188. flevimo. * uomu t um. n. mm im xm leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — . ■ . . . , 6*— o-_ četrt leta na mesec velja: v upravništvn prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........ 11 — četrt leta....... 550 na mesec ...... _ 1'90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon st 34. Iskala vsak dan zvečer HvaeatJi aedel|e la Inseratt veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna Ste vtika velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon ftt 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25 — pol leta .... i . . • 13— četrt leta ....... 650 . ... - 2-30 na mesec za Nemčijo: celo leto....... K 28* za Ameriko in vse druge dežele celo leto...... K 30- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo: Knaflova ulica st 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 89. ieiki odgovor „Slovencu". »Ca*s«, glasilo poslanca dr. Ma-sarvka, priobčuje v svoji torkovi številki na uvodnem mestu ta - le članek: »Slovanske narode v Avstriji, ki imajo toliko samozavesti, da se ne pokore politični komandi nemškega absolutizma, zapostavlja država po mačehovsko v vseh ozirih. zlasti pa na šolskem polju. Kar se prištedi na slovanskih kulturnih potrebah, s tem so prona-sičnjejo lavorizovani Nemci. Dubro je nam znano iz zgodovine naše šolske Matice in raznih naših šolskih ustanov, da smo samo s samopomoč-je in naravnost proti volji in preko glave vlade dosegli današnjo višino češkega šolstva. Kulturnemu razvoju slovanskih narodov v Avstriji se delajo vse mogoče zapreke, pogoj za eksistenco drugega češkega vseučilišča na primer so politične koncesije s strani Čehov nemškim vladam. V takšnih razmerah je treba samo pozdravljati vsak korak samopomoči malih slovanskih narodov. Poldrugi milijon Slovencev že leta in leta zahteva slovensko vseuči-lisce. Slovenski dijaki se razkrope po svetu, izgube zvezo s svojo rodno zemljo in se Često radi eksistence po študijah tudi prilagode tujini. Slovenskih dijakov je toliko, da bi lahko tvorili vseučilišče prav tako veliko, kakor je marsikatera nemška univerza. A najmanjša skrb bi bila glede slovenskih docentov. Kdor bliže pozna Slovence, ve, kako goreče znanstveno deluje mlada inteligenca slovenska na vseh poljih. Po mnogih težavah se je našla zaželjena pot preko praške univerze: provizorično naj slovenski docenti predavajo češko v Pragi, dokler se ne posreči v Ljubljani izvojevati slovenskega vseučilišča. Zdelo bi se človeku, da je Slovencem ta pot preko Prage dobrodošla. Toda slovenski klerikalci se preveč boje za svojo bogato državo in vidijo prav v Pragi za - se nevarnost. Oni raje zategadelj škilijo na Poljake. »Slovenec« je nedavno tega vzpričo imenovanja nekega Slovenca za docenta na češkem vseučilišču napisal to - le: »Večina slovenskega ljudstva je odločno proti temu, da bi se slovenska učeča se mladina zbirala v Pragi in da bi se tam izkuhali profesorji za naše bodoče vseučilišče . . . Mi smo že enkrat izjavili, da Prage nećemo niti kot sedež, niti kot pripravnico za slovensko vseučilišče.« — Pri Cehih straši slovenske klerikalce husitska tradicija (v praksi svobodomiselno husitstvo ni tako zlo, kakor vemo), zato se niti ne sramujejo izdati stremljenja po vseučilišču. Nas zanima še politična stran tega slovensko - češkega konflikta. »Slovenski Narod« je napisal na porfidijo »Slovenca« to - le: »To imajo bratje Čehi v zahvalo za to, da so svoječasno tako požrtvovalno podpirali naše klerikalne poslance, smatrajoč jih za poštene slovanske rodoljube. Kaj poreče k temu dr. Kramar, ki je pri državno-zborski volilni reformi tako hladnokrvno dovolil v to, da je dr. Suster-šič oropal kranjska mesta in trge vsakega zastopstva v parlamentu?!« Vprašanje slovenskega naprednega lista najde odgovor v čeških političnih razmerah. Dr. Kramar, mož protiklerikalnih kompromisov, podaja roko češkim klerikalcem, zakaj bi jo odtegoval slovenskim klerikalcem?« novi vodio trne vols»e. V hrupu zadnjega tedna se je popolnoma prezrlo dejstvo, da je Črna vojska v naši državi dobila novega vodjo v osebi dunajskega nadškofa dr. Nagla. Slovencem je dr. Nagi dobro znan izza časa, ko je bil še škof v Trstu. V tej lastnosti je pokazal, da je trdovraten in vztrajen nasprotnik slovenskih narodnih prizadevanj in starih pravic. Način, kako je iztrebil slovansko bogoslužje v istrsko - koprski škofiji in kako je omejil uporabo slovenskega jezika v cerkvi, je pač še vsakemu v spominu. Dovolj je, če se le omeni Kicmanje. Nagi se v Trstu ni odlikoval. Slovenci ga niso marali, ker jim je delal krivice, Italijani ga ni-<» marali, ker jih je hodil denuncira i na na-mestništvo in kdo ve še kam. Italijani morda še sami ne vedo, kako velik sovražnik jim je bil škof Nagi. Uspehov škof Nagi v Trstu ni dosegel. Sicer je pridobil nekaj slovenskih kaplanov, ki so poskušali vjeti Slovence za nekako škofovo krščansko - socijalno stranko, a uspehov niso imeli. Tudi med Italijani je delal škof Nagi take poskuse, a tudi pri njih ni nič opravil. Nagi se je kot škof v Trstu počutil nekako tako, kakor se počuti kak dunajski grofic kot okrajni komisar v Črnomlju. Tak grofic šteje dneve in ure, kdaj bo poklican v ministrstvo, škof Nagi pa je štel ure in dneve, da doseže kako višje mesto. In to se mu je posrečilo, nionia v večji meri, kakor je kdaj mislil. To je toliko čudnejše, ker se je Najrl v Trstu vendar hudo kompromitiral z nekimi nunami. Danes širši javnosti še ni znano, po kakih potih je Nagi dosegel, da je bil nekega dne imenovan za koadjutor ja dunajskega nadškofa minole dni umrlega kardinala Gruše. Vseka-ko so morala to biti čudna in skrivnostna pota. Kar naenkrat je bil mali tržaški škofič mogočen cerkveni dostojanstvenik, koadjutor cum jure successionis, s pravico, postati dunajski nadškof, čim zatisne kardinal Gruša oči. To imenovanje je vzbudilo takrat velikansko senzacijo, ne le ker se je zgodilo brez vednosti in proti volji kardinala Gruše, Depo fudi zato, ker je bil Naglu na ljubav na poniževalen in žaljiv način potisnjen v stran škof Maršal, najpopularnejši dunajski duhovnik, ki je kot generalni vikar že več let bil pravi vodja dunajske nadškofije in je po vsi pravici smel pričakovati, da postane naslednik kardinala Gruše. Zakaj je bil škof Maršal v stran pahnjen, to ni danes nobena tajnost več. Maršal je bil vzgojitelj pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in učitelj sedanjega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ko se je nadvojvoda Franc Ferdinand hotel poročiti s svojo sedanjo soprogo vojvodinjo Hohenberg, rojeno grofico Chotek, je cesar naročil škofu Maršalu, naj poskusi prestolonaslednika pregovoriti, da bi to misel opustil. Nadvojvoda pa se ni udal in se je pozneje s cesarjevim privoljenjem poročil s svojo sedanjo soprogo. Škof Maršal ni bil od takrat nič več v milosti pri prestolonasledniku. Zgodilo se je pozneje, da je pre-siolonaslednikov spovednik, iz Nem- čije privandrani benediktinec i>ater grof Galen, eden najhujših in najne-strpnejših klerikalnih petelinov v celi monarhiji, na predrzen način kol-portiral pred stolno cerkvijo dunajsko različne pamflete proti liberalcem, socijalnim demokratom in protestantom. Ker je kolportaža prepovedana, je početje patra grofa Gale-na vzbudilo velikansko ogorčenje, vse stranke so protestirale, toda poklicane posvetne oblasti niso storile svoje dolžnosti. Pater grof Galen je nadaljeval svoje početje, zanašajoč se, da mu policije in državno pravri-ništvo in drugi državni organi ne bodo nič storili. A ker se posvet ne oblasti niso spomnile svoje dolžnosti, je pa vmes posegel škof Maršal in je patra grofa Galena spodil iz cerkve in mu prepovedal kolportiranje njegovih pamfletov v božjem hramu. Od tedaj je pater grof Galen spletkaril proti škofu Maršalu in ker ima ta pater in grof kot spovednik prestolonaslednika vpliv in vse mogoče zveze, mu seveda ni bilo težko, podstaviti škofu Maršalu nogo. Tržaški škofič Nagi je postal dunaj>ki koadjutor in škof Maršal je odletel v stran. Vihar na Dunaju je bil takrat velikanski in visoki krogi so morali napeti vse moči in poklicati škofa Maršala samega na pomoč, da so pogladili celo stvar. Škof Maršal pa te-gra udarca ni prel>oIel. Sel je v Jeruzalem. Ko se je vrnil na Dunaj, mu je prebivalstvo priredijo tak sprejem, kakor samo kakemu cesarjn. a kaka dva meseca pozneje je škof Maršal umrl. In zdaj si je mel roke splet-karski pater grof Galen. Zdaj je umrl tudi kardinal Gruša in dosedanji njegov koadjutor Nagi je kar mehanično postal dunajski nadškof in ne bo dolgo, pa bo postal tudi kardinal. Dunajski nadškof je prvi cerkveni dostojanstvenik v državi. Nagi pa neče biti samo tam-bourmajor avstrijskega episkopata, nego tudi njegov duševni voditelj in zapovednik ter general cele črne vojske avstrijske. Njegove zveze s tistimi močmi, ki so ga spravile na sedež dunajskega nadškofa, era seveda posebno usposabljajo za vodstvo črne armade in kakor kažejo njegove priprave, že opremlja konja, ki ga hoče zajahati in že brusi meč za vojno proti liberalcem in socijalnim demokratom, o katerih pravi, da hočejo klerikalizmu v Avstriji pripraviti tisto usodo, kakor jo je učakal med romanskimi narodi. Tudi slovenski iuame- luki cerkvene armade že trobijo na l>ojno trom bo in vse kaže, da se pri-j>ravlja velika vojna. Nadškof Na#I bo vodil črno vojsko: upamo, da doživi tndi on svoj Kraljevi gradeč. (Minske volitve v novem mestu. vn. Vzajemno delo mešdanov 5*" n-.; varilo v Novem ■Matu hranilnic •. ki deluje dobro. koristno. Ta ifSfi hranilnica posoja denar ljudem brc/, razlike političnega ISpOVadanja. rVo-ti temn denarnemu zavodu osnovali so duhovniki hranilnico in posojila -co v bližnji Kaudiji. Voditelji tega zavoda so duhovniki. Dolenjske ni bogata, dasi bi lahko bila. Ali kje denarja dobiti v okraju za toliko denarnih zavodov, kakor jih je že i i.»■ vomeškem okraju! — In v Kandiji so okoli brcali, kakor bi bili izključ-ni denarni zavod za vso Kranj^V Ta kandijska hranilnica je tudi strogo pazila na to. da preekrbtjaje kb rikalce z denarjem. Pa revče si je zidalo drapro poslopjr. kopile drair stavbni prostor in l^tos, !re. Strmoglaviti so hoteli naši slovenski duhovniki mestno hranilnico in zdaj so sami zadovoljni, da obstaja, da M kmet preveč ne jezi nad isto. O fa-rovški hranilnici in posojilnici se pa sedaj nobeden rad ne meni, - prav tiho je postalo in okolo nje. Ker se tem slov. rojakom-duhovnikom ni posrečilo v prelepi krčanski ljubezni \ imenu Kristusa-kralja započeto &V-lo, uničevanje naše mestne hranilni ce. — bi zdaj radi dobili v roke naš dobro fundiran in upravljan ma^in1 denarni institut. Mesto jamči za dolgove mestne hranilnice; bog ne daj, da bi ta institut prišel v zapravljive roke kat. dn-hovenstva, — ubogo Novo mesto te- LISTEK. Sam! Spisal L. Z. (Konec.) »Kar tam - le naj gredo, gospod, kjer mali tako vpije. Oh, vedo, grospod, ta - le otrok pa res zmeraj kriči; cela vas ga je že sita. Uboga mati! Pet sem jih imela, pa nobeden ni bil tako siten. Saj pravim in še rečem, gosposki otroci, s temi je pa res križ. To je dobro, da mi nismo gosposki. Pa--vedo, gospod, kaj sem hotela ze reci . . .« »Že dobro, že, mama,« sem pre-strigel neskončno nit starkinega govora, »z bogom!« »Pa zbogom, no, in hvaljen bodi Jezus Kristus! Pa naj nikar kaj ne zamerijo, gospod! Ampak vročina je pa že taka, saj pravim, vse bo zgorelo . . •« Več nisem slišal in tudi ne vem za gotovo, ali je starka govorila tam še pol ure, ali samo četrt se z mano, potem ko sem bil že v šoli . . . »Ali ne boš tiho t Ti sitni otrok, ti!« »Meee . . . meee . . .« »Ššt! No, nikar okcat, ne ne! — Franček, no! Saj si plidkan, ja plid-an. Ššt, ššt!« »Meee . . .« »Tako plidkan naš Flanček . . . ja . . . Tako bodi no tiho že enkrat, kdo te bo pa poslušal ? Ce ne boš priden, te bo bavkav! Bum, bum . . .« Nekdo je bobna 1 po omari, ali kaj in res je otrok za trenutek utihnil. »Kodi neki hodita ona dva, bog se usmili! Juha bo vsa za nič . . .« »Meee . . .« »Ššt! tja, tutaja . . . Oh, s temi otroci je pa res križ. Da bi le kmalu shodil!« »Meee . . .« Nekaj časa sem stal v veži in bil nevidna priča tega interesantne-ga pogovora. In pri tem so prišle misli, skoraj sentimentalne. Sladkosti rodbinskega življenja. Darinka... Meee . . . Koliko lepše je bilo včasih! V tihi!' večerih, ko sva se ljubila med hruškami in jablanami, sva včasi poslušala otročji jok in prav nič nisva mislila na otroke ... In zdaj?! . . . Meee . . . Težko je človeku samemu hiti!« In jaz sem sam in ona ima moža, ima otroka. Ali kaj je težje t . . . Meee . . . Stopil sem proti vratom, odkoder se je slišal jok in tolažba, in ta vrata so se odprla, vonj po mesu, juhi in bog ve, po čem še, se je razširil po veži, in sredi tega vonja se je prikazala slika, o kateri pravi Zola, da je ua j lepša; mati z detetom v naročju. »O, Lojze,-pozdravljen!« Podal sem ji roko, v prvem tre-notku me je nekaj stisnilo v grlu; njena desnica je bila vroča in potna. »Kje pa je Janez?« Oddahnil sem se. Ona ljubi svojega moža! »Prav ima,« sem pomislil in čisto miren in — hladno sem odgovoril : »Kaj ga ni doma? Jaz ^a nisem srečal.« »To je pa čudno. Tebi je šel nasproti. Pojdi no noter v sobo, tu je prevroče.« Peljala me je v precej čedno sobo, njena še mlada in sveža postava je stopala pred menoj, tiho je šumelo krilo okoli njenih nog in — Franček, pridni, mali sinček je gonil svojo neprijetno pesem. »Kar misli, da si doma. Mi boš že oprostil, jaz moram biti v kuhinji. Saj mora itak kmalu on priti . . . Šššt . . . Oh, koliko skrbi mi dela ta otrok . . .« Odšla je v kuhinjo, jaz sem si ogledoval sobo brez posebnih misli; kdo bi zmeraj mislil?! Kmalu je prišel Zupar. Ves po-tan je bil in ves rdeč v obraz. »O, kaj si že tukaj?« »Menda,« sem odgovoril na prijazni pozdrav; »kod pa si ti hodil?« »Veš — pa nikar njej ne povej — jaz sem si mislil: Kaj bi hodil v tej vročini uro daleč na postajo? Saj, sem mislil, da se boš gotovo oglasil v gostilni takoj, ko prideš som. Čuden človek si ti: prideš v vas, pa ne da bi si šel žejo hladit v gostilno. Saj si žejen, kaj ne, da si žejen * Čakaj, takoj grem po vino.« »Kaj imaš doma vino?« »Ne, ampak v gostilno.« »Nič ne hodi, sicer se spet zadržiš. Saj ni, da bi človek zmerom pil.« »Prav imaš. Saj pojdeva pa potem v gostilno. Ona ostane doma pri otroku; sicer pa itak ne pije vina.« Iz kuhinje je donel otrokov jok. »Nekaj bolan je ta otrok, od včeraj sem skoraj vedno vpije. Ampak lep je, kaj? Ali si ga videl? Ali ni lep, kaj?« »Mhm! Ampak ta jok . . . Sladkosti zakonskega življenja . . .« sem se nasmejal. »Kaj te ne stori nervoznega ?« »Je treba potrpeti. Sladkosti zakonskega življenja, praviš in se smeje*. Ta otrokov jok se že prenese za vse druge prijetnosti, ki jih nudi zakon. Pomisli, kaj ni prijetno, ko prideš od dela, ves izmučen, nervozen, pa te pozdravi tako • le nežno bitje in te potolaži, obriše s čela pot in prežene vse skrbi? Poleg tega pa misel, da je to lepo bitje popolnoma tvoje, vdano tebi z dušo in telesom in samo tebi, nikomur drugemu! Seveda če je žena nezvesta, je kaj drugega. Ampak moja je zvesta, moja Darinka! Ali verjameš?« »Gotovo,« sera potrdil in sem se za trenutek zamislil. Morda ima le prav Župar, morda je le bolj prijeten zakon, kakor taka-le navadna, nebla-goslovljena ljul>ezen. Ali veš kdaj, če ti je ljubica zvesta, če ne obira poleg tebe še kdo sadja % iste jablane? In koliko ovir je časih, predno se more ta ljubeči in ljubeča združiti! V zakonu pa sta vedno skupaj, skoraj vsako uro, vsak trenutek. Vendar, v t ■ dar . . . »Ti, prosim te, primi otroka, da jaz napravim kosilo!« Darinka je prinesla iz kuhinje dete in #a izročila očetu in zdaj se je začel isti interesantni pogovor med očetom in sinom, kakor se je vršil ob mojem prihodu med materjo in sinom. Jaz sem med tem premišljeval in preudarjal dobre in slabe strani sv. zakona, moje misli so se slednjič koncentrirale na Darinki, ki je po-gr in jala veliko mizo sredi sobe. Ali je tekom i>oldrugega leta res povsem pozabila na-me? Ali bi res ostala zvesta 2nparju, če bi . . . Ozrl sem se vanjo. Držala se je hladno in resno, pogledala je na moža in otroka z istim resnim pogledom. Zupar je gledal mirno in zado voljno ter je potrpežljivo prugal me-lega kričača. »Zadovoljen par,« sem pomislil. »Brez velike, razburjajoče sreče. Ne bom jima motil mirne zadovoljnosti. Obed je potekel mirno, le malo besed ae je izgovorilo v, večjih pre- daj! — Človek, ki slepo zaupa duhovniku, ne premišljuje dosti o tem, ako duhovnik prav ravna ali ne. Ta mu je svet mož, ki po njegovem mnenju ne more varati, tega baje sveti duh spremlja na vseh potih in tudi pri upravi denarnih institutov, o kateri prav nič ne razume. Znano je, da so papeži le mogli upravljati velikanska bogastva, katere jim je dala neumnost vernikov v srednjem veku, da so dobili zidove v službo, ki so upravljali ta bogastva. Statistika nas uči, da je katolik proti Židu, protestantu sploh slabši gospodar, njegov duhovnik ve le najti nove davke, ki njemu koristijo, varčiti, upravljati tuji denar pa ne zna. Novomeseani, naša hranilnica stoji dobro, — kdo od vas ima korajžo, da bi izročil upravo tega dobrotljivega denarnega zavoda kat. duhovniku in njihovim političnim prijateljem, kateri duhovnika ubogajo in morajo ubogati, drugače jim ne da karte za vožnjo v svi ti a nebesa, ali jim ne da kaj zaslužiti tukaj na zemlji, ki bi jim škodil v avan-zman, ki bi otroke preganjal v šolah. Slov. duhovniki na Kranjskem so v svoji prevzetnosti proglasili bojkot vseh onih, ki se jim ne vdajo. Na nradništvo pritiskajo, namigavši jim, da sedijo zdaj na dvoru in pri prestolonasledniku na žametnih sedežih. Na lastnih rojakih se hočejo razuosti, jim gmotno škodovati. Nimajo m miljenja, škodovati hočejo uradnikn, ki se težavno bojuje, da preskrbi svoje otroke, škodovati hočejo obrtniku, ki se težavno drži na površju. To jim je vseeno. Kat. celibator nima familije, evo je nezakonske otroke zametuje. V familiji se vzgaja potrpežljivost, ljubezen do sočloveka. Proti takim ljudem izda le eno srodstvo: spodbijaj jih, kar se da in udari, kar moreš, ko se prilizujejo in se utihotapiti 110-čejo v občinsko upravo. Novomeščani imamo precej občinskega dolga. Zidati je morala občina dosti in še bo morala. Naše Novo mesto je zaostalo v razvoju in si je že moralo v kratkih letih pripraviti dosti tega, kar novodobno večje mesto imeti mora za bivanje v njem — in še pripravljati mora, ker še ni vse storjeno. Dosti več nradništva je danes treba občini in delavcev, dohodki so pa še majhni, ker tudi dohodki meščanov niso veliki in se jim ne more natrpiti večji davek. Novi obč. odbor čakajo velike skrbi. Gotovo je, da je kranjski dež. odbor razven Tavčarja sklenil, delati na to, da bode novi kolodvor obeh znanih železnic v Kandiji. Duhovniki in njih privrženci so volili ta odbor. Volja duhovništva se izvršuje pri tem. Dajte duhovnikom vdane odbornike voliti in le-ti se ne bodo, se ne smejo ganiti v tem življenjskem vprašanju za Novo mesto, da, tako ponižni in brezmiselni morajo biti taki odborniki, da še sami prosijo za to, da se No-vomeščanom zadrgne vrat. — In denar za nuno, denar za prenovljenie kapiteljske cerkve, denar za most, ki zveze novi kolodvor v Kandiji i mestom in hranilnica dar dokler kaj imaš in potem — hranilnica in mestna občina napovejta konkur:'! Prihodnjo volitve odbornikov v naš obč. odbor so prav važne zaradi tega, ker hoče prvokraf duhovnik postaviti svoje ljudi v odbor in drugič zaradi tega, ker bo novemu odboru pripravljati dosti nujnih občinskih institutov, ki bodo >tali precej denarja in katerih oži vi jen jo zahteva, da so možje odborniki, ki poznajo solidarnost meščanstva, ki obstoji v tem, da skrbimo za meščane, ne pa v tem, da bi skrbeli za dobrobit duhovniške kaste s priveski: njene mnihe in nuno. Izvzeti so le usmiljeni bratje in sestre, katerim ee pomore, kolikor je mogoče, ti so edini koristni samotarji. v v Meščani so imeli e*oje boje med sabo, bili časih različnih misli, kako urejati svoje gospodarstvo. To ni bilo škodljivo. Ali meščani niso trpeli, da je kaka druga družba smela posegati v njih spore, njih upravo mestnega premoženja. Meščani so dosti darovali za božjo čast, najlepše umetnosti so povzročali po katoliškem svetu ti darovi, ali katoliški duhovnik ni smel svojih rok vtakniti v gospodarske in kulturne zadeve meščanstva. Le v kakem manjšem trgu, mestecu je prišel po tercijalstvu do kaj pome- l na v teh zadevah, ali moral je tudi tu biti skromen glede svojih koristi. Upamo, da je Novomešcanom njih mesto še kaj pri srcu. To mesto leži v enem najlepših krajev slovenske zemlje. Na tem prostoru naj se razvije lep. dom, »ženskam v veselje, moškim v čast«. Pustimo beračenje pri državi, L*ta še gimnazijskega poslopja ni gradila drugače, kakor da je uboga mestna občina zanj kupila drago stavbišče; država ni nikdar kaj rada dala za dolenjski svet. Pustimo milodare države, kjer so in poprimimo se pogumno dela za povzdigo gospodarstva posameznih in našega mesta iz lastnih moči. V pretečenih 25. letih se je že veliko storilo. Pred 25. leti je rajnki glavar Ekel uiogel reči, da se za njegovega uradovanja SS let ni stavila v Novem mestu nova hiša, danes gledamo že na povsem obnovljeno Novo mesto; še-le zdaj naprej se bo po pravici smelo zvati našo mesto »Novo mesto«. Povsod morajo mestno občino delati dolg, drage stavbe so potrebne; bodoči rodovi bodo marsikateri starejši dolg morali plačati, ali povsod skrbijo za to, da ti dolgovi kaj prida ustvarjajo mestu, meščanom, da jo kaj koristnega videti, nekaj mestnega premoženja, nekaj hipoteke za dolgove. In ker novomeško meščanstvo, med katero štejem tudi naše nradništvo, gotovo po veliki večini vse to v mislih ima in tudi veren katolik v denarnih stvareh nič no zaupa katoliškemu duhovniku, sem prepričan, da bo našo meščanstvo pri prihodnjih volitvah v občinski odbor solidarno postopalo in gledalo na to, kar zahteva korist in čast meščanstva. Katoliški duhovniki s svojimi posvetnimi slugami so skrbeli za to, da razven Ljubljane, drugi meščan na Kranjskem, no moro poslati v državni zbor svojega poslanca, v deželi so duhovniki s pomočjo grajščakov dobili premoč, — tedaj skrbimo meščani vsaj za to, da bomo v naših mestih mi gospodarji, ne pa katoliški duhovnik s svojo prav lačno žlahto! Stari agitator. Polfffčfio krenlkn. V ogrsko - hrvaškem državnem zboru je interpeliral posl. Gvorffv zaradi krizo v vojnem ministrstvu. V utemeljevanju svoje interpelacijo jo izvajal, da se govori, da je prestolonaslednik povzročil padec vojnega ministra Sehonaicha. Take vesti ne more intorpolant že v interesu prestolonaslednika smatrati kot resne. Dolžnost vlade bi bila, da prenceci taka poročila, vsaj vlada itak m odgovorna za dejanja prestolona^edni-kova. V zmislu državnega prava je vlada odgovorna le za dejanja krone. Tudi rešitvi brambnih predlog bi odstop vojnega ministra zelo škodoval, vsaj so te predloge vendar delo vojnega ministra. Niso predloge ogr- sledkih, kajti mali Franček ni miroval . . . Popoldne je bilo pijače, kakor ob nevihti dežja. Z 2u par jem sva obiskala več krčem in povsod je bilo dosti ljudi, ki so uaju hoteli na vsak način upijaniti. To se jim je pri mojem prijatelju precej posrečilo, pri meni manj, ker sem mislil iti z večernim vlakom proti Ljubljani. Odkraja se je Zupar držal čemerno, pozneje se je razjezil in komaj sem ga umiril, ko je naenkrat, brez nejx>sredne-ga vzroka začel vpiti: »Darinka je moja, pa samo moja, ona mi je zvesta? Kaj ti misliš, da ni zvesta?« se je obrnil na-me. »Ootovo, da je,« sem ga miril, premišljujoč, kako pride na to vprašanje. Ali je morda kaj vedel, da sva se z Darinko nekdaj ljubila? Saj od tega je bilo že par let in poleg tega ni bilo nič pregrešnega med nama. Res, da hi bila nemara rajša vzela mene, če ne bi bil se študent, ampak zdaj — zdaj gotovo ne misli več na-me. Ko sem Župarja dodobra prepričal, da mu je žena zvesta, je postal mehak in ljubeznjiv, začel mi je praviti, kako da me ima rad in da mu jo vodno imel rad, komaj sem se ubranil njegovih poljubov. In med tem smo pili in peli s kmečkimi fanti, da je bilo veselje in da sem jaz zvečer srečno zamudil zadnji vlak. »Naj bo za enkrat,« sem si mislil in hotel iti spat v krčmarjev skedenj. Ali Ž u par mi je ves ogorčen začel zatrjevati, da sem jaz njegov prijatelj in gost in da naj ga tristo hudičev vzame, če me pusti spati kje dlnjgje, kakor v njegovi lastni postelji. Spremil sem ga torej okoli polnoči domov, da ga spravim spat in se vrnem v krčmarjev skedenj. Ko sva se brez velike nezgode prigugala na stanovanje, sem ga hotel iz prve sobe diskretno spraviti v spalnico, pa ni šlo. »Jaz bom spal tukaj na zofi in ti boš spal na moji postelji. Tako bo in nič drugače. Kaj? Tukaj ti nimaš ničesar govoriti, tu sem jaz gospodar! Bomo videli, če bo tako, kakor jaz pravim, ali ne . . .« Zavalil se je na zofo in sekundo pozneje je že smrčal. V spalnici je za-ječal otrok. »Pa naj spi na zofi,« sem si mislil in se sklonil nad svetilko, da ugasnem luč in odidem. Ali tedaj sem zatrepetal. Za mano se je nekaj zganilo, nalahko so škrtnila vrata, vročo, mehko roko sem začutil na svoji rami. »Pusti pijanca! Kaj me ne ljubiš več, Lojze?« »Zvesta mi je, zvesta,« je mrmral moj prijatelj v spanju, ravno ko sem ugasnil luč in stopil v spalnico . • • ske vlada, temveč predloge skupna vlade. Vi gotove, la ae be naslednik sedanjega vojnega ministra tudi zavzemal za brambne predloge. Kriza v vojnam ministrstvu ja na Ogrskem posebno vslad tega vzbudila veliko vznemirjanje, kar je moral baron Schonaich vsled tega podati demisijo, ker je Madžarom dovolil nekatere koncesije. Min. predsednik grof Khuen-Hcdervary je na to odgovoril: Vsekakor mi je znano, da je vojni minister že dalj časa na dopustu; da bi pa demisioniral, o tem mi ni nič znanega, vsi o d cesar so vsa ostala Vprašanja brezpredmetna. Kar tiče državnopravnih izvajanj interpe-lantovih, tedaj se min. predsedniku ne zdi umestno, da hi z ozirom na to moral imeti celo državnopravno predavanje. Omenjal je § 88 brambne predloge, ki pravi, da bo izvedba tega zak. načrta poverjena honvedne-mu ministru. Ce misli pa interpe-lant, da bi morda pred sprejemom zak. načrta nastopila ministrska kriza, kar bi predlogi škodovalo, tedaj pa priporoča, naj se predloga kakor hitro mogoče reši. — Zbornica j*1 vzela odgovor ministrskega predsednika na znanje. Odgovora ogrskega min. predsednika na interpelacijo poslanca Gvorffvja ne smemo, kakor poroča dopisnik »N. Wr. Tagblatta«, tako razlagati, kakor bi se v krizi vojnega ministra Sehonaicha kaj izpreme-nilo. Izpremeinbo v vojnem ministrstvu lahko smatramo kot končano dejstvo, le formalna stran te zadeve še ni izvedena. Vojni minister baron Schonaich je na dopustu in ko je izvedel, da je njegovo stališče omaja no, je takoj vprašal, če žele na mero-dajnem mestu, da prekine svoj dopust in pride v avdijenco k cesarju. Ker zadeva ni tako nujna, tedaj se je sklenilo, da se baron Schonaich že 16. septembra vrne s svojega dopusta, na kar ga bo vladar takoj sprejel v avdijenci. Ker bodo do tega termina velike vojaške vaje na Zgornjem Ogrskem, ki jih bo vodil prestolonaslednik, že končane, tedaj se jih baron Schonaich ne bo udeležil. Formalitete ki so potrebne za izpre-membo v vojnem ministrstvu, se bodo torej izvršile okoli 18. septembra. Prvi sekcijski šef v vojnem ministrstvu pl. Krobatin, ki sedaj nadomešča barona Sehonaicha, se bo udeležil prej omenjenih vaj. Ker bo pa šele po vajnh imenovan za vojnega ministra, tedaj bo fungiral samo kot razsodnik. Kar se pa tiče izpremeni-be v vodstvu generalnega štaba, tedaj se bo ta formelno izvršila še le povodom novembrskega avanzmaja. • Turški ministrski svet je sklenil, da bodi vporaba arabskega ali latinskega alfabeta v ljudskih šolah prosta pod pogojem, da se koran bero v arabski pisavi. V srednjih šolah naj se pa rabi edinole arabska pisava. Kakor se govori, se je min. svet bavil tudi s perzijskim vprašanjem in z eventualno pomnožitvijo konznlatnih straž. — Ker je v Z g. Albaniji zopet mir, je vojno ministrstvo sklenilo, odpustiti redifne divizije v Si\ri, Amasiji. Trapecun-tu in Angori. — V Jeniče-vr.rrlar.iu se je vršil boj z neko bulgarsko četo, v kateri je bil ubit znani četovodja Apostol in dva njegova tovariša. — Neki Albanec plemena Toski je poskusil ustreliti mutesarifa v Argvro-kastru, ko je ta sel iz konaka. Atentat se je pa ponesrečil, napadalec pa srečno ušel. Ker je prebivalstvo zelo razburjeno, tedaj bo turška vlada najbrže poslala nove čete v ta kraj. * • Rusko - nemški sporazum se bliža menda svojemu zaključku. Poročila iz Pariza pravijo, da se bo sporazum nanašal samo na Perzijo: Nemčija obljubi, da se odpove vsakemu političnemu delovanju v severni Perziji; Rusija se pa zaveže, da zveze železnice, ki jih zgradi v Perziji, z bagdadsko železnico in da pusti nemški trgovini in industriji odprta vrata v Perzijo. Kakšen bo pa končni efekt, se bo še le videlo. »W. Allgenn "te Zeitung« pa poroča iz diplomatičnih krogov, da so vsa ta poročila prenagljena. Pogajanja med obema državama še ne bodo kmalu končana. Ruska vlada zavzema stališče, da toliko časa ne podpiše rusko-nemške pogodbe, dokler ne bo rešeno maroško vprašanje. Rusija smatra to kot zaveznica Francije za svojo dolžnost. StolersHo. Is Dobrne. Slučajno mi pride »Slov. Gospodar« št. 33 od 27. m. m. v roke, v katerem najdem kar tri dopise iz Dobrne. V istih se meni dobro znani dopisunee norčuje iz nekaterih svojih občanov, seveda le is sovraštva, ker ne trobijo v njegov rog. Te neslanosti mi silijo pero v roko, da mu vsaj nekaj na iste odgovorim. Kaj ne, dragi dopisunee, zgrabi te srd in ogorčenje nad tem, da je občinski tajnik sam poprej odpovedal in tudi odšel, predno vam je bilo mogoče istemu že zmirom obetano brco dati, ne pa zaradi v dopisu navedenih vzrokov, kateri so eden kot drugi iz trte izviti ali bolje rečeno zlagani. Trn v očeh je vam bil, ker se ni strinjal z vaeim hujskanjem in razgrajanjem proti drugo mislečim. — Pa bi bile Toplice letos dobro obiskane je zopet neresnica, res pa je, da so vsako leto slabeje, kar se lahko razvidi iz seznamov letovisčarjev. Toda. vzroka tega slabega obiska ni iskati pri vodstvu kopališča, ampak če že ne vsega saj največ pri klerikalni drnhali, katera nahujskana od svojih voditeljev razgraja po tukajšnjih hotelih prepevajo za tujce žaljive pesmi, katere letovisčarji mimogrede slišijo in se zgražajo nad tem žeto olikanem dejanjem. Da je pa dopisnik »Slov. Naroda« imei prav, sve-doči tudi dejstvo, da so se na dan občinskih volitev zvečer vršili izgredi zoper naprednjaka, ker se ni volitve udeležil in volil z njih stranko, kar dokazujejo različni sodnijski akti. Torej ljubi dopisunee, jasno je, da je le tvoj materijal samo laž, zategadelj pade pozdrav »sram to bodi laž-njivee« v podvojeni mori tebi nazaj. Dalje se hoče norčevati pomilovanja vredno dopisunee iz Blažieevegn An-zeka zaradi odhoda Friea Firmea z besedami: »Kaj bo, kaj bo zdaj z nami« in veo sličnih stavkov, ali moramo istemu povedati, da je treba v resnici stokati, sicer no zaradi Frica, ampak iz sledečih vzrokov. Približno pred dvema lotoma imela je občina vsled vestnega blagajnika prihrankov okroglih 1H.0O0 K — in danes po dveh letih je prazna blagajna, ako ravno se niso občinske doklade nič znižale, ampak še nekaj zvišale, roklo se bo, da so se občinska poslopja popravljala, ali za ta popravila se ni izdalo še polovico prihranjenega denarja, torej kam je prišel drugi donar? Ni čudo. da se davkoplačevalci zgražajo nad takim gospodarstvom in poučujejo druge kam gre njih denar. — Letos so se zopet popravila nadarbinska in župnijska poslopja, akoravno še niso bila v takem stanju, da bi bila neobhodno popravila potrebna. Stroški teh popravil znašajo okroglo 4000 K, za dobrn-sko občino ogromna vsota. Ker je ljudstvo revno, so začeli davkoplačevalci godrnjati. Radi toga se je raz lečo dno 9. m. m. zagotavljalo, da se otroški toga popravila no b^do razdelili na davek, ampak da bodo fara-ni po svoji zmožnosti prispevali in ostalo bode plačal g. župnik sam. VzHc ti izjavi je g. župnik storil korake, da bi te stroške mog1.a zopet orevzeti občina, toda ker jo ta to delo. brez prejšnjega dovoljenja občinskega odbora oddal, mu odbor tudi ni dovolil celo vsote, nego le eno četrtino in pade tričetrtine stroškov na g. župnika. Kdor pa tega gospoda dobro pozna, si bode vso kaj drucocra mislil, kakor da bi ta gospod kaj plačal. Torej dragi dopisunček, pu>ti mirne soobčane pri miru, ter norca.] so ako ti ljubo iz tukaj navedenega vzornega gospodarstva in premišljuj kako bode, ako bodete v resnici prisiljeni napovedati konkurz. Bralno društvo na Dolu pri Hrastniku priredi v nedeljo, dne 20. avgusta gledališko predstavo v prostorih dolske posojilnice. Začetek točno ob pol 4. popoldne. Uprizorita se igri »Starinarioa« in »Bucek v strahu«. Prosta zabava s plesom se vrši nato v gostilni gosp. Antona Drakslerja (»Na pošti«). Cisti dobiček je namenjen v pomnožitev knjižnice. Gosti dobrodošli! Iz Sevnice. Kakor vsako leto, je tudi letos praznovala tukajšna nemška šola v nedeljo, dne 13. avgusta svoj šolski sklep. Kako se je pri tej veselici navduševalo sa renegat-stvo naše večinoma slovenske otroke, ne bomo razlagali. Nas bolj zanima »veselica«, ki se je po zabavi šolarjev nadaljevala med odraslimi sevniški-mi »tevtoni« v nemškem taborišču »Neuheim«. Prožeti od maščevalnosti bi bili posamezni radi poskusili bo-jevitost svojih germanskih pradedov. Toda napadati Slovence, je v Sevnici nevarno, hajd torej na medsebojni boj! Da svojo vročo »germansko« kri ohladita, sta se spopadla v divjem boju dva najbolj »pristna« tev-tona, in sicer železniški aspirant v Sevnici, Piiberšek, in učitelj na nemški šoli v Hrastniku, Schmuek, rodom Sevničan. V hudem boju je zadnji nemškega Pliberska, ki vse, karje slovenskega, izzivalno sovraži ter s tem nikakor ne dela veselja svojim slovenskim staršem, tako namikastil, da v ponedeljek ni mogel nastopiti svoje železniške službe, temveč se je javil »bolnega«. Radovedni smo, ali bo južna železnica takemu »bolniku« poslala potrebno »zdravilo« in kako darilo bo naklonil »šulverajn« svoje-mn rokoborcu Schmucku kot zmagovalcu v boju s svojim pristno germanskim bratcem. — Toliko za danes. O podrobnostih turnirja v »Neu-heimu« še poročamo. Zidan moška podružnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov vabi svoje člane in tovariše na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 19. avgusta ob 5. popoldne v hotelu Juvančič na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Poročilo o izrednem občnem zboru v Trstu. J. Volitev delegatov v smislu sklepa občnega zbora v Tr6tu. 3. Predlogi za delegacij-sko sejo. 4. Slučajnosti. — Tovariši! Z ozirom na važnost dnevnega reda bodi udeležba polnostevilna! Mestinje. Mnogokrat smo slišali željo, naj priredb naprednjaki v teh krajih nekako veselico, da pokažejo, da še žive in ob tej priliki sklenejo trdnejšo zvezo. Toda vsakdo se je bal poloma in blamaže. Toda 13. avgust je pokazal, da je bil strah prazen. — Res je bilo inteligence mnogo manj, nego smo je pričakovali, zato so se pa odlikovali kmetje. Pogrešali smo marsikoga, ki so sicer vsi navdušeni za napredek, družbo in zabavo, posebno sosedje iz jugozapada, a videli smo tudi mnogega kmeta, o katerem so že bile govorice, da je i>ostal ponižni sluga šentpeterske strahovlade. Prireditelji so si bili v svesti svojo nalogo, prebiti led nadaljnim uspehom, obenem pa doseči tudi v gmotnem ozim najmožnejše, kar je dokazala veselica sama. Vse je bilo na svojem mestu, vso pripravljeno in le po urejeno. Diletantje so pokazali svoje zmožnosti v polni meri. Vloge, ki so same na sobi dovolj smešno, so v rokah spretnih igralcev res oživele in že sedaj zahteva priprosto ljudstvo, da se igra ponovi, kar je najlepši poklon igraleem, pa tudi pisatelju »Treh tičkov«. Toda, ko je bila zabava najživahnejša, smo se morali posloviti, kličoč domačinom: »Po krepko začrtani poti naprej!«• —oš Iz Mestinja. Ciril-Metodova veselica se je minulo nedeljo v našem ornem kraju dobro obnesla! Posebna hvala za dober uspeh gre gostilničarju g. Smehu, ki nam je mnogo pomagal pri pripravah in vse goste imenitno postregel, dalje gospej Korbar-jevi. gospodičnam Fiinkovi, ZavaŠni-kovi, Sitterjevi, Štefinovi in Strm-škovi. Veselica jo pokazala, da se da tudi pri nas s trudom in požrtvovalnostjo doseči lepe uspehe. Sv. Križ - Slatina. Prireditelji veselice se tem potom najiskrenejc zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost v Mestinjom tako lepo vršila. Posebej se zahvaljujemo go^p. Smehu za izdatno pomoč pri pripravah; gospe Korbarjevi, gdč. Fiinkovi, Albini Zavašnikovi (šepo-talka). Sitterjevi (Spela), Set i novi in Strmškovi za trud in vztrajnost pri igri in pri prodaji vstopnic, kon-fetijev, narodnih kolkov, razglednic, cvetlic itd. Slednjič pa tudi slavnemu občinstvu, ki se jo udeležilo veselice tako mnogobrojno. Lepa hvala tudi tistim, ki so mislili, da bo njihova bliščeča odsotnost veselico onemogočila. Hmeljarsko društvo v Žalcu nam pišo: Zaradi neugodne hmeljske lotino jo razstavljalni odbor sklenil, da se za lotos nameravana hmeljska razstava preloži na prihodnje lrt<.. hmeljarsko društvo ima za hmcljsko obiralce tudi legitimacije pripravljene, s katerimi >e zamorejo isti tudi na državni železnici (Celje-Veb-nje) voziti za polovico voznine; vendar se mora pri blagajni zglasiti najmanj deset obiralcev, od katerih mora vsakdo imeti na svoje ime se gla-sečo legitimacijo; le-te morajo imeti županov podpis, občinski p^čat in datum. Kakor znano, je letos vsled prodprodaje hmelja mnogo hmeljarjev hudo oškodovanih; hmeljarsko društvo hoče poskusiti tem hmeliar-jem pomagati, kolikor se bode dalo in izgubo, katera znese žo sedaj etrst 1.000.000 K zmanjšati. V to s\rho jo potrebno, da vsi oni hmeljarji, kateri s prodprodajo sami niso silili, takoj naznanijo hmelj, društvu, kdaj, koliko, komu in po kateri ceni so hmelj naprej prodali. V zatiranje rdeče hmeljske pršice (rdeči pajek), katera povzročuje bakreni paTež na hmelju, priporoča hmelj, društvo, ,in se letos sežge vsa h melje vk a in vsi hmeljski listi, da se hmeljski drogi osmodijo, da se kraji, kjer so stali drogi, potrosijo z živim apnom in da se poslednjič naprava hmeljskih nasadov' na žico prav resno razmotriva. Vsa tozadevna pojasnila daje vodstvo hmelj, društva v Žalcu. Is Žetal nam pišejo: Posestniku Fr. Petroviču je zgorelo celo domovanje. Hiša, hlevi, skedenj, vse žito in orodje je zgorelo. Nesreča je tem večja, ker mož ni bil zavarovan. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Volitve v marnberški okrajni zastop. SlovenjgraŠkemu okrajnemu glavarstvu se je naročilo, da mora takoj razpisati nove voli tve za marnberški okrajni zastop. Voitve bi se že morale vršiti — a v Slovenjgradcu in Marnbergu so jih letos čudno boje. Iz Dobrne nam poročajo 15. avgusta: Včeraj zvečer so naei klerikalci postavili pred hotelom »Stvria« 38 metrov dolg mlaj v proslavo neke procesije, ki se je danes vršila. Ker je pa bil mlaj slabo zavarovan, se je podrl v smeri proti hotelu »Styriav. K sreči je padel na drevje čez vrt in dvorišče in k sreči ni bilo na vrtu nobenega človeka. Čudno se nam zdi, da oblasti postavljanje tako dolgih mlajev v bližini hiš in močno obiskanih gostilniških vrtov ne prepovejo. Mariborsko obrtniško društvo priredi dne 29. avgusta izlet v Celje. Ob tej priliki mislijo naši kajlovcj prirediti večjo nemško veselico pri Bobnarju v Sp. Hudinji. Opozarjamo okoliško obeino.da se že vnaprej zavaruje proti vsakim hajlovskim demonstracijam po slovenski okolici. Društvene novice. P o d r u ž n i-c a C. M. D. z a Po 1 e n š a k. Sv. T o-maž in Sv. Lovrenc priredi dne 20. avgusta pri Sv. Tomažu veselico s petjem in gledališko igro *v šoli, prosto zabavo pa v gostilni g. Sevra. Bližnje in dalnje sosedje so uljudno vabljeni. — Darilo. G. A. Novak, C kr. sodnijski oficijal v Senožečah, je dodaril »Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru« in »Podpornemu društvu Franc Jožefove šole« po 10 K. Oba odbora se darovalcu iskreno zahvaljujeta. — Bralno društvo na Dolu priredi v nedeljo, 20. avgusta popoldne ob pol štirih v prostorih Posojilnice na Dolu gledališko predstavo. Vprizorita se enodejanki :>Starinariea« in »Bueek v strahu«. Prosta zabava se vrši v Drakslerjevi gostilni. Drobno novice. Novo pošt no poslopje misli postaviti trgovinsko ministrstvo v Gradcu in sicer na severni strani s čelom na Kolodvorski trg. V tem novem poslopju bi dobili prostora skladišče za tiskovine. >kladišee za poštno vrednotnice. oddaja vozne in listovne pošte ter računski oddelek poštnega ravnateljstva^ — V S t o p o r c a h je prod Kratkim razsajal celjski misijonar Jožef inec Krivec.Po ]>oročilu »Dcutseh-ostrr. L. Z.« je rekel doslovno: Ako zapelješ mlado deklo ali ako ubiješ brata, ni to tako velik greh, kakor če čitaš liberalen časopis in se no ogibaš onih, ki ga razširjajo.« Dasi smo marsičesa vajeni, vendar ne moremo verjeti, da bi se dobilo celo med jože-finci človeka, ki bi kaj takega rekel. Ako so pa naši farji že tako stekli, potem cvete za nas pšenica. Kajti žagajo si sami vejo, na kateri sedijo. — Zaprli so v Gradcu redarja Pres-slacherja zaradi nravnos^nega zločina po § 125. k. z. Ako je še med trra^kimi redarji več takih tieev. po-»111 ima človek lahko v graško policijo posebno zaupanje! Koroško. Priplavljeno truplo. Dne 12. avgusta je opazil neki gospod, ko je šel čez vodovodni most v Spitalu čez Dravo, da je ležalo ob stebru mostu človeško truplo. Obvestil je o tem občinski urad, ki je odredil, da so prepeljali truplo v mrtvašnico. — Truplo jo nekega moškega v najlmlj-ših letih, visoke krepke postave s temno rjavimi lasmi, kratkimi šče-tinastimi brka mi in ravno tako brado. Izpočetka so mislili, da je ta človek umrl nasilne smrti, ker je bila koža na vratu -odrgnjena. to pa se je '.kazalo kot neresnično. Oblečen je bil v modro delavsko suknjo, imel je moder telovnik, črnorjave hlače iz sukna, modro črtano srajco, precej dobro ohranjene čevlje na zaplete in bele volnene nogavice. Pri mrliču so našli v denarnici 14 vin. in eno srečko. Brez dvoma gre za nezgodo ali i samomor. Sankcijoniran deželni zakon. Ce-^ar jo sankcijoniral od koroškega deželnega zbora sklonjeni zakon o za-Erradbi Bistrice v Ziljski dolini in o zgradbi varnostnih zgradeb v dolini potoka Dobre v Ziljski dolini. Prlmonho. Kotel de la Ville v Trstu je kupila Avstro - Amerikanca. Hotel de la Ville je bil pred zgradbo hotela Palače edini ob morju stoječi hotel. Av-stro - Amerikami namerava za sedaj voditi hotel naprej, kakor dosedaj, ter hoče hotel še modernizirati. Zlasti hoče poskrbeti za kopeli. Samo v pritličju hoče Avstro - Amerikana otvoriti pisarno in prodajo voznih iistkov za potnike I. razreda. Najbrže pa bo Avstro - Amerikana s ča-sonj preložila vše svoje pisarne v hotel de la Ville. Rodbinska drama v Trstu. K našemu včerajšnjemu poročilu dostavljamo, kar je sedaj znano o grozni rodbinski drami v Trstu. Prvotno je Sedmak nameraval iti tudi sam po hčerko Marijo, a potem se je premislil: poslal je Ivana in mu rekel, naj privede Marijo v Trst, on da ju l»o čakal o prihodu vlaka na kolodvo-ru. Ivan je odšel sam v Sv. Križ in jH'vedal sestri Mariji, da mora ž njim v Trst. Marija se je sicer branila, a Ivan je pregovoril sestro, češ, fla se on ne upa v Trst sam, ker se boji očeta. Nato se je Marija vdala. — Zvečer, ob prihodu vlaka v Trst, ju pa oče ui čakal na kolodvoru, a Ivan je vedel, da ga dobi v gostilni »Alla Pratellanza«, kamor je prišel oče z nekim Škerjancem. Šli so potem Še na vrček piva v gostilno Giovanella, nakar je oče spremil otroka domov. Nato je oče s Škerjancem zopet odšel od doma. Viljeni Škerjanc, ki je sprevodnik pri tramvaju, ve povedati, da je bil Mihael Sedmak v nedeljo popoldne v Barkovljah. Tam je ostal do 6. zvečer. V tramvaju se je bil Sedmak spustil v pogovor z dvema deklinama, katerima je, prišedši v mesto, plačal večerjo v gostilni »Al Manzo«. Ko je Škerjanc končal službo, sta se sešla s Sedmakom in sta šla v gostilno »Alla Fratcllanza«. Ko sta spremila otroka domov, sta šla na črno kavo v kavarno »Oriente«, a iz te v kavarno »Olimpo«, kjer sta ostala do 4. zjutraj. Sedmak je naenkrat začel tožiti in mu je rekel: Se prodno pojdeš v službo, boš izvedel nekaj o meni. To je Škerjanca vznemirilo, in zahteval je od Sedmaka, naj mu pove, kaj ga muči. Nato mu je Sedmak i>ovedaI, da je v petek za bolniškega nadstrežnika Pintarellija izterjal 200 K, s katerimi da je plačal 150 K svojega dolga in »la zdaj nikakor no more nadomestiti tega denarja. Škorjano ga je potolažil in se ponudil, da bo on poravnal stvar s Pintarellijem. Sedmak se je kazal jako zadovoljnega s to ponudbo in dogovorila sta so, da pride Skerjauc oh 9. po Sedmaka, da potom napravita potrebne korake. Ob 8. zjutraj pa je Škerjanee izvedel o tragediji. Pogreb pokojno Marije Sedmak se je vršil predvčerajšnjim popoldne ob 6. Takoj za vozom sta stopala mati Mihaela Sedmaka. Poleg babice jo stopal deček kakih 9—10 let: sin Sed-makovega brata, bratrance pokojne deklice Marije Sedmak, s katerim se je še minolo nedeljo igrala. Mihaela Sedmaka so pokopali včeraj brez duhovnika. Stanje mladega Ivana se je tokom včerajšnjega dneva hudo poslabšalo, tako da skoro ni upanja, da bi okreval. Krogle, ki jih ima v glavi, niso mogli še odstraniti. Kolera v Trstu in Istri. Tudi včeraj se ni dogodil v Trstu noben nov slučaj kolere, tako da se ni pojavila kolera v Trstu že četrti dan. V Bertokih,kjer so vse rodbine, v katerih se je pojavila kolera, izolirano, so konstatirali pri 27!etnem sinu Ivanu umrle Marije Kocijančič in pri neki 5Ietni deklici rodbino Bor-tok vibrijone kolere, dasiravno sta oba sicer popolnoma zdrava. Poskus samomora. 211etni mizar Angel Žerjav, stanujoč v ulici Fontana št. 18 v Trstu, se je hotel predvčerajšnjim zastrupiti z oetovo kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar je malo upanja, da okreva. Roparski napad. Predvčerajšnjim ob 9. zvečer so ustavili 4 lopovi na voglu trga Barriera in ulice della Kaffineria v Trstu baletnega, v ulici Paolo Diacono št. 8 stanujo-čega Ivana Sinigoja. Eden jo udaril starčka od zadaj po glavi, dva pa sta ga držala, med tem ko mu je vzel četrti iz žepa 15 K 40 vin. Na vpitje napadenega so prihiteli ljudje in stražniki, katerim se je pa posrečilo, prijeti samo enega roparja, in sicer 24Ietnega Josipa Ronzela iz Trsta, ki stanuje v nekem ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Drugi trije roparji so pobegnili. Težka nezgoda. Pred včerajšnji m je hotela prinesti 681etna Frančiška Pobega, stanujoča v Trstu v ulici Mol i no a Ven t o št. 50, svojemu sinu, ki je zaposljen v Lk>ydovem arsenalu, kosilo. V bližini plinarne pa jo je podrlo na tla in povozilo motorno kolo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer jo ob 5. popoldne umrla. Neprevidnega voznika so zaprli ter so udejstvili, da jo to 171etni Josip Sanein iz Skednja št. 284. Šele ob pol 12. zvečer je našel sin svojo mater v mrtvašnici, ko jo je že ves popoldne iskal po mestu. Morski volk. Kapitan Andrej Skoeijančič parnika »Sava« Ungaro-Kroate, je opazoval te dni na vožnji iz Reke v Volosko v bližini Preluke velikega, proti Reki plavajočega morskega volka, ki je bil kakih 7 metrov dolg. Kapitan je to naznanil pristaniškemu poveljništvu. Eksplozija. V torek je pred reškim pristaniščem križal motorni čoln blagajnika reške rilijalke banke in blagajne del litorale, g. Valentina. Ko se je približal čoln Iki, ie eksplodiral motor, čoln se je vnel in takoj nato potopil Na čolnu je bilo 8 oseb, ki so vse poskakale v morje. K sreči je opazil nezgodo neki ribič v Iki, ki je takoj prišel že skoro onemoglim ljudem na pomoč in jih spravil vse na suho. _.- (Z. konSRS antropologov v Hellbronnu. Pri onih, ki poznajo nemško književno zgodovino, poznan je Heil-bronn po E. Kleistovi tragediji »Ka- tica Heilbronska«, pri trgovcih po velikih tovarnah in industrijskih podvzetjih; arheologi in antropologi pa poznajo Heilbronn zaradi tega, ker tam živi eden izmed njihovih naj-odličnejših strokovnjakov: Dr. A. Schliz. V tem švabskem mestu na VVurtemberškem, ki ima približno toliko prebivalcev, kakor Ljubljana in med njimi veliko število milijonarjev, se je vršil letošnji antropološki kongres. Od strani Slovanov sta bila prisotra dva Poljaka, en Ceh in dva Slovenca: Dr. W. Sniid in dr. N. Zupanič. V nedeljo 6. avgusta predpold ie se je vršila antropometriška konferenca in pretresali so metode, kako bi bilo za znanstvo najugodnejše opisati in preineniti nemški narod. Nemška država je namreč dovolila en milijon mark za antropološko raziskavanje Nemcev. Naslednje dni 7.—9. so se vršila predavanja. A. Schliz pove zanimive stvari o prazgodovini virtemberške kraljevine in P. G o e ■ s 1 e r o franko vsk i umetnosti ranega srednjega veka na podlagi neke zapone. ki ima v reliefu dva leva ob življenskem drevesu; ta motiv se pojavlja že pri Asireih in je prišel pozneje v Evropo ter se obdržal do novejšega časa. — Breslavski profesor Seger slavi Heilbronn in njegovo okolico v pogledu, kar mu je narava razkošnega poklonila in omenja to, kar so ljudje slavnega storili (»heilbronsko blago«. Gcitz von Berlichingon, Kiith-chen von Heilbronn, zgodovinski muzej). Z največjo napetostjo so poslušali izvajanja znanega strokovnjaka prof. Klaatscha iz Vratislavc: kakov pomen ima skorja velikih m ožgan v oziru plemenskog razvoja. Analogno sklopa na važnost razuih razlik tudi pri narodih. Za Klaatschem prodava naš rojak dr. N. Zupanič, o prazgodovinski etnologiji Troado. Ker nam ni ohranjen jezik starih Trojaneev, ker nam niso sodobniki nič o Trojar.eih zapisali, naj govore njihove kosti in neme lobanje, kakšne so bili narodnosti. In dr. Zupanič spozna, da prazgodovinski Trojanei premiken-ske dobe sploh niso bili Arijei, ampak prvobitno sredozemsko pleme z ne-groidnimi črtami. Bili so mal: in rjavo - rdeče polti. Prehelenski autohtoni v Troadi in v Egeji pa so bili sestavljeni iz dveh rasnih elementov, iz enega pritlikavega negroidnega in iz nekeira istočnoga okrogloglavega močnejšega elementa, ki se je priselil od vzhoda pri prvem pojavu kovin ob Egejskom morju. — Dnnajski docent za antropologijo R. Poch pri-obeuje rezutate svojega potovanja v antropološkem, arheološkem in etnografskem pogledu. Njemu so Bušma-ni iz južno Afrike stara primarna rasa, koje rast meri izpod 1500 mm (povprečno 1444 mm). — O problemu bastardiranja rodovin in narodov govori prof. J. F i s c h e r iz Freibunra in trdi, da ni istinit obči nazor, češ, da vodi čistokrvno mešanje (Inzucht) k degeneraciji in da pri mešanju krvi probija eden ali drugi element na račun drugega. — Tajni svetnik H. Virchow razprav-Tia o skeletu deformirane noge neke Kitajko. — Zelo zanimivi so resultati mladega Poljaka M. Lotha o mišičnem sistemu zamorcev, ker kakor trdi dr. Zupanič v neobitski dobi so bila razširjena negroidna plemena od Troado do Ljubljane in imajo črnci tudi za nas filogenetičen pomen. Zvečer 9. avgusta pogostilo je antropologe mesto Heilbronn na romantičnem griču "VVartberg, kjer se je čula pri čaši žarkega nekarskega vina marsikatera zanimiva zdravica. Še pred večerjo so reeitovale plavo-lase Germanke zgodovino Heilbronna od prazgodovinske dobe do danes v dramatski pesmi od A. Sehliza. Oni. ki so bili iz juga, so se čudili pripro-stosti in skromuosti teh milijonskih hčerk tako v obnašanju, kakor tudi v toaletah. Udeleženci kongresa so se podali 10. avgusta v Stuttgart. kjer so najprej ogledovali etnografski, arheološki in mineraloški muzej. Potem ste sledili predavanji Fraasa o geološkem postanku Wurtemberske in taj. svet. Baelza o kavkaškem rasnem elementu med Japonci in drugimi Mongoli. Bćielz je skušal s pomočjo slik dokazati.da so istotako kot Evropejci in sploh Kavkasci preplavljali istočno Azijo, kakor tudi Mongoli Evropo. Kongres je nadaljeval svoje seje in študije na lien mesta v bližini Uracha in Tiibingenu, kjer so živeli v XVI. stoletju naši književniki protestantske dobe. VTubingenu se je razpravljalo o lobanjah in industriji iz pečine Ofnet, ki lepo razjasnjuje prehod od starokamene kulture k* oni mlajšega kamena. Naposled naj ne ostane neomenjeno od mnogih predavanj in debat še predavanje dunajskega anatoma K. T o 1 d t a , ki je dobro poznan učitelj pri mlajši generaciji naših zdravnikov. On si je izbral za predmet predavanja staroelovanska okostja (največ iz Krungla pri Aus- seeju na Gor. Štajerskem) in poudarjal, da je bila oblika možganov starih Slovencev in vobče Slovanov podolgovata (le 10% okrogla), da so njihove očne votline navadno ozlate in da se vrh temena nahaja bolj v ozadju. Tako je definitivno zavrnjena nemška bajka, kakor da bi bili stari Slovani v pogledu razmerja med največjo dolžino in največjo širino lobanje nekaj drugega, kakor drugi Azijci (Grki, Kelti, Germani). K T o 1 d t je samo na novo potrdil, kar je pred tremi leti pisal in dokazoval dr. Niko Zupanič v svojem velikem delu: »Sistem istorijske antropologije balkanskih narodov«. Za antroi>ološke kongrese se živo zanimajo države, mesta in občinstvo, ker antropologija razpravlja o najvišjem predmetu stvarstva, o človeku in narodih. Prihoduji (43.) kongres se lx>de vršil v Weimaru. Dnevne vesti. + Klerikalna pritožba radi občinskih volitev na upravno sodišče. Izvoljeni občinski svetniki in njih namestniki so dobili od mestnega magistrata to-le obvestilo: »Z razsodbo z dno 15. junija 1911 št. 14005, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko zavrnila ugovore dr. Vladislava Pe-gana in drugo v proti letošnjej novi volitvi članov in namestnikov občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane. Proti tej razsodbi vložil je dr. Vladislav Pegan glasom z vlogo z dne 7. avgusta t. 1. c. kr. dež. vladi za Kranjsko predloženega izpiska iz zapisnika z dne 27. julija t. 1. pritožbo na c. kr. upravno sodišče ter v gori navedeni vlogi izrekel prošnjo, naj bi se tej prit >žbi priznala odložilna moč. C. kr. deželni vladi za Kranj sko videlo se je z razpisom z dno 11. avgusta t. 1. štev. 21484 na podlagi I 17. zakona z dne 22. oktobra 1875 drž. zak. št. 36 ex 187b* naprošeni odlog dovoliti. O tem si dovoljuje podpisani obvestiti vaše blagorodje. Za začasno oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lasohan s. r.« Ker se v današnjih razmerah ni nadejati, da bi centralna vlada na Dunaju bolj varovala zakon, kokor njena ekspozitura v Ljubljani, • je treba računati s tem. da se novo izvoljeni občinski svet po krivdi klerikalcev ne bo mogel preje konstituirati, kakor prihodnjo spomlad. Pa so se svoječasno klerikalei toliko ust ili, koliko da jim je ležeče na mestni samoupravi ?! -J- Klerikalei se čutijo osamljene. Razen hrvatskih frankovce v nimajo na širnem slovanskem svetu nikogar, ki bi jim hotel prijateljsko prožiti desnico. Pripravo za vsesokolski zlot v Zagrebu, kjer se je znova utrdila bratska, nerazrušena vez med češkimi, poljskimi, ruskimi, bolgarskimi, srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi Sokoli, so vzbudile tudi v naših klerikalcih hrepenenje, da bi se izkopali iz moreče osamljenosti ter si pridobili v slovanskem svetu vsaj enega prijatelja. Zato so se naši čuki napotili pod izposojeno zastavo sv. Mihaela v moravski Olomuc, da bi na tamkajšnjem katoliškem shodu zasnubili zase češke istomišljenike. In na moravskih tleh je nekdanjega Sokola Podlesnika obsenčil duh sveti, da se je zamislil: Ako že v vsakem oziru posnemamo Sokole, ako smo jim ukradli celo njih kroj, zakaj bi jih ne kopirali tudi v njihovi sijajni organizaciji!! In šel je ter napisal v »Slovencu« članek, v katerem se zavzema za ustanovitev zveze slovanskih čukov. Seveda, če se vidi, kako krasno uspeva slovansko Sokol-stvo, se poraja tudi v klerikalcu, sicer mrtvem za vse vzvišene narodne ideale, koprnenje, da bi si ustvaril nekaj stičnega. Zato kliče: »Bratje Orli — Čehi, Hrvati in Slovenci — na delo, da udejstvimo do prihodnje spomladi to misel!« Lepo! Toda zakaj so izločeni iz te družbe Poljaki, ki so kakor Cehi, Hrvati in Slovenei tudi katoliki. Kakšen avstrijski vse-slovanski katoliški shod v Ljubljani naj bo to, s katerega je vnaprej izključen najštevilnejši slovanski katoliški narod — Poljaki?! Kje je planiteča ljubezen do Poljakov, ki so jo naši klerikalci kazali še pred par meseci. Ali se je morda ta ljubezen ohladila zategadelj, ker se Poljaki vkljub svojim klerikalnim nagne-njem vendarle nečejo dati izrabljati kot priprego za kranjske klerikalce? -f- Kako je bilo pravzaprav i romanjem nadih klerikalcev v Krakov t Z odlične poljske strani smo dobili že pred par dnevi to-le pismo: »Slavno uredništvo! Te dni sem dobil slučajno v roke nekaj starejših številk »Slovenskega Naroda« in »Slovenca«, v katerih se vodi polemika radi pose ta ljubljanskih klerikalcev v Krakovu. Ker vem, da ne izdam nobene tajnosti, konstatujem resnici na ljubo to-le: VaŠi klerikalei v Krakov pravzaprav niso bili vabljeni, marveč so svoj poset naravnost usilili. Ker ae poset že ni dal odvrniti, se je seveda moralo skrbeti za to, da se jih sprejme kolikor mogoče ljubeznivo^ Da pa Poljaki nismo bili preveč navdušeni za vaše klerikalne rojake, dokazuje dejstvo, da se prireditve njim na čast ni udeležil nobeden uglednejši naš politik in da ni nihče hotel prevzeti predsedstva v društvu, ki se je ustanovilo po klerikalni iniciativi. Bele po daljšem prigovarjanju se je profesor Micchowski odločil, da pr»ivzame predsedstvo, toda samo pod pogojem, da 1k> predsednik samo ad hoc. Da pa vobče stvar ni imela resnejše podlage, je najjasnejši dokaz dejstvo, da društvo ljubiteljev južnih Slovanov ml tistega časa ni dalo niti enega znaka življenja od sebe. Jo pač tako: mi Poljaki smo sicer dokaj goreči katoliki, toda naše katoliško prepričanje je še vendar močno oddaljeno od — mednarodnega klerikalizma .. . Sprejmite izraze globokega spoštovanja N. N.« — To pismo, došlo nam od povsem zanesljive in izvrstno informirane osebo, pove marsikaj in nam pojasnjuje ludi, zakaj so se naši klerikalei v zadnjem Času jeli odvračati od Poljakov ter iskati stikov s klerikalnimi Cehi, s katerimi so bili še do nedavnega v »lokaj ostrem sporu. + Klerikalni — »igralci«. Klerikalci imajo že nekaj let sem svoj »Ljudski oder«, društvo za prirejanje gledaliških predstav. Ta Ljudski oder« prične letos z rodnimi predstavami v takozvanom »Ljudskem do« mu« v Stroliški uliei. Nimamo namena, da bi kritizirali to podjetje, prepuščamo pa občinstvu, da si HHM ustvari svojo sodbo o vrednosti in kakovosti »Ljudskega odra« na podlagi podatkov, ki jih hočemo v naslednjem navesti. Slučajno smo dobili v roke > »Določbe »Ljudskega odru««, ki jih mora vsak izvršujoči član nositi sabo kot legitimaeijo. Izmed teh določb navajamo v ilustracijo, kakšni elementi se zbirajo okrog Ljudskega odra«, to-le znači Ine paragrafe: Vse, kar se na odru zgodi, naj ostane na odru. Raznašanje, opravljanje, škodoželjen mak napakam dragih je pod izključitvijo po enkratnem brezuspešnem svarilu prepovedano.-»§ 5. Vsakdo naj pazi na rod In loči tuje od lastnega.« S 9L Osnaži >i prod vstopom dobro črevlje! Ne polagaj mokro obleko na opravo. Postavi dežnik v stojalnik .« § 11. Sestanki igravcev ali igravk pred ali po izkušnjah ali spremljovanje domov in Dotikanje krog »Ljudskega doinn\-ali skritih kotih dvorane, galerije, garderobe in Ofltal je prepovedano. § 12. Pod kaznijo takojšnjo izključit« ve iz Lj. odra je prepovedano gospodom hoditi v damske garderobe in damam obiskovanje v moških garderobah. Tudi trkanje na vrata je Nt<>-tako najstrožje prepovedano. l:>. Na odru morajo dame in gospodje stati ločeni in je vsak *tik med njimi strogo prepovedan.« »§ 7. Vsak Man L j. odra mora imeti na črevljili gumije-vo pete in mora hoditi tiho in mirno. Kdor bi toga ne imel. ne bo pripn-ščen k predstavam.« »§ 13. Nihče ne sme dati vlog ali iger absolutno nikomur v prepis. Kotar bi to storil, h » takoj izključen in vrhu tega !>«> I« sodnijsko zasledovan in prav občutno radi tatvino kaznovan. — Co hi po teh navedenih paragrafih presojali »Ljudski oder« in njego ve igralce, bi morali priti do prepričanja, da no okrog toga društva zbiraj" sami lopovi in tatovi (f f). in Kl.i. uoot> -sanci, ki ne poznajo niti najprimi-tivnejše olike, 9.) nečist ni ki in razuzdanei 11.. 12. in 13.). ^1i smo prepričani, da igralei »Ljudskega odra« niso taki. kakor so opisani v »določbah«, zato tudi ne dvomimo, da bodo znali braniti svojo ča-t M sproti šesta vitel ju onih famoznih določb »Ljudskega odra^. — Cvetlični dan v Ljubljani. »Organizaeija .-vobodomiselnega na* rodno-naprednega dijaštva« namerava 17. septembra t. 1. v Ljubljani «? sodelovanjem narodnih dam in gv>-spodičen napraviti cvetlični dan v korist dijaškemu podnom, društvu »Radogoj«. Več o tem bo v sobotnem »Dijaškem vestniku« našega lista. — Podčastniški večer. Iz podčastniških krogov nam pišejo: Mesečni, v hotelu t'nioii od dalje služečih podčastnikov ljubljanske garnizije prirejeni garnizijski večer je krasno uspel. — Prostorni gostilniški vir ^e je izkazal skoraj premalega, da je imelo došlo distinguirano civilno občinstvo ter gg. častniki in podčastniki dovelj prostora. Tudi gospoda polkovnika pl. Boog in Zahradniček sta počastila prireditev s svojim obiskom. Na vojaških vajah v Ljubljani se nahajajoči častniki in podčastniki c. kr. 22. domobranske kavbiško divizije iz Gradca so se polnoštevil-iio udeležili večera. Izvajauja godl»c so našla vsestransko priznanje. Burno pohvalo je žel kapelnik za njegov na krilnem rogu izvajani »Spomin na Bled«. Šaljiva pošta in drugo je tudi pripomoglo za razveselitev po-selnikov. Po enotirnem plesu v veliki dvorani se je ta večer zaključil. Posebno bodi pohvaleuo omenjeno g. restavraterja Cundra, ki je s svojo naklonjenost jo olajšal priredbo gar-nizijskega večera. — Tečaj za čevljarje se je otvoril V sredo, 16. avgusta ob pol 3. popoldne v Slovenski trgovski šoli ob prisotnosti ravnatelja zavoda gosp. inž. V. Bemeca, načelnika zadruge čevljarjev v Ljubljani, g. Al. Erjavca ter strokovnih učiteljev. Tečaja se udeležuje 25 čevljarjev iz Ljubljane in okolice. Poduk se vrši v I. mestni deški ljudski šoli vse delavne dni dopoldne od pol 8. do 12. Poduk vodita strokovni učitelj gosp. Ivan Tj a s t o v k a z Dunaja in gosp. Karel Maje e, čevljarski mojster iz Ljubljane. — Spedieijsko podjetje tvrdke Josip Škerlj je kupila spedieijska družba »Balkan« v Trstu, ki ima nekaj meseeev sem svojo podružnico tudi v Ljubljani. Ker je družba »Balkan« narodno podjetje, ki se je v svojem dosedanjem delovanju pokazalo vseskozi kot solidno, nas samo veseli, da je tvrdka Škerlj prešla v te roke in ni prišla v pest narodnim našim nasprotnikom, kar se je žal v zadnjem času /godilo pri raznih naših drugih podjetjih. — Ortopedični zavod, ki se je do sedaj nahajal na Turjaškem trtni št. 4 se preseli v Gosposko ulico št. 8 pritličje ter se radi preselitve (»tvori šele prve dni meseca septembra. — Poročil se je g. Pavel Fabiani z gdč. RoJM Poeivalnikovo. Testita-mo! Škof v Šmarju na Dolenjskem. V mnicljo so imeli birmo v Šmarju. Škofa bo sprejeli, kakor se spodobi klerikalni vasi, nad vse slovesno: Marijine deviee in Čuki na konjih so igrali glavno vlogo. Izmed čukar-skih jaliačev je imel sedlo sumo eden, drugi so sedeli na konjih z zavihanimi hlačami, da je bilo videti ne posebno snažne gob' nogi1. Knemu izmed jahaleev je padel med sprejemom jopič na cesto; škof je t i opazil ter prosil okrog stoječe občinstvo, na] pobere ubogemu čitkeu jopič, j*.* pač vedel, da se junak ni mogel skobacali 6 konja. V cerkvi je imel škof pridigo. Na vse pretege je hvalil euko "n Marijine device, a zabavljal na Sokole, češ da so leti največji brezverci in ničvredneži. Ko je bil v največjem ognju, mn je k nesreči izpadlo zobovje i?, ust. na ga je jedva vlovil v svojo čepico. Ljudstvo je seveda to opazilo in ko se je opravilo končalo, se j" povsod i govorilo samo o — božjem prstu. Z Dolenjskega se nam piše: V soboto so našli mi Krki pri Zatičini v potoku lOletno vtopijenko, ki je imela veliko rano na glavi. Nje Dietna tovarišicn je pripovedovala, da ste šle k potoku z na men-»m, da se kopljet« . Ko šele po dvadnevnem napornem delu požar omejiti. — Včerajšnja notica o legitimacijah železniških uslužbencev se ne tiče Južne železnice, marveč je bila napisana na naslov železniškega ravnateljstva v Trstu, ki uslužbencem-profesionistoni še do sedaj ni vročilo legat i maci j za režijsko vožnjo. Fcst Fant iz Hrušice. Pred par dnevi so se ga bili štirje fantje iz Hrušice precej navlekli ter potem zvečer po Hradeckega vasi silno ro-govolili, za kar jih je policijski stražnik opozoril, ki je tudi izdalo. Ko pa pridejo že proti mestni meji, so zadobili ti petelini znova pogum, za- čeli kričati »auf« in stražnika zmerjati z raznimi priimki. Pri tem je posebno enemu rastel greben in klical je na korajžo, češ, »nisem bil zastonj 6 mesecev zaprt!« No, fantje bodo prišli do zaključka, da je tako obnašanje nedopustno. Pes napadel je na nekem dvorišču v Kolodvorski ulici posestnika Jožefa Zupančiča, kateremu je raztrgal hlače ter mu s tem napravil 8 K škode. Pes je bil na verigi in mu je Zupančič kljub opozoritvi domače služkinje preblizo prišel. Izgubila je g«. Marija Krvi nova denarnico, v kateri je imela 40 K denarja. Vratar Peter Hrvat je našel srednjo vsoto denarja. Koncert. V proslavo cesarjevega rojstnega dneva priredi »Slovenska Filharmonija« jutri (petek) pod vodstvom g. kapelnika Talicha slavnostni koncert v park-hotelu »Tivoli«. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 60 v. — Spored: 1. Mozart: »Carovna piščalka«, ouvertura. 2. Godard: »Na gorah«, pesem. 3. Nedbal: Miss-But-terfly-valse. 4. Cajkovskv: »Trnjul-čica«, valček. 5. Glinka: »Ruslan in Ljudmila«. 6. Čajkovski: Pesem brez besed«. 7. Deli bes: »Naila«, inter-mezzo. S. Meverboer: koračnica iz opere »Prerok«. Narodna ofiramtta. Podružnica Ciril-Metodove družbe za Polenšak, Sv. Tomaž in Sv. Lovrenc priredi 20. avgusta t. 1. pri Sv. Tomažu svojo veselico s petjem in gledališko igro v šoli in prosto zabavo v gostilni g. S e v r a. Vsi bližnji in daljni sosedje se vabijo na obilno udeležbo. \ tpav&ka podružnica Oiril-Me-todove družbe priredi v nedeljo dne 20. t. m. v Vipavi »Pod Skalo« Ciril-Metodovo veselico z jako obširnim programom. Da bo le-ta nudila vsakomur dovolj zabave in užitka, jamčijo priprave vipavskih narodnih dam in gospodov. Vabimo torej vse narodne Slovence in Slovenke, da se te veselice gotovo udeleže. Okoliške podružnice Ciril-Metodove družbe pa prosimo, da delujejo med svojimi člani za kolikor mogoče obilen obisk. Društveno naznanila. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« naznanja, da začne že prehrane časopise pobirati v petek, dne 25. t. nt. Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah pri Ljubljani priredi v nedeljo, 20. t. m., veliko vrtno veselico z bogatim sporedom v gostilni Fr. S u s t e r š i č a. po domače pri »Slepem Janezu«« v Zapužah. Ker je ta dan v Dravljah tudi običajno žegna-n.je. bo za zabavo kar najbolje preskrbljeno. Vstopnina prosta, začetek ob 3. popoldne. Slavno občinstvo se vabi, da se veselice v velikem številu udeleži. Na III. rednem občnem zboru dolenjske podružnice »Prosvctc« se je odbor konstituiral sledeče: Viko K o b e, načelnik; Avgust Arselin, tajnik: Fran Mramor, blagajnik in knjižničar. Knližeunnsl — Skušnjave Tomaža Krnici-Ijavčka. Ta šaljiva povest je izhajala letos v podlistku »Slov. Naroda« in vzbujala je mnogo veselosti in mnogo smeha. Sedaj so »Skušnjave Tomaža Krme/ljavčka« izšle v posebnem natisu in sicer v dveh zvezkih, ki obsegata skupaj skoro 500 tiskanih strani. Kdor se hoče prav od srca smejati, naj seže po »Skušnjavah Tomaža Krmežljavčka«. Oba zvezka skupaj veljata broširana samo 2 K 40 v, vezana 3 K, s pošto pa 20 v več. iznree sodišča. Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Od neprizadetega poslušatelja jurista se nas je zaprosilo, da sprejmemo k svoji notici »Očitanje krive prisege« dodatek, ki ga rado volje priobčimo. Dotičnik piše: Na me je naredila obravnava in razsodba mučen vtisk, s katero se je Francetu Baucelj zvišala njegova kazen na 14 dni strogega in z dvema postoma poostrenega zapora, ker je po dejanskem stanu prvosodne razsodbe očital Jakobu Frčaj krivo prisego. Obdolžencev zagovornik je namreč navajal, da temelji krivdorek prvosodne razsodbe le na izpovedbi dveh posrednih prič. Dejanski pa ti dve priči nista slišali neposredno nič, ampak zvedeli sta pogovor med obdolžencem in natakarico N. N. v Blejski Dobravi od te zadnje. Pogovor je bil sledeči. Natakarica je vprašala obdolženca: »Zakaj pa ste na Kranjskem vse prodali in se odselili na Koroško?« Ta ji je odgovoril: »Ker sem zgubil pravdo, ker so krivo prisegali.« Nadalje je navajal zagovornik, da je oivilni sodnik v pravni stvari, katero je imel obdolženeo v mislih, opozoril vse 3 priče o tej zadevi, da so v neki drugi zadevi drugače izpovedale; Jakob Frčaj, pa da v tej zadevi niti ni bil zaslišan in da ga obdolženec torej ni mogel imeti v mislih, ko je rekel: »Ker so krivo prisegali.« Predlagal je naj se zasliši edina neposredna priča natakarica N. N., da so se rabile besede le tako, kakor zgoraj navedeno in g. civilni sodnik, da se je šlo v dotični pravdi za 3 druge priče in ne za Jakoba Frčaj. Končno je izvajal, da se mora obdolžencu vsaj kazen znižati, ker je prvosodnik uvaževal le obremeuilno okolnost, da je bil obdolženec zaradi razžaljenja časti predkaznovan ne pa 1. da je oče šesterih otrok od 2—14 let in da pride njegova žena sedaj zopet v otroško postelj; 2. da svoje besede odkrito prizna; t, da se je vsled homatij moral izseliti in je njegova razburjenost opravičena; 4. da si mora sedaj urejevati svojo novo posestvo v tujini. Po mojem naziranju je bil vsklic glede krivde in kazni popolnoma opravičen in bi se bil moral obdolženec oprostiti, če so nove navedbe v vsklicu resnične. Na vsak način pa je krivično zvišanje kazni, če sc pomisli, da senat ni imel za ta svoj rek nobene nove obremenilne okolnosti in da je zagovornik dokazal 4 zelo tehtne razbremenilne okolnosti. Obdolžencu pa svetujem, naj se obrne na prvosodnika s predlogom na obnovo postopanja in sem prepričan, da ga bo g. prvosodnik usliša! če so njegove navedbe resnične. Dr, Kukovec Florjan. Razne stvari. * Češke kronanjske dragocenosti. V merodajnih krogih nameravajo IS. t. m. odpreti zakladnico, v kateri imajo shranjene svetovaelavske kronanjske dragocenosti. Zakladnico ho odprla posebna komisija, kateri stoji na čelu kardinal baron Skrbenskv. * Kolera na Dunaju. Kakor smo že poročali, je zbolela na Dunaju delavka Alojzija Schwent, ki je bila zaposlena v neki tovarni za svinčene klobučke za steklenice. Večkrat je že bila bolna za zastrupljenjem s svincem in ravno taki znaki so se pokazali pri njej tudi 12. t. m. Šele 13., ko se ji je poslabšalo, so jo odločili od drugih bolnikov. Kakor je sama izpovedala, je zbolela po zaužit j u grozdja. Ker prihaja sedaj na dunajski trg samo grozdje z južnega Ogrskega in iz Italije, zato je zelo verjetno, da so bili bacili preneseni iz teh krajev. Delavko Schwent pa so rabili v tovarni tudi kot postrežnico in je morala snažiti stranišča. Poleg tega pa ima tovarna tudi zelo živahen promet s Trstom, sami momenti, ki otež-kočajo izsleditev, odkod so prišli bacili na Dunaj. * Kolera. Iz Soluna poročajo, da sc je zgodilo v Valoni 14 novih slučajev kolere, 6 oseb je umrlo, v Skadru je zbolelo 22 oseb, umrlo pa 10, v Peču je umrlo 14, v Djakovi 4, v Vnčitrnu 0 in v okolici Mitrovice 6 oseb za kolero. * Ostri streli pri vojaških vajah. Iz Przemvsla poročajo, da je padlo v srf do pri vojaških vajah, ki jih je imel pešpolk št. 10, več ostrih strelov. Preiskava je ostala brezuspešna, ker ni bilo opaziti na nobeni puški sledov ostrih strelov. Sumijo, dn so bili ostri streli namenjeni komandantu polkovniku Edvardu Sehatzl-Zlinszkomn, ki je med moštvom skrajno nepriljubljen. * Nemški torpedni čoln se je potopil. Na vzhodni obali otoka Lange-land se je potopil neki nemški torpedni čoln. Je to torpedni čoln št. 21, ki je trčil s torpednim čolnom št. 14. Torpednemu čolnu št. 14. se je posrečilo rešiti vse moštvo potaplja jo-čega se čolna. Oba čolna sta baje stara in zelo majhna. Upajo, da se bo posrečilo potopljeni čoln dvigniti. * Zrakoplovstvo. Znani zrakoplo-vec in zmagovalec v poletu Pariz-Madrid, Vedrine, je padel, ker je prenehal motor delovati, včeraj pri Trouville v morje. Rešili so ga na neki čoln. Vedrine se je poškodoval na glavi in je dobil več ran tudi na telesu. — V Čikagu sta se dogodili pri letalni tekmi dve smrtni nezgodi. Zrakoplovec Laeroy je padel s svojim letalnim aparatom v jezero Miehi-gan, tri milje od obrežja. Ker ni mogel iz aparata, v katerega se je zapletel, je utonil. Druga nesreča jo zadela letalca Radgerja iz Pittsburga, ki je padel iz višine 150 čevljev in ga je stroj ubil. * Vulkanski izbruh na Japonskem. Na Japonskem je nenadoma izbruhnil ognjenik A sama. Pri izbruhu se je ponesrečilo 34 oseb. Razbeljena lava je presenetila dve družbi in sicer 17 tujcev in 17 japonskih otrok, ki so napravili izlet na ognjenik. Telefonska h brzojavna poroillo. Ministrski svet. Dunaj, 17. avgusta. Ministrski predsednik baron Gautsch se je vrnil včeraj ob 0. dopoldan iz Badna na Dunaj. Ob 10. dopoldne je bil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. »Fremden Blatt« poroča v svoji večerni številki, da je baje ministrski svet, ki se sestane vsako leto dan pred cesarjevim rojstnim dnevom, prerešetaval, kakor zatrjujejo v Budimpešti, kompenzacijske želje Ogrske za dovoljenje uvoza argeutinskega mesa. Gessmann. Dunaj, 17. avgusta. Korespondenca »Austrija« pravi, da so vse vesti, kakor da hi se hotel Gessmann še kedaj postaviti na čelo stranke, skozi in skozi neresnične. Kolera na Dunaju. Dunaj, 17. avgusta. Stanje zbolele delavke Schwent se je poslabšalo. Schwent je popolnoma apatična, žila slaba, vendar še niso zdravniki popolnoma obupali, da ji ohranijo življenje. Preiskave glede izvora kolere še niso končane. Vodja I. oddelka bolnišnice češki zdravnik pri marij dr. Drožda je izjavil, da je stanje otrok zbolele Sehwent in drugih interniranih oseb skoz in skoz zadovoljivo in da se niso pokazali nobeni sumljivi znaki. Bakteriologična preiskava je izpadla povsod negativno. Ob 10. dopoldan se je sestala na magistratu ožja sanitetna komisija. Dunaj, 17. avgusta. Obsežne varnostne odredbe BO proglišene za X. okraj; Favoriten, ki je od kolere naj bolj ogrožen. Posebno pozornost bodo zdravniki obračali na paznike pri vodnih rezervoarjih in na snažilee kanalov. Knez Thun pri cesarju. Praga. 17. avgusta. Češki na-mestništveni prezidi j potrjuje vest, da namerava češki namestnik k ne/ Thun - Hohenwart obiskati cesarja, da mu poroča glede nameravanih novih če^ko - nemških spravnih pogajanj. Hmelj. Norimbcrg, 17. avgusta. Dovoz zelo miren. Cene slabe, ol>držalo se 350—400. Stanje hmeljske kupčije. Žatec, 17. avgusta. Večji promet nespremenjeno animiran. Boljše vrste se kupujejo za nekoliko višjo ceno. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 17. avgusta. Ob-strnkeija nadaljnje s poimenskimi glasovanji. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldan. Papež. Rim. 17. avgusta. Ofieijalno poročajo iz Rima, da se papežu vrača zdravje in da vživa tudi že mnogo več. V kakih 10 dnevih se bo papež že lahko peljal na izprehod. Zaročenec srbske princeze Jelene v Rclgradu. Belgrad, 17. avgusta. Ob 4. popoldne so se zbrale pred spomenikom kneza Mihajla korporacije in društva z zastavami ter na to odšle v spremstvu godbe na kolodvor. Ulice, ki vodijo na železniško postajo, so bile prenapolnjene občinstva, med katerim je bilo mnogo Srbov in II rva-tov iz sosedne Ogrske in Hrvatske. Ob 6. uri S min. je dospel na kolodvor posebni dvorni vlak z \elikim knezom Ivanom Konstant i no vičem. Na peronu so ga sprejeli kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander, princeza Jelena, kraljevič Gjordje, kraljevska vlada, osobje ruskega poslaništva, državni dostojanstveniki in častna četa. Godba jc intonirala rusko himno. Visokega gosta, kralja in člane kraljevskega doma jc narod oduševljeno pozdravljal. Ko jc veliki knez izstopil iz vlaka, sta sc s kraljem objela in poljubila. Princa sta takisto objela in poljubila prestolonaslednik Aleksander in kraljevič Gjorgje. Princeza Jelena je sprejela svojega zaročenca pri vhodu v dvorni salon. Princ ji je poljubil roko. Ko se je veliki knez pozdravil % dostojanstveniki in sprc»jel kruh in sol, ga je v imenu mestne občine poadravil župan Davidovič. Pri vožnji po ulicah so l>elgradske gospe in gospice dvorno ekvipazo obsipale s cvetkami. Mesto je bilo bogato okrašeno in sijajno razsvetljeno. Atentat na mutesarifa v Argiro-kastru. Carigrad, 17. avgusta. Ko je zapustil mutešarif v Argirokastru z dvema uradnikoma urad, je neki Albanec trikrat ustnelil na njega, vendar pa ga ni zadel. Deset vojakov jo zasledovalo napadalca skozi mesto in celo pred mesto. Tam pa ae jim je postavila nasproti velika oeta albanskih vstašev, ki je vjela enega vojaka, katerega so poslali nato v mesto nazaj s pismom, v katerem groze, da bodo mesto oblegali in zavzeli, Če turška vlada ne izpolni zahtev, ki jih je stavil Izmail KemaL Kreta. Carigrad, 17. avgusta. »Tanin« poroča, da je zahtevala Turčija od pokroviteljskih držav, da definitivno urede stališče otoka Krete napram Turčiji. Francosko-neuiška pogajanja zaradi Maroka. Berolin, 17. avgusta. »Lokalan-zeiger« poroča iz zanesljivega vira, tla so splošni temelji za nemško-francoska pogajanja glede Maroka toliko kakor gotovi. Francoska baje ne polaga velike važnosti na nemško kolonijo Togo, vsled česar se posvetovanja glede te točke ne bodo zavlekla. V kratkem pride lahko do pogodbe, in če bodo pogajanja tako daleč uspela, bo nemška vlada rezultat pogajanj objavila prav kmalu. Nemški državni tajnik Kindcrlen-Wa-cbter se poda k cesarju, da mu poroča o stanju pogajanj. Navzoč bo tudi državni kancelar Bethmann-Hohl-weg. Pariz, 17. avgusta. V Parizu presojajo francosko-nemška pogajanja glede Maroka zelo neugodno. Pritožujejo se zlasti zaradi nejasnosti, ki jo je ustvarila nemška omahujoča politika. Potres. Lizabona, 17. avgusta. Po celem Južnem Portugalskem in Španskem so čutili močan potres. Morski val je preplavil veliko milj obali. Stavka na Angleškem. London, 17. avgusta. Pred zaključkom seje dolnje hiše je notranji minister lord George izjavil, da je železniški minister sporazumno z železniškimi ravnateljstvi začel poganja med železniškimi ravnateljstvi in nastav Jjenci, da bi bilo mogoče končati stavko. Železniška ravnateljstva pa se hočejo i>ogajati edino le s posredovanjem mirovnih uradov, stavku joči pa to odklanjajo, fiai, da so ti uradi pristranski in se hočejo poga jati neposredno. Včeraj je bila raz glašena po vsem Londonu resolucija 6tavkujočih. Podjetja upajo, da ho mogoče vzdržati promet s pomočjo vojaštva, ker je od 450.000 nastav-ljeneev komaj ena tretjina dobro or-ganizovana. Trije hazarski polki -tremi baterijami so na poti v London. Liverpool, 17. avgusta. Vojaštvo je postavilo p a cestah in trgih xUor. kjer bo prenočevalo, tako da je videti mesto kakor veliko taborišče. Obrti in tovarnam primanjkuje premoga tudi skladišče mleka za dojenčke Nemorali zapreti, ker je zmanjkalo premoga. Zelo slabo vpliva stavka tudi na obrt z bombaževi no. tootetviL — Deželna zveza kranjskih obrt ni h zadrug > Ljubljani jo imela včr raj ob 3. pojxddnc v posvetovalnici mestnega magistrata izreden ol>čn zbor, ki ga je otvoril načelnik, g. K?i gelbert Franchetti s pozdravom ter poročal o delovanju zveze, ki je ž> izvršila vse predloge, ki so bili stav Ijeni na zadnjem občnem ikon Obrnila se je zaradi obrtnikov, ki kvarijo obrt, na dež.]no vlado ter i/ dala tudi vzorec, po katerem je tr. ha napraviti ovadbo proti takin obrtnikom. Gleda« -estave obrtnega sveta omenja, da je bilo 1R gospodov v to povabljenih in da se je odzvale že 10. Glede posredovalnice je že v s« v redu, samo tiskovin še manjka Oglašenih je že "24 vajeneev in v mojstrov. Največ dečkov >ta prigla sila učitelja Jeglič in Žirovnik, 3 p* so se sami oglasili. Nato se zapisnik zadnjega rodnega občnega zbor:« prečita in odobri. Sledi volitev 1? odbornikov in 0 namestnikov v na-čelstvo zveze za dobo 3 let. Izvoljeni so bili kot odborniki gg. Franchetti Valentič, Pauer, Bončar Anton, Kav-čič Fran, Berthold, Balear Ivan e to obrt prijavi kot specijalna in se vrsi v lokalu, ki je odločen le temu predmetu. — H koncu je bilo še sklenjeno, da naj se posredovalnica za pomočnike raztegne na vso deželo. — Srečkanje. Pri včerajšnjem prečkanju 3r.t avstrijskih zeuiljiško-kreditnih srečk T. emisije iz leta 1880 je odpadel glavni dobitek v znesku «X).000 K na serijo 3012, št. 73. drugi dobitek v znesku 4000 K na serijo 1146, št. 20, po 2000 K pa na serijo 1005, št. 36 in 1332, št. 96. Poslano. Slavno uredništvo! Z ozirom na članek »Trasijski oddelek in draginja v Novem mestu«, katerega je prinesel vaš cenjeni list v št. 1*4 bodi resnici na ljubo povedano, da viši i oficijal trasijskega oddelka v Novem mestu, g. Tomandl, ni prejel od nagega zavoda v KanrU.ji nikakega p!a-iila za nam izkazano uslugo, da ie semtertja, v prostem času, gradenj" bolnice nadzoroval. Branil se je celn povračila za izdatke, katere je izdal v -.vrbo omenjene zgradbe. Gospodu Tomandlu smo dolžni Ie velike hvaležnosti, ker je kot strokovnjak s svojimi nasveti prihranil našemu zavodu mnogo nepotrebnih stroškov. V K a n d i j i. Fr. Polvcarp Vaunotic, t. č. prijor ['sm lijenih bratov. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Zahvala. Odbor telovadnega društva „Sokol44 v Domžalah zahvaljuje se najtopleje vsem, ki so karkoli pripomogli, da se je slavnostna otvoritev „Sokolskega doma" tako sijajno izvršila. Pred vsem veljaj naša zahvala „Slovenski sokolski zvezi" in vsem sodelujočim sokolskim župam za im-pozanten nastop in krasno uspelo telovadbo. Najiskreneje se zahvaljujemo gospem dr. Karbovi, dr. Krautovi, Sadnikarjevi iz Kamnika, Adamičevi, Hemulovi, Pirčeviin Slokarjevi iz Domžal, ki so načelovale pavilijonom, kakor tudi zavednim narodnim gospicam, ki so v paviljonih pomagaie in omogočile lep gmotni vspeh. Zahvaljujemo končno velecenjeno občinstvo, ki je z mnogobrojno udeležbo izkazalo domžalskemu Sokolu svoje simpatije in ga navdušilo k nadaljnjemu vstrajnemu delu za idejo sokolsko. Na zdar! Za odbor telovadnega društva „Sokol v Domžalah: Franc Ravnikar Tomo Petrovce t. č. starosta t. č. tajnik Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Puatoelemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. avgusta: Ivan MivSek, rejenec, 3 mesece. Borzna porodila* MnUJanska .Kreditna banka t Ljubljani". DnUM kim itMjskt hmu 17. ■elalfcaaJ npML 4*/, majeva renta .... 4*2° „ srebrna renta . . . . 4*/, avstr. kronska renta • . 4*/» ogr. _ „ . . 4% kranjsko deželno potopio 4'/e k. o. Jelke dež. banke . Sraftka. Srečke li 1.1860 ■/, ... h n 1864 ..... ttske ...... aemeljeke I. izdaje . M 11» •» * ogrske hipotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. krila . . ogr- m »t • • bastUka..... tnrlke...... Oalala«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alplne-Montan .... CcSkc sladkorne družbe . Zlvnostenske banke. . . »t rt m •i It tf t* m h h tt Cekini Marke Franki Lire Rublji. Val« te avgusta Itll. Stigmi 92-35 95*95 92*30 91*25 9510 96 50 430-612 — 319 90 28650 255 — 518 75 514 — 92 — 76 SO 53 50 40 75 253 75 478 — 658 — 550 65 125 — 744 75 842 — 326-50 281*50 9215 9575 9210 9105 9410 97*50 418 — 600 -307-90 28050 249 — 506 75 502-— 86 — 70-50 47-50 36-75 250-75 477-657-— 34965 '24-743*75 841-324-— 28050 11 3G 117 42» 19-06 94 55 2*13M dr. H. Solna. # Goapod J. Searavallo Trst. Imam čast se Vam zahvaliti aa vljudno pošiljatev buteljk Vašega Serravallovega kina - vina z železom in naznanjam Vam, da sem z njim dosegel vedno izborne uspehe pri moji klijenteli. Solun, 27. maja 1909. Dr. Strnek. Najboljša ustna voda sveta, Vsi 2700 sprejme sa različna stara in nova, šivana in zbita dela. J. lastil*« v L|obl|«Jii. Zanesljiva 2792 učenka se takoj sprejme ▼ trgovini s papirjem Marija ličar, Llnbljana, sv. Petra centa it 26. Otroški voziček z gumastimi obroči, še skoro nov, se ceno proda. 278* Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Išče it 2772 učno mesto v dobri, večji trgovini v Ljubljani aH na deželi za 15 letnega zdravega dečka, ki je dovršil pripravljalni tečaj slov. trg. sole. Govori slovensko, nemško in laško. Cenjene ponudbe s pogoji pod „ućno mesto14 na uprav. „S1ov. Naroda*'. 11-40 117*62* 19-08 94-75 2*54« Žitno eone v Budimpešti. Dne 17. avgusta 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. Pšenica za april 1912 . Rž za oktober 1911.. Koruza za sept. 1911 Oves za oktober 19! 1 za 50 kg 11-45 za 50 kg 11-64 za 50 kg 9 41 za 50 kg 7-75 za 50 ke 8 40 JEVA K'ntA Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KDiTA kolesa. RijtiSifBijii jmstu. IlBrtniini csaifci fczsiita. K. Čamernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. {pedal, trgtm s Metih um. ieli. Izposojevanje koles. Meteorolosifto porodio. Viiin. md aorte« 3*6*2. Sretati tnfl tU* 73l*» MOKA ZA OTROKE wm PfiElSKUŠENO-VEDNO ZANESLJIVO: 16 17 2. pop. j 731 2 9. zv. ! 732 9 25-3 j si. jvzh. del oblač. 16-4; „ jasno 7. z j. 737-4 15*6 i sr. jvzh. del. jasno i I I Siednja včerajšnja temperatura 190% norm. 18'Š1 Padavina v 24 urah 1*2 mm. Pavel Tabiani J^o^a Žabiani «* Počivalnik c-tsvvt^ poročena, -/^^vj Ljubljana, dne t?, avgusta ?9tf* Veloconjeni gospod 3ngcnieur J(ugo Uhlif, tjubljana, Resljeva cesta 26. Ob priliki zaključka računov za dela, katera ste izvršili za našo centralo, izrekamo Vam polno zahvalo, ne le za Vašo točno in kulantno postrežbo w vsakem oziru, temveč zlasti za to, da ste nam preko meje pogodnega dela bili s strokovnimi nasveti na naše želje vedno na razpolago pri delih, katere smo delali v lastni režiji 2796 Hranilnica in posojilnica v Dobračevi registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Blatlč 1. r. Poljanšek Valentin 1. r., načelnik. sa 2788 A I 35/11/78 s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrl dne 23. januarja 1911 gospod Deziderij Zehal, c. kr. poštni tajnik v pokolu — ▼ Ljubljani, Knaflova ulica Št. 4, ne zapustivŠi nobene naredbe poslednje volje. Ker je sodišču bivališče dediča Franceta Zebal, nazadnje bivajočega v Celovca neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom gosp. dr. Franom Tekavčič, odvetnikom v Ljubljani. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek I„ dne 1. avgusta 1911. R tem *e usojam javljati, da sem svojo spodi" Ci] S k O trgovino z današnjim dnem Opustil. Ves inventar sem prodal tvrdki Spediciiska in komisijska družba „Balkan" d. B a j. Podružnica v Ljubljani — (Centrala v Trstu) in bo ta družba tudi vsa tekoča opravila izvršila v svojem imenu in na svoj račun. P. n. naročnikom se najtopleje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim, naj to naklonjenost v polni meri blagohotno ohranijo tvrdki „ Balkan " m Z velespoštovanjem 2797 J. Škerlj. Kontoristinja g s triletno prakso, vešča obeh deželnih jezikov, slovenske in nemške stenografije, pisanja na stroj, korespondence, samostojnega knjigovodstva itd sprejme službo za takojšnji ali poznejši nastop Ponudbe pod „Točnost" poste restante, Vransko pri Celju, Štajersko. za trgovino. se tik Šolskega drevoreda (v neposredni bližini trga za živila) takoj odda. 2791 Vpraša naj se: Franca Jožefa trg st. 11. ' Iščem "* bolj mlado, pošteno, pridno in dobro prodajalko za manufakturno trgovino. — V službo ▼stopi lahko s 1. oktobrom. Ponudbe sprejema tvrdka N. Kflssel, Novo mesta« na prodaji zm Vsled preselitve nameravam svojo brivnico :-: v Radovljici v kratkem prodati. Interesenti, dobe na zahtevanje ust me na ali pismena pojasnila, obračajo se naj neposredno name. — Ais|si| Bi-a^fj- brivec : v Radovljici. j__. sprejme z oktobrom t L •tištali** pisana ir. Airam ta ir. brkata w Trsta. 27os DU 543 lep lokal za na najbolj prometnem prostoru v Ljubljani, pripraven tudi za vsako obrt, se takol z opravo ali brez oprave odda. Pisma poštno ležeče pod „ Lokal* Prodam po ugodni ceni lepo opravo za špecerijsko trgovino. M. Spreitzer, trgovac, LJubljana, Vo|aftniska ulica št. 2. 2847 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka M ravaokar tsilo v dveh zvsskih, ld obsegsts skvpsi 4S6 »trud. Oka sveska veljata broslraas I I M v, vezana 3 K 20 s pošto 80 v voo. Postl|a ao sasto po povzet]« ali oo so denar naprej posije. Narodna Is:** JI ^arna, Ljubljana. Iščem fanta b kinematografu. Mora nekoliko vedeti postavljati šotor. Slutba vse leto, plačilo po dogovoru. Vpraša se do 20. avgusta pri Alojzija BrocolJ, kine-jtogrnl ▼ Škofjl Loki, 2782 Izvežbanega 2778 stenografa obenem sti-ojepisca kakor tudi solicitatorja sprejme Dr. 3vat Sket, odvetnik v Qorici. t In prav izvolilo so ono gospodinje, ki uporabljajo pridatok sa kavo svojem gospodinjstvu „pravoga s Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebško tovarno. — Kakovost ,,pravega :Francka:11 se Je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejšn iskazala. Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko ji Puch 1911" pri fr. ČuBnu, t™™, v Ijubljam Prešernova ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od S HO* naprej redno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschi/J. Pouk za vezenje s strojem brezplačno. <>I8 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! Telefon stev. 237. & Horn Ljubljana, Dunajska cesta 73« Beton in železo-beton. < Fundamenti. Stropovi. 908 Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. KsiloUt, umetni kamen: okraski za fasade, obhajilne mize, oainstrade. Umno sfavbnišfvo. Kdor hoče hitro i& ceno kidati, uporablja le 1166 Skagliol plošče S lam cm «l«t»«m«5 nanr Za) napravo ločilnih stenj ki jih vsak lahko postavi PREDNOSTI. Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. | ni treba nlkaklb traverz. Samonoseče in trpežne Kesslerjeve steno (ttitiH armirane strne iz opat). Preračun stroškov in proračun napravita istonj arhitekta imetnika patenta Honigsberg & Deutsch, ^iŠSF Zagreb. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga. in inseriraite v njem ! Naslov: IlustrO- vani tednik, LJubljana. 763 zssm s« mm 2760 nemščine in slovenščine zmožnega v govoru in pisavi, samo z referencami orve vrste. išče za Kranjsko, Primorje in Sp. štajersko manufakturna in suknena trgovina na debelo. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pod „PotnlV na upr »Slov Naroda« Tvornice Triompb, dr. z om. z. We!s, Gor. Avstr. 1813 Katalogi zastonj in poštnine Tosto. .•. Prvi slovenski.'. fotografski atelje D. R0V5EK 33 v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a. Ustanovljen leta 1890. Prva naivelia eksportna tvrdila ur. zlatnine in Anine H. SUTTNER Ljubljana. Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ 9-70 „ ! 4 kar. zlata „ „ ..... „ 44*— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ H 8*50 m Prava srebrna...... „ „ „ 9*50 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ ^20*— „ Uhani zlato na srebro - . . „ „ 1*80 „ 14 kar. zlati uhani.....„ m 4*50 Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,,Iko". i ti 19 *i0 Teon St, 273. Telefon št« 237. 'M f%irr- Preblavske rudninske vode. CtyFn*!a«?rn n^lfnncl/fl L'icnliffl ve''^e vrednosti in izvrstnega okusa. M&iUUDlIltS lluliUUJut maClllL neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline DrohSsiUtlfS) ttatillS naJčiste)ša alkalska rudninska voda, preizkušeno rlcIJIdfjRu iiUlIIIu. zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja -novi, katarih. kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Prebiavski IMui vrel«. :™z ^rron^f^JS.^'tSK rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279 Dobiva se v Ljubljani pri A. Sarabonu, Mihaelu Kastnerja, Peter Las-snikn, A. Staculn in T. Mencingerja. :-: ■si* S S ter po vseh lekarnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo- Šiljalnici Preble v, K o t* o Mk Vtz o ANTON ŠARC, LJUBLJANA. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perila po nizkih cenah. ,TETRA* srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo, n Vzorci na razpolago. 1977 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno del- matinsko vino 233 KOČ nnlbollio sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50. Br. Novakovič, Ljubljana. ■■j i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 5,OO0.00O. Stritarjeva ulica Stev. 2. Raaarvnl fond 810.000 kron. Podrnialce v Spljetu, Celovca, Trata, Sarajeva In Gorici. Sprejema vloge na knjižice ta ia tekoB ratnn ter jih Mt 1 0| Knpnje ta prodaja sreclce ta vrednostne papirje vsek vrst obrestnje o) tac vloge po čistih ^mr |2 ;0 po dnevnem knrzn. Lastni— is tisk »Nsrodae tiskarne«. 80 6433 50 3303