Pnfttntoa platoa* v Leto LXVM št. 13 Ljubljana, ponedeljek 18. januarja 1932 Cena Din iznaja rsaK dan popoldne. usvzemSi nedelje m pr—4km — tt—toti ao so peut a om z.— oo 100 vrst Dto 2.60 oo I0U do 300 vrst i Din 3.— već Ji inaerati petit vrsta om *.— Popust po dogovoru, inseraui) đaveM posebej. — »Slovenaici Narode veliš mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. es inozemstvo did 2fi.— RoKopisi se ne vračajo. tJBED N1ST VO IN CJPRAVN1STVO LfUBLJANA. fLnaflJeva ulica M. A Telefon SC 3122. 3123 3124. 3125 1B 3126. POD KltMlEl MARIBOR, Grajala trg 31. 8 — — — — w'KLJE Kocenova ulica 2. — rsi. UHJ, NOVO MESTO Ljubljanska c. tel *t- 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. — — —, Račun pri postnem čekovnem zavodu v L Ju bi jaru st 10.351. Prestolni govor Nj. Vel. kralja 0b 11. dopoldne Je danes Nj. Vel. kralj s prestolnim govorom osebno otvoril redno zasedanje Nan stavništva — Silne ovacije narodnih poslancev in senatorjev vladarju Uril tega pred' Beograd, 18. januarja. Današnji dan bo ostal v zgodovini Jugoslavije zapi-san poleg 6. januarja 1929 kot eden najpomembneših mejnikov v našem narodnem in državnem življenju. Danes je Nj. Vel. kralj s prestolno besedo otvoril prvo redno zasedanje Narodnega predstavništva, s čimer se otvarja nova doba našega političnega in parlamentarnega življenja, pa tudi nova doba dela za konsolidacijo države na gospodarskem, političnem, kulturnem in socijalnem polju. Že prvi predhodni sestanki Narodne skupščine in senata so prožili dovolj dokazov, da so se zbrali v našem novem Narodnem predstavništvu možje odličnih sposobnosti in volje do dela in zato se lahko reče, da smemo pričakovati od Narodnega predstavništva obilo koristnega in uspešnega dela. Pomebnost tega dogodka pa obeležuje še prav posebno okoliščina: prvo redno zasedanje Narodnega predstavništva je osebno otvoril Nj. Vel. kralj s prestolno besedo, kar se je s tem zgodilo šele drugič, odkar obstoja naša ujedinjena država. S tem je važnost današnjega dne še prav posebno podčrtana in besede, ki jih je naslovil Nj. Vel. kralj ob tej priliki na zastopnike vsega našega naroda, so kažipot bodočega dela in kažejo ono pot, ki jo je naš modri vladar začrtal že v svojem manifestu 6. januarja 1929., pot v lepšo in srečnejšo bodočnost. Prestolni govor zlasti povdarja veliko zakonodajno delo, ki čaka Narodno predstavništvo, zlasti delo za gospodarsko konsolidacijo in izgraditev notranje uprave potom definitivne ureditve občinskih in banovinskih samouprav. Povdar« je, da je uspeh odvisen od pravilnega razumevanja narodnih in državnih potreb. Beograd, 18. januarja. Za svečano stvoritev rednega zasedanja Narodnega predstavništva so bili prostori Narodne skupščine, kjer se je vršila skupna seja poslanske zbornice in senata, svečano okrašeni. Ministrske klopi izpred predsedniške tribune so odstranili in postavili na tem prostoru posebno tribuno za Nj. Vel. kralja. Vsa dvorana, diplomatske in novinarske lože ter galerija so okrašeni s preprogami in državnimi trobojni cami. V prostorih Narodne skupščine je vladala že od zgodnjih jutranjih ur velika živahnost. Uslužbenci Narodne skupščine so imeli še polne roke dela, da so uredili vse kar najsvečanejše. V dvorani so uslužbenci beograjske radio postaje montirali mikrofone na predsedniško mizo in pred tribuno, raz katere je imel Nj. Vel. kralj svoj prestolni govor. Po dvorani in v ostalih skupščinskih prostorih so namestili zvočnike, tako da se je mogla vsaka kraljeva beseda povsod razločno slišati. Beograjska radio postaja je tudi po mestu na vseh večjih javnih prostorih namestila zvočnike, tako da je ves Beograd mogel poslušati kraljev govor. Svečano otvoritev Narodnega predstavništva sta prenašali tudi zagrebška Ui ljubljanska radio postaja, tako da je v duhu prisostvoval temu svečanemu aktu ves jugoslovenski narod. Že pred 10. uro so se začeli zbirati v prostorih Narodne skupščine gg. narodni poslanci in senatorji. Vsi so bili v svečanih oblekalg in le malo jih je bilo med njimi, ki bi imeli samo po eno odlikovanje- Nekateri v narodnih borbah osiveli borci so naravnost preobloženi z najvišjimi jugosl o venskimi, pa tudi tujimi odlikovanji. V živahnem razgovoru so gg. poslanci in senatorji pričakovali pričetka seje. Malo po 10. so se začeli zbirati tudi član! vlade, tako da je bilo ob pol 11. že vse pripravljeno za pričet ek seje. Malo pred 11. uro je bilo javljeno: kralj prihaja. V dvorani je zavladala grobna tišina. Kmalu nato so se odprla vrata in v spremstvu predsednika senata dr. Ante Pavelića ter predsednika Narodne skupščine dr. Koste K uman ud i ja Je stopil v dvorano Nj. V. kralj v svečani generalski uniformi. Senatorji in narodni poslanci so se dvignili s svojih sedežev in viharne ovacije kralju m Jugoslavfg so pretresale dvorano. Nj. V, kralj se je podal na pripravljeno tribuno. Ko so se ovacije, ki so trajale več minu*, polegle, je Nj. V. kralj spregovoril. Njegove jasne m razločne besede so rezale grobno tišino. Narodni poslanci in senatoru so poslušali kraltev prestol«! eovor stoje m ga često prekinjali s ploska- njem in ovacijamL (Govor objavljamo na drugem mestu.) Kraljeve besed so sprejeli senatorji in poslanci z viharnimi ovacijami. »Živel kralj! Živela Jugoslavija! je odmevalo po dvorani. Tudi iz nabito noi-ne diplomatske lože. v kateri se je zbral ves diplomatski zbor. so z zanimanjem sledili prestolnemu govoru. Ovaciiam poslancev in senatorjev se je pridružrla tudi galerija. Pred poslopjem Narodne skupščine se je pred zvočniki, ki so bili nameščeni na vseh straneh, zbrala velika množica, ki je pazno sledila kraljevemu govoru in mu priredila ob koncu prav tako navdušene ovacije, ki so se še stopnjevale, ko je kmalu nato v spremstvu predsednikov obeh zbornic tn dežurnega adjutanta N». V. kralj zapustil Narodno skupščino in se med gostim špalirjem občinstva med neprestanimi ovacijami vrnil na dvor. Po programu bi se morala nato seja še nadaljevati ter bi imela govoriti še predsednika obeh zbornic, nakar bi Narodno predstavništvo izvolilo po* sebni adresni odbor, ki bo sestavil odgovor na prestolni govor. Zaradi pozne ure pa je predsednik senata predlagal, da se seja prekine in nadaljuje popoldne ob 4. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar je predsednik senata zaključil prvo skupno sejo Narodnega predstavništva. Besedilo prestopnega govore Beograd, 18. januarja. Nj. Vel. kralj je danes ob 11. dopoldne otvoril redno zasedanje Narodnega predstavništva z naslednjim govorom: Gospodje senatorji in poslanci! Z veliko radostjo in z zaupanjem v našo lepo nacionalno bodočnost, pozdravljam vas vse in z vami ves jugoslovenski narod, ki ga dostojno predstavljate. Zgodovina jugoslovenskega naroda, Id živi v teh lepih krajih naše domovine, je polna velikih dogodkov, usodnih preobratov, težkih motenj, slavnih del in končno velike zmage svobode in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kronano je veliko delo nacionalnih junakov, mučenikov in žrtev te misli po dvanajstih stoletjih polnih muk in nadčloveških borb za našo plemensko individualnost in naš narodni obstanek. V zavesti, da so se najboljši sinovi našega naroda, zbrani iz vseh naših plemen, borili za ujedinjenje in da se je ostvarila po nečloveških naporih, krvavih revolucijah in svetovni vojni narodna kraljevina z enim narodom v eni državi, sem dne 1. decembra 1918 imel srečo, da sem svečano proglasil ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev po svobodnem izrazu narodne volje. Ustvarile so se sanje in večni ideali prednikov, najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvršili sta se ujedinjenje in osvobojen je. Tedaj smo imeli namen in voljo, da organiziramo vse delovne sile svoje nacionalne države in da se v njej pripravijo najboljši pogoji za bodočnost« Z ustavo 28. junija 1921 smo skušali urediti to našo državo in njene nacionalne naloge, toda vedno bolj jasno se je kazalo, da v tej ustavi nacionalna misel ni dobila dovolj jasnega in pravega izraza, in da so sovražne sile ogrožale nacionalno celoto države. Kljub vsem naporom ni bilo mogoče doseči pravega razvoja naše nacije, neobhodno potrebne notranje edinosti in harmonije, ki bi bili temelj našega javnega in organiziranega političnega življenja Premagali smo vse svoje zunanje sovražniki, sebe same pa nam je bilo najtežje premagati. Naše edinstvo in nacionalno celota sta prišli spričo zaslepljenih strankarskih strasti in medsebojnih borb v nevarnost, da ju izgubimo, in nastalo je vprašanje kako se bo nadaljeval naš napredek in razvoj našega skupnega narodnega življenja. Zaman je bilo pričakovati, da se bodo v našem notranjem življenju prilike uredile same po sebi. Državna celota m jugoslovenska misel .je bila ogrožena, pretilo nam je državno razsulo in narodno razedin jenje. Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da narodno ujedinjenje ni delo ene generacije niti posledica zgodovinskega značaja, marveč sad stoletnih naporov in dela vse nacije. Nacionalna celota spričo tega ni smela in nikdar ne sme postati predmet razpravljanja m mora ostati vedno nad vsem življenjem in nad vsemi interesi. (Viharno dolgotrajno ploskanje.) Doba narodnega in državnega preporoda Gospodje senatorji in gospodje poslanci! Z odločitvijo dne 6. januarja 1929 (burno odobravanje) sem odpravil to nevarno stanje. To je bila moja sveta dolžnost do nacije in zgodovine. Moja vlada, ki je tedaj prevzela upravo države, je stala pred veliko nalogo, da pomiri strasti med narodom in da državo dobro vodi ter obnovi med ljudstvom vero v bodočnost V tem pogledu je kraljevska vlada delovala z velikim uspehom. Z zakonom z dne S. oktobra 1929 (ploskanje) smo odpravili in odstranili prejšnjo upravno razdelitev. Med narodom je vzrastlo zaupanje, kar sem mogel ugotoviti pri svojih neposrednih stikih z ljudstvom. V vseh plasteh Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je pokazala volja, da se trajno ohrani naša nacionalna celota. (Odobravanje). Zvest svnn hwdi in tradleiii sem proglasil S. septembra nrer*»k1oga leta ustavo in ustvaril osnovo onih ustanov upravne in državne ureditve, ki najbolje odgovarjajo narodnim potrebam in državnemu nacionalnemu življenju. Ustava omogoča narodu nacionalen in socialen napredek in razvoj vseh njegovih življenjskih sil. Narodno edinstvo in državna celota sta izven vsake diskusije. V naši decentralizirani državi naj živi svoboden, ravnopraven, nacionalno nedeljiv narod, poln spoštovanja in navdahnjen z vero v vse, kar je lepo In zdravo, složen v naši nacionalni zajednici! (Dolgotrajno navdušeno ploskanje). Velika odgovornost Narodnega predstavništva V duhu teh načel imate, vi, gospodje, nalogo, da organizirate državo, da ji daste važne zakone, ki bodo zajamčili napredek in bodočnost naše kraljevine, da dostojno odtehtate velike žrtve, Id so padle za jngoslovensld narod in za nacionalno idejo. (Odobravanje). Pot vam je pokazana in veliko zaupanje, ki vam ga je izkazal narod, vam je močna opora. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Zbrali ste se v resnih Časih in Narodno predstavništvo se je znašlo pred težkimi nalogami. Splošna in nepojmljiva kriza je zajela ves svet in se ni ustavila niti pred mejami naše države. Vaša naloga je, da najdete pravi izhod iz sedanjega težkega stanja. Jugoslavija je pobornik mira in reda v Evropi Doseči ta cilj vam bo toliko lažje, ker živimo z vsemi v dobrih od noša jih in lahko zaupamo v mednarodno solidarnost. Z posebnim zadovoljstvom naj omenim naše iskrene odnošaje z vsemi našimi prijatelji in zavezniki. (Ploskanje). Jugoslavija hoče tudi v bodočnosti ostati pobornik miru in reda v Evropi. (Ploskanje). Dosledno s tem bo sodelovala tudi pri rešitvi vseh velikih problemov, ki so v tem času na dnevnem redu mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve bo prevzela nase vse žrtve, ki so v skladu z interesi naše varnosti. Naša vojska ni bila nikoli instrument za ogrožanje miru in tujih interesov. (Viharno odobravanje). Ona bo ostala tudi v bodoče obramba naroda In šola za njegovo nacionalno vzgojo. (Ploskanje). Vprašanje reparacij je spravilo našo državo v težak položaj. Mi ne moremo na eni strani sami nositi žrtev za zmago splošnih principov svobode In pravice, na drugi strani pa tudi ne moremo ogromne vojne škode naložiti le v breme naše težko ranjene zemlje. (Odobravanje"). Naše stališče mora biti v skladu s interesi celokupnega naroda in v tem smislu bo treba postopati. Složno delo za ©miljenje gospodarske krize Za ublažen je splošne gospodarske krize bo kraljevska vlada zastavila vse svoje sile in vso svojo skrb. Za ozdravljenje naših gospodarskih razmer je neobhodno potrebno, da v našem javnem gospodarstvu uvedemo največjo štednjo in da spravimo javne izdatke v sklad z realnimi dohodki in s finančno silo našega naroda, (Dolgotrajno odobravanje). Kraljevska vlada bo predložila Narodnemu predstavništvu državni proračun, sestavljen z upoštevanjem največje štednje, ki jo je treba uvesti tudi pri banovinah in občinah. (Odobravanje). Treba je najti pota in načina, da bo državna administracija spretno popravila in izpopolnila, kar še ni dovršeno. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Gospodarska kriza je tako silna, da moramo zastaviti proti njej vse svoje moči. Zlasti je občutna med našim kmečkim prebivalstvom, med katerim je padanje cen še poostrilo težke razmere. Obnovitev zaupanja in ustvaritev gospodarskega kredita sta glavni predmet našega prizadevanja. (Ploskanje.) Za Izvršitev socialnih in gospodarskih pogojev za zdrav razvoj naših sil bo kraljevska vlada skušala uvesti primerno kmetijsko politiko in ustreči predvsem našemu kmečkemu prebivalstvu. Krepila bo razvoj zadrug in jačila gospodarske sile najširših slojev naroda. (Odobravanje.) Kraljevska vlada pa bo tudi pravilno skrbela za interese obrti m industrije, od katerih zavisi eksistenca velikega dela našega delovnega naroda. (Odobravanje). Z dobrimi socialnimi zakoni moramo okrepiti načelo narodne solidarnosti in skrbeti moramo, da se bo breme težke krize razdelilo enakopravno in pravično na vse sloje naroda. (Dolgotrajno in viharno odobravanje.) Prve zakonodajne naloge Oživotvorenje gospodarskega sveta bo ena prvih nalog vašega zakonodajnega dela. (Dolgotrajno ploskanje). V sistematičnem delu za izgradnjo naše notranje ureditve se postavlja na dnevni red Narodnega predstavništva tudi definitivna organizacija občinskih in banovinskih samouprav, teh najvažnejših edinic naše notranje uprave. Kraljevska vlada bo sestavila in predložila vse potrebne zakonske predloge. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Poleg omenjenih nalog vas čaka v zakonodajnem delu tudi mnogo drugih vprašanj, ki jih bo razvoj narodnega in državnega življenja postavil na dnevni red. Od vašega premišljenega dela, od zavesti odgovornosti, ki ste jo prevzeli, od vašega razumevanja narodnih in državnih potreb, od vaše uvidevnosti bo odvisen uspeh vašega dela pri izvrševanju velikih nalog, Id vam jih je poveril narod, ko vam je poklonil svoje zaupanje. Naj vas božja milost in pomoč spremljata v vašem delu za koristi naroda in srečo Jugoslavije! (Dolgotrajne ovacije kralju). Proglašam seje Narodnega predstavništva za otvorjene, Prenos v ljubljanskem radija Ljubljana, 18. januarja. Govor Nj. Vel. kralja ao oddaj ali po radiu tud4 v LJublja od in so biW na raznih krajih v mestu montirani zvočniki oddajale so pa govor tudi vse tvrdke z raddo~potrebsci.nami Kraljev govor je poslušalo mnogo pasantov. Beseda Nj Vel je zvenela jasno, čisto ki ptragnaittno. Večkrat je bilo čuti, kako je govor prekinila Narodna skupščina, ki je vihamo aolavdirala njegovim besedam Vremensko poročilo Ljubljana 18. januarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljub ljani po stanju ob 8 zjutraj* Biatrica-Bohin; sko jezero -—8. megla« snega 15 cm; Brežic* —2. oblačno: Celje 1. oblačno, snega nt. Dravoirrad-M*»ifl —8. oblačno snena 8 %ra. Jesenice —45, megla, snega 10 cm; Kamnik —2. megla, enega ni; Kranjska gora pašno, snega 30 cm; Kočevje —4, oblačno; Kotoriba —2, oblačno. Ljubljana g. k. — 1, oblačno, Ljutomer —8. oblačno; Maribor g. k. —1, oblačno, snega ni; Novo mesto —2, oblačno, snega ni; Št Janž na Dolenjskem —2, oblačno. Tržič —4. jasno, snega m, Rakek —4, megla. LJUB J LANSKA BORZA Devlse: Amsterdam 2261 41—2268 25. Bruselj 7S1 78—784.14. Curih 1097 25 do 1100.56. ^»ndon 194.80—196 40. New York 5699.98—5616.98. Pariz 221 15—221.81 Prosa 166.45—166.95, Trot 282 31—284.71. INOZEMSKE BORZE Curih, 18 januarja. Beorrad 9 10. Pariz 20.15Vt. London 17 85 New York -.12.25. Bruselj 71.25. Milan 25.90. Madrid 43.25, Amsterdam 206.26, Berlin 12175, =iofHa 3 71 Praga 15J.7. Varšava 57.40, Bukarešta 3.05. \ Stran 2 SLOVENSKI NAROD*, dne IS. januarja 1832 Praznik mladih in starih Jadranašev Lep uspeh letošnjega slovanskega večera — Sestanek stareSinske zveze LJubljana, 18. januarja. V soboto zvečer je Jinjoslovensko napredno akademsko društvo Jadran brez vsake misli na vesel jač en je in zabavo priredilo svoj tradicijonalni slovanski večer, da 8 čistim dohodkom olajša bedno stanje naših akademikov. Na prireditev je poslal svojega zastopnika tudi visoki pokrovitelj kralj Aleksander, in sicer g. divizijskega generala Bogoljuba Ilica, razen njega so se pa sijajno uspelega večera udeležili tudi ban dr. Marusič s podbanom g. dr. Pirkma-jer jem, načelnica častnega damskega komiteja ga. ministrova Anči Kramerjeva, soproga podpredsednika senata ga. Novakova, zastopnik ministra prosvete g. ravnatelj Jeran, rektor g. dr. Serko, župan g. dr. Dinko Puc in drugi najodličnejši zastopniki oblastev in korporacij ter ves konzularni zbor s svojimi družinami. Goste je v imenu AD Jadrana pozdravil g. Boleslav Hiter z naslednjim govorom: Slavna gospoda! Lzvr^ujoe častno nalogo, da ot var jam XII. slovanski večer mi je dolžno&t. kade>mskega društva vJodrana pozdravim s tega mesta zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je bla-govoli-1 sprejeti pokroviteljstvo nad današnjo prireditvijo. gospoda generala Tliča. komandanta dravske divizijske oblasti, katerega najvljudneje prosim, da na najvišjem mestu sporoči našo na ji skrenejšo zahvalo In izraze naše vdanosti. Nadalje imam čast pozdrava ti odipo-elanca mintotra prosvete ranrna.teJda g. dr. Jeraaa. ves konzuLarai zbor ter ostale predstavnike univerzitetne, državne fin civilne oblasti. Pozdravljam zastopnike raznih društev in pozdravljam cenjene dame častnega damskega komdtejja, katerim se prav posebno zahvaljujem za nocojšnjo sJavnost Moj poeeben pozdrav pa naj velja tebi, ak a d emsk a omi addna! Častita gospoda! V veliki! meri se mi, jugoslovansko orijentirana napredna omladina, zavedamo velike In odgovorne nalo ge, predvsem v kulturnem in socijalnom pogledu, ki nam jo nalaga sedanja težka doba. Vsa mogoča vprašanja v obHU natfza-motaneoi^Th problemov, vznemirjajo naše mlade duše Naš prvi: in poglavitni cilj je: državno m narodno edtaafovd. V dose.so te ga otlja se jugoslovensko orijentirana napredna omladina ne straši nobene borbe ker s tem rešuje oporoko svojti h velikih prednikov, ki so zastaivIM vse svoje »*le ki celo življenje, za uresničenje svojih nan-5onal.nih smotrov. Da pa bo naša borba za d*%&^ar> teh verskih idealov usnešna, pa potrebujemo pomoči in zaslombe od naše javnosti in naše inteligence, do česar more dovesti' le mo'i sebojno spoznavanje. V tem smislu noj-• -ia.Ma.5nii večer mi. a daleč od nas Je mteel v«®erjače»nja in zabave. Teh misli, če prav tolmačim, ste tudi V5i vai ki ete se v tako mogočnem š-t-evilu odzvati našemu vabilu. O-d&vaJJ gte se. da manifestirate svojo naklonjenost, ju-goslo venska napredni omladini. ° +oan ste nas navdali z novim osnjem m z novim navdušenjem za nase uirje. za kar vam izrekam v imenu jugoslovanskega naprednega akademskega društrva >Ja dirana^ odkKtosrčno zahvalo. Sprejemu je sledila akademija, pri kateri so ga, Pavla Lo vse tova, tenorist Gostič in Slovenski vokalni kvintet zeli največje aplavze, nato se je pa razvil najelegantnej-ši ples, ki so se ga udeležili seveda tudi starešine Jadrana s primarijem dr. ZaJo-karjem, direktorjem Retenerjem in inže-njerjem Bevcem na čelu, navzoči so bili pa tudi ugledni triglavanski starešine z gg. dr. Egonom Staretom in Ivanom Volčičem. Zbor starešinske zveze „Jadrana44 Včeraj dopoldne je otvori] v Kaziini zborovanje, ki naj pokaže delovanje minulega poslovnega leta in začrta nove smen*ic*\ predsednik g. primarij dr. Zalokar s pozdravom nafodličnejšib starešin, nato je pa orisal v globoko zasnovanem govoru pomen starešinske organizacije, se zahvalil za vi© podporo, ki je je bila deležna mlada generacija akademikov ter obra v ra val predvsem skrb za socialno stanje naše doraščajoČe inteligence. Po izčrpanem tajn'Skem poročilu g. dr. Marjana Zajca, ki je podrobno opisal vse de lova nje m uspehe organizacije ter zlasti poudaril, kako sta delovanje društva vzgled- no podpirala g. minister dr. Kramer m ban g. dr MarnSif. Za omogočen je intenzivnejše* ga društvenega delovanja je bilo ustanovljenih pet odsekov in sicer organizacijski, odsek za politična vprašanja, za gospodarsko socialno vprašanje, prosvetni in dijaško-podporni odsek, ki so se tudi že konstituirali. Kar se društvenega glasila tiče, je organizacija opredelila ?voje stališče taku. kakor AK Jadran in Triglav in je pričakovati, da bo Zveza v kratkem sklenila defini-tiven doeovcr s kmetsko prosveto. Blagajnik g. direktor Josip Reiener jc konstatira! presenetljiv napredek Zveze ter ugotovil, da je društvo, imelo Bi 000 Din do hodkov ter 14.000 Din izdatkov, tako da t-saldom prejšnjega leta izkazuje blagajna 21.300 Dm imovine, a število članstva je naraslo na 310. podpor je bilo pa izdanih 10.000 Din Ko je blagajnik pohvalil defev-ne poverjenike ter tudi pograjal manj aktivna poverjenistva. so mu zborovalci izreki Še posebno zahvalo Po poročilu prof Rado Pavlica o sestanku odbora Zveze »ugoslovenskih napredntn akademskih *tares^n. i^ bila izvoljena ROV« uprava, kjer so v glavnem najpožrtvovalne?-5e osebnosti it dosedanje uprave. Seveda je bil za predsednika zopet izvoljen g. prof dr Zalokar. v častno predsedstvo pa soglasno naš zaslužni učenjak prof dr Ferdo Sefdl Pri slučainostil je tehnik Makso Mesušar šfHjročil zahvalo »Preporoda*, jurist Branko 4 laja vi? je pa poročal o novi pubT'cistien' reviji, nato je bilo oa uspelo predavanje za-kliufeno 'n mu je sledilo v Krapeževi restavracij1 skupno kosilo s prijateljskim sestankom, kjer so govordi g. prof dr. Zalo kar. direktor g Rei^ner. pr mari j g. dr G5stl. prof ir Jožp Rn*. jurist Andrej Urši?, c. dr Viko ŽMpanrtt*. dr. Opuder m drugi, da se je -estanek zaključil v pravi tovariški harmoniji. S prosveto med delavstvo VIL delavski prosvetni večer v LJu ditve »Zarje« V sredo, 13. t m. se je vršil v Ljubljani ie VTl. delavski prosvetni večer Delavske kulturne zveze »Svobode« in Delavskega glasbenega društva »Zarja«. Ti večeri vzbujajo med našim delavstvom in uradni-štvom in sploh med Širšimi sloji ljubljanskega preb'valstva zanimanje za glasbo: za nameček pa se jim nudi vedno kako zanimivo predavanje. To pot je bil večer skoro ves pod vtisom vokalne glasbe, torej oetja. Samo uvodna točka je bila instrumentalna glasba: delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Franc D o 1 i n a r i a ie zaigrala dva komada: Filippovo uverturo: »Iz moje domov;ne« in venček slovenskih narodnih pesmi? »V zarji jutranji« v predelavi dr. Dolinaria in Bernarda. Da je bilo vse odsvirano vzorno, je skoro odveč povdarjati. ko uživa ta marljiva delavska godba že svoi sloves. Tenorist Vinko S 1 a n o v e c. ki se ie predstavil že zadnjič v »Unionu« na VI. prosvetnem večeru, je doživel to pot krst pred širšo publ'ko prosvetnih večerov: lepo je zanel Rubinsteinov »Sen«. Fleišman-Kozinovega »Godca« in A. Foersterjevo arijo iz opere »Gorenjski slavček«. Na mah si je pridobil, kakor pred njim že drugi solist; (Žagar, Burger in dr.), simpatije slušateljev in gotovo je, da bo moral ostati med stalnimi sodelovalci na teh večerih. Sopranistka Anica *** je zapela s svojim sicer šibkim, a lepim glasom Cajkov-skega: »Na piesu šumečem«. Jensenov »Veter šepetni« in Rubinsteinovo »Solzo«. Ta pevka je — ako se ne motim — nastopila topot prvič in je poleg vsega tako skromna, da ne smem izdati niti njenega priimka. Pa tudi tako — nepoznana, »in-cognito< — si je pridobila hvaležnost navzočih. In sledil ie spet pevec: baritonist g. Ciril Oblak no poklicu mizar v Strojnih tovarnah, z Adamičevima skladbama: ♦Planinec« in »Nocoi ie Da en lep večer« ter z OerJbičevo: »Pojdem na prejo«. Tudi g. Obte k: Je nastopil na prosvetnih večerih bljani — Veliko zanimanje pa prire-In »Svobode« menda prvič. Glas ima prijeten in je osvojil navzoče. Izpadli sta Žal — radi nepredvidenih ovir — dve točki sporeda: Duet na flavto in nastop vokalnega kvinteta Ljubljane, kar bo morda enkrat prihodnjič. Soliste sta na klavirju spremljali gdč. Anica Sebrova (g. Slanovca) in gdč. Boža šaplja (gdč. Anico in g. Oblaka). Ti dve marljiv? pianistki sta vse storili, da ie večer boliše uspel ter da so prišli solisti, ki sta jim bili v pomoč, čim bolj do veljave. Za zaključek smo slišali še predavanje g. Načeta M'hevca o Novi industrilskl rc-volLcfli. S pomočjo preko 100 sk'optičnih slik, ki so jih predvajal! na modernem epi-diaskopu. smo videli in zasledovali vse mou^me tovarniške naprave: videli smo zlasti racionaT;7aci?o obratov, ki ni premalo pripomogla k današnji bedi delovnega ljudstva, kajti stroji, ki delajo namesto V rega človekn so ustvarili pogoje za brezposelnost. Večer je uspel. Obisk le bil nad vse lep in je opravičil našo trditev ob VI. prosvetnem večeru, ko udeležba ni bila tako velika, da je temu vzrok: sprememba dneva, sprememba dvorane in vstopnine. To pol ko je bil večer spet na sredo, ko jo bil v običajni dvorani Delavske zbornice in ko je bil vstop prost, je bil obisk velik. Nad 600 udeležencev je napolnilo dvorano. Le tako naprej! —n. adi £>wo&ram Torek, 19. januarja. 11.80: šolska ura: Nase ptičke (Vladimir Kapus); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.80: Otroški kotiček (Radio tetka); 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Ivan Grafeaauer: Nemščina: 1930: Dr. Pr. Vener: Experiment. fonetični studij; 20: Dr. Pr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini: 20.36: Prenos iz ZagTeba: 22.30: Cas. poročila, napoved programa za naslednji dan. "SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Vojne žrtve zborujejo Občni zbor krajevne organizacije udruženja vojnih invalidov v Ljubljani Ljubljana, 18. januarja Mnogo je v Ljubljani m vale do v, vojnih vdov ki sirot, kar je poksssJ že občni zbor krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov, ki je bil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Udeležba je bila lepa; 138 se jih je zbralo, številne preproste ženske katerih možje so ostali na bojišču, številni možje, ki jim je vojna pustila žalostne spomine, zapustila svoje sledove za vedno. FCaroor si pogledal — sami izmučeni, otožni obrazi Možje so pričakovali mrki začetka, če je kdo spregovorit je bila beseda težka Govom*k je oozival organtafteijo. da se dobro pripravi na invalidski kongres In oblastno •tonpdHHno Oblasta* odbor je poskrbel, de bodo na oblastnem občnem abo ru čim lepše zasteroane kresov ne organizacije, aa na nj^m krvalidJ manifestiralo evooj moč in v stnnjeai fronti nastopijo za svoje življenjske pravice. UVI bo napelo vse sile, da dobe vnva-h-d»I, vojne vdove in sirote vse. kar jim pripada, za kar so »daj prikrajšani Da bo pa laMco nastopilo odločno, mora nastopati celotno udruženje. Nalog ga čaka še vse bo treba storiti ter dal ti nogo dobrih nasveterv. Pri slučajnostih so člana poka-saLi ži-. aJino zajemanje za organizacijska vprašanja. Med predlogi, ki so jih stavili, je :reba omeniti predJog g. Dennaše, ki je vred lagal, da se naj delegati na kongresu zavzemajo za državne uslužbence invaH-ie, da naj jih upokoge zaradi bolezni predčasno tako. da jim prištejejo k službeni lobi 10 let ObčnJ zbor je bil zaključen v potporni &I05L Ljubljana. 18. januarja. Kako važno vlogo igra daktiloskopija pri zasledovanju vlomilcev in zločincev, pač najbolje dokazuje naglo pojasnjeni vlom, ki \r izvršen v noči od petka oa soboto v uradne prostore Gosti ln i carskega doma na Privozu. Na podlagi odtisov vlomilfevih prstov je policja namreč že v soboto zjutraj ueotovila. kdo je vlomilec in ga je se istega dne aretirala. Omenjene noči s« je nekdo spisali v pro-Ftore gostiln!carske zadruge in fi ponarej^*-mm klinčem a4i vitrihom odprl vrata urad;* Odnesel je p sabni stroj znamke Smith, vreden 8000 Din, žepno uro, tri verižice v vrednost] 1400 Din, nekaj denarja m več drugih manjših stvari Skupnn škoda znaša 9859 Din Vlom je bil znitraj opažen un prijavljen polic;ji, ki jt* poslala tia svoj^ca i-zkuŠ^nega daktiloskopa g. Podobnika. Pa je posnel odtise prstov, ugotovil vse podrobnosti in se vrnil na kriminalni urad ter začel poKn^t^ in je dahnila iz nje nervoznost. Ni vladalo | nešteto. Govornik je govoril podrobno, kaj tisto veselo razpoloženje, brezbrižnost in . vse bo treba storiti ter dal organizactfi tista gledališka pozornost v pričakovanju češ, kaj se bo odigralo zabavnega, kar se očituje na ri>orovan>ih nekaterih društev ki obstojajo iz drugih razlogov, ne iz živ lienjskih. Invalidska organizacija >e pa življenjska potreba, takšen občni zbor je zborovanje samo tistih, ki se ga udeleže ne da bi se na njem zabavali aH poslušal visoko doneče besede — temveč zato. ker so v organizaciji našli zatočišče in up, da sc njihove življenjske prilike vsaj nekoli ko izboljšajo. Občnemu zboru je predsedoval društveni predsednik g. V. Mleku ž. Ob otvoritvi je pozdravil prisotne rn posebej predsednika oblastnega odlbora UVI g. M. S t e-f e t a. Sponvnjal se je 4 med letom umrlih t varižev, ka so prisotni počastili njih spomin, nato je pa predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in rvtzdravne brzojavke predsedniku vlade generalu 2ivko v'ču in ministru za socijalno pol:riko tn narodno zdravje g. Iv. P u c 1 j u. ki so jih r>ri*o+n-i sprejeli z odobravn'em. Ko so bile opravljen« še druge formalnosti, je predsednik poročal o deki organizacije v preteklem letu. Organizacija je imela izredni občni zbor lani 11. oktobra ter ie bila do rednega občnega zbora zelo kratka doba. Redni občni zbor bi bil pozneje, ker pa centralni odbor UVI zahteva zaradi kongresa vojnih invalidov, ki bo februarja v Beogradu, poročila od oblastnih odborov, je moral biti ?e zdaj. Irmr-aMidi preživljajo težke čase. Kriza se pozna pri njih mnogo bolj. sa.j so iz naj-revneisih slojev odi ora še posebna otežkočeno to se onaža zato še večja nezadovoljnost med Članstvom PreisednOk je paglaSal. da mora vladati med č-lainsfovem in od borom popolna sol«: damosft, vsi člani se morajo zavedati, da so uspehi organizacije odvisni v natfvečji meri od pomoči članstva. In s tega stališča morajo tu* kottn-zirati od borovo delo. Naloga odbora je pred-v&em zbirati d-o-narna sredstva, da pomaga z njiim-5 podipo-re potrebnim članom. Toda beda je vedno hujša, iprosiilcev je čedalje več in nabira uje je otožkočeno zaradi snlošnega obuho-fsaljt Izredni občni zbor je bii sklican, ker sta glavna fun.koijonaxja, predsednik in pod.piredsedn.i.k odložila svoji mesti. ptrvi zaradi volilnega dela, drugi se je pa prese-Hl v Š.kof$o Loko. Novi odbor je v tem kratkem času sitoril vse. kar je mogel in moral, pomembnejši usr>eh pa je noeodba odbora z neko tvrdko za ra^nočavanje nekega predmeta v trafikah, od česar bo imela organizacija redne dohodke Ko je tajnik g. Trebušak preoital zapisui& zadnjega Izrednega občnega zbora, je Se podal sivoje poročaLo o delu od 11. oktobra napreo. Dru&tvo šteje S10 članov, med letom jah je pristopilo 10. Mnogo jih ec ne p! -euje čaanardne, ker po novem invalidskem 7.a.korm niso več Invalidi. Vsak član mora biti obenem naročnik >Vojnega knnralida^, so pa tudi mnogi člani, ki so zaostali dolini na naročnini ter be jih organizacija po pravilih morada črtati članstva. Novi odbor je i«mel 5 sej, na katerih je prišlo vedno do stvarnih sklepov. O vseh »vetih je odbor priredil naabiralnn akcijo pri Sv. Krištofu, o božiču je pa obdaroval 152 članov ie članic. Mestna občana je dala orgeirizae$l za člane 30 ton premoga po znižani cend. Organizacija trna tudi mnogo pdsarmlikega dela saj izkazuje vlosni zapisnik 424 vlog. Blagajn** g. Fr. Preia je podal blagajniško poročalo. De*al je, da je blagajna duša vsakega odbora ter je od nje odvisno koMkor toJi.ko vse delovanoe organizacije in neon obstoj. Pjipomnil je, da je bila udeležba pri obdaritvi lepša ter bi se morali H—fi oa občnem zboru prav tako zavedati svojih dolžnosti, tedaj bi se to poznalo tudi pri blagajniškem poročilu. Društvena knovdna znaša 38.4S5 Din, izdatki, lol so uravnovešen* s dohodki, pa »8.997 Din. Obe poročiti sta bili sprejeti brez ugovora, naakr je predsednik nadzornega odbora g. Al. EVernaasa predlagal odboru ao-solutorVj s potovaao In predlog je bil tudi soglasno sprejet. Pri vottfcvah je b>'J soglasno isvoljen odbor: predsednSk V. Mlekui. podpredsednic Ir. Piartanč, odborniki: Si. čessovsr. Pr. Preša. Glineek Iv. In njih namestnite: A. Hranaky, Pad ar in šafcar. V nadzorni odoor pa: A. Dertnasa, Fr Trotrošak ta Novakova ter njih namestnika GUnSek as Nerat Kot delegata v oblastni odbor sta Izvoljena Mleku* ki Pintarič. Ko se je g. Mleknž zalrvaiSl sa tsvott-tev. je spregu rm 1 j predsednik oblastnega odbora g. M. štete. Orisal je program UVI. dela krajevnih organizacij Ln poudarjal, da je v organizaciji treba predvsem diecfcpftne to solidarnosti. V dravski banovini so ki ade »me Invalidske organfra-cije as visku, govornik je ps Izrazil upanje, da se se bodo izboljšale, kar je odvisno od članstva (jabr jel keve < 1 V soboto zvečer ie v Kočevju izdihnil Gabrijel Rovćn, davčni nadupravitelj v pok„ ki je bil daleč na okrog znan zaradi svoje dobrohotnosti v uradovanju. Sp! smo spoštovani starček ie v oktobru praznoval 50 letnico svoje poroke s soprogo t- Uršulo rok Premrou in tedaj se 'e vsa njegovi, ugledna družina veselila njegovega krepkega zdravja. Visoka leta pa niso mogla premagati bolezni, ki ga je pred kratkim napadla ;n tako so svoicga očeta izgubile družine Reven, sodnik dež. sodišča v Ljubljani, g. Merala svojega tasta kakor tudi g. dr. Ciril Komotar. zdravnik v Lukovici, ki sta poročena s hčerkama Min-ko in Jelko, a kot naunarljiveiša učiteljica je znana pokojnikova hčerka gdč Ade-la, hčerka Ana je oa samostojna ravnateljica velikega industrijskega podjetja v Ljubljani. Najbolj pa seveda za svojim dobnm možem žaluje njegova soproga ga. Uršula. Pokojnik je tudi v Kočevju vedno deloval na nacijonalnem poliu, vendar so pa konciljantnega moža spoštovali tudi nemšk- someščani. Pogreb bo jutri ob 15. v Kočevju. Pokojniku Časten spomin, njegovi ugledni rodbini pa naše sožalje! Hitro pojasnjen vlom Odtisi prstov izdali vlomilca in njegovega tovariša odtise kontrolirati z zabeleženimi odtisi v daktiloskopični zb'rki. Kmalu je ugotovil, ua mora biti vlomilec identičen s prosi u 1 m tržaškim svedrovcem Jordanom skufoo, ki je profee-ijonalni vlomilec in je bi žele nedavno po prestani 14 mesečni kazni izpuščen iz zapora. Scle pred dnevi je prišel ▼ Ljubljano in v noči od petka na soboto i»-vtšlI vlom. Tako je bilo delo foliciji olajšano in So istega popoldne je sedel Jordan Skufea pred dežurnim uradnikom. Priznal je vlom in tx-dal tudi »voiejja tovariša, 22-letnega Marijana Udovičiča, rodom tudi iz Trsta. Tudi ta je bil prjet Udovičič je policaji prav tako znan, saj je prišel že večkrat navzkriž s paragrafi. Oba sta bila zaslišana in seveda sprva nista hotela ničosar priznabi, pozn-»j© 9ta se pa udala in vlom priznala. Ukradeni pealni stroj je včeraj policija zaplenila v neki hiši pod Gradom. Vlomilca sta bila izročena sodišču. Fsrdo Palovec pri Abrahamu Ljubljana, 1<8. januarja. Usoda človeškega življenja je neusmiljena ;n niti tako fantovski mladenič kot je g. Ferdo Palovec se ne moro izogniti Abrahamu. Se boli neusmiljeni so pa vedno najboljši prijatelji, la take, najhujših posledic polne udarce usode škodoželjno raztrosijo v svet. Res je v šentjakobskem iarovžu zapisano, da bo jutri natanko 50 let, kar ie v Rožni ulici v hiši, ki je sedaj njen lastnik, prvič poskusil svoje pevske talente naš današnji jubilant. Ko mu je bilo dosti papirnate učenosti na realki, je bistri Ferdo šel k tedaj najslavnejšemu ljubljanskemu zobozdravniku dr. Paichlu v uk, potem ga je pa želja po izpopolnitvi znanja gnala v svet. Malo je pri nas mož, ki bi videli toliko sveta, kakor ga naš svečar v resnici pozna, zakaj povsod, kamor ga je želja za izobrazbo prignala, je ostal dalj časa. Proti vzhodu pozna Bukovino in romantično Sedmograško, ki jo po slikovitosti svoje pokrajine in starodavnih mest, pa tudi po usodi tam naseljenih in vedno se za svoj obstanek borečih Sasov tako podobna naši deželi, na zapadu je pa spoznal visoko meščansko in kmečko kulturno Ho-landske ter se naučil tudi jezika. Seznanil se je z Nemčijo, občudoval Solnograško, posebno domače so mu bile pa Tirole, kjer 90 je naučil srce trgajočega jodlanja. Da vidi svoj nepozabni Tirol vsaj od daleč, zleze naš navdušeni turist vsako leto enkrat na Triglav, seveda v obleki iz pravega pristnega tirolskega lodna. drugače pa kroti svojo alpinistično strast le na šmarni gori in jodla le v najožjem krogu svojih najintimnejših prijateljev. Kako »ozek* je ta krog, si pa lahko predočimo, če pomislimo, da ima najdobrodušnejšega in najoumornejšega družabnika vse rado. Za priljubljenost ima pa naš jubilant tudi vse talente. Kar se prikupne njegove zunanjosti tiče, nal samo omenimo, da po svetu nikdar nikjer ni imel miru, ko so lepotice neprestano sitnarile z vprašanjem, kje rasto taki zali fantje. V Gorici je bil oa slovenskem odru najpožrtvovalnejši in najbolj oboževani ljubimec Tržačanj so ga hoteli obdržati, zaradi svojega prekrasnega lirskega tenorja jo bil pa v Ljubljani med glavnimi stebri zbora naše slavne Glasbene Matice. Kakor Je naš slavijenec vnet za pevsko umetnost tako velfk ori-jatelj je tudi naše stare in moderne likovne umetnosti Strastno zbira starine, da si je z njimi uredil ee4o sobo, ki jo smatrajo njegovi prijatelji za pravi biton, a vse stanovanje je prav mecenatsko okrasil z deli naših umetnikov. Kdor pri nas ljubi umetnost je rudi požrtvovalen podpornik umetnikov in dobrega srca ter darežljivih rok kakor naš jubilant ki ga tudi Rdeči križ šteje med svoie naiagilneiše odbornike. Da je tndi pri Sokolu in vseh naprednih draStvito mož tiko širokega obzorja m zlatega srca vedno odprtih rok, ni treba niti omenjati, posebno se ga pa s hvaležnostio spominja naše dijaštvo. a dnhovita organizacija duševnfh mušketirjev mu fe poverila odgovorno funkcijo mušketirskega aobodera, Iz tujine se je g. Palovec vrnil tik pred vojno, kjer je odprl svoj dentistični atelje in si namah pridobil največji renome. Neumorno stremljenje po izpopolnitvi ga je pa gnalo po vojni v Monakovo v dentistični tečaj in je bil na podlagi tega odlično absolviranega tečaja pripuščen v Beogradu k dentističnemu izpitu, ki ga je seveda napravil z izvrstnim uspehom. Svojta- vednu naHro1« -'ne j Šega tovariša in vsestransko podkovanega strokovnjaka ter inicijativnega organizatorja so naši dentisti izbrali tudi za predsednika svoje zadruge, ku ji načeluje z največjo skrbjo in agilnostjo za napredek vsega stanu. Kot korenjak modernih nazorov je jubilant seveda tud* vnet športnik, ki velja za izvrstnega igralca tenisa ter za odličnega plavača. zlasti pa za predrznega potapljača. Vse njegove lastnosti in spretnosti torej jamčijo, da simpatični g. Ferdo Palovec ostane še dolgo, dolgo mladostno čil, vesel in podjeten! Janet Gavnor Charles Farrell Govorita nemško v krasnem ljuba vnem filma Bič opojnosti 1 PRIDE! JUTRI! PREMIERA! JUTRI! 1 KOLEDAR Danea: Ponedeljek 18. januarja, katoličani: Petra stol. Vera, Pritka, pravoslavni 5. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVI" Kino Matica: >Konnyc. Kino Dvor: »Zasužnjene du:-Kino Ideal: »Ljubezen v trojec ZKD: »Dva človeka« ob 14. v kinu M.i-tici. Predavanje o naši glajbeaj kraiki ob -'». v pevski dvorani Glasben«* Mat o. I,, skladatelj ° Lajovic. Pricetek -adjarskega tečaja ob 19. \ dvorani mineraloškega instituta na univerzi, DE2I RNK LKKAJrUV Dane«: Tmkoczv, Mestni trg 4 iu ftamor, Miklošičeva cesta 20 Be* f izdatki. Knjigo vod ta: Gosr>od Sef. kako naj pa vknjižim teh 50.000. ki ie / n -mi pobegnil blajraMiik z vašo hrn mftostivo? — Vknjižite jih med bežne radirke Obduciran hoče biti. — Zakaj si pa v oporok' določil d te morajo po smrti obducirati*3 — Ker hočem vedeti, kaj me iprat T grob. \ -tev 13 >SLOVENSKT N A RO D«, dne 18. januarja 1932 Str* 3 Dnevne vesti — Is »Službenih Novine. »Službene Novinec št 11 z dne 1. L m. objavljajo uredbo o višini nagrade dnevničarjev v resoru, ministrstva pravde, javnih del in kmetijstva, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradnišk'b pripravnikov šumarske stroke e fakultetno zobrazbo, pravilnik za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvo nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 19*30 ter zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 30. novembra 1931. — Češkoslovaški dom \ Zagrebu. Češkoslovaška Obec v Zagrebu ie 'mela v soboto zvečer občni zbor. na katerem je poročal tajnik med drugim tudi o gradnji češkoslovaškega narodnega doma v Zagrebu. Dom začno sraditi. čim bodo rešena nekatera tehnična vprašanja. — Kmetijske službe. Društvo kmetijski* strokovnjakov za dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in -orodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrne-jo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovoli prijav % obeh strani. — Tečaj za avtogeno varjenje v Kra-stjn. Ponovno opozarjamo na tečaj za avtogeno varjenje v Kranju, ki se prične v ponedeljek 18. t. m. ob 9. uri v prostorih kranjske tekstilne šole. Prijavo je izvršiti, ako se še ni poslala neposredno podpisanemu zavodu, ob otvoritvi tečaja pri vodji tega tečaja g. inž. Knezu. — Dobave. Stroj, oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave <*50 kg sive in rjave barve, 400 kg gorske krede in 500 kg grafita. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. februarja ponudbe gicde dobave 100 šVatelj mazila za parkete. 100 kg zakovic 20.000 kg port-Iand-cemc-nta. 3000 komadov vžigalnikov za karbidne svetiljke. 200 komadov kre-menjakov za bencinske svetiljke. 300 komadov sirkovih metel. 200 komadov konjskih vpres- 100 komadov meril. 50 ključev za viiake. 25 komadov zidarskih kladiv, 500 kg žebHev. 50 komadov svedrov za les. 25 komadov ročnih sekir. 300 kg petroleja. 4000 kg tračnikov in 6O0 kg oroo-nega jekla. Predmetni opjlasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Srpske Moravice se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 1. februarja prt direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani. — Vreme. Vremen fca napoved pravi da nd pričakovati nobenih btietvenih sprememb. Včeraj je bilo jasno samo v Spv tu, drugod pa oo lačno. Najvišja tempercrura je znašala v SpMtu 11.4, v Skoplju 2.8. v Mariboru in Beogradu —0.2, v Zagrebu —0.6. v Ljubi jasni —1.4. Davi je kazati barometer v Ljubljani 780o rrum, temperatura .ic znašala —3.1. — Nesreča pri sankanju. Tonček Veho ve, Tletni .sinček posestnika iz Vač pri Litiju se je včeraj popoldne sankal, ker pa ni dovolj pazil, se ie zaletel v drevo in si zlomil desno nogo. Fantka so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico. — Surov napad. Stanko Eržen, 26 letni posestnikov sin iz Cerkelj pri Kranju, je snoči obiskal svojega prijatelja blizu Šenčurja. Ko se je pozno ponoči vračal domov, ga jc v Lužah pri Šenčurju ustavila družba vaških fantov, ki so ga začeli izzivati, češ, kaj išče na vasi. Eden je nenadoma planil proti Erženu in ga začel obdelavati z nožem. Sunil ga je trikrat v vrat in hrbet in ga hudo poškodoval. Davi so težko ranjenega fanta prepeljali v ljubljansko bolnico, za surovimi napadalci pa poizvedujejo orožniki. — Novodobna surova brana »Sadvita« Sadje v čokoladi. Človeštvo je prišlo no dolgiih zmotah do spoznanja, da ni kuhana hrana ona, ki nas živi in redi, ampak prav nasprotno. V kuhani hrani so uničeni dragoceni vitamml Danes se po vsem svetu propagira uživanje surove hrane, zlasti pa sadja. Tovarna »Mirim« si je ta nauk osvojila in pričela pod imenom »Sadvita« izdelovati sadje v čokoladi, ki je nele iako redilna ampak tudi jako okusna jed. V trgovinah se dobi »Sadvita« (sortirano čokoladno sadje), v vrečicah po 5 Din. Sezite po njem! 42/n — Samomor roelanholika, V zagrebškem predmestju Sestinskem dolu se je obesil včeraj 62-letni brezposelni Gjuro Lo-gomerac. Bil je že 5 let brez službe, zadnje čase je popivaj in melanholija ga je vedno boli težila. Pred samomorom se je še pošteno napiL — Slepar pobegnil iz ietnišnice. Turk Rudolf, b;vši trgovski potnik, stanujoč v Sodinji vasi pri Žužemberku, je prestajal v mesecu novembru in decembru 1931 v jetnišnici okrožnega sodišča svojo devetmesečno kazen zapora, na katero je bil obsojen radi raznih sleparij, katere je izvrši na ta način, da se je ljudem izdaja! za zastopnika te ali one tvrdke in pri tem neupravičeno kasira! denar. Dne 13. decembra 1931 pa je pobegnil iz navedene jetnišnice ter je bila istega dne za njim izdana tiralica. Omenjeni Turk. ki je 167 cin visok, srednje krepke postave, rjavih oči. kostanjevih las in oblečen v dokaj lepo obleko, se sedaj klati po Sloveniji ter baje izvršuje še v naprej podobne sleparije, pri katerih se predstavlja za potnika neke zagrebške zavarovalnice. Okrožno sodišče v Novem mestu (preiskovalni sodnik) opozarja javnost da se pred navedenim Turkom čuva in ne nasede njegovim sleparijam, obenem pa naproša, da ga vsakdo, kjerkoli bi se pojavil, javi najbližji orožniški postaji. Pri pokvarjenem želodca, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčire sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za, želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blaeo-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Jdsefova« srrenčica -e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in SDe-cerijskih trgovinah. —lj Počastitev spomina dr. Scheinerja, SokofaB&fl žiupa LjubKana se je poklonila včeraj dopoldne na Taboru spominu vela-kosa soko\skft£a borca, staroste ČOS in Slovenske sokolske zveze dr. Scheinerja. Žalni komemoraciji so prisostvovali poleg župnoga od'bora še mno0 predt9tavn»To so-koLstva m jasnosti. Dvorano je napolnilo članstvo rn naraščaj ljubljanskih in oiko-Kšloih društev. Orkester Sokola I. je zaitjral žalni koral, pev-fd zbor Sokola I. je pa zapel žalostn>ko »Umrl je mož«. Poter^ je govoril župni tajnik hr. FIet*aT o pokojnikovem plodonosnom d je bila poslana so žalna brzojavka, glaseča se: »O pr 'iki javne žalne seje župne uprave se Idanjamo velikemu sporn/inu nepozabnega staroste br. Josipa Scheinenja. — Uprava ;ofcol&ke župe Ljubljana« —lj Vsa Ljubljana se le drsala včerai. Cez noč smo dobili poledico. Ponoči je Drsala megla in je vlaga sproti zmrzovala po cestah in trotoarjih. Podnevi smo bili vsi vrtoglavi, borili smo se z zrakom ter lovili ravnotežje, češče seveda z neuspehom ter je marsikdo mora! večkrat pobrati kosti svojega rojstva od gladkih tal. Sicer je pa treba priznati, da so bili troto-arii pred lužami posuti s peskom, žaganjem ali pepelom (pred neko hišo celo z moko) kolikor toliko. Toda mnogo hodnikov je. ki ne spadajo k hišam in ki si jih nihče ne lasti ter ie izredna sreča, če so posuti. Zledeneli hodniki so pa prišli mnogim športno navdušenim zelo prav ter so se drsali nežemrano po njih — celo v Selenburgovi ulici. Vidimo torej, da ima tudi poledica svojo dobro stran in pomen — kdo bi potem takem godrnjal! —lj Zahvala. »Dobrodelna akademija« za »Pomožno akcijo«, katera se ie vršila dne 14. t m. v hotelu »Union«, ie sijajno uspela! K temu je pripomoglo občinstvo vseh slojev, ter s tem iavno man;tes:ira-lo enodušno svoje socijalno čutenje! Smatran- za svojo dolžnost, da se nai skrenej-še zahvalim vsem pri koncertnem de'u tega večera sodelujočim, nadalje vsem. ki so z darovi pripomogli k velikemu uspehu te prireditve! K uspehu so tudi pripomogle dame in gospodje, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali ori nabiranju in razprodaji darov! Srčna 'im hvala! Imena darovalcev in končni Tnančn uspeb prireditve bo objavil v časopisju v prihodnjih dneh socijalno politični jrad Zupan in mestni načelnik: dr Dinko Puc —lj Spored cerkvenih slovesnosti v pravoslavni kapeli sv. Nikolala na praznik Krstovdan (18. L), Bogojavljanje l\9. I.) in sv. Jovana Krstitelja: l, Krstovdan: Začetek sv. liturgije ob 9., ob 10. blagoslavljale vode za vojake v vojašnici vojvode Mišića, ob 20. večerna molitev. — II. Bogo]avI]anje: Začetek sv. liturgije ob 9.30. Po končani liturgiji (ob 10.) bo š!a procesija (litija) iz kapele po sledečih ulicah: Maistrovi do Masarvkove, Masari-kovi do Metelkove. Metelkovi do Tabora pred vežo Sokola L, kjer se bo vršilo svečano blagoslavljanje vode. Zatem se bo procesija vrnila iz Tabora čez Metelkovo ulico v kapelo; ob 20. večerna molitev. — Hi. Sv. Jovan Krstitelj: Začetek sv. liturgije ob 10. —lj Zadnji transport umobolnih v Novo Celje. Davi ie Magistrov avtobus odpeljal zadnji transport umobolnih iz ljubljanske bolnice v Novo Celje, kjer so zanje preuredili bivšo graščino Plumberk v moderno umobolnico. Odpeljali so 28 bolnikov. Nova umobolnica je sedaj polna in ne bo sprejemala novih bolnikov. —lj Evangeljsko gospejno društvo (priredi v sredo, dne 20. t. m. ob 18. v beli! dvorani hotela Um.5on drušbveni večer. Predavaj bo v nem&kem jeziku cerkven; svetnik Dr. Zi 1 ch er t te Prage o temi >G7r?eie pa zmrzo- i vati in nastala je huda poledica. Vse ceste in ulice so bile zamrznjene in gladke ko zrcala, da je bilo po njih nevarno hoditi. Poledica je zakrivila dve nesreči. Na Miklošičevi cesti je na gladkem asfaltu spo- drsnila 55 letna služkinja Matilda Straj-narjeva, stanujoča na Starem trgu 9. Padla je na glavo in se občutno pobila. Morali so jo prepeljati v bolnicu. — Drug' ponesrečenec je 441etni poštni uradnik Anton Preinfalk. ki je v soboto zvečer na Glincah padel pod tramvaj, ki ga je odbil in vrgel na cesto, kjer je s težkimi io-škodbarra nezavesten obležal. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Njegovo stanie je precei resno. Danes zadnjikrat ob 14. Vossov roman >Dva človeka« v Matici. Prekrasno filmsko delo »Dva človeka«, wvrse.no po obče z.na nem romanu Rikarda Vossa. je privabilo k včerajšnji predstavi množice, kar dokazuje da zna ZKD pri izbiri svojega film skega prosTrama vedno zadovoljiti okus svoje publike Gustav Frohlicn \n Char-k>tt*» Susa sta izvabili s svojo umf*tn*ško igro marsikatero solzo, vobče pa je film občinstvu izredno usrala! Ln vsi so odhajali poln. Uvale :n zadovotjnoeti Danes ob 14. bo predvajala ZKD ta film nepreklicno zadnjikrat. Naj si ga torej ogJed-ajo vaj tisti, ki krasnega filmskega dela še niso videl5 Cen«3 vstopnicam so izredno n-Take —lj Pogreb trgovca g. Franca Stadlerja, ki je umri včeraj, bo danes ob 16. iz 2elez-nikarjeve u/Moe št. 5. (Spodnja Šiška). —lj Smučarsko predavanje ljubljanskega zimsko športnega podsaveza se vrši v četrtek 21. januarja ob 20. v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo o temi: »Zima in zdravje«, direktor Higijenskega zavoda g. dr. Pire. Predavanje bo združeno s krasnimi skiop-tičnimi slikami in je posebne važnosti za vse zimske športnike. Zato se ga udele-' žitt v čimvečjem številu. Predprodaja vstopnic pri tt. Goreč Dunajska cesta in Šmuc, Šelenburgova ulica. Cene: sedeži Din 8.— in 6.—, stojišča Din 4.—. Smuk! —lj Opozarjamo na predavanje skladatelja Antona Lafovlca, ki bo v ponedeliek dne 18. t. m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Naslov predavanja ie »Naša glasbena kritika« Predavanje priredi Udruženje liubljanskfh konservatoristov. Vstop prost —lj Javna produkcija gojencev drž. ko> servatorila v Ljubljani bo v ponedeljek dne 25. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Natančni spored iavimo. —lj Mestna organizacija Narodne odbrane naznanja, da bo imel dne 19. t m. ob 20. podpredsednik oblastnega odbora g. dr. Cepuder predavanje za članstvo organizacije. Isto se bo vršilo v prostorih restavracije Zvezda. Udeležba članstva 1 obvezna. —lj Sokol I sporoča svojemu članstvu da bo redna glavna skupščina 19. t. m. ob pol 20. uri v mali dvorani na Taboru z običajnim dnevnim redom. Ako bi ob določenem času skupščina ne bila sklepčna, se bo vršil pol ure kasneje zbor ob vsakem številu navzočega članstva. Bratsko Članstvo vabljeno, da se skupščine polno-številno udeleži. Zdravo! Uprava, Zdravi zobje — zdravo telo Zanimivo predavanje zobozdravnika dr« Kalaya — Kakšne so zobne bolezni in kako jih zdravniki lečijo Ljubljana, 18. januarja. Mato je dnsštev, ki bi bita tako agiilna ter bi redno prirejola res zanimiva m poučna predavanja l<&: je »Sočaa. Prireditev sledi prireditvi in vse so dobro pripravljene in obifikane ter dosežejo vedno veki k velik uspeh. V soboto zvečer je predavaj zobozdravnik g. dr. J. Kallav o zobovju, njegovih boleznih in nega. Predavatelja je predstavi g. Sfiligoj, aranžer društvenih predavanj, povdarjajoč pomen prelavanja Češ. da če so zdravi zobje, sta tudi rdnava telo in duša. Predavatelj je obdelad snov strokovnjoš-ko, a poljudno im pregledno tr-fco, da je rmei od predavanj« nedvoanino vsak konst. Najprej je temeljito opisal zobovje, posamezne »obe in nj*h vrste po korenih ter živce, potem pa nastanek bolezna, kakšne in katere so, kako se jih moramo varovati, nazadnje je pa še govori! podrobno o pravilni negi zob. Snov je bila tadoo oovsem izčrpna ve«ndair pa ne^nhopautna in ne dolgovezna. Najvažnejše pogiavje za vsakega je gotovo o zobnife boiezarh. Ja se jrih ^ bojimo, vendar smo preveč brezbrižni zaradi njih ter zato večina trpi. Najvataneja zobna bolezen m prav za prr&v i-z-vor vseh ostalih zobnih bofeaai je gnitje zob. Kishne in bakterije razjedajo načet zob naprej, nakar zaične zob reagirati na toplo in mrzlo z bolečino. Ako je načet zob plombiran v začetku, se gnitje u*tavn, sicer pa pride do živca. 2wec ©e potem in-fecdra od gnitja in vname. Bolečine so neznosne in navadna zdravila jih ne odrjma-vo*o, zabozdravnik pa v taikšnem primeru undča živec. Nd pa dovolj umrtviti živec temveč ga je treba odstiraoriftii iz koreoaine in jo dobro zapreti. Ce gnije zob brez bolečine, je inicociran njegov kanal ki zob narvadno scnrcLi. Ne. Zdravljenje je težko m grami Lan se lahko odstrani samo z operacijo. Odsekati j*1 pa treba tudi konico korenine, sedež mamiloma. Operacija se izvrši brez bolečin. Lobko pa nastopijo lažje ah bujše »oleoine po operaciji, ko več ne dehije injekcija. Operacija grarniorna je neobhodno potrebna, ker je poln bakterij in njihovih strupov, ki povzročajo najrazlričnejše bolezni. Lahko pa tudi sicer nastanejo vnetiia kosti z oteklino, gnojenjem in vročino. Grami lom razjeda čeljust včasih nastane v nji zaradi tega izredno velika luknja, kot je obseg jajca. i ka se imenuje cysta, in M se mora tudo i operativno zdravita. Cešče se pojavi ob zobu fistula (Nulica), to je v primeru, ko je gratmi'lom prodtrl skozi kost v usta. Večkrat se izrine fistula tuda zunaj na obrazu. Nevnalgija, bolezen živcev Hca, tudi izvira od bolnega zobovja, Ce pozdravimo adi izrujemo zob, prestane navadno tudi nevralgija. sicer pa ta bolezen ne izvira vedno od bolnega zobovja. Bolno zobovje povzroča celo vrsto bolezni, oeio t^iosraih, o katerih tega njahove-ga izvora cešče ne moremo nita slutiti. Po neki angleški zdirarvstveni sta bisti ki >e ugotovljeno, da 56% revvnatbontfh obolenj pripisoval bojnemu zobovju. Bakterije, ki gme*:dii.jo v grama-loaiih. pridejo tudi s krvjo v druge dele teiesa ter zastrupljajo organe. Bolezni, ki nastopajo zarada tega so tako zvane ozalnc sepse. Posebno trpe po takS-n«ih bolazmih obleti, srce in sklepi. Obista so zelo občutljive za strupe, ki prihajajo od bolezni zob ter se večkrat vnamejo zarada njeh. Ako se vzignezde v ni jih, zastrupljajo ves organizem po svoji funkciji. Težke so tudi ftoiezmi srca zaroda bolnih zob. Vnetje srca je pa čcače ne-oadroivijrvo, četudi odstranimo a»!a ozdravimo povzročitelja bolezni, bobi zofc. Po-sdedtice bolezni ostanejo za vse življenje ter človek ne more več zmagovati težiega napora. Poleg teh bolezni pa iznao'ajo od bolnega zobovja še: vnetje oč, bolezni kaže, vnetje slepiča, naklonjenost k najhodru in gripi, motnje prebtave, glavobol, diareia, vnetje želodčnega mehurja in kamna, rav-matizem mišic itd. Nevarna zobne bolezen je tudi zobni kamen, ker zaradi nje človek laijko izgubi tuda zdrave zobe. Kamen se stroM med zobno meso in se nabira tako glob- I:-*, da &e zacevo končno zobje majartri ter ;zpadejo sicer popolnoma zdravi. Nekateri 1 ju-dlje so bolj podvirženi tej bolezni in morajo k zobozdravniku, da jim pravočasno očisti zobe kamna. Predavatelj je zaključil poglavje o zobnih boleznih 6 ertanicn rekom, ki dokazuje, da ao se ljudje zavedali že v starem veku, da pomenijo z»dravi zobje zdravo telo: »Bo-lečane tvojah ledij ki glave in nog izhajajo od zob. Ne bos jih prej odpravit, dokler ne izrujaš hotnih zob.« Potem je temedjato razpravljati o negi ust in zobovja ter o njenem pomenju. Prisotni so predavanne sprejeli z veli-kam odobravanjem. Predavatelju se je zahvalili društvena podpredsednik %. načelnik Iv. Sancin. Marljivost barjanskih gasilcev Ljubljana, 18. januarja. Pred desetrtni le tri ustanovljeno Prostovoljno gasilno društvo na Barju je na vče-najsniKm občnem zboru pol*gaJo bitemoo svojega deiov&nja v preteklem letu. Društvo ne zasleduje samo plemenitega cilja pomagati bližnjemu v nesreči, marveč pTav lepo deluje tuda na prosvetnem polju. Pred dvema letoma je društvo zgradilo prav ličen gasiihiii dom, kjer je tudi gledališki oder. Občnri zbor je otvoril in vodil aigikni načelnik g. Ivan V r b i n c pozdravljajoč najprej zastopnika mestne občine obč. »vet. g. Antona Liko zarja in častnega člana Ivana Bre* k v ar ja. ka je za stolp gasilnega doma brezplačno napravi? in m-ontaral 13 m visoko železno leatvo. Kratko je rjorooaJ o delovanju društva v preteklem letu. Društvo je sodelovailo pri petih požarih in sicer prvič na Ilovici, potem na Galjevicš, v Crn; vasi. v Podpeči in nazadnje na Zeientm hribu, ko se je vnelo ekladriSče posestrika Usenrika. Tudi poročili tajnika i>. Svečko in blagajnika A. Lavriča sta bild kratki. Ddru- šrvo se je sicer z gradnjo doma občt.rno zadolžilo, toda požrtvovalni baruni ga-siici bodo premagali vise težkoče '. Mostar je v imenu uprave poročal o društvenemu premoženju in inventaru, k. J c ar rud« o uspešnem in vzornem delo zanju dramatičnoga odseka. Ta ode*ek je v gasilnem domu priredr! poleg običajnih ve-oelic tudi 6 iger. eno pa na I^*u. Ig're sr prinesle društvu mate.rijftlen in moralen uspeh. So'fiki upravitelj in podnačeLnak g. Tit GrČar je poročal o vztrajnem m -«o-žrtvovalnem delovanju članov dramaTiČrio-ga odseka Nekaren so rme^i k vaiam r»ad 2 km daleč, a niso nikdar tzosra ali Cc bi pri vsaki njri nae>topaJi di-ugri hgralci. bi jih morala nastopiti 2S5 V» člani so pn>ho Hi k vajam vse leto 300 km, to je m/do va oi LjubLjaoe do Trsta. Po odobrenju poročil društvenih funkcionarjev je občni zbor Lzvolil za tekoče leto društveni odbor. Soglasno sta t%-voiljena g. Ivan Vrhinc za načelnika m g. Tit Grčar za poJnačclnkka, za tajnika Fran Svetek, za blagajnika Andrej Lavrič za odbornike pj Anton Zaje, Ivan Mostar in Josip Strumbelj Izvo'jeni so bili Še drugi društveni funkcijonarji. Pred zaključi, om občnega zbora je navzoče v imenu g. župana in mestne občine pozdravil obč. «vet g. L 'ko/ar. ki je izrekel županovo zagotovilo, da bo vedno naklonjen Barjanom. G župan je odredil, da pride v društveno *ast stara ročna brizgama, ka jo je svoječasno imelo ljubljansko gasilno društvo, m da bo občina 6 pristave da a društvu na razpolago 9ta t avtcmobiifl, ki se bo preuredil v gasilske svrhe. Poročilo so vzeri zborova4oi z največjrim odobravanjem na znanje. Načelnik je za tem zaključil lepo uspeh občna zbor. iNarodnn Gledališče DRAMA Ponedeljek. 18. januaraa: Revna kot oer- tovema mJS. Red C. Torek, 19. Januanja: Zaprto. Sreda, 2. januarja: Zapravljivfx\ Rod B. Abonente reda C opozarjamo, Rovna kot cerkvenia miš< v običao-ni zasodbi ia režiji prof. s usta. Dve enodejanki na odru naše drama. Profesor šest pripravka premij ono dveh enodejank in sicer Neatroyev^ burka >TjakaJ-isoinkaj« in pa Real FHrnorjevo burko >Hlače«. Prvo >e prestavil in priredil za naiš odor prof. Kobal. druc» pa g. Cesar, ki iigra tudi slavno vloex>. Obe bur> tal Sta i-zrodno komični V gledatAfta bo toliko smeha, kaokr ga fte ni bilo rlapa, To nam dokazuje le potek akuSflnj. Predvidoma bo promrjftra v soboto 23. t. ZXL OPERA Pepedoljcic, IS. Januarja: Zaipirto. Tr>rek, 19. Januarja: IvOrtza. Red A. a 2. januarja: Deieia am«t^r)aaak Red E • Velika francoska opera >Luhra< bo ponovno peta na nadem odru v torek ia. t. m. v običajni zaaedbC in pod taktirko ravnatelja Poliča. Predstava Je x& red A_ — V sredo 2. t. m. ;je poslednja abonentska nredsta»va prav lepo napele opereta >De*ela sroehrjada«. Predstava Je za rad E. V četrtek pa »e ponovi po več tedenskem rxresled3ro opera > Židinja« aa red XX Premijera operete >THJe mušketirji*. Kakor že Javlleno pripravlja aaa opar-n1 ansambl prenarjero operete >Trtj> mušketir ji< v režiju reUaonJa Bratrjo Krčita Snov Je zamota iz znan in Dnrmasnrvrih romanov >Tri>e musketlrjlc Ob >PvaJaet l^t poznede<- Cek> dejaaje Je raspoređeno na 14 sHk. kd ae silno hJtro menjavajo, sko-ro brez vseh pavz. V tehničnem po&Vedta se ta opereta nekako najborj prlblMbuJs tehniiki fcina, V celem delu vlada silna ps» 9trost. Dejanje ae vrSl deloma v Parfen, deJoma v SpaniiJj, ljudske scene ae menjavajo z dvoraklmri in v nac^peatreJftUi barvah se nam slika ž Voljen Je v taboru. Prt-mljora bo v nedeljo 24. t. m. e KLJUČ Nafbogfce, naftrapnetse, «taicenejseJ Iz Litije — Orkester na koncertne orglice. Prvi jugoslovenski orkester na orglice priredi v nedeljo dne 24. januarja t. L koncert narodnih in umetnih skladb v Utiji in Smartnem. Koncert vodi ustanovitelj tega orkestra, konservatorijski profesor g. Kari Jeraj. Slovenska pisateljica ga. Vida Jerajeva sodeluje z recitacijo. Za koncert vlada veliko zanimanje. Koncert se vrši pod okriljem orkestrove matice Nar. že-lezničarskega glasbenega društva Sloge ia Ljubljane. Kako velikega vzgojnega pomena ie glasbeni pouk na orglice, se vsak sam prepriča na koncertu. Zato naj nihče ne zamudi redke prilike sl'šati to novost na glasbeno vzgojnem polju. Beli zobje: Chlorodont prijemu osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— i Stran 4 kSLOVENRKI NAROD«, dne 18. januarja 1932 >tev »3 Albert Sorei: V 2 čudodelni xdravni/c Roma n — Brat se je oženil in pošilja me v penzijonat, da dokončam izobrazbo. Vsak teden posetim prijateljico obeh naših rodbin markizo de Mallesville. To fe vrla ženska; tudi ti boš smel hoditi ven, oče je s tem zadovoljen. Gospa de Mallesville je bHa pet-šnštiridesetletna, okrogla dama, čila, živahna, neprestano skrbeča za zabavo sebi in drugim, duha neumornega, srca odkritega in zelo gostoljubna. Bila je vdova brez otrok, dokaj bogata, ki se je kratkočasila s tem, da je skrbela za zabavo drugih; imela je najsimpatičnejši sebični značaj, kar jih morejo imeti ljudje. Mučili sta jo dve neprijetni bolezni, ena duševna, druga telesna, dvojčka, ki se nista nikoli ločila: bila je sladokuska in plaha — in ni mogla živeti brez duhovnika m zdravnika, zahtevajoč od prvega zdravi? za svoje lahke grehe, da bi ne bila pogubljena, od drugega pa receptov, da bi lahko po mili vorji hrustala delikatese, ne da bi si pokvarila želodec. Ker je poznala Gauburgo, j kot pošteno žensko, ji je prepustila Genovefo na dan izprehoda in ni skrbela za njo drugače kakor za razvedrio, ki jo je čakalo pri nji, za car, ki ga je dajala s svojo Jepoto in svojo pevsko umetnostjo njenim večerom. Vsako nedeljo je prišla Gauburgova v kolegij po Maurica m potem sta šla na izprehod. Maurice se je ta čas izredno razvijal. V trinajstem letu je bil že dorasel. Njegov duh se je razvijal v vseh smereh. Njegov zncčaj ni bfl umerjen, pač pa strasten, ognjevit, zmožen ob gotovem času velikih dejanj. D očim je Maurice rasel, se je pa zdelo, da Genovefa ob njem hira. Povsod je videla nevarnost in bala se je. bi tako je nehote iskala zaščitnika tudi za bodočnost. Včasih je bila zek> slabe volje in če bi je Maurice ne razvedril, bi zda po cele ure v praznino bleda, nepremična, vlažne, modre oči široko odprte. GauibuTgovo je to skrbelo. Dejala je Mauricu: — Ona potrebuje ljubezni, sicer jo bo gorje ubilo. Tako je šlo življenje svojo pot dve leti. Ni šlo za to, da bi se razšla; Maurice niti pomislil ni na to. Sanjal je o življenju, polnem prividov kakor zna to mladost v svoji bujni fantaziji. Nekega večera se je Genovefa poslavljala od njega in poljubila ga je mnogo boij vroče kot sicer: on je zibežal. Videl Je, kako je Genovefa plakala, a Gauburgova se je oornfla proč Drugi dan je prišla v govorilnico služkinja sama; sporočila je Mauricu, da mu Genovefa ni mogla povedati, da je njena vzgoja že končana in da jo kliče brat domov. II. Cez dva meseca je pa prršei neki duhovnik po Maurica m ga odvede! v koJegij Juillv. Maurice je bil zelo nesrečen. Misli?! je, da Genovefo preganjajo; morda jo hoče men brat omožiti. In polasrii se ga je silen obup, za njim pa jeza. Bil je mož: zavedal se je svojih čustev. Ljubezen se je bila oglasila v njem na najobčutnejši način: v ljubosumnosti. Dobival ni nobenih vesti; pazili so nanj, da bi ne pisal Genovefi. Tako je v devetnajstem letu dovršil studije. Tedaj ga >e posetil starček z belo kravato, suh, zgovoren, govoreč z močnim rouenskiin naglasom: Dejal mu je: — Sem upravitelj vašega gospoda očeta. Gospod baron de Rofosse m vaš varuh Fontemors ^ta mi naročSa, na! vam sporočim, da vam rada dasta 5000 frankov letno, toda pod pogojem, da odpotujete takoi bodisi v Nemčijo, Anglijo ali Ameriko, kamor vas bolj mika. Tam ostanete do svoje polnoletnosti. Varuške račune boste dobivah" redno. Maurice je bil v zadregi. Upravitelj mu je izročil pismo. Bili so sami modri nasveti in praktična navodila. Maurice je pismo naglo prečita!. Na zadnji strani je našel dve vrstici, pisani z drugo roko. Srce mu je zaigralo. >Sprejmite to. kar vam nudijo. Izpolnite njune pogoje. To je v vašo korist. Genovefac. Mislil si je: — Ni pozabfla name; ona pozna najin položaj bolje od mene. Ona je pametna in ljubi me — ubogal jo bom. Upravitelj ga je pripeljal do Pariza ki šele na kolodvoru sta se poslovila. Maurice se je odpeljal v Heidelberg. Svoboda ga je omamila in zaslepila. Toda takoi se je začel dolgočasiti; odpeljal se je drugam, toda dolgčas ga je spremljal povsod. Opetovano je hotel pisati svojemu očetu, ki ga ni poznal in ki ni hotel poznati njega, čeprav mu ni bilo treba sramovati se ga. Nekega dne ga je pa le premagala izkušnjava in napisal je v Modrevifle naslednje pismo: »Ne vem, kdo ste, niti zakaj me tako pehate od sebe. Kaj sem vam storil? Dela! sem in še delam. Nisem osramotil imena, ki ga nosim in ki je tudi vaše ime. Zavedam se, da sem vreden spoštovanja. AH bi radi dosegli, da bi se nikoli več ne srečala? AH pa morda ne spadam v rodbino? Mar naj živim sam? Ali naj se STamujem svojega rojstva? Zakaj se me nič ne spomnite?« Cez tri tedne je prejel tale odgovor: »Cenim vaša čustva. V čast so vam. Toda okolnosti, ki so naju ločile, govore dovolj glasno za to, da je borje za vas in zame, če se nikoli več ne srečava. Na tem vztrajam. To je pogoi najinega sporazuma. Ne poizvedujte, kaj me je privedlo do tega sklepa, ker bi od tega itak ne imeli nobene koristi, pač pa škodo. Počakajte, da boste polnoletni, potem se pa pomenimo.c In tako je prišel Maurroe J. 1848 na curiško univerzo, kamor ga je privabil profesor — slaven naravoslovec. Februarska revohicijonarna vfbra je divjala nad njegovo gžavo brez sledu. Njega se politrka ni dotaknila. Ljudski pun ti so mu bili zopemi; njegov duh je bil preveč izobražen in fin, da bi mogel pričakovati kaj dobrega od teh bi&mih vrtincev strasti, pri-smojenosti in robatosti, ki mečejo na površje pene revolucije. Ob tem času mu ni prišlo na misel, da bi zlomil svoje okove. Bil je v Gurihu na počitnicah m ostal je tam. Stanoval je pri stari dami. V istem nadstropju je bila študentovska soba, šele od maja oddana. Maurice ni poznal svojega soseda. Ni bS radoveden; pač je pa imel dobro srce; in tedaj je zvedel, da je sosed bolan. Sklenil je obiskati ga. Gospodinja je dejala: — To je siromak, prispel je z Dunaja; bil je ranjen v revoluciji; najbrž je izseljenec begunec. Jaz ga ne poznam; denarja nima, a mrzlica ga pošteno trese; je zelo, zelo beden. Dolgo ga ne bom mogla imeti na stanovanju. Maurice ga je hotel videti; vstopili je v njegovo sobo. Bila je tesna, zatohla m smrdljiva luknja. V nji je 'ležal bolnik. Drhtel je pod pernico. Maurice je zagledal suh, rumenkast, izžet obraz z bolestno ža/re-čimi očmi, posinelimi, krčevito stisnjenimi ustnicami in otrplim smehljajem; ud rte lične kosti so kar gorele. Čim je bolnik zagledal Maurica, se je obrnil k steni. Tisti hip je vstopil zdravnik, ki je bolnega tujca lečil. Taborišča brezposelnih v Angliji Kako skrbi ministrstvo javnih del, da brezposelni du Sevno in telesno ne otope Angleško ministrstvo javnih del vzdržuje več posebnih taborišč za brezposelne, kjer se brezposelni vežbajo, da ostanejo telesno in duševno pri močeh in da lahko takoj primejo za delo, čim ga dobe. Anglija podpira sedaj 2 milijona 600.000 brezposelnih in vsak 15. lahko preživi delj časa v takem taborišču. Ce je človek dolgo brez dela, postane len, duševno in telesno otopi in za delo ni več tako sposoben, kakor je biL Taborišča brezposelnih v Angliji imajo namen to preprečiti. V njih pa se mnogi mladi delavci prav za prav šele nauče delati. Letos pojde skozi taborišče brezposelnih 12.000 moških in 9000 žensk. To so večinoma mladi delavci in delavke, ki sploh še niso bili nikjer zaposleni, vendar pa imajo že pravico do podpore. Seveda pa ministrstvu ni lahko vzdrževati poleg drugih ustanov še taborišča brezposelnih, kajti proračun javnih del je bH znižan od 17.2 na 10.9 mihjonov funtov šterlingov in ga hočejo ponovno reducirati. Zato so morali zapreti že štiri taborišča za brezposelne delavce. Pač se je pa Število taborišč za mladoletne pomnožilo od 110 na 175. Taborišča brezposelnih v Angliji, Walesu in na Škotskem so nudila doslej zavetišče 50.000 brezposelnim. Delavska taborišča se dele v dve skupini, v prvi so izvežbani, v drugi pa neizvezbani delavci V prvih taboriščih, kjer ostanejo brezposelni navadno pol leta, se dela 5 in pol dni v tednu, v drugih taboriščih se pa vežbajo delavci tri mesece. Med bivanjem v taborišču dobivajo brezposelni običajno podporo in sicer tako, da jim po odbitku za stanovanje in hrano še nekaj ostane. Obed, obstoječ iz mesne jedi, dveh prikuh, kruha, masla in močnate jedi je brezplačen. Na dobro prehrano polagajo veliko važnost, saj imajo mnogi brezposelni v taboriščih prvič v svojem življenju priliko najesti se do sitega. Taborišče brezposelnih v Roval Parku je podobno tovarni. Brezposelni, ki so večinoma stari okrog 25 let, imajo na razpolago 17 vrst obrti, da se lahko temeljito pripravijo za poznejše delo. Največje zanimanje vlada za delavnico, kjer popravljajo avtomobile, in pa za brivsko šolo. Taborišče brezposelnih v Carlshaltonu vežba brezposelne v prvi vrsti v poljskih delih. Tam odkopavajo velik hrib, kjer hočejo napraviti moderno športno igrišče. Ravnatelj taborišča je z dosedanjimi uspehi zelo zadovoljen. V taborišče prihajajo brezposelni večinoma oslabeli, nezadovoljni z življenjem, nervozni in bolehni. Čim pa začno delati, se začno tudi rediti, pod stalnim zdravniškim nadzorstvom se jim duševno in telesno ravnovesje polagoma vrača. Ko zapuščajo taborišče, so kakor prerojeni. Zato ni čuda, da se brezposelni sami prijavljajo v taborišča in da je toliko kandidatov, da jih niti sprejeti ne morejo. Nekatere odklonijo, ker ne ustrezajo strogim fizičnim zahtevam taborišč. Le redko se zgodi, da brezposelni pred določenim rokom prostovoljno zapusti delo. šal vdovo, če hoče postati njegova žena, mu je odgovorila ogorčeno: Mislim, gospod, da sem vredna več kakor 1000 frankov. Prijatelja sta se potem sprla in zatekla k sodišču. Ob groba sklenjena stava O stavi dveh pogrebcev bo razpravljalo te dni pariško sodišče. Stava je bila sklenjena ob odprtem grobu moža, ki ga je objokavala mlada vdova. Med pogrebci sta bila tudi dva pokojnikova prijatelja, ki sta stala na pokopališču blizu groba in gledala, kako se grobarji pripravljajo spustiti krsto v grob in kako vdova krčevito ihti. Kako tragično je, če mora biti tako mlada vdova tako žalostna, je zašepetal prvi pokojnikov prijatelj drugemu. Tega udarca nikoli ne bo prebolela, je menil drugi. Merri se pa ne zdi tako hudo, je ugovarjal prvi. Po pogrebu so odSri vsi v kavarno, kjer je dejal prvi pokojnikov prijatelj, da stavi 1000 frankov, da bo mlada vdova najpozneje čez dve leti drugič poročena. Drugi pokojnikov prijatelj je bil ogorčen nad tem cinizmom in je stavo sprejel. Pogoji so bili dvakrat napisani in vsak je obdržal svoj izvod. Prvi pokojnikov prijatelj je napenjal vse sile, da dobi stavo in žalujoči vdovi je ?nal tako spretno pihati na srce, da je kmalu pozabila na moževo smrt. Videč nevarnost, da bo moral plačati tisoč frankov, je pa prvi pokojnikov prijatelj pokazal svoj izvod pogojev stave nekomu, ki je vedel o njem, da bo povedal to vdovi. Tako je prišla zadeva na dan in ko je prvi pokojnikov prijatelj vpra- Z mrtvim se je omoztia Mlada Parižanka Armandina se je hotela omožiti, toda samo s fantom, ki ni imel še nobene ljubavne pustolovščine. Toda usoda ji je podtaknila mladega uradnika Jeana Baara, ki se je dal ločiti od svoje žene in prisegal, da se ne bo nikoli več oženil. Armandina je pa lepa in njena lepota je Baaru kmalu pregnala spomine na domačega zmaja in prisego. Armandina telefonist ka pariške centrale, je svojemu zaljubljenemu Janezu takoj povedala, da je pripravljena poročiti se samo s fantom, ki še ni imel opraviti z nobenim dekletom. Baar je spoznal, da bi prišla resnica na dan takoj, čim bi hotel skleniti z lepo telefomstko zakonsko zvezo, saj je bil povsod zabeležen kot oženjen. Bil je ves obupan, končno mu je pa šinila v glavo srečna misel. Imel je bratranca istega imena, ki je v začetku vojne padel na bojišču. Nihče se ga ni več spominjal. Zaljubljeni uradnik se je odpeljal v njegovo rojstno vas in dobil njegov krstni list. Tako se je oženil in vse je šlo gladko od rok. Armandina je pa ljubosumna, kmalu po poroki je začela stikati po tajnih moževih predalčkih, kjer je našla dokaze, da je bdi Janez že poročen. Takoj je zahtevala ločitev in sodišče je njeni želji ugodilo. Slab nMnek. — Zložil sem pesem na nožico svoje izvoljenke in včeraj sem jI jo izročil. — In kaj je rekla? — Dejala je, da ji je noga pri tem zaspala. Trgovski potnik. — No, kolega, ste imeli mnogo uspehov na nedavnem potovanju? — Da, navezal sem mnogo važnih stikov. — Potolažite se tudi jaz nisem ničesar prodal Oče tn ML — Kar izbij si bs glave misel, da bf mogla vzeti tega fanta. Saj msluži komaj 200 Din na teden, — Toda, papa, en teden tako hftro mine. Pri zdravnika. — Zjutraj na tesče morate popit! teza rec mlačne vode. — To že dokgo delam, gospod dofcv tor, samo da pravi moja gospodinja temu kava. Družine Revćn, Merala, dr* Komotar Javljalo, da }e sK noči njihov dobri soprog, oče, tast in stari oče Gabrijel Reven davčni nadnpravitelj v pokoju po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek dne 19. t. m. ob 15. uri v Kočevju iz Rožne ulice št. 258. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Kočevju dne zo» U nu ob 8« uri. Kočevje, dne 17. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALE Vsa Ljubljana že prepeva sladkoopojne arije »Večkrat senj sanjala o sreči« m »T? si najslajša na svetu« Arije, Id očarajo vsakogar, ki si ogleda najnovejšo opereto Emerika Kalmanova *Ađa1i og1asi< Vsaka beseda SO p*.r. Plača ms lahke tudi m snamJutik ta odgovor znamko 1 - Na vprašanje bres KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnja-ško popravilo in čisto uglaše-vanje. VVARBINEK, LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5. 612 NIMATE IZPADANJA LAS Nimate prhljaja! Vasi lasje rastejo, ako uporabljate »Pompa-dour« kremo za lase. Dobite jo samo pri kozmetičnem zavodu M. Pap, Zagreb, Jelačičev trg br. 6, I. kat. 611 MAJHNO POSESTVO z zidano hišo, svinjakom in nekaj zemlje, pol ure od trga na štajerskem, prodam za 7000 dinarjev. Ravno tam prodam tudi zidano hišo s hlevom, kjer se redi do dve glavi živine in zraven pripadajoči vinograd za 22.000 Din. Pojasnila daje Er-nest Bezeošek, trgovec, Pod-8 reda. 608 NATAKARICO pošteno, čedne zunanjosti, zmožno kavcije 2000 Din, sposobno, veščo slovenščine in nemščine — sprejmem s 1. februarjem t. L v kolodvorsko restavracijo Sevnica ob Savi. Dopise s sliko in referencami je poslati na: Jožef Mere, restavrater, Sevnica, 610 Modroce otomane, divane, fotelje ln vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta 51 16 (pri Levu) 114/L, POSESTVO lepo arondirano, cca. 15 oralov, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem tik ob cerkvi in šoli, eno uro od postaje Slovenska Bistrica (mesto) naprodaj za 65.000 Din. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. Pojasnila daje Ivan Zuraj, lesna industrija, Slovenska Bistrica. 598 Poslužujte se malih oglasov v „Slov. Narodu"! Vsi oglasi vsaka beseda SO par brez kake pristojbine. Deželam lahko plačajo v znamkah. Prepričajte se, da bo uspeh siguren! DVE HIŠI V PODČETRTKU prodam po najugodnejši ceni. V eni je posta in oddelek finančne kontrole, v drugi pa trafika, z vrtom, sadovnjakom, vinogradom, travnikom in gozdom. — Informacije daje: Pe-ternel, Podčetrtek. 609 FOTOGRAFI! ,xvlam 2 obločndci. Nasdov pove uprava >Slov Nar.«. 593 STARINSKO SKRINJO vloženo, s starinskim okovjem, ceno proda mizarstvo J APEL, žabjek it 14. 592 NARAVNI MED tfretz vsake primesi, r> rrvl a»j »m. Razpotna ulica 6, Trnovo. 594 VALLET EXPRES, LJUBLJANA, Mestni trg 5TI Podružnica SARAJEVO, »prejemnica za Gorenjsko Lesce — Matevž S vab. — Likanje, čiščenje, renoviranje splošne garderobe, specijalno likanje črnih oblek. Cene konkurenčne — likanje Din 16.—, kemično čiščenje Din 55.—. Po obleko se pošlje in dostavi. 582 Breceljnik Lovro čevljarski mojster, popravljanje gaJos tn snežnih čevljev LJUBLJANA, VTdovdanska Z NAZNANILO. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepodvorske ulice v H'olfovo 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna ln solidna Izdelava. Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojastvo Woifova št. 10. Nbsid DarceT z lesom v bližini tobačne tovarne izvrši za jako nizko ceno špedicija TURK, Ljubljana Vranje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno* Fran J — Za upravo t» tnaerar-d dal tista: Oton Ca*e*o* — **m « 19mM