-----   249   -----
Naši dopisi.
Iz Tržaške okolice 21. julija. —x^- Narod slovenski zna ceniti tiste može, ki v dejanji kažejo, da imajo res srce zanj, in se za njegovo korist, za njega poduk in njegove pravice potezajo, kedar in kolikor morejo. Žalibog je pri nas celo malo takih za narod vsestransko delajočih rodoljubov. Kakor sem zadnjič pisal, skazal seje izmed naših poslancev edini J. Nabergoj dozdaj vreden zaupanja in spoštovanja. Zato ga pa tudi, kakor se sliši, mislijo okoličani voliti ne samo v mestni, temveč tudi v državni zbor. Želeti je tedaj, da se vsi okoličani zedinijo in vsi skupaj volijo njega. ZIož-nosti pa nam je Slovencem pri volitvi za državni zbor še posebno potrebno zato, ker z okolico skupaj voli le enega poslanca tudi četrti mestni razred,  ki pošilja po
navadi v mestni zbor najhujše lahone. Ako se Slovenci razcepijo med seboj ,  gotovo  pri volitvi zmaga kak la-honsk rudečkar. Zato, okoličani, pozor!  Gosp. Nabergoj, ako se izvoli, bi se ve da koristil okolici in Slovencem le tedaj, ako se, kakor upamo, pridruži državo-pravni stranki, ne glede* na to, kaj počn6 njegovi mestni kolegi,   in le v tej nadi zagovarjamo njegovo kandidaturo* — Volitve v mestni — deželni zbor bodo septembra meseca. Bog daj, da si okoličani izvolijo vredne poslance,   ki bi za nje kaj storili.    Vsaj dva bi morala biti dobra govornika,   da  bi lahko predloge stavila ter napade nasprotnikov odbijala;   drugi pa naj bodo značaj ni domači možje,  ki se ne dajo premotiti od lepih besedi ali zapeljati od še lepših novcev. Takih značajnih mož, hvala Bogu, še nam ne manjka;  al težje je najti izobraženega Slovenca govornika,   da  bi  se mu poslanstvo zaupalo.    Nekteri mestni gospodje slovenskega rodii so   premalo  znani  v okolici,   in med njimi vlada tudi nekaka apatija v narodnem oziru;   priča tega nam je Tržaška čitalnica, o kteri ne vemo, ali še živi ali je že zamrla.   Drugi pa tako zvani „mladoslovenei" — so navdani onega liberalizma,   čegar glavno geslo je brez-verstvo, — priča temu nam je  bil zadnji  čas  Primorec" pod vredništvom nekega Raiča. V okolici sami pa razun duhovnikov  in   učiteljev  ni  nobene inteligencije. Al duhovnov bi se težko kdo dal  pregovoriti,   da sam prevzame poslanstvo  za  tak  zbor,   kakor je Tržaški; učitelji pa,   kot  mestni  uradniki,   se ne morejo voliti. Ker sem ravno učitelje omenil,   naj   o  njih še par besedic spregovorim.    Odkar nimajo duhovni več nadzorstva   nad   šolami,   so  učitelji  pravi sužnji magistratov i.    Učitelj v okolici (ali tudi v mestu)  ne   sme biti ud nobene čitalnice ali   kakega  političnega  katoliškega društva, sicer pride ob službo ali vsaj ob „dobro ime" pri magistratu;   zapisnike   mora   vse  le  v  italijanskem jeziku spisovati in še celč slovenska lastna imena otr6k po  laškem pravopisu  popačena  pisati,   in   kedaj   cel6 druga, stanu še manj spodobna opravila za Tržaški magistrat   oskrbovati.     Odškodnina   za tako  duševno  ro-bovanje pa je, to se mora pripoznati, prav dobra plača, kakor malokje taka.   Zato se ni čuditi, da so naši učitelji — z malimi  izjemami — liberalci  in   liziini  laho-nom; vsaj jih to pri magistratu priporočuje (vide Bonin)! To pa je očiten dokaz, da njihov „liberalizem" ni sinek notranjega prepričanja,   ampak — papirnatega cvenka, in zato ni nič vreden.
Iz Vipavskega 26. julija. — V „Slov. Nar." neprenehoma nekdo trobi iz Vipave o „narodni inteligenciji", češ, da se popolnoma sklada z načeli in sklepi Postojnskega volilnega shoda, in o „dobrodejni svobodomiselni burji", ki je jela pihljati po naši dolini. — Naj tem dopisom dodamo majhen komentar. — Kdo je tista „vsa narodna inteligencija", ki jo poveličuje „Narodov" dopisnik? Akoravno je sicer v Vipavi mnogo doktorjev z diplomo in brez diplome, je vendar inteligentnih narodnih glav silo malo: ako štejemo, že nekoliko prstov ene roke ostane praznih, kajti gospodov, kakor je na priliko Vipavski družbinski krt, nikakor ne moremo in ne smemo narodnim, in gospodkov, ki znajo sedaj obče navadne fraze „liberalen", „svoboden", „kaj bo far" itd. izrekovati, a ne misliti pedanj pred nos, zato ne že „inteligentnim" prištevati. Razen teh nekterih je Vipava zel6 mirna in o volitvi bode pokazala, kdo ima zaupanje in vpliv; tisti gotovo ne, ki se drznejo v Postojni brez najmanjše vednosti ljudstva občini Vipavo in Slap v narodno-političnih zadevah zastopati. O svobodomiselni burji Vipavski" tedaj ni sledu ne tirii. Radi bi jo ustvarili naši najnovejši „homines novi", a pehajo se zastonj! — Naj rečem še par, be3ed o glasovitem volilnem shodu Postojnskem.   Čuditi seje naivnosti
Begunjskega župana Hrena, ki je shod tako ,;kunštno" skrivno sklical ter se kot najhujši politikar nosil;  vsaj vendar v6 vsaki,   ki tega  moža pozna1,   da se razume sicer na  Škorete,   o politiki pa še   cel6  do  abecede ni prišel; on je le kričeči organ prijateljev svojih dr. Zar-nika in dr. Vošnjaka, ki se mu klanjata zarad njegove Werthajmerice in kosmatega grla, s katerim zna kričati z najetimi kmeti  čez  duhovstvo,   pa  zakaj ? — to on, po   Ljubljani Jn   drugod  pikantno   znana   oseba,   sam najbolje ve\    Čuditi  se je  na  dalje Vošnjakovcem in njih glasilu „Slov. Narodu",  da so tako hitro popustili pravni program, ki so ga bili z nami vred sprejeli, popustili politično vzajemnost s Cehi, ki so jo nedavno na vsa usta priporočali. Slovenci smo majhen narod, ki le  v zvezi z drugimi Slovani, zlasti z vrlimi Čehi, moremo kaj doseči.    V zvezi je moč.    Pač ni vzroka, da se  zametuje od vseh  federalistov  sprejeti program,   ki daje vsakemu narodu njegove pravice,   ki  ima  tedaj v sebi  tudi  „narodni" program,   prednost   pa   ima   pred njim, ker vzajemnost podpira. — Ako pa je „narodni" program Vošnjakovcev le to,   da naj se verski čut v Slovencu čisto zaduši,   duhovstvo pri ljudstvu ob zaupanje pripravi, kar se vidi iz sprejetih toček Postojnskega shoda,   kar  se bere skoro da v sleherni številki „Slov. Naroda", — potem o slogi ni govorjenja.   Obžalovati je, da ravno sedaj, ko bi morali Slovenci čvrsto zedinjeni, kakor nikdar poprej, delati za svojo pojitično veljavo, da ravno sedaj je Vošnjak, romar iz Stajar-skega,   vrgel jabelko razpora med  narod naš.    Bratje, tako ne bomo zidali Slovenije!    Preneumne  so psovke na našega občespoštovanega dekana, ki jih je izbljuval „Slov. Nar.", da bi vredne bile pretresati jih. Kdor je toliko storil za  narod naš,   kakor gosp. Grabrijan, ko mladoslovenci Še hlač niso nosili, in na vsako stran še dandanes  dela  ter je steber našemu narodnemu deželnemu zboru ,   Če  tudi   burk  ne dela v zbornici,   en ostane  mož,   v  katerega   po   pravici  največ   zaupanja stavi cela naša Vipavska dolina.    Ce tega ne v6 „Slov. Nar.",  mu povemo mi, in dostavljamo le še to: za državni zbor   ostane naš kandidat za Notranjsko naš rojak in neprestrašeni federalist Hohenwart!
Izpod Nanosa 26. julija. — Dopisniki „Slovenskega Naroda", Če ne sami „Narodovi" patroni, res le laži, zvijače in obrekovanja po svetu trosijo. V enem zadnjih listov je „Slov. Narod" iz Notranjskega pisal, da župan Senožeški g. Zelen po vsem svojem trudu ni mogel v okrajno cenilno komisijo priti. To je gola laž, kajti prej ko je bil g. Fr. Kavčič v to komisijo izvoljen, smo ta posel gosp. Zelen-u ponujali, a čeravno smo ga silili, prevzeti ga (posebno je g. Lavrenčič, župan Postojnski , na to delal), se je g. Zelen odločno tej izvolitvi odpovedal, rekši, da ima dosti druzega posla doma ter je gosp. Fr. Kavčič-a, župana v St. Vidu nasve-toval, kateri tudi se je branil izvolitev prevzeti, a potem, ko sta ga župana Lavrenčič in Zelen nagovarjala, je vendar mandat prevzel. To je faktum, ne pa, kar „Slov. Naroda" dromedar piše. „Narodovci"! z svojimi bedarijami, sumnjičenjem in obrekovanjem ne boste daleč prišli. — Isto tako se tudi v današnjem listu odliku-J*ete, ker v dopisu iz Vipave vpijete, da je naš viso-;ocenjeni dekan in deželni poslanec gosp. Jurij Grabrijan v deželnem zboru sede govoril in stoje* molčal. Bedaki!   berite  stenografična  poročila deželnega zbora,
J osebno ono od seje 6. grudna 1872. 1., str. 124-—126, do se je hudemu nasprotstvu za našo šolo na Slapu bolj poganjal kot on. — Ogledite šolsko poslopje v Vipavskem trgu, ktera je kinč vsem ljudskim šolam ne le na Kranjskem , ampak bila bi tudi družim deželam, a ravno „Jurij" se je trudil, da so cerkve v to šolo okoli 30.000 gold.  zazidale,  ker  drugi  duhovniki  še
enega stotina za šolski namen iz cerkvenih denarjev ne> morejo dati. — Ogledite obrekovalci novi turn pri cerkvi Matere Božje v Logu, kteri je ponos ne le Vipavski dolini, ampak vsemu katoliškemu svetu. — Pogledite farovž, kateri Vipavski trg kinča in se nad njim dviga kot najlepša grajščina, al ste vi morda za vse te umetnosti tavžente skupaj spravili ali on? — Ali ste vi 4. razredno glavno šolo v Vipavskem trgu ustanovili? ali ste vi čitalnico v Vipavskem trgu že leta 1864. na noge spravili, katera se je odprla s tako slovesnostjo , da je presegala vse druge in katere nihče ne^ pozabi, kdor je bil navzoč. Ali ste vi tabor Vipavski proti vsestransko silnemu nasprotstvu ustanovili? To in veliko več še koristnega za nas Vipavce v ožjem in sploh za Slovence v daljem pomenu je naš visokoča-stiti gospod dekan po svojem domoljubju in neprene-hanem trudu brez vsake sebičnosti tako rekoč iz nič stvaril, da bi mati Slovenija morala Boga prositi, naj bi jej dal mnogo takih „Jurjev!"
Ker ravno od taborov in čitalnic govorimo^ moramo tudi tisto gosp6, katera akcijo zarad izvolitve našega poslanca tako enostransko pozdravlja, namreč go8p6 sneho „Sočo" pozdraviti. Ona piše v svojem 29. listu, da je g. Zelen „v poti svojega obraza" Ho-henwarta v Postojni zagovarjal. Gospd sneha se pa le zopet laže, vsaj dobro poznamo spretnega govornika g. Zelena, ktere je pri vredbi Vip. tabora nasprotne nemŠkutarje dvakrat tako sijajno govore polomil, da so kar drug za drugem sobano Čitalnično popuščali. On je bil glavni govornik na onem taboru, in njegov govor o „zedinjenji Slovenije", čeravno dobro uro trajajoč, je občinstvo z vednim pritrjevanjem in živio-klici poslušalo; nasproti je bil pa govor dr. Razlaga „ovinstvuu, katerega današnji ,,Slov. Narod" hvali, s popuščanjem taborišča sprejet in z besedami: )7to smo že kdaj pozabili". Gospa sneha menda je pozabila, kako sta njeni urednik in čitalnični predsednik, govore pri slovesnosti neke čitalnice na Notranjskem, v pravem potu svojega obraza otrobe vezala. Gospa sneha „Soča" tudi menda ne ve*, da so Vipavski gospodje s pomočjo Podnanoscev, reete Eazdrtcev, nameravali, pri volilnem shodu v Postojni 13. dne t. m. za državnega poslanca Notranjske skupine — uganite, koga? — urednika gospe" snehe, velikega komis-a Viktorja Dolenca kandidirati; ko so pa videli, da jim Hrenova Menišija za njihovega kandidata še ziniti ne pusti, so od svojega namena na tihem odstopili. Ti gospodje so res prečudni politikarji in čudni prijatelji naši! Leta 1870. to se gospodje Viktor Dolenec, dr. Lavrič in Faganel kot govorniki in obiskovalci tabora Vipavskega le zato odpovedali, ker je taborska točka V. „ž e 1 e z n o cesto odLoke skozi Vipavo na Trst" tirjala; oni so javno govorili, da hočejo „Predelsko", ne pa „Ložke" železnice, kar še dandanes gospa" sneha in njeni urednik zagovarja in zagovarjati mora. Zdaj pa naj nam še kdo reče, da naši tako zvani „mladi otroci" so prijatelji Notranjcev! — Konečno še to, da dr. Kazlag je zbog svojega postopanja v zadnjih deželnih zborih in vsled ponudbe dr. Vošnjak-Hrenove vsa politična tla izpod sebe zgubil (sicer se njegove o s ob ene dotaknemo), nasproti je pa tisti, kteri je strah in groza centralistom, nemčurjem inBismarkovcem tukaj tako priljubljen, da ni dvombe, da bo enoglasno za državnega poslanca izvoljen, in to je naš rojak in sosed grof H oh en war t.   Bog ga živi!
Iz Rake na Dolenskem 27. julija. (Volilni shod.) Že
so bili nekateri volilni shodi po Slovenskem, a vse dosedanje presega brezdvombeno volilni shod na Raki, katerega je sklical g. Viljem Pfeifer; kajti sešlo se je nad 150 slovenskih mož,  da si izbero kandidata za
-----   250   -----
državni zbor. Zastopane so bile vse občine, če izvzamemo vrle Metličane, kateri so na vabilo g. Pfeiferja poslali izjavo, da se hot6 primerno skladati z izidom volilnega shoda, ko ga dobodo popisanega v slovenskem Časopisji. Ta volilni shod glasno priča, kako se zavedajo naši dolenski slovenski kmetje svoje narodnosti in kolika briga jim je, da se v lesenjačo državnega zbora pošlje na vse kraje pošten poslanec. Ako pomislimo, da je bil ta volilni shod malo da ne od samih slovenskih kmečkih mož obiskan — bilo jih je nad dve jako jako obilni tretjini — moramo reči, da je vsakaterega iznenadel. Zborovanje prične se točno ob 4. popoldne. Gosp. Viljem Pfeifer pozdravlja prav prisrčno zbrane slovenske volilce, ter se jim goreče zahvaluje, da so se v tako ogromnem številu od blizo in daleč prišli vdeležit tega shoda priporočuje vrlega gosp. Rozmana iz Rudolfovega za predsednika, kateri se tudi enoglasno potrdi. — Na to poprosi gosp. A. Žgur besede ter razloži važnost novih neposrednih volitev za državni zbor, kakor tudi položaj, v katerem se znajdemo danes Slovenci. Da bi se ne moglo od nobene strani očitati, da so se hotele v kalni vodi ribe loviti, razloži in pojasni govornik slov. geslo: „vse za vero, domovino in cesarja", kakor tudi najnovejše mla-doslovensko: „vse za narod, svobodo in omiko". V prvem najde govornik popolno poroštvo vseh narodnih teženj, tedaj tudi poroštvo prave svobode in omike na podlagi krščanski, zato bridko obžaluje razpor in razcepljen] e na dva kampa vseh popred za eno svrho in en cilj delajoČih Slovencev. Ker se vera po krivici štuli po deželnih in državnih zborih po nasprotnikih naših v politiko, mora se slovenski poslanec ne samo za narodnost kot tako, ampak v prvi vrsti tudi za naj-draži biser slovenskega naroda, sv. vero, potegovati, inače trpi narodnost sama veliko škodo. Govornik je tega mnenja, da nemčurjev geslo je edino to: „vzemimo priprostemu kmetu vero in z razprostrtimi rokami vrgel se nam bode v naročje, to je, ponemčuril se bode; zategadel tudi ne pripisuje onemu, ki svojo vero malomarno zavrže, toliko moštva, da bi tudi narodnosti ne prodal za skledo leče. Slovenski poslanec naj tedaj v vsem postopa v duhu ogromne večine slovenskega naroda. Ker se govornik nadja, da gospod Viljem Pfeifer zastavi svojo častno besedo delati v tem smislu, in ker je vsem volilcem znan kot pošten rodoljub in neodvisen možak, priporoča ga živo kandidata za kmetiške skupine. Na to poprime besedo g. doktorand Ulrih, ter si prizadeva pobiti predgovornikovo tolmačenje gesla: „vse za narod, svobodo in omiko, v katerem najde edino narodovo srečo (!!); hvali svobodo današnjo*), od katere v resnici narod nima druzega kot kožo in kosit, ter priporoča konečno tudi on g. Pfeiferja za kandidata. Konečno govori še g. Fr. Vran-čič, ter povdarja, da le v slogi se more narod krepiti, a v neslogi najde grob. Na g. Ulrihov nasvet, d& gosp. predsednik kandidaturo g. Viljema Pfeiferja na glasovanje, katero so vsi pričujoči volilci uni-roma s pravim navdušenjem sprejeli. Kot kandidat enoglasno pravi g. Pfeifer, da „njegova sveta dolžnost bode kot dobremu katoličanu vse narodove svetinje braniti v državnem zboru, s čimur edino se bode ravno vrednega skazal zaupanja svojih volilcev. **) — Gosp. Rozman vodil je jako taktno celo obravnavo, za kar naj prejme tli očitno zahvalo. — Po zborovanju so volilci še več časa skupaj ostali in se potem v najlepšem redu razšli.
*) Škoda, da g. Ulrih ni povedal, kje je je kaj naprodaj ? **) Po takem je g. Pfeifer očitno stopil v vrsto večine deželnega našega ebora, kar v shodu 30. janija v Gracarjevem turna ni se storil.                                                                                   Vred.
Trebnje 27. julija. — V zadnjem listu „Novic" sem dokazal, da se je ,,Slov. Nar." v popisu našega shoda v Dobrnču 6krat, reci, šestkrat— in to v 10 vrsticah — zlagal. Naj omenjeni popis „k volilnemu gibanju" še malo pojasnim. „Slov. Narod" piše: „Volilni okraj je obširen; v njem so, kakor v nobeni drugi volilni skupini iz kmetov združeni, nemški in nemšku-tarski elementi. Tu po našem mnenji more zmagati samo po celem volilnem okraji znani mož, kakor je dr. Z ar ni k; vsak drug gotovo propade, in če se tu glasovi čepe med dva narodna kandidata, mora zmagati nemškutar. „Slov. Narod": ktera dva sta narodna kandidata? Kaj ne da gospoda dr. Z ar ni k in Tomšič? Dobro! Kakor ti je „Narode"! znano, spada g. Tomšič k tisti stranki, katera v svojem programu ima: „vero, domovino in cesarja", tedaj k državopravni. Tega Tomšiča, kandidata pravne stranke, po takem imenuješ ti sam narodnega kandidata. „S1. Nar.", toli-krat si kričal na vse grlo, da državopravna stranka je odpadla od narodnega programa! a zdaj njenega kandidata imenuješ narodnega! Kako to? odgovori! — Dalje piše „Slov. Nar.": „Mi tedaj še enkrat rečemo, da je edini mogoči kandidat za Trebanjski volilni okraj g. dr. Z ar ni k, za katerega bomo delali z vso eneržijo". — Se li ne pravi to, kandidata nam siliti? Nekaj dni pozneje, govoreč o kandidaturi gosp. Pfeiferja, pa piše „Slov. Nar.", da tudi on (Narod) je tega mnenja, da se kandidat ne sme siliti. Doslednost, kje si?! Laž je tvoje ime. — „Z vso eneržijo bomo delali za gosp. dr. Zamika". Tako piše „Slov. Nar." v petek 18. julija. V sredo (16. julija), tedaj dva dni poprej, pa je prišlo pismo od dr. Vošnjaka v Novomesto, v kterem praša g. dr. Bučarja, ali bi bilo mogoče, da bi dr. Zarnik kandidiral v Novomestu. Se li ne pravi to, ljudi imeti za norce? Očitno tako pisariti, skriv6 pa drugače; to je prav ono sleparstvo, po kterem je pri zadnjih volitvah za deželni zbor Sta-j ar s ki padel gosp. Kos&r! — „Z vso eneržijo bomo delali za dr. Zarnik a". Oj, abotnost! Gospodine Vošnjak! kam neki se bodete obrnili? Okraj Žu-žemberški in Trebanjski sta govorila: za dr. Z a r-nika ne marata. Imate li v Kočevskem okraji kaj svojih? Med Slovenci ne; ali med nemškimi Ko-čevarji, tega ne vemo. V Rateškem in Mokrono-škem okraji nimate nobenega, da bi se do njega obrnili (tako pišete sami v nekem pismu), temveč pri drugih beračite, da bi tam kak shod sklicali, se ve da za dr. Z a r n i k a ! — Iz teh malih črtic častiti bralci lahko sklepajo, da „Slov. Nar." cela papirnata pola je za dr. Zamika, med slovenskim pravim narodom pa ni nobeden. Iz groba vstajajo spomini tisti, ko je dr. Zarnik učitelj bil pri otrocih Rauch-ovih na Hrvaškem, sam pa v šolo hodil pri temu glasovitemu ma-gjaronu!
Iz Ljubljane. — V časnikih druzih dežel se bere, da ustaverska stranka že z vso silo agituje za volitve. Mogoče tedaj, da ministerstvo razpiše volitve brž ko bode vedelo, da so ustavaške agitacije dognane. Zato pozor! in na delo! Pri nas se ne sliši veliko od nemčurskih agitacij, in Dunajski in (iraški časniki so jim že nekterikrat ostro očitali nemarnost. Naši ustavoverci dobro ved6, da na deželi nimajo nobenega ter&na, in kakor prepis „Laibacherčin" iz „Tagespošte" kaže, se zanašajo le na mladoslovence ter bodo zadovoljni, da le tam ali tam kak liberalen mladoslovenec zmaga, kajti ž njim se bo dalo že „zastopiti", ker tista „zedi-njena Slovenija" je mladoslovencem le malik za — danes, jutri ga vržejo v vodo, kakor so vrgli „vero" iz programa svojega.
-----   251    -----
— (Deželna Jcomisija za konjerejo Kranjsko) pod predsedstvom generala pl. Mengen-a zastopana po vladnem zastopniku vitezu Hoffern-u, c. k. majorju Schwar-zeln-u, baronu Mih. Zois-u, grajščaku Jož. Šeunig-u in dr. Jan. Bleiweisu, je 26. dne t. m. preiskavala cesarske žebce v Selu pod Ljubljano in enoglasno izvrgla 7 žebcev, ki za pleme niso več pripravni in se imajo prodati. Da se nadomestijo ti z druzimi, je general pl. Mengen, ki ga je c. k. ministerstvo kmetijstva tudi v Ljubljano poslalo, prijazno obljubil skrbeti za to, da se za Kranjsko kupijo 4 žebei Angleškega plemena in 4 iz kobilstva v Radavcu; vrh tega pa je deželni komisiji tudi nalog dal, naj pri delitvi konjskih premij v Radoljci in Kranj i septembra meseca skusi kupiti 2 žebca P i nega v skega (težkega) plemena, če sta lepa in 3 leta stara. Več žebcev za pleme pa potrebujemo zato, ker je deželna komisija že naznanila ministerstvu kmetijstva potrebo, da se v Trojanah napravi nova stacija žebčarska, in se je nadjati, da jo dovoli. Ker nam je dobro jznano, da živa potreba je dalje še ta, da bi tudi v St. Vidu na Dolenskem se napravila stacija, se le čudimo, da soseske Št. Vidske okolice niso še prošnje vložile deželni komisiji, da bi se tudi njim dala stacija ces. žebcev. Ce se same soseske ne ganejo za pomoč, deželna komisija jim dobrot vendar vsiliti ne more. —
ffs^** Gori omenjenih 7 cesarskih žebcev: 4 ložji, 3 pa težki Pincgavski (vsi 3 tudi dobri vožnji konji) se bode prihodnjo soboto, dopoldne ob 10. uri, na velikem trgu v Ljubljani po poti očitne dražbe prodalo.
— (Iz seje deželnega odbora 28. julija.) Različne gospodarske zadeve sadje- in vinorejske šole na Slapu so bile v posvetovanji v tej seji, v katero sta bila namesti na Dunaji bivajočega g. dr. Coste in g. Murnika povabljena namestnika g. Peter Kozler in dr. Poklukar, in g. Kristan je bil imenovan za druzega učitelja za to šolo. — Zarad izpeljave popolno ločenega oddelka v posilni delalnici za mladoletne lenuhe se je deželna vlada povabila, da pošlje svojega zastopnika na dogovor in ogled dotičnih prostorov v delalnici. — Na c. k. finančno direkcijo se deželni odbor obrne zarad pobč-ranja deželne priklade po 20% na vžitnino oziroma zakupnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa po zakupnikih te vžitnine.
—  C. kr. ministerstvo kmetijstva ^je z odpisom od 17. dne t. m., štev. 7581, gosp. Fr. Solmajeru, odborniku družbe kmetijske, kateremu je ministerstvo izročilo statistično poročilo o vinoreji Kranjski, poslalo pismo, v katerem njemu toplo zahvalo izrekuje za izvrstno delo ter ga prosi, naj še v prihodnje tako marljivo deluje na tem polji. — Popis ta je oddelek velike knjige, ki jo je ministerstvo kmetijstva z ličnimi zemljo vid i vseh dežel Avstrijskih, kjer trta raste, za Dunajsko razstavo pod naslovom: „Die Wein-produktion inOesterreich nach den neuesten statistisehen Erhebungen" prvikrat v tej obširnosti na svetlo dalo. — Se ve, da te pohvale so deležni tudi vsi, ki so gosp. Solmajer-a podpirali v obširnem in težavnem delu. Deželi naši pa je na čast, da se tudi delo naših mož v svetovni razstavi odlikuje z visocim priznanjem. — Nehote se nam vsiluje tu vprašanje: kedaj neki bosta gospoda Zagorec in njegov protektor Zamik kaj na svet spravila, kar bo kaj več vredno kakor — psovka ali burka?
—   Mestni zdravnik dr. vitez Emil Stockel je vsled ces. sklepa od 25. dne t. m. imenovan za c. kr. vladnega svetovalca in  medicinalnega referenta.
Če tudi bi naravno bilo, da bi se take službe dajale, kakor je nekdaj navada bila, najzaslužnejim okrajnim zdravnikom, smo vendar veseli tega imenovanja, ker smo se zadnji čas bali nekega druzega, ki bi se bil vsedel navto mesto zgolj po — protekciji.
— (Cbelarska družba) ima danes svoj prvi občni zbor. Na ogled so razstavljeni podučni pripomočki, pa-njovi itd. Ob 10. uri se začne zborovanje. Mlademu društvu želimo prav krepko napredovanje v korist domovini naši!
— (»Brenceljna") tudi mi živo priporočamo našemu ljudstvu. Porok smo vsacemu, da za 80 kraje, si za četrt leta kupi najmanj 2000 veselih ur. Tiste gospode, ki so nam pisali o potrebi drobnega časnika za kmete, opomnimo, naj le „Brenceljna" razširijo v svoji okolici; bolje leskovce ni za laži in sleparije „ve-like" in „male". „Tedaj le po njem!" — kakor „Bren-celj" piše v vabilu za naročbo v poslednjem svojem listu.
(Za „Brenceljna" nekaj.) Dr. Vošnjak potuje zdaj po Kranjskem in Stajarskem s celimi snopi svojega „Tednika" kriče: „kupite!" „kupite!" Kdor ga^pa noče, temu ga zastonj vsili. Tako je potovaje na Šta-jarsko 18. dne t. m. na železnici iz Ljubljane v Laze zadel na nekega naših rodoljubov in brž mu ponudil „tednik". Ko naš poštenjak reče, da ga ne mara, mu dr. Vošnjak vsili 12 iztisov zastonj do konca tega leta!! Naš rodoljub, prisedši domu, je raztrgal liste za porabo na nekem kraji, ki se očitno ne imenuje. In „Narodoyci" se drznejo slepiti bralce, kako da kmetje segajo po tem listu! Ker dr. Vošnjak nima premoženja , mora pač „narod. tiskarna" silno radodarna biti ali pa — kdo drug!
-----    252    -----