142. številka. Ljubljana, v petek 23- junija XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po '60 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bb izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vsi* administrativne stvari. Cerkveni spomin bitke pri Sisku. Pod tem zaglavjem priobčil je Binočni .Slovenec" DHRtopni knezoškofijski ukaz: „Sv. Ahacija dan slavimo posebno mi Kranjci blaženi spomin krvave bitke pri Siska, ki se je bila 22. junija l. 1593* Po soglasnem prepričanju in spričeranju papeža, cesarja in vseh tedanjih kra)ij-skih in drugih junakov, priboriht je mala peščica krščanskih vojščakoo slavno zmago nad nešteto množico ljutih Turkov jedino le s čudodelno pomočjo božjo, ker Jio(j se je v svoji neskončni milosti ta dan pokazal nyospoda vojskinili ti'utn" ter r«flY naše očake, ki so stavili vanj vse svoje zaupanje. Zato naj čč. duhovni pastirji v nedeljo dne 25. t. m. ali kasneje, ako zvedo za ta ukrep pozneje, vernike v cerferenem govoru spomnijo neskončne dobrote božje, ki se je razodela pred tristo leti nad našimi predniki ter naj poj6 po sklepu službe božje zahvalno pesem „Te Petim", Zraven, tega pa •naj spodbujajo vernike, naj tad i dandanes, ka nastoftajo prav tako srditi, a, bolj prikriti sotrražniki sv. vere in življenja po sVm veri k zaupanju v Boya in neprestanemu boju za Boga, da svoje sv. vere, katero so nam naši predniki s pomočjo božjo in svojo srčno krvjo ubranili in rešili pred divjimi Turki, mi po lastni vnemar-nosti in brezbrižnosti ne zgubimo, ampak jo neoskrunjeno ohranimo poznim rodovom. Knezoškoji jst VO l j ubija 11 sko, v god sv. Ahacija l. 1803. j- ,Jakob, knezoškof."' Namen besed, katere smo tu tiskali debelo, 16 prozoren kakor čiBto steklo. Da bi bil tako izjavo izdal kak vladika v tistih nemških, francoskih ali italijanskih deželah, v katere prodirata židovski lažiliberalizem in socialistični ateizem, tedaj bi bilo to opravičeno in vsak pošten kristijan bi bil vesel skrbnosti svojega višjega dušnega pastirja za ohranitev vere Kristove. Drugačna pa je stvar pri nas na Kranjskem in drug pomen imajo te rezke besede v ustali knezoškofa kranjskega. Pri nas ni niti židovske niti socijalistične stranke, pri nas se bori LISTEK. Prodana nevesta. Prodal svou niiloii za tri sta, noiufi' verou draha nevesta Ko m« jo minuli teden vodil slučaj skozi ži-vabuo ulico „Operogasae" zraven c. kr. dvorno opere na Dunaji, iznenadilo me je mnogobrojno občinstvo, ki je pozorno in z velikim zanimanjem motrilo neko razstavljen i sliko v znani zalogi umet* niškib del J Deutsch. -azstavljen je bil in jo tudi Še te dni portret pr pevkiuje v gledališči ob Dunajščici (Theater a der Wieu), gdč. Lili Lejo, ki je toli izborno p.. Istavljala prodano nevesto Mafenko v slavnozuaor smetanovi komični spevoigri „Prodat a ne\eata*. S* bolj sem se ,i -veselil, ko vidim, da je to umetniško dovršeno d«, o napravil mladi naš rojak Slovenec Jožef Grm, ttkademični slikar na Dunaji. Vse vprek je postajalo na ulici in to dan za dne-vom ter hvalilo lepo iliko Prevzel sem nekako posredno ulogo Apela ii. poaluSal kritiko mimoidočih, klerikalna stranka In zoper tiste domače brezverce, ki jih je iznajdol stoprav premilostni gospod knez o škof dr. Missia, ker jih je rabil za svoje politične namene. Baš On tedaj najbolje \e\ da je pri nas očitanje brezverstva le politično orožje in zategadelj bi nas bile bridko zabolele ostre besede najnovejše knezoškofove politične enun-cijacije — ako bi nas zamoglo sploh še kaj presenetiti, kar prihaja od te strani. A mi že poznamo do obistij moža, ki ga je postavila brezkončna Božja previdnost za začasnega višjega dušnega pastirja kranjskim Slovencem, hoteč (skusiti njih versko stanovitnost, in zategadelj se tudi ne moremo Čuditi, ako je čutil g. dr. Missia potrebo, uporabiti patrijo-tično zgodovinsko slavnost v to, da — s T u r k i primerja svoje krščanske politične nasprotnike. Uspeh tega plemenitega pojava višjepastirske ljubezoi izvestno ne bo izostul iu skoro nas bodo poučili prigodki a la Puc in B rk, da je pokorna kranjska duhovščina po večini prav razumela migljaj dvojega od Boga poklicanega političnega vodje. Z bičem treba je izganjati iz cerkva slovenske naprednjake, kajti le na ta način da se vzdržavati v prostem narodu umetno prepričanje, da brezverskim gadom stopa vrat premilostni knezo-škof Jakob. — Huda sredstva in oBtro orožje služi našemu kne^oškofu v boju za ucrjenie njegove po-svetue in politične nadvlade; tuk boj pa odvezuje tudi nas vsake tesuosične obzirnosti, iu s takim boj^ra s li g. dr. Missia tu Ji nam v roko težko kopje. Zategadelj nam ne sme šteti v zlo, ako izrečemo tu prepričanje, da bi bilo morda umestneje, ako bi Premilostni v svoji goreči vnemi za sv. vero iskal nevarnosti zanjo tam v Idrijskih hribih n. pr, kjer se za časa njegovega birmovanja po temnih kotih potikajo noseče farovške kuhariee ter po farovških kleteh pokopavajo svoje nezakonske novorojence. Taki slučaji, kakorAen se je pripetil te dni na Črnem Vrhu, utegnili bi najhitreje raz3\etliti nar. .1. da ni vse čisto zlato, kar se sveti iu da niso sami živi svetniki možje, hoteči biti krvavi sodniki slovenskega napredujaštva. Jedeu sam tak prigodek pa tudi izpodkoplje ugled duhovskega stanu globlje, nego ga zamore utrditi sto pastirskih listov. Tu mej katerimi so bili mnogi strokovnjaki, ki so so Čudili, da do sedaj še niso nič čuli o slikarju Grmu. Seveda to pač ni bilo čudno, ker je to prva njegova slika, katero je javno razstavil v razsodbo strokovnjakom in občinstvu. Da, i marsikak češki črevljar-ski učenec — Preširen bi mu rekel smolec — se je ustavil pred sliko. Toda ni se lotil obuval, kakor se i o e v znanem Preširuovem sonetu, nego na licu si mu videl nekHk narodni ponos, če tudi je na nizki socijalni stopinji. Zadovoljno žvižgajo melodijo „Hej Slovane" je odhajal. Češki prosti narod je probujen. Na nusprotni strani ulice pa se je sprehajala sama pevkinja Lili Lejo, uživajo na skrivuem svojega lica krasoto. Portret je dovršil naš slikar v speč. atelierju prof. Eisenuiengerja, ter ga naslikal s pastellom (barve brez vezila), ki je najtežja tehnika v slikarstvu. Slika predstavlja pevkinjo malone v celem bolj kratkem narodnem krilu (do kolen) v naravni velikosti v češki nun dni noši, kakor je predstavljala prodano neveBto na odru r m na glavi in košulja je lepa bela tkanina, kratek, precej izrezan moderc je rudeč, tako da je v zvezi s svitlo-modrim ozadjem cela refleksija barv jako živahna in v največjo harmonijo združena. Barve so jednostavne, polt je izražena čisto plastično iu lesk očij ter izraz lica torej na delo, komur je res na srci življenje po sv. veri — hic Rhodus! K takim razkritjem nas neizprosno sili boj, ka-koršen je pričel zoper nas g. knezoškof Ljubljanski in noben razsoden človek, noben pošten duhovnik nam no more v zlo šteti — ako b« branimo. In branili se bomo! Oko za oko, zob za zob! Mi obžalujemo iskreno, da je prišlo tako daleč, a odgovorni nismo za to. V boju za napredek in duševno svobodo naroda se ne strašimo nikogar, in ker smo osvedočeni, da je na naši strani tudi prava katoliška morala, zategadelj navdušuje nas v očigled najnovejšemu udarcu pastirske palice trdna nada, da bo slej ali prej vihar probujajoče se narodne zavednosti zmedel tudi globoke sledove pogubnega političnega prizadevanja premilostnega knezoškofa Jakoba. Fiat! Politični razgled. lotran e dežele. V Ljubljani, 23. junija. Sltnvaclja, Tudi včeraj bo h«* sešli ministri na posvetovanje o čeških razmerah, torej se bo najbrž že v kratkem izvedelo, misli li vlada reH p d tem posebne novele omogočiti administrativno delitev sodnih okrajev. Dočim levičarski listi, na čelu jim „Neue Fr. Pres8e*, sodijo, da bo vlada to lahko izpo-slovala, mćoi „Vaterland", da v državo* m zboru BS tak zakon ne bo dobiti večine. — Stvar še ni jasna, domnevati pa je, da jo ministerstvo se že /v.liiiii.i glede daljnega svojega postopanja, kajti sicer bi se grof Taatfd ne bil že odločil, da se vrne v Nalžov. — Še o neki drugi važni stvari govori „Vaterland". Ta list pravi, da so bile zadnji Čas mej gališkim ministrom Zaloškim in galiSkira namestnikom grofom Badeuijem razne načelne diference. Ker je v vseh teh slučajih obveljalo mnenje namestnikovo, misli Zaleski odstopiti. Njegov naslednik postane baje dosedanji načelnik poljskega kluba. Nemško-liberalni listi prerekajo to vest, morda zato, ker bi jim bil Javvnrski kot minieter le malo simpatičen. Češko stališče* Z ozirom na napovedbe Dunajskih listov, da bo vlada potem posebnega zakona omogočila admi- tako živ, kakor da ji je umetnik dušo vdihnil. Imeniten profesor je imenoval ta izraz prav klasičen. Z jedno roko držeč predpasnik, druga na srcu, — tako tuguje MnTenka za nezvestim, ki jo je prodal za tri stotake, mej tem, ko jo zbor vesele vaške mladine kliče na ples: „ Poj d' sera holka,*) toč so holka: lMik d .1 vabi Bkočna polka, rnka v rnco, hledy v hled: s nauii toč se cely svet! i'.n.i bruci, cimbal cinka, kolom n5t **) jen to l'Finka; pod nogami skače zeui — veru, poslat uomiižonj." Jožef Grm se je porodil v Adlešičah v Beli Krajini. Po izvrBtuo dovršenih gimnazijskih študijah v Novem Mestu se jo podal na Dunajsko akademijo lepih umetnosti, kjer se bavi sedaj tretje leto s Blikarstvom. Nekaj slik je že priobčil v Lampetovem „Domu iu Svetu". V svojem atelierju izvršuje več slik, mej njimi tamburašice slovanskega pevskega društva na Dunaji. Dobrih G00 let je že minulo, kar se je bfla nesrečtia bitka na moravskem polji. Po še bolj osodepolni bitki ua Beli Gori je tudi že dosti čez +) Holka -= deklica. ♦*) Ulesa. niutrativno delitev sodnih okrajev, je gotovo važno, spoznati mnenje čeških politikov glede tega vprašanja. „Narodni Listy* pišejo: Mogoče je, da se bo tudi za to romantično novelo dobila v državnem zboru večina; a dvomimo, da se bo kaka vlada spozabila, ulivati petrolej v ogenj češkega vprašanja. O tem moremo in moramo dvomiti. Sicer pa vprašamo: Ali ima4 državni Zbor po ustavno veljavnih zakonih pravico, dotakniti se temeljnega prava de žclnib zborov z navadno večino? Ah bi se s takim zakonom ne preme mla ustava, za katero premem bo je treba v državnem zboru dobiti dvotretjinsko večino, torej 235 glasov. Imenovani list bo sklicuje potem še na razne zakonske določbe, s katerimi dokazuje, da bi taka novela ne mogla nikdar stopiti v veljavo. — „11 I u h Naroda" piše: Ako bi državni zbor vzprejel tak predlog — ne moremo misliti, da bi privolile avtonomistiČne stranke v tako oakubljenje deželnozborskih pravic in v razširjanje vladne moči — bilo bi to jako žalostno. Pomisliti bi morale, da to, kar* je danes naperjeno zoper deželni zbor češki, se bo o drugi priliki porabilo tudi zoper druge deželne zbore. Malo ranic t vseuč 11 iščn ik i, kateri so zoper metropolita Sembratuvirja priredili na Dunaju znano demonstracijo, bili so že policijsko obsojeni vsak na čutno denarno globo. Vzlic temu se je jelo sedaj zoper te \seučiliščnike tudi sodno postopati. Včeraj je policija vsled naročtia deželuega Hodišča Dunajskega zaprla osem maioruskih vse-učiliščnikov in se je proti tem začela preiskava radi hudodelstva težke telesne poškodbe na podlagi §. 153 kaz. zak. Ta paragraf sl6ve: „Tega hudodelstva (težke telesne poškodbe) poBtane tudi kriv, kdor BVojo prave stariše, ali kdor javnega uradnika, duhovnika, pričo alt zvedenca, ko svoj poklic opravljajo, ali zato, ker ga opravljajo, pre-mišljeuo na njih Životu poškoduje, če tudi poškodba ni taka, kakeršno § 152 v mislih ima a — VnMiij)« države, A tIrena srbske skupščine. Na prestolni govor kralja Aleksandra sklenila je srbska skupščina odgovoriti z adreso ter v nje izdelanje volila poseben odsek. Ta odsek je po daljših, precej živahnih razpravan odobril predloženi adresni načrt. V adresi se izreka kralju najprej srčna hvala skupščine in vsega naroda za juuaško patrijotično delo, B katerim je kralj naredil konec nezakonitim razmeram v deželi, potem pa pravi skupščina, da se hoče posluževati pristoječe jej pravice ter pro-uzročitelje nesrečnih in žalostnih razmer pred kraljevim činom dne 13 aprila izročiti sodišču v kaznovanje, da se na ta način po mogočnosti preprečijo jednaka hudodelstva. Druga važna točka, h katero se bavi adrena, so trgovinske pogodbe z Avstrijo in Nemčijo, o kateri se v adreBi precej obširno govori. — Glavna stvar je pa le to, da misli radikalna stranka postaviti bivšega miutsterskega predsednika Avakuuoovičt pred državno sodišče. Ali ne bo obtožba raztegnila tudi na bivša regenta K ist v t in Beli-Markovića in na kakega drugega ministra, ni znano. Najnovejši Pariški škandal. Včeraj so poslanci Millevove, Deroulede, marki de Morfta in glavui urednik lista „Cocarde", Duerret, obiskali ministerskega predsednika Dupuva in ministra unanjih rečij Devellea ter jima hoteli izročiti ominozne akte. Ministeruki predsednik je v imeni vlade izjavil, da Be teh aktov ne dotakne, da jih ne pogleda, ker so bili ukradeni. Millevove je potem zopet odnesel akte in je bo najbrž v parlamentu izkoristil. — Iz poučenih krogov se čuje, da moreio biti ti ukradeni akti res velike važnosti, ker ima Londonska vlada res v vseh stolicah svoje zaupne može, kateri jej poročajo o dogodbah in stvareh, ki niso diplomatom dostopne. Vsled tega je prav ve-rojetno, da je angleška vlada prišla potem takega „zaupnega" moža do kakih važnih listin. Nemška vojaška predloga. Nemški oficijozusi s» že zdaj ubijajo plave, če bo vlada mogla v novem državnem zboru sestaviti nje vojaški predlogi naklonjeno veČino. „Hamburgischer Correspondent" računa tako: Mej doslej voljenimi 218 poBlanc) je 104 prijateljev vojaške predloge, ker se bodo v 25 okrajih vršile ožje volitve mej privrženci predloge, katere je smeti prišteti gor en jim izvoljencem Vlada ima torej gotovo 129 glasov zaBe. Absolutna večina, potrebna za vojaško predlogo, znaša 199 glasov, vlada mora torej pri ožjih volitvah, katerih je vseh vkupe 179, zmagati v 70 okrajih, da hi zagotovi večino. Mnogo upanja nima, da bi zmBgala pri volitvah, pač pa računa, da bo s primernimi obljubami in koncesijami pridobila za svoje načrte v-; a j jeden del katoliškega ceutruma. Dopisi. Iz VIpnvNkega 22. junija. [ D.v. dopis. ] Zopet smo imeli prijeten dan; vrli Sveto Križani napravili so namreč veseli'.o, o kateri smemo po vsej pravici reči, da je izborno uspela. VstopivŠemu v dvorano, kazalo se ti je vse v najlepšem redu, tako okrašeno, tako okičeuo, da si smelo pričakoval posebnega užitka. In nisi se varal! Po kratkem, srčnem pozdravu g. Mrevlja, nastopijo prav dobro iz-vežbaui Križki pevci pod požrtvovalnim svojim pevo-vodjo vrlim g. Zornom, ter zapojejo pesem „V kolo", tako precizno, da smo se res divili tej točnosti in natančnosti. Burno odobravauje in RploŠoa pohvala glasila se je po vsej dvorani. Nato nastopi jurist g. L Batić ter opisuje z jedrnatimi besedami prošlost in sedanjost novoustanovljenega „Bralnega društva". Pozdravlja današnji dan, ki je občini v čast in ponos ter priporoča vsem udeležnikom, naj pozabijo minolost ter naj vse svoje misli 'in svoje delovauje osredotočijo na Bedanjost. O.ne uja nadalje pomen društev za narodno Življenje in napredovanje. Svari, naj ne vlada mej nami strankarstvo, ker to samo narod bega. Bati se je le navideznih narodnjakov, volkov v ovčji koži, ki se zadnji čas zaletavajo tudi v narodna društva. Bralna društva so za povzdigo omike velike važnosti, a Še večje morajo biti, ako so ognjišča pravih narodnjakov, ne pa zavetišča mlačnežev. Zmagati moramo, ker se borimo za svoje pravice, zmagati tudi, če nas stane še toliko truda. Pomagati moramo drug drugemu in Bog bode pospeševal naše delovanje. — Te krepke in jedrnate besede prihajale so iz pravega narodnega Brca, našle so pa tuli odmeva v naših srcih. — Iznenadi 1 nas je potem mešani zbor s pesmijo „Slovan na dan." Tako čistih glasov ni moči najti v vsakem kraji. Pesem se pela tako krasuo, da se je morala na vsestrausko zabtevanje ponavljati. Deklamovanje, duet na citrah in pesem „Njega ni**, in „Pozdrav" skratka ves vspored je splošno ugajat in isto tako tudi igra „Pol vina pol vode". Zabavali smo se še nekoliko časa pri kozarcu rujnega Vipavca. Da ni manjkalo napitnic, ni treba omenjati. Nabralo se je i tu nekaj za „Slogine" zavode. Križani le tako naprej! Ne ustrašite se truda i znoja, s požrtvovalnostjo i trdno voljo se vse ovire zaprečijo. Mlademu društvu pa kličem: .Razvijaj Be i utrjuj se!" Planinski. Dtomače stvari. — (S t ros h m ayer in Starčevi ć.) V pretepih Krapinskih toplicah gesla sta se včeraj naj-odtičnejša hrvatska rodoljuba, nositelja hrvatsku ideje — vladika Stroasmaver in dr. Aote S t a r-čević. -— Ta dva moža sta nekoč Stala precej blizu drug drugemu; valovi javnega življenja ao ju potisnili vsaksebi in minolo je več kakor Četrtsto-letja, da se nista našla, da se nista videla, da si nista segla v roke, dasi sta se vsak na svoj način borila za jedno in iato idejo : za svobodo in zjedi-njenje Hrvatske. Postala sta velika in sloveča, a še se nista porazumela, še sta hodila vsak svojo pot. Končno pa je prišel dan, ko sta se čestitljiva starčka sešta. Za Hrvatsko je to pravi narodni praznik, katerega se v bratski ljubezni veselimo tudi mi Slovenci. Strossinaver in Starčević Bta se porazumela — to je vesela vest, katera se je včeraj po vseh hrvatskih krajih raznesla. Nesreča naroda, katerega ljubita oba ta izredna moža iz globine duše, iz dna srca, ju je združila; segla sta si v roke in s tem zapečatila in blagoslovila prepomembuo združenje hrvatske opozicije. Ako je kdo v svoji malodušnosti še dvomil o trajnosti združenja obeh opozicijonalnih strank, kateri reprezentirati uarod hrvatski — Krapinski seBtanek je razgnal te dvome. Solnce prave sloge je zasijalo bedni Hrvatski in ceneč pomen Krapinskega sestanka kličemo iz odu-Ševljenega srca: Slava Starčeviću in StrossmavruJ — (Sokolov izlet na Koroško.) Včeraj prejel je odbor „Ljubljanskega Sokola" Bledeči dopis: Št. 13710. Slavnemu telovadnemu društvu „Ljubljanskemu Sokol-uw v Ljubljani. Visoka c. kr. deželna vlada v Celovci je z odlokom od dne 12. t. m. št. 951/prs. sledeče semkaj naznanila : „C. kr. okrajno glavarstvo prepovedalo je z odlokom od dne 29. velicega travna t. 1. št. 12 228 na dan 4. t. m. v Podravije namenjeni društveni izlet telovadnega društva „Ljubljanskega Sokola". Imenovauo društvo se je proti tej prepovedi pritožilo, a c. kr. deželna vlada tej pritožbi ne more ustreči in sicer z sledečih razlogov: Kakor je razvidno iz naznanila društvenega preditojništva od dne 19. velicega travna t. 1., vršiti se ju imel ta izlet korporativuo, v društvenej obleki in z društveno zastavo. Nameojeni izlet šteti se mora tedaj k javnim obhodom v smislu §. 3 odstav. 3 zakona od due 15. listopada 1867 drž. zak. št. 135, za katere je treba poprejšnjega dovoljenja dotične oblasti. C. kr. okrajnemu glavarstvu pa se je naznanilo in je to tudi poizvedelo, da jeden del nemškega prebivalstva v beljaškem okraju smatra namenjeni izlet slovenskega telovadnega društva „Sukol-au za narodno demonstracijo ia da namerava precejšnje število udov nemških telovadnih in pevskih društev proti tej demonstraciji s tem remon-strirati, da pride ob ravno istem času kakor telovadno društvo „Sokol" v Podravije. Znano je, da obstoje mej nemškimi in slovenskimi Korošci narodna nasprotstva in, da je vsled teh prišlo tudi že do tepeža. Ta nasprotstva poostrila so se v zadnjih letih mej koroškimi Nemci in Slovenci sosednih dežel. Skrb je bila tedaj opravičena, da bode namenjeni izlet društva ,Sokol-att motil javni mir in pokoj, ako bodo ob istem Času navzoči udje nemških telovadnih in pevskih društev, kar se postavno ne more prepovedati. Prepoved, zoper katero se je društvo pritožilo, bila je tedaj, kakor se iz rečeoega vidi, že v smislu §. 3. navedenega zakona opravičena in se tedaj pritožbi ni moglo ustreči. Proti temu odloku se da Še pritožiti na visoko c kr. ministerstvo notranjih zadev in sicer tekom osmih dnij po izročitvi tega odloka". — C. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku dne 18. rožnika 1893. C. kr. okrajni glavar Dr. Herrmann 1. r. Po nazorih te odločbe tedaj Nemci lahko preprečijo vsako slovensko alavnost na Koroškem. —i Sicer se bo pa „Sokol", kakor ob sebi umevno, pritožil še na ministerstvo. 200 let poteklo, veuder antagonizem mej češkim narodom ter mej bavarskim, oziroma saksonskim plemenom nt prenehal. Ko je oholi Prus I. 18G6 udaril z vojsko v češko kraljestvo, predstavljala se je baš prvikrat Smetauova „Prodana nevčtta" (li-bretto Karla Sabine) v Pragi. Postala je kmalu naj-priljubljenejša češka komična opera. L. 1871 pela se je — nikarte ne m uliti, da na Dunaji — v Marijinem gledališči v Petrogradu, kamor jo je upeljal pevec carske opere Palec -k, dočim je večinoma češki denar i nadalje poravnaval velike deficite Dunajske opere 1 Lani ob priliki gledališke razstave na 1 Hi na j i je prišla tudi češka opera z orkestrom vred v Prater. In tu bo otajali češki umetniki s prav elementarno Bilo ledena srca Dunajčanuv, naj Be že ločijo v nemške liberalce, antisemite, nacijonalce ali freilaadlerje. Slavili so triumf za triumfoin. Gospodična pl. Scbooerer, sestra znanega pangermana, lastnica gledališča ob Dunajščici sprejela je opero v svoj repertoar. In sedaj je na Dunaji malo izobražencev, ki bi ne bili slišali „Prodane neveBte" Da, ko je bila zadržana Lili L 'jo za nekaj dnij — ki pa je tudi slovenskega rodu iz Ogerske — nado-meBtovala jo je gospodična Veaelv iz Prage ter pela Mafenko v češkem jeziku. Vkljub najhujšim poli- tičnim naaprotstvom slavila je češka umetnost velikansko zmago. V prihodnji sezoni bode venderle dvorna opera primorana upeljati Smetanove skladbe. Se ta mesec predstavljali bodo brnski igralci „Prodano nevesto" v Berlinu, kesneje menda v Hamburgu. Veliko viharjev je že prenesel češki narod. Ko se zopet zbira nevihta nad njim, ko se napada od zdolaj in zgoraj — tedaj pride Četa pevcev, godcev z goslimi pod pazduho, v družbi krasne „bolke" z zvonkimi glasi — in nestrpni Dunaj je krotek liki Gerberus v Tartaru, ko je zaslišal gosli (Ji f.'jeve! Kdo bi se ne spominjal Andrašijeve vojaške godbe v Bosni, ki pa ni imela enakega uspeha. Ta vrli narod se bode gotovo tudi ubranil zavratnih napadov Plenerja itd. Toda na tem mestu bi bil politisch Lied ein garstig Lied — zato dovolj. Nobeden Slovenec, ki ima priliko, ne zamudi obiskati „Prodane ne\e-teu. Ako si jo enkrat slišal, nisi je čul zadnjič. I naš slikar, goBp. Grm, ki je tudi izvrsten pevec, baje ni zamudil niti jedno predstave. Tu je imel poleg nebeške zabave tudi dosti prilike, študirati narodne noše. To mu je gotovo pomagalo, da je pri svojem prvem nastopu v javnost dosegel tako časten vspeh in podpora, katero kakor zaslužuje, tako tudi potrebuje, mu gotovo ne bode i izostala. —u — — (Osobne vesti.) Višjega dež. sodišča svetnik v Trstu g. Leopold lin lan imenovan je dvornim svetnikom pri najvišjem sodišči na Dunaji. — Nj. ekpc. Fmlt. baron Albori prišel je predvčerajšnjim iz Pulja v Trst, da ogleda tamošnje vojaštvo. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Z Vrhnike poslala nam je gospa Marija Marol-tova 50 kron, katere so darovale: 10 kron gdČna. Nežika Bohinec; po 2 kroni: goupe* Karolina Brilej, Marija Gruden, Franja Korenčan, Marija Kotnik (Verd), Ana Lenarčič, Marija Marolt, Avrelija Tomšič, Ana Župuek; gospodične : Berta Flis, Malči Ko-motar, Mici Kotnik, Anica Tomšič, Jeanetta Vidic; po 1 krono: gospe Marija Bučar, Fani Furlan, Marija Kavčič, Marija Kotnik (Mirke), Ivana Levstik, Ivana Maver, Marija PetriČ, Gabrijela S meti, Eliza Zitko, Marija Tomšič; gospodične: Antonija Kočevar, Zora Lenarčič, Anica Pour, Mici Tršar. — Iz Kranja Bprejeli smo še 10 kron po g. Jur. Bežeku kot dodatek k včeraj izkazani vsoti (101 k, poslanih po g. A Drukarju). Darovali bo nastopne dame in gospodje: Pavla Bohinc, Ivan Rakove, Lunini. Verderber z Grada pri Bledu, Adolf Kreuzberger, Jakob Hočevar z Brnika, Iv. Cof, Jos. Cimermau, Fr. Luznar, Mihajl Bregant in Fr. Suba-doluik, vsak po 1 k. — Dalje sta darovala: V Ljubljani: gosp. Anton Foerster 2 k., gosp. L. Foer-sterjeva 2 k.; skupaj vzprejeli smo danes 64 kron, katere smo izročili vodstvu. Slava rodoljubnim da-rovalkam in darovalcem in njih naslednikom! — (Za „Narodni Dom") daroval je po uredništvu našega lista g. Aleksander Gjud v Ljubljani 2 kroni. Živio I — (V s e s o kolska slavnost v Ljubljani.) Jutri, soboto, zvečer ob 8. uri je druga seja združenih odsekov za vsesokoisko slavnost dne 8. in 9. julija v Ljubljani. Splošni vspored slavnosti, kakor je načitan za sedaj v glavnih potezah, prijavimo jutri. Slavnost obeta postali prav lepa, ker se kaže za njo veliko zanimanje in bode pomnoženi odbor storil vse mogoče, da jo priredi kolikor mogoče sijajno. — (Kres na Dreni kove m vrhu) Danes zvečer bode se žgal velik kres na Drenikovem ali „Češkem vrhu". Ker su te staroslovanske šege letos udeleže nekatera narodna društva, bode se pri ugodnem vremenu gotovo zbralo obilo občinstva na Drenikovem vrhu, odkoder je krasen razgled na vse strani. — (Slovenskim g g. abiturijentom.) Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaji vabi s tem vse gg. abiturijente, boteče podati se na tukajšnje visoke šole, da vstopijo v gori imenovano društvo — središče slovenske učeče se mladine na Dunaji. — Če bi kdo gg. abituriientov želel kakega pojasnila, bodisi glede društva, bodisi glede ukov na Dunajskih visokih šolah ali tamošnjih dijaških razmer, je odbor „Slovenije" radovoljno pripravljen, dati dotične Informscile. — (Tristoletnica zmage pri Sisku.) Popoludanski del šolske slavnosti razvil se je v pravo, velikansko ljudsko slavnost, tako velika je bila navzlic delavnemu dnevu udeležba vseh slojev prebivalstva Ljubljanskega, Oh 3. uri zbirali so se učenci pod vodstvom svojih učiteljev in potem odkorakali skozi mesto do kongresnega trga, od tam pa na slavnostni prostor poleg Koslerja, ki je blagohotno prepustil svoje senožeti v porabo. V fantastičnih, deloma originalnih oblekah, s eakami, turbani in raznimi pokrivali in oboroženi z različnimi orožji korakale so nebrojue čete m'adih praz-novalcev slavnosti ponosno mimo brezštevilnih gledalcev, katerih je bilo po vseh ulicah obilo. Ker je večina trgovcev in obrtnikov že kmalu popoludne zaprla svoje prodajalnice, začelo se je splošno romanje na slavnostni prostor, kjer je zavladalo kmalu najživahneje gibanje. Učenci zabavali so se z raznimi igrami, plezali, streljali na tarče, si ogledovali improviziran zverinjak itd. Na Koslerjevem vrtu pa ni bilo dobiti prostorčka in je bil srečen, kdor ga je dobil, še bolj pa, komur se je posrečilo dobiti kaj jedi in pijače za svoj dober denar. Za učence pa je bilo izborno akrbljeno. V treh velikih šotorih skrbel je odbor odličnih dam pod načelstvom neumorne gospe Muinikove, da so bili dobro pogoščeni mladi slavitelji zmage in to s kruhom, mesom, štruklji, pivom, vinom itd. katerih daril je obilo nabral odbor pri radodarnih meščanih Ljubljanskih. Ko se je mladina okrepčala, nadaljevale so se razne igre v posamičnih skupinah in se je razlegalo glasno in veselo prepevanje po širnem slavnostnem prostoru do 8. ure zvečer, ko je odšla mlada vojska v najlepšem redu z vihrajočimi zastavami nazaj v mesto. Velik del občinstva pa je ostal še nadalje na slavnostnem prostoru. Poleg odbora odličnih dam in slavnostnega odbora, ki sta vse tako lepo priredila, nam je pohvalno omeniti tudi vojaške godbe, ki je res neumorno svirala ves popoludan in mnogo pripomo gla k živahnosti vse veselice. Tudi popoludne počastili so razni dostojanstveniki — katere smo že omenili — ljudsko slavnost, ki bode gotovo ostala v prijetnem spominu vsem, posebno pa mladini udeležnikom, ki no bili poglavitni faktor. — (Nemšk dovtip — ka-li?) Da Be omogoči udeležba pri včerajšnji Ijudnki slavnosti tudi širšim krogom, zaprli so večinoma trgovci in obrtniki svoje prodajalnice popoludne « kolu 4. ure. Tako tudi g. A Gjud, ki ima bvojo brivmeo na kongresnem trgu. Neki nemšk ;>«hnik: pa menda s tem ni bil zadovoljen, zajezdil je svojega hrom"ga pegaza in nalepil na zaprta vrata nastopni izrodek svoje muze: „Wegen Volksfest den Gronsen—Bleibt das Lokal gosehlossen — Heute wird Niemand bal-birt — Auch Keiner frisirtBržkone neznanemu nemškemu pesniku ni bilo po volji, da se je slavila včeraj zmaga Hrvatov in Slovencev nad Turki, ne pa kaka nemška zmaga. — (Iz Gurenjega Logatca) se nam piše : Včeraj popoludne začelo je goreti pol streho bajtarja M. Zažgala sta dva štiriletna otroka z žvep-lenkami. Škode ni posebne, ker bo se hitro ljudje zbrali in pridno gaBili. — Graje vredno je, da nima gorenjelogaška občina, sedež glavarstva iti sodišča, najmanjšega gasilnega orodja. O gasilnici ni govora — (Nova cerkev v Vidmu.) Te dni blagoslovil je č. g knezoškof Mariborski temeljni kamen nove cerkve, ki se bode gradila v Vidmu Za to zgradbo darovala je gospa Hočevar iz Krškega 10 000 goldinarjev. — (Volilo dobrotnika šolske mladine.) Početkom tega meseca v Gradci umrli bivSi odvetnik dr. Karol Breznik, večletni župan Ptujski in načelnik krajuemu Šolskemu »vtu v Ptujski okolici, volil je v svoji oporoki 500 gld. za nakup zimske obleke ubogim učencem ljudske šole v Ptujski okolici. Slava spominu šolskega dobrotnika! — (Nova bralna društva) Dan sv. Petra in Pavla otvori se novo „Kmetsko bralno društvo G o r n j e - S a I e š k e doline", Slavnost vršila Be bode ob 3. uri popoludne ua vrtu gostilne g. Koruua jiri Velenji. Poleg pozdrava gostov obseza vspored: Volitev odbora in vpisovanje novih članov, slavnostni govor in koncert. Pri poslednjem svira društvena godba pod vodstvom gosji. Fr. Koruna-Koželskega io pevski zbor š ištanjske čitalnice. — Isti dan otvori se slovesno tudi .Bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini". Na vsporedu je: Pouk o sadjereji, cepljenji vinska trte v zelenem in predavanje o kmetijstvu, ki bode v šolskem poslopji. Potem je veselica s jietjem in prosto zabavo v gostilni g. Šribarja. Gostje dobro došli! — (Ljudsko knjižnico) hoče ustanoviti učitelj g. J. Z rngast v Vitanji, ter prosi, naj bi rodoljubi v to svrho podarili slovenskih knjig, katere morda ne potrebujejo sami. — (Potres) V Brežicah bil je — kakor poroča „SI. Gosp " — v noči od 20. na 21. t. m. okolu 10. ure jiotres, ki bo je zelo občutil in so šipe zvenele in se je čulo močno bobnenje. — (Nesreča ) Minulo soboto večer povozil je vlak tri leta staro hčerko J. Pnlšaka, železniškega čuvaja pri sv. JI j u v Sloveuskih goricah ua spodnjem Štajerskem. — (Občinske volitve na Koroškem.) Občina Podljubelj v Rožni dolini razdelila se je letos v dve samostalni občini: Podljubelj in Slovenski Plajherg. V teh občiuah vršile so se, kakor Brno že javili, pred kratkim občinske volitve in iztekle v obeh občinah za narodno stranko povoljno. — (Podružnica 8v. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) napravi dne 29. junija 1893, t. j. na praznik sv. Petra in Pavla ob 3. uri popoludne v gostilni g. Jurija MUilerja, p. d. pri Urbanu v Štebnji besedo s trm-le vsporedom: 1.) Pozdrav načelnikov. — 2.) Poučen govor. — 3.) Igra „Oreh". — 4.) Dražba ali licitacija. —5 ) Domača zabava. Med posameznimi točkami se bodo pele m -lodoneče slovenske pesmi. — Za licitacijo so pripravljene izvrstne reči; med njimi je mnogo različ- nega blaga za gospodarstvo in tudi krasna podoba av. bratov Cirila in Metoda. Vstop je dovoljen le udom „družbe sv. Cirila in Metoda" in po udih vpeljanim gostom. Pri tej priložnosti Be bodo pobirali tudi letni doneski. Pri besedi sodelovali bodo pevci novoosnovanega prvega koroškega slovenskega pevskega društva iz Šmihela pri Pliberku. Da bi bo te besede ali zabavnega shoda udeležilo prav mnogo rodoljubnih Slovenk in pravih Slovencev, vabi uajuljudneje odbor. — (Živele slovenske maturantinje Goriške!) Pod tem zaglavjem piše „11 Diritto Croato": Z iskrenim veseljem čujemo, da so pa-trijotične slovenske maturantinje na ženskem učite-Ijifiči v Gorici dne 16. t. m , pri priliki, ko jim je profesor italijanskega jezika dal pismene naloge, ne samo odklonde te naloge, ampak o navzočnosti komisije zapustile vbo dvorano, izjavljajoč, da ker doslej niso nikdar dobivale takih nalog, jih tudi sedai nečejo izdelati. Od srca kličemo tem vrlim in pogumnim maturantinjam: „Živelel" — Ta stvar se nam ne vidi povsem jasna in prav hvaležni bi bili, ako jo kdo korenito osvetli. — (Slavnost tristoletnice zmage pri S i s k u) se bode 24. in 25 t. m. slovesno praznovala tudi v Sisku samem. Ujirizorilo jo bode tamošnje ogniegasno društvo, katero bode ob jednetn praznovalo bvoio petindvajsetletnimi. Udeleže se razna narodna društva. Prodajalnice bodo zaprte ves dan v proslavo due, ko so zlruž'tii Hrvatje in Slovenci pogazili pod Vodstvom bana Tome B a k a č - E r d o d y a renegata Hasan pašo. — (Popravek.) V včerajšnji naši notici „ Vojaško streljanje" naj se numestu „narodne vesti" blagovoljno čita „uradne vesti." Jj___ Prvo krono družbi sv. Cirile in Metoda! ±__±_ J___|_ Razne vesti. * (Darila p a p e Z u povodom njegovega jubileja) Cenijo angleški listi takole: Različni romarji priuesli so 3 400 000 frankov, Posamične osebe in redovi zložili so 5 600 000 frankov, izmej katerih |e 1 milijon od vojvode Noifolškega. * (Tragikomičen slučaj) pripetil se je nedavno v Strasafurtu na Nemškem. Precej priletna zakonska sklenila sta, da bi skupno vzameta živ-Ijenie. Pritvezla st* pod streho dve vrvi z zaiijkama in b' jih imela oba ob jednem zadrgniti na dogovorjeno znamenje. Ko je žena dala znamenje, ozrla se ie po mužu, jeh storil, kakor je bilo dogovorjeuo. A kaj /,aj>azi ? Mož se je izmuzal iz zanjke, in jo je hotel popihati. Zrna začne mu očitati, da se je je le botel zneb ti na ta način, sjirla sta se in na konci steola do dobrega ter tako končala prizor. * (Čudna oporoka.) Ljta 1882 v T.rl bu umrli eparhialni načelnik armensko - gregorijanskega okraja GrusinBkega in ImereMiskega A-s.ui Džala-Ija ostavil je 25 000 rubljev za napravo šol in ustanov za ru*ke Armence. Ta denur ae pa mora naložti na obresti v državni banki m vpornhti še le čez 125 let, to je 1. 2007. In takrat bode na-rastel z obrestmi na velkansko vsoto 12 milijonov rubljev, Dne 1. lanuvarna I. I. naraste! je že kajd-tal na 54 000 i uid|e.. Denar se brani v Tdiiskem oddelku državne banke, obresti do I. 1893 pa v Moskvi. * (Nevihte na Španskem.) Tuli v severnim delu Špauske naredil" so hude nevihte in toča silno Škodo in uničile velik del žetve. V Mi-navi ubila je strela jedno ženo, štiri može in dva otroka. Telegrami Slo venskemu Narodu": Trst 23. junija. Včeraj se je namestnik Riimldini vrnil z Dunaja. Današnji „Piccolo" javlja z Dunaja 22. t. ni. : Včeraj in danes bavil se je ministirski svet z razmerami v Trstu i n ukrenil nekatere personalne pr omembe. Beligrad 23. junija. V včerajšnji seji skupščine izročili so radikalci predsedstvu predlo«;, naj se stavijo v s i bivši člani liberalnega ministerstva pod zatožbo. Pariz 23. junija Včerajšnja seja parlamenta bila izredno živahna. Mej navzočniki v loži za diplomate bil tudi avstrijski poslanik grof II oy o s. M i 11 e v oy e interpelira vlado, zakaj se Herz ne privede na Francosko. Mi-nisterski predsednik D u p u y pravi, da je Herz po sodbi dveh znamenitih francoskih zdravnikov tako bolan, da ga ni moči privesti. Mil le- voye: Angleška vlada upliva s pomočjo Iler-čevih papirjev na francosko politiko in ima v parlamentu plačanega agenta, kateri je hotel Korsiko odstopiti Italiji in je kriv, da so Angleži gospodarji Egipta. — Pourquerey-Boisserein interpelira radi listin, ukradenih angleškemu poslaništvu. — Clemenceau zahteva, naj se mu dokaže, da je domovino izdal za plačilo. — Millevoye čita vzlic protestu predsednika nekatere listine ter dokazuje, da so dobili Burdeau, Clemenceau in Kochefort od angleške vlade po 50 0 do 20.000 funtov sterlingov. — Maujan predlaga, naj se prestopi na dnevni red. Zbornica vzprejme predlog. Pariz 23. junija. Morton, kateri je angleškemu poslanstvu ukradel razne akte, oglasil se je sam sodišču ter je v zaporu. Toulon 23. junija. Včeraj umrlts za kolero 4 osebe. Madrid 23. junija. Policija je v Barceloni in Curoni zaprla več anarhistov. Berolin 2 3. junija. Nemški državni zbor je sklican na dan 4. julija. Cesar bo državni zbor osebno otvoril. London 23. junija. Angleška oklopnica „Victoria" zadela blizu Tri polisa ob oklopnieo „Camperdowna. Utonili: admiral in 400 mož. "ilililiM......*iil>i ..LJUBLJANSKI HON" ■tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala. Mnogozaidužni državni poslanec tfnsp. dr. Andrej Ferj anćić, c. k r. državnega pravdnika namestnik, blagovolil je podpisanemu županstvu izročiti znesek petdeset goldinarjev zh občinsk« namene tukajšnje občine. Za ta velsdufol dar izreka udano podpisano županstvo vrlemu državnemu poslancu gosp. dr. Andreju Fer-j ;i n <"-ii' u svojo najtoplejšo zalivalo. Ž-apanst vo XX a. Slapu dne 20. junija 1893. Jane* tr&lc, župan. Tu jci: V2. junija. Pri Malici: Steltf, Grenzer z Dunaja. — Vitez pl. iz Gradca. — Prem iz Brnu. — 110- Uhme, Taussig, Seligman, Rievel z iz Kočevja. — Fecbti iz Celovca. — — Dr. Jagodic iz Tržiča. — Pre- Sandtner z Dunaja. — Stetoberg, storbenz niguiau iz Kočevja. 1 'n Slonu t Dunaja. — I iuin.ir rl Moravec iz Beljaka. wendar iz Zagrebu. l'n |u*nein kolodvoru: Cherincich i/. Goric*. Pri bavarskem dvoru: K«is iz R.bnice. Umrli so v Ljubljani: 20. junija: Janez Bthovec, ključavničarjev sin, i1/« tata, Kurja vas št. 3, hronehitis. — Stdija Apolunia Pivnik, usmdjoua sestra, 40 let, Kravja dolina st. 11, bright'ova bolezen na obistih. 21. junija: Marija Terdina, delavka, 30',leča, Poljanska cesta st. 37, jetikH. V deželni bolnici: 18. junija: Jožef Ćemo, delavec, 40 let, jetika. Meteorologično poročilo. Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokru m v mm. X f •-^ -m' 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7313 m«. 730-9 »n. 731 5 icm lti-8« C 91 ti" C IG 4* C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. d. jas. jasno 10'OOm. dežja. Srednja temperatura 183 , za 0T>° pod normabuu. 3Z>-u.xi£ijsl2a, "borza. di.e 'J.'J junija t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9785 — gld. 98 — Srebrna renta.....„ 977() — , 97 85 Zlata renta...... , 11740 — , 11740 4°/0 kronska renta ... „ 9B45 — Jj 9650 Akcije narodne banke . . „ 990-— — j, 990'— Kreditne akcije .... „ 337 — — 337 75 Lordon....... „ 12310 — „ 12315 Srebro.......„ —'— — n —'— Napol........j, 9-81'/, — m 981 C. kr. cekini.....„ ft'83 — J 684 Nemške marke.....60'35 — J, 6035 D; e" 22. junija t. i. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . 194 , 25 , Ogerska zlata renta 4°/. ....... 116 „ 10 , Ogerska papirna renta 5%......— „ — „ Dunava reg.^Brečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ 50 „ Zemlj. obč. uvBtr. 4V,°/o alati zast. listi. . 121 „ 60 „ Kreditno srečke po 100 gld......196 , 75 „ Rudolfov« srečke po 10 gld......23 „ 25 „ Akcije anplo-avst. banke po 200 gld. . . 150 . — „ Tramway-diuU. velj. 170 gld. a. v.....259 n — „ I Podpisane! naznanj-ijo tem potem tužno vest, da je njih iskreno ljubljena, nepozabna mačeha, oziroma sestra, gospa Marija Oswald roj. Loker najemnica kavarne v petek, dno 23. junija 1893, o '/»5. uri zjutraj, po dolgem, mukepolnem trpljenji, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 45 let, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage umrlo se bode blagoslovilo v soboto, dur 24. junija, ob 6. uri popoludne doma v Šelenburgovih ulicah St. 2 ter se bode potem izročilo na pokopališči sv. Krištofa v lastnem grobu materi zemlji. Svete maso zadušnice se bodo brale v več cerkvah. (656) V Ljubljani, dne 22. junija 1893. Herman in Beti Oatvald, Ivan in Mici Kybertser, pastorki. — Fran I,oker, brat — Ivana in IIer mi na I.oker* sestri. Pri „Posojilnici v Celji izpraznjeno je mesto pomožnega Prošnjo za to alužbo naj fie blagovolijo poslati do 1."». juliju t. I. nacelttvu „PoMojilnice v C-ljiu. Plača in drugi pogoji pd dogovoru. (i;r»7) Ravnokar je i .-.šla v naši založbi: Mranjska slavnostna koračnica. Povodom 3001etnice bitve pri Sisku za vojaški orkester in klavir zložil in domačemu c. in kr. pešpolku Psm. baron Kuhn št. 17 poklonil rit on. Pceister. Op. 68. (630—5) - Cena ■« ici. .'i'. .,. -•• .,. -v« Koncert se vrši V soboto, dne 24. junija 1893 hode KRESNI VEČER = na ceaarj n .T o m I i> u tr u z vojaškim koncertom. Ustopnina 20 kr. (655) Začetek ob 1 A uri zvečer. Z odličnim spoštovanjem ^rstri-c Perlinc. ob vsakem vremenu! C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. tet železnic. Izvod iz voznega reda velja-viieera. oćL 3L. JTa.ri.lja, 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem «a«u. Odhod lz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. nrl 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzentiteste, Ljubno, Dunaj, čez Selztlial v Aussee, I sedi I, Gmuuden, SolOOgrad, Lend-OaHtein, Zeli ain See, Inomost, Bree;enzt ZUrich, (t nt', Paril, Sleyr, Line. Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eper, Francoz e vare, Karlovo vare, Prago, Draždane, Dunaj vin Amuterten. Ob 7. url 08 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FranuetiHteato. Ljubno, Dunaj, če« Helzthal v Aus.st:e, Ischl, Gmuuden, Solnograd, Lend-Gasttdn, Zeli am See, Diiuaj via Amstetten. Ob 11. nrl 50 minut dopoludno osebni vlak v Trbiž, Pontabul, Beljak, Celovee, Franzousfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Pisen), Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 6. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via AniHtetten, Draždan, Prftge, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih var<»v, Plznja, Budejevin, Solno-grada, Liric«. St«yra, I iiegn.. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Xjubijane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut, zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 06 „ popoludne v Kamnik. ,, 8. || 50 ,, zvečer v Kamnik. lO. ,, 10 ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ is ,, dopoludne is Kamnika, „ 8. „ 20 „ zvečer ll Kamnika. " O. |, 56 ,t zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) čas je krajnemu času v Ljubljani (12—134) Srednj«-ev ropski zn 2 minuti uaprHJ. Ceniki ee pošiljajo zastonj in frunkovaii). J Največja zaloga šivalnih stroje? JAN. J AX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Niske ceiip. — i 'godno p 11. «• o v a ■• i i" m* obrok«. — Sluri Hlro|i Hf> /uiiii'-u|»VhJo. — 1'opnuUI m« /.i i it (.'jo) eueiio. (1809) M in »5 krajcarjev je m nogo redil nejai, nego navad ni mesni ekstrakt., če se mu prideuo gelatma. Dobiva se v poiS ničnih kosih in v pušioah po 10 komadov pri T. E-in-zsollzil-j-u.. (21) Kdor hoče uživati dobrot jedlo« prave — no na pol sežgani) in puokus nuiijoče Kneipp-ove sfadne kave naj kupi le „ono v rudevili fitirio^eljiiatih zavo'ili bratov Ol/. z varat\eiiima znauikama nl(k» in pouev. — Co ho primeša Oelz-eva kava kije j.riznano na,boljši in naJiŠđituSlfI pr:inesek navadni kavi, dobi Be idruva, cenena in liraullua kaviua l»ljaču, ki daleko proHega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednosti. Ssratjo Sls, Bregenz, od nreč. g. župnika Kneipp-u jt-dino pooblatsčena tovarna za Kneipp-ovo Hlndno (967—22) kavo v AvHtro-O/rerMkl. Dobiva se v vseh boljših trgovinah t kolonijalnim blagom. L. Luser-jev obliž za turiste. Ciofovo in liilro upli- >^C\,» Jr* Mijoče »redHtvo pioti jiS^Š ?ss§s knrjiui oecHOiiit f ^ žuljvm na pod- /a \ plat.h, petah m VUfS^,2»%^ Veliko dn.giuti.tim >^SSK priznalnih praskam / P'8'1,1 Jd na koie. /O^^V'V^ V J&T. |I»nu ra7.|mšilj;iliiiri: ^&jr * Schwenk-a lekarna Dob,iva L«f5^(8W0 Moidllng-DunaJ. lekar- /vcS^ vV* X ti • . t ■ . i • nah y^ x S ristoii samo, co imata psvod m jŠjJ' oblu varstveno znamko in podpis, V x^Sf ki je tu zraven; torej naj a« oazi iti zavrne vso manj vroine ponaredbo. Prlttuetfs iiutijo »'ffijnb- Ifanl .1. Suhu. ..I i, I . pl. Trukoczy. G. Piocoli, L. Grečel; v lludoltovein S. pl. Sbidovič, F. i laika; v Kamniku J Mofinik; v <'elo»el A. K^er, \V. Thurunvald, J. BirnOS-cber; v ltrezali A. Aich-inger; v Tren (ua Koroškem) t.'. Menuer; v Bel|akn F. Seholz, Dr. E. Kumpf; v (>orlei G. B. Pontoni; v Wolf'N-In r-ii A. Huth ; v Krn* • • ji K Savnik; v Rud-K»id C. E Andrien; v Idrlfl J»»rtip Warto; v lCndovl|iei A. j^oblek; v CelJI J. KupterHchmid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 111. Lastnina in tiik »Narodne Tiskarne11. 35