GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota, 11. junija 1954
Leto VI. — Štev. 23 — Cena din 10
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini
Za okrepitev
miru v svetu
Iz govora predsednika Republike, maršala Tita, ob vrnitvi iz prijateljske Grčije
Napotili smo se v prijateljsko Grčijo, da pripravimo vse za zaključek dejanja, po katerem težimo že več let, in to se nam je posrečilo. Grški narod in vodilni možje Grčije so tudi težili za tem in nestrpno pričakovali dan, ko bomo lahko dokončno začrtali pot našega nadaljnjega sodelovanja, pot zagotovitve naše neodvisnosti, naše svobode in našega mirnega razvoja.
Sprejem, ki smo ga bili deležni v Grčiji, najbolje dokazuje globoko odkritosrčnost, kakršno smo tudi pričakovali. Grški narod je ob našem odhodu na vsakem koraku izražal zadovoljstvo, da je bilo vse tako dobro, poslovil se je od nas in sporočil našemu ljudstvu tople pozdrave.
Odločnost vsega grškega naroda in vodilnih mož raznih grških strank je enotna glede bodočnosti naših dveh dežel skupaj z našo zaveznico Turčijo. Menim, da je tokrat, po mnogih desetletjih, napočil čas, da uresničimo tiste težnje, ki so jih gojili narodi že prej, da zgradimo na Balkanu čvrste temelje medsebojnega sodelovanja in preprečitve slehernega tujega vmešavanja v naše balkanske zadeve, v naše notranje zadeve, kajti narodi Grčije, Turčije in Jugoslavije imajo pravico, da samo oni in nihče drug odločajo o svoji usodi in svojih stikih tako, kakor to najbolje ustreza njihovim koristim.
V sedanjem nestanovitnem svetovnem položaju so narodi naših treh dežel pokazali zgled, kako se lahko lotimo velikega dela miru in vzpostavimo tesno sodelovanje, ki onemogoča vse medsebojne spore. Razume se, delo, ki smo ga tam uresničili in ki bo kmalu popolnoma dovršeno tudi s formalno sklenitvijo zveze, ni koristno samo narodom na Balkanu, marveč je hkrati močan činitelj za ohranitev miru na svetu, velik prispevek k ohranitvi miru, po katerem hrepeni zdaj vse človeštvo. Lahko rečem, da smo lahko vsi ponosni, da smo prav mi prvi pokazali zgled za to, in na vso moč si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bomo v vsestranskem in prijateljskem sodelovanju dokazali, da lahko narodi medsebojno sodelujejo v vprašanjih koristi ne glede na različne notranje sisteme svojih držav.
Ko ne bi bilo tako, ko bi bile notranje oblike upravljanja v posameznih državah ovira za medsebojno sodelovanje med več deželami, tedaj nikoli ne bi bilo miru in človeštvo bi strmoglavilo v novo katastrofo. Zdaj, po drugi svetovni vojni, zdaj, ko ima vojno orožje strašen rušilni učinek, je dolžnost slehernega poštenega človeka, slehernega prijatelja miru in prijatelja človeka, da napne vse sile, da stori vse, da se prepreči nova svetovna vojna.
Tu lahko rečem, da sem ponosen, da smo v vsakem našem poslanstvu, v vsakem ukrepu naše vlade, ki je prispeval k njeni politiki miru, imeli za seboj vse ljudstvo naše države. Prav v tem se tudi razlikujejo sporazumi, ki jih zdaj snujemo, od tistih, ki so jih sklepali nekoč in ki so ostali samo prazna črka na papirju. Te sporazume namreč zdaj podpisujejo ne samo vodilni ljudje treh dežel, marveč tudi vsi njihovi državljani s svojimi težnjami. Težko bi kdorkoli zaustavil narode naših treh dežel na poti k njihovemu cilju, da se združijo za edinstveno in veliko stvar, za stvar ohranitve miru in neodvisnosti.
Mi bomo tudi jutri, tudi v prihodnje hodili po tej poti, kajti čeprav Jugoslavija ni velika dežela, je duh njenega ljudstva, enotnost ljudstva velika, in mi smo zgled mnogim. Hodili bomo po tej poti, da bi čimveč storili za okrepitev miru na svetu, da se bo človeštvo ognilo novi katastrofi. To smo že dokazali z velikanskimi žrtvami v nekaterih vprašanjih, samo da bi naposled prišlo do tistega mirnega stanja, ki je tako potrebno našim ljudem, da bi se lahko posvetili svojemu vsakdanjemu ustvarjalnemu delu.
Razširjena seja Okr, odb. SZDL
SZDL mora biti organizator
in voditelj
vsega naprednega v mestu, občini in vasi
V torek, dne 8. t. m., se je vršila seja Okrajnega odbora SZDL, katere so se udeležili poleg odbornikov še predsedniki občinskih ljudskih odborov in občinskih odborov SZDL. Na seji smo obravnavali, kakšno je stanje v organizaciji SZDL po izvedenih občinskih konferencah.
Po uvodnem poročilu in analizi sekretarja Okrajnega odbora SZDL se je razvila živahna razprava, v kateri smo ugotovili, da okrajni odbor ne spremlja dovolj budno vseh pojavov na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Se posebej pa velja to za posamezne odbornike, ki ne pomagajo v svojem kraju niti občinskim niti vaškim odborom SZDL. Občinski odbori SZDL še niso postali organizatorji in voditelji pa tudi kritiki vseh dogajanj gospodarskih, političnih, kulturnih in družbenih problemov, skratka niso še središče vseh dogajanj v občini. Naše osnovne organizacije nimajo rednih stikov s svojimi člani, jih ne sklicujejo na sestanke, jih ne vzgajajo in ne seznanjajo s tekočimi nalogami in dogajanji.
SZDL premalo skrbi za ostale or-
ganizacije in društva. Ne spremlja dovolj budno dela v Partizanu, gasilski organizaciji in drugih, premalo pa skrbi za našo mladino. O družbenem upravljanju v prosveti še niso razpravljale naše organizacije, čeprav so pogoji za izvajanje že dozoreli. Konferenca je v posebni točki razpravljala o naši mladini in o njenem delu na splošno ter v LMS posebej. Ugotovili smo, da naša mladina ni slaba in nedelavna. Le tam, kjer se nihče ne meni zanjo, zaide včasih na stranpota.
Na koncu je Okrajni odbor SZDL sprejel sklep, da vse naše osnovne organizacije, skupno z organizacijami RK začno pobirati prispevke za poplavljence v Celju in okolici.
Ob zaključku seje smo sprejeli naslednje sklepe:
Za izboljšanje dela organizacij SZDL
1.	Okrajni odbor SZDL mora kot celota spremljati vsa dogajanja o gospodarstvu, politični in kulturnoprosvetni dejavnosti o okraju ter potem tudi usmerjati delo in preprečevati napake. Če hočemo, da se bo to delo uspešno odvijalo, mora vsak posamezni odbornik biti seznanjen z osem dogajanjem in imeti stike z občinskimi in vaškimi organizacijami SZDL o domačem kraju.
2.	Pri graditvi bodoče komune morajo postati občinski odbori SZDL središče vsega dogajanja o občini ter se mora ose delo osnovnih organizacij stekati pri njih. Oni morajo postati težišče dela na vasi, ker le od njih je odvisno, kako bodo delale osnovne organizacije. Pri tem delu se morajo zavedati, da so razne politične akcije (n. pr. občinski dnevi) njihove zadeve, to se pravi, da jih sami vodijo, v delo pa vključijo poleg občinskih ljudskih odborov še vse organizacije.
J. Osnovne (vaške) organizacije pa morajo imeti redne stike s svojim
članstvom mesečno imeti seje in članske sestanke, mesečno pobirati in redno odvajati članarino; skratka utrditi in razširiti naše osnovne organizacije.
4.	Do 10-letnice osvoboditve, ki bo prihodnjo pomlad, pridobiti za člane SZDL vsaj 50 % naših volivcev, zato je treba začeti takoj s pridobivanjem novih članov.
5.	Do 20. junija t. l. poslati približne številke za proslavo na Ostrožnem in v Lendavi. Za Ostrožno bomo zbrali v posameznih občinah od 10 do 12 % volivcev, v Lendavo pa bomo šli osi.
6.	Vsak občinski odbor naj si preskrbi prostor (sobo), kjer se bodo sestajali člani. Isto naj napravijo tudi vaški odbori. Vsak občinski odbor
se naroči na »Obmurski tedniki, glasilo SZDL.
7. Naše občinske in vaške organizacije naj skrbijo za našo mladino tako, da usmerjajo njihovo delo bodisi v LMS ali v drugih organizacijah, da jih vključujejo v telesnovzgojna, kulturno-prosvetna, gasilska in druga društva, skrbijo za ustanavljanje kmečko nadaljevalnih šol in raznih tečajev, krožkov ali tečajev Ljudske tehnike, jih usmerjajo v šole in poklice, predlagajo pomoč revnim o obliki štipendij in podobno. Obenem pa naj skrbijo za primerno in kulturno razvedrilo naše mladine.
Okrajni odbor SZDL M. Sobota
V ŠTJAKU NA PRIMORSKEM je bila pred desetimi leti konferenca aktivistk in bork Slovenskega Primorja. Ta dogodek so žene preteklo nedeljo dostojno proslavile. Na slavju je govorila tov. Vida Tomšičeva.
Vsakdo naj pomaga!
TOVARIŠI, TOVARIŠICE, DELOVNI LJUDJE OBMURJA! OB VELIKI NESREČI, KI JE PRIZADELA PREBIVALSTVO CELJA IN OKOLICE, PREBIVALSTVO ŠO— ŠTANJSKEGA IN KRŠKEGA OKRAJA, NAJ NE BO KOLEKTIVA, USTANOVE IN POSAMEZNIKA, KI SE NE BI ODZVAL POZIVU ZA POMOČ PRIZADETIM. POMAGAJMO DRUŽINAM, KI JIM JE VODA UNIČILA VSE PREMOŽENJE, RAZRUŠILA DOMOVE. — POMAGAJMO VSAK PO SVOJIH MOČEH, SAJ JE TO NAŠA DOLŽNOST
VSAKDO NAJ POMAGA!
Od 12. do 20. junija bo v Beltincih
proslava 20-letnice
,,Ljudske praviceʻʻ
Prebivalci beltinske občine so se odločili, da bodo vsako leto 4. oktobra slavili svoj občinski praznik. V tem meseca leta 1941 je namreč v bližnjih Gančanih padel najzaslužnejši sin Prekmurja — narodni heroj Štefan Kovač.
Letos pa bodo občinski praznik združili s proslavo ob 20-letnici izhajanja »Ljudske pravice«. Tako hočejo že pred veličastnim slavjem v Dolnji Lendavi pokazati, kako visoko cenijo velike pridobitve, ki jim je dala svoj pečat prav »Ljudska pravica« kot borbeno glasilo delavskega razreda v boju proti izkoriščevalskemu režimu.
Slavje bo trajalo od 12. do 20. junija. Zajelo bo vse vasi v občini. Kulturnoprosvetna društva pripravljajo pester program. Igralska družina IZUD »Ivan Cankar« iz Beltinec bo uprizorila dve igri, svoje bodo pokazali igralci IZUD iz Lipe, pripravljajo pa se tudi v Dokležovju in Lipovcih. Marljivo vadijo beltinski pevci in telovadci. Pionirji in cicibančki nočejo zaostajati in bodo nastopili s samostojnim programom. Folklorna skupina pa se bo morala bolj potruditi, da jo ne bo čas prehitel. Tudi nanjo prireditelji računajo. V začetku proslave bodo v Beltincih priredili predavanje o pomenu »Ljudske pravice«, razvoju gibanja NOB v Prekmurju in življenjskem delu narodnega heroja Štefana Kovača.
LITERARNI VEČER V M. SOBOTI
Na povabilo Mestnega odbora Ljudske prosvete so v ponedeljek, 7. junija, obiskali M. Soboto slovenski književniki, pesniki in pisatelji Miško Kranjec, Tone Seliškar, Ferdo Godina, Branko Rudolf, France Filipič, Ciril Zlobec in Janez Menart. Prostorna telovadnica gimnazije je bila ob osmih zvečer zasedena do zadnjega prostora, zbralo se je okrog 900 ljudi, ki so prisrčno sprejeli drage goste in to prisrčnost kazali do kraja večera.
Literarni večer, ki je zelo uspel, spada v okvir prireditev za 20-letnico izida prve številke »Ljudske pravice«.
Prekmurskim sezoncem v Baranji
in Vojvodini!
Prekmurskim poljedelcem, ki stalno hodijo na sezonsko delo izven svojega okraja, se do sedaj niti sanjalo ni o delavskem samoupravljanju. Nekdaj so videli svojo svobodo le takrat, ko ni bilo za njihovimi hrbti »botašov« — nadzornikov, ki jih je bilo vsaj za eno tretjino vseh delavcev. Minulo je mnogo let, preden si je jugoslovanski delavec priboril svoje pravice, ki jih sedaj uživamo. A prav našim kmetijskim delavcem so te pravice najmanj poznane. To se je doslej dogajalo zaradi tega, ker so se sezonci vse premalo zanimali za poslanstvo sindikalne organizacije, ki je učitelj in vzgojitelj delavcev, pa tudi sindikalne organizacije in Okrajni sindikalni sveti (Beli Ma-nastir, Novi Kneževac, Odžaci itd.) so vodili doslej premalo računa o sezonskih delavcih. Naši poljedelci se tudi premalo zavzemajo za to, da bi svoje najboljše tovariše predlagali v delavske svete in upravne odbore kmetijskih posestev. Po vsej domovini in tudi izven naših meja veljajo Prekmurci kot dobri delavci in poznavalci kmetijstva — pa naj bo to pri telesnem ali strokovnem delu. Te vrline so pridobili z večletno prakso. Zakaj ne bi potem koristili skupnosti še s svojim sodelovanjem v organih delavskega samoupravljanja?
Po dolgih letih je vendarle napočil čas, ko bodo tudi naši poljedelci sami odločali, kdo jih bo zastopal v upravi posestva. Staro navado, da je bil to zbiralec delav-
cev, je treba letos brezpogojno odpraviti. Nabiralec delovne sile ie za svoj trud posebej nagrajen, predstavnik delavcev pa je lahko tudi drug razgledan delavec, ki ga bodo njegovi sotovariši svobodno izbrali. Letos bodo naši poljedelci prvič v zgodovini volili svojega predstavnika v odbor, ki bo skrbel za prehrano in vodil računa o življenju sezoncev.
Okrajni LO Murska Sobota bo poslal vsem upravam kmetijskih posestev navodila, kako izvesti te volitve. O tem bodo poučeni tudi sindikalni voditelji na posestvih, okrajni voditelji Zveze komunistov in sindikata v Belem Manastiru, Novem Kneževcu, Odžacih in Novem Sadu. Dolžnost teh voditeljev bo, da pomagajo sezoncem pri izvajanju volitev.
Največ nezadovoljstva in preglavic delajo sezoncem nepravilnosti okrog kuhinje in sploh prehrane. Zato naj sezonci iz svojih vrst izberejo do pet članov, ki bodo kontrolirali vse račune za dobavo hrane. Odbor za prehrano se lahko menja vsak mesec, ko položi obračun o svojem delu na množičnem sestanku, lahko pa ostane tudi dalj časa, če kolektiv sezoncev ugotovi, da je delal v njegovo splošno zadovoljstvo.
Rojaki!
Sedaj vam je dana možnost, da sami izberete svoje predstavnike,
ki vam bodo pomagali, da se boste lahko uveljavili v sindikalnih organizacijah in delavskih svetih. Ne dovolite, da bi postali vaši predstavniki ljudje tipa Mirka Breznjeka iz Čepinc ali čevljarja Preleca iz Šalovec. Onadva tihotapita delavce na »Josipin dvor« in »Ovčaro« pri Čepinu prav zaradi tega, ker se lani nismo strinjali z vsebino pogodbe, ki je bila mnogo slabša od ostalih — razume se, v škodo delavcev. Mirku je uspelo dobiti le nekaj ljudi ob Muri, tiste, ki ga še ne poznajo. Da pa bi vendarle nekaj dosegel, si je najel čevljarja Preleca, ki je njemu kot »gospodarju« nabiral delavce na Goričkem. Sam si tega ni upal privoščiti, ker mu je bila inšpekcija za delo stalno za petami. Ljudi, ki so se odločili za pot, je skrivaj vozil na omenjena posestva. Da nismo opazili in zvedeli, kam so ti ljudje odšli, bi nihče o njih ne vodil računa in Mirko bi jim imel priliko deliti in vladati.
Čas, kako dolgo bodo razni Mirki lahko to še počenjali, odmerite sami!
Oglašajte se in pišite nam o vsem, kar vas žuli in zanima. Saj vemo, da imate na delovnih mestih precej nevšečnosti in nepojasnjenih zadev. Radevolje vam bomo odgovarjali.
Posredovalnica za delo Murska Sobota
Hrvatsko - slovenski mladinski festival v Kopru
V času med 13. in 20. junijem bo v Istri velik hrvatsko-slovenski mladinski festival. Slavnostni začetek festivala bo 13. junija v središču hrvaškega okraja — Bujah, zaključek prireditve pa v Kopru. V tednu festivala bodo na tem področju nastopale številne mladinske kulturne skupine iz Hrvaške in Slovenije.
Festival bo velika manifestacija bratstva in enotnosti, nepozabno srečanje mladih ljudi iz obeh republik. Tudi mladina našega Obmurja se bo množično udeležila glavnega slavja v Kopru. Ta izlet bo zanjo izredno zanimiv in poučen; prisostvovala bo prireditvi, ki že ima svojo tradicijo, hkrati pa bo uživala tudi ob lepotah najlepših krajev in pokrajine ob slovenskem morju. Da bi se mladina lahko v čim večjem številu udeležila te proslave, je odobren 75 % popust na železnici. Tako bodo stroški potovanja znašali le okrog 700 din na posameznika. Prijave sprejemajo občinska mladinska vodstva, udeleženci pa se lahko do 18. junija prijavijo tudi OK LMS obeh obmurskih okrajev. Prekmurski mladinci bodo odpotovali z vlakom 19. junija ob pol treh popoldne iz Murske Sobote. V Koper bodo prispeli naslednjega dne zjutraj.
Izredna priložnost, da si ogledate najlepše kraje naše domovine, slikovito obalo ob našem sinjem morju! Zato ne odlašajte s prijavo, kajti rok je kratek. Koper vas vabi!
13. junija v Murski Soboti
DAN MLADIH KMETOVALCEV   PREKMURJA
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 11. junija 1954
Poplave so težko prizadele
nekatere predele Slovenije
V severovzhodnih predelih Slovenije so bile v noči od 4. na 5. junij velike nevihte, zaradi katerih so narasle reke, potoki in hudourniki ter nastopile poplave, kakršnih ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Najbolj prizadeto je Celje z okolico, dalje Savinjska dolina in krški okraj. Železniški promet, ki je bil v usodni noči prekinjen, je znova
vzpostavljen, prav tako tudi telefonske zveze.
Škode, ki jo je povzročila poplava, še ni mogoče oceniti. Po nepopolnih podatkih je samo Celje utrpelo za okrog 15 milijard dinarjev škode. Mnogo mostov je porušenih, zaradi česar je promet na nekaterih cestah ustavljen.
SAMO NEKAJ SLIČIC S POPLAVNEGA PODROČJA!
Največ škode je utrpel delovni kolektiv Cinkarne v Celju. Ugasnile so peči in voda se je v tovarniškem objektu povzpela nad 1 m visoko. Vse stroje in skladišča je poplavila tudi v tovarni emajlirane posode, v tovarni za predelavo sadja, v tovarni organskih barvil itd. V tkalnici »Metka« je uničila vso prejo in blago, ki je bilo še v strojih.
Voda je onesnažila tudi vse vodnjake in higienske naprave v mestu, tako da je uživanje vode prepovedano. Zdravo vodo vozijo s cisternami iz Zidanega mosta.
Na stotine družin je ostalo brez strehe nad glavo, brez oblačila in potrebne hrane. Rdeči križ Slovenije se je prvi izkazal in poslal poplavljencem večje količine hrane in obleke. Hrano kuhajo v celjskih hotelih in jo v kotlih vozijo na poplavna področja.
Celjani so se v akciji odlično izkazali. Kljub temni noči in globoki vodi so hiteli in reševali življenja in imovino okrog 900 družin, ki so prebivale v kletnih prostorih. Njihova požrtvovalnost je vse hvale vredna. Najboljši reševalci bodo predlagani za odlikovanja.
Nepopisno strašni prizori so se odigravali na poplavnem področju, prizori, ko so gledali ljudje smrti neposredno v oči.
Voda nima srca — to so spoznali tisoči. Ravnakova družina iz Škofje vasi je na strehi sosedne hiše gledala, kaj je delala bobneča voda z njihovim bivališčem. Valovi so metali v hišo težke hlode in naenkrat je silno zagrmelo. Ravnakova hiša se je preklala in izginila iz obličja zemlje. Ravnakova mama in njena hčerkica sta obupno zajokali. Njun glas je odmeval v burno nočno bruhanje:	»Rešite nas rešite . ..«
Naenkrat je voda vdrla tudi v Koširjevo hišo, na katere strehi so bili domači in Ravnakovi. Bruno je prebilo stene poslopja. Voda je odtrgala del hiše. Devet ljudi se je na strehi borilo s smrtjo. Stisnili so se okrog dimnika in ji smelo gledali v oči. Že so se poslovili od življenja, ko se je narava sama umirila. Obviseli so na ostanku razbite hiše.
Zdolškova mama in njena hčerkica sta še stiskali nad mlinom ob gradu pri Vojniku. Voda je z žage odnašala velika bruna, ki so z vso silo butala ob stene mlina. Hotele so zbežati. Malo dekletce je skočilo še v sosedno sobo po punčko. Ko se je vračala, ji je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami . .. »Mama, mama, reši me . . .« to je bil zadnji klic male deklice, preden je izginila v bobnečih valovih. Zdolškova mama je videla samo še temo, odgovorilo pa ji je grozno prasketanje in bobnenje vode. Komaj je ušla, da tudi nje ni pogoltnil
vrtinec. Naslednje jutro so našli malo Marico med hmeljavkami. V trdih belih ročicah je trdno stiskala svojo punčko.
In še in še bi lahko naštevali. Ubogi reveži so mnogo pretrpeli in doživeli neverjetne stvari, ki se jim bodo vse življenje globoko vtisnile v spomin. Voda je rohnela in požirala vse, kar ji je bilo na poti. V Vojniku je odnesla poslopje gasilskega doma, razrila na desetine hektarjev polja s hmeljem. Računajo, da bo letos za eno četrtino manj pridelka kot ponavadi. Velikansko škodo so utrpele tudi železnice.
Katastrofa bi imela še večje posledice, če ne bi bili v času nesreče podvzeti najnujnejši ukrepi. Celjski delavci in meščani so za ceno svojih življenj reševali tovarne in stanovanja. Vso pohvalo zaslužijo tudi naši vojaki, gasilci, miličniki, letalci,
zdravstveno osebje in tisoči državljanov, ki so bili z vsem srcem ob strani nesrečnežev. V težki uri strašne nesreče so pokazali resničen človeški in socialistični odnos do ljudi, ki so prestajali najhujše v svojem življenju. Prav ta velika pripravljenost pa je v največjo tolažbo ljudem in krajem v trenutku, ko brez strehe nad glavo čutijo, da v nesreči niso sami, temveč je z njimi vse slovensko ljudstvo, da so z njim naši voditelji — tov. Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka in drugi, ki so prišli takoj na lice mesta in storili vse, da bi na poplavljenem področju čimprej omilili strašne posledice.
Klicu poplavljencev: pomagajte nam! — se je odzvala vsa Slovenija, vse naše ljudstvo. Izvršni svet, delovni kolektivi največjih podjetij, ustanove itd. so že sporočili, da bodo pomagali poplavljencem z večjimi zneski, v materialu, hrani, pohištvu, oblačilih. Tej človekoljubni akciji pa se bo enodušno pridružilo tudi naše Obmurje, kjer že poteka široka nabiralna akcija za prebivalstvo Celja in okolice. Zato naj ne bo med nami človeka, ki bi tokrat ob veliki narodni nesreči ostal gluh za klice nesrečnih bratov ob bistri Savinji! Pomagajmo jim — vsak po svojih močeh!
Lep jubilej pevskega zbora KUD „Štefan Kovač ‘‘
V ponedeljek, 14. junija, bo imel mešani pevski zbor KUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti svoj 300-ti koncert. K lepemu jubileju zbora, o katerem je izraženo plodno delo soboških pevcev v letih po osvoboditvi, se naj pridružijo želje ljubiteljev lepe slovenske pesmi po osem Obmurju — še mnogo uspehov!
Koncert bo o ponedeljek, 14. junija ob 20. uri o telovadnici gimnazije v Murski Soboti. Čisti dobiček je namenjen poplavljencem.
Elektrika - smoter prizadevanj Spodnje Ščavnice
Dolinski predel Spodnje Ščavnice s sosednimi vasmi Zagajskim in Plitvičkim vrhom, Ihovo in Bačkovo — to je področje, ki ga bo v prihodnosti oplajala z elektriko nova transformatorska postaja, področje, kjer so že pred enim letom začeli z elektrifikacijo svojih naselij. Pobudo so dali volivci na svojem zboru, investicije pa je prevzela Kmetijska zadruga v Spodnji Ščavnici, ki je pretežni del lanskega dobička odrinila za elektriko. Najela je tudi investicijski kredit za napeljavo daljnovoda. Sedaj napeljujejo omrežje, trdno prepričani, da jim bo elektrika prvič zasvetila že ob prazniku vstaje slovenskega ljudstva — 22. julija.
Zadruga si prizadeva na svojem zemljišču, ki ga je povečala za
okrog 140 ha zemlje iz zemljiškega sklada, razviti naprednejše, kmetijstvo, saj je ena izmed tistih zadružnih organizacij v ljutomerskem okraju, kjer že uvajajo delavsko samoupravljanje. Pred kratkim so uredili trgovske lokale in večji hlev. Kupiti nameravajo še 20 glav mlade goveje živine in povečati njen stalež za toliko, kolikor je mogoče rediti živine na 178 ha obsegajočem posestvu. Postavili so tudi novo šupo za stroje. Precej zemlje je zadruga pogodbeno odstopila v obdelavo svojim članom.
Nedvomno je zadruga v Spodnji Ščavnici še daleč od tega, da postane vzorno gospodarstvo. Vendar pa bo pot do cilja krajša in napredek iz dneva v dan večji, če bodo zadružniki in njihovo vodstvo do-
jeli smisel delavskega samoupravljanja in vodili svojo ustanovo po socialističnih načelih. Pogojev in dobrih pobud za tako gospodarjenje jim ne manjka; zato je upravičeno pričakovati, da se bo gospodarstvo na tem posestvu razmahnilo tako, da bo lahko kmalu za vzgled bližnji in daljni okolici.
-jh
Dan gasilstva v Prekmurju
Predzadnjo nedeljo so gasilci Prekmurja slavili svoj praznik. Društva so tega dne lepo uredila svoje domove in orodišča, očistila orodje in opremo, izvedla dnevne in nočne taktične vaje. V nekaterih večjih središčih so bila meddruštvena tekmovanja.
Področni štabi so tega dne imeli tečaj za poenoteno vodstvo letošnjih javnih nastopov. Več društev je imelo kulturne prireditve in nastope.
Prostovoljno gasilsko društvo v Bodoncih je tokrat slavilo 30-letnico svojega obstoja. Priredilo je bogat in pester kulturni program. Nasto-
pili so mladinci in pionirji, pa tudi pevski zbor že sivih Bodončanov, katerim gre še posebno priznanje.
Društvo v M. Soboti je izvedlo praktično mokro vajo že v zgodnjih jutranjih urah. Po vajah pa je 26 članov dobilo značke za večletno službovanje v gasilstvu. Izročila sta jih zastopnika OGZ. Posebno ganljivo je bilo gledati starčke Volera, Sarotarja, Ruža, Šebjana, Jarnoviča in druge, ko so prejemali priznanja za svoje nesebično gasilsko delo.
Letošnji praznik je naše gasilce še močneje zbližal z ljudstvom in našo oblastjo.
Koloradski hrošč napada krompir
Uničujte tega nevarnega škodljivca povsod, kjerkoli se pojavi!
Udeležujte se obveznih množičnih pregledov krompirišč ob nedeljah: 6. in 20. junija, 4. in 25. julija, 8. in 22. avgusta.
Pregledujte svoja krompirišča in vsako novo okužbo v svojo korist takoj prijavite občinskemu ljudskemu odboru.
Obirajte in uničujte hrošče, ličinke in jajčeca, okužene in ogrožene njive pa škropite.
Vse parcele krompirjevih nasadov, kjer bo najden koloradski hrošč, ličinka ali jajčeca, poškropite takoj s svinčenim arzenatom (1 kg na 100 litrov vode) in dodajte temu škropivu še 1 kg bakrenega apna zaradi zatiranja krompirjeve plesni, ki zmanjšuje pridelek.
KMETOVALCI - SADJARJI!
Sadno drevje nam obeta dober pridelek. Pojavili pa so se množično tudi razni škodljivci in bolezni sadnega drevja, ki nam ogrožajo pridelek. Dolžnost vsakega sadjarja je, da ohrani pridelek sebi in skupnosti. Zato je nujno izvajati poletno škropljenje sadnega drevja, da si v jeseni zasiguramo lepe dohodke.
Priporočamo vam za poletno škropljenje
žvepleno apneno brozgo 30° BE — 1.5% z dodatkom 0.15 °/o LINDANE — olje
Navedena in druga sredstva z navodili za uporabo dobite pri nas.
V naši trgovini si oglejte tudi poseben injektor — priključek na sadno škropilnico za gnojenje sadnega drevja v starejših travniških nasadih. Ta način gnojenja je zelo zanimiv in pomemben, ker s tem lahko močno vplivamo na rodovitnost drevja.
Kmetijskim zadrugam zlasti priporočamo nabavo injektorjev, da jih bodo lahko uporabili za gnojenje že v mesecu juliju in začetku avgusta.
»AGROMERKUR« Murska Sobota
2000 telovadcev je nastopilo na telovadnem zletu Partizana v M. Soboti
Dva tisoč telovadcev in nad dva tisoč gledalcev se je zbralo prejšnjo nedeljo na stadionu NK Sobote v M. Soboti. Prvi telovadci so prihajali v mesto že v ranih jutranjih urah. Izredno lep, sončen dan je ustvarjal prijetno razpoloženje in razgibal vso Soboto z bližnjo in daljno okolico.
Telovadni nastop se je začel s povorko skozi mesto na stadion. Po državni himni in pozdravu zastave je telovadce pozdravil predsednik Okrajne zveze telovadnih društev »Partizan«, dolgoletni telesnovzgojni delavec tov. Jože Velnar. Predsednik Mestnega odbora SZDL tov. Jože Vild pa je razvil novi društveni prapor, darilo delovnih ljudi Sobote telovadnemu društvu »Partizan« Sobota. Zatem je sledil pester telovadni nastop.
V 16 točkah je nastopilo okrog 2000 telovadcev in telovadk, ki so prihiteli v M. Soboto iz raznih krajev Prekmurja. Mirno lahko trdimo, da je bil nedeljski telovadni nastop v M. Soboti dostojna manifestacija mladih sil Prekmurja in da pomeni korak naprej v razvoju društev »Partizan« v Prekmurju.
Radgonski cicibani postali Titovi pionirji
Pionirski odred »Jože Kerenčič« iz Radgone je na rojstni dan maršala Tita sprejel v svoje vrste učence prvega razreda tamkajšnje osnovne šole. V Domu kulture so pionirji njim v čast izvedli, nekaj zanamivih kulturnih točk. Razvili so tudi odredni prapor in deklamirali več pesmi v počastitev jubileja svojega največjega učitelja — tov. Tita.
Kratke vesti
NA TRŽAŠKEM VELESEJMU bo letos sodelovalo okrog 100 jugoslovanskih podjetij. Za jugoslovanske proizvode se tamkaj zelo zanimajo.
PRVE SERIJSKO IZDELANE ELEKTRIČNE OGRAJE je dala na trg Kovinska industrija z Iga pri Ljubljani. Imenovali so jih »Elpa« ali električni pašnik.
FRANCOSKI ČASNIK »FIGARO« napoveduje padec sedanje Lanielove vlade. To bi bil precejšen udarec za Francijo prav v času, ko se pogajajo z Vietnamci v Ženevi o sklenitvi premirja.
V NEW DELHIJU (INDIJA) SE JE PODRLA STREHA NA TEMPLJU. Ubitih je 6 otrok, 60 oseb pa je ranjenih.
V	JUGOSLAVIJO JE PRISPEL prvi abesinski izredni poslanik in opolnomočeni minister Njegovega Veličanstva cesarja Etiopije g. Amdemikael Desalenj. Izjavil je, da etiopski narod goji velike simpatije in prijateljska čustvo do jugoslovanskih narodov.
PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« V LJUBLJANI je dalo v promet nov tip radiosprejemnikov, imenovan »Bistra«. Sedaj veljajo 35.000 din, upajo pa na pocenitev.
ŽETEV SE JE ZAČELA v južnih krajih LR Makedonije. Strokovnjaki menijo, da bo donos precej manjši od lanskega, zlasti še v severnejših krajih te republike.
V	MEDVODAH MONTIRAJO ŽE DRUGI AGREGAT. Obratovati bo začel še pred letošnjo zimo.
TELOVADNI DOM V APAČAH
Društvo »Partizan« v Apačah je zadnji čas zaslovelo kot ena najboljših telovadnih organizacij ob naši severni meji. Da mu to priznanje tudi pripada, je dokazala udeležba njegovih članov na večjih nastopih v Radgoni in Ljutomeru. Vneto pa se pripravljajo tudi na republiški zlet »Partizan« v Ljubljani. Društvo si prizadeva, da bi že letos v Apačah začeli postavljati telovadni dom. V ta namen bo poleti priredilo večjo tombolo.	—jh
Odbojkarske tekme v Žerovincih. — Telovadno društvo v Žerovincih je priredilo tekmovanje v odbojki za ivanjkovski okoliš. Razen domačinov so sodelovali še gostje iz Ivanjkovec in Jeruzalema. — Rezultati: Ivanjkovci : Žerovinci 2:0, Ivanjkovci : Jeruzalem 2:0, Žerovinci : Jeruzalem 2:0. — Sodnik je pri sojenju delal napake. TA
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ gostuje v ponedeljek, 14. junija ob 20. uri v Ljutomeru — Domu kulture — z ameriško dramo v treh dejanjih »DEDINJA«
ki sta jo po romanu Henry Jamesa napisala Ruth in Avgustus Goetz.
Ker je drama povsod žela velik uspeh, eako kakor istoimenski film, pričakujemo, da bodo tudi Ljutomerčani z njo zadovoljni. Vljudno vabljeni!
VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 20. junija Povečano nagnjenje k padavinam v drugi polovici prihodnjega tedna (okrog 18. junija). V ostalem lepo poletno vreme, kvečjemu včasih nebistvene krajevne nevihte.
Ivan Ločin — Tone Plej:
Oče in sin
(Nadaljevanje in konec)
Nekaj časa po tem je Ivan premišljeval, če bi vendarle odgovoril na sinovo pismo. Toda odlašal je od dne do dne in nazadnje pozabil. Sam tako nikoli ni rad pisal; bogve koliko let že ni napisal nobenega pisma; da bi pa komu drugemu prigovarjal, naj piše, toliko ta stvar zaenkrat ni bila vredna. Nekoč pa ga je vprašala Mariča:
»Oče, ali bomo odgovorili Vanču na pismo? Precej dolgo je že, kar je pisal.«
»Piši mu, če hočeš, jaz mu nimam kaj. Saj ni bilo nič takega v ujem, na kar bi lahko človek odgovoril ...«
Mariča mu je pisala sama, a kaj drugega skoraj ni vedela, kakor poslati mu pozdrave in sporočiti, kako so doma. Da oče noče pisati, tega mu ni sporočala, kaj boljšega o njem pa tudi ni vedela. Prigovarjala je prav tako tudi njemu kot doma očetu, naj se spravita, da ne bo delal sramote hiši.
Vanč ni poslej nič več pisal.

Preteklo je nekaj let. Ivan Žalik se je precej postaral, bolj kakor bi se moral za svoja leta. Ljudje so rekli, da ga je zmoglo delo in slaba postrežba.
Mariča se je poročila, in sicer je šla od hiše. Že leto dni je Ivan brez gospodinje, brez ženske roke. S Števekom sta sama. Števek je že velik, izostal je iz šole. Sama delata in
sama si gospodinjita. Toda Ivan občuti nekaj hladnega nad vsem domom. Nič več ni tako prijetno, kot je bilo prej. In vsakikrat, kadar se tega spomni, si nečesa zaželi.
Zvečer se vrača z njiv z motiko na rami; stopa počasi, koraki so dolgi. Če koga dohiti, ga ogovori, kakor je navada, potem pa stopi hitreje boječ se, da ga ne bi o čem izpraševali.
Obleka mu je precej zanemarjena. Kadar jo kje strga, je dolgo časa luknjasta in krpa mu visi navzdol, ker mu nima kdo zašiti. Na glavi nosi klobuk, star že nekaj desetletij; zadaj je močno zavihan, ves preluknjan in masten, da se sveti v soncu.
Skoraj vsak večer stopi k sosedu Glavaču. Pa se ne pogovarja s starim, ki je nekako njegovih let, menda celo nekaj starejši, temveč poišče Nacija in se meni z njim. Naci je doma poročen. Ima pridno ženo in z njo že dva otroka; starejšega fantka in mlajšo punčko.
Ivan se pogovarja z Nacijem in gleda starega Glavača, Nacijevega očeta, ki sedi na klopi in nekaj reže. Približa se mu vnuček, pozorno ogleduje dedkovo delo, položi roki na njegova kolena, pokrita z umazanim predpasnikom, dviga kodrasto glavo in mu gleda v obraz:
»Dedek, kaj delate?«
»Vidiš,« mu odgovori dedek in reže naprej.
»Režete?«
»Mhm.«
»Kaj bo iz tega?«
»Nekaj že.«
»Da, nekaj že.« Stari Glavač ne more zdržati, da se ne bi skrivaj nasmehnil. Otrok je nekaj časa tiho, premišljuje, prijema les, ki pada dedku na kolena, se igra z njim, potem pa zopet pogleda dedka in ga vprašuje:
»Kajneda, dedek, da delate to meni?«
»Tebi, tebi; komu pa drugemu ...?«
»Ne Malčiki?« Fant se je zmeraj bal, da ne bi imela njegova sestrica prednost, ki ji ne pripada, ker je mlajša. Zagledal se je v okrogel les, ki ga je rezal dedek:
»Vem, kaj delate,« je dejal.
»No, pa povej!«
»Veste, kaj?«
»Kaj?«
»Frnkač.«
Ded ni odgovoril, kakor da bi se bal, če se mu igrača ne posreči. Otrok pa ni odnehal. Vlekel ga je za predpasnik, ga gledal in prosil, naj pove, kaj dela. Ko mu je pritrdil, da dela to zanj, je postala otrokova radovednost tolikšna, da je hotel vedeti, kakšna igrača bo nastala iz tega.
»Pa ne takega, kakor ga imajo drugi otroci, da je treba z roko poganjati. Tvoj bo drugačen. Okrog osi naviješ nit, potem potegneš in ti bo pol ure plesal, ne da bi prenehal,« mu je končno moral pojasniti dedek.
»Kako bom pa znal to jaz narediti?«
»Saj ni težko.«
»Me boste vi naučili?«
»Bom.«
»Dedek, jaz že vem, kakšna igrača bo to, je dejal mali spet čez čas.
»Kakšna?«
»Ferenčev Vanek jo je že imel.«
»Saj ni res...«
»Res je, dedek. Imel jo je. Na podstenju jo je spuščal. Tako lepo se vrti.«
»Tvoja pa se bo še lepše.«
»Mhm, moja se bo še lepše.«
Potem pride Nacijeva žena iz hleva z dojačo v roki; gre v kuhinjo, pokliče mucke, potem pa Malčiko in Naceka, naj gresta mleko pit. Čez nekaj časa pride na prag in pove, da je večerja kuhana. Naci in stari gresta večerjat in Naci povabi tudi Žaliko, naj gre z njima. Ivan se zahvali; pravi, da ima tudi doma že kuhano in gre domov. Premišljuje o Naceku, misli na Nacija, na njegovo ženo in na starega Glavača. Ko pride domov, sede na stolček pred hišo, išče po žepih, če ima kaj tobaka; ko ga nekaj natrese skupaj, ga potisne s prsti daleč v levi kot, kjer ima še dva zoba, in ga žveči, da mu ni treba neprestano premišljevati.
Tako mu mine marsikateri večer pri Glavačevih in potem doma.
Zdaj se je zopet večkrat spomnil Vanča. Rad bi vedel, kaj podrobnega o njem, toda nikogar ni, ki bi ga upal vprašati. Bilo mu je celo neprijetno, če je njega kdo kdaj spraševal o Vanču, saj mu ni vedel ničesar povedati. Kadar se je vračal od Glavačevih, ga je vselej prijelo rahlo kesanje. Zavidal je
sosedu njegovo tiho, zadovoljno starost, ždenje in čepenje doma in čebljanje z vnuki. Takrat ga je prijelo, da bi stopil k Naciju in ga prosil, naj piše Vanču, da ga on želi domov. Toda za to je bilo treba odločnosti, ki pa je Ivan ni zmogel. Sanjaril je iz dneva v dan, do dejanja pa nikoli ni prišlo.
Nekega večera je spet sedel pri Glavačevih. Nacija ni bilo doma, zato sta se pomenjkovala s starim. Glavač mu pravi: »Ti, Ivan, kaj pa Vanča ne boš klical domov? Si pa res neumen, da toliko časa držiš tako stvar. Saj ti nisi bil nič boljši v njegovih letih, ko si pa vsak večer letal pod Trezino okno.«
Ivan je nekaj časa molčal. Kaj pa mu naj odgovori na to? Bilo mu je neprijetno, da je stari Glavač načel to stvar. Nekaj je pa kljub temu moral odgovoriti, zato je dejal:
»Kako pa naj bom dober z njim, ko mi pa niti ne piše in ne vem kje je.«
»Jaz samo pravim tako, vsakdo je najprej mlad in šele potem postane star. Ti si pa iz svojega sina hotel napraviti takoj starega človeka.«
Ivan je bil tiho. Stari Glavač je pa še govoril. Toda Žalik je kmalu odšel in poslej ga dolgo ni bilo k sosedu.
Nekoč pa je prišel pismonoša tudi k Žalikovim.
»Gospod Ivan Žalik!« je zaklical zunaj.
Števek je stekel ven, a tudi Ivan je stopil za njim. Poštar je držal v roki knjigo in svinčnik, iz torbe
pa je vzel papirnati zavitek ter ga dal Ivanu.
»Tu se podpišite, priporočeno,« mu je ponudil knjigo in svinčnik ter s prstom pokazal mesto, kje naj se podpiše.
Ivan je dal zavitek Števeku in prijel svinčnik. Roka se mu je tresla, gledal je v knjigo in vprašal:
»Ali je to moje? In kdo mi pošilja?«
»Da, vaše, gospod Ivan Žalik’ je zapisano. Kar podpišite se tu!«
Gledal je, kje naj se podpiše in tipal z roko po knjigi, potem pa dal svinčnik Števeku.
»Na, podpiši se ti. Jaz že dolgo nisem nič pisal.«
Šla sta v hišo in odprla zavitek. Bila je fotografija s štirimi osebami.
Ivan je nesel sliko pred oči. Spoznal je Vanča in Ano. Sedela sta na stolu. Vanč je imel pred koleni majhnega fantka in Ana je držala otroka v naročju. Vanč je bil lepo oblečen, imel je zavezano kravato. Držal se je na smeh in oči so gledale v njega.
Ivan je komaj dočakal večera. Večkrat je šel gledat k vratom, če so že Glavačevi prišli z njiv. Potem si je položil na glavo klobuk in stopil k Naciju.
Vzel je iz žepa sliko in mu jo pokazal.
»Če boš poznal,« mu je rekel.
»O, Vanč; taka otroka že ima!«
Stari Žalik je tisti večer sam napisal Vanču pismo. Prosil ga je, naj pride domov, ker nima kdo delati, in naj pozabi na vse, kar je bilo prej, on, da je že davno pozabil.
Murska Sobota, 11. junija 1954
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 3
Zdrav človek - največje bogastvo za družbo
Pod parolo »Le v zdravih silah je naša srečna bodočnost« je mestno vodstvo Rdečega križa v Murski Soboti usmerilo vsa prizadevanja v zdravstveno vzgojo svojega članstva. Že na prvi seji so izvolili šest komisij, ki se bodo bavile s posebnimi zdravstveno vzgojnimi problemi.
Posamezni odbori so že dosegli prve uspehe. TBC sekcija je v protituberkuloznem tednu prevzela skrb za bolnike. Odbor za boj proti alkoholizmu se je zavzel, da bodo gostinski obrati v kratkem dobili opozorilne napise, da mladini izpod 16 let in vinjenim gostom ni dovoljeno prodajati alkoholnih pijač. Prav uspešno je začel delati tudi odbor za pomladek Rdečega križa. Povezal se je s Šolskimi odbori pomladka v občini in jim priporočal, naj priredijo proste razgovore s pionirji o čuvanju zdravja, osebni higieni in drugih koristnih opravilih. Pomladkarji naj bi o tem pisali tudi šolske naloge. Najboljše spise namerava mestno vodstvo RK nagraditi.
Letos bodo poslali tri siromašne otroke v počitniško kolonijo na morje. Zanje bodo prispevali 22.500 dinarjev, 20 tisočakov pa namera-
vajo odriniti za čiščenje vodnjakov in drugih naprav na podeželju. To je sicer majhen znesek, če pa bodo člani RK še sami kaj prispevali, se bo vendarle dalo nekaj doseči.
Mestno vodstvo si prizadeva, da bi častno izpolnilo svoje naloge in tako prispevalo svoj delež pri kulturnem in zdravstvenem izobraževanju prebivalcev v soboški občini.
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA V MURSKI SOBOTI
poziva in prosi vse obrtništvo Prekmurja, da se dostojno izkaže pri dajanju pomoči poplavljencem. Zavedajmo se, kako huda nesreča jih je prizadela. Pomoč zbira zbornica, kakor tudi vsi odbori Socialistične zveze delovnih ljudi v denarju in materialu.
Predsednik zbornice: Celec Franc
Apače
Pred kratkim je občinski ljudski odbor v Apačah sprejel svoj proračun, ki predvideva 4,649.000 din dohodkov in toliko izdatkov. V dohodke se bodo stekali občinski deleži od kmečke dohodnine, obrtniškega davka, dediščin in taks. Za dve osnovni šoli in nižjo gimnazijo so določili 1,060.000 din, za socialno skrbstvo in zdravstvo 760.000 dinarjev, za komunalne naprave 400.000 din in za stroške državne uprave 2,344.000 din.
Letos bodo v Apačah uredili kanalizacijo, kar jim lani spričo pomanjkanja cementa ni uspelo. Vaščani Plitvice pa so na zadnjem zboru sklenili, da bodo s svojimi sredstvi zgradili nad 600 m dolgo cesto. Njihov kraj je bil do sedaj brez prave cestne zveze. Tudi prebivalstvo gornjega dela Apaške kotline izraža željo, naj bi končno le uredili cestno zvezo proti Zgornji Ščavnici. Končati bi bilo treba dela na cesti Stogovci—Grabe—Zgornja Ščavnica, na cesti, ki so jo začeli graditi že v zadnji vojni.
Radgona
V	obmejni Radgoni so preteklo leto dosegli precej uspehov pri olepšavi mesta in v komunalni dejavnosti. Popravili so več javnih zgradb, postavili gotske ograje in tlakovali ceste. Precejšen delež so prispevala tamkajšnja podjetja.
Ljudski odbor mestne občine bo tudi letos pomagal Olepševalnemu društvu in se trudil, da bi mesto dobilo čimprej turistično lice. Na zadnji seji je razpravljal o proračunu, ki znaša 7,699.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Svoje dohodke bo občina črpala iz 45 % deleža od kmečkih davkov in 50 % deleža od obrtniških davkov, iz dediščin, občinskih taks in prometnega davka. Trem osnovnim šolam in gimnaziji so namenili 1,960.000 din, za socialno zdravstvene namene 958.000 din, za državno upravo in komunalne naprave pa 4,606.000 din. Morebitne razlike bodo krili iz proračunske rezerve, ki znaša 175.000 din.
V	23 stanovanjskih poslopjih so že iz-
volili hišne svete. Uprava stanovanjske skupnosti je začela opravljati svoje poslanstvo.	—jh
V Šalovcih se pripravljajo
Prebivalci šalovske občine se marljivo pripravljajo na občinski teden, ki bo trajal od 14. do 21. junija. V teh dneh bodo po vaseh razne kulturne prireditve in zbori volivcev.
V četrtek, 17. junija, bo množični pregled živine za sprejem v rodovnik. Prireja ga Okrajna zadružna zveza. Občinski dan pa bo 20. junija z otvoritvijo ob 9. uri dopoldne pred zadružnim domom v Šalovcih. V dopoldanskih urah bodo razne športne prireditve in tekmovanja, kolesarske dirke in pionirski nastopi. Odprli bodo tudi obrtniško razstavo, živinorejci pa bodo razstavili svojo rodovniško živino. Popoldne
bodo gasilski nastopi, v dvorani zadružnega doma bodo uprizorili igro itd. Po končanih prireditvah bodo razdelili nagrade najboljšim živinorejcem in društvom.
Množične organizacije, ki se na svoj praznik vneto pripravljajo, vabijo vaščane od blizu in daleč, da prihodnjo nedeljo obiščejo Šalovce, ki bodo tokrat pokazali kulturni in gospodarski napredek na področju občine.
Če pa bo vreme nagajalo, bo občinski dan prihodnjo nedeljo. K. K.
Tudi Obmurje se je vključilo
v antiperonosporno službo
Na pobudo strokovnjaka za rastlinske bolezni pri kmetijskem raziskovalnem in kontrolnem zavodu, tov. ing. Vukadina Šišakoviča, je tudi v Obmurju organizirana antiperonosporna služba. Iz vseh važnejših vinogradniških krajev — Lendava, Podgradje, Jeruzalem itd. — javljajo
kmetijskim strokovnjakom v okrajna središča podatke, ki so potrebni za izračunavanje izbruha peronospore. Ali se to sploh da izračunati — bodo mnogi vprašali in majali z glavo! In vendar je moč dognati, kdaj bo na kakšnem vinogradniškem področju izbruhnila ta bolezen. Znanost se je namreč potrudila in odkrila biologijo te glivične bolezni, ki je strogo vezana na vlago, dnevno temperaturo in velikost lista.
Prav podatki s tega področja, ki jih zbirajo strokovnjaki na okrajnih središčih in pošiljajo naprej kmetijskemu raziskovalnemu zavodu, so osnovna podlaga za sestavljanje zanesljivih poročil in strokovnih nasvetov Antiperonosporne službe Slovenije.
Zato naj vinogradniki pridno zasledujejo njena poročila in nasvete, ki jih objavlja dnevno časopisje in Radio Ljubljana, naj jih upoštevajo in se po njih ravnajo. V teh poročilih zasledite tudi točne termine, do kdaj je treba poškropiti vinsko trto, da bo uspeh zagotovljen in naši vinogradi obvarovani pred nevarno boleznijo — peronosporo. S. K.
Novice iz Beltinec
Okrog 700 pionirjev in mladincev je letos bilo na izletih. Obiskali so razne kraje v Sloveniji in bratski Hrvaški — med drugim tudi zgodovinski muzej v Ptuju, živalski vrt v Zagrebu, mineralne vrelce v Radencih in Petanjcih. Videli so mnogo naravnih lepot in se vračali z najlepšimi vtisi.
Šolsko razstavo je obiskalo več ljudi. Po obsegu sicer manjša, je vendarle dosegla svoj namen; na razstavljenih predmetih so starši lahko spoznali, da so se učenci in dijaki v minulem šolskem letu marsikaj koristnega naučili. Posebno pozornost so vzbujala ročna dela, risbe, lepo urejeni herbariji. Najlepše ročne izdelke so razstavila dekleta. Razstava je odprta ves teden. Do sedaj jo je obiskalo večje število ljudi, predvsem mladincev. Pri urejevanju sta se’ posebno prizadevala učitelja Pavel Šporn in Alojz Šadl, ki zaslužita vse priznanje.
Tudi pri nas imamo Društvo prijateljev mladine. Na pobudo SZDL je bil aprila imenovan iniciativni odbor, ki je v kratkem času zbral nad 50 članov. Pred kratkim so imeli prvi občni zbor. Sprejeli so več vzpodbudnih sklepov; odločno se bodo zavzeli za to, da bo otroški vrtec dobil svoje prostore, več računa bodo vodili o sirotah in vajencih, ki jih posamezni mojstri še
vedno grobo izkoriščajo, imeli bodo več vzgojnih predavanj za starše in odrasle ljudi. Precej je bilo govora tudi o vzgoji mladine, ki je zapustila šolske klopi.
Rdeči križ priredil dva tečaja za nego bolnikov. To je bilo lani, letos pa so spet na svojo pobudo priredili podoben tečaj, ki ga obiskuje 18 mladink. Trajal bo v dveh izmenah po 14 dni, obiskujejo pa ga dekleta, ki so pravkar zapustila gimnazijo. V kratkem času bodo pridobile potrebno znanje o negi bolnika na domu. Predava medicinska sestra Marija Pučkova.
Naša kronika. Maja so se v naši občini rodili 3 moški in 1 ženska, umrla pa sta 2 moška in 6 žensk. Poročila sta se dva para.	—ce
Cezanjevčani, kako dolgo bomo še odlašali?
Letošnja poplava je naredila precej škode. Voda je sredi vasi zamašila večji kanal, ki je bil že dalj časa pregloboko v jarku. Še nekaj dni po poplavi je tekla čez kanal po cesti.
Cicibani so z drogovi drezali v kanal, da bi ga odmašili. Celo dva dni pozneje, ko se še vedno ni nihče od vaščanov spomnil, da bi ga odmašil, so to storili pionirji. Od-
stranili so naplavljeno dračje, mivko in gramoz. Voda je spet dobila prosto pot skozi cev.
Prodec in gramoz so si navozili na šolsko dvorišče, da ne bo tamkaj ob slabem vremneu vedno »luža«, da bodo laže telovadili.
Naj mlajši so dali pobudo odraslim vaščanom, da so odredili obvezno dela ali »namet« na cestah. Najprej so se podali k jarku, ki jim sredi vasi dela toliko sramote. Strebili so ga in kanal dvignili na pravo višino. Rodovitno mivko pa že vozijo na njive. Tudi na pesto proti Ljutomeru — »čez travnike«— niso pozabili. Največje jame so zavozili.
Pri delu je bilo večkrat slišati grenko pripombo: »To bi lahko bila
že velika cesta, če bi bili zakaj! Samo tisti, ki vozijo tod, bi morali krepko prijeti za delo, pa ne bi več govorili le o kolovozu...«
Tudi gasilci si hočejo postaviti nov dom. Sedanja orodjarnica s stolpom je že zdavnaj prerastla današnje potrebe. Postaviti pa bi bilo treba tudi druga poslopja, da bi lahko prišli do stanovanja učitelji in nameščenci, zgraditi prosvetno dvorano in vodovod. O tem se je že večkrat govorilo, vendar malo storilo. Šola, ki je bila zgrajena pred stoletjem na neprimernem prostoru, je postala pretesna, a je ni moč razširiti. Nekaj se šušlja, da bi naredili podstrešne sobe, ker se nekaj boljšega ne da narediti za učitelje, ki so sedaj v napotje v kmečkih hišah.
Posamezniki pa se trudijo, da bi našli primeren prostor za vaško gostilno, ki je v Cezanjevcih zares potrebna, da bi v njej lahko dobili hrano učitelji in nameščenci.
»Potrebno bo počakati še nekaj let, pa bomo tudi to dosegli.« se tolažijo vaščani in odlašajo z delom.
fz
POŽAR V POLANI
Pretekli teden ponoči je pri posestniku Karlu Cipotu v Polani zgorel kozolec. Hitri gasilci so požar omejili. Menijo, da je bil ogenj podtaknjen. Verjetno gre za medsebojna osebna obračunavanja.
Podoben požar so v tej vasi pred kratkim že zabeležili, zato bo na teh slutnjah bržčas kaj resnice.	k
Puconci
V prihodnjih tednih bo dramatska skupina IZUD »Stefan Kuhar« iz Puconec obiskala večje kraje v Prekmurju in tamkaj uprizorila dramo angleškega pisatelja »Cvrček za pečjo«. Režija je v rokah izkušenih prosvetnih delavcev, ki so že nekajkrat pokazali svoje sposobnosti na področju dramatike. Igralci, ki so zelo aktivni in so letos
dosegli precejšnje uspehe, so z igro že dvakrat nastopili in obakrat poželi zasluženo priznanje hvaležnih gledalcev.
Prebivalci večjih krajev v Prekmurju se bodo vrlim puconskim igralcem za njihov trud oddolžili na ta način, da bodo do kraja napolnili svoje dvorane. Zato jim zaželimo: dobrodošli!	F. D.
Tedenski koledar
Nedelja, 13. junija — Anton Pad. Ponedeljek, 14. junija — Metod Torek, 15. junija — Vid Sreda, 16. junija — Beno Četrtek, 17. junija — Gorazd Petek, 18. junija — Bogdan Sobota, 19. junija — Iskra
Sončni vzhod: 13. junija ob 4.30 uri. — Zahod: ob 19.54 uri. Dolžina dneva 15.44 ur.
Lunina sprememba: 16. junija Ščip ob 13.06 uri.
KINO
RADGONA — 12. in 13. junija ameriški barvni film »Na otoku s teboj« in filmske novosti št. 4. — 16. in 17. junija angleški film »Mreže« in kratki film »Dopust v snegu« (mladini se priporoča).
»PARK« SOBOTA — Od 11. do 14. junija ameriški barvni film »Niagara«. — Od 15. do 17. junija ameriški film »Zmaga nad temo«.
ČEPINCI — 13. junija ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. — 20. junija ameriški film »Srečanje s Frankensteinom«.
GRAD — 13. junija ameriški film »Čez noč rojena«. — 20. junija angleški film »Trgovina s starinami«.
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Črenšovci 19. junija svinjski sejem; Dobrovnik 14. junija svinjski sejem; Dekležovje 18. junija živinski in kramarski sejem; Lendava 18. junija živinski in kramarski sejem; Pečerovci 15. junija kramarski sejem; Turnišče 17. junija svinjski sejem.
Okraj Ljutomer: Radenci 15. junija živinski sejem.
MALI OGLASI
HIŠO Z ZADNJIM POSLOPJEM v Puconcih prodam. Vprašati v upravi lista.
84 AROV TRAVNIKA v Nemčevcih prodam. Zglasiti se: Puconci 40.
PRODAM
9 oralov zemlje, od tega 4 orale gozda. Les je uporabljiv za gradnje in telefonske drogove. Kupci naj se 13. junija 1954 javijo na mestu, kjer bo dražba — v Borecih pri Sv. Ani. Pismeno pa naj se obračajo za pojasnila na naslov: Terezija Bajzek, Dolnja Lendava.
Kmetijsko posestvo Črnci - Apače razprodaja
razne kmetijske stroje (traktor »Empire«, sejalnice itd.). Razprodaja bo v nedeljo, 13. junija 1954 ob 8. uri zjutraj na kmetijskem posestvu Črnci.
»POSLEDNJI MOŽ« bo veseloigra, ki jo bodo v četrtek, 17. junija ob 19. uri uprizorili v zadružnem domu na Cvenu igralci SP trgoskih uslužbencev iz Ljutomera. — Prijatelji smeha in razvedrila vljudno vabljeni!
Kam na izlet v nedeljo,
13. junija?
V slovito zdravilišče Slatina Radenci. — Tam bo ob 14. uri velika tombola Društva prijateljev mladine. — 15 glavnih in 400 manjših dobitkov v vrednosti 200.000 din. — Ljudsko rajanje parku. — V novo preurejenih gostinskih prostorih zdravilišča KAVARNA — RESTAVRACIJA
boš našel mnogo prijetnega razvedrila. — Otvoritev moderno urejenega bara.
Radenci vabijo — pridite!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Naše cenjene odjemalce obveščamo, da smo prevzeli zastopstvo
»YUGO-COCKTE««
osvežujoče pijače za vroče poletne dneve.
Na zalogi imamo tudi pristna štajerska in srbska vina od 100 do 150 din liter, vse vrste likerjev, ruma, pelinkovca in žganja.
Poslužujte se našega skladišča alkoholnih pijač v M. Soboti, Slomškova ulica 11. — Postreženi boste hitro in solidno.
»PRIDELKI«
trgovsko podjetje
MURSKA SOBOTA
Sprejmemo
samostojnega gradbenega delovodjo in večje število izučenih in priučenih zidarjev.
Delo pod streho in v akordu. Zagotovljeno tudi v zimskem času. Poskrbimo za hrano in stanovanje.
Gradbeno podjetje
Moste, Ljubljana, Šmartinska 64-b
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 11. junija 1954
Nedeljska proslava v Ljutomeru
dostojna oddolžitev pobudnikom pevske kulture
Ljutomer in z njim vsa okolica je zadnje dni doživel nepozabne kulturne dogodke, ki so dajali pravo obeležje pomembnemu jubileju — 60-letnici prvega pevskega zbora v severovzhodni Sloveniji. Zadnje prireditve pred glavnim slavjem — uspešen nastop križevske igralske družine z Ogrizovičevo dramo »Hasan-aginica«, samostojen in prvi nastop solistične sekcije, ki jo vodi tov. Kauklerjeva, in koncert domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom tov. Žuneca — so privabile v prostorno dvorano Doma kulture na stotine hvaležnih poslušalcev in gledalcev. Še prav poseben uspeh so želi Križevčani in domači pevci, ki so kljub temu, da je bil to njihov prvi večji nastop, želi pri občinstvu zasluženo priznanje in tako dobili dobrih pobud za svoje nadaljnje poslanstvo.
Preteklo soboto pa se je prleška metropola odela v praznično oblačilo. Več stotin zastav je vihralo raz poslopij, postavljenih drogov in dreves ob cestah — vse od glavne železniške postaje pa tja do Stročje vasi. Ob vhodih v mesto so postavili lepe slavoloke z vspodbudnimi gesli in dobrodošlicami. Posebno lep slavolok je po-
zdravljal goste na Titovem trgu. Izložbe so bile okrašene s cvetjem in zelenjem, ponoči pa so bile razsvetljene. Tako ozaljšan je Ljutomer dočakal svoj veliki dan.
Ob šesti uri popoldne je bila v poslopja LOMO slavnostna seja, ki so se je udeležili ljudski odborniki, voditelji SZDL in člani upravnega odbora KUD »Ivan Kaučič«. Slavnostni govor je imel predsednik občine tov. Ferdo Pihlar, v imenu kulturnoumetniškega društva pa je spregovoril njegov predsednik tov. Franjo Štebih, ki je z izbranimi besedami opisal zgodovinsko poslanstvo jubilanta. Ko se je zvečer jelo mračiti, so Ljutomerčani do zadnjega kotička napolnili dvorano, kjer je domača igralska družina pod spretnim vodstvom gosta Petra Malca iz Ptuja uprizorila Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Premieri je prisostvovalo nad 500 gledalcev. Po predstavi so na bližnjem hribčku prižgali kres, ki je daleč okrog naznanjal praznično razpoloženje Ljutomerčanov. Svečan poudarek predvečeru velikega praznika je dal tudi velik ognjemet.
Pesem iz 500 grl
Naslednje jutro je Ljutomerčane kakor nalašč pozdravilo toplo poletno sonce. Nebo se je obleklo v svojo modrino in na njem ni bilo niti oblačka, čeprav se je zadnje tedne kaj rado zavilo v črnino, ki je prinašala neurje in vihar. Godba je že navsezgodaj igrala budnico na ljutomerskih ulicah. Kmalu po sedmi uri so društveni člani odšli kolektivno na pokopališče in tam položili vence na grobove Frana Zacherla in drugih zaslužnih, a že pokojnih ustanoviteljev in članov prvega pevskega zbora. Domača godba je zaigrala žalostinko. Potem so sprejemali goste. Med drugimi so prišli semkaj tudi zastopniki učiteljskega društva iz Čakovca. S seboj so prinesli lep venec, ki so ga položili na grob najzaslužnejšega pevca. Za Titovim domom je koncertrirala godba na pihala iz Ptuja. V tem času sta se v Ljutomeru odvijali tudi dve športni prireditvi: srečanje domačih in soboških kegljačev ter nogometna tekma med domačim »Partizanom« in gostujočo enajstorico »Železničarja« iz Maribora. Obe tekmi so domačini odločili v svojo korist.
Popoldne se je za Domom kulture zbrala dvatisočglava množica ljudi, ki so prisostvovali slavnostnemu programu. V imenu društva je na kulturnem hramu odkril spominsko ploščo tov. Štebih. Na njej je zapisano: »Ta plošča naj spominja pozne rodove na tiste može in žene, ki so v letih 1894—1954 delovali v Ljutomeru na področju kulture in prosvete.« Ptujska godba je zaigrala internacionalo. Takoj potem, ko so združeni pevski zbori — bilo je zastopanih okrog 500 pevcev iz ljutomerskega in soboškega okraja — zapeli pesem »Slava Slovencem«, pesem, ki so jo slovenske pevske skupine pele v Ljutomeru že na prvem slovenskem taboru leta 1808, je tov. Štebih pozdravil navzoče, med njimi tajnika GO LPS tov. Liško, državnega tožilca LRS tov. Pavličiča, sekretarja MK ZKS za Maribor tov. Vladka Majhna, ljudska poslanca tov. Ivana Krefta in Vaneka Šiftarja, glavnega urednika »Ljudske pravice - Borbe« tov. Šinkovca, ostale goste, predstavnike sosednih okrajev in še živeče člane prvega pevskega zbora. Prebral je tudi pozdravno pismo tov. Kardelja, sekretarja predsednika republike tov. dr. Jožeta Vilfana in predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Kraigherja, ki se zaradi neodložljivih državniških poslov niso
mogli udeležiti slavja. Po pozdravnih nagovorih je predsednik OLO tov. Verdev kot pokrovitelj prireditve razvil lep društveni prapor, najzaslužnejšim pevcem pa so izročili krasne diplome. Med sprejemanjem priznanja so navzoči zlasti pozdravili neumorno pevovodkinjo tov. Minko Zacherlovo. Sledil je nastop združenih pevskih zborov in godb iz Ljutomera, Sobote in Ptuja. Najveličastnejše je izzvenela pesem R. Gobca »Pesem dela«. Prvič se je občinstvu predstavila tudi domača folklorna skupina. Za zaključek pa so nastopile tri folklorne skupine in pevski zbor naših bratov Hrvatov iz sosednjega čakovskega okraja. S svojimi narodnimi koli so vzbudili pri gledalcih, ki
so jih tesno obkrožili, obilo pozornosti in priznanja.
Nedeljsko slavje v Ljutomeru je bilo dostojna manifestacija vsega tistega naprednega, kar ima svoj izvor v plemenitih dejanjih pobudnikov slovenske pesmi in besede v tem predelu, hkrati pa še en dokaz več, da si pevska kultura tudi po osvoboditvi krepko utira pot med ljudske množice na podeželje.	S. K.
„Vido Grantovoʻʻ 
uprizarja MKUD na Murščaku
Mladinsko kulturno umetniško društvo Murščak je pred dnevi uprizorilo dramo Ferda Kozaka »Vida Grantova«. To je že njegovo drugo, letos uprizorjeno dramsko delo. Čeprav si je »Vido Grantovo« ogledalo manj ljudi kot »Navadnega človeka«, so igralci dosegli lep uspeh kljub napakam v jeziku in gestikulaciji.
Menim pa, da tokrat niso izbrali prave igre, kajti »Vida Grantova« zahteva že dokaj sposobne ljudi. Priporočljivo bi bilo, da drugič izberejo kaj lažjega, n. pr. kakšno komedijo. Največ zaslug za uspešno prosvetno delo imajo tamkajšnji učitelji, ki vneto pomagajo mladini.
V zadnjem času se mladinci živahno pogovarjajo o junijskem izletu. Pomisliti pa bi bilo treba tudi na knjižnico, ki je temu kraju več kot potrebna.
Omeniti je vredno, da bodo tudi na Murščaku kmalu dobili elektriko. Pripravljeno je že vse, napeljati je treba samo omrežje. Pričakujejo, da bodo že junija slavili svojo zmago.	R. J.
Pionirji-šahisti so tekmovali
Društvo prijateljev mladine je letos v okraju Murska Sobota v počastitev rojstnega dne maršala Tita prvič organiziralo pionirsko šahovsko tekmovanje. Tekmovalo se je za naslov najboljšega moštva in šahista v okraju. Tekmovanja se je udeležilo 23 pionirskih moštev in 23 pionirjev za naslov najboljšega šahista v okraju. Četrtfinale so odigrala šolska upraviteljstva med svojimi šolami. Že v tem boju so doživeli favoriti presenečenja.
V polfinale so se kvalificirale naslednje šole: Beltinci, Bogojina, Bodonci, Cankova, Črenšovci, Grad, Krog, Lendava, Murska Sobota I in II,. Trdkova, Rogaševci in Tomšičeva. Vse navedene šole so bile razdeljene v šest skupin. Zmagovalci skupin so odigrali medsebojne dvoboje, tako da so prišla v finale le 3 moštva. V prvi skupini je zmagalo moštvo Krog, ki je presenetilo z zmago nad Soboto I. Iz druge skupine je izšlo kot zmagovalec moštvo Sobota II. V III. skupino se je plasiralo moštvo Bogojine.
Huda borba je bila za vstop v finale. Spoprijeli sta se po dve skupini med seboj. Med I. in II. skupino je zmagal Krog. V III. in IV. skupini se je plasiralo v finale moštvo Rogaševci. Iz V. in VI. skupine je prišlo v finale moštvo Lendava. Finale se je odigralo na sam Titov rojstni dan v Murski Soboti v prostorih hotela »Zvezda«. Zanimiv je bil pogled na te mlade šahiste, ki so prišli s ponosom in zavestjo, da se bodo borbeno borili za ugled svoje šole in za naslov najboljšega moštva in šahista v okraju. Tej zanimivi borbi so prisostvovali številni ljubitelji šaha. Pred pričetkom odločujoče borbe je pozdravil finaliste predsednik Društva prijateljev mladine tovariš Hajnšek Franc. Čestital jim je k dosedanjim uspehom, posebno pa k temu, da so dosegli to čast, da lahko na rojstni dan tov. Tita igrajo v Murski Soboti odločilno tekmo. Omenil je, da postane to tekmovanje tradicionalno in da bo zmagovalno moštvo dobilo prehodni pokal, ki ga bo moralo vsako leto braniti. Žreb je določil za
I. kolo Lendavo in Rogaševce. Zmagalo je zdržljivejše lendavsko moštvo z rezultatom; 5 1/2 : 2 1/2. Drugo kolo Lendava : Krog se je končalo z rezultatom 6 1/2 : 1 1/2. V zadnjem kolu Rogaševci : Krog je bil izid 4.4. Zmagovalec je postalo moštvo Lendava, ki si je iz 16 dosegljivih osvojilo 12 točk. Drugo mesto so zavzeli Rogaševčani s 6 1/2 točke, tretje mesto Krog s 5 1/2 točke.
Istočasno Je tekmovalo za naslov najboljšega šahista 5 pionirjev finalistov. Prvo mesto je zasedel najmlajši, zelo nadarjeni šahist Hari Bogdan, učenec III. razreda osnovne šole Krog. Pokazal je izredno teoretično znanje v otvoritvi in končnicah. V šahu se mu obeta lepa kariera, če bo tako napredoval. Drugo mesto si je priboril Sočič Jože, dijak nižje gimnazije v Bogojini, tretje mesto pa Kolar Alojz, dijak IV. razreda gimnazije v Murski Soboti.
Potek te zanimive borbe so si ogledali in s tem počastili same pionirje zvezni poslanec tov. Šiftar Vanek in republiški poslanec Fram ter sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Voljč. Pionirje je nagovoril poslanec tov. Šiftar, želel jim je veliko uspeha pri šahu, ki predvsem razvija um, ki je pozneje odraslemu človeku pri kateremkoli delu tako nujno potreben. Pionirje je spodbudil k nenehni gojitvi te lepe borbene igre tudi sekretar Mestnega komiteja ZKS tov. Vild. Po razdelitvi nagrad je bilo slikanje in skupno kosilo.
Moštvo Lendava in najboljši šahist Hari Bogdan imata pravico brez predhodnega tekmovanja drugo leto za vstop v finale in braniti svoj pokal ter naslov najboljšega šahista v okraju.
Za uspeh tega tekmovanja pa gre še posebna zahvala tehničnemu vodji tov. Dragu Beloglavcu. Njegova pobuda, spremljana s vztrajnim delom, je rodila lep uspeh.
Kratke športne vesti
Sobota : Rudar (Trbovlje) 3:2. — Preteklo soboto je moštvo Sobote gostovalo v Trbovljah, kjer je nepričakovano doseglo zmago nad Rudarjem. Čeprav v zadnjih tekmah Soboti ni šlo vse tako, kakor bi bilo želeti, so tokrat zaigrali mnogo boljše in požrtvovalnejše. Nadigrali so svojega nasprotnika in tako dosegli zasluženo zmago. To je bil tudi prvi poraz Rudarja na svojem igrišču.
Sobočani so že v prvem polčasu dosegli gol prednosti, ki so jo obdržali do konca igre. Gole za Soboto so dosegli Maučec, Sakal in Zelko iz enajstmetrovke.
Aluminij : Nafta 2:0. — Moštvo Nafte je v Kidričevem izgubilo tekmo predvsem zaradi nespretnosti napadalcev, ki so po-
sebno v drugem polčasu zamudili številne priložnosti za dosego gola.
Domača enajstorica je takoj v začetku izkoristila neurejenost Lendavčanov in jim v prvih 10 minutah igre dvakrat potresla mrežo. To pa je zadostovalo za zmago.
Igra ni bila kdovekaj, saj se moštvi nista posebno trudili.	—ček
*
TD »Partizan« Beltinci : »Panonija« Sobota 6:1. — Nogometaši iz Beltinec so letos dosegli več zmag na zelenem polju. Posebno pa so se izkazali pretekli teden, ko so z visokim rezultatom odpravili sicer rutinirane goste iz Sobote. V njihovih vrstah je nekaj obetajočih igralcev, katerim bi kazalo posvetiti več pozornosti.	—ce
OKNO V SVET
PREDSEDNIK ZDA EISENHOWER bo ta teden sprejel delegacijo bivših bojevnikov. V njej sta tudi jugoslovanska zastopnika general Miloje Milojevič in Velimir Stojnič.
DESETO ZASEDANJE DONAVSKE KOMISIJE se je pričelo 8. junija v Budimpešti. Našo delegacijo vodi opolnomočeni minister Dragoje Djurič. Komisija bo obravnavala poročilo direktorja o izpolnitvi delovnega načrta za leto 1954.
UMIK PREMIERA CHURCHILA IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA in položaja vodje konservativne parlamentarne skupine napovedujejo nekateri angleški laburistični časniki. Njegov naslednik naj bi bil sedanji zunanji minister Velike Britanije Anthony Eden.
NEKO LOVSKO LETALO TIPA »MIG 15« na reakcijski pogon je pred dnevi napadlo južno od Gradca transportno belgij-
sko letalo, ki je nosilo plemenske svinje za Jugoslavijo. Ubilo je enega člana posadke, dva pa težko ranilo.
VIETMINSKE ENOTE ZASEDLE MESTO KOANFONG. To se je zgodilo po dveh srditih napadih na francoske položaje v ustju Rdeče reke. Francoska garnizija se je umaknila na nove položaje.
NOVINAR LEROY GOUR IZ DRŽAVE WISCONSIN V ZDA je do sedaj zbral 375.000 podpisov za odpoklic zloglasnega senatorja in lovca »na čarovnice« McCarthvja. Zbrati bi moral 404.000 podpisov.
PREDSEDNIK JAPONSKE VLADE JOŠIDA bo 13. junija obiskal Rim na povabilo italijanske vlade.
POGAJANJA O TRGOVINSKI POGODBI med Jugoslavijo in Brazilijo so končana. Pogodba predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 18 milijonov dolarjev; pomeni dokajšen napredek v primerjavi z dosedanjim stanjem.
NAJVEČJI POVOJNI VOHUNSKI PROCES se je pričel pred dnevi na Norveškem. Pred sodiščem v Oslu se mora zagovarjati več oseb, ki so delale za rusko obveščevalno službo, med njimi tudi Asbjӧn Sunde, bivši prvak KP Norveške. Obravnava bo trajala tri tedne.
V JAPONSKEM PARLAMENTU SE TEPEJO. Do pretepa je prišlo pred dnevi, ko je vlada zahtevala od skupščine, da bi sprejela spremembo zakona o policiji. Ranjenih je bilo 24 policajev, 30 skupščinskih, stražarjev in 2 narodna poslanca.
GENERALNI DIREKTOR GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Alexis Kiru je izjavil, da bodo v Grčiji, Jugoslaviji in Turčiji ustanovili mešane odbore, ki bodo pripravili osnutke besedila pogodbe o vojaški zvezi.
SKUPINA ANGLEŠKIH REAKTIVNIH LETAL ZNAMKE »CAMBERRA« bo priletela v Jugoslavijo. V eskadrili je 25 oficirjev, 53 podoficirjev in vojakov. Vodi jo vicemaršal angleškega vojnega letalstva Whitley. V Beogradu bo ta skupina letalcev slavila svojo prvo obletnico.
Gledala je njihove zalite, zadovoljstva polne obraze in nenadoma so se ji zastudili, zasovražila je vse in od tedaj je iskala le priliko, da bi zadostila temu sovraštvu.
»Vam še ni dovolj!?« je nekoč po kosilu vzkliknila Verona in ji iztrgala kolač kruha. »Pravkar smo končali s kosilom, a vi bi... Samo uničiti nas hočete!«
»Ne bom se ti ga več dotaknila,« je odvrnila; njen glas je bil težak in miren. V miznico je vrgla nož, da so zaropotale vilice in žlice.
»Niti vam ga ne dam!« je kriknila Verona.
Mati se je počasi obrnila k otrokom. Molčali so in obe opazovali. Janči je mirno jedel. Starkin pogled je šel od ene male glavice k drugi in prav tako so se te glavice sklanjale, kot bi jih njen pogled nečesa dolžil.
»Boste vi tudi taki, kot sta vaš oče in mati?« jih je počasi vprašala in zdelo se je, kot bi namesto besed polagala velike kamne.
»Ven! Pojdite iz moje hiše, da ne boste hujskali na naju otrok!« je besno zavpila Verona.
»K tebi niti nisem silila in sedaj bi rada odšla, a ne vem kam ...«
»Berači tudi živijo, čeprav nimajo svojega doma,« se je oglasil Janči.
»Torej naj grem beračit?« je obupano vzkliknila. »Vse sem vam dala, garala sem za vas, a sedaj, ko si ne morem pripraviti kruha, sedaj naj grem beračit!... Poglejta te, kako vaju opazujejo!« je nenadoma sunkovito pokazala na otroke. »Učijo se, kako bodo delali z vama ... kot vidva ... kot vi z mano!« Njen obraz je sijal v zlobnem zmagoslavju.
»Pojdite ven!« je Janči ukazal otrokom in počakal, da so odšli. »Baba, še enkrat kaj takega reči, pa te premlatim!« je besno zasikal. »Seveda, veselilo bi te, če bi me otroci vrgli na ulico. Toda ti tega ne boš dočakala.«
»Zgodilo se pa bo, čeprav bom že tedaj ležala v grobu,« je trmasto nadaljevala.
»Ne mislite, da bom tako neumen kot ste vi,« se je že umirjeno posmehoval in zibaje odšel iz sobe.
Tudi mati ni dolgo ostala. Zunaj je zagledala otroke, ki so stali v krogu in se smejali starejšemu.
»Prekleta baba! Da bi te že vrag vzel!« je posnemal globok, renčeč očetov glas.
Slišala ga je in tedaj je zaželela, da bi jim vrnila vsaj del svojega trpljenja. Oprezno je stopala proti gruči, med potjo je vzela bat in ko se jim je približala, je zgrabila otroka in si ga položila čez koleno. Zvijal se je, toda držala ga je kot s kleščami. Z naslado je začela udarjati in po vsakem udarcu je raslo njeno zadovoljstvo.
»Ga pustite!?« je zavpila Verona.
Ni je niti slišala, ampak je le tokla in tolkla in se smehljala.
Prihitel je Janči in jo sunil stran.
»Ubiti hočete mojega otroka?!« je zakričal in jo besno začel brcati in udarjati brez premisleka.
»Jezus Marija!« je zavpila starka, se prijemala za boleča mesta in se skušala obraniti udarcev.
»Moj bog! Ubili bi ga skoraj!« je kriknila Verona in pohitela k otroku, ki se ji je takoj privil v krilo in se začel pretirano zvijati.
»Vstani baba!« je zasoplo zarenčal Janči in stal kot klavec ob živali; razkoračeno, z zariplim obrazom in mirnim pogledom.
Mati je že prej vstala, a ob udarcu je zopet padla. S težavo se je vzravnala. Na obrazu je imela nekaj temnih podplutb, iz nosu ji je curljala kri, roke so se ji tresle in drgetala je po vsem telesu.
Janči jo je gledal in škripal z zobmi.
Nihče ji ni dal vode, nihče ji ni rekel niti besede. Med nemimi, gluhimi, brezizraznimi stenami svoje sobe se je vrgla na posteljo in zajokala. Kmalu je občutila bolečine, zdelo se ji je, kakor bi telo otrdelo in ko se je obrnila, je vedno zastokala.
K večerji ni šla in nihče je ni vprašal, kako ji je. Naslednji dan je vstala. Zaboleli so jo vsi sklepi, zabolela jo je vsaka rana, v želodcu je čutila praznino in meglilo se ji je pred očmi. Ko je vstopila v prednjo sobo, se ji je zdelo, ko da s pogledi sprašujejo: »Se nisi crknila?« Ozrla se je na mizo. Zanjo ni bilo ne krožnika ne mesta, a za to se ni nihče zmenil. Pristopila je kot berač: s plahim, opreznim pogledom in lačnimi očmi. Janči in Verona se nista zganila, le otroci so jo skrivaj opazovali.
»Stisnite se malo,« jim je dejala.
»Da se mi nobeden ne gane!« je ukazala Verona in dvignila žlico.
Mati jo je gledala z grozo v očeh.
»Daj mi vsaj košček kruha,« je prosila.
»Poberite se!« se je zadrla in jo odrinila.
»Niti jesti mi ne daste?« je starka vzkliknila in se ozrla po vseh.
Molčali so.
Verona je naglo vstala, odšla v kuhinjo, se vrnila s krožnikom, ga napolnila z juho in postavila na klop pri peči. Mati se je spomnila, da so tam navadno ob kolinah jedli berači, cigani — ljudje, ki jih neradi puščajo k mizi. Hotela je oditi, a bila je lačna. Skrivala je pogled in lakomno izpraznila skodelico.
K večerji je niso poklicali in tudi jesti ji niso prinesli. Ležala je in v njeni glavi so se podile razne misli in predstave. Tako lep je bil ta svet, tako daleč od ljudi in življenja, a prav zato tako prijeten, da se je vedno najrajši potopila vanj. Med ljudi ni želela iti in zdelo se ji je, ko da ne spada tja, ko da ni človek, ampak samo neko trpinčeno, ponižano, uničeno bitje, ki ima samo prazen želodec in pohlepne oči.
Potem ji je Verona začela redno prinašati in tedaj se je privzdignila, željno vdihavala duh in hlape, ki so se vzdigovali iz skodelice in jo dražili, in najrajši bi vse takoj požrla, kot bi se bala, da ji bodo drugi pojedli. Toda kakor se ji je vračalo zdravje, tako se je umirjala in njene misli se niso zgubljale v nejasne sanjarije, ampak je začela misliti na to, kako bi si uredila življenje, da je ne bi vse trpinčili, ji grozili in jo žalili.
Prvi mladinski pevski zbor v Ljutomeru — ustanovljen leta 1904 — prvi te vrste zborov na slovenskih tleh