2000 domačinov in prebi-
valcev Zgornje Savinjske doline tudi
mnogo gostov, med njimi član Politbi-
roja CK KPS tov. Franc Leskošek, mi-
nister vlade LRS Zoran Polič, člani CK
KPS Lidija Sent j ure, Sergej Krajger in
Jože Borštnar, predsednik verske komi-
sije pri vladi LRS Jože Lampret ter
Albin Vipotnik in Jože Štok-Korotan, ki
sta bila med prvimi aktivisti v Zgornji
Savinjski dolini.
Najprej je v imenu prirediteljev po-
zdravil vse navzoče predsednik občin-
skega ljudskega odbora v Ljubnem Da-
nilo Brumet, nato pa je med navduše-
nimi pozdravi spregovoril tov. Jože
Borštnar. Posebno prisrčno se je zahva-
lil vsem, ki so pomagali v tistih težkih
letih partizanom v Savinjski dolini. Pri-
povedoval je, kako je nekaj dni pred
partizanskim  napadom  grozil nemški
»biirgermeister«, da bo tekla kri, če se
kmalu ne vrnejo možje in fantje iz
gozdov. Kmalu nato je res tekla kri,
toda nemška in napad partizanskih enot
IV. operativne cone, Šlandrove in Zi-
danškove brigade je bil tako močan, da
se Nemci še 5 mesecev za tem niso
mogli znajti.
Po tov. Borštnarju so govorili še se-
kretar KPS za Šoštanj tov. Jakob Zen
in Albin Vipotnik. Dopoldanski spored
so nato zaključili pevci iz Ljubnega,
Nazarij, Smihela in Šoštanja ter 3 god-
be na pihala. Popoldne pa je bil velik
telovadni nastop in velika gasilska vaja.
Zaostalost v hmetijski proizvodnji
je dosegla skrajno mejo
Povprečno ustvari naš delavec v industriji petnajstkrat večji na-
rodni dohodek kot kmetovalec — Splošne kmetijske zadruge pred
izredno važno nalogo — Razdrobljenost v kmetijstvu mora po-
stati stvar preteklosti
(Iz poročila predsednika Sveta za go-
spodarstvo okraja Celje-okolica tov.
Cvenka na III. zasedanju OL.Q).
Nič novega ne povem s tem, če trdim,
da je industrija v naši državi zdaleč
prehitela kmetijstvo, treba pa je pouda-
riti, da je to nasprotje ob novih gospo-
darskih prilikah še bolj naraslo.
Ta problem je za kmetijstvo v okraju
Celje-okolica razgalil na III. zasedanju
OLO Celje-okolica v svojem poročilu
predsednik Sveta za gospodarstvo tov.
Miran Cvenk. Dejstva v tem poročilu
so tako tehtna in važna, da jih našemu
kmečkemu prebivalstvu kar najresneje
priporočamo v premislek.
V vsaki državi se bogastvo ceni na
osnovi narodnega dohodka. Od boga-
stva države je odvisen življenjski nivo.
Pa poglejmo razmerje v našem okraju,
ki je pretežno kmetijskega značaja, saj
je od 125.000 prebivalcev 89.500 kmeč-
kih delavcev in sarno 19.840 zaposlenih
v industriji, vendar ima 10.000 naših de-
lavcev v industriji trikrat večji narodni
dohodek kot 60.000 prebivalcev v kme-
tijstvu.
Po vsem tem se vidi, da je za kme-
tijstvo potrebna posebna skrb. To skrb
bodo prvenstveno morale prevzeti sploš-
ne kmetijske zadruge s svojimi odseki,
in sicer z 100% razliko iz prejšnjih let.
Trgovinski odseki, ki so bili sedaj sko-
raj edina oblika dela splošnih kmetij-
skih zadrug, bodo morali biti odslej (si-
cer v istem obsegu in celo zboljšanem)
potisnjeni med manj važne naloge. Te-
žišče je treba dati razvoju kmetijstva,
dvigu kmetijske proizvodnje na princi-
pu vzornega gospodarjenja v ekonomi-
jah, državnih posestvih, ustanavljanju
semenskih postaj, strojnih odsekov, mle-
karn, selekcijskih postaj in temu sličnih
ustanov. Nadalje je naloga tudi v tem,
da se v splošnih kmetijskih zadrugah
razvije pravo kmečko strokovno giba-
nje, iniciativa in težnja za napredkom.
Zelo malo ljudi je, ki bi ne hoteli bolj-
šega kosa kruha, ki bi ne hoteli delati
z manj nepotrebnega truda. Nihče ni
tako omejen, razen res omejenih, ki bi
ne razločil dobro od slabega, zato ni
več toliko opravičujoč izgovor, da so
naši kmetje konzervativni. Največja po-
manjkljivost pri nas je razdrobljen na-
čin proizvodnje. Na vsakem posestvu
pridelujejo vse od pšenice do konoplje.
Včasih celo vsake kulture premalo za
lastno uporabo. So slučaji, ko ponekod
na primer posadijo koruzo, ta pa ima
tako boren donos, da je skoraj ni za
seme. Na tej površini pa bi uspevala
druga kultura, ki bi pokrila domače po-
trebe in prinesla denar za nakup (v
tem primeru) koruze in še bi ostalo
sredstev za druge potrebe. Značilni za
tako razdrobljenost so vojniški, vitanj-
ski in planinski predel. Navajamo pri-
mer posestva, ki ima okoli 2 in pol hek-
tarja orne zemlje, 7 ha gozda, 3 ha trav-
nikov ter 3 ha in pol pašnikov, skupaj
torej 16 ha zemlje. Na tem posestvu pa
redijo par volov, dve kravi in dve telici.
Ker pa imajo ti kraji izredno dobre po-
goje za živinorejo, bi bilo pametneje, da
bi njive, ki ne odgovarjajo za poljedel-
stvo spremnili v travnike in redili ži-
vino. Tako bi povečali krmsko bazo in
razvili živinorejo, ki bi dvignila narodni
dohodek samo na omenjenem posestvu
za 60.000 dinarjev.
Drug primer je Savinjska dolina, kjer
je že dosežen precejšen uspeh pri go-
jitvi najvažnejše kulture — hmelja.
Vendar tudi tam še gojijo različne kul-
ture, dasiravno je menda že vsem jasno,
da so samo zaradi hmelja pred ostalimi
kmetskimi predeli v okraju. Toda zakaj
ne bi razvoj v tej smeri še bolj razši-
rili? Monokultura je torej edini izhod
iz današnjega stanja. Ta način je v
kmetijsko naprednih državah že zdav-
naj vkoreninjen.
Kmetijstvo mora nujno stopiti na pot
razvoja, država je pripravljena nuditi
potrebno pomoč, ker je to v interesu
našega gospodarstva in vsakega posa-
meznega človeka v državi, skrb za člo-
veka pa je naša prva naloga.
Delo svetov pri Ljudskih odborih:
Na seji Gospodarskega sveta mesta Celja
so razpravljali o važnih problemih
Gospodarski svet o proračunu — Dobre in slabe strani nesoraz-
merja participacije na narodni dohodek — Dotacije trgovski
mreži morajo biti pravilno izkoriščene — Mrtvi skladi v podjet-
jih naj koristijo delovnemu ljudstvu — Na področje mesta je
treba privabiti čim več industrije
V torek popoldne je zasedal Gospo-
darski svet MLO Celje. V prvi vrsti je
bilo govora o stanju proračuna MLO.
Ze v eni 'izmed prejšnjih številk
smo pisali o tem, da naša podjetja, od
katerih dobiva MLO največji del do-
hodkov v proračun, ne dosegajo plana
akumulacije. S tem je ogrožen prora-
čun mesta Celja in s tem v zvezi vse
investicije, celo več, tudi najnujnejši
izdatki za vzdrževanje potrebnih usta-
nov, ki jih vzdržuje MLO.
Odbor za proizvodnjo je o tem vpra-
šanju imel več sestankov s predstav-
niki prizadetih podjetij in z nasveti po-
magal pri reševanju tega problema. Ta-
ko se je nedavno kritično stanje v
»Metki« popravilo, tako da danes pod-
jetje izpolnjuje obveznosti do skupno-
sti. LIP, ki je bil na isti poti in ki se še
danes nahaja v težki situaciji, je dobi^
nasvete, ki so mu delno že omogočili, da
vsaj glede izvoznega lesa v sporu s
»Slovenija les« uredi nasprotja.
Na seji je gospodarski svet skleni'
priporočiti Tovarni sadnih sokov, naj
preusmeri proizvodnjo v rentabilne
proizvode in s tem reši podjetje nego-
tove prihodnosti.
Težnja Mestnega ljudskega odbora je,
da v območju mesta privabi čim več
industrije, ker je to samo v korist raz-
voja mesta, nima pa nobenega intere-
sa dopuščati, da se podjetja razpuščajo
in s tem slabijo gospodarsko moč mesta.
S tem v zvezi se gospodarski svet trudi
v Celju ustanoviti tovarno za izdelo-
vanje delov montažnih hiš, ki bi ob
montaži čistilnih naprav v Cinkarni s
pridobivanjem izkoriščene žveplene ki-
sline imela vse možnosti razvoja. Z
omenjeno žvepleno kislino bi se s pri-
dom okoriščala še tovarna organskih
barvil. Možno bi bilo ustanoviti tudi
tovarno sintetičnega mila. Vendar to so
perspektive. Bliže nam je problem
ukinitve Tekstilne tovarne, katere or-
ganski sestav narekuje kratkomalo
konkurs. Obstoj te tovarne je narekova-
la konjuktura blaga, vodstvo tovarne pa
se ni brigalo za razvoj v smeri, ki bi
jim zagotovil nadaljnji obstoj. Danes
stojimo resnično pred dejstvom, da mo-
ra v kratkem tovarna v tej obliki pre-
nehati z delom, vendar ni namen, da
se popolnoma ukine. Del tovarniških
naprav bo preusmerjen za izdelavo na-
kitov, gumilastike in podobno, ker na
tem področju tovarna nima konkuren-
ce. Gospodarski svet je s tem v zvezi
sporočil v Ljubljano naslednjo rešitev.
Tovarna »Celjteks« bo obratovala do
izpolnitve plana, potem pa se del to-
varniških naprav in delavstva preme-
sti v »Metko«, nekaj strojev bo šlo v
prodajo, ostanek pa bo rabila nova to-
varna nakitov. V prostore sedanje tek-
stilne se bo po potrebnih adaptacijah
preselila Tovarna pohištvi, ki bo s tem
povečala proizvodnjo in zagotovila naj-
manj 10% izvoza pohištva. Tovarni bo
priključen strojni park lesno industrij-
skega obrata Teharje. Skladno s tem
bo treba rešiti tudi problem narodnega
dohodka, ki bi ga te okolnosti utegnile
motiti. Tudi glede delovne sile bi bilo
vse urejeno.
Svet je razpravljal tudi o proviziji, ki
jo je dobila celjska trgovska mreža v
zvezi z nekurantnim blagom. Odbor za
blagovni promet stoji na stališču, da se
z revizijo preveri pravilnost izkorišča-
nja te provizije.
Dokajšen problem v breme proračuna
je zaostala poravnava davkov pri obrt-
nikih in prostih poklicih. Zadnji dolgu-
jejo nad 2 milijona dinarjev. V ta na-
men so v Celju nastavili dva izterjeval-
ca in s tem se stanje izboljšuje.
Razpravljali so tudi glede potrošniš-
kih kreditov, ki so sedaj zelo nerodno
upeljani. Urediti je treba tako, da ban-
ka daje kredite trgovskim podjetjem,
ta pa s potrošniki brez prevelike biro-
kracije posredujejo blago na obroke.
Na vrsto je prišel tudi izpad električ-
nega toka, ki je samo Cinkarni povzro-
čil okrog 18 milijonov dinarjev škode
letno. DES se mora pobrigati, da čim
prej uredi potrebno dograditev trans-
formatorske postaje, da bi ti izpadi
električnega toka bili vsaj omejeni na
najnižjo stopnjo.
S področja kmetijstva je Svet sklenil
poslati na teren tričlansko komisijo, ki
bi ugotovila škodo, katero je povzročila
slana in suša. Ugotovitve škode bodo
upoštevali pri dokončni odmeri davka.
Poseben problem je v Celju koloradski
hrošč, ki je našel nemoteno zatočišče
predvsem pri vrtičkarjih. Ugotovljeno
je tudi, da bo na področju Košnice sad-
no drevje uničeno po kaparju in prelcu,
ker se kmetje, s častnimi izjemami, tu-
di sedaj ko je že pozno, ne zanimajo
za zatiranje škodljivcev. Vprašanje za-
družnega doma na Babnem je še vedno
odprto, povzeli pa bodo potrebne ko-
rake, da bi dobili kredit za dograditev
doma. S tem bi bil rešen problem za-
družnih skladišč, vrtnarske šole in
amortizacija dosedaj nekoristne stavbe.
Zelo važno se mi zdi naglasiti inicia-
tivo, da bi »zmrznjeni skladi« v celj-
skih podjetjih koristili ljudstvu. Pred-
log, ki je bil podan, predvideva to, da
bi podjetja te sklade, ki ne gredo v ško-
do niti plačnemu fondu niti družbene-
mu dohodku, lahko primerno izkoristili,
seveda s kontrolo prizadetih kolekti-
vov. Družbeno koristnih investicij bi ne
manjkalo. Samo velika potreba po ljud-
skem kopalnem bazenu, domu društva
»Svoboda«, tržnice v Gaberju itd., na-
rekuje, da bi se po kolektivih morali
tega vprašanja okleniti in stati ob stra-
ni Svetu za gospodarstvo, ko bo le-ta
stopil v stik z delavskimi sveti. V tem
problemu ni mogoče prezreti splošno
korist samih proizvajalcev, ki te po-
manjkljivosti sami občutijo, pravzaprav
jih v javnem mnenju tudi iznašajo.
Na zasedanju, ki je trajalo pet ur,
Svet ni izčrpal dnevnega reda in bo
nadaljevanje prestavil na prihodnji te-
den. Po vsem tem verjamemo, da bo
na bližnjem občnem zboru stopil pred
Ljudski odbor s koristnimi in razvese-
ljivimi predlogi.
J. K.
S Mistični podatki^
ki nam morajo biti
v podul(
Navadno se zadovoljimo s tem, da
ugotovimo kakšen procent bolanih je v
podjetju in koliko je bilo nezgod. To
nam prav malo pove, če ne analiziramo
teh procentov in iz številk ne izvlečemo
koristi. V tem leži skrb za delavca, na
drugi strani pa v današnjih prilikah to
nalagajo tudi gospodarske koristi pod-
jetij.
V podjetjih s področja OLO celjskega
okraja, brez priključenih podjetij iz
poljčanskega okraja, je bilo v prvem
tromesečju zaradi nezgod izgubljenih
3.333 delovnih dni ali izguba dela 128
delavcev za en mesec. Največ izgube je
bilo v rudarstvu, ki znaša 1.147 in v
metalurgiji 1.195 delovnih dni. Za te iz-
gube je bilo samo za hranarine izplačan
znesek 786.871 dinarjev. V istem četrt-
letju je zaradi obolenj bilo izgubljenih
31.669 delovnih dni ali 1.220 delavcev za
dobo enega meseca. Znesek za izplača-
no hranarino za te dneve pa znaša
5,649.000 dinarjev. Tudi tu je na prvem
mestu rudarstvo, na drugem pa tekstil-
na industrija. V drugem četrtletju ka-
žejo statistični podatki boljšo sliko, ven-
dar je pa še vedno visoko število izgub-
ljenih delovnih dni zaradi obolenj v ru-
darstvu, kjer znaša 5.702 z 2,681.855 din
izplačane hranarine in v tekstilni indu-
striji s 4.046 izgubljenimi delovnimi
dnevi z 845.377 din izplačane hranarine.
Ce tem številkam dodamo še 4 smrtne
nezgode, ki smo jih imeli v prvem pol-
letju na področju okraja, potem se pro-
cent izgubljenih delovnih dni, in zlasti
izplačanih zneskov, še poveča.
Poudarjeno je bilo, da številke niso
samo gole številke. Podjetja bi se mo-
rala z njimi koristiti in tako skrbeti za
odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ki
slabijo delovne pogoje in s tem ustvar-
jajo gospodarsko škodo, hkrati pa
zmanjšujejo zdravstveno in fizično sta-
nje delavcev. Res je, da se vse napake
ne dajo pdpraviti, vendar bi se morali
po podjetjih, zlasti upravni odbori in
sindikalne organizacije, s temi vpraša-
nji stalno pečati in sproti ugotovljene
napake odpravljati. Ce je to dosedaj bi-
lo opuščeno, začnimo vsaj sedaj s tem-
delom, gornji statistični podatki pa na-
zorno pokazujejo, da je to potrebno in
tudi koristno.
stran 2. :
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 9. avgusta 1952
Stev. 3.
V TEKMOVANJU ZA VI KONGRES KPJ :
TOVARNA PERILA
med naibolišimi podjetji v Celju
Sindikalna podružnica, osnov na partijska organiazcija in mladina
so ozko povezani z upravnim odborom delavskega sveta — Tek-
movanje v polnem teku — Mladina tekmuje posebej — Težave v
kulturno prosvetnem življenju
Niti ni tako dolgo od tega, ko je To-
varna perila v Celju imela s proizvod-
njo velike težave, ki so izvirale pred-
vsem zaradi pomanjkanja blaga. S spro-
stitvijo blagovnih fondov pa je kolek-
tiv zaznamoval nov grafikon, ki vodi
samo navzgor. Ti pogoji so bili dani si-
cer vsem podjetjem, toda malokje zre-
jo s takim zaupanjem na bodoči razvoj
podjetja. Do vsega tega pa niso prišli
slučajno, uspehi niso prijadrali po su-
hem. Ti uspehi so sad temeljitega go-
spodarjenja in široke soudeležbe pri
upravljanju. Ce danes vprašate kogar-
koli v podjetju o stanju proizvodnje, bo
vsak več ali manj informiran o tem.
Sekretar partijske organizacije ve po-
vedati prav toliko kot direktor, pred-
sednik sindikata pa nič manj kot pred-
sednik delavskega sveta. Glavna skrb
kolektiva je vsekakor prodaja, ker od
tega zavisi vse ostalo. S to skrbjo pa je
povezanih še mnogo drugih problemov.
V tovarni dobro poznajo želje potroš-
nikov. Prav zaradi tega je zaloga v to-
varniških skladiščih zelo majhna in red-
kokdaj se zgodi, da bi ta ali ona vrsta
konfekcijskega blaga obležala dalj časa
na zalogi.
Sindikalna podružnica misli že na ta-
rifni pravilnik za bodoče leto. Izvolili
so štiričlansko komisijo, ki pripravlja
nov tarifni pravilnik na osnovi izku-
šenj in dela v letošnjem letu. Bistve-
nih sprememb pravilnik ne bo prinesel,
razen povišanja plač, ki bo vsekakor
sledilo, četudi bodo gledali na znižanje
cen svojim izdelkom.
Prosvetno delo zavirajo razne ne-
premostljive ovire. Delavstvo je pre-
težno iz okolice Celja in je vsled tega
v prostem času izven tovarniške bli-
žine. Prav zaradi tega je vključevanje
članstva v društvo »Svoboda« skoraj
nemogoče, ker tudi doslej niso imeli
druge prilike za vaje in kulturno dejav-
nost kot ob enournem odmoru med za-
menjavo dveh imen. Zato bodo pevski
zbor, ki so ga tudi enotno oblekli, ob-
držali še vnaprej, prav tako tudi dra-
matsko sekcijo in ostale veje prosvetne
dejavnosti, v okviru podjetja.
Vsekakor je to poročilo pomanjkljivo,
kakor bo pomanjkljivo tudi njihovo po-
ročilo na okrajni sindikalni svet, ker
niti eno niti drugo ne vsebuje vseh ti-
stih drobnih del, ki so to podjetje po-
stavila na dobre temelje za nadaljnji
razvoj. Vendar je gospodarski uspeh
hkrati tudi odraz tekmovalnega duha in
predanosti kolektiva do nalog v naši
družbeni stvarnosti.
IZPOLNITEV PLANA IN AKUMULA-
CIJE, NAJ BI BILA GLAVNO MERILO
TEKMOVANJA
To mišljenje zastopajo v tem kolekti-
vu menda vsi. Brez dvoma imajo prav,
kajti nič važnejše v današnjem času ni,
kot tako gospodarjenje, da se zagotovi
realizacija proračuna, s tem v zvezi pa
je že dosežen tudi plačni fond, a vsak
presežek je v korist proizvajalcev. V
tovarni perila so doslej izplačevali ce-
lotne plače, odvedli so vso akumulacijo
in poleg tega nedavno razdelili okoli
900.000 din presežka.
V tovarni perila tekmovanja niso na-
čeli z obveznostjo, da bodo dobro šivali
perilo in obleke. To je njihova dolžnost
in od nje končno zavisi tudi njihov
plačni fond. Kar se proizvodnje tiče so
tekmovali edinole v tem, da so povečali
štednjo pri vrezavanju blaga.
Sindikalno tekmovanje na čast VI.
Kongresu KPJ v tej tovarni sloni na
vzgoji članstva. Tako so na primer že
imeli predavanje o vlogi ljudskih od-
borov, katerega se je udeležilo 90%
članstva. Kolektiv je uspešno proslavil
Dan vstaje. Poleg govora so imeli še
kulturno prireditev s pevskimi točkami,
recitacijami in telovadnim nastopom.
Ves »odrasli« del kolektiva, posebno pa
člani KP tekmujejo v pomoči mladin-
ski organizaciji, ki danes že uspešno de-
luje in se pripravlja na mladinski festi-
val v oktobru.
Prvič v zgodovini velenjskega rudnika
so si rudarii delili dobiček
Deset milijonov dinarjev razdeljenih med proizvajalce — Naj-
marljivejši so prejeli tudi po 12.000 din — Dobiček je bil ustvar-
jen na osnovi znanih sobotnih tekmovanj — »Plavim« se je mašče-
valo pri delitvi dobička
Zadnjo soboto je delavski svet ve-
lenjskega rudnika obvestil kolektiv, da:
bo naslednji dan delitev dobička v kinoj
dvorani v Velenju. Ta vest je na rudar-^
je ugodno vplivala, zlasti zaradi tega,!
ker so nergači razširjali nekaj dni predj
tem lažnjivo vest, češ, da bo dobiček vj
višini treh milijonov dodeljen za grad-;
njo gasilskega doma v Pesjem. Prav to^
parolo so nasprotniki, ki tudi dobroi
obračajo v zlo, uporabljali v tovarnij
usnja v Šoštanju. j
V nedeljo so po deseti uri prihajali V:
dvorano rudarji-kopači, priučeni kopa-!
či, zidarji, pazniki, nadzorniki, delavci;
s separaci j e itd. Rudarji so polglasno;
razpravljali o dobičku, njegovi razde-,
litvi in o bodočnosti, ko bo z izgradnjd
novih odkopov s pomočjo novega jaška
proizvodnja močno narasla. Najbolj pa
jih je zanimalo, koliko bo kdo dobil.
Pripomniti je treba, da je bil ta dobi-
ček dosežen v prvih treh mesecih letoš-
njega leta. Toda ko se je med »knapi«
pojavil personalce tov. Marin je po-
tihnil razgovor. Tov. Marin je v kratkih
besedah dal temu dnevu zgodovinski
značaj in istočasno opozoril na parole iz
prejšnjih dni, s katerimi so sovražniki
socializma hoteli med rudarji zbuditi
nezaupanje do delavskega sveta in
upravnega odbora. Nato je tov. Marin
obrazložil, kako so razdelili dobiček.
Pri çazdelitvi je sodelovalo 60 ljudi,
predstavnikov delavskega sveta, uprav-
nega odbora, sindikalne organizacije in
nadzornih organov na raznih deloviščih.
Kot merilo za dodelitev so vzeli marlji-
vost, hkrati pa tudi »plave«, ki so bist-
veno vplivali na razdelitev dobička.
Za tem so po delovnih mestih začeli
deliti dobiček. Nekateri so hodili od
miz z zadovoljnimi obrazi, saj so naj-
pridnejši dobili tudi po 12.000 din. Bili
so pa tudi razočarani obrazi vmes, saj
so »plavi« izostankarji prejeli tudi ko-
maj nekaj čez 1000 din.
Tisti, ki so vlagali v rudniku vse svo-
je napore in skrbeli, da je rudnik do-
segal proizvodni plan, so bili primerno
nagrajeni in tudi spoznali, da od skup-
nosti lahko pričakujejo toliko, kolikor
so skupnosti dali.
Vsekakor je bil ta dan za vse velenj-
ske rudarje zares" zgodovinski dan. Enim
je bil v zadoščenje in veselje, drugim
v hipno razočaranje in pobudo za na-
daljnje uspešnejše delo.
Krajevne delavnice v Rogatcu bodo morale na drugo pot
Namen sestanka, ki se je pred nekaj
dnevi vršil z zastopniki občinskih de-
lavnic v Rogatcu, je bil, da pregle-
dajo tarifne pravilnike, ki so jih odkrito
rečeno sestavili precej površno, tako da
na njihovi podlagi delavnice ne bi mogle
pravilno, poslovati. Kljub pomanjklji-
vostim pa bi ti pravilniki le nekaj po-
menili, če bi njih vsebino poznali vsi
delavci, oziroma če bi bili rezultat raz-
mišljanja in odločanja vsakega posa-
meznega člana kolektiva. Pravilniki pa
niso bili sestavljeni v delavnicah, tem'-
. več v pisarni, in so po obliki in vsebini
z malenkostnimi spremembami prav vsi
enaki.
V krojaški delavnici obe pomočnici,
nista vedeli koliko znaša njihova tarif-
na postavka in razumljivo tudi učenka
ni poznala predpisa o višini nagrade, ki
ji pripada. Te tovarišice niso bile na
jasnem o marsičem in niso poznale
predsednika upravnega odbora, ki ga
menda celo nimajo. Kljub temu, da so
bila izdana navodila, da naj bi poslo-
vodje delavnic prevzeli finančno poslo-
vanje, na sestanku niso o teh zadevah
ničesar vedeli, prav gotovo ne po lastni
krivdi, temveč po krivdi onih uslužben-
cev, ki bi jih morali seznanjati s pro-
blemi delavnice, med katere spada tudi
finančno poslovanje. Poslovodja klju-
čavničarske delavnice, ki je pravkar
prevzel posle se upravičeno pritožuje in
huduje, da se brez orodja in strojev v
delavnici ne da delati, ustvarjati aku-
mulacije in fonda plač. Poslovodja pe-
karne, ki pravi, da ni poslovodja, se
razburja in trdi, da je njegova glavna
naloga, da dela v pekarni, da pa naj
ima glavno besedo njegova prodajalka.
»Jaz v glavnem vem«, pravi možakar,
»da imamo dva dinarja od kilograma
kruha, ostalo pa itak drugi rihtajo.« V
mizarski delavnici so toliko srečni, da
jim delo in naročila ne delajo preglavic,
vendar je delavnica zelo zanemarjena,
nečista in neurejena. Tudi pomočniki in
zlasti vajenci se v taki delavnici ne
bodo naučili reda in verjetno tudi ne
pravilnega dela.
S posebnimi težavami, saj kakor je
bilo na sestanku razvidno, se borijo v
hotelu, kjer se število obiskov nikakor
noče povečati in bodo zaradi tega mo-
rali odpovedati trem uslužbenkam. Pri-
manjkuje jim plačnega fonda ter so za-
radi navedenih težav nevoljni, zlasti še
ko so zvedeli, da namerava odpreti go-
stilno tudi kmetijska zadruga. Pa je tu-
di res nerodno, če naenkrat dobiš kon-
kurenta. Trenutno sicer še ni nevarno-
sti, ker predvideni prostori niso bili pri-
merni, vendar bi pa v Rogatcu le bilo
dobro, če bi razbili monopolističen po-
ložaj edinega gostinskega podjetja.
Na sestanku so načeli vprašanje va-
jencev, ki so, kakor pravijo, preveč pla-
čani ter da imajo tudi dopusta preveč;
pa še druge stvari so omenjali. Kako
bi le izgledalo, če bi povsod gledali ta-
ko kot v Rogatcu? V nekaj letih bi pač"
ostali brez kvalificiranih obrtnikov, kar
pa prav gotovo nihče od nas ne želi.
Na sestanku so bili tudi nekateri za-
stopniki z državnega posestva v Rogat-
cu, ki imajo tarifni pravilnik že potr-
jen, vendar ne morejo pravočasno iz-
plačevati plač, ker ne dosegajo plačil-
nega fonda. Zato bodo morali v obsto-
ječem tarifnem pravilniku ob reviziji
nekatere tarifne postavke spremeniti.
Ni bil namen tega članka samo izna-
šanje napak, zaradi napak samih, tem-
več predvsem zaradi tega, da bi delov-
ne kolektive delavnic v Rogatcu in tu-
di drugod opozorili na napake, ki res
niso potrebne, če bi delovni kolektivi in
vsi delavci sproti reševali nastale pro-
bleme.
Kako dela nov občinski odbor Strmec
Pred združitvijo bivših KLO Socka in
Nova cerkev v občino Strmec, je bilo
precej razburljivih razprav in razbur-
janja zaradi združitve. Največ kritike
je bilo na račun tega, da bodo Sočani
kot »gorjani« zopet odrinjeni, kot so
bili baje v stari Jugoslaviji.
Kot marsikje tudi vaščani bivšega
krajevnega odbora Socka niso upošte-
vali gospodarske nujnosti združitve ma-
1Л krajevnih odborov. Da je bila zdru-
žitev pravilna nam potrjuje dejstvo, da
nov občinski ljudski odbor Strmec do-
sega lepe gospodarske uspehe. Gradi
sadno sušilnico, ki je velikega pomena
tudi za Socko. Ta mesec so pričeli gra-
diti tudi zidan most preko Hudinje iZj
lastnih sredstev. Vsi napredni kmeto-l
vaici obeh vasi, zlasti vasi Strmec, soj
v teh dneh s svojo pomočjo dokazal^
priznanje odboru, ki bo v tem razmero^
ma oddaljenem predlu, ustanovil sek-j
torsko veterinarsko ambulanto. Prebi-
valci so zbrali v ta namen preko 250.000
din v denarju, lesu, vožnjah itd. To je
jasen dokaz, da imajo prebivalci smisel
za dvig živinoreje, ki jim bo tudi v bo-
doče glavni vir dohodkov. Posebno razu-
mevanje za ustanovitev sektorske am-
bulante je tudi pokazal okrajni ljudski
odbor, ki je prispeval 70.000 din. Z de-
lom so že začeli in bo ambulanta do
1. septembra že gotova.
Ob preselitvi Ljudske knjižnice v Celju
Ljudska knjižnica v Celju — po priznanju
vestnika LPS »Ljudska presveta« z dne 1.
februarja t. 1. ena najlepših in tudi soraz-
merno najbolj obiskanih knjižnic v naši re-
publiki — je konec preteklega meseca spre-
menila svoj  naslov.
Poslovna reorganizacija Narodne banke, ki
so jo narekovale njene nove naloge, so
hkrati narekovale tudi njeno čisto tehnično
razširitev, skratka več prostora. Kot me-
jašu Ljudske knjižnice, se pravi lokalu biv-
še kavarne »Merkur«, v katerem se je Ljud-
ska knjižnica dosedaj nahajala, so bili pač
najprimernejši omenjeni prostori. Iz teh či-
sto ekonomsko opravičenih vzrokov, je mo-
rala Ljudska knjižnica dosedanje prostore
zapustiti in se vseliti v nove. Le-ti so ji bili
dodeljeni v prostorih dosedanje Banke za
kmetijsko zadružništvo, t. j. v ogelni stavbi
Cankarjeve in Aškerčeve ulice, ali kakor bi
dejali starejši Celjani — v prostorih bivše
Južnoštajerske  hranilnice.
Vendar bi se motili, če bi menili, da je
preselitev kaka provizorna rešitev. Nasprot-
no: sedanji, enako okusno in sicer z isto,
neokrnjeno, v celoti uporabljeno moderno
opremo, ki je knjižnico krasila v prejšnjih
prostorih, opremljeni prostori, imajo dolo-
čeno prednost pred prejšnjimi — tako v po-
gledu razporeditve in uporabnosti, kakor
tudi v pogledu domačnosti, ki jo izžarevajo.
Knjižnica razpolaga z izposojevalnico s pro-
stornim ozadjem, ki služi za knjižno shram-
bo in administracijo, s čitalnico s 4 obsež-
nimi mizami opremljenimi z namiznimi sve-
tilkami, z upravnikovo delovno sobo, z dvema
skladiščema ter enim vzidanim depojem, ki
je na razpolago tudi tukajšnji Študijski
knjižnici. Posebne omembe vredno dejstvo
je, da v sedanji knjižnici čitatelj ni več iz-
postavljen radovednežem z ulice, kakor je
bil to v prejšnjem prostoru, da je njena upo-
raba tudi bolj pod kontrolo, dočim je v
prejšnjem primeru bilo omogočeno nekontro-
lirano ravnanje s knjigami in — na žalost —
celo njih odnašanje, razen tega pa se je či-
talnica zaradi soseščine s kinom, večkrat
spremenila v čakalnico na kinopredstave. Vsi
ti pojavi, ki so Ljudski knjižnici, kljub nje-
ni urejenosti manjšali ugled ljudskoprosvetne
ustanove, bodo v novih prostorih izključeni.
Pri obisku te pomembne Ijudskoizobraže-
valne posredovalnice, katere nova, smotrna
in okusna ureditev je zasluga požrtvovalne
upravnice tov. Marice Frecetove, smo zve-
deli ne le za splošno zadovoljstvo nad no-
vimi prostori, ki vlada med številnimi obi-
skovalci, marveč tudi, da so novi prostori
do sedaj pritegnili dnevne po 4 de 5 ne^-ih
čitateljev.
Želeti je, da bi knjižnica, na katero bo v
mraku opozarjal napis z neonsko razsvet-
ljavo, še dalje uživala izdatno finančno po-
moč mestne občine, saj je končno le števil-
čno in kakovostno bogat knjižni fundus
osnovni pogoj za cilje, ki jih ima Ljudska
knjižnica.
Kako je v Celju potekalo
sklepanje kolektivnih pogodb s privatnimi obrtnik
Zvezna uredba, ki je bila objavljena
že meseca aprila, da se za zaposleno de-
lovno silo v privatnem sektorju obrti
sklepajo kolektivne pogodbe. V teh po-
godbah se določajo vse pravice, ki jih
ima zaposlena delovna sila in njene
dolžnosti, ki jih mora izvršiti do delo-
dajalca. Istočasno so določene obvez-
nosti, ki jih mora izvršiti delodajalec
do zaposlene delovne sile.
V glavnem so se pričele priprave za
sklepanje kolektivnih pogodb na pod-
ročju našega mesta v mesecu juniju.
Sindikalna organizacija obrtnih delav-
cev je sklicala več sestankov, na kate-
rih so obravnavali z delovno silo o po-
edinostih kolektivne pogodbe. Tudi
mestna obrtna zbornica je sklicala se-
stanke privatnih delodajalcev, kjer so
le-ti izvolili svoje predstavnike, ki bodo
sodelovali pri sklepanju kolektivnih
pogodb. Na sestankih pred sklepanjem
delovnih pogodb so delavci o vsebini
kolektivnih pogodb zelo dobro razprav-
ljali. Del predlogov zaposlene delovne
sile je bil upoštevan in tudi vnesen v
besedilo kolektivne pogodbe. Tako je
določeno, kdaj se sme izvršiti odpust
delovne sile, določili so plačilne skupi-
ne, točno so formulirali, kedaj lahko
dela delovna sila po akoi'dnih ali drugih
normiranih postavkah, nadalje so vnesli
še druge važne določbe, kot n. pr. upo-
števanje naknadno objavljenih predpi-
sov iz področja delovne in socialne za-
konodaje. Tu bi zlasti poudarili, da se
v vseh strokah obrti delovna sila ni
enako zadovoljivo zanimala za ta zelo
važen problem. V oblačilni stroki je
bilo zanimanje najboljše, slabše je bilo
v čevljarski, mizarski in kovinski. Tu
bo moral sindikat obrtnih delavcev še
nadalje;. pQJasnjevati zaposleni delovni
sili o važnosti sklepanja kolektivnih po-
godb. Ko so bili v glavnem seznanjeni
o besedilu kolektivne pogodbe vsi de-
lavci in delodajalci, je prišlo meseca
junija do sklepanja pogodb.
Takoj v začetku je skupina predstav-
nikov oblačilne skupine odpovedala so-
delovanje pod izgovorom, da po neki
izjavi predsednika obrtne zbornice ne
bo navzoča pri sklepanju kolektivne po-
godbe. Tako se je zavrlo sklepanje ko-
lektivne pogodbe za več dni. Privatni
delodajalci niso hoteli podpisati kolek-
tivno pogodbo z izgovorom, da so pred-
lagane postavke plačilnih skupin pre-
visoke. Iz tega vzroka se za vso tekstil-
no stroko obrti niso sklenile kolektiv-
ne pogodbe ter je iste reševala arbi-
traža za reševanje sporov pri sklepa-
nju kolektivnih pogodb. Enako brez-
uspešno sklepanje kolektivnih pogodb
je bilo v lesni stroki, kjer so predstav-
niki privatnih delodajalcev predlagali
smešno nizke tarifne postavke, saj so
hoteli kvalificiranega delavca plačevati
po 33 din, 34 din itd. na uro. Jasno je,
da sindikalna organizacija ni mogla pri-
stati na take pogoje ter pogodbe ni
sklenila. Edini, ki je podpisal kolektiv-
no pogodbo iz lesne stroke, je ščetarski
mojster Šimenc, ki je sklenil veljavno
pogodbo za ščetarsko stroko. Pri obeh
strokah je bilo opaziti, da so bili pred-
stavniki privatnih delodajalcev med-
sebojno dogovorjeni, saj so se njihovi
predlogi o tarifnih postavkah zelo uje-
mali ne glede na to, da so lesne stroke
obrti veliko bolj konjukturne in visoko
donosne, dočim je krojaška in cela
oblačilna stroka manj konjukturna. Za
kovinske stroke obrti so v celoti skle-
nili kolektivne pogodbe, vendar šele
po štiriurnem razpravljanju. Tudi pred-
stavniki privatnih I delodajalcev iz ko-
vinske stroke ■ so v začetku predlagali''
nizke tarifne postavke, verjetno v upa-
nju, da se bo tako dosegel nizek nivo
plačilnih postavk. Po daljši diskusiji so
določili za najnižjo tarifno postavko
34 din, in sicer za slabo kvalificiranega
delavca, dočim postavke višjih razpo-
nov 39 din, 41 din, 44 din so določili za
povprečno kvalificirano delovno silo.
Nikakor ne moremo razumeti tolmače-
nja avtomehaničnega mojstra o moral-
nem izprijanju pomočnikov, če bi bili
po svojem delu realno plačani. Vzpod-
bude za štednjo pri denarju spadajo k
tednu za varčevanje, ne pa k sestanku
za sklepanje kolektivnih pogodb. Eno
mora biti jasno vsem, da se bo sociali-
stična skupnost vedno in povsod borila
za to, da bo sleherni član skupnpsti
prejemal za svoje delo pravično pla-
čilo. Uspešno je bilo sklepanje kolek-
tivnih pogodb v živilski, fotografski,
čevljarski in gradbeni stroki. Tudi celj-
ski brivci so nasprotovali predlaganim
realnim tarifnim postavkam in niso
sklenili kolektivne pogodbe. Zato je o
kolektivni pogodbi morala razpravljati
arbitraža.
Predstavniki privatnega sektorja obr-
ti v upravnem odboru obrtne zbornice,
bi morali nujno tolmačiti svojim tova-
rišem naše socialistične pravne ukrepe
na področju delovne zakonodaje. Tu
niso, odkrito povedano kot predstav-
niki upravnega odbora obrtne zbornice
nič naredili. Sam upravni odbor obrtne
zbornice čaka še velika naloga na tem
področju. Sedaj pa še nekaj o rešitvi
nesklenjenih pogodb. Te je v smislu
uredbe obravnavala arbitraža pristojna
za reševanje teh spoi-ov. Tako so sedaj
potrjene tudi vse nesklenjene kolek-
tivne pogodbe, in sicer: za mizarsko
stroko, kjer so bile potrjene tarifne po-
stavke od 35 din naprej do 48 din, za
krojaško od 34 din naprej do 45 din,
za šiviljsko od 33 do 45 din in za briv-
sko frizersko od 29 do 39 din. Na vseh
sestankih arbitražne komisije se niso
hoteli strinjati predstavniki privatnih
delodajalcev niti s temi najnižjimi ta-
rifnimi postavkami, kar je dajalo zel(
negativen vtis. Omenili bi, da so vs(
navedene postavke precej nižje od re.
publiškega povprečja in ni bilo razlog
za tak nerazumljiv odp)or. Vendar
arbitraža z večino glasov potrdila va
kolektivne pogodbe z zgoraj navede
nimi tarifnimi postavkami, ki veljajo
od 1. julija 1952. Važna naloga inšpek,
ci j e za delo in sindikalnih organizaci
bo, da bodo nadzirali točno in realno
izpolnjevanje določil kolektivne pogod.
be. V ta namen bo sindikalna organi,
zacija obrtnih delavcev organizirala
skupno komisijo, katere dolžnost bo
reševati vse spore v zvezi z izpolnje,
vanjem določil kolektivne pogodbe. Prj
tem mora prevzeti največji del odgo.
vornosti tudi mestna obrtna zbornica,
ki mora v smislu svojega statuta po,
magati ljudski oblasti pri sprovajanju
tako važne uredbe. Kot strokovna oi
ganizacija mora skrbeti, da bodo o dc
ločilih pogodbe dobro seznanjeni vi
delodajalci in da bodo ta določila tue
pravilno izvajali.
Kolektivne pogodbe pričnejo veljat
od 1. julija 1952. Zaenkrat še ni do
končno sklenjena le za dimnikarsko ii
sodarsko stroko obrti, vendar bodo tud
te pogodbe tekom naslednjega tedna
sklenjene.        _ I
REVIZIJA IZPLAČIL
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Denar, ki se od vseh gospodarskih
podjetij in drugih dejavnosti steka v
blagajno socialnega zavarovanja, je last
vseh zavarovancev in se mora z njiij
skrbno ravnati. Nekatera podjetja so s
tem denarjem nepravilno ravnala, zat(
je začasni odbor socialnega zavarovanja
že na svoji prvi seji sprejel sklep, da se
odvzame pravica izplačevanja, razei
večjim podjetjem.
Tovarna kovanega orodja v Zrečah
neupravičeno refundirala iz računa s
cialnega zavarovanja, zlasti pri obrači
navanju obolenj do 7 dni, 15.236 din.
času od 1. avgusta 1951 do maja 1952 s
v istem podjetju nepravilno izplačal
dodatke za otroke v znesku 72.374 din
Direkcija LIP v Slovenskih Konjicah ji
nepravilno izdala 90.000 din,  Gozdna
manipulacija 30.930 din, Zdravilišče v
Rogaški Slatini 37.749 din itd.. Zneski
gredo v stotisoče in to vse na račui
skupne blagajne zavarovancev. Navedi;
smo samo del napak, ki jih ugotavljî
revizija in ki jih bomo v bodoče od čas£
do časa objavljali.
Nihče nima ničesar proti temu, če se
zavarovancem izplačuje to kar jim pri-
pada, vendar pa ne smemo dovoliti, d£
bi do zakonitih pravic nrišli neupra-
vičeni.
Prav je, da bodo socialno zavarovanje
vodili v bodoče sami zavarovanci pre-
ko svojega odbora. Tako se bodo napa-
ke odkrivale in kar je glavno se bo i
tem sedanji odnos do socialnega zava-
rovanja kot družbene ustanove in dc
njenega fonda spremenil.
Iz Doma onemoglih v Vojniku
PREŠERNA MLADOST
jim oživlja življenjsko jesei
starčki v Domu onemoglih v Vojniku
niso odrezani od sveta. Pogoste prire-
ditve, pogostitve in obiski, jim stalno
oživljajo bivanje v domu, posebno še
mladina, ki prinese v njihovo utrujeno
ozračje prešernost in mladost. Vojniški
pionirji jih večkrat obiščejo. Nekoč so
jih razveselili z »Rdečo kapico«.
Ob Dnevu zmage pa so jih obiskali
pionirji in žene iz Gaberja. Medtem
ko so žene obdarile bolne starčke v so
bah, so pionirji Gaberja in »Dom
Tončke Cečeve« v okviru delavsko ku
turnega društva »Svoboda« izvedli p«
ster spored. Starčki so bili veseli petj
plesov in godbe. Nekatere točke so mc
rali celo ponavljati.
Po prireditvi so bili prireditelji do
goščeni in mladina se je pomešala s
starčki v prisrčnem sožitju.
Za izvedbo te akcije so z materialni'
mi sredstvi v denarju in materialu pri-
skočile na pomoč naslednje ustanove:
Kmetijska zadruga-Gaberje, KZ-Celje,
Tovarna sadnih sokov. Cinkarna, To-
varna emajlirane posode. Ljudska teh-
nika, le tov. Paučič predsednik v To-
varni emajlirane posode ni pokazal ra-
zumevanja ob prošnji za prevozno sred-
stvo. Gaberskim pionirjem so ob prili-
kah raznih izletov pomagali tudi v Zla
tarni in Tovarni kemičnih izdelkov. TO'
varna emajlirane posode pa je odobrili
10.000 din za razvoj pionirske organiz«
cije v Gaberju. 
gtev. 32
»SAVINJSKI VESTNIK«.   dne 9. avgusta 1952
Stran 3j
Ob petstoletnici mesta Celja
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
Za izboljšanje higienskih prilik v Celju
Otlbor za higieno mesta Celja je imel pre-
tekli petek sejo, na kateri je bilo sklenjeno,
predložiti Svetu za komunalo pri MLO več
važnih zadev v izvedbo. Tako je bilo skle-
njeno, da bodo smeti izvažali iz tistih
jjiš, ki nimajo smetiščnih jam, ali ki imajo
neoclgovarjajoče smetiščne jame. Stranke si
ђоЛо morale nabaviti zabojčke v dimenziji
ìOx'M) cm, v katere bodo odlagale smeti in
jih bodo pri odvažanju jemali v vozove. Pod-
jetje »Snaga« bo ugotovilo hiše, iz katerih
bodo smeti odvažali in določile čas odva-
janja. Iz onih hiš pa, ki imajo odgovarja-
joč« smetiščne jame, bodo smeti odvažali na
dosedanji način. Fekalije naj bi v bodoče
iivažali v nočnih ali v zgodnjih jutranjih
jrah, podnevi pa naj bi to bilo zabranjeno,
jlesec avgust naj bi bil v Celju »mesec či-
nioče«. Po mestu bo renoviranih mnogo hiS-
pih fasadv Da ne bo mesto samo v zunanjem
pogledu čisto, je potrebno, posvetiti pozor-
nost tu«li dvoriščem, kletem in podstrešjem.
Tudi v notranjosti hiš naj vlada povsod či-
stoča. 1'redsedniki hišnih svetov naj bi tvo-
rili ulične odbore, ki bi pregledali notranjost
v hišah in pozvali prebivalce, da do gotovega
roka počistijo dvorišča in druge notranje
prostore. Imena takih, ki bi se pozivu ne
odzvali, bi bila objavljena v lokalnem listu.
Odbor za higieno je sprejel tudi nekak
proračun materialnih izdatkov za leto 1953.
Ta proračun znaša 9,268.000 din. Nabavili bo-
do nov škropilni avto, ker je sedanji že do-
služil; za izpiranje ulic je potrebno naba-
viti nove cevi. Nabaviti bi morali tudi ce-
starske vozičke.
V bližini mostu preko Koprivnice se iz-i
liva v njeno strugo kanal iz bolnice in TkaU]
nice Hlačevine. Ker je Koprivnica posebno vj
poletnem času skoraj vedno brez vode, se poi
prazni strugi pretaka umazanija iz kanala.i
Izliv tega kanala naj bi premestili kakiU
300 metrov proti Voglajni, s čemer bi bilï
nesnaga pri mostu odstranjena.
Nujna je zgraditev vodovoda na Zg. Hu-
dinji. ITgotovili so, da je na Zg. Hudinji!
leglo tiiuznih kliconoscev. Zgradili naj bii
tam ponikovalnice in septične jame. Potreb--
na je zgraditev vodovoda tudi v Zagradu itti
Pečovniku.
Nekdaj bistra Savinja je danes zaradi od»!
padnih vod iz rudnikov in industrijskih pod-
jetij postala ena najbolj umazanih naših rek;
in naravnost leglo bacilov. So primeri, da
se kopalcem izpuščajo kožni izpuščaji, ugo-
tovljeni so bili tudi primeri krvave griže.
Nujno je, da se v tem oziru nekaj ukrene,
da bo biser Savinjskih planin, naša Savinja,
postala zopet čista, kakor je bila nekdaj.;
Tudi zgraditev kopalnega bazena je nujna.;
Občutno je pomanjkanje vode. Višje leže-:
ča nadstropja in kraji, kakor Jožefov hrib.i
so podnevi vedno brez vode. Voda priteče
samo v nočnih urah. Pomanjkanja vode men-
da ni pripisovati samo premajhni kapaciteti;
vodovoda. Temu bo vzrok gotovo tudi čez-'
memo tratenje vode v mestu, govori pa se;
večkrat tudi o pokvarjenih črpalkah v Med-j
logu. !
Predlogov je torej dovolj in če bodo iz-'
vedeni, bo naše mesto v zdravstvenih ozirih
samo pridobilo. M. č.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V CELJU
Pred okrajnim sodišče v Celju se je гл-
govaivjala že zaradi tatvin predkaznovana
Albina Mihelčič iz Celja. Obtožena je bila,
da je na področju mesta Celja izvršila 26
raznih tatvin. Kradla je iz nezaklenjenih
prostorov, dvorišč, balkonov itd. vse, kar ji
je prišlo pod roko, perilo, obleko, čevlje,
rjuhe, zajce, celo otroški vozički niso bili
varni pred njo. Pri tatvinah so ji pomagali
tudi soobtoženi tovarniški delavec Marot,
Ivan, ki je bil več ali manj pobudnik
tatvin, ki jih je izvrševala Mihelčičeva, nekaj^
tatvin pa je izvršil Mihelčič tudi sam, dalj«
MajeriČ Maks in Cengle Marija. Soobtožen»i
Kegu Justina pa je predmete na domu pri-
krivala, dasiravno je vedela, da jih je Mi-
helčičeva ukradla. Obsojeni so bili: Mihel-|
čič Albina na 3 leta in 6 mesecev zapora,;
Marot Ivan na 3 leta in 2 meseca zapora,i
MajeriČ Maks na 4 mesece zapora, CengW
Marija na 5 mesecev zapora in Kegu Ju«i
stina na 3 mesece zapora. Mihelčičeva, Ma-
rot, MajeriČ in Cengle pa morajo oškodo-
vanim podjetjem, ustanovam in privatnikom
sorazmerno povrniti zaradi tatvin nastalo
škodo, ki znaša skupaj 128.516 dinarjev. —
Trojer Rafael je lani junija vzel v Tovarni
lesne galanterije v Rimskih Toplicah 12 m
dolg in 10 cm širok pogonski jermen, vreden
5000 din, ga prerezal in skril v žagovino, da
bi ga pozneje odnesel. Bil pa je zasačen in
je ostalo le pri poizkusu. Kljub temu bo
sedel 3 mesece za rešetkami, tovarni pa mora
povrniti škodo. — Zdolšek Jože je v krajevni
mesnici na Ponikvi prodajal meso od krave,
ki si je zlomila nogo. Meso je prodajal po
100 do 110 din kg. V knjigovodstvu tega ni
beležil, dobiček 4000 din je pridržal zase.
Obsojen je bil na 4000 din denarne kazni, _
Planinšek Ivan se je 5. maja letos stepel z
Martinom Vozličem v drevoredu na Glaziji
v Celju. Pri ruvanju je z britvijo urezal v
vrat Vozliča in ga težko telesno poškodoval.
Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno
za dobo 2 let, — Sešel Rudolf in Pušnik
Kar', sta letos meseca maja zvečer vzela iz
upornika železniškega mostu v Laškem 4 m
dolgo in 150 kg težko »U« železo v vrednosti
11.550 din. To železo sta kot staro železo
prodala podjetju Odpad v Laškem za 1200
din in si izkupiček razdelila. Obsojena sta
bila vsak na 2 meseca zapora. — Guzej Fran-
čiška iz Bukovja pri Dobrni je prikrivala
ukradene stvari, ki jih je nosil k njej K. M.
Zato bo plačala 3000 din. — Na 1 mesec in 15
dni zapora je bila obsojena Marčen Marija
iz Plešivice pri Prevorju, ker je jemala drva
iz kupa ob cesti, last KZ Prevorje. Na mesec
dni je bila pogojno obsojena že lani in bo to
kazen morala sedaj odsedeti, skupaj torej
1 mesec in 15 dni. — Perme Leopold je v
Breznem, aprila letos, z nogo sunil v koleno
brez povoda Miroslave Spende in jo lahko
telesno poškodoval. Obsojen je bil na 3000
din denarne kazni. — Legvart Mirko je na
Bregu pri Celju letos februarja neupravičeno
prodajal od raznih oseb nakupljeno goveje
in telečje meso. Obsojen je bil na 3 mesece
zapora. — Junež Vinko, kolarski mojster v
Tržišču pri Rogaški Slatini se kot samostojni
kolar ni držal predpisov o plačah vajencev
in o prepovedi nadurnega dela za vajence.
Svojemu vajencu Kitak Francu je v času od
1. 9. 1951 izplačal skupno le 480 din, plačati
pa bi mu moral na uro 5 din, vrhutega pa
je vajenec moral delati dnevno tudi 10 do
12. ur. Obsojen je bil na 3000 din denarne
kazni. — Tratenšek Anton je maja letos zase
obdržal površnik v vrednosti 4000 din, ka-
terega je kot železniški uslužbenec dobil v
uporabo od žel. uprave. V skladišču železni-
ške postaje Celje pa je vrnil površnik, ki ga
je vzel Jožetu Pušniku iz bivalnice premi-
kačev na celjski postaji. Kot uradna oseba
si je prisvojil protipravno tujo premičnino.
Obsojen je bil na 3 mesece zapora, kazen pa
mu je odložena za dobo 2 let.
KAJ PA ZDRUŽENJE REZERVNIH
OFICIRJEV V CELJU?
Letos 31. marca je bil v Domu OF usta-
novni občni zbor MO Združenja rezervnih
oficirjev v Celju. Po nekaj dnevih smo do-
bili pristopne izjave, vplačali članarino in
imeli 16. aprila dobro obiskan prvi sestanek.
Tam je bilo nekaj govorov, diskusija, padlo
je mnogo sklepov, ki se do danes še niso
izvršili, — in od takrat je vse zaspalo . . .
Vprašamo se, odkod toliko mlačnosti, ne-
zainteresiranosti, da ne rečem celo — ne-
odgovornosti tistih, ki bi se morali ca dvig
te organizacije pobrigati, da bi postala vzor
vsem drugim organizacijam — kar pa za-
enkrat ni . . .! F. K.
NEPOTREBNO RAZBURJENJE
Pretekli teden je nastalo pred blagajno C
na železniški postaji v Celju precejšnje raz-
burjenje, in sicer med ženo in možem, ki sta
prišla z vso prtljago peš iz Liboj, namenjena
v Ptuj. Blagajničarka jima žal ni mogla iz-
dati voznih listkov na podlagi sindikalnih
knjižic, ki so bile tako pomanjkljivo izpol-
njene, da je v moževi izkaznici manjkal pe-j
čat sindikalne podružnice ter podpis direk-l
torja. Žena prav tako ni imela niti podpisov.j
niti pečata v izpolnjeni izkaznici, otroška iz-:
kaznica pa sploh ni bila popolno izpolnjena.!
Zakonca, namenjena na dopust, sta zaradii
tega morala plačati celo voznino, odnosno'
sta izkoristila 25% popust; kdaj bosta lahkO'
izkoristila 75%, ko je pa povsod tudi ž«l
vpisan datum? Potrebno bi bilo, da se me-|
rodajno dobro pouči, kako se izpolnjujejo;
zgoraj omenjene knjižice, da ne bo nepo-j
trebne jeze. ¡
TAKO JE POVEDALA UČENKA . . .
Učenka gostinske stroke Kovšetova, dekle
brez staršev (oče je umrl v Dachau, mati p»
tudi 1941) je takole povedala:
»11. aprila 1949 sem stopila v učno raz-
merje v krajevnem hotelu na Dobrni. Ta-
kratni upravnik Rožanc, ki je sklenil z me-
noj učno pogodbo, mi je ob sklenitvi po-
godbe povedal, da bom delala 8 ur za plačo
in 8 ur dnevno za hrano in me vprašal, če
se strinjam. Na to sem pristala.
Letos, 17. marca, sem stopila v gostinsko
šolo v Ljubljani in se vrnila 1. maja. Ne-
kaj časa sem bila še zaposlena v hotelu Do-
brna, potem sem bila na lastno željo pre-
meščena v hotel »Triglav«. Prejemke sem
dobivala redno do konca meseca maja. Pri
izplačilu za mesec julij mi je upravnik re-
kel, da moram plačati vso hrano za dobo
dveh let nazaj. Rekel mi je tudi, da naj
podpišem plačilno listo, da pa denarja ne
bom sprejela, ker ga bo odvedel na račun
terjatev za hrano. Na ta način bi morala
plačati hrano dvakrat in bi mi od mojih
prejemkov ne ostalo ničesar. Dejansko nisem
prejela za junij in julij nobenih prejemkov.
Na isti način sta prizadeti še dve drugi va-
jenki.
Učim se že tri leta in tri mesece ter bom
pomočniški izpit opravljala v Ljubljani čez
nekaj mesecev.
Za terjatve nisem bila prej nikdar opozor-
jena, vsekakor pa sem mnenja, da mora biti
veljaven sporazum z upravnikom Rožancem,
saj sem za to delala tudi po 16 ur dnevno.«
Komentar menda ni potreben. Vsa zadeva
je trajala precej časa in bo najboljše, če bi
upravnik v našem listu sam pojasnil — opra-
vičiti se menda ne bo mogel — kaj name-
rava ukreniti.
USPEH NAŠE BRIGADE NA MLADINSKI
PROGI KONJIC—JABLANICA-OSTROŽAC
V mladinski brigadi je 83 mladincev. Naj-
večji del jih je iz Celja in okoliškega okraja.
Brigada ima pri svojem delu velike uspehe,
saj povprečno presegajo normo za 37%. Dne
18. julija so presegli norma celo za 210%.
Glavni štab Mladinskih brigad na izgradnji
te proge je brigado za njene uspehe nagra-
dil z nazivom Dvakrat udarne mladinske
brigade.
POKALNO TEKMOVANJE 10. VIII. 1952
V nedeljo, dne 10. avgusta se bodo pomerili
kegljači. — Na kegljišču SŠD Beton Celje se
bodo v polfinalnem tekmovanju za Šefmanov
memorial srečala najboljša moštva iz Ljub-
ljane, Maribora, Kranja, Ljutomera ter ekipa
K. K. Beton iz Celja. Zmagovalec polfinala
odigra odločilno tekmo s kegljači Kladivarja,
ki branijo pokal. Ekipe tekmujejo v narod-
nem slogu po 10 mož 6 kol. Tekmovanje bo
trajalo od 10 do 18. Prijatelji kegljaškega
športa vabljeni. Z. D.
ZANEM.4BJENE  ULICE  IN NOČNI MIR
^ Nočni mir je še vedno ogrožen. Pogreša-
шло interveniranje Celjanov na kalilce. Otre-
se bomo teh ponočnjakov le tako, če jih
Homo pridno prijavljali sodniku za prekrške.
Ш Med zanemarjene ulice sodi Kocenova uli-
^ea, kjer so odložili gradbeni material in od-
padke pri ureditvi Kidričeve ulice, ki še do
danes ni očiščena.
!    Kidričeva  ulica  in  Trg  V.  kongresa  sta
polna prahu.  Stanovalci so tam brezobzirni
in prah s smetmi vred mečejo pod noge lju-
dem, ko pometajo pločnike. Gospodinje rav-
nodui^io   stresajo   krpe   in   preproge   skozi
okna. Tu je treba z blokom za prekrške obo-
gatiti mestno  blagajno.
Na prostoru pri izhodu na železniški po-
staji in v okolici biljetarnice SAP je nečisto.
Tu bi se dalo urediti lepotične nasade, a na
biljetarnici namestili eventuelne lončke. Vsak
tujec bi moral že ob vstopu v mesto spoznati
turistični  značaj mesta.
Tudi oglasna deska nasproti postaje ni v
ponos mestu; zanemarjena in brez oglasov
zbode v oči vsakega potnika, ki stopi od
postajo proti mestu. Z malo truda in dobre
rolje bi se dalo desko urediti.
BUDILNICA NA TOMŠIČEVEM TRGU
je mesar Gračner, ki vsako jutro v »Posebni
mesnici« že ob treh zjutraj vneto seka meso
ob odprtih vratih. Bilo bi prav, če se upra-
va Klavnice pogovori z njim, drugače se bo
sodnik za prekrške.
NE   PAČITE   SLOVENSKEGA  JEZIKA!
Pred nekaj dnevi so se pojavili na celjskih
Teklamnih deskah lično izdelani lepaki za
Mročilo »Slov. poročevalca«. Do tu vse v »e-
in\ Ko pa precitas »Naročajte Slovenski po-
ročevalec«, namesto pravilno v domači slo-
venščini: »Naročajte Slovenskega Poročeval-
ca!« torej glagol »naročam« zahteva vendar
4. sklon (tožilnik), te pa le nekako težko
ïbode pri srcu tolika malomarnost in ne-
upoštevanje ' slovenskega jezika . . .
V izložbi podjetja »Kristalija« bereš re-
klamo, naslikano na steklo: »Gospodinjam
vedno na raspolago« (pravilno: »razpolago«,
v Invalidskem puškarskem podjetju na Tom-
šičevem trgu pa; »Sprejemamo v gačenje
vseh vrst ptičev« (pravilno: vse vrste . . .)
Vsekakor je treba gledati tudi na pravil-
nost slovenskega jezika in odpravljati takšne
in slične napake, katerih mrgoli povsod, ki
8e nam na videz zde malenkostne, vendar
pa so povsem nepotrebne ... F. K.
SAVINJA ZOPET  ČISTA ... !
2e nekaj dni vidimo Savinjo takšno, kakršna
mora biti in kakršno smo si vedno želeli. Ni
je blizu reke, ki bi s svojimi bistrimi valovi
tako prijazno vabila vsakogar, ki se ji pri-
bliža. Torej smo le hvaležni merodajnim v
rudniku Zabukovca in v usnjarni Šoštanj, ki
so nas le uslišali, in ne uporabljajo več Sa-
vinje za čiščenje v industrijske svrhe. Takšna
kot je sedaj, privablja naša Savinja na sto-
tine delovnih ljudi in otrok, ki se hladijo
v njenih mirno šumečih valovih, še posebnoi
v teh vročih, soparnih poletnih dnevih. ;
F. K.Í
ŠE ENA K OLEPŠANJU MESTA CELJA
Prav z veseljem ogledujemo hitro olepše-
vanje stanovanjskih hiš v Celju, popravlja-
nje cest in pločnikov, ureditev parkov in na-
sadov. Malo več bi res lahko ljudje pri tem
sodelovali, zlasti na Bregu. Posledice vojne
se bohotijo s svojim razrušenim kamenjem
prav na široko levo in desno ob cesti, ravno
tako pa bi lahko bila marsikatera luknja na
hišah že zazidana. Naj Breg ne zaostaja za
ostalimi predmestji. Prizadeti naj pohite, ker
bo čas do proslav 500-letnice mesta Celja kaj
kmalu potekel. Prebivalci Brega, ne čakaj-
mo samo na pomoč, ampak pokažimo sami,
da smo tudi del mesta.
NEDOSTATEK NA MESTNEM
POKOPALIŠČU
Na mestnem pokopališču pokopavajo v vo-
jaške grobove iz prve svetovne vojne umrle
osebe v celjski bolnišnici. Iz teh grobov iz-
kopavajo še nestrohnele krste in ta les ko-
pičijo pod vojaškim pokopališčem. Tam se
pasejo muhe in raznovrsten mrčes, ki potem
poletava v okolico pokopališča in celo do
bližnjih hiš. Od muh je bilo pičenih že ne-
kaj oseb in so se zaradi tega pika pokazali
znaki zastrupljenja. Najsibo kakorkoli, te
nestrohnele krste ne spadajo na mesto, ka-
mor se odlagajo. Morale bi se politi z ben-
cinom in sežgati, ali pa pustiti v grobovih.
Prebivalci iz okolice pokopališča pričakujejo
od uprave pokopališč, da bo ta nedostatek
takoj odpravila. M. č.
MUHE PREGANJAJO GOSTE IZ BRIVNICE
NA TRGU V. KONGRESA
ki se tam podijo v velikih tropih, če jih
poslovodja Les Božo ne bo pregnal, bo sča-
soma lahko »bril« muhe.
Iz Celja ...
Kaznovana tatinska družba iz Tei(stilne tovarne v Celju
Pretekli teden sta se vršili pred okrajnim
sodiščem v Celju dve razpravi. Pri prvi se
"^e zagovarjala organizirana družba 16 oseb,
ki so vse bile zaposlene v Tekstilni tovarni
^ Celju. Od leta 1949 dalje, pa vse do za-
detka leta 1952, je obtoženih 16 ljudi izvr-
ševalo v presledkih manjše in večje tatvine
tekstilnega blaga in bombažne preje. Blago
So delno razpečavali doma, delno na Hrvai-
skem, delno pa so ga zamenjavali za živila.
Vsr. tatinska družba, v kateri so bili obto-,
ženi mojstri, tkalke in drugi delavci, je de-
'ala roko v roki in bila bodisi posredno,
'>odisi neposredno udeležena pri tatvti^ah.
Tekstilna tovarna je zaradi tatvin utrpela
skoraj 1,000.000 din škode. Sodišče je vseh
l6 obtožencev spoznalo za krive in so bili
|*bsojeni: Srebotnjak Rudolf na 4 leta za-
pora, Pešak Štefan na 4 leta zapora, Bene-
*ejčič Ivan na 3 leta zapora, Sevšek Marija
»a 2 leti in 6 mesecev zapora, Papinuti Pavla
ђг. 2 leti zapora, Brodej Marija na 2 leti in
? mesece zapora, Pergarič Terezija na 2 leti
'1 2 meseca zapora, Srebotnjak Antonija na
} leto in 8 mesecev zapora, Gobec Ana na
Ì leto in 4 mesece zapora. Beve Viktorija na
" mesecev zapora, Sibanc Ljudmila na 8
•»eseoev zapora. Zajec aMrija na 1 leto za-
Pora in 15.000 din denarne kazni, Zajec Jo-
na 1 leto in 15.000 din denarne kazni,
"ergarič Albin na 1 leto in 2 meseca zapora
I** 10.000 din denarne kazni, Bizjak Franči-
'ka na 6 mesecev zapora in Pregrad Minka
"^a 4 mesec« upon.
«hf^'' drugi razpravi se je zagovarjalo šest
ÏB   u"**' " Celjske tekstilne tovarne.
|.« obtoženke pa so v času od leta 1949 da-
Pa do leta 1952 kradle bombažno prejo.
^''Bpno so ukradle 126 kg bombažne preje
ђ Y«'**'*"^*' 206.800 din, 2 kg svile v vred-
sti 1740 din in 12 metrov blagovnih ostan-
Jo •     ^'■•ïdnosti 4230 din. Skupna škoda, ki
ђ  je podjetje utrpelo zaradi kraje bombaž-
Pi-eje, znaša najmanj 212.770 din. Ukra-
deno prejo so razpečavale največ na Hrvat-
sko. Vseh 6 obtoženk je bilo obsojenih, in
sicer: Delamea Marijana na 6 mesecev zapo-
ra, Privšek Frančiška na 1 leto in 3 mesece
zapora, Bincl Heda na 11 mesecev zapora,
Bincl Stanislava na 9 mesecev zapora, Tajn-
šek Vera na 1 leto zapora in Kačičnik Ju-
stina na 10 mesecev zapora. Obtoženke mo-
rajo podjetju povrniti povzročeno škodo т
znesku 200.000 dinarjev. M. Č.
•
Štoklas Ema je 30. novembra 1951 zvečer
v Št. Janžu pri Zibiki zažgala svojo stano-
vanjsko hišico z namenom, da bi dobila iz-
plačano zavarovalnino. Zaradi ognja so bila
ogrožena druga poslopja. Zakrivila je s po-
žigom dejanje zoper splošno varnost pre-
moženja in z namenom priti do zavaroval-
nine. Okrožno sodišče v Celju jo je obso-
dilo na 8 mesecev zapora.
POZOR!
POZOR!
Obveščamo vsa gradbena podjetja, vse državne ustanove
kakor tudi privatnike, da smo ponovno znižali cene našim pro-
izvodom.
Na zalogi velika izbira vseh vrst lončenih peči, betonskih
cevi in lončene posode. Razen tega sprejemamo naročila za iz-
delavo nagrobnih spomenikov iz umetnega kamna, marmorja in
granita ter raznih marmornih napisnih plošč za spomenike.
Se priporočamo cenjenim odjemalcem!
„Cementnine^'
CELJE — MARIBORSKA CESTA 16
...iz zaledja
IZ BBASLOVČ
V nedeljo je TVD »Partizan« Braslovče ob
skromnem sodelovanju telovadcev sosednjih
društev izvedlo svoj letni javni nastop. V
11. točkah programa so nam nastopajoči pri-
kazali proste vaje in kvalitetne vaje na orod-
ju, število nastopajočih je bilo izredno nizko
in so zato zlasti izvajane proste vaje, ki so
jih vršili le na štetje, bile brez pravega
efekta. Bolj has je zadovoljila orodna telo-
vadba, kjer smo opazili, da je na podeželju
veliko nadarjenih telovadk. Ta pripomba velja
zlasti za Šempeter in Braslovče. Tudi moški
so se na orodju dobro odrezali. Domačin
Rojnik je na drogu i)okazal dve prav moj-
strski vaji. Res škoda, da redno ne trenira,
saj vendar še ni v letih ... No Celjani —
zlasti mladinci — so se na orodju zopet
odrezali. Vsi nastopajoči so bili deležni pri-
znanja od številnih gledalcev. Le žal, da je
med gledalci bilo ogromno mladine, ki je ko-
maj čakala na veseli del prireditve — ples.
Koliko lepše bi bilo, ko bi jih videli med
nastopajočimi . . ,
Oleandri pred hišami in cvetlični
okras na njih je bila nekoč stara tradicija
Braslovčanov, ki se je leta po vojni, žal,
opustila. To lepo tradicijo, nekdanji ponos
Braslovčanov, oživlja obnovljena šola, ki je
pravkar vsa v cvetju. Naj bi našla mnogo
posnemalcev. — Prelepo sliko šole pa kvari
nasproti stoječe in razpadajoče gospodarsko
poslopje s poslovalnico Savinjskega maga-
zina.
Pogosti mrki cestne razsvetljave, ki smo
si jo priborili z velikim trudom, nam zopet
kalijo naše veselje. Ako so z njimi v zvezi
ponočnjaki in posebni ljubitelji sadja, jim
bomo stopili na prste.
Osnovna šola se že pripravlja na jesensko
otvoritev pouka in raznih tečajev. Posebno
skrb povzroča pomanjkanje prostora za šol-
sko kuhinjo, ki bi skrbela za revne in od-
daljene učence. Vsekakor bo treba za šolsko
služiteljico najti drugo stanovanje, s čimer
bi bilo vprašanje ugodno rešeno. — Za od-
daljene učence, ki ne morejo posečati gim-
nazije na Polzeli, je prosvetna oblast odo-
brila otvoritev V. razreda že s pričetkom
prihodnjega šolskega leta.
Ribarsko škodo je povzročil zlikovec v Pod-
vinjskem jezeru, ker je z ekrazitnim raz-
strelivom ali bombo uničil mnogo mlađega
ribjega zaroda. Škodljivcu so že na sledu.
Nova restavracija je z okusno in moderno
preureditvijo bivše krajevne občinske go-
stilne lepa pridobitev trga, ki poživlja naše
gostinstvo ter nudi domačinom in turistom
prijetno zatočišče.
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
V nedeljo okrog 21. ure je na Slatini pri
Šmartnem priče! goreti gospodarsko po-
slopje posestnice Ane Pukmajster. Zgorela
je tudi 1 krava in 2 prašiča. Poslopje je po-
polnoma zgorelo, gasilci so pred ognjem re-
šili le s slamo krito stanovanjsko hišo. Za-
radi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo
otežkočeno. Škoda znaša okrog 700.000 din,
zavarovalnina pa je minimalna. Vse kaže, ker
pri hiši ni bilo nikogar doma, da gre za
požig, saj je to v tem okolišu v kratkem
razdobju že peti ali šesti požar.
POŽIGALEC NA DELU
V četrtek zjutraj ob 4. so bili alarmirani
gasilci. Gorelo je gospodarsko poslopje po-
sestnikr. Štefana Dolarja v vasi Otemna pri
Šmartnem v Rožni dolini. Z gospodarskim
poslopjem so zgoreli tudi dosedaj spravljeni
pridelki in tudi vse kokoši. Na kraj požara
je prihitelo 5 gasilskih društev, gašenje pa
je bilo zaradi pomanjkanja vode otežkočeno.
Škoda znaša okrog 400.000 din, zavarovalnina
pa samo 60.000 din. Vse kaže, da je tudi
tukaj bil na delu požigalec.
Ob 9,30 istega dne se je vnel gozd na An-
skem vrhu. Gasilci so takoj odhiteli na kraj
požara, Ikaterega so omejili in preprečili
njega razširitev po gozdu.
IZ ROGATCA
V Donački gori se je pred kratkim prime-
rila nenavadna nesreča. 35-letni mali posest-
nik Rok Belé se je nekoliko vinjen vračal
od košnje proti domu. Na poti skozi gozd
se mu je kosa, ki jo je nosil na rami, za-
pletla v vejevje. Belé je padel in pri padcu
se mu je kosa zapičila V vrat. Bil je v ne-
kaj minutah mrtev.
IZ DOBRNE
V nedeljo 27. julija se je pomerila v Dobrni
strelska družina iz Šmartnega v Rož. dolini
s strelsko družino iz Dobrne. Strelci iz šmart-
nega, ki so pretežno mladinci, so prednja-
čili pred dobrnskimi strelci ca 28 točk.
IZ ŠPITALIČA
Pred kratkim je bilo ponoči vlomljeno v
trgovino Kmetijske zadruge v Špitaliču.
Ukradenega je bilo za okrog 120.000 din raz-
nega blaga. Organi LM iz Šentjurja pri Celju
so kmalu izsledili vlomilce v osebah 40-let-
nega, zaradi vlomov že predkaznovanega to-
plica brez zaposlitve in stalnega bivališča
Martina Kuglerja in 32-letnega tovarniškega
delavca Bogomira Vodeba iz Celja, ki je
ravnokar presedel 3 leta zaradi vlomov. Zad-
nje čase ima v Celju in okolici na vesti 7
vlomov. Vodeb je zapustil službo in se raje
bavil z vlomi, ker mu je to več neslo, kakor
delo. Zaradi vloma v Špitaliču se bo zago-
varjalo še več pri vlomu udeleženih oseb.
IZ ŠTOR
Katarina Kuntek iz okolice štor je v ne-
deljo popoldne iz neznanih vzrokov doma
pila strup. Med prevozom v celjsko bol-
nišnico je umrla.
ŽREBANJE
33. KOLA DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ
ZOPET V SLOVENIJI
V avgustu bomo zopet imeli žrebanje srečk
Dr2. loterije FLRJ v Sloveniji, ia sicer 18.
v Kranju in 23. na Jesenicah.
Tudi tokrat bo izplačanih 53,600.000 din
srečnim dobitnikom, ki so bili vztrajni, če-
prav mogoče doslej niso imeli sreče pri iz-
biri srečk.
Ni le slučajen pojav, da se o Drž. loteriji
povsod mnogo govori na cestah, v vlakih, v
javnih lokalih itd. Posebno v dnevih pred
žrebanjem je mnogo pričakovanja in ugiba-
nja. Kako tudi ne? V zadnjih mesecih je
bilo v Sloveniji kar precej premij: Slov. Ja-
vornik, Maribor, zopet Maribor, Majšperk pri
Ptuju itd. To da človeku misliti: Zakaj se
ne bi loterijski bobni enkrat ustavili tudi na
moji številki? S srečo torej, ki stane 100 din
(polovična 50 din) imaš upanje, da dobiš
pol milijona. Kdo si ne bi kaj takega želel?
Vsak igralec pa mora poznati tudi načrt
žrebanja. Pri prvem žrebanju sta izžrebani
2 premiji: 400.000 in 200.000 din, pet dobitkov
po 100.000 din, 7 dobitkov po 50.000 din, 32
dobitkov po 20.000 din, 80 dobitkov po 10.000
din in več sto po 5000, 3000, 2000 in 100 di-
narjev. Pri drugem žrebanju pa sta izžrebani
premiji po 500.000 din in 250.000 din, 5 do-
bitkov po 100.000 din, 10 dobitkov po 50.000
din ter mnogo dobitkov po 20.000, 10.000,
500C, 3000, 2000, 1000, 500, 400 in sto din.
Skupna vrednost vseh dobitkov znaša torej
53,600.000 din, izžrebana pa je vsaka četrta
srečka.
Л'eđeti moramo, da srečke, ki so bile iz-
žrebane pri prvem žrebanju, igrajo tudi v
drugem žrebanju in da je določenih tudi 8
tolažilnih dobitkov po 10.000 din. Tolažilne
dobitke dobijo namreč vse srečke, katerih
zadnja številka je za eno večja ali manjša
od številk, ki so zadele p^^-emijo. če zadene
premijo n. pr. številka 235194 dobi tolažilni
dobitek številka 235193 in 235195. Pomislite,
kako se vsakdo jezi, če mu manjka do pre-
mije samo ena številka. S tolažilnim dobit-
kom pa je vsaj malo potolažen.
In še nekaj. Vsi, ki se bodo udeležili žre-
banja, bodo lahko sami žrebali vse dobitke
nad 100.000 din. Zato se udeležite žrebanja v
Kranju in Jesenicah v čim večjem številu,
da se osebno prepričate o pravilnosti pri žre-
banju.
Gibanje prebivalstva
v Celju
Od 28. 7. do 4. 8. 1952 je bilo rojenih 25
dečkov in 17 deklic.
POROČILI SO SE:
Učitelj Čeplak Franc iz Griž in otroška ne-
govalka Dolinar Darinka iz Celja; ključav-
ničar Tihec Jožef in nameščenka Jazbec Ana,
oba iz Celja; varilec Perko Ivan in bolniška
strežnica Lube j Jožica, oba iz Celja; poročnik
JA Pečnik Henrik iz Šibenika in šivilja Kralj
Ljudmila iz Celja in nameščenec Hrovat Mi-
lan in gospodinja Peki Hedvika, oba iz Celja.
UMRLI SO:
Posestnica Znidar Marija, stara 42 let iz
Stražice; gospodinja Sto jan Ana, stara 38
let iz Pečovnika; livar Lazanič Savo, star 70
let iz Beograda; mlinar čvan Jakob, star 34
let iz Celja; sin železničarja, Anderlič Anton,
star 4 leta iz Sp. Prelog; upokojenec Grad
Alojzij, star 66 let iz Celja; dojenček Lipov-
šek Marija iz Male Breze; dojenček Rejc Li-
dija iz Krškega; dojenček čuček Jožef ii
Klenovca.
V celjski okolici
Od 28. 7. de 2. 8. je bilo rojenih 9 dečkov
in 6 deklic.
POROČILI SO SE:
Tivadar Jožef, tovarniški delavec iz Murske
Sobote in Pukmajster Marija, tovarniška de-
lavka iz Vojnika; Škoberne Stanislav, kmet
iz Kranjč in Laščak Terezija, poljedelka iz
Podgorja št. 17; Habermuth Ivan, tovarni-
ški delavec iz Sedina, obč. Dramlje in Rezar
Helena, poljedelka, stanujoča istotam.
UMRLI SO:
Videč Marija, poljedelka iz Male Breze, obč.
Breze, stara 80 let; Žgajner Marija, gospo-
dinja iz Vojnika, stara 82 let; Počavalnik
Amalija, gospodinja iz Brezove, obč. šmartna
v Rož. dolini, stara '46 let; Vidmar Antonija,
prevžitkarica iz Poiane, obč. Jurklošter, sta-
ra 79 let; Dolinar Franc, rudar iz Sv. Pan-
kraca, star 55 let in Ramšak Antonija, gospo-
dinja iz Sv. Pankraca, stara 65 let.
stran 4. '
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 9. avgusta 1952
Stev.
Tik ob severni meji Meksike, v Jnžni Kaliforniji, je vroča in nerodovitna dolina znana
pod imenom Imperial Valley. Z umetnim namakanjem pa so nekdanjo pustinjo spreme-
nili v rodovitno pokrajino, — Kmetovalec  Niaz Mohamed, ki se je priselil iz Pakistana
je prav dobre volje, saj kaže, da bo dobra letina.
Telesna vzgoja in šport
PRVENSTVO V ODBOJKI
OKBAJA CELJE-OKOLICA
Ob skromni udeležbi društev »Partizan« je
bilo v nedeljo v Braslovčah okrajno prven-
stvo v odbojki. Prvak mladincev je postalo
TVD »Partizan« Gomilsko, ki je v lepi igri
premagalo žilave mladince iz Šempetra z 12:0
(16:14, 16:14). Prvak med članskimi ekipami
je postalo TVD »Partizan« Šempeter, sledi
Petrovce, Braslovče in Rimske Toplice. Med
članskimi ekipami so bile zanimive in izena-
čene borbe, le pomlajena ekipa iz Rimskih
Toplic ni mogla resno posegati v borbo za
boljše mesto, šempetrčani so premagali vse
svoje nasprotnike, vendar so si proti Braslov-
čanom komaj priborili zmago. Med članica-
mi je postala prvak ekipa iz Petrovč kar brez
borbe, dočim se vodstvu tekmovanja ni pri-
javila niti ena vrsta mladink. Odnos društev
»Partizan«, ki jih je v okraju preko 20, do
tega tekmovanja je vsekakor graje vreden,
saj z abstinenco kažejo le svojo nedelavnost.
PLAVALNE TEKME DRUŠTEV
»PARTIZAN«  CELJSKEGA  OKROŽJA
V nedeljo, dne 10. avgusta bodo v Rogaški
Slatini po prihodu jutranjega vlaka plavalne
tekme društev »Partizan« celjskega okrožja.
Po udeležbi in uspehih bomo lahko ocenili
v koliki meri naša društva delajo v tem let-
nem času in ali se sploh sistematično ukvar-
jajo z najbolj zdravim športom, ki brez dvo-
ma spada v program organizacije »Partizan«.
Sicer pa počakajmo še nekaj dni in bomo
lahko spregovorili o rezultatih . . .
PLAVAČI  CELJA  PORAŽENI  V  MURSKI
SOBOTI
Celjani so izgubili srečanje v okviru III.
razreda slovenske plavalne lige s Soboto z
91:60, kjer pa še niso vštete točke za skoke.
Visok poraz Celjanov gre na račun klubaških
tendenc funkcionarjev iz Murske Sobote, ki
so tvorili večino sodniškega zbora in so s
svojimi nepravilnimi odločitvami močno pri-
pomogli temu rezultatu. Celjani so vložili pri
PZS protest. Vsekakor takšne vrste priredi-
tev, kot so jo Celjani doživeli v Murski So-
boti, ne bo prispevala h krepitvi prijateljskih
odnosov med plavalnima kluboma niti h kre-
pitvi plavalnega športa. Mimogrede še to, da
so Sobočani pustili Celjane prenočiti pred
srečanjem kar v vagonu, češ da niso uspeli
dobiti prenočišč! Lahko si mislimo kako je
fletno tekmovati po neprespani noči.
DVA PORAZA KLADIVARJA
BSK : KLADIVAR — 9:0 (6:0)
Prejšnji četrtek je preko 3000 Celjanov gle-
dalo prvo nočno tekmo v letošnji sezoni. Pro-
ti renomiranomu nasprotniku je nastopila po-
mlajena domača ekipa le s 3 seniorji. Prvi
polčas so se Celjani kar močno upirali Beo-
grajčanom kljub šestim preietim golom.'
Prvih 10 minut so bili Celjani celo stalnoj
pred nasprotnikovimi vrati — vendar žoga nil
šla v mrežo. Nato so se gostje razigrali in;
predvedli krasno igro. Devetkrat so potresli'
mrežo Celjanov, vsak prejeti gol pa je bil
rezultat premišljenih kombinacij in izveden;
res z vso preciznostjo. Vse gole ie dal odlični
Jocič, le enemu je kumoval Markovič. Do-I
macini so imeli v prvem polčasu 4 idealne|
prilike — žoga pa se je venomer odbila
zadnjem hipu od odlične obrambe, dvakratj
pa celo od stative, še v zadnjih sekundah
igre so Celjani imeli priliko doseči vsaj ča-
sten gol, strel pa je vratar BSK z nekoliko
sreče ubranil in s tem očuval prazna vrata.
Celoten stroj BSK je delal brezhibno in so
zlasti v drugem polčasu prikazali pravo eksi-
bicijo modernega nogometa. Domačini pa so
po uspešnem startu močno popustili, brez
dvoma zaradi pomanjkanja kondicije. Tekmo
je odlično sodil Presinger Mirko.
Kar nič se ne čudimo, če so BSK-ovci ne-
kaj dni za tem premagali Odred v Ljubljani;
tudi z visokim rezultatom 6:0 i
RETJE : KLADIVAR — 2:1 (1:1)
V nedeljo so se Celjanom prvikrat po osvo-
boditvi predstavili borbeni nogometaši iz Tr-
bovelj, združeni v NK Retje. Z doseženo
zmago, čeprav s skromnim rezultatom, so
lahko res zadovoljni in ponosni. V moštvu
Celja so zopet nastopili mladinci, ki jim je
pa potrebno dobiti čimprej trenerja, da bodo
lahko do jeseni pridobili na znanju in tako
uspešno zamenjali prejšnje igralce.
V predtekmi je mladinsko moštvo Kladi-
varja visoko premagalo mladince ŽSD Celja
z rezultatom 11:0.
POZOB!
Naznanjamo vam, da smo odprli novo radio - elektrotehnično delavnico
Sprejemamo dnevno v popravilo vse vrste radio aparate, električne naprave,
rentgenske aparate, medicinske naprave, frizerske aparate, likalnike, električne
kuhalnike itd. — MANJSA POPRAVILA RADIO APARATOV IZVRŠIMO V
24 URAH. — Za hitro in kakovostno popravilo jamčimo z odličnimi tehniki.
— Isto Vam nudimo v naši trgovini v Stanetovi ulici št. 5 vse vrste novih in
rabljenih radio aparatov, radio-elektrotehničnega materiala, kolesarske po-
trebščine in raznovrstni tehnični material iz komisijske prodaje.
PRODAJAMO NOVE RADIO APARATE  NA  OBROCNA  PLACILA      ^
Se priporočamo!
ROKOMET
Celjski rokometaši so po daljšem času pred
dnevi nastopili v Zagrebu proti odlični ekipi
RK Grafičar. Dopoldne so bili Celjani pora-
ženi v malem rokometu, popoldne pa v ro-
kometni tekmi. Celjani so sicer nastopili
okrepljeni z novima napadalcema Vebrom in
Horvatom — vendar moštvo ni pokazalo še
potrebne vigranosti.
ODLIČNI REZULTATI STRELCEV
V SLOVENSKIH KONJICAH ;
Na strelišču v Slovenskih Konjicah sta se;
preteklo nedeljo pomerili v streljanju me^
seboj domača strelska družina »Tone Mell-i
va« iz Tovarne usnja KONUS in »Temno« 1ж
Celja.
Zr, vsako družino je v konkurenci nastop'I»
po 5 članov in mladincev ter še več streU
cev »Tempa« izven konkurence. Po izmenja-
nih pozdravnih govorih se je pričelo tekmo-j
vanjo v hitrem streljanju z vojaško puško,'
v katerem je z nekaj razlike zmagala ekipa
strelske družine »Tempo«. Sledilo je tekmo-
vanje v preciznem streljanju z vojaško pu ko.
Člani strelske družine »Tempo« so doseli
odlične rezultate, prav dobro pa so tudi
streljali člani družine »Tone MdivT«. Naj-
boljši med člani in mlndinci je bil Jože
Tržan, med ženskami Slavica Pocajt, m d
pionirji Tonček Jager (vsi iz Celja), med
Konjičani pa je bil najboljši Franc Butalen.
Tehnični rezultati :
Ekipno: člani: 1. »Tempo 543; 2. »Tone Me-
liva« 319.
Mladinci: 1, »Tempo« 478; 2. »Tone Me-
liva« 316.
Posamezniki: 1. Jože Tržan 120 (od 150
možnih); 2. Marjan Pavlic, 118; 3. Rado Jenko
107; 4. Ivan Čendak 103; 5. Slavica Po ajt
101; 6. Jože Štrajhar 99; 7. Drago Cater 98;
8. Vinko Uršič 95; 9. Tonček Jager 89; 10.
Franček Kosec 87 (vsi »Tempo) itd.
Lepo sončno popoldne so člani strelske
družine »Tempo« izkoristili za kopanje v pri-
jetnem in modernem bazenu v Slovenskih
Konjicah, kjer so se skušali v plavanju in
skakanju v vodo. S skoki v vodo se je naj-
bolj odlikoval Zvonko Božič, v plavanju pa
Jože Tržan. Med potjo domov so se še strel-
ci ustavili na grobovih talcev na Frankoio-
vem, kjer so njim v počastitev izstrelili salve.
Želeti bi bilo, da bi strelska družina »Tem-
po« v bodoče še izvedla več takih tekmovanj.
Šah
TURNIR ZA PRVENSTVO CELJA
Pretekli teden je bil končan turnir za pr-
venstvo Celja. Prvo do tretje mesto si delijo
Modic, Šnajder in inž. Lah po 6 točk, četrto
in peto si delita Mimik in Fajs po 5 in pol,
šesto in sedmo mesto si delita Draksler in
Oder po 5, osmi Svetina 4 in pol, deveti
Zabojnik 1 in deseti Kovačič pol točke. V
zadnjih kolih je bila borba zelo ogorčena.
Mirnik si je s tremi zaporednimi zmagami
zelo poboljšal končni plasma, inž. Lah pa se
je z zmago v predzadnjem in zadnjem kolu
uvrstil med prvo trojico. Rezultati sedmega
kola: Kovačič—Svetina: 0:1, Mirnik—Modic
1:0, Zabojnik—Draksler 0:1, Šnajder—Fajs
remi, inž. Lah—Oder remi. Osmo kolo: Sve-
tina—Oder remi, Fajs—inž. Lah 0:1, Draks-
ler—Šnajder remi, Modic—Zabojnik 1:0, Ko-
vačič—Mirnik 0:1. Deveto kolo: Mirnik—
Svetina 1:0, Zabojnik - Kovačič 1:0, Šnajder
—Modic 0:1, inž. Lah—Draksler 1:0, Oder—
Fajs remi.
Prekinjene partije so dale naslednje izid«.
Iz 1. kola Modic—inž. Lah 1:0, iz 2. koK
Oder—Modic 0:1, iz 3. kola Mirnik—inž. Laî
0:1. ^
MOŠTVENI BRZOTURNIR NA LJUBNEM
V proslavo 8. obletnice osvoboditve ZgomJ«
Savinjske doline je Šahovska sekcija Nazarj«
priredila minulo nedeljo na Ljubnem mo.
štveni brzoturnir. Udeležilo se ga je 6 moštev
po osem igralcev. Zmagalo je moštvo »Sa.
vinjčan« iz Šempetra s 30 točkami, sledijo-
Nazarje, mladina 29, Žalec 21 in pol, Na/arj»
I. 17, I^jubno 12 in Velenje 10 in pol toi%
Prva tri moštva so prejela nagrade. Naj.
boljši uspeh je dosegel na prvi deski mia,
dinec Breznikar Jože, član Savinjčana 100%
in prejel knjižno nagrado. 100% uspeh st»
dosegli, še štornian, član Žalca na sedmi de.
ski in Burnik, član mladine Nazarje na osnij
deski.  
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO i
Mestni ljudski odbor v Celju obvešča,
da se bo v dneh 9. in 10. avgusta 1952
preselil v novo zgradbo v Gregorčičevi
ulici, kjer bodo imeli svoje uradne pro-
store tudi Gospodarski svet, Svet za
zdravstvo in socialno politiko, Svet za
kumunalne zadeve in Svet za prosveto
in kulturo.
Redno poslovanje vseh uradov se
prične v teh prostorih 11. avgusta 1952.
Iz Tajništva MLO Celje
NAJDENO 1
Oseba, ki je v zimskem času leta 1951 po.'
zabilr. ali ji je bilo ukradeno na železniški
postaji v Celju rjavo žametasto blago z ri.
zami, naj se javi z dokazilom o lastništvu nal
Oddelku za notranje zadeve Celje-mesto, zai
radi vrnitve.
Prav tako je najdena rjava usnjena ciga
retna doza z oznako IIZ, ki je bila ukradeni
ali pozabljena na železniški postaji v Celju,
Lastnik dobi vrnjeno na Oddelku za notra-
nje zadeve Celje-mesto.
V stranišču restavracije OF na Titovem
trgu je bila najdena rjava listnica (svinsko
usnje) brez vsakih dokumentov in denarja.
V njej so samo neki računi od pogrebnih
stroškov. Lastnik naj se javi z dokazilom o
lastništvu v sobi št. 6, Oddelek za notranje
zadeve Celje-mesto.
23. julija 1952 je bila najdena za Savinjo
moškp. zapestna ura, štirioglata z rjavim jer-
menom, brez znamke. Istega dne je bila naj.
denr, srebrna zapestnica, ki ima v sredini
štiri rdeče kamne.
Lastnik naj se javi z dokazilom o last-
ništvu na Oddelku za notranje zadeve Celje-
mesto, soba št. 6.
V Savinji blizu Apnenika Pečovnik je bil
najdeno ogrodje moškega dvokolesa bre
znamke in tovarniške številke v že prece
zarjavelem  stanju.   Je  zgolj  samo  ogrodje
Lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvi
v sobi št. 6, Oddelek za notranje zadeve
Celje-mesto.
I--■ I
DA POSTANEŠ BOGAT i
kupi takoj srečko Državne loterije FLRJ v
prodajalni srečk, Celje, Stanetova 9.
Sprejmemo  zastopnike !
I       III
PRODAM nov  radio  Kosmaj  1949.  Naslov
v upravi lista.
PRODAM globok športni voziček. Naslov v
upravi.
KOPALNO BANJO, novo, utoiolezno prodam
za 30.000 din. Naslov v upravi lista.
VELIKO HLADILNO OMARO pripravno za
kurnik ali zajčnik prodam. Terezija Permo-
zer, Mariborska c. 12.
PRODAM jedilni servis, češki porcelan. Na-
slov v upravi lista.
MOŠKI BALON PLAŠČ, nov, za srednjo po-
stavo prodam. Cena 8.500 din, tudi na bone.
Žerovnik, gostilna Branibor, dvorišče.
MLINARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj.
Hrana in stanovanje v hiši. Ojsteršek —
valjčni mlin, Velenje.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo in
samostojno išče mirna družina. Naslov v
upravi lista.
DNE ß. 8. sem izgubila v trgovini pri bivšem
Meinlu denarnico z vsemi dokumenti. Naj-
ditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne
na naslov, ki je označen v dokumentih.
PREKLICU JE VA neresnične vesti, ki sva
jih govorila o tov. Germ Mariji, Trnovlje
št. 3 ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila
od tožbe. — Flah Ema, šivilja, Trnovlje;
Ferme Anton, krojač, Trnovlje.
PREKDICUJEM osebno izkaznico št. 2281 na
ime štorman Ana, Celje.
NEDELJSKA   ZDRAVNIŠKA   SLUŽBA
Dne 10. avgusta 1952, tov. dr. Fišer Jože,
Celje, Gregorčičeva ul. 7. — Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opoldne
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
M I y O_^__
KINO METROPOL
Od 7. do 13. avgusta 1952, ameriški film
»GLAS V VIHARJU«
Od 14. do 20. avg., ameriški barvni fil»
»PLAMEN IN PUŠČICA«
KINO DOM
Od 8. do 14. avgusta, francoski film
»PASTORALNA SIMFONIJA«
Od 15. do 20. avgusta, ameriški fili»
»MERTON PRI FILMU«
CELJSKE GOSPODINJE!
Obveščamo Vas, da vso špecerijsko in kolonialno blago naj-
ugodneje nabavite za svoje gospodinjstvo v naših poslovalni-
cah, katere Vam nudijo vedno dobro enotno in belo moko,
sur. maslo, sladkor, kavo, sir, salame, čokolado, marmelado,
južno sadje itd. ..
»Planina«, Prešernova ulica (prej Meinl)
»Cinkarna«, Mariborska cesta (prej Delakorda)
»Golovec«, Sp. Hudinja (pri Opekarni)
»Korotan«, Stanetova ulica (prej Gozdni magazin)
»Lipa«, Ipavčeva ulica (pri Tovarni hlačevine)
»Logarska«, Ljubljanska cesta (prej Viz jak)
»Ložnica«, Ljubljanska cesta (prej Suša)
»Pod gradom«, Cesta na grad (pri Skalni kleti)
»Rimski dvor«, Zidanškova ulica (prej Zangger)
»Tovst«, Gubčeva ulica (prej Jagodic)
.»Turist«, Stanetova ulica (blizu Branibora)
»Pri zvonu«, Stanetova ulica (prej Lojbner)
IZPOLNITEV ZELJ naših ODJEMALCEV JE NASA
NAJVAŽNEJŠA NALOGA
TRGOVSKO PODJETJE
ŠPECERSJA^CELJE
UPRAVA TITOV TRG 5 (Prej Cankarjeva 2)
(Nasproti postaje)
Stane Terčak 33
Živi zid
Med smrekovjem na robu gozdička so zasedle položaj zaščit-
nlce in začele žgati po sedlu, odkoder se je usipalo na nas. Nad
hišico pa so se spremešane kolone prihajajočih borcev razvile za
borbo. Toda le redki naši streli so udarjali v nasprotna področja.
Bila je neenaka borba.
Lahko je borcem v juriših, ko stoji mož proti možu, lahko je
v pozicijski borbi, ko veš, odkod bo zasikalo. Težko pa je v polo-
žaju, v katerem smo se nahajali, ko je lahko udarilo na nas z
Tseh strani. Vrhu tega pa smo bili tako utrujeni, da je bil le redko-
kateri borec sposoben za boj.
»Samo dva mitraljeza na položaju, pa bi rešili situacijo,« so
žalostno momljali borci. Toda to so bile le pobožne želje. Naši
mitraljezi so molčali.
Najhitrejši in najprisebnejši so se priplazili v zavetje bajte
bolj mrtvi kakor živi. Za njimi so klecaH in se plazili ranjenci.
Večina mul in konjev je ostala na strmini. Ostali pa so na
njej tudi borci.
Komandant Kotor s tomšičevci v dolini nad kolovozom ni
odjenjal. Za vsako ceno je hotel rešiti, kar se je sploh še rešiti
dalo. Neprenehoma so njegovi fantje sekali na nasprotno stran
Med zadnjimi se je prebijal tudi Janez. Harmonike, svoje ljub-
ljenke, ni hotel pustiti v strmini. Visela mu je na rami in se mu
opletala okoli ledij. Po vseh štirih se je privlekel do plota. Z
obema rokama se ga je oprijel in obvisel na njem. Utrujeno telo
se ni moglo prekobaliti čezenj. Visel je na plotu za tarčo švab-
skim mitraljezom. Tanki, dolgi piski so ulili, krogle so sekale v
leseno bajto in prebijale stare trhle tramove, da tudi za kočo ni
bilo pravega kritja. Rafali so udarjali v plot na gorici in ga kle-
stili, da so letele treske daleč naokoli. Borci so se plazili po viso-
kem snegu. Slišati je bilo pritajene vzklike, proseče pomoči.
Steptani umazani sneg je rdečila sveža kri...
Na plotu pa je visel Janez. Na prestreljenem hrbtu so mu
viseli prestreljeni mehovi. Harmonika, ki je tolikokrat vabila na
ples in navduševala fante, je bila razbita. Utihnil pa je tudi pevec
Janez. Pod Basališčem spi v množičnem grobu. Požrle so ga str-
mine Paškega Kozjaka...
K O M A ]У D A    T  91 I Č O   IVA   POHORJU
Iz dnevnika kapetana Načeta
Wa nebu so umirale zadnje zvezde in mesec je že bledel v
svitu porajajočega se mrzlega jutra. Crni vrh je rastel iz ogromnih
pohorskih gozdov. Cesta, za katero smo se borili vso noč, se je
srebrno vila med čistino in obronki gozdov. Po ostrem puškarjenju
smo zasedli hišice tik ob cesti, v katerih so imeli Nemci svoje
zasede. Od treh strani smo jih obkolili. Toda še preden se je tretji
bataljon Sercerjeve brigade zagnal proti njim, so jo popihali«
Ostali so le njihovi sledovi: čelade, nahrbtniki, v katerih je bilo
žganje, sladkor, klobase in kruh. Tako se jim je mudilo, da si
nahrbtnikov niso utegnili oprtati. Borci so si privezovali dušo i
njihovimi dobrotami. Takega bogastva že dolgo nismo imeli.
»Fantje, le privoščite si, potem pa naprej. Caka nas še cesta
in obronki Pohorja. Proboj se mora izvršiti!« je rekel kapetan
Modras.
Po kratkem premoru so Svabi vzeli na muho vse tri bajte,
kjer se je mudil Modrasov bataljon. Potegnili smo se v nižino do
ceste, kjer so se merili Svabi s komandantom Mičem, politkomi'
sarjem Butaro in kapetanom Načetom. S prvim bataljonom Tom-
šičeve brigade je bil ob cesti tudi komandant Tomšičeve Efenko«
z Milenkovim bataljonom Trinajste udarne brigade pa namestnic
komandanta Gašper.
Sami »asi« Štirinajste udarne divizije so bili zbrani na ozkeo»
prostoru. Napadali so v širokem loku ob cesti v dolžini skoraJ
dveh kilometrov. Cesto so neprenehoma razsvetljevale rakete, P*
njej pa so se sprehajali tanki in sekali iz svojih vitkih, dolgib
topovskih cevi po cesti, v gozdiček ob njej in kar na slepo v ko2'
jaško pobočje.