Poštnin« plaSaas v getovtaL Leto XVm., št. 138 Ljubljana, četrtek 17. junija 1937 Jena t Din UpravTiifltvo, ujuDijana, tLoafljeva ulica 5 — Telefon St 8122, 8123, 3121, 3125, 8126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana Št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za hvntfmstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strosamayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Tesnejši stiki med velesilami V najnovejšem razmerju velesil se je pojavilo v zadnjem času nekaj značilnih dogodkov, ki so vzbudili veliko pozornost. V soboto, komaj dva tedna po znanem incidentu s križarko »Deutsch-land«, ki je izzval, kakor je znano, r-ei drugim tudi izstop Nemčije in Italije iz londonskega oduora za nevmeša-vanje v španske zadeve, je bil dosežen v Londonu sporazum med angleškim zunanjim ministrom Edenom ter zastopniki Francije, Italije in Nemčije. Sporazum omogoča povratek Italije in Nemčije v navedeni odbor. Dva dni prej pa je francoska vlada s posebno noto Londonu pojasnila svoje stališče v lo-karnski zadevi in s tem odgovorila na nemško noto v tem vprašanju z dne 12. marca t. 1. Oba dogodka sta vzbudila, kakor rečeno, izredno pozornost v vseh mednarodnih krogih, prvi pa je naravnost presenetil. Čitateljem sta gotovo še v spominu ostri protestni noti Italije in Nemčije, s katerima sta obe državi opravičili svoj izstop iz londonskega odbora. Na tem mestu smo tudi že opozorili na težave, na katere je v poslednjem času, zlasti po incidentu s križarko »Detsch-land«, naletel angleški posredovalni predlog za sklenitev premirja v Španiji in odpoklic vseh tujih prostovoljcev, ki se bore na španskih tleh. Nemčija, ki jo je dogodek na Ibici silno razburil, je na mah spremenila svoje, poprej že precej spravljivo stališče, dočim je Italija prešla v povsem rezervirano zadržanje. Razpoloženje za sklenitev kakršnegakoli sporazuma glede Španije je bilo kar najmanj povoljno. Naporom angleške diplomacije in še posebej osebnemu Edenovemu vplivu pa se je v soboto vendarle posrečilo ublažiti nemški in italijanski odpor ter najti celo osnovo za konkreten sporazum, ki je prav prijetno presenetil. Večja odločnost, ki jo je Anglija pokazala v zadnje mčasu v svoji zunanji politiki, zlasti v prizadevanjih za mirno likvidacijo španske državljanske vojne in njeno brezpogojno omejitev na španska tla, je nedvomno dosegla pričakovani učinek v Rimu in Berlinu. Še bolj pa se zdi upravičena domneva, da se je ob tem sporazumu prvič praktično izkazal pomen poglobljenega fran-cosko-angleškega sodelovanja za ohranitev evropskega miru. Angleško in francosko časopisje, ki se z izredno vztrajnostjo že več mesecev zavzema za to sodelovanje, z zadovoljstvom sedaj ugotavlja prvi uspeh skupne hoje Francije in Anglije v mednarodni politiki. Nobena tajnost ni več, da se Nemčija v zadnjem času zelo vneto zavzema za zbližan je z Anglijo, dasi se seveda sodelovanju z Italijo ne želi odpovedati. Vendar je za presojo njunega razmerja značilno, da so tako v Berlinu kakor v Rimu ob priliki poslednjih rimskih obiskov nemških državnikov odločno zanikali sklenitev kakršnegakoli novega sporazuma, posebno vojaškega. Virgi-nio Gavda, direktor rimskega oficioz-nega lista »Giornale d' Italia«, je to razložil z naslednjo primero: Kakor sta se Italija in Nemčija v jeseni lanskega leta sporazumeli glede potrebe skupnega nastopanja, ne da bi sklenili formalno pogodbo, tako se tudi sedaj in za naprej omejujeta le na medsebojne stike ne da bi jih bilo treba sproti poudariti s pakti. Napoved Neurathovega obiska v Londonu je v tem pogledu kaj zgovorna potrditev Gavdove primere. Francosko-angleško sodelovanje pa je te dni omogočilo pomemben korak naprej še v nekem drugem vprašanju. Francoska vlada je 10. junija sporočila v London svojo noto o pogajanjih za sklenitev zapadnega pakta. Tako je sedaj na francosko pobudo spet stopilo v ospredje vprašanje nadomestila lokarn-skega pakta, ki je prvič obtičalo ob znani belgijski izjavi o nevtralnosti z dne 14. oktobra lanskega leta, drugič pa ob nemškem odgovoru z dne 12. marca letos. Prvo oviro sta Francija in Anglija premagali s skupno izjavo belgijski vladi, s katero jamčita belgijsko neodvisnost, odvezujeta Belgijo od njenih lo-karnskih obveznosti, zase pa ne zahtevata nobenih jamstev razen spoštovanja obvez.. ki jih je Belgija sprejela s svojim vstopom v Društvo narodov. Drugo oviro — nemško stališče — pa skušata premagati s povečanim sodelovanjem, ki naj Nemčijo prisili k popuščanju. Le tako nam je mogoče razumeti odločnost francoske vlade v tem vprašanju. Francija poudarja, da vztraja pri načelu kolektivne varnosti in kolektivnega miru, zato odklanja zapadni pakt po nemški zamisli, ker bi tak pakt Nemčiji odvezal roke na vzhodu, Francijo pa v toliki meri vezal na zapadu, da bi svojim zaveznikom v vzhodni in jugovzhodni Evropi v primeru potrebe ne mogla priskočiti na pomoč. Zato poudarja v svoji noti, da se tudi v vzhodni Evropi ne sme nič zgoditi brez Društva narodov, nič izven njegovega okvira, ki edini lahko jamči, da se sporazum fca ©beri1 škodo malih SENZACIONALNA NEMŠKA OBISKA V PARIZU IN LONDONU Pariz poseti šef generalnega štaba, London pa zunanji minister Živahen odmev v zapadnoevropskih listih Berlin, 16. junija AA. Uradno se objavlja: Načelnik generalnega štaba general Beck je danes odpotoval v Pariz, da si ogleda svetovno razstavo. Njegovo potovanje je zasebnega značaja, vendar pa bo general Beck pri tej priljki obiskal načelnika francoskega generalnega štaba generala Gamelina. Kakor je DNB zvedel od zasebne strani- niso točne vesti tujih listov, da pojde general Beck iz Francije v Veliko Britanijo. Pariz, 16. junija, o. Jutri prispe v Pariz načelnik nemškega generalnega štaba artilerijski general Beck. Oficielno sicer poročajo. da si bo ogledal samo svetovno razstavo, vendar pa je vest o njegovem prihodu izzvala v francoskih političnih in diplomatskih krogih razumljivo senzacijo. Dejstvo, da bo general Beck obiskal tudi šefa francoskega generalnega štaba Gamelina, smatrajo splošno za dokaz, da ima ta obisk docela drugo ozadje. V francoskih uradnih krogih so glede nemškega obiska zelo rezervirani zaradi razpoloženja levičarskih krogov- ki so zelo začudeni, kako je sploh prišlo do tega obiska. Doznava se, da bo general Beck imel s francoskim generalnim štabom razgovore o zapadno-evropskem letalskem paktu- ki naj bi bil sklenjen istočasno z novo lokarnsko pogodbo. General Beck bo pojasnil stališče nemških voiaških krogov glede tega pakta. V političnih in diplomatskih krog;h smatrajo za zelo značilno, da je prišlo do tega obiska v času. ko so se pojavili dvomi v vojaško silo Rusije in v dejansko vrednost francosko-ruskega pakta. Francoski listi Pariz, 16. julija. AA. Listi se mnogo ba-vjjo e skorajšnjim obiskom nemškega zunanjega ministra Neuratha v Londonu in načelnika nemškega generalnega štaba generala Beck a. v Parizu. Po ^Oeuvru« prevladuje vtis, da želi Nemčija izrabiti v soboto sklenjeni dogo- vor o španskih zadevah za čim prejšnjo sklenitev dogovora o zapadni Evropi, o obisku načelnika nemškega generalnega štaba pa pravi. da gre samo za osebne stike med njim in generalom Gamelinom. »Petit Parisjen« pravi. da je general Beck za vojnim ministrom maršalom Blomber-gom in vrhovnim poveljnikom nemške vojske generalom Frjtschem največja nemška vojaška osebnost. Njecovj pariškj razgovori se bodo po mnenju l;sta gibalj izključno v okviru vojaških vprašanj in ne bodo posegali v politiko. Vzlic temu pa smatrajo prvi osebni stik med visokimi francoskimi in nemškimi vojaškimi osebnostmi po svetovni vojni za omiljenje napetosti ;n potrditev želje Nemčije, da se rešj iz sedanje osamljenosti. „Tempsov" optimizem Po cbisku šefa nemškega generalnega štaba generala Becka piše »Temps«. da gre samo za privatno potovanje, ki nima uradnega značaja, ki pa ni brez vsakega 'interesa, zlasti, ker se je za londonskih svečanosti ob priliki kronanja kralja general Gamelin razgovarjal z generalom Blombergctm Obstojajo torej okoliščine, ki bodo ustvarjale novo atmosfero in zaradi katerih se more računati z možnostjo evropskega pomirjenja. « Neurath v Londonu London, 16. junija, b. Senzacija včerajšnjega dne je bila nenadna objava, da bo nemški zunanii minister Neurath dne 23. t. m. obiskal London. Poročila iz Berlina pravijo, da bo "lavni namen tega obiska izmenjava misli o sedanjem mednarodnem ooložaiu in o vseh perečih vprašanjih, da pa niso predvidena nikaka di rektna pogajanja. V političnih krogih navzlic temu usihajo o pravem namenu Neurathovega obiska. Nekateri spravljajo to nenadno odločitev nemškega zunanjega ministra v zvezo z najnovejšimi dogodki v Sovjetski Rusiji. Solilo namreč, da smatra Nemčija sedanji trenutek za posebno ugo- Povratek Italije in Nemčije Ribbestrop in Grandi sta sporočila sklepe svojih vlad ministru Edemi London, 16. junija, o. Snoči sta obiskala zunanjega ministra Edena nemški poslanik Ribbentrop in italijanski poslanik Grandi ter mu izročila enako se glaseči noti, v katerh izjavljata nemška in italijanska viada, da se glede na doseženi sporazum med velesilami v zadevi kontrole v španskih vodah zopet vračat i v londonski odbor. Nemški deelgati so že dobili naročilo, naj se zopet udeležujejo dela tega odbora, prav tako pa so dobile nemške ln Italijanske vojne ladje nalog, naj zopet sodelujejo pri pomorski kontroli v španskih vodah O tem sta nemška in italijanska vlada obvestili tudi predsednika londonskega odbora za nevmešavanje Plymoutha Italijansko in nemško poslaništvo sta objavili naslednji skupni komunike: Nemški in italijanski poslanik sta danes obvestila predsednika odbora za nevmešavanje ,da sta na temelju sobotnega sporazuma med štirimi pomorskimi državami, odgovornimi za pomorsko nadzorstvo na podlagi načrta za izvrševanje nadzorstva v španskih vodah, nemška in italijanska vlada sklenili ponovno pristopiti k sodelovanju z odborom za nevmešavanje in aktivno sodelovati pri pomorskem nadzorstvu v španskih vodah. Pritožbe valencijske vlade Valencija, 16. junija. AA. Vzlic paktu in delu odbora za nevmešavanje v španske zadeve se nadaljuje nečuvena komedija, katere edina žrtev je zakonita vlada španske republike. Sovražnik je zadi.ja dva meseca početveril efektive svojega letalstva> ker dobiva vsak dan mnogo letal iz tujine in velike količine orožja in municije. Vojne potrebščine prihajajo v španske kraje, ki so pod vlado sovražnika, tudi preko Portugalske. Prevažajo jih s tujimi ali pa s španskimi trgovskimi ladjami, ki so se mudile v pristaniščih držav, naklonjenih upornikom, in so jih te države dale uporniški vladi na razpolago. S temi ladjami se vzlic vsem odločitvam odbora za nevmešavanje nadalje dovažajo tuji vojaki, ki sc zbirajo v glavnem v baskovskih krajih, kjer se že dva in pol meseca vrši strašna ofenziva in kjer nepretrgano bombardirajo civilno prebivalstvo. lumova zmaga Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila zalite-vana pooblastila za finančne reforme Pariz, 16. junija, r. Vlada Leona Bluma je ob najhujši borbi opozicije in celo spričo nasprotovanja v lastnih vrstah dosegla v poslanski zbornici veliko zmago. Po ce-lonočni seji je poslanska zbornica davi ob 6.13 z veliko večino odobrila od vlade zahtevana pooblastila za izvajanje carinskih in finančnih reform. Danes je bil zakonski načrt že dostavljen finančnemu odboru senata, jutri pa bo o njem razpravljal plenum senata. Seja poslanske zbornice se je pričela včeraj popoldne. Po otvoritvi seje je podal najprvo poročilo finančni odbor, ki je zakonski načrt dopoldne proučil. Nato je dal še obširna pojasnila finančni minister Auriol. Debata je bila zelo burna. Opozicija je hudo napadala vlado, ji očitala nesposobnost in zahtevala njen odstop. Naposled je opozicija ob 11. ponoči stavila predlog, naj se debata odgodi do četrtka. Vladna večina pa je ta predlog odklonila hi zahtevala, da se debata nadaljuje. Seja je bila le za kratek čas prekinjena, da so se mogle posvetovati posamezne frakcije. O polnoči se je debata nadaljevala. Pred glasovanjem je ob 5. zjutraj povzel besedo ministrski predsednik Blum, ki je v obširnem govoru odgovoril na očitke opozicije. držav. Za srednje in male države v Evropi pomeni po vsem tem najnovejši razvoj odnošajev med velesilami znatno olajšanje. Po njegovem govoru, ki ga je sprejela večina sprejela z burnimi ovacijami milo zaključno glasovanje. Ob 6.15 je bil objavljen izid. Za zakon Je glasovalo 346, proti pa 247 poslancev. Nekaj komunistov se je glasovanja vzdržalo, desno krilo radikalne stranke pa je glasovalo proti vladi in z opozicijo. Izid glasovanja je vladna večina srpejela z burnimi ovacijami ministrskemu predsedniku Elumu. Schuschnigg pride v Beograd Rim, 16. junija, o. Agencija Štefani poroča z Dunaja, da v tamošnjih službenih krogih potrjujejo vesti, da bo avstrijski kancelar dr. Schu6chnigg v kratkem oficielno obiskal Beograd. Ta obisk naj bi do-vedel do tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo v duhu rimskih proto kolov. Albanski uporniki pred sodižčem Rim, 16. junija, o. Agencija Štefani poroča iz Tirane, da se je pred vojaškim sodiščem pričel danes proces proti 192 obtožencem, ki so sodelovali pri zadnjem re-volucijskem poizkusu v Argirokastru. Glavni obtoženci so pri zaslišanju priznali, da je imel ta pokret izrazito komunističen značaj. den za izločenje Rusije od evropskega sodelovanja. V ta namen želi predvsem vplivati na oddaljitev Francije od Moskve. Nemčiji se razen tega zdj sedanji položaj zelo ugoden tudi za nadaljevanje razgovorov o sklenitvi zapadnega pakta, ker bi njena zahteva po izločenju Rusije od zadevnih pogajanj utegnila sedaj prodreti tudi v Londonu in Parizu. Po informacijah iz uradnega vira pa se zdi najbolj verjetno, da bosta v ospredju Neurathovih londonskih razgovorov zlasti špansko in lokarnsko vprašanje. Pripominjajo pa obenem, da to še ne pomeni, da se želi morda Anglija sama spustiti v kake konkretne razgovore z Nemčijo glede prvega ali drugega vprašanja. Razgovori se bodo sukali v najširšem okviru in bodo predvsem informativnega značaja, ker se je Anglija postavila na stališče, da se morajo pogajanja za sklenitev novega zapadnega pakta vrSiti med V6emi zainteresiranimi silami, pogajanja o španski državljanski vojni, zlastj o morebitni sklenitvi premirja jn odpoklicu tujih prostovoljcev pa v okviru londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve. Brez ozira na te ugotovitve pa pripisu-iejo v londonskih političnih krogih Neura-thovemu prihodu v London zelo velik pomen, saj je splošno znano, da so bili uradni stik; angleških in nemških odgovornih državnikov prav v zadnjih dveh letih zelo redki. Zato v Londonu pozdravljajo nemško pobudo zn neposredne razgovore- Nemška sodba Berlin. 16. junija, d. »Volkrscher Beo-baehter« piše glede na Neurathov obisk v Londonu; Stališče angleške zunanje politike je tudi nam jasno jn ga v Berlinu docela razumejo. Vedeli smo že v naprej, da bodo v Londonu os Rim — Berlin pravilno tolmačili in da bodo prišli do prepričanja, da narodno socialistična Nemčija ne bo zapustila svojih temeljnih smernic, če je o njih prepričana da so pravilne. Ta spoznanja so že tu. Sedaj je glavno, da pride do razgovorov jn da izgine na ta način medse- bojno nezaupanje g predsodkf vred, kar bo ustvarilo bolj odkrito medsebojno razpoloženje. V sporazumu z Rimom Rim, 16. junija o. V zvezi z obiskom Neuratha v Londonu naglašajo današnji rimski listi, da so tendenčne in brez podla- K vesti, da bi Neurathova pogajanja v ^ ndonu utegnila oslabiti os Rim—Berlin. Neurath potuje v London v popolnem sporazumu z Rimom, ki je bil o tem potovanju že prej obveščen. Po rimskih informacijah bo Neurath v Londonu izmenjal misli o vseh aktualnih mednarodnih problemih, zlasti pa o španskem vprašanju. Angleški odmevi London, 16. junija. AA. Londonski listi pripisujejo bližnjemu obisku nemškega zunanjega ministra Neuratha v Londonu velik pomen. »Times« pišejo, da spada ta obisk med naravne in redne osebne stike, ki jih vzdržuje angleški zunanji minister s svojimi inozemskimi tovariši. Li&t naglaša, da je sedaj po dogovoru, ki so ga štiri glavne nadzorne sile sklenile v soboto, mnogo večje upanje, da bo prišlo do končne re šitve vsega španskega vprašanja. Mislijo, da bodo pri tej priliki, pravi list dalje, govorili tudi o zaključjtvi zapadnega pakta, ki spada med vprašanja, za katera se Velika Britanija in Nemčija posebno zanimata. Ker napoveduje uradno poročilo o tem obisku, da pri tej prilik; ne bo pravih pogajanj, Je mogoče sklepat}, da se smer angleške zunanje politike ne bo izpremeni-la. Komur je do čim odkritejš;h in boljših odnošajev med Veliko Britanijo in Nemčijo, mora z veseljem pozdraviti obisk nemškega zunanjeea ministra. Neurath ne bo prinesel s sebol nobenih nemških predlogov. Zato v Londona tudi ne bo našel posebnih protipredlogov. Razgovori bodo torei docela informativne narave. »Daily Telegraph« piše. da je Eden obvestil tudi francosko vlado o tem obisku. »Daily Herald« poroča, da bo Neurath v angleškj prestolnici samo dva dni, da pa računajo navzlic temu na uspeh njegovega obiska. Današnje Reuterjevo poročilo o bližnjem obisku nemškega zunanjega ministra v Londonu pravi, da tega obiska ne kaže razu. meti, kakor da bi se hotela Nemčija odmakniti od osi Rim-Berlin- Rim so tem obi«ku pravočasno obvestil; in italijanska vlada ga je pozdravila, ker misli, da bo olajšal mednarodni položaj. Hilbao še ni padel Francove čete so par sto metrov pred mestom, ki ga Baski še vedno branijo Pariz, 16. junija. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča iz Vitorije, da so prezgodnje vesti, ki se širijo v tujini in po katerih so nacionalisti že zavzeli ali pa vkorakali v Bilbao. Obenem poroča* da so nacionalisti včeraj popoldne zavzeli cesto Marinda—Gal-dacano. Baski so se trdovratno upirali in so njihove izgube težke. Nacionalisti so zajeli ogromen vojni plen. Srdit odpor Baskov Bilbao, 15. junija. w. Baskovske čete nu-dijc na strmih pobočjih San Domingo in Arhande ljut odpor. Čete uporabljajo vsako obrambno možnost, ki jim jo nudi ozemlje. Za nacionaliste je prodiranje zaradi strmin zelo težavno. Baski si ustvarjajo zaradi terena lepe možnosti za razprcdeli-tev svojih čet. Predstraže nacionalistov so sedaj 1800 m pred prvimi hišami Bilbaa. Od včeraj nacionalisti niso mnogo napredovali. Snoči je nad 4000, Po prodoru so nacionalisti zajeli približno 10.000 ujetnikov. Snoči so nacionalistična letala pričela z obstreljevanjem strmin na zapadu. ki obvladujejo Bilbao. Bilbao obkoljen Saint Jean de Luz, 16. junija. AA. Semkaj je prispel francoski konzul v Bil-bau. Izjavil je, da so Francove čete mesto že obkolile. V baskovski posesti je samo še nekaj gričev v bližini mesta, ki pa so izpostavljali močnemu ognju. Zveza med Bilbacm in Santandrom prekinjena S špansko-francoske meje, 16. junija, g. Nacionalistični glavni stan objavlja, da se sedaj zbirajo glavne čete nacionalistov za zadnji naskok na Bilbao. Nadalje objavljajo, da je v zadnjih dneh baskovska milica izgubila 2000 mrtvih in da ao nacionalisti zajeli 8000 Baskov. Zveze med Bilbaom in Santandrom se od včeraj ponoči prekinjene. Francove operacije v zadnjih dneh Durango, 16. junija, k. Tukajšnja radijska postaja »Requetes« ie snoči ob 22. razglasila. da je nacionalistična vojska, ki naglo prodira proti Bilbau, tudi včeraj dosegla znatne uspehe. Predvsem so nacionalistični oddelki zavzeli Galdacano. Republikanci so tik pred svojim umikom iz te vasi pognali v zrak veliko tovarno orožja in razsrtreljiva. V tem odseku so nacionalistični tanki rn oklopni avtomobili prodrli do 4. km na cesti, ki vodi iz Bilbaa v Mun-guijo. Tu so se morali ustaviti- ker so republikanci razstrelili mo»t preko manjše reke. Republikanci so se umaknili tudi iz Deria. ki leži na drugi strani te vode. Nacionalistična kolona, ki operira na skrajnem desnem krilu je dokončno zavzela Plencijo in se povzpela na griče, ki obdajajo meato na severovzhodu. Centralna kolona ie zavze- la vas Begono, ki leži 2 km od meje mesta Bilbaa. Tam sc je ustavila in se zakopala v rove. Kolona na levem krilu je zavzela Lemono in je tako južno od Galda-cana predrla »železni obroč«, tako da je ta sedaj predrt tudi na tem mestu. Kolone, ki operirajo južno od Bilbaa, pa včeraj niso imele tolikih uspehov. Njihova naloga je bila zavzeti važne strateške točke južno tn delno celo že jugozapadno od Bilbaa> naletele pa so na hud odpor in jim za enkrat ni bilo mogoče zavzeti niti pedi zem-Ije. Baski so se včeraj branili z mnogo večjim pogumom in vztrajnostjo kakor v nedeljo in v ponedeljek. Čestokrat so sami prešli v protinapad. Le njihovo topništvo je skoraj docela odpovedalo. Baskovske granate so padale po 100 m daleč od nacionalističnih postojank. Proti noči so se razvili novi boji na gričih severovzhodno od Bilbaa, do 8. pa odločitev še ni padla. Nacionalisti obkoljujejo polagoma mesto in so na zavzetih gričih že razpostavili svoje opazovalce. S teh mest je mogoče pregledati položaj v bilbajskih predmestjih, predvsem pa v najbolj jugovzhodnem predmestju Doscaminos, kjer je velika tovarna za dinamit. Na tovarni še vedno plapola rdeča zastava, vendar pa ni okrog opaziti žive duše. Vse kaže, da so se Baski odločili pognati tovarno v zrak, preden bi jo morali prepustiti nasprotnikom. Francova vojska se pripravlja, da bi danes ali jutri izvršila glavni sunek proti Bilbau vzdolž reke Nervion, kjer sc J® sc najbolj približala mestu. Tudi po dolini Assue so se že toliko približali Bilbau, da bo mogoče po njej istočasno izvršiti predor do bilbajske luke. Nacionalistični oddelki, ki so včeraj naglo prodirali po tej dolini proti mestu, so od jutra do poldneva zavzeli vasi in naselbine Lezano, Zamudio in Assuo. Po cesti iz Larrabezue so zavzeli Los Arenas in že omenjeno Begono. Obenem so med obema cestama na istem predelu zavzeli tudi vse arcandske griče. Nacionalistično vojno poročilo Salamanca, 16. junija. AA. Uradno poročilo nacionalistične vojske pravi, da je na biskajskem bojišču brigada tujske legije zavzela včeraj popoldne Maruro Lemonis in Plencio. Tudi druge brigade so nada)jevale prodiranje in so zavzele St. Domingo. Galdacano in Apatjo. Z zavzetjem Galdacana so si čete izsilile prehod čez reko Baledal. — NW santandereki fronti so odbili bo-vrafene protinapade na Aguilo de Campo. Na aragonskem bojišču je sovražnik poizkušal napad na Avilo de Aragon, pa Je bij odbit. Sovražnik je imel hude izgube. Nad Saragosso so se pojavila boljševi-ška letala. Francovj lovci so takoj vzleteli in začeli sovražnika preganjati. Pri tem so sestrelili eno letalo. Dve sovražni letali 8ta bombardirali Malago. Ubitj so "bili trije civilni, ranjenih je pa osem. Podpirajte CMD! Popolno soglasje v Bukarešti Sodelovanje držav Male antante ostaja Se nadalje temel) miru v srednji Evropi — Konferenca na Dunavu pomeni zavrnitev vseh intrig zlonamernih elementov Bukar«ftta, 16. junija. AA. Na sinočnji »lavnostni večerji v Oficirskem domu na čast predsedniku češkoslovaške vlade dr. Hodži je imel predsednik rumunske vlade Tatarescu govor v katerem je poudarjal stare zveze, ki družijo Rumunijo s Češkoslovaško. Vaša navzočnost, je dejal Tatarescu, mi daje priložnost, da ponovno potrdim neločljivo zvezo, ki za vedno druži naši dve državi in Jugoslavijo v istem idealu miru, napredka in civilizacije. Tatarescu je nato naglašal konstruktivnega duha Male antante in njeno delo za ureditev odnošajev med sosedi na široki podlagi plodnega sodelovanja, ponujajoč prijateljsko roko vsem narodom, ki so prežeti z istimi stremljenji po miru. Prav tako kakor smo mi vdani ideji miru pa smo trdno odločeni braniti nacionalno dediščino in nedotakljivost mej. Jamstvo naše moči ostajajo naše orožje, naše zveze, naše edin-»tvo, ki jih neprestano krepimo in utrjujemo in ki smo jim neizpremenjeno zvesto vdani, kakor smo ostali zvesti paktu DN, ki vzlic nekaterim momentom ostaja močno sredstvo obrambe pravice in najvišje upanje mednarodnega sporazuma in bratskega sodelovanja med vsemi narodi. Nepo-rušljlva skupnost naših treh narodov, ki tvorijo Malo antanto, ni poznala in nc bo poznala neuspeha. Slej ko prej bomo na vseh poljih dela krepili in utrjevali naše sodelovanje, ki je najzanesljivejše jamstvo naše varnosti in ključ za mir v tem delu Evrope. Svoj govor je Tatarescu končal z zdra-vico dr. Benešu, predsedniku češkoslovaške republike, napredku češkoslovaške in min. predsedniku dr. Hodži. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je v svojem odgovoru omenjal dolge boje v preteklosti za osvoboditev Rumunov, Cehoslovakov in Jugoslovanov izpod habsburške oblasti in koalicijo zastopnikov teh treh narodov v budimpeštanskem parlamentu. Ostali bomo vedno skupaj v tej tradiciji vzajemnih bojev in zmag, je poudaril. Mala antanta ie danes neobhodno potrebno sredstvo za obrambo pravice, varnosti in sodelovanja. Pravica je integralen del, na katerem temelje naše države in naš mednarodni položaj. Nikoli se ne bomo odrekli pravici za nas in nikoli je ne bomo odbili za druge. Glede razmerja s sosedi je izjavil, da je srečen, ker lahko poudari, da češkoslovaška odobrava vse pobude, ki jim je namen urediti in organizirati sistem gospodarskega in političnega razmerja z vsemi sosedi v Podunavju, prav tako kakor z velesilami, ki so zainteresirane pri moralnem in gospodarskem napredku držav v srednji Evropi. Nedvomno je, da je izpopolnitev gospodarske in politične organizacije držav v Podunavju docela v skladu z duhom vseh dogovorov in pogodb, ki smo jih sklenili z zavezniškimi in pri jate) jskirai državami in katerih pni cilj je, da se da po možnosti čim širši temelj varnosti in miru Evropi, vse to v duhu pakta DN. Svoj govor ie dr. Hodža končal z besedami. da bi bila usodna napaka in nepopravljiva zmota v mednarodni politiki, če W kdo dvomil nad solidarnostjo Male antante in njeno močjo. Sestanek v Kladovu Bukarešta, 16. junija, p. Razgovori ob obisku predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodže z rumunskimi državniki so bili popoldne končani. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je bilo pri tej priliki doseženo popolno soglasje glede vseh perečih vpra- šanj, ki se tičejo obeh držav. V Izjavi, ld sta jo podala novinarjem, sta dr. Hodža in Tatarescu podčrtala solidarnost držav Male antante. Dr. Hodža in Tatarescu sta nocoj skupno z rumunskim zunanjim ministrom Antonescom odpotovala na parniku »Kralj Karok v Kladovo, kjer bo jutri eestanek predsednikov vlad Male antante. Na ta sestanek je nocoj odpotoval iz Beograda tudi predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič. Iz Kladove, kjer bo dr, Hodžo jn druge g'Oe»te sprejel predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič, bodo z ladjo vsi skupaj nadaljevali vožnjo v Bazisat odkoder se bodo peljalj v Vršac. Odtod se bodo dr. Hodža, Tatarescu in Antonescu vrnili preko Varšave in Temjšvara v Bukarešto, dr. Stojadinovič pa z vlakom v Beograd. Glavni cilj: ohranitev miru Praga, 16. junija, tr. »Narodni Politika« piše o jutrišnjem sestanku predsednikov vlad Male antante med drugim: Države Male antante morajo napraviti nov korak na poti k čim tesnejšemu zavezništvu, obsegajočem čim bolj vsa področja. Dr. Hodža bo pri tej priliki znova razvil svoj srednje-evropski program, ki ga je obravnaval, kakor znano, tudi ob priliki kronanskih svečanosti v Londonu v razgovorih z angleškimi državniki. Mala antanta mora pokazati, da predstavlja jedro miru in mirovne politike v srednji Evropi. Mala antanta pozdravlja sodelovanje z državami rimskega bloka, ki prav tako kakor odnošaji Jugoslavije z Nemčijo, Rumunije s Poljsko in češkoslovaške z Rusijo predstavljajo .jamstvo, da stremi Mala antanta predvsem ln samo po ohranitvu miru. Rumunski komentarji Bukarešta, 16. junija. AA. v zvezi z obiskom dr. Hodže v Bukarešti in jutrišnjo konferenco predsednikov vlad Male antante na Dunavu piše list »VitorulNego šta je?« Končno pravi. l'st, da je resolucija polna neja nosti in da nihče ne ve, kaj demokrati prav za prav hočejo. Mačkovci in demokratsko stališče Direktna in indirektna glasila politike dr. Mačka obširno razpravljajo o stališčih in načelih, ki so izražena glede hrvatskega vprašanja v resoluciji demokratskega glavnega odbora. Smisel zagrebških komentarjev je ta, da so se demokrati s svojimi sklepi približali stališču dr. Mačka, da pa so ti sklepi, ako predstavljajo maksimum popuščanja, daleč pod minimom hrvatskih zahtev. Zlasti odklanjajo demokratsko zahtevo, da mora biti parlament tudi v bodoče skupen in samo eden za državo. Obenem izražajo dr. Mačkova glasila nado, da demokrati še niso spregovorili zadnje besede, temveč da bodo šli v popuščanju še dalje. Ker sodijo, da staro-radikali in zemljoradniki ne bodo šli tako daleč, pričakujejo po informacijah zagrebških listo v krogih dr. Mačka, da bo grebški hlistov v krogih dr. Mačka, da bo prišlo do razpada srbijansk« združene Napad »Samouprave" na staroradikale Službeno glasilo JRZ ostro kritizira «ta-roradikalske voditelje Mišo Trifunoviča, dr. Lazo Markoviča in druge. Očita jim med drugim, da skušajo sedaj pridobiti za sebe tudi prijatelje pokojnega dr. Srskiča, čeprav se, ko je dr. Srskič umrl, niso hoteli udeležiti niti njegovega pogreba. Končno pravi: »Ali morejo in smejo komu dajati lekcije o načelih radikalne stranke ljudje, ki jih vodi Milan Grol, ki jih komandira Ljuba Davidovič in ki jim piše program Joca Jo-vanovč! Ali se smejo še dalje imenovati radikale politiki, ki sodelujejo z marksistom z Dragoljubom Jovanovičem in z dr. Dudo Boškovičem, ki zahteva separatno Vojvodino! Ali se smejo ti politiki odevati z imenom velike in slavne radikalne stranke, ki je toliko storila za narodno edinstvo!« Pavšalna denunciacija Pod tem naslovom smo v torkovem »Jutru« zabeležili, kako ie »Slovenec« kar na splošno obtožil uradnike ljubljanske Toštne hranilnice, da skušajo v uradu terorizirati svoje kolege, kj so drugačnega politične ga mišljenja. Pozvali smo ga, naj pride na dan z imeni in dejstvi. Po svoji stari navadi »Slovenec* ni dal odgovora, zaletelo pa se je v nas njegovo opoldansko glasilo »■Slovenski dom<-. A tudi ta ni odgovoril tako, kakor bj bilo potrebno za razčišče-nje afere. , ki upravičeno razburja nameščence Poštne hranilnice, saj noče nihče po nedolžnem nositi težke obdolžitve terorizma. Zanimivo pri stvari ie, da se je pokazalo. kako imata lista iz Kopitarjeve ulice zelo dobre zveze s Poštno hranilnico, saj priobčujeta celo stvari, ki spadajo pod paragraf službene tajnosti. Ker oba veljata za glasili Katoliške akcije, je pač upravičena naša zahteva, da 6voje sumničenje do-kažeta z imetij in dejstvi. Ustanovitev mladinske JNS za radovljiški srez V nedeljo dopoldne je bil v salonu Mesarjeve restavracije na Jesenicah ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS za srez Radovliico. Zbrali so se fantje iz vseh občin sreza v tako lepem številu, da je bjl salon nabito poln. Predsednik pripravljalnega odbora Avgust Plajh je pozdravil V6e tovariše in poročal o izvršenih pripravah za ustanovitev sreske mladinske organizacije. V imenu banovinskega mladinskega akcijskega odlx>ra sta govorila inž. Jože Rus in dr. Branko Alujevič iz Ljubljane, v imenu sreske in občinske organizacije JNS pa Valentin Zupan jn Ivan Markovič. Prj volitvah je bil za predsednika mladinske organizacije izvoljen inž. Franjo Raltjč z Jesenic, za podpredsednika Mirko Kerstein iz Žirovnice in Avgust Praprotnjk iz Javornjka, za tajnika Janko Trojar, za blagajnika pa Stane Gorup z Jesenic. V odbor so bili izvoljeni predstavniki napredne mladine jz vseh občjn sreza. Zborovalcj so z ustanovnega občnega zbora poslali pozdrave predsedniku JNS Živkoviču in banovinskemu odboru JNS v Ljubljani- Občnj zbor je potekel v najlepšem razpoloženju in vsi udeleženci so se razšli, utrjeni v borbenosti in vztrajnosti | prj delu za nacionalno misel. j Kaka je bilo z državnimi zastavai Otvoritev našega paviljona na pariški razstavi Beograd. 16. junija, p. V petek odpotuje trgovinski minister dr. Vrbanič v Pariz, da v imenu vlade prisostvuje svečani otvoritvi jugoslovenskega paviljona na svetovni razstavi- Otvoritev ho v ponedeljek do- i poldne. Zakon o prekrških Beograd, 16. junij«, p. Skupščinski odbor, ki je proučeval predlog zakona o prekrških, je danes končal svoje delo in predložil svoje poročilo predsedniku Narodne skupščine. Razpis učiteljskih mest v odboru gotov Beograd. 16. junija. AA. v Službenih no- vinah z dne 1?. t. m. je izšel seznam izpraznjenih mest na osnovnih šolah in natečaj za dosego teh mest. Poplave v Srbiji Valjevo, 16. junija, p. Nad mestom in okolico divjajo že več dni hude nevihte, kj so povzročile poplave. Vea okolica Val jeva je pod vodo. Hudourniki so povzročili veliko škodo. Narasla Kolubara je porušila veljk betonski most* Ob prihodu predsednika Petra živkovi-ča v Ljubljano io se po mestu in de eli razširile vesti, da so na trgu pred kolodvorom demonstranti navalili na državno zastavo in jo poškodovali. Te vesti so zabeležili tudi nekateri listi, med njimi celo beograjsko glasilo JRZ »Vreme«. Z ozi-rom na te trditve med ljudmi in v listih je dal minister brez portfelja dr. Miha Krek posebno izjavo, včeraj pa je še banska uprava v Ljubljani izdala službeni komunike. Izjava dr« M. Kreka Izjavo je prinesla beograjska ? Samouprava« kot službeno glasilo JRZ, za njo pa tudi drugi beograjski listi. Minister Krek je med drugim rekel:« »V poslednjih tednih je bilo v Sloveniji precej živahno. Najprej so se vršile ogromne rposlave majske deklaracije. Vse te proslave so bile eminentno patriotske in nacionalne. Vse naše vasi, vsa mesta, vsi naši kraji, skoraj vsaka hiša .je bila okrašena z jugoslovenskimi državnimi zastavami. Narod in njegovi voditelji so porabili to priliko, da na najsvečanejši način dajo izraza svoji absolutni brezmejni zvestobi kralju in domovini. Majhna skupina pristašev JNS je skušala že tedaj omadeževati ta nacionalni praznik in razširiti razne klevete proti pristašem JRZ. To se je ponovilo pri demonstracijah proti voditeljem JNS v Ljubljani. Celo nekateri tukajšnji listi so prejeli in objavili vesti, da so omladinci JRZ raztrgali državno zastavo, ki so jo pred povorko Zivkoviča nosili omladinci JNS. To .je popolnoma zlagano in neresnično. V času vseh demonstracij se ni nikoli zgodilo, da bi se državna zastava na kakršenkoli način insultirala in nobena državna zastava ni bila raztrgana. Ob tej priliki hočem reči, da mora vsa javnost končno že vedeti, da so vse naše organizacije in poedinci, organizirani v JRZ, pobomikl in noalteljl jugoslovenske državne ideje med Slovenci, da državno in nacionalno Idejo čuvajo vsi na*i kakor svetinjo proti vsem destruktivnim elementom. Slišal sem že v Ljubljani in potem še med vožnjo, da skušajo agitatorji JNS plasirati vesti, da so bili naši ljudje v zvezi s požigom tribune na sokolskem te-lovadišču v Ljubljani. Tudi to je absolutno netočno in neresnično. Te vesti so imele samo ta namen, da bi se oklevetala naša stranka v Sloveniji. Nasprotno, vse okoliščine tega požiga, ki jih je bilo mogoče ugotoviti, in kolikor sem mogel zvedeti iz drugih virov, pa kažejo, da je ta požar inscenirala organizirana skupina naših nasprotnikov, da bi odvrnila pozornost javnosti od strašnega umora našega omladinca Dolinarja. Izven vsakpga dvoma je. da. ni noben naš prijatelj in pristaš z onim požigom v nikaki, tudi ne v najmanjši zvezi«. Komunike banske uprav« Kr. banska uprava v Ljubljani j« yče« raj izdala naslednje uradno obvestilo: »V zvezi z demonstracijami ob prihodu predsednika JNS Petra Živkoviča v Ljubljano dne 5. junija t. 1. zvečer so nastal* govorice, da je bila pri tej priliki raztrgana državna zastava, ki jo je skupina omladine JNS nosila po ulicah. Po vsestranski in podrobni uradni preiskavi je ugotovljeno sledeče: Skupina mladine JNS je tega dne zvečer pred ljubljanskim kolodvorom pri vhodu pričakovala Petra živkoviča z državno zastavo na čelu, ki so jo razvili po dolgem in povprek, da so došli vodje JNS pod njo stopili iz kolodvorskega poslopja na prostor pred kolodvorom. Zastava je bila čista in cela. Ko je ta skupina prispela na Kongresni trg, kjer je že čakala množica demonstrantov. so se proti državni zastavi iztegnile roke, ko da jo hočejo nosilcu izviti. Zaslišali so se klici iz skupine omladine JNS, ki je zastavo nosila: »Državno zastavo hočejo raztrgati!« Takoj za tem so se slišali klici iz iste skupine: »Saj to so naši, naši so!« Pomota se je pojasnila. Bili so sami omladinci JNS med seboj. Tudi tu se zastavi ni zgodilo ničesar. To zastavo je ista skupina potem Se nesla skozi Wolfovo, Prešernovo in Selen-burgovo ulico nazaj na Kongresni trg. Med celim tem pohodom je zastava bila čista in cela. S Kongresnega trga je skupina, omla-dincev JNS zastavo končno zanesUa v poslopje Kazine, razvito po dolgem in povprek. Zastave je bila čista in cela do trenutka. ko je izginila v poslopje Kazine. Zaslišani so bili vsi policijski izvršni organi, nadzorni in podrejeni, v uniformi in civilu, ki so zastavo videli in jo spremljali, zasledujoč vsako njeno kretanje, zaradi kontrole pa tudi še nekaj neslužbe-nih prič in vsi trde enodušno, cfca je bila zastava nedotaknjena vse dotlej, ko jo je skupina omladine .TNS odnesla v poslopja Kazine. Poslej ee ta zastava ni več pojavila na ulici.« Pred sodno preiskavo Po teh kategoričnih izjavah ministra dr. Kreka in kr. banske uprave je treba sedaj pričakovati, da bodo državnemu tožilstvu ovadeni v kazensko postopanje oni listi in oni zasebniki, ki so trdili, da so demonstranti ob prihodu Petra Živkoviča pred glavnim kolodvorom navalili na mlade nacionaliste ter jim raztrgali državno zastavo. Razširjanje neresničnih hujskajočih in vznemirljivih vesti je namreč po kazenskih paragrafih hudo kaznji-vo. Razširjevalci vesti bodo torej morali pred sodiščem svoje trditve dokazati, ali pa bodo prejeli po zakonu določeno kazen. Sodne razprave pričakuje zato vsa javnost z največjo napetostjo. Akcija za dom Ljubljanskega Sokola LJubljana, 16. junija Ob Veliki udeležbi članstva— bilo ijh je okrog 950 — se je snoči v telovadnici Ljubljanskega Sokola vršil sestanek, ki je bil "posvečen zgraditvi reprezentativnega sokolskega doma na letnem telovadišču v Tivoliju. Sestanka se .ie udeležil tudj prvi podstarešina saveza SKJ, Engelbert Gangl. Društveni starosta Kajzelj je v svojem uvodu opozoril, da so na ta sestanek opozorili izjemoma kar vsj trije ljubljanski dnevniki, dasi je njegov namen zgolj tehničnega in finančnega znača.ia. Načelnik odseka za zgradbo Sokolskega doma v okviru Petrove petletke, podžupan dr. Ravni-har, je podrobno poročal o dosedanjem delovanju tega odseka in uvodoma naglasil, da sestanek ni bil sklican jy>d vtisom žalostnega dogodka zadnjih dni, ki spada že v koinpetenco sodišča in zato o njeni ne more biti diskusije, posebno še, ker Sokol sivo noče prejudicirati tega žalostnega dejstva. To mu branj dostojanstvo, ki ga hoče čuvati spričo svojih idej in zaradi najvišjega pokroviteljstva. Članovo je te njegove besede sprejelo i viharnim vzkljka-njeni kralju Petru. Nato je dr. Ravnihar govoril o nalocah odseka, ki naj zbere finančna sredstva in pripravi gradn.io sokolskega doma, uredi- tev letnega telovadišča ter zgraditev smu-škega zavetišča, odnosno sokolskega okrevališča. Posebej je omenil jubilejni dar ljubljanske občine, kj je Ljubljanskemu Sokolu poklonila menda najlepše letno telovadi šče v državi, dalje preko polmilijon sko glavnico, ki je ostala kot rzknpiček pokrajinskega zleta iz leta 1333, Kratko je omenil zgodovino telovadnic matičnega društva, ob zaključku svojega govora pa je poudaril, da ideja sokolske telovadb« ni zastarela, o čemer najbolie pričajo prenapolnjene telovadnice. Poudaril je Se, da mora vsa finančna akcija za zgraditev doma sloneti na svobodni volji članstva in prijateljev. Starosta Kajzelj Jo srovoril o akcij' za lastni dom. ki se je prjčela že pred 50 leti, ko je znani meren Gorup po*odil društvu 30.000 kron in so se zbrela še druga sred_ siva. ki so se ledaj vsa založila za sedanji Narodnj dom. Na sestanku so nato obravnavali in sprejeli več predlogov za zbiranje prispevkov. Ob zaključku je bilo še poudarjeno, da je bila pobuda za ta sestanek dana iz telovadnice in starosta Kajzelj je se pozval vse prisotne, naj se mirno razidejo- Med petjem sokolske himne je bjl sestanek ob 21. zakliučen. Stalin nevarno bolan I>unajskl zdravnik specialist pozvan k operaciji Rim, 16. junija, a Agencija Štefani poroča iz Varžave, da se je tam na povratku iz Moskve ustavil znani dunaj-ki specialist dr. Ettinger, ki je bil pozvan v Moskvo, da preišče Stalina, Novinarjem je Izjavil, da je Stalin zelo nevarno l>olan. poleg naglo napredujoče sladkorne bolezni ima tudi čir na mehurju, zaradi če*ar bi bila potrebna operacija. V to svrho so pozvali v Moskvo slovitega berlinskega kirurga dr. Fin*tererja, ki pa je odklenil operacijo, ker se je na podlagi ugotovitev moskovskih zdravnikov prepričal, da bi bila taka operacija, ki je zelo nevarna, pri sedanjem zdravstvenem stanju Stalna tudi te prepozna in bi mu ne megla več vrniti zdravja. Zato sploh ni odpotoval v Mo:ikvo. čiščenje se nadaljuje Pariz, 16. junija. w. >TempM ia-vlja li Moskve, d3 v nadaljuje čiščenje v upravi Sovjetske "nije. Sef urada m. gospodarsko in socialno statistiko pri izvajanju gospodarskega načrta- Stanislav Strumilin je bil Komisija za spremembo zakona o srednjih šolah Beograd, 16. junija. AA. Pred sprejetjem sprememb v zakonih o srednjih Šolah, učiteljiščih in meščanskih Šolah. V želji, da se že izdelane spremembe in dopolnitve v zakonih o srednjih šolah učiteljiščih in meščanskih šolah komisijsko pregledajo in da se jim da dokončna oblika, je prosvetni m'nister Dobrivoj Stošo-vič sklenil sestaviti odbor, ki bo epravil to delo in dal svoje predloge. Za člane tega odbora so poleg drugih Imenovani: D joka Kovač evič, pomočnik prosvetnega ministra M. Jovanovič, načel, nik oddelka sa srednješolski pouk, M. Go-gič, šef odseka za srednješolski pouk, dr. Sužnik, načelnik ban&g uErave y Ljubijo. odstavljen ter na njegovo mesto imenovan Mihajlo Zagurja. Za šefa političnega vodstva rdeče vojske jc bil imenovan Aleksan-drovič Smirnov. Kakor znano je dosedanji vodja tega urada Gamarnik izvršil samomor, ker je bil osumljen veleizdaje. Poštni promet med Poljsko in Rusijo prekinjen VaršaTa. 16. junija. Poštn.j promet med Poljsko in Sovjetsko unijo je od snoči prekinjen. Včeraj se prvič na poljsko-ruski mcii ni izmenjala pošta. Menijo, da je prekinitev poštnega pron>eta v zvez} s ponovno poostritvijo notranje politične kriie v Sovjet$ki uniji. Kaj se dogaja v Sibiriji? London, lg. junija, v. »Dajlv Telegraph« .iavlja Pekinga. da so potnikom, kj so hoteli preko Sibirije potovati v Evropo, sovjetske ob]2sti odklonile tranzitni vizum, č?prav so že imeli vozovnice za prekosibjr-?ko železnico. ni, dr. Bosanac, rektor višje pedagoSks šole v Zagrebu, G. šilih, profesor učita-Jjišča v Mariboru (za učiteljišča). Postani in ostani član Vodnikove droibe! Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem po vsej državi. Ponekod nevihte. Izpremenljivo močan veter v raznih smereh. Zagrebška: Oblačno, nestalno, deZevno, hladuo. Dunajska: Možnost prehodnega zboljšanja, vendar lepo vreme ni zagotovljeno. V splošnem bo hladno, izpremenljivo ia d«" ifiviio y«m6 4r#jjiQ ------ Maši kraji in ljudje Tragedija mlade učiteljice Danes bo pokopana 28 letna Hilda Krušičeva Danes ob pol 17. bo iz ljubljanske državne bolnišnice na viško pokopališče pogreb Hilde Krušičeve> učiteljice v Šmart-nem pri Litiji. Prerana smrt te mlade, dobre učiteljice spada med žalostna in okrutna poglavja našega javnega življenja tako n. pr. kakor resnične zgodbe iz nekdanjih c. in kr. vojaških bolnišnic, ki pripovedujejo, kako so stražniki vsako jutro javljali poveljnikom: Pokorno javljam, simulant je umrl... Mlada učiteljica je bila hudo bolna premeščena v kraj, kjer ni imela nobene priložnosti za zdravljenje. Po maturi leta 1928 je službovala najprej v Leskovcu pri Krškem, potem v Vodicah, pri Sv. Vidu pri Ptuju, spet v Vodicah- od D. M. v Polju pa je bila z odlokom prosvetnega ministrstva 21. decembra leta 1935 premeščena po službeni potrebi v Šmartno pri Litiji. Njeno mesto v D. M. v Polju je dobila učiteljica z manjšim številom službenih let. Hilda Krušičeva si je nakopala bolezen v Vodicah pod Šmarno goro v vlažnem stanovanju. Dobila je sklepni revmatizem in vnetje ledvic s hudimi posledicami. Zdravila se je v bolnišnicah, na kliniki v Zagrebu in v Gradcu, kjer ji je specialist dr. Moro izrezal desno ledvico. Bolezen pa se je pozneje pojavila tudi na drugi ledvici in potrebno bi bilo najskrbnejše zdravljenje ob najstrožji dieti. To bi ji bilo mogoče le v krogu družine — matere in očeta, ma-jorja-invalida, ki prebiva v Ljubljani. Premestitev v Šmartno pri Litiji je po zdravniških izjavah pomenila zanjo veliko življenjsko nevarnost. Na vseh mestih je prosila, v prvi vrsti pa seveda pri obeh merodajnih činiteljih za učiteljske premestitve v dravski banovini, da bi se njena premestitev iz D. M. v Polju preklicala, odnosno, da bi bila nameščena na kaki dru- gi šoli v bližini Ljubljane ali pa v Ljubljani sami- da bi se mogla uspešno zdraviti. Referent prosvetnega ministrstva g-Fran Erjavec se je na podlagi zdravniških spričeval moral prepričati, da je zanjo premestitev v Šmartno lahko usodna. Pred pričami je večkrat izjavil, da bo njena prošnja ugodno rešena. Letos konec januarja pa je bila obveščena učiteljica Krušičeva> da se njeni prošnji ne more ugoditi, ker je baje zdrava in ji zdravniki predpisujejo le dieto. V ljubljanski bolnišnici je ležala od novembra lani do januarja letos in zdravniki so ugotovili, da so jo popolnoma izčrpali preveliki napori in da je do jeseni nesposobna za službo. Zdravniki so predlagali, naj bo premeščena na tako službeno mesto, da se bo lahko zdravila doma. Vsa izpričevala domačih in tujih zdravnikov pa niso bila upoštevana. 7. t. m. se je stanje učiteljice Krušičeve tako poslabšalo, da se je morala podvreči operaciji na drugi ledvici, kar je postalo usodno. V torek je v 28. letu starosti' v bridkem razočaranju in po hudem trpljenju zatisnila svoje trudne oči. Mlada mora v grob, ker niso njena cvetoča lica kazala onih bolečin, ki jih je morala prenašati. Umreti je morala, ker se niso upoštevala zdravniška spričevala, ki so poudarjala, da je njeno bivanje na novem službenem mestu nevarno. To mesto v sicer zdravem, toda zanjo preostrem ozračju je bolna mlada učiteljica dobila zaradi tega, ker nekaterim ni bilo všeč njeno prepričanje in njeno vneto delovanje pri Sokolu v Polju. Če bi bila upoštevana predložena zdravniška spričevala, bi bila Hilda Krušičeva še danes med svojo šolsko mladino in pri svojih starših. Za Hildo KrušHčevo so prosili, kjer je bilo le količkaj upanja na uvidevnost in pomoč. oče, mati, brat. sestra, poklicni tovariši, iz vseh prošenj je zvenelo: Ugodna rešitev pomeni novo življenje, srečo, neugodna pa smrt mlade učiteljice ter nesrečo vse družine! — rešitev s tehtnimi zdravniškimi ugotovitvami podprte vloge pa se je glasila: Prošnji se ne ugodi! — in to v času, ko je bilo premeščenih mnogo učnih moči. Hilda Krušičeva je mrtva, živi pa ostanejo na njo najboljši spomini med učitelj-stvom ter med šolsko in sokolsko mladino. S svojim trpljenjem in s svojo smrtjo se je uvrstila tudi med dragocene žrtve idealizma, ki ne bo nikdar zamrl med našim učiteljstvom in med mladino. Dravinja se je razlila na široko Povzroča ogromno Škodo in ograža ves promet Poljčane, 16. junija. Včeraj ponoči so se nad Pohorjem spet razlile silne plohe in Dravinja je do jutra toliko narasla, da je zlasti okrog Poljčan prestopila bregove, zalila polja in napravila izredno veliko škodo. Zaradi zadnje nevihte je banovinska cesta v Zrečah med Grundnerjem in kolodvorom vsa razdejana in na mnogih krajih bi utegnil biti poizkus prometa smrtno nevaren. Prizadeti okoličani so se obrnili na sreski cestni odbor in ga nujno prosili pomoči, a doslej ni še ničesar ukrenil. Vlak na ozkotirni progi Poljčane—Zreče je danes po nekod na široko gazil vodo, ki je začela že ogražati železniški nasip. Dravinja je od Loč proti Poljčanam ustvarila po polju celo vrsto umetnih jezer, ki na široko zalivajo travnike in njive, odnašajo seno, ki so ga nekateri kmetje že posušili in splastili, in uničujejo pridelke. Kmetje se s skrbjo vprašujejo, kdaj se bodo zaprle nebesne zatvornice, in obupujejo, ker po navadi ravno za tiste, ki jih zadene nesreča, ni nobenih virov na razpolago. Povodenj zadnjih dni in ogromna škoda, ki jo je povzročila, pa sta obenem najresnejši opomin, da je treba regulacijo Dravinje, ki se vse preveč zavlačuje, pospešiti. Kako je z regulacijo Ljubljanice? Ali bodo vsa dela končana do 15. septembra ? Ljubljana, 16. junija. Struga Ljubljanice od izliva Gradaščice do Špice je bila v zadnjem sektorju vprav te dni poglobljena in tlakovana z obklesa-nimi kamenitimi ploščami po vsej širini. Vendar še z daleka ne more biti govora o končani regulaciji. Levo brežino so pred dežjem pravkar oblagali s p'oščadjo. Pod vzpenjačo in še više proti zatvornici je treba pokriti na dolžino še celih 40 metrov brega. Tik pred jezom so položili v šir kakih pet metrov betonskega materiala tako-da ta »prag« deli v Ljubljaničinem koritu zatvornico in ploščad, ki so jo do konca Špice v posameznih razdaljah okrepili isto-tako z nekaterimi betonskimi »rebri«, ka-kor_ so to delali od prulskega mosta dalje. Vsa brežina na desni strani je kolikor toliko obložena s ploščadjo, ponekod je tudi zaradi spolzke ilovnate zemlje zabe-tonirana. Vendar nič več tako visoko v breg. ker bodo pod Franzlom in Martincem položili na vrhu par kamnitih stopnic po vsej dolžini nabrežja. Tudi so tod zabeto-riirali veliko kanalsko odprtino, zijajočo prav izpod posestva g. Franzla. Tik prulskega mosta na levem bregu se je stopnišče, ki so ga pred kratkim pričeli polagati ln o katerem smo že poročali, začelo prav ta teden — sicer po kratkem prestanku — vnovič širiti po dolgem bregu proti Gradaščici. To bo eno glavnih del prihodnjih treh mesecev. Nekaj delavcev pripravlja kamenje, ki ga navažajo že ob-klesanega iz podpeških kamnolomov, drugi grebljejo zemljo, urejajo visokost stopnic, tretji pa nakladajo na vozove odvišno zemljo, katero odvažajo s konji za Kolezijo. Tako delo se bo po sedanjem dežju predvidoma vleklo še cela dva meseca, preden bodo stopnice popolne. Vrhu tega manjka na prulskem nabrežju še precej perišč, do katerih bodo vodile istotako kamnite stopnice. Za kamnarje je toiej dovolj posla. Gradbeno podjetje inž. Dukič & drug sedaj zaposluje okrog 140 delavcev najrazno-vrstnejših strok. Cela skupina dvovprežnih voz pridno odvaža material, ki prihaja po vzpenjači iz struge. Cesta po Trnovskem pristanu in dalje čez gradaški most po Gradaški ulici jt v zelo slabem stanju in morajo pešci zlasti na prehodih oprezno stopati čez silno zvoženo, povrh pa z blatom in ilovico natreseno cesto. Vendar je upanje, da bo mehke in tekoče brozge ob novi vročini konec, druga zemlja z bre-žin in naplavin po strugi obstoji pa večinoma iz mivke in drobnega peska. Čim bodo zbetonirali široki »prag« pred Špico. bodo pospravili in iztrebili prazno korito po vsej Ljubljanici do jezu nad Čevljarskim mostom. Temu jezu so sicer njegovo odprtino v spodnjem delu te dni na desni strani že nekoliko razširili, da se mo- re še preostala voda čim hitreje odtekati. V načrtu je nato odstranitev celotnega jeza. ki je ves čas obstoja zaviral Ljublja-co, da ni mogla nemoteno riniti in spravljati naplavljenega materiala, kakor se je to že enkrat zgodilo pod frančiškanskim mostom. Dovolj močan, kakršen je pač bil ta betonski jez, je brezdvomno prihranil marsikako razočaranje. V začetku julija bo zapisan svoji usodi. Izklesali ga bodo po vsej širini in podrli. Na prostoru, kjer sedaj stoji ta jez, bo seveda treba še zbe-tonirati manjkajočo ploščo, da bodo betonska tla kompletna. Ves proces bo trajal do srede julija. Čim bo torej Ljubljanica od Spice do Čevljarskega mosta očiščena in popolnoma prazna, bodo odprli zatvornioo na Špici in spustili vodo, da bo tekla skozi mesto. Če bo šlo vse po sreči, se bo to vrtilo okrog sv. Jakoba ali še malo pozneje, ko bo najhujša vročina. S tem, da se bo Ljubljanica spet redovito odtekala skozi mesto, še vedno ne bo konec regulaoijskih del v Ljubljanici, zakaj mnogo opravil mora biti iz- vršenih še v zadnjem sektorju poglobitve-nih del onkraj Špice. Kakor pred zatvornico leži skozi vso širino v vodnem koritu debel betonski »prag«. Istotako pride nad špico, na takozvanem razvodišču. še obširnejši in prostranejši betonski prag, ki bo branil ob poplavah morebitno odkrivanje pokritih tal v Ljubljanici. Dočim utegnejo ustvarjajoče delovne moči v mestni strugi in na obrežjih izgotoviti še drobno delo, ki ni malenkostno, komaj sredi avgusta, se preseli ves delavski kader na razvodje Ljubljanice in Gruberje- vega prekopa. Desno brežino sicer že nekaj časa oblagajo v vrhnjem delu s ploščadjo- kar bodo storili tja do Kobija, levi breg pa bodo ravnotako popločili do športnega igrišča. Sredi struge bodo morali zagraditi Ljubljanico- da bo tekla le po eni strani v novo strugo skozi mesto. Tako bodo mogli priti do dna, ki ga bodo zravnali in morebitne kotline in jame zasuli, Gruberjev prekop pa bo za nekaj časa počival suh. Ker bodo vsa omenjena dela zahtevala najmanj še 4 do 6 tednov časa, bodo regulacijska dela v zadnji fazi komaj, komaj izvršena, ker bo že trkal na vrata 15. september 1937. 1., a do tega dne ima gradbena tvrdka inž. Dukič & drug od gradbenega ministrstva podaljšan rok za končno do-vršitev poglobitvenih del v zadnjem delu Ljubljaničine regulacije. Nedostojnost ob grobu ponesrečenega delavca Dva ^govornika" sta se izkazala s hujskaštvom Zagorje, 16. junija. »Jutro« je poročalo o tragični smrti 23-letnega zdarja Josipa Miklavčiča, ki je bil doma iz Zagorja, zapeslen pa pri kemični tovarni v Hrastniku. Miklavčič je popravljal streho, katero je bil vihar razkril, pa je naključje hotelo, da se mu je zlomila lata, na kateri je stal. Padel je 12 m globoko. V celjski bolnišnici je kmalu podlegel poškodbi. Podjetje je dalo truplo prepeljati v Zagorje. Ko je bil pokojnik v nedeljo ob 17 uri prepeljan na dom, na Ceglovnico nad Zagorjem, ga je hodila kropit velika množica. V torek pa se je potem razvil nenavadno velik in lep pogreb. Prijatelji in organ zacije so pokojnika obsuli s cvetjem. V sprevodu je igrala godba. Ob grobu so bili pcslovilni govori. A prav to je poglavje, ki je vzbudilo mnogo obžalovanja in obsojanja. Gotova skupina je namreč hotela tudi nesrečnega pokojnika napraviti za narodnega mučenika. Zato je zgolj v interesu čiste resnice treba povedati naslednje: Josip Miklavčič je bil v Hrastn;ku zaposlen šele nekaj tednov. Ker je kazal ve-lko delavnost, mu je bila obljubljena stalna namestitev. Preden se je ponesrečil, je bil opozorjen, naj se vaauje stopiti na preperele late, ker so zaradi kemičnih snovi vse v slabem stanju. Toda v svoji preveliki umirljivosti in zaupljivosti je tvegal, da je rtopil na takšno preperelo lato, ki se je takoj vlomila in je nesrečnik strmoglavil na tla. Podjetje kakor delavci kemične tovarne in hrastoiški steklarji so žrtvi dela izkazali čast s krasnim; venci. Gcdbo in pevce je podjetje naročilo iz Hra-rtnika. Narne-ščenstvo sta vod la inž. Keselring in Ul-man. Pred h šo in na pokopališču so zapeli pevci. Poslovilni govor je imel Slavko Taufer, ki je kot pokojnikov prijatelj v zelo lepih besedah orisal Jožetov značaj in težave delavskega stanu. Nato pa 5 ta nastop la še dva govornika iz Hrastnka, a vsebina njunih »govorev« je bila nespodobna, hujskaječa, primerna kvečjemu za kakšen kričaški shod. Občinstvo je ogorčeno spoznavalo, kako hočejo nekaterniki v kalnem ribariti. Ubogega Miklavčiča bi radii kar naenkrat vsi napravili za svojega mučenika, čeprav je splošno znano, da ni bi nikjer organiziran in da se je brig3l zgolj za delo in za vsakdanji kruh. Občinstvo se je po pogrebu izpraševalo, kako je mogel gospod župnik to dopu-titi, ko so mu vendar bili govori pismeno predloženi. Samo oni se ne čudijo temu, ki vedo, da 30 hrastniški komunisti tudi v Ljubljano poslali venec z napisom: »Drugi fašistični žrtvi«. Pokojni Ježe Miklavčič je bil sin vpo-kojenega rudarja, ki si je kljub številni družim postavil z lastno pridnostjo svojo hišo na Ceglanci. Tragična smrt pridnega sina je hudo zadela vso družino, še prav po-ebno pa bolehno mater, ki ji je bil sin Joško posebno drag. Kako lepi vzorci! Nežne tkanine, ki jih prinaša poleije, rabijo tudi posebno nego. LUX — se peni že v mrzli vodi • varuje Vase lepe stvari, ohrani in poživi barve. Se peni tudi v mrzli vodi Smrt vrlega narodnjaka Zagorje, 16. junija. Danes dopoldne so na pokopališču v čemšeniku položili k večnemu počitku g. Valent na Kolenca, uglednega posestnika in gostiln čarja, ki je umrl v ponedeljek zvečer po dolgi, hudi bolezni v starosti 84 let. Pokojni Kolenc je bil potomec velike rodbine, ki se je raz elila v razne kraje, sam pa je po očetovi smrti prevzel posestvo n gostilno. Ko je uspešno vodil svojo obrt in posestvo, ni pozabil na narodno delo, ki je bilo tako zelo potrebno pred 50 leti v vsej zagorski dolini. V njegovi na-rodno-zavedni, gostoljubni hiši £o našla zavetje vsa nac onalna društva. V srečnem zakonu se je rodilo več otrok, živita pa samo še sinova Lojze, učitelj v Zagorju, in Zdravko, ki gospodari doma. S svojim požrtvovalnim delovanjem in blagim značajem se je Valent n Kolenc uvrstil med najzaslužnejše osebnosti zagorske doline. Ohranjen b:> v častnem spominu, rodbini pa izrekamo iskreno sožalje! Pogosti požari v Konjiški dolini Gorela je domačija sestre poslanca Gajška Slovenske Konjice, 16. junija. darico in druge sosede, obenem pa je bila Po konjinki okolici se zadnji čas tako | takoj alarmirana gasilska četa. Goreti je pogosto vrste požari- da prebivalci vsak večer legajo v postelj s pekočo skrbjo, ali jih ne bo sredi noči zdramil iz spanca glas gasilske sirene. Komaj je poteklo mesec dni- kar smo imeli požar, pa so bili v ponedeljek ponoči spet klicani gasilci v Gabrovnik, kjer je gorelo pri posestniku Grenkušu. Hiša, ki jo je gospodar nedavno zavaroval za 30.000 Din, je pogorela do kraja. Ogenj je bil podtaknjen, kakor kažejo vsa znamenja, in žandarmerijski postaji je naloženo, da poišče požigalca. Snoči pa- ko so se Konjice pravkar spravljale k nočnemu počitku, je kmalu po 11. bušknil silen plamen iznad obeh obrtnih poslopij na levem bregu Dravinje onkraj trga, katerih lastnica je sestra narodnega poslanca Karla Gajška. Ogenj je prvi opa-jil sosed Bezovnik. ki je brž sklical gospo- Preurejene blagajne na ljubljanskem glavnem kolodvoru mmmm Preurejevanje ljubljanskega glavnega kolodvora lepo napreduje. Iz državnega kredita se bodo postopno izvršile razne adaptacije in bodo preurejeni zlasti oni prostori, ki so namenjeni javnosti. Po dolgem času smo vendar dočakali> da so število blagajn povečali in zdaj bo to menda zadosto- valo. Blagajne so lično napravljene ln go zelo praktične. Pričakujemo, da bodo tudi glavni vestibul preuredili tako, da bo v skladu sedanjim stranskim, ze prenovljenim delom. Na sliki je pogled iz glavnega vestibul a v preurejene prostore. začelo na podstrešju, kjer je bilo spravljenih nekaj centov slame, tako da so plameni v kratkem razdejali vse ostrešje in je grozila resna nevarnost, da iskre prenesejo ogenj tudi na sosednja poslopja. Še preden so gasilci prišli z motorno brizgalno, so plameni uničili že ves zgornji del obeh zgradb in pregorelo tramovje se je rušilo v spodnje prostore, kjer je bilo shranjenega mnogo sodarskega orodja in materiala. Eno izmed poslopij je služilo za stanovanje nekaterim delavcem- ki so pa s težavo odnesli iz plamenov skoraj samo lastna življenja. Na veliko nesrečo je motorka gasilcem celo uro nagajala, da so vsi zbegani praznih rok tavali okrog požarišča. Doživeli smo to malo slavno posebnost, da so gasilci ostali brez vode- čeprav so z gorečih zgradb padali ogorki naravnost v valove močno narasle Dravinje, in gorje bi bilo., če ne bi bil sam Jupiter Plu-vius priskočil na pomoč. Lastnica je pri »Jugoslaviji« zavarovana za 15.000 Din, škoda pa znaša okrog 35.000 Din. Pogorela je tudi precejšna količina orehovega lesa, ki je last narodnega poslanca Gajška. O tem, kako je do ognja prišlo- so se že takoj snoči začele raznašati vsakovrstne govorice. Ves zadnji čas in zlasti še, odkar so se zadnjič spoprijeli nacionalisti in klerikalni študentje v Prelogah, dobi vsak dogodek v Konjicah in v okolici takoj svojo politično barvo. Še preden so se zublji nad poslopjema ob Dravinjj polegli-so nekateri ljudje, ki jim je največ do tega. da v Konjicah ne bi bilo ljubega miru, že začeli razširjati verzijo, kakor da je požig političnega značaja. A vsakemu razumnemu človeku se mora zdeti takšna podmena povsem iz trte zvita, saj se je narodni poslanec Karel Gajšek že zdavnaj odtegnil vsakršnemu političnemu delu v svojem domačem okraju in v Konjicah samih. Prav neprijeten vtis na vse objektivno misleče Konjičane pa je napravilo dejstvo- da so bili domači gasilci tako brez moči. Podoba je, da naša gasilska četa posveča vse premalo resne pozornosti notranjemu, tehničnemu usposabljanju svojih mož. Naša četa je včasih veljala za eno najboljših daleč na okrog, zadnji čas pa so se prerinili na površje novi ljudje in od takrat njena delavnost vidno peša. Prav bi bilo, da bi se tudi v četi ustvarile razmere, v kakršnih bi se lahko vrnili k sodelovanju tudi tisti stari, preizkušeni gasilci, brez katerih četa skorajda ne more polnovredno vršiti svoje vzvišene in odgovorne naloge. O zaščiti vojnih žrtev Smrt rešuje invalidske zadeve, ker se pri nekaterih invalidskih sodiščih kopičijo nerešene vloge Ljubljana, 16. junija Ponovno smo že poročali o zahtevah invalidov, kj se bodo zbrali v nedeljo v Beogradu na kongresu svojega združenja. Glavna zahteva organiziranih invalidov je ukinitev sedaj veljavnega invalidskega zakona od leta 1929. Pred dnevj smo v obširnem članku razložili, kako je prišlo do tega zakona in kako z njim vojni invalidi in vse vojne žrtve nimajo prav nobene zaščite. Oblagtnj odbor združenja vojnih invalidov. vdov in sirot za Slovenijo ie izdal brošuro »Beseda o zaščžtj vojnih žrtev«, kj navaja v besedi in sliki pretresljive primere nezaščitenih vojnih žrtev in mnoge krivice. kj se jim godijo. Precej takih primerov smo že objavili. Naj sledi zdaj že nekaj podatkov o invalidskih sodiščih. Taka sodišča so na sedežih štabov divizij, višje invalidsko sodišče pa je pri ministrstvu socialne politike jn narodnega zdravja. V vsej državj je 17 invalidskih sodišč in višje sodišče v Beogradu. Pri vseh teh sodiščih Je rešena samo dobra polovica vlog, vse drugo pa čaka. Invalidi izrekajo priznanje invalidskemu sodišču v Ljubljani, ki nima kdo ve kakih zaostankov, so pa mnoge rešitve tega sodišča zadržane pri višjem sodišču v Beogradu. Kamnik čaka že pol leta na take rešit- ve. Prj invalidskem sodišču v Zagrebu pa leži mnogo nerešenih spisov že od leta 1929 in od leta 1930. Osem let čakajo na rešitev nujne, pereče zadeve, a nikdo ne ve. zakaj sploh čakajo. Hudo so prizadete vojne žrtve iz Bele krajine in Prekmurja. ki spadajo pod to invalidsko sodišče. Invalid; jz teh dveh pokrajin so bili priznani prj nadpre-gledih, od sodišča pa ne dobijo rešitve, oziroma potrdila in zaradi tega niso deležni invalidnin. Po zakonu bodo zaostale invalidnine dobili sicpr nazaj, a kdo ve. če bodo to dočakali. Morda jih bo prej smrt rešila trpljenja, a tudi jamstva za dosego pravic nimajo nobenega. Ako bi redno prejemali podpore, bi jim bila prihranjena vsa današnja beda. Ne samo počasno in zelo birokratično poslovanje pri raznih invalidskih sodiščih, temveč tudi napačna pojmovanja in razlaganja določil invalidskega zakona, povzročajo vojnim invalidom in vsem vojnim žrtvam mnogo gorja. Brošura invalidskega oblastnega odbora v Sloveniji navaja mnogo kričečih primerov, v ilustracijo pa zadostuje pretresljiva izpoved nekesra vojnega invalida iz Buš. Mož je svoje doživljaje in svoje trpljenje ter krivice, ki se mu godijo. op:sal takole: Meseca junija 1915. leta sem ležal na ita- lijanskem bojišču pri Doberdobu v strelskih | ko poslabšale, priznal 1000/« z mesečno inva-jarkih v vodi in človeškem blatu tako re- hdnino aort dinariev. To invalidnino eeir koč cele ure. Delno sem bil tudi zasut od raznih ruševin, ker so granate besno udarjale v nasjpe. Zbolel sem, ker ni vrag. da bi se živega človeka ne lotila bolezen, če leži v vodj in človeškem govnu cele u*e primoran, ker če bi zlezel le nekoliko centimetrov ven iz govna in blata, hi me raz-česale granate. In človek ima še vedno svoje ničvredno življenje instinktivno tako rad. da r'aje leži v govnu, Samo da ga ne bj pobožale granate. Zbolel sem torej. Težka je bila bolezen in izgubil sem vid. Dne 6. marca 1916 sem bil v Celovcu pri superarbitraCiiji od avstrijske vojaške komisije natančno preiskan, izprašan in seveda spoznan za vsako delo nesposoben, in to radi posledic ležanja v blatu v strelskih jarkih torej žrtev vojne. Tudj zagrebško bolniško izpričevalo od 23. februarja 1916 je zgoraj imenovana komisija natančno pretresla jn ugotovila, da moja kratkotrajna in popolnoma ozdravljena predvojna bolezen — kdo pa ni hjl v življenju za to ali ono boleznijo že bolan? — nj imela tedaj nikakih posledic niti nobena zveze z boleznijo, ki sem s; jo bil nakopal, oziroma so mi jo nakopali strelski jarki in njih nesnasra leta 1915. Tn zato sem bil od komisije istočasni tudi priznan z 80°/nno delanezmožnostjo in z mesečno invalidnino 90 kron. kar j6 takrat imelo pač še lepo veljavo. Snecialna komisija za pmrled vojnih invalidov pri ljubljanskem vojnem okrugu dne 3. decembra 1921 mi ie istotako priznala 8ft°/o % vsemi pravicami in to trajno. Zakon iz leta 1925. pa mi je, ker so se posledice nekoli- lidaino 300 dinarjev. To invalidnino sem prejemal do 1. oktobra 1929. Zakon iz leta 1929. ,pa mi je to odvzel, češ, to so posledice bolezni in ne rane in nisem priznana vojna žrtev. Kot slepca, ki si ne more ničesar zaslužiti, se me je torej vrglo v neizmerno bedo in pomanjkanje. Trditev tega zakona in njegovih razlagalcev, češ. da ni izključeno, da izvira moja oslepitev iz predvojne dobe jn da celo § 4. zakona iz leta 1929. pravi, da če je kdo brez lastne kTjvde zbolel jn bil ranjen, ta je priznan, kdor pa je lahko, četudi samo morda verjetno, iz lastne krivde, pa nj priznan. Torej po sklicevanju na § 4.. sem lahko in najbrž po lastni krivdi oslepel. Morda, če točno pregledam, morda, zakaj se nisem skril v gozdove in pobegnil 6 fronte. Kdo naj vse to pravilno raztolmači? Mojih prič, ki j,ih imam in ki so bile skupno z menoj v strelskih jarkih in me poznajo in vedo. kakšen sem bil in so videle, kako me j* vlekel nek; sanitejec nezavestnega iz strelskega jarka, da me je bilo komaj spoznati, n,iso poslušali. Odločujoči gospodje so te priče, ki so me videle, smatrali kot lajike, ki tega ne razumejo. in mi prošnjo za nadaljnje priznanje in prejemanje invalidnine odbili. Po novi Uredb,- od 1. aprila 1936 sem vložil prijavo in dobil 17. oktobra 1936 rešitev. ki se tudi naslanja na § 4. invalidskega zakona iz 1. 1929. Torej sem verjetno oslepel po svoji krivdi. ČUVAJMO JUGOSLAVIJOl Domače vesli * Kongres sveže mest se začne danes v Banjaluki. Vrčera.j sta bili seja izvršilnega odbora Žveze mest in konferenca delegatov. Na dnevnem redu kongresa, ki bo zasedal v slavnostni banovinski dvorani, bodo tudj razprave o izmenjavah in dopolnilih zakona o mestnih občinah ter predlog ustanovitve zveze mest Male antante. Z delegacijami bosta na kongresu zastopanj d^e tretjini vseh mestnih občin v državi. Kon-gresistj bodo čestitali Vas; Ieajbvjču, kj je že preko 10 let ž^pan Pančeva. kar je v današnjih razmerah gotovo velika redkost. * Ob grobu zaslužnega nacionalista. V Zagrebu so pokopali ob udeležbi mnogoštevilnih prijateljev in znancev notarja dr. Če-domila Pavlovima. Pokojnik dr. Pavlovjč se je rodil leta 1869 v Veliki Kikjndi kot po-t.imec ugledne srbske rodbine, ki si ie pridobila velike zasluge v nacionalnih borbah in za narodno prosveto. Njegov stari oče je bil odvetnik, pisatelj in zaslužn- nacionalni delavec. Ustanovil je Matico Srbsko in udejstvoval se je v Vojvodini kot prvj srbski novjnar prejšnjega stoletja. Tudj Če-domilov oče je bil advokat jn zelo zaslužen v javnem življenj«. Pravne študije je dovršil Čedomir PaYlovič v Pragi in na Dunaju t,er potem otvoril svojo odvetniško pisarno v Oguljnu. Njegova pisarna je bila ena izmed največjih odvetniških pisarn vse Hrvatske in Slavonije. Po nekaj letih je dr. Pavlo v ič postal notar in kot tak je deloval v Ogulinu 25 let. S svojim požrtvovalnim udejstvovanjem pri nacionalnih, kulturnih in dobrodelnih organizacijah si je pridobil pri prebivalstvu zaupanje in spoštovanje, od avetro-oirrskih oblasti pa je bil preganjan. Notar v Zagrebu je postal leta 1923. * Pravočasno vladanje prošen! za 'zdajo kolektivnih potnih listov. Banska uprava razglaša: Vsa društva, klubi in druge ustanove ter korporacije, ki nameravajo pri-re:atj potovanja in izlete s kolektivnimi potnimi listi, se opozarjaio, da morajo vlagati prošnje za odobritev potovanja v inozemstvo s kolektivnim potnim listom najpozneje 8 tedne pred začetkom nameravanega potovanja. Prošnje je vlagat; pri pristojnih prvostopnih oblastvib. t. j. v Ljubljani pri upravi policije, v Celju in Mari boru pri predstojništvu mestne policije, na Jesenicah prj policijskem komisarijatu, drueod pa pri pristojnih sreskih načel-stvih. Pro«n.ie, ki ne bodo vložene v navedenem roku in pri pristojnem oblastvu, se bodo zavračale. Proti trdi stolici ln hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira,_ a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. o?i. reg. a br. 15.485/35. Na dražbi zarobljenih predmetov Ljubljana, 16. junija. Danes dopoldne je bila na Jegličevi centi v mesini baraki dražba zarubljenih predmetov, ki jih je dala zarubiti mestna občina. malo prej pa je bila odpovedana dražba piedmetov, ki jih je zarubila davčna oblast. Deževno vreme je privabilo le malo radovednih gledalcev in tudi le malo resnih kupcev. Bili so večinoma skromni mali ljudje, ki so si na trdovraten način prištedili skromne pare. da bi si zdaj kupili kakšno hišno opremo, stensko uro ali celo budilko. Te stenske ure, šivalni stroji, gramofoni so bili morda nekoč pravo veselje in premoženje družine, zdaj pa taka iragediialSmučke bi vedele povedati o marsikaterih zmagoslavnih turah po naših gorah. Tista starodavna kočija iz Napoleonovih časov je prepeljala marsikateri parček pred oltar in marsikaterega krščenca, zdaj pa stoji v kotu zapuščena in nihče se ne zmeni zanjo. Kolesa bi še bila, pravijo, toda sedeži in vzmeti so že za pokoj. Organ trošarinskega urada, z zelenim trakom okrog čepice, vzdigne v zrak več parov nogavic. Prične se po starem: v prvem, drugem in tretjem. In ko dražilci zvišajo cene za zimske nogavice od deset na dvajset, je kar dovolj in nogavice gredo v božjem imenu za dvajset dinarjev. Kovčeg z vso vsebino je cenjen na 60 din. Preveč! Toliko nihče ne da, zato cenilec prodaja par za parom, kos za kosom, večinoma nogavice. Ves kovčeg, prej cenjen na 60 dinarjev, je šel zdaj za 140! Dve stari kolesi z obrobljenimi gumastimi obroči gresta za 47 din> čeprav je bilo prvotno ponujeno zanje samo deset din. Stenska ura je znesla 92 din, posrečilo pa se je najti odjemalca še za šivalni stroj in sicer ga je kupil delavec svoji ženki za 170 din. čepice kljub najboljši volji niso našle kupca. Vsi so zatrjevali, da dobiš takele čepice že v trgovini nove za 6 dinarjev. Male budiljke tudi nihče ni hotel za 25 din, nekam sumljivo je pač tiktakala in bogve, če ne bi popravilo stalo več, kakor nova Fotografski aparat Voigtalnder je bil kar malo preveč aristokratskega izvora in kdo naj bi zanj dal 250 din! Tudi smučke niso pripravno okrasje za dom bednih kupcev. Ti sfa stara kočija v kotu, ki io je cenilec ocenil na 1500 din, je bita deležna samo pikrih pripomb. Nekdo bi zanjo dal pač iz usmiljenja 300 din. Tako pod ceno pa vendarle te stvari ne smejo iti! Mnogo prezira je užil tudi fotografski aparat za atelje> o katerem je čisto neresen kupec izjavil, da bi se še zmenil nekoliko zanj, če bi aparat imel objektiv, tako brez tega ni vredno niti razpravljati o ceni 600 din, kaj še, da bi ga kdo dražil! Nekdo je celo velikodušno stavil ponudbo cenilnemu organu, da bi bil pripravljen plačati državno dra-žilno takso zanj. Take že več ko neresne zadeve pa so se morale zdeti cenilcu več kakor za malo in je končal dražbo s pozivom: ■»Drugič na svidenje, ko bo več denarja!« Na skrivaj je pripomnil, da je še mnogo lepih predmetov na razpolago, toda ljudje prihajajo dan za dnem prosit, naj jih ne dajo na dražbo, da bodo že slej ali pozneje plačali davke ali takse. In le tako je prizanešeno preprogam, psiham in drugim znamenitim okraskom meščanskih domov. Včasih pa je treba tu ali tam kaj poprodati in takrat se izkaže vsa beda ljudi in domov, ki jih usoda neusmiljeno tepe ns srečo, vendar na zunaj vztrajno zakrivajo vse tegobe, dokler ne potrka eksekutor na vrata. S. J. * Smrt zadnjega udeleženca Payerjeve polarne ekspedicije. V visoki starosti 88 let je umrl te dni v Trstu Anton Zanjnovič. doma jz Hvara, ki je bjl zadnji udeleženec znamenite polarne ekspedicije. kj jo je po naročilu avstrijske vlade organiziral ia vodil Julij Paver. Ta ekspedicija je bila organizirana leta 1872 z nameuoin. da razišče severovzhod Nove zemlje. S parnikom »Tegetthof« je odpotovala ekspedicija 13. junija leta 1872 jz Bremena. Na parnjku je bilo 24 mož. samih prostovoljcev, po večini iz Dalmacije in Istre. Poveljnik pa mika je bil Istran Orel. Ekspedicija je bila dobro opremljena in imela je hrane za dve leti. Dobro ie bilo. da so vzelj s seboj toliko živeža, ker bi bili drugače umrli od lakote. Dolge mesece so bil; blokiranj od ledu. Paver, kapetan Orel in Zanjnovič sj po strašnih naporih prišli do najsevernejše točke Nove zemlje. Pot nazaj je bila še nevarnejša. Izgubili so se in 24. avgusta 18~4. so bili rešeni od ruskih ribičev. Po končani eksnedjciii kj je trajala točno 812 dni. je dobil Zanjnovič službo prj pristaniškem poglavarstvu v Trstu. Vedno dobre slike s ^Vt&tiHuUt* * Konferenca o kopalnih kostjmjh. Kakor prejšnja leta. tako so Se tudi letos na naših jadranskih letoviščih in kopališčih uvrstili kopala; kostimi med najvažnejše turistične probleme. Veliko razburjenje je bilo na Hvaru, ker so redarji jn občinsk; ot-gani po svoje merilj jn presojal; dostojnost in nedostojnost kopalnih oblek. O vseh teh problemih so zdaj razpravljali na posebni konferenc; predstavniki oblast; in ustanov ter hvarskj hotelirji. Naredbo. kj je bila pred leti izdana za Hvar. so revidirali na tej konferenci na ta način, da crostje lahko hodijo v svojih kopalnih oblekah tudi po mestu, imet; pa morajo ogrnjene kopalne al; druge plašče. Važen sklep konference pa je ta. da v nobenem primeru na smejo intervenirati sami redarji in razni drug; javni organi. Kadar bi kak gost s svojim oblačilom resnično alj domnevno kršil moralne in verske predpise, naj javni organi opozorijo na to hotelirja in ne gosta samega. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 48 z dne 16. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o ustanovitvi generalnega konzulata v Roterdamu, uredbo o ukinitvi kopališčnega policijskega komisarija-ta na Bledu, uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih, poslovnik za poslovanje odseka za kontrolo državnih dohodkov, odločbo, da izjave o načinu plačevanja blaga, uvoženega iz Nemčije in Francije poslej niso potrebne, določanje vrednosti stanovanj carinskih uradnikov v poslopjih, sezidanih, kupljenih ali vzetih v najem iz tlakovinskih skladov, telefonski in brzojavni promet z inozemstvom, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38 ir. razne objave iz »Službenih Novin«. * Ekskurzije ZKD v Parj«. Vsem pri-javljencem in interesentom za ekskurzije ZKD na pariško svetovno razstavo sporočamo, da je junijska ekskurzija že povsem zaključena, tako da bo ob določenem terminu odpotovala v Pariz. Tekom tega tedna bodo prejeli še zadnja navodila., vodič in seznam udeležencev. Prijave za julijsko ekskurzijo bomo sprejemali le do vštetega 25. t. m., ko morajo bit; vplačani- vsi obroki ekskurzijskih stroškov. Definitivnj pri-javljenci zanjo bodo prejeli v bližnjih dneh posebno okrožnico, z natančnimi pojasnili. Dostavljamo, da znaša naplačilo za II. razred vožnje samo Din 250- Prospekte in ostala navodila dobite v tajništvu Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, telefon 21,—23. * Počitniška kolonija SPD se vrši letos od 3. do 25. julija v Malnarjevi koči pod vodstvom g. prof. Prezlja. Zadnjj rok za prijavo je brezpogojno 20. junij t. 1. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4- _ VFNFR A Najboljši čistilni pra-▼ A^ilUAm* «ek za fiiičenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek.1 * Ciganke so osleparjle praznoverno kme-tico za 70.000 din. Pred sodiščem v Srem-skj Mitrovjej je razprava, ki kaže zelo nazorno praznoverje naših kmetov jn cigansko premeteno izkoriščanje takega praznoverja. Neko bogato kmetjco so ciganj opeharili za 79.000 djn. Ves ta denar so s svojimi sleparijami izvabjli od nje v dob; nekaj let. Kmetica je n-ekoč nek; ciganki pripovedovala da ji mož n.j zvest in da preveč pije. Ciganka je kmetic; obljubila-svoje priporočilo pri dobrih vjjah. Kmalu so se »vile« javile praznovernj kmetje g pismom. Pozneje to se ji v raznjh podobah tudi prikazovale jn vsakokrat, je kmetica ciganom nekaj plačala za posredovanje in priporočilo. Vile Pa so tudj pomagale. Mož praznoverne kmetjce se ni več brigal za žeDO, v kateri je kmetica videla rušjlko svoje zakonske sreče. Bate je turlj manj pil. Z dobrimi vilami pa mora os t a tj človek vedno v dobrjh oduogajih, zakaj če vile odklonijo svoje pokroviteljstvo, se vpe spet poslabša. Tako se je tudj v tem primeru zgodilo. Kar naenkrat se je mož zagledal v neko drupo žensko in nekajkrat-se je hudo napil. Kmetica se je spet zatekla h ciganom spet je plačala jn spet so vile pomagale. Dobro jn zlo se je še nekajkrat izmenjavalo, kmetje-a je plačevala, vile so pomagale, pa se spet umakn'le. da jih je bilo treba privabjtj z novimi darovi, a ko si je kmetica naposled še zaželela, da bj zadela premijo v loteriji, so imeli cigani kot odposlane.; vil še posebno mastne zaslužke. Vsega skupaj točno 70.000 djn. * Učiteljski zbor v Št. Petru v Savinjski dolin? je v počastitev epomina blagopo-kojnega tovariša in bivšega šolskega upravitelja v St. Petru g Vaelavg Požarja dn rova' namesto ven<'a 140 Din za gluhoneme * Pri zaprtju in molnjRh v prebavi V7s-mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Jubilej esperanta Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenske eaperantske zveze nas je o priliki e;prantakega pokreta naprosil za objavo naslednjega članka: Esperantski pokret gre zmagoslavno po začrtamo, poti svojemu cilju naiproti. 50 let je minilo, cdkar je zagledal e spe ran to kot jezik in ideja luč sveta. Pol stoletja prav malo pomeni v zgodovini človeštva, esperanto pa se je v tej dobi ogromno raz-šir 1. Ni dežele na svetu, kjer bi ne bilo esperantistov, teh glasnikov miru in med-narodnega bratstva. Ni na svetu večjega kraja, v katerem se ne bi zbirali pod zastavo zelene esperantske zvezde ljudje, ki jim niso mar obrekovanja in zasmehovanja nasprotnikov ali neinfoimirancev. Kakor pri-taSi vsake lepe ideje, so tudi esperan. tisti neumerno požrtvovalni v delu za njeno razširjenje. Med Slovenci nas je žal še malo. ki verujemo v zmago e=.perantske misli in ki bi si ustavili geslo; per3nto bodi naš dTugi materai jezik!« Toda prav ob zlatem jubileju esperanta smo začeli z delom za ustanovitev »Slovenske e?perant ke zveze«, ki bo slovenske esperanti;te združila v eno samo veliko družino in pokaz*. la, da -imo tu i Slovenci narod, ki hočemo mir in bratsko sodelovanje z vsemi narodi sveta. Ta naša velika naredna druž na, katere člani bodo ponosno nos li znak pe-teroroglate zelene zvezde in na njej kratice SEA (Slovena Esperanta Asocio), bo dokazala vsem in vsakomur, ki nas ne poznajo alj celo smešijo in blatijo, da so tudi esperantisti dobri in zvesti državljanu Svetu pa bomo s pomočjo esperanta dokazali, da je naša kultura prav tako visoka in dragocena, kakor kultura katere-gakcl. naroda in da je naša domovina za nas najlepša in najsvetejša. Spoznavali bomo zunanji svet z lepotami naie zemlje fn vabili ljud k nam, da si v naših krasnih krajih oddahnejo in si naberejo novih si za življenjsko delo. Velike in težavne so naloge, ki smo s-jih nadeli z ustanavljanjem SEA. Tcda zaupanje v sebe in vera v uspeh nas bodrita pr tem težavnem delu. Vso javnost pa prosimo, naj nas podpre s ivojo naklonjenostjo ter naj objektivno sedi naš pokret in naše delo. Opozarjamo in vabimo, pa jo ob enem ž-2 tudi na naš prvi esperantski kongres in akademijo, s katerima bomo me eca jul'ja proslavili polstoletai-co esperanta. — Pripravljalni odbor SEA. Iz Ljubljane u— Sprejemni upiM za I. razred na drž. ženski realni gimnazij,- v Ljubljani (v poslopju učiteljske šoie, Resljeva c<«ta 10.) bodo 24., 25. in eventualno 26. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovnjene na ravnateljstvo in koio-kovane » kolkom za 10 Din, se bodo spi*.-jemale v ravnatelievj pisarni 21-. 32. iu -3. junija od 9 do 12. ure. Prošnji ie priložiti krstni list in šolski izka2. Sprejemaj-; sc bodo učenke, rojene v letih 1924 do 1927 Prj vložitvi prošnje bo vsaka učenka zvedela, katerj dan bo delala izpit. — Ravna teljstvo. u— Na H. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Ua Poljanah) bOdo sprejemni izpiti 24. in 25. junija ob pol 8. uri zjutraj. Prijave ža te" izpite fkotkovane z 10 din) se bodo sprejemale 21. in 22. junija od 8. do 12. ure. Prijavi je priložiti rojstni in krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemale je bodo le deklice rojstnih letnikov 1924 do 1927. I si and - Vatna Jakall -Ekspedicija priporoča ea sončenje eano TSCHAMBA Pil Bregerlja Sregorlč d.se.a. Ljubljana, Prešernova 5. u— Državnj konservatorjj konča šolsko leto 1936/37 s 3 sklepnimi produkcijami, ki bodo v ponedeljek 21.. v sredo 23. in v petek 25. t. m. vselej ob četrt na sedem zvečer v veliki filharmonični dvorani. Na prvih dveh produkcijah nastopijo gojenci instrumentalnega in solopevskega oddelka, III. sklepna produkcija pa je koncertni večer absolventa Prevorška Uroša, na kate rem se bodo izvajala 6koro izključno njegova dela. Samo eno delo na sporedu je napisal skjadateb L- M. škerjanc. Dirigira absolvent Prevoršek Uroš. n— Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnjo vajo vsega zbora izjemoma 5ele v petek (namesto drevi) ob 20., seia odbora in rediteliskega zbora bo i6tega dne ob 18., redni letni občni zbor pa v ponedeljek 21. t. m ob 20. u— Občni zbor pevskega dru-tva »Ljubljanski Zvon« bo v ponedeljek, 21. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu. Ustanovnikj jn podpornikj vabljeni. Odbor. n— DruStvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo v realčni kemični predavalnici redni članski sestanek s predavanjem. Predaval bo g. dr. Vladimir Knafl;? o goriških Siovencih-Prijatelji društva vabljenj. u— Ali je tramvaj drobilec zs gramoz? Na to notico, objavljeno 8. t. m., nam je g. župan poslal naslednje uradno sporočilo: Cesta 29. oktobra je bila dne 3. t. m. posuta z Dukičevim zdrobom dimenzije 20—25 mm, tako da o kaki posebni debelini gramoza ni mogoče govoriti. Ta cesta se pogosto snaži ter je bila Be pred nekaj dnevi temeljito osnažena, tako da je bil odstranjen rizelj, ki se še ni trdno sprijel s cestiščem. Tirnice ter prostor med tirnicami in ob njih pa vsak dan sna-žijo uslužbenci mestne cestne železnice. Vpoštevati pa je treba, da je tu precej velik promet in da ni mogoče izključiti možnosti, da ne bi vozovi in avtomobili vrgli kakega kamenčka ali peska tudi med tirnice. Ko bo dovršena vzporedna Aškerčeva cesta, bo promet v veliki meri prešel nanjo, kar bo tudi omililo ropot na Cesti 29. oktobra. u— Kolesarji, potor! 27. f. m. izlet v Postojno in Postojnsko jamo s kolesi. Informacije in prijave do 24. t. m. v izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26—45. u— Tridnevni irlet s posebnim vlakom od 27. t. m. v Trst — Gorico — Benetke. Cena vožnie t kolektivnim potnim listom v Trst Din 120. v Gorico Din 135, v Benetke Din 185. Vozni red ie sestavljen tako, da ims o ^nrprvV in Staierri zvezo na svoj vlak pr' odhodu in pri povratku. Informa-c i" in pmsiVrte v hP^sHvrnh ^Putnika* in v izletni p;farii ■= Okorn«. n— V Trst. ftnrivo Bcnetk»! Trodnev nj 7 Pn'rvkov- n : ••)!«• -.takim 27. do '-■< t. m. vozne cene vkliucno vi zum: Tr t D'n 200 Gorica Din 215. Benetke Din 265. Prospekti, informacije in prijave ori »Putnjkuc, Maribor. n— 2000 kg trboreljskejra premog« bo imel srečojov Rdečega križa v nedeljo na Ljubljanskem eradu. Tn bodo 4 praktični dobitk; po 500 kg. Ker bodo listki samo po en dinar, se bo lahko dobilo za 4 dinarje 2.000 kg premoga. Bo pa še 500 drugih lepih dobitkov. Pridite v nedeljo na Grad in poskucjte srečo! Iz Celja e— Strokovna nadaljevalna šola mestne občine celjske je zaključila šolsko leto 1936 37 v nedeljo 30. maja. Prvi in drugi razredi so imeli pouk od 1. septembra, tretji pa od 1. oktobra 1936. V letošnjem šolskem letu je bil pouk v 14 razredih. Poučevalo jt 28 učnih moči, V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 325 vajencev, med temi 79 deklic- ob koncu šolskega leta pa je ostalo 282 članov obrtnega naraščaja, med temi 56 vajenk. Z uspehom je dovršilo razred 230 vajenccv in vajenk, 35 jih ima popravni izpit, padlo pa jih je 17. Po veri je bilo 281 rimokatolikov in 1 protestant. po narodnosti pa 278 Slovencev, 3 Hrvatje in 1 Nemec. Glede na posamezne obrtne stroke je pripadalo: oblačilnim obr-tom 104. sta%-bnim 75, mehaniško tehničnim 44, umeteljnim 20, živilskim 17 in ostalim 22 vajenccv in vajenk. — Šolsko leto 1937/38 se bo pričelo za vse razrede v nedeljo 5. septembra, pouk pa bo trajal do konca maja 1938. c— Volitve v kmetijsko zbornico. Mestno poglavarstvo v Celju je določilo kot volišče za volitev zborničnega svetnika in njegovega namestnika za celjski volilni okraj za kmetijsko zbornico 27. t. m. mestno posvetovalnico v I. nadstropju mestnega poglavarstva. c— Obrtna razstava. Generalna direkcija drž. želcznic jc dovolila vsem posetnikom obrtne razstave, ki bo od 1. do 15 avgusta v Celju, polovično voznino. Vsak posetnik razstave kupi na svoji domači postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo K—13. Vozna karta in legitimacija s potrdilom o posetu razstave bo veljala za brezplačen povratek. Dovoljena je tudi polovična voznina za vse predmete, ki so namenjeni za razstavo. Vsak razstavljakc plača za blago, namenjeno za celjsko razstavo-celo voznino, prevoz blaga iz Celja nazaj pa je brezplačen. HOTEL „UNIONu, CELJE vsako soboto zvečer od 8. in ob nedeljaji od pol 9. ure dalje KONCERT S PLESOM na vrtu, v primeru slabega vremena pa v mali dvorani. — Igra JONNY JAZZ. e— Olepšanje Masarvkovega nabrežja. Mestna obf-iua je dala te dni porušiti svoio hišico v Kapucinski ulici pri kapucinskem mostu. Prostor bo splanjrala in ga obdala s primerno ograjo. Tako bo Ma»a-rvkovo nabrežje znatno pridobilo na lepoti, ki jo ie kvarila omenjena preperela in neokusna hišica. e— Na drž. dekliški narodni šoli bo vpisovanje novink za I. razred v ponedeljek 21. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarni šolskega upravitcljstva (1. nadstropje). KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 18.15 »POROČNO POTOVANJE S POPUSTOM«. Predstava ob 20.30 odpade radi konccrta. e— Brez slav« jn sreče. Na našo notico, pri tem naslovom cbiavlieno 12. t. m. smo prejeli naslednja dva popravka: Ni res, da sem se -posebno odl:koval< ob priliki de-monstracil proti predsedniku JNS g. Pe^u Zivkoviču, da sem >v tej pisanj družbi< junaško metal jajca v mirne nacionaliste, kričal in huiskal šolsko mladino proli na-cional'stom; res pa je. da me pri omenjenih demonstracijah sploh ni bikv ker ne spada ne udeležba na zbor.h JNS ne demonstracije proti njem v okvir moiega resnega stanovskega dela. Capuder France, prof. na drž. real. gimn. v Celju«. — »Ni res, da sem se -s-posebno odlikoval- ob priliki demonstracij proti predsedniku JNS g. Petru Zivkoviču, da "sem v te; pisani družbi« junaško metal jaica v mirne nacionaliste, kričal in hujskal šolsko mladino proti nariooalistom; res pa je. da me pr; omenjenih demonstracijah sploh ni bilo, ker ne spada ne udeležba na zborih -TNS ne demonstracije proti njim v okvir mojega resnega stanovskega dela. Cetina Franjo, profesor.« c— Nesreča na brW. Ko je šc! 40-letni posestnik Josip Budna z Ljubnega v ponedeljek čez rteko brv- se je brv vdrla, pri čemer si je Budna nalomil levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Kralj gangsterjev« z E. G. Robinsonom in tednik. Iz Maribora a— Kraljeva zahvala mladinskemu pisatelju. Učitelj Anton Mohor iz Maribora je poslal pisarni Nj. Vel. kralja Petra II. v Beograd izvod svoje mladinske knjige »Za kralja in dom« za kar je prejel te dni iz kraljeve pisarne tolpo pismeno zahvalo. a— Anton Hohnjec 60 letnik. Nedavno je obhajal ravnatelj tukajšnje jetnišnice okrožnega sodišča g. Anton Hohnjec 60 letnico rojstva. Slavljenec je še ves mladostno čil, zdrav in krepak ter se prav živahno udejstvuje v mariborskem kulturnem življenju, zlasti kot vnet pevec pri pevskem zboru tukajšnje Glasbene matice. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo Se več desetletij sreče, zdravja in dobrega počutja! a— Sokolski župnj zlet bo 26. in 27. t. m. z naslednjim sporedom: v soboto 26. t. m. ob 13. zbor sodnikov, ob 14. "rj tekme naraščaja jn članstva. Ob 20. župna akademija v Narodnem gledališču. V nedeljo 27. t~ m.: ob 7. ekušnja, ob pol 11. zbor za sprevod po okrožjih na zletišču Sprevod krene ob 11. urj po ulicab do Narodnega doma. kjer bo stik vseb oddelkov in kjer bo prjpetje spominskega traka Nj. Vel. kralja Petra II. na prapor Sokolskesra dru«tva Ma-ribor-mafea. Za zlet se vršijo veljke priprave in bo to hkrati iskrena manifestacija sokolskega in nacionalnega Maribora ia naše državne in domoljubne ideale. a— Narodna odbrana. ohUstni odbor ▼ Marjboru bo imel svoj rednj občn; zbor v nedeljo 20- t. m. ob 9.30 v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni razen zastopnikov kraievnih odborov tudi somišljeniki, kj ?i že'''« nk*:vne orožnikom pri sv. Trojici posrečilo, da so izsledili in aretirali 28 letnega Jožefa Ribiča, ki je osumljen, da je identičen z vlomilcem, ki je zadnje čase strahova! slovenjegoriško prebivalstvou Ribič je ukradel prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Ukradene predmete je prodajal kmetom, izkupiček pa je zapravil po raznih gostilnah. Dva pogreba na Jesenicah Jesenice, 16. junija. Jesenice so bile oba zadnja dneva pod vtisom tragedija, ki se je odigrala v ponedeljek zvečer na spodnjem koncu mesta, kjer se je tako tragično končalo živ-Ijenje gospe Milene Stegujeve in Franca Kersteina. Množice ljudi so ta dva dni hitele k Stegujevim, da pokrope nesrečno ženo in mater, pa tudi v mrtvašnico, kjer je ležal France Kerstein med cvetjem in zelenjem. Kljub hudemu nalivu je bil današnji pogreb obeh rajnkih zelo lep. Ob 15. se je pred hišo Stegujevih zbrala velika množica ljudi, ki je spremila pokojno gospo na poslednjo pot. Na čelu žalnega sprevoda je korakala sokolska godba, za njo gasilci KID, Sokoli v civilu in članice Kola jugoslovenskih sester. Za krsto, ki so jo nesli Sokoli, ge je vila dolga vrsta pogreb-cev. Ko so blago pokojnico pokopali, se je pričel še pogreb nesrečnega Franceta. Tudi njega so Sokoli dvignili na rame in ga ponesli v mali lepi zeleni gaj za velikim križem, kjer snivajo večni sen tudi oni, ki jih je življenje razočaralo v cvetju let. Sokolska godba je zaigrala Francetu poslednji koral ob odprtem grobu. Bodi obema pokojnikoma ohranjen lep spomin! Prizadetim naše iskreno sožalje. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarja nevihtno razpoloženj« krajevne nevihte vlažnotoplo, sončno vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod dež deževno oblačno in deževno pooblačeno, kraj. de2 sončneje, ponekod det lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno C. 17. Adolf, šk. P. 18. Efrem S. 19. Julijana N, 20. Silverij P. 21. Alojzij T. 22. Ahacij S. 23. Agripina fečip ob 23.59 C. 24. Janez Kr, P. 25. Viljem S. 26. Vigilij N. 27. Ladislav P. 2$. Vidovdan T- 29. Peter ln Pavel S. 30. Sp. sv. P. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 16. junija Ljubljana 7. 758.7, 17.6, 88, El, 10, deZ, 45.2; Maribor 7. 758.7. 16.0, 90. NW2. 10, dež, 54.1; Zagreb 7. 758-1, 17.0. 80, SW4, 10, dež, 16.0; Beograd 7. 758.8. 20-0. 70, ESE5, 5, —. —; Sarajevo 7. 759.7, 18.0. 90. O. 7, det 3.0; Skoplje 7 760.7, 20 0, 80. O, 4, -, —. Temperature: Ljubliana 25.8, 17.2; Maribor 27.0. 15.0; Zagreb 26.0, 17.0; Beograd 280. 17.0; Sarajevo 20.0, 17.0; Skoplje 15.9; Split 27.0t —. Gospodarstvo Razvoj zadrug državnih uslužbencev »Zadrugarstvo?, glasilo Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, objavlja v svoji najnovejši številki za občni zbor, ki bo 30. junija t. 1. v Ljubljani, obsežno poslovno poročilo upravnega odbora o razvoju zadružništva državnih uslužbencev v preteklem letu, iz katerega posnemamo naslednje: Nadaljnje naraščanje števila zadrug V teku lanskega leta se je število včlanjenih zadrug povečalo za 40, tako da je bilo ob koncu leta vsega 270 zadrug, ln sicer 115 nabavljalnih, 139 kreditnih, 10 stavbenih in 6 produktivnih zadrug. Gibanje števila včlanjenih zadrug je bilo zadnja leta naslednje: skupno od tega število nabavljalnih kreditnih 19S1 115 75 27 1933 187 S9 84 1934 206 92 97 1935 231 97 119 1.936 270 115 139 Slično gibanje opažamo tudi pri številu zadružnih članov, ki jih je bilo 1, 1931. Sele 80.841, ob koncu predlanskega leta 128.43-5, ob koncu lanskega leta pa 141.916. Znaten dvig števila včlanjenih ?adrug in števila zadružnikov je v zadnjih letih pripisati predvsem naglepiu razvoju kreditnih zadrug državnih uslužbencev, kajti od 1. 1931. se je število kreditnih zadrug povečalo od 27 na 139, število članov pa od 21.800 na 62.270. Tudi nabavljalne zadruge so napredovale, četudi ne v enakem tempu, kajtt od 1. 1931 je število nabavljalnih zadrug naraslo od 75 na 115 in število zadružnikov nabavljalnih zadrug Od 64 230 na 77.940. Seveda so nabavljalne zadruge še mnogo močnejše nego kreditne. Lastna sredstva nabavljalnih zadrug (deleži, garancijske vloge in rezervni fondi) so lani narasla. na 43.6 milijona din nasproti 40.2, 33.2. 30.6 in 27.5 v prejšnjih štirih letih. Lani je od skupnega zneska lastnih sredstev odpadlo na vplačane deleže 10.8 milijona din, na garancijske vloge 3.9 milijona din in na rezervne fonde 28.9 milijona din. Pri tem je zanimivo, da odpade od skupnega zneska lastnih sredstev vseh nabavljalnih zadrug v višini 48.6 milijona din nič manj nego 17.2 milijona din ali sle aro 40% na 14 nabavljalnih zadrug v dravski banovini, ki predstavljajo komaj 12.2% skupnega števila nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Od lastnih sredstev nabavljalnih zadrug v dravski banovini pa odpade zopet pretežni del, namreč 11.7 milijona din na ljubljansko železnica,rsko nabavi ialno zadrugo, ki ima torej ssrna skoraj 27% lastnih sredstev vseh nabavljalnih zadrug v naši državi. Od zadrug, ki imajo znatnejša lastna sredstva, je omeniti še mariborsko, ki ima 3.7 milijona din lastnih sredstev, zagrebško žeiezničarsko, ki ima 7.1 milijona dm lastnih sredstev, in sarajevsko žeiezničarsko, ki ima 5.8 milijona din lastnih sredstev. Omenjene Štiri nabavljalne zadruge imajo torej 28.3 milijona din lastnih sredstev, to je 65% vseh lastnih sredstev nabavljalnih zadrug. Za 230 milijonov din prodanega blaga Obseg poslov nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev se je lani ponovno povečal. Vse nabavljalne zadruge so v lanskem letu prodale za 220.4 milijona din blaga nasproti 206.4 milijona din v prejšnjem letu in 186 milijonom v 1. 1934. Od tega skupnega prometa odpade na promet nabavljalnih zadrug v Sloveniji 81.8 milijona din ali 37% prometa vseh nabavljalnih zadrug v naši državi. Največ prometa v vsej državi je imela ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga, namreč 42 milijonov din, sledi ji mariborska nabavljalna zadruga s prometom 25.3 milijona din, zagrebška železničarska s prometom 21.6 milijona din, sarajevska železničarska s prometo 18.2 milijona din in beograjska s prometom 7.3 milijona din. Pri vseh nabavljalnih zadrugah znaša zaloga blaga- 44.6 milijona din (od tega v dravski banovini 15.6), terjatve nasproti zadružnikom pa znašajo 43.5 milijona din (od tega v dravski banovini 11.8). Obveznosti vseh zadrug nasproti savezu so znašale lani ob koncu leta 55.2 milijona din (od tega v dravski banovini 13.0), ostale obveznosti pa 15.2 milijona din (od tega v dravski banovini 13.5). Tudi promet, ki odpade na vsakega člana, je v dravski banovini največji in znaša 5131 din na leto, v primorski 4067 din, v vrbaski 3627 din, v drinski 2788 din, v savski 2235 din itd., najmanjši pa je v. Beogradu, kjer odpade na vsakega člana le 966 din prometa. Kreditne zadruge Kreditne zadruge so imele lani ob koncu leta 32.4 milijona din lastnih sredstev (od tega v dravski banovini 3.3 milijona din). Hranilne vloge so narasle za 7.9 na 37.2 milijona din (od tega v dravski banovini 14.6). Obveznosti kreditnih zadrug nasproti savezu znašajo 28.2 milijona din (od tega v dravski banovini 2.5), ostale obveznosti pa 18.6 milijona din (od tega v dravski banovini 0.2). Zanimivo je, da so se kreditne zadruge najbolj razvile v drinski banovini, kjer znaša skupna bilančna vsota vseh kreditnih zadrug 47.2 milijona din, potem sledi dravska banovina s 23.3 milijona din bilančne vsote in savska s 14.7 milijona din. Pozno pojasnilo k določbam o pobotanju $ kmečkimi dolžniki Takoj po objavi finančnega zakona za leto 1937/38, ki vsebuje določbe o pobotanju s kmečkimi dolžniki, so zadružne organizacije prosile na merodajnih mestih, da se ;zda tolmačenje nejasnih predpi ov. Na te prošnje pa je prišlo poja»nilo šele po 1. juniju, ko je r°k za pobotanje že po. tekel in ga zadruge pri pobotanju s svojimi doižnikj niso mogle več upoštevati. Pojasnilo pravi, da zadruge ne bodo do. hile uobe-ne odškodnine za tisto znižanje, ki so ga zaradi pobotanja nudile prostovoljne svojba dolžnikom, torej niti on h 25%, ki jih prispeva država k vsaki terjatvi, izročeni Privilegirani agrarni ban. ki. Pojasnilo nadalje pravi, da ni mogoče postaviti občega pravila, kdaj je poravnava za dolžnika ugodnejša in kdaj ne, (glede na določbe, cia s pobotorn ni mogoče sprem'n jati določb uredbe na dolžnikovo škodo), marveč je treba vsak primer podboj cceniti. Zelo važen je za zadruge odgovor na vprašanje, ali smejo zadruge od svojih rs. zervnib fondov odpisati znesek za katerega so zaradi pobotanja znižali kmečko terjatev. Odgovor pravi, da se sme ta odpis izvrš ti šele potem, ko se izvrši obve. zen odpis 25% za terjatve, izročene Privilegirani agrarni banki. Z drugimi besedami povedano; pobotajo se lahko le tiste zadruge, ki jim po obligatnem 25% odpisu za vsako izročeno terjatev ostane še kaj rezervnega fonda. Iz v^ega tega riedi, da določbe glede pobotanja nimajo mnog1? praktičnega pomena. Državna hipotekama banka in pupilne vloge Gospodarsko—finančni odbor ministrov je v torek razpravljal o načrtu uredbe o t amoupravaib hranilnicah. Kakor poroča ■».lucotslovenskj kur:r-c je Državna hipotekama banka stavila svoie ugovore glerje člena 9. uredbe, k; daje samoupravnim hranilnicam pravico, sprejemati pupilni denar ter naložbe javnih in cerkvenih fondov. Kakor vidimo iz tega poročila, so zopet na delu sile, ki hočejo onemogočiti, da se popravj krivica, storiena našim hranilnicam s tem, da jim ie Državna hipotekama banka odvzela pupilne vloge, od; nosno onemogočiti, da ee ugodi dolgoletni upravičeni zahtevi naših hranilnic. Ni torej dovoli ia odvzemajo državni denarni zavodi ostalim denarnim zavodom pretežni del pritekaiočib novih hranilnih vlog. Državna hipotekama banka hoče še naprej iz vse države odvajat; pupilni denar v svoje blagajne. Trgovinska in plačilna pogajanja s Švico V torek so se pričela v Beojrradu trgovinska pogajanja med našo državo in Švico. Kakor je znano -am ie ob koncu lanskega leta Švica odpovedala kljrjnšk; sporazum in jo se v januarju pričela pogajanja za nov klirinški sporazum, ki pa so biia prekinjena, in se sedaj nadaljujejo Predsednik naše delegacije je viceguverner Narodne banke dT. Lovčevič člani ia so ceneraln; direktor Narodne banke dr Protjč direktor Zavodn za pospeševanje zunanje trgovine dr. Sava Obradovič šef odseka za živino nri istem zavodu dr Petrovič in jreneralm" direktor Prizada dr Edo Markovič. Pogajanja ?e bodo nanašala na sklepanje novega klirinškega sporazuma in na delno revizijo trgovjnjke pogodbe, da ee dose- žejo večji kontingenti za izvoz v Švjco, Na.še gospo danske organizacije sj zahtevale, da nam Švica odobri, naslednjo kontin-geute: 150 vagonov fižola. 500 vagonov svežih češpelj. 7(10 vagonov jabolk, 250 vagonov suhih češpelj, 20 vagonov pekmoza, 150 vagonov svežega gTozdja, 100 vagonov paradižnikov, 10 vagonov povrtnine. 350 vagonov jajc jn 120 vagonov zaklane perutnine. Nadalje predlagajo naše gospodarske organizacije, da se dovoli izvoz ječmena v švico za plačilo v kliringu. V zadnjih letih smo ječmen ugodno plasirali ua tem trgu. sedaj pa to ni mogoče, ker velja pred- Pia, da ee sme žito izvažati le za devize, rav tako je dana možnost izvozitj velike količine koruze v švjco, vendar koruze Švica noče plačatj v devizah. Če pristanemo na plačilo v kliringu je švjca pripravljena odohritj nam večji kontingent.. Velike tež-koče vladajo pri izvozu lesa v Švico jn sicer zaradj uvoznih dovoljenj, odnosno znatnih taks za uvozna dovoljenja. Naš izvoz lesa v Švjco vedno bolj zastaja. V t,&m pogledu zahtevajo naši interesent; bistvene olajšave. Huda kriza francoskih financ Ze v torek smo na kratko poročali, da je Francoska banka zvišala svoj diskont od 4 na 6%. V začetku leta je znašal francoski diskont samo 2%, toda že 28. januarja je bila Francoska banka primorana dvigniti diskont na 4%, po 4 in pol mesecih'pa jc bila ponovno primorana iti na 6%. Povišanje diskonta je signal, da je Fran-coska finančna kriza prišla v odločilni stadij. Kriza francoskih financ postaja vedno težja in ie v zadnjih tednih povzročila znaten beg kapitala iz Francije- ki se hoče izogniti napovedanim novim davkom in postaja nervozen tudi zaradi stalnega dviganja francoskega nivoja cen. Ta dvig ccn je že docela absorbiral ugodnosti, ki jih je na tem polju dala devalvacija franka. Tako se širijo že nekaj mesecev v Franciji glasovi, da bo treba ponovno devalvirati frank, kar pa ni verjetno. Nedavna debata v francoski zbornici je odkrila vse težave francoskih financ. Finančni minister je zahteval k proračunu dodatne kredite, da lahko krije najnujnejše potrebe in je napovedal nove davke. V finančnih krogih cenijo, da je zaradi bega kapitala zadnji teden maja valutni fond izgubil za eno milijardo zlata, v preteklem tednu pa za dve milijardi. V teh krogih tudi dvomijo, da bo mogoče z novimi davki kriti -potrebo francoskega tresorja, ki znaša 18 milijard frankov. Tega denarja zaenkrat ne more najeti na francoskem trgu- ki je danes nesposoben za nove emisije. Kriza francoskih financ se vleče že vrsto let in se kaže zlasti v nazadujočih tečajih francoskih rent. V zadnjih petih letih je francoski tresor najel na notranjem trgu za 100 milijard frankov (215 milijard Din) notranjih posojil predvsem za kritje finančnega deficita. Danes novih posojil ne more najemati, ker so rente na borzi hudo padle, saj notira 4 in pol odstotna renta komaj 66 frankov za 100 frankov nominala, kar ustreza 6.8% obrestovanju. Pri tako visokem odstotku pa Francija ne more najemati posojil. To stanje državnih financ pa daje mnogim povod za bojazen, da sc bo morala francoska vlada zateči k Francoski banki. V tej zvezi je razumljiva tudi slabost francoskega franka na mednarodnih tržiščih. Povišanje diskonta pa zaenkrat ni prineslo pričakovanega pomirjenja Nasprotno, beg kapitala iz Francije se je še povečal. Tudi glede francoskega franka se je povečala nervoznost glede na vest, da bo fran- coska vlada zahtevala trimesečno pooblastilo za izdajo valutno političnih uredb, pri čemer pa ni znano, v kateri smeri se bodo gibali ti ukrepi. Nervoznost se je predvčerajšnjim še povečala, ker trancoska vlada na razna vprašanja ni dala nikakih izjav glede valutne politike in je finančni minister Auriol le izjavil, da se vršijo priprave za stabilizacijo francoskega franka, ne da bi povedal na kakšni bazi. Vse to je imelo za poslcdico znatno oslabitev franka v ter-minskih kupčijah in je obrestna mera za francoske franke na tri mesece narasla na 2-5%, za enomesečne franke pa na 36ft'(t. V Londonu se čudijo da se je Francoska banka odločila za zvišanje diskonta, češ. da mora tak ukrep le še povečati nervoznost. Pomlrjenje morejo prinesti le radikalni ukrepi za izravnavo proračuna. Nagrada za pobijanje tihotapstva monopolskih predmetov Ministrski svet je izdal uredbo o nagradah za pob:janje monopol-kih prestopkov. Ta uredba pravi, da se pri odkrivanju mo. nopolskih prestopkov izplača iz fonda za pobijanje monopolskih prestopkov ovadi-teljem in onim, ki tihotapce primejo, kot nagrada določena vrednost zaplenjenih monopolskh predmetov, kakor tudi priprav za izdelavo teh predmetov. Od skupne nagrade pripade ovadi tel jem polovicca v enakih del:h, onim, ki tiho. tapca primejo, pa druga polovica v enakih delih. Ime ovaditelja se drži v strogi tajnosti. Pravico do nagrade imajo vsi dr. žavni in sanvrupratfTi uslužbenci, kakor tudi uslužbenci finančne kontrole. Nagrada Pa se določa po kolčini tihotapljenih predmetov in njihovih enotnih vrednosti, ki jo od časa do ča:a določa upravni odbor monopolske uprave. Ovaditeljem in onim, ki tihotapca primejo, se izplača nagrada ločeno in ne glede na nagrado, ki jo prejmejo po § 128, zakona o državnih mo. nopolih kot del pobrane denarne kazni za dotični prestopek. Nagrade ovaditeljem in onim, ki tihotapca primejo, se izplačajo takoj, čim oddelek finančne kontrole prejme zaplenjene predmete in določi njihovo težo. Tudi pomagač ki ovadi ostale sokrivce ima pravico do nagrade. V izjem-n h primerih, kadar ovaditelji in oni, ki t hotapce primejo, zaslužijo večjo nagrado, se ta večja nagrada dodeli na o:novi § 6. odstavka 1. točke 3. zakona o državnih monopolih. Ovaditelji in oni, ki krivce primejo zaradi vžigalnikov in v&gačev prejmejo nagrado od Jugoslovenske družbe za vžigalice, kolikor bo ta družba dajala nagrade. Vse nagrade se bodo izplačevale iz fonda za pobijanje monopolskih prestopkov, za one prestopke, ki bodo odkriti, počenši cd dne uveljavljanja te uredbe, t. j. od 14. junija. Gospodarske vesti Foverjeništvo zveze industrijcev v Mariboru- Uprava Zveze industrijcev za dravsko banovino je na svoji zadnj* seji v načelu sklenila, da se v smislu čl. 36 pravil ustanovi v Mariboru poverjeništve Zveze industrijcev. V ; o poverjeništvo bo uprava izmed članov zveze izvolila tri osebe iz dotič-nega kraja odnosno poverjeništva dodeljenega področja. == Iz naše tek -tilne industrije. Iz prav-kar objavljenega letnega poročila dunajske Kreditanstalt je lazvidao, da bodo Jugoslovenske tekstilne tvornice Mautner d. d. za preteklo leto plačale 15% dividende nasproti 9%, kolikor je znašala divi-denda za prejšnje leto (za leto 1933. in 1934. družba ni plačala dvdend«). Ker znaša delniška glavnica 20 milijonov Din bo sa izplačilo te 15 odstotne dividende potrebno 3 milijone Din. Druž>>a. ki je bila ustanovljena leta. 1923. e za predelavo konoplja s kapaciteto preko 500 vagonov prediva: tvornice olja z letno Kapaciteto preko 200 vagonov olja; zasebni in samoupravni ribniki, ki imajo preko 500 ha površine. Načrt zakona nadalje določa, da se lahko nastavijo tudi absolventi a srednjo kmetijsko šolo. Če ne bi bilo d0gg« 3&5 — 265. »2« 235 — 245 »5« 215 — 225. >6« 185 — 195. »7< 155 — 165. »8* 112.50 — 117-50. Otrobi: baški. banatskj 88 — 94. BOMB \Ž 4- Llverpool. 15. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 6.69 (prejšnji dan 6.68), za okt. 6.66 (6.65), za dec. 6.62 (6.61) + Nevvvork, 15. junija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za junij 11.84 (11.81), za dec. 11.92 (11.901. TARTAR je z užitkom surovo meso BUokod BONBONE povsod! Dve uspeli i na Koroškem S Koroškega nam piSejo: Preteklo nedeljo Je bil v Brnci >Zilski dan« z zelo pestrim sporedom. Bazen pevskih toftk in govorov sta bila na programu dva stara zilska obi • ia »Stehvanje« in j.raj pod lipo«. Prireditve so se udeležili zastopniki i« vseh predelov spodnje Koroške, prisostvovalo pa ji j« tudi nekaj izletnikov iz Slovenije in Julijske Krajine, tako da je bilo vseh udeležencev blizu 800. Vreme je bilo krasno in prireditev je potekla v najlepšem redu ter Je navdušila vse gledalce. Znova ja podčrtala slovensko kulturno skupnost, ki je ne morejo preprečiti nobene meje. Zanimiv je incident, ki s« je po zaključku prireditve pripetil na brnSki postaji. Ko so gostje odhajali, so jim domači pevci na kolodvoru zapeli v slovo nekaj slovenskih pesmi. Takoj pa se je iz vlaka oglasilo kričanje nekaterih nemških potnikov: »čušl pojdite v Jugoslavijo!« To je za mentaliteto koroških Nemcev prav značilen pojav, ki ja^no kaže. kakšna je v resnici tista »dobra volja za mirno sožitje s Slovenci«, katere imajo predstavniki Nemcev polna usta ob vsaki službeni priliki. Istega dne so v Pliberku gostovali šentjakobski igralci z >Miklovo Zalo«, ki je na KoroSkem najbolj priljubljena gledališka igra. saj predstavlja kos koroške zgodovine. Predstava je sijajno uspela in navdušila vse gledalce, ki se jih je zbralo okrog 400. Na obeh koncih slovenske Koroške je bil tako doprinešen lrrjhen prispevek v poživitev slovenskega kulturnega življenja. KAO Zakon o obvezni splošni vojaški vzgoji na Češkoslovaškem Praga. 16. junija, b. Vlada je predložila parlamentu zakon, s katerim se uvaja na Češkoslovaškem obvezna vojaška vzgoja izven normalnega kadrskega roka. Vojaška vzgoja se po zakonu deli v moralno- znanstveno in telesno, nadalje v vzgojo za reševalno službo in končno v pravo vojaško vzgojo. Vojaška vzgoja je splošna narodnt dolžnost, ki se razteza na vse češkoslovaške državljane brez razlike in se začenja od nastopa šolske obveznosti, konča pa s tridesetim letom starosti. Šolska mladina bo podvržena predvsem moralni, znanstveni in telesni pripravi za pravo vojaško vzgojo. To vzgojo opravlja šola sama. Mladi-^p ff j pri predsedniku vlade Beograd. 16. junija, AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadino-v;č je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu madžarskega pcs'an ka na našem dvoru Valdemarja de Alta bolgarskega poslanika Ivana Popova in našega pofUnjka v Berlinu Aleksandra Cincar-Markovida. Izpiti za carinske uradnike Beograd, 18. junija. AA. Na osnovj gl. t zakona o organizaciji finančne uprave j« finančni minister izdal spremembe pravilnika za višje državne strokovne izpite carinskih uradnikov. Po teh spremembah so za na.pred.>vanje v 6. položajno skupino carinski uradniki, katerih zvanja «e razporejajo od 9. do vštete 7- po1ožajne skupine dolžni poprei napravjti vjšjj državni strokovni j r. pit. Po določilih pravilnika ea lahko delajo samo carinski uradniki 7. po-ložajne skupine, ki imajo najmanj 12 let dejanske državne slutžbe. Carinski uradniki ki so ž« napravili višji državni strokovni ?7,r»it p.> dosedanjih dolnčiMb w na--vredovanie v 7 noložajno 6kunino. niso dolžrfi delati ta lr.pit Re za napredovanje v 6. skupino. Te spremembe stopijo v veljavo z objavo v Službenih novinah. na- ki je že končala osnovno šolo. pa »e nI dopolnila 17 let, se mora vaditi zlasti v reševalnih akcijah, nadalje v protiletalski ob' rambi in v zaščiti civilnega prebivalstva. Po dovršenem 17. letu se začenja prava vojaška vzgoja, ki tra;a do 30. leta. Deklice med 14. in 21. letom so podvržene samo moralni, znanstveni in telesni p red vzgoji, posebej pa urjenju v reševalni in zaščitni službi. Za izvedbo zakonskih določb in izvajanje njihovih predpisov je predvidena ustanovitev posebnega kolegija za vojaško vzgojo, ki ho kot pomožni organ dodeljen vojnemu ministrstvu. Kmetijske podpore baltskim upravam Beograd, 16. junija. AA. Z odlokom kmetijskega ministrstva se dovoli kredit po 50.000 Din banskim upravam v Nišu. Skoplju, na Cetinju, v Splitu. Sarajevu in Bsnjaluki. Krediti se bodo porabili za zboljšanje ovčarstva, svinje reje. perut-ninstva in mlekarstva. Razen teh kreditov je dovoljenih Se 15.000 Din živinorejski postaji v Sijenici. Iz tega kredita sc bodo nakupila semena in poljedelsko orodje. Priprave za sprejem Junakov v Beogradu Beograd, 16. junija, p. Beograjska sokolska župa je izdala danes proglas v katerem poziva beograjsko meščanstvo, naj prisrčno spreime bolgarske Junake, ki se bodo udeležili zleia beograjske sokolske župe. V proglasu opozarja, da so bili jugoslovenski Sokoli v Bolgariji sprejeti nad vse prisrčno in paj bo zato tudi sprejem bolgarskih Junakov takšen, da ee bodo v resnici počutili med brati. I Točno plačo) »Jotro« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Holandska prestolonaslednica v Amsterdamu Holandska prestolonaslednica princesa Julijana se pelje s soprogom pa amsterdamskih ulicah ostaia za zvočne V 74. nadstropju Chry s!er j e vega nebotičnika v New Torku Radijska družba Columbia namerava zgraditi najmogočnejšo kombinirano oddajno po.stajo za zvočne in vidne brezžične prenose. Zgradila jo bo v Chryslerjevem nebotičniku, in s'cer v njegovem 74. nadstropju. v tistem delu poslopja, ki stoji neposredno pod znamenito »jekleno iglo«, ki krona vso zgradbo. S tem bodo dosegli izredno čisto oddajo, ker bodo oddajne priprave oddaljene samo 30 m od antene. Načrte za novo postajo jo izdelali pod vodstvom inženirja dr. Petra Karla Gold-marka, ki vodi sedaj televizijski raziskovalni oddelek te družbe. V treh letih neprestanega in napornega dela so inženirji in tehniki »Coiumbie« televizijo tako izboljšali, da morejo sedaj uspehe svojega dela spraviti pred vel ko javnost. Vrstična podlaga, kj je odločilna za jasnost oddaj, se je oi 60 vrst, kolikor so jih lahko uporabljali 1. 1931., povečala sedaj na 441 vrst. Razen tega bo nova postaja oddajala 60 slik na sekundo napram 30, kolikor so jih oddali pri prvih poskusih z brez-žčno televizijo. Povečana frekvenca omogoča prenos tudi najfinejše podrobnosti v sliki. Da so se odločili za Chryslerjev nebotičnik kot sedež nove postaje, so bili odločilni pcsebni vzroki. Ni šlo samo za višino antene, temveč tudi za dejstvo, da je večji del manhattanskega prebivalstva osredotočen severno od nebotičnika in da v tej smeri ni nebotičnikov, ki bi g svojimi jeklenimi ogrodji odklanjali oddane valove in jih delili. S tem se bodo izognili tudi najčešči napaki televizije, slikam z dvojnimi obrisi. Oplenjer. kriminalni V kriminalni oddelek budimpeštanskega mestnega n.ačelstva so se splazili drzni vlomilci. 21-letni brezposelni trgovski pomočnik Štefan Szegedi je prišel na rafiniran način, ko so bili prostori detektivskega oddelka prazni, vanje, da bi po naročilu neke vlomilske tolpe izmaknil iz kriminalnega albuma fotografije svojih prijateljev, da bi jih policija ne mogla zasledovati. Szegedi pa ni izmaknil samo fotografij svojih prijateljev, temveč še 26 drugih. S temi je hotel napraviti kupčijo. Odšel je na neki trg, na katerem postopajo med starinarji poklicni zločinci. Tam je hotel slike foto-grafirancem prodati. Pri tem poslu so detektivi postali pozorni nanj in so ga aretirali. C2&2& - -roaa. 73© dinarjev dni maj — junij stane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališču Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopelji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. General Franco pr! Bilbau Zmagovalec na bojišču pri Bilbau, general Franco se razgovarja z ujetnikom Milijoni izgubljenih dni Mednarodni urad dela priobčuje svojevrstno statistiko v zvezi s stavkami v Ameriki in Franciji. Ta statistika pravi, da gre zavoljo stavk letno povprečno 45 milijonov dni v izgubo. Lansko leto so samo v Ameriki izgubili na ta način 19 milijonov delovnih dni, v Španiji 14 milijonov, potem sledijo Indija, Belgija in Poljska. Po statistiki ni bilo leta 1933. nobene stavke samo v sedmih evropskih državah: Bolgarski, Avstriji, Nemčiji, Italiji (?), Finski, Norveški in Švedski. Grob baronice Večere Pri izkopavanju novega groba na nekem pokopališču pri Pardubicah so v globini 2.5 m naleteli na bogato dekorirano cina-sto krsto z okostjem mlade ženske. Lobanja ji je bila razbita, kar je kazalo, da je umrla nasilne smrti. Cerkvena oblast tega groba ni imela v evidenci. To odkritje je obnovilo spomin na ma-yerlinško dramo. Mlada baronica Večera se je v nekem gradiču pri Pardubicah sestajala s prestolonaslednikom Rudolfom. Sedaj trdijo, da so ležali v grobu, ki so ga odkrili, baroničini telesni ostanki. Svoje-časno so se širile govorice, da je dal cesar Franc Jožef nesrečno baronico 1. 1889. pokopati na skrivaj v bližini Pardubic, druga verzija pa pravi, da je Večera pokopana blizu Mayerlinga. Maršal Vorošilov Stalinova rezidenca v Moskvi Pogled na ponosni Kremelj, kjer so se odigravala že mnoga važna poglavja rusko zgodovine. V tej palači vlada zdaj rdeči diktator Stalin Zavarovalnice in samomorilci Samomorilna klavzula za junake, ki bežijo iz življenja Pred kratkim je v predsedstvenj pisarni neke velike dunajske zavarovalnice pozvonil telefon. Oglasil se je moški glas in dejal: »Tu je imetnik zavarovalne police št. ta in ta. Pri va6 sem ee zavaroval za 200.000 Šilingov. Jutri poteče rok za klavzulo o samomoru jn če umrem, morate izplačati vso vsoto. Plačajte mi danes sto tisoč šilingov, če ne se jutri ob 10. predpoldne ustrelim. Ravnateljskj tajnik je ta poravnalni predlog « ogorčenjem odklonil in možu sporočil, da si zavarovalnjca ne da izsiliti nosnega denarja. Naslednji dan ob 10. dopoldne se je mož v resnici ustrelil in zavarovalnica je morala plačati 200.000 šilingov— Ta, menda edinstveni primer, je obrnil pozornost avstrijskih zavarovalnic spet na ukrepe, s katerimi naj bi se zaščitile pred samomorilno psihozo, ki se širj po vaem svetu. V zakonu o zavarovalnih pogodbah je člen, kj določa. da zavarovalni- cam življenjskega zavarovanja n; treba izplačati, če izvrši zavarovanec prej nego v petih letih pred potekom zavarovalne dobe samomor. V teku let so šle zavarovalnice bistveno pod ta zakonito predpisani rok, v nekaterih primerih celo na eno leto. Pozneje so se med seboj sporazumele, da dobi klavzula, o samomoru najmanj dveletno veljavo. A tudj ta rok zavoljo čedalje večjega števila samomorov nj več zadostoval. saj so bile n. pr. na Dunaju dobe. ko je število samomorov med zavarovanci do; seglo do 20 odstotkov vseh njihovih smrti. To je pripravilo nadzorstveno oblast nad zavarovalnicami v zveznem ministrstvu za financ6 do tega. da je samomorilno klavzulo podaljšala splošno spet na pet. let. Samo v nekih primerih, ki so vredni posebnega upoštevanja, dobe zavarovalnice pra-vjco izplačati polovico zavarovalnega kapitala že po treh letih, vendar v nobenem primeru ne več nego 30.000 šilingov. Iz zadnjih dogodkov v Rusiji, Id so za Inozemstvo zapleteni ln mračni, se dviga po« leg diktatorja Stalina tudi maršal Vorošilov, ki pravijo o njem, da s svojo bistroumnostjo prav nič ne zaostaja za Stalinovo zvijačnosto. Kakšno bo posihmal razmerje med mogočnikoma ruske politike in vojske, bodo mogoče v kratkem pokazali dogodki. Otroci ne smejo piti ne kaditi Pametna prepoved v ČSR za mladostnike pod 16. letom V novi češkoslovaški zakon so sprejeli za zaščito mladine prepoved kajenja za mladoletnike pod 16. letom. 2e od 1. 1922. je bila v bratski republiki prepovedano točiti določene alkoholne pijače mladim ljudem pod 16. letom. Novi zakonski načrt stoji aa stališču, da je za otroke prav tako kakor alkohol nevaren tudi tobak, zato se bo kaznovalo vsako dajanje tobačnih izdelkov otrokom z ječo od 8 dni do 6 mesecev, v kolikor ne bd blo mogoče kršilcev te prepovedi prije- ti celo po določbah o ogražanju tujega) zdravja in življenja. Isto tako se bodo kaznovale tudi osebe, ki bi mladostnikom dajale alkoholne pijače. Kazniva bo tudi vsaka oseba, ki ne bo preprečila takšnih kršitev, čeprav bi bilo to v njeni moči, Pariška eleganca Poroka po 60 letni ljubezni Roman ruskega carskega častnika in hčere romunskega milijonarja Pred šestdesetimi leti je prišel mlad ruski častnik jz carjeve gaTde slučajno k svojim sorodnikom na Romunsko in kmalu potem eo ga povabil« na neki dvorni ples. Ta večer se je seznanil z lepo hčerjo nekega romunskega plemenjtaša in milijonarja. Od prvega trenutka dalje sta bik Nikolaj Marzaoz, kakor se je imenoval častnik, in lepa Vera Diacenso do ušes zaljubljena drug v drugega. Sestajala sta se naslednje dni in sta sklenila, da ee kmalu poročita. Toda ko je Vera o tem povedala 6vojemu očetu, jj je ta prepovedal vsak stik z ruskim častnikom, saj je bilo to tik pred izbruhom rusko-turške vojne, razen tega Pa j'e mladi častnik spadal med tiste, k; so jim upnikj podnev; jn ponočj za petami. Milijonar je imel zadosti vpliva, da je pri ruskem vojaškem ata«eju v Bukarešti iz-posloval takojšnji povratek poročnika Mar-zaeza v Rusijo. To 6e je zgodilo tako hitro, da se zaljub- Pijanec utopil otroka da bi vzel svoji ženi vse veselje na svetu • • • Nedaleč od starega broda v Libenji (Praga) je krojač Albert Vesely vrgel isvojo 31etno hčerkico Vero z mosta v VI-tavo. Delavec Knižek, ki je opazoval pri. zor, je skočil v vodo in prinesel otroka živega na kopno. Odkritje spomenika Aristidu Briandu v Parizu V Parizu so te dni v navzočnosti predsednika Francije Lebruna, min. predsednika in drugih odličnih osebnosti odkrili spomenik velikemu borcu za sporazum med narodi, Aristidu Briandu Vesely se mu je zahvalil, češ, da Je otrok sam padel v reko, nato je odšel z dekletcem do drugega mosta. Pred očrni nekega drugega delavca, Curde, ki je nanju postal pozoren že od daleč, je vrgel nato malo Se enkrat preko mostne ograje. Iz Vidine 51 metrov je treščil otrok ob tlakovano bre-žino in se prekotalil v vodo. čurda je mogel priteči šele tedaj do kraja zločina. Planil je v reko in prinesel že mrtvo dekletce na kopno. Nato se je vrgel na krojača in ga toliko časa držal, da so prihiteli stražniki, ki so morilca ukrotili. Na stražnici je Vesely priznal, da Je otroka zato umoril, da bi ne imela njegova žena nobenega veselja več na svetu. Vesely je nepoboljšljiv alkoholik in delo-mrznež in je preb val z ženo in malo Verico v nekem zasilnem stanovanju, žena je garala od jutra do večera, kot postrežnica in perica ,da bi mogla družini, p oseb no otroku, ki ga je silno ljubila, nuditi vsaj najpotrebnejše. Mož se je samo potepal :'n pdjančeval. Ko je zvedela o grozotnem dejanju nečloveškega očeta, je zmo-rela. Spomenik Aristidu Briandu V nedeljo so Parižani ob navzočnosti francoskega državnega predsednika Lebruna, ministrskega predsednika Bluma in številnih politikov ter organizacij bivših bojevnikov odkrili spomenik Aristidu Briandu ob palači zunanjega ministrstva na bregu Seine. Spomenik predstavlja mater in otroka pod varstvom mirovnega angela. V kamen so vklesani izreki iz Briandovih go-voiov, v katerih je proslavljal mir. Svečanost je zaključil defile vojaštva in političnih organizacij. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Ijenca niti posloviti nista mogla drug od drugega. Edini spomin, ki ga je častnik vzel s seboj, je bil robček njegove zaročenke i rumunskimi vezeninami. Sprva je bil ves obupan, potem se je vdal. ker je pričakoval, da se bo vojna kmalu končala in da ee bo vrnil potem v Bukarešto. Z bojišča je pošiljal svojemu dekletu pismo za pismom — toda nobeno je n; doseglo. Ko se je vojna končala, so častnika, ki je bil med tem napredoval v stotnika, imenovali za guvernerja neke sibirske gubernjje. Tudi za to zakrito pregnanstvo v drugi konec sveta bi se bil moral »zahvalit^ očetu svoje Vere. Izguhil je upanje, da bo svojo izvoljenko še kdaj videl. Samo enkrat ga je dohitelo nežno pismo k njenjh rok. Leta ao prešla, minjla je tudi svetovna vojna z revolucijo. Častnik, ki se je bil med tem postaral, je pobegnil preko Azije. Nekdanji guverner je postal malodane potepuh. njegovo edino imetje je bilo nekoliko rubljev, ki jih je imel shranjene v robčku z rumunskimi ornamenti. Dospel je do Monte Carla. Tu je prjsedel s svojim zadnjim denarjem k igralni mizi. Dobival je in izgubljal, na zadnje pa mu je bjla erefa mila in je priigral celo imetje. Tedaj je nehal igrati in je najel pet detektivov, ki naj bi mu poiskali Vero Diaeensovo. Čez nekoliko tednov so jo v Kišinjevu res našli. Med tem je bila postala _ stara ubosa ženica. Jokala se je od veselja, ko je zvedela, kdo jo je dal iskati. In pred nekoliko dnevi sta se 901etni Rus in 811etna Rumunka poročila pred altar-jeim majhne pravoslavne cerkve v Kišinjevu... Vikar Jardine odstopil DaTlrngtonski župnik. Anderson Jardine. je proti volji vi«oke anglikanske duhovščine cerkveno poročil vojvodo WindsoT-skega, je odstopil s svojega mesta. Jardine je eicer izjavil, da nima ta odstop nobenega opravka z »dogodki zadnjih tednov«, vendar je angleška javnost prepričana, da ga je anglikanski kler.jkalizem, ki ni nič boljši od katerega koli klerikalizma na svetu, prisilil k temu odstopu. Prestolnica Baskov je padla Mijh^uig }BILBAb* Gš'raytondo Ouernita Aranzno >«* Durango Zemljevid prikazuje položaj na bojišču okrog Bilbaa Na zadnjih konjskih dirkah v Auteilu pri Parizu so kazale Parižanke najnovejše poletne kreacije modnih salonov Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom P £ RIO N Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. ANEKDOTA Ko je bil nemški maršal Mackeneen pred vojno vojaški poveljnik v Gdansku, se je nekoč napotil skozi \Veidengasse, a ni mogel naprej, ker je bil most čez Mollavo dvignjen, da je mogla ladja skozi prekop. Nestrpno ie čakal, kdaj bodo spustili most. Poleg njega se je ustavil tudi nosač s precejšnim bremenom na hrbtu. Obema se je zelo mudilo, kajti ko je ladja že minila prekop, mosta še vedno niso spustili. Tedaj je zaklical nosač možakarju, ki je s polževo počasnostjo odvijal verigo za spuščanje mostu: »Požurj se, požuri, človek, saj menda vidiš, da stojiva ekscelenca in jaz tu kakor dve opici!« VSAK DAN ENA »Oprostite mojster — — ampak jaz eem naročji obleko natančno po tem modelu!« OJusketa«) Kal tur ni pregled »Don Quijote« v slovenskem prevodu V najusodnejšem letu španske zgodovine Je Slovenska Matica s pravkar jzišlo četrto knjigo zaključila izdajo celotnega prevoda Cervantesovega romana »Bistrouninj plem>č don Kihot jz Mame«. Dovolj je znano, da je ta najpomembnejši in najznačilnejši španski roman ena največjih stvaritev poetične literature sploh. K »svetemu pismu« španskega naroda se vračajo vedno znova domači mjsleci in raziskovalci španskega narodnega značaja (na pr. nedavno umrli Miguel de Unamuno). Roman jemljejo na pot vodilni sodobni pisatelji (glej na. pr. najnovejšo esejistično zbirko Thomasa Man* na ?Leiden und Grosse der Meister«)- Lu* cien-Paul Thomas razpravlja v svojem novem eseiu >I)on Qujjote — španska in svetovna duhovna vrednota« (izše! v češčinj v »Listih pro um^nj a kritiku«, 1937, št. 4) o kvalitetah te slovstvene mojstrovine in pravi ob koncu: * Kakor vsa velika dela, tudi >Don ^uijote« ni končan. Izdaja tega spisa je pri RodrigyezuMarjnu dosegla tisto stopnjo poj>olnosti, ki se zdi dokončna; krjtiki, kakor na pr. Americo Castro. so se približali piscu, da bi kar najtočneje in kar močj objektivno doumeli njegove misli; pisatelji kakor Unamuno. Azorin. Ortega y Gasset so si ga bili izbral; za prožni mo-stič svojih prostih komentarjev, itinerarjev in meditacij. Cervantesovo delo, pravim, ni končano, ker vsebuje še dandanes nešteto življenjskih zarodkov in se razcveta daleč od rodne grude v srcu vseh ljudi, kj so dobre volje... Cervantes je ustvaril svoje delo na tako široki narodni podlagi, da ne pozna meja in ie dal svetu neizmerno velik dar, ki omogoča vsem ljudem, da se združijo v lučj idealov in obenem v tistem skupnem človeškem veselju, ki ga daje najfinejša in najbolj izbrana ironija«. Tako prihaja torej tudi ta veliki umotvor iz 16. stoletja med standardna dela slovenske prevodne književnosti. Prihaja v tako kompletnem prevodu, kakor ga nima menda nobena literatura na slovanskem Jugu, ;n z ilustracijami Nikolaja Pirnata, ki so prvi izvirni slovenski donesek k obsežni ilustrativni literaturi o don Guijotu. Razumevanje Cervantesovega dela je čitatelju olajšal obširnj uvod prevajalca dr. Stanka Lebna v prvi knjigi; priporočljivo je seči tud; po kakšnih drugih delih, na pr. po Frankovem življenjepisnem romanu o Cer-vantesu ali po drobni, vendar še vedno zanimivi primerjavi Hamleta in don Quijota kj jo je spisal Turgenjev (slovenski prevod pisca teh vrstic v Življenje in svetu, knjiga 4). Ob sklepu popolne izdaje slovenskega >Lon Kihota«, tega dejanja v naši prevodni literaturi, se je treba vsaj za hip pomu-dit; pri dveh značilnostih te izdaje: pri dveh značilnostih te izdaje, prj prevodu in ilustracjjah.v v v Prevajanje Cervantesovega romana je mnogo težja naloga, kakor se zdi nepoučenemu čitatelju- O tem pravi že omenjeni Lucien-Paul Thomas: Ena izmed pristno španskih prvin »Don Quijota« ie njegov jezik. Tri Cervantesu jezik ni, kakor večkrat pri drugih avtorjih, samo brezpomembno izraževalno sredstvo, kajti pri nJem ni vseeno, ali je bila knjiga spisana r angleškem, francoskem, španskem alj nemškem jeziku. Važnost jezikovne strani je v Don Quijotu zares povsem izjemna. Ta kniiga izgub; s prevodom mnogo več kakor katerakoli druga, kajti nihče ne more popolnoma pretolmačiti čudovite besedne iznajdljivosti izvirnika. V registru pregovorov, ki tako darežljivo krase Cervan-tesovo pripovedovanje, izgubljamo s prevodom premnoge lokalne in sočne namige, tipične metafore in posebej še rime in aso-nance, ki spreminjajo kastiljsk; »refren? v Zapiski Spende Anton: Zemljiška knjiga. Pomen in sestava: prošnje, listine, takse, vpisi v zemljiško knjigo. Založba in tisk J. Blatnika nasl. v Ljubljani. Str. 164. O tej knjigi, kj je izšla pred dnevi, ie napisal strokovno oceno v »Slov. Pravniku« dr. Edvard Pajnič. Iz nje posnemamo nekatere značilne stavke: Avtor je znan strokovnjak v sodnopisar niškem postopanju, posebno v stvareh zemljiške knjige. Že v letih 1911 in 1919 je izdal dvoje priročnih del te vrste, a njegova letošnja, pravkar izdana knjiga z gornjim naslovom prekaša po obsegu Jn vsebini prejšnji dve. Razdeljena je na šest poglavij -;n naravno vsebuje prvo nauk o zemljiški knjigi po veljavnih določbah ne le Zzk-, temveč tudi vse ono. kar je treba vedeti vsem onim, kj poslujejo v tej panogi sodnega delovanja, o drugih važnih predpisih in institucijah (na pr. o notarskih aktih, napravi in evidenci zemljarinskega katastra itd.). V drugem poglavju slede vzorci zemljiškoknjižnih prošenj, osobito onih. ki se tičejo pogostejših vpisov v zemljiško knjigo. V pripombah je opozorjeno na veljavne predpise celo iz najnovejše dobe (na pr. fin. zak. za leto 1937-38), po kateri se ravna obličnost, taksiranje in potreba posvedočb z listinami ali c potrdili na njih-Važni se mi zde še posebno vzorci onih predlogov, ki jih obično sestavlja vodja zemljiške knjige na podlagj naznanilnih listov, ki jjh prejme od katastrskih uprav. Obrazložen ie zemljiškoknjižni sodni in pisarniški postopek glede takih prošenj. — Kraiše je III. poglavje z vzorci raznih pogodb jn drugih listih, na podlagi katerih se utegnejo izvršiti vpisi. Praktična vrednost te knjige se najbolj pokaže v njenem četrtem poglavju, ki ie tudi najobširnejše. Tu so navedeni razni vpisi v jiajbolj priporočljivem besedilu, namreč vknjižbe, predznambe. zaznambe v mnogobrojnih vrstah in poocifve. K temu poglavju se koristno priključuje še kraiše (V)., ki navaja nekaj celih zemlioknjižnih vložkov v pravilni obličnosti glavne knjige- Kniiga se končava z obširnim stvarnim kazalom, ki znatno pospešuie njeno uporabljivost. Nastop učencev prof. Šesta. Ob koncu šolskega leta ima naše gledališko občirr stvo, zlasti tisia maloštevilna družina, ki je intjmneje navezana na teater, vsakokrat priliko, da preghda in oeeni tudi napredek in uspehe mladega, prihajajočega igralskega rodu, kj se šola pri prof. Šestu na drž. konservatoriiu. Toda dramske produkcije, s katerjmj se na ta način predstavlja javnosti naša oficielna dramatska šola. od leta do leta izgubljajo svoj umetniški in vzgojni pomen. Ansambel narodnega gledališča že dolgo ne doživlja nobene smotrne regeneracije, a tudj v dramatsko ?olo, kakor kažejo vsa znamenja, že zdavnaj več ne prihajajo samo izbran; talenti, ki bi mogli v bodočnosti prinesti gleda! i*ču kaj dragocene oploditve. Če primerjamo de-» Jo naše dramatske šole « prizadevanjem faznih amaterskih odrov, .utegnemo spozna' dragocen nakit. So pa še hujše izgube. Če govori don ^uijote, se odlikujejo njegove besede kaj pogosto po' arhajčni častitlji-vosti, k; je v 6kladu z značajem junaka, pa tudi z literarnimi viri, ki so ga navdihnili... Tiste situacije, efekti in uporaba starinskega besedišča, kj je tu namenoma vzeta kot reaktiv, s katerim-hoče pisatelj vzbuditi smeh in hkrati očarati načitane ljudi, ki jih zabavajo tistile dovtipnj odmevi viteških romanov — vse to zapušča v mnogih prevodih kaj malo izrazitih sledov«. Te in še druge ovire zelo otežkočajo točen in sočen prevod Cervantesovega umotvora, zlastj v jezik, ki nima jezikovne in literarne tradicije viteške dobe, odkoder bi prevajalec zajemal arhajzme in s primeri vzvišenega govora reševal izvirne značilnost; Cervantesovega stila. Kakor je govor don Quijofa vjteškj in staromoden, tako je govor Sancha Panze ves ljudski, prežet z ritmom dialektične govorice, krepak in po svoje pastozen. Široko lilerarno in jezikovno znanje ro* manista dr. Stanka Lebna je slovenskega prevajalca prepeljalo preko mnogih težkoč, v kolikor so za slovenski jezik sploh premagljive. Tako lahko trdimo., da smo vzlic trdotam in nejasnostim, ki so še ostale v knjigah dobili Cervanleeovo delo v dovolj uspelem jn užitnem prevodu, čeprav bi utegnil na pr- Oton Zupančič srečneje z mojstrsko roko rešit; mnoge prevajalske probleme, ki se sproti pojavljajo pri obvladovanju tega literarnega velikana. Vse-kako smo 6 tem prevodom dobili po trajni zaslugi Slovenske matice in prevajalca dr. Lebna ne le največji prevod iz španske literature, prirejen po španskem izvirniku (v tem pogledu orje dr. Leben ledino), marveč tudi enega največjih prevodov jz romanskih slovstev sploh. Posebej je^ treba omeniti, da je prevajalec olajšal čitan.ie tako, da piše španska imena v slovenski transkripciji (don Kihot, Sančo Pansa). To je nemajhna koncesija čitatelju, čeprav ni dosledno izpeljana jn kot načelo za slovenščino ne velja. Revialna kritika pa bo imela dovolj prilike, da s podrobno razčlembo in primerjavo z izvirnikom opozorj na svetle in temne strani tega obsežnega prevoda. Ilustracije, ki jih ie izdelal za slovensko izdaio Cervantesovega dela kipar in slikar Nikolaj Pirnat, bi bile vredne izčrpnejše strokovne ocene. Sedaj, ko je delo zaključeno, vidimo, da ie tudj donesek ilustratorja pomembno dejanje, ki ie samo dvignilo vrednost te izdaje. Število ilustracij sicer ne ustreza obsegu dela, toda dobro je že to, da je sploh mogel, slovenski umetnik 6odelovatj pri domači izdaji "Don Ki-hota^. Niko Pirnat je s svojim! risbami, ki kažeio stremljenje po preprostosti, pokazal značilno vživetje v Cervantesovo delo, v njegov humor in ironijo. Pirnatov risarski don Quijote je izdelan z modernim okusom, kj spominja na ilustracije Grosza in drugih predstaviteljev »nove stvarnosti«. Prav po te irpeprostostj jn jasnosti izraza se slovenski ilustrator Cervantesovega romana tolikanj razlikuje od svojih evropskih predhodnikov, zlastj. od slavnega Doreja. Velikim prevodnim delom (Reyniont, Kmetje; Tolstoj, Vojna in mir) je "šedST Slovenska Matica pridružila tretje pomembno delo, ki bi se zanj težko odločil zaseben založnik. Mislim, da člani te družbe odor bravajo tak program, ki je obenem v skladu s kulturnimi potrebami našega naroda-Z izdajanjem velikih leposlovnih umotvorov Jn dobro izbranih znanstvenih knjig dubovnoznanstvenega značaja bo Slovenska matica tudj v sedanjih založniških razmerah najlepše opravičila svoi raison d' ©tre. —o. tn bo bili h^di nanj ▼ Zagrebu, aUL i grup. šez dima. čade i j fež fdJ^a ipumat i nttšfj, manjših, a simpatičnih nastopih že iz opere in drame. L. M. Šport V nekaf vrstah BSK je v torek igral revanžno tekmo z nedeljskim nasprotnikom KAO jz Oradea Mare v Rumuniji in jo z nekoliko oslabljeno postavo izgubil z 0:1. Bskovci bodo igral; še eno tekmo v Aradu, ostale ponudbe za tekme po Rumuniji pa ?o odklonili. V Beogradu bodo imeli v soboto jn nedeljo v gostih že drugo italijansko enajsto-rico jn sicer udeleženca sredjeevropske konkurence, rjmski Lazio. ki je. kakor zna-j no, preteklo nedeljo igral neodločeno proti j madžarskemu prvaku Hungarjji. Moštvo je zdaj na odmoru ob Blatnem jezeru in bo v aoboto icralo proti Basku, v nedeljo pa proti BSK. Drurra tekma bo posebno zanimiva zarad; tega. ker se bosta v njej srečala drugo plasirani klub italijanske prve divizije in naš lanski državn; prvak, ki se je v prvem delu našega tekmovanja v nacionalni liffj zdel najresnejšj kandidat za naslov državnega prvaka. Sicer pa igra to nedeljo tudj italijanski pokalnj prvak v Zagrebu. tako da bodo imeli nogometni gur-manj to pot mnogo opravka. Ng revanžn; tekmj med milansko Ambro-siano jn beograjsko Jugoslavijo se je menda najbolj »odlikoval« domači sodnjk Djo-ka Žjvkovjč. ki se je dejansko lotil enega izmed rezervnih italjjanskjh igralcev, ko je ves v ognju za svoje prjtekel na igrišče protestirat protj sodnikovi odločitvi. Hudi Djoka je na ta protest odgovoril z nogo, sodnišk; odbor prj BLP pa je Djoki prisolil kazen, da štiri mesece ne bo smel soditi n> bene Javne tekme. Prav za prav še zelo po domače, če se pomisli, da. je bil ta igralec tudi gost Beograda! Radjo-prenašalcf športnih dogodkov let-m res nimajo postlano z rožicamj. Saj še ni pozabljeno, kako temperamentno je v Bu- iftrešti gomril fpeakez beograjske postaje »Zmeraj bolje gre, Kaj je pokazal sokolski V nedeljskem »Jutru« je uprava sokolske župe Kranj objavila, da je banska uprava prepovedala za nedeljo 13- t. m. nameravani zlet in razvitje prapora So-kolskega društva Blejska Dobrava, župna uprava je to , storila ker je dobila od me. rodajne strani take informacije in je hotela edinicam prihraniti pot na Blejsko Dobravo, ki bi bila brezpredmetna, če se zlet ne bi vršil. Ker pa društvo Blejska Dobrava, ki je bilo prireditelj zleta, ni dobilo prepovedi, je'župna uprava v nedelje dopoldne odredila, dat se zlet vrši. Po telefonu so bile edinice obveščene in udeležba je bila taka, kakršne n smo pričakovali. Ne samo bližnja društva, tudi oddaljena, kakor Kranj, Straž:šče, Tržič, so poslala na zlet (ki ni bil župni, kakor se je pomotoma poročalo. ampak okrožni), mnogo članstva in mladine. Jesenice in Javornik sta prišla korporativno z držav, nima zastavama na čelu in z godbo jeseniškega Sokola. Ob zvokih državne himne, ki jo je odigrala vojaška gedba z škofje Loke se je dvignila dižavna zastava, nakar je društveni starešina, br. Starič pozdravil vse navzoče, poudarjajoč, Ja je društvo že lani hotelo razviti prapor, letos pa je bila želja izpolnjena in kakor je izpolnjena ta, bo izpolnjena tudi druga, namreč želja po Sokolskemu domu. Društvo ima namreč sedaj telovadišče, nima pa prostorov, toda z vztrajnim delom se bo sčasom zgradil tudi dom, da bo društvo na lastnem, ker v novi šoli še n'ti za slačilnice niso dali pri tej prireditvi prostora, župni starešina br. špicar je kot kum razvil prapor z besedami; »Razvijem prapor bratskega Sokolskega društva Blejska Dobrava v imenu Tyrševem in v slavo kralja in domovine!« Nato je pripela kumica s. Bibi Košelnikova, ki je prapor napravila, svoj trak s pozivom: »Pripenjam trak s pozivom, ki ^em ga uvezla vanj: Krepano se!« Kum je izročil prapor starešini, ta pa sta- zmeraj več nas je!" izlet na Blejski Dobravi remu Sokolu praporščaku, ki ga je ginjen sprejel z obljubo, da ga bo čuval in nosil v ponos domačemu društvu in v.«emu Sc-kolstvu. Naposled je povzel besedo br. župni ftaiešina in poudaril, da se je včerajšnja nev hta razblinila, bliski za gorami fo ugasnili in grozeče grmenje utihnilo. Na telovadišču je vzklilo sokolsko cvetje, kakor ga daje samo sveža, neoma. deževana pomlad. Razvijamo prapor v državnih barvah, kakršnega ga je dal bla-gopokojni Viteški kralj svojim polkcm :n pod tem praporom hočemo služiti domovini in mlademu kralju Petru II. Staremu praporščaku so se zaročile oči, ko ga je govornik opomnil, da je odlikovanje, ki ga je debil danes z imenovanjem za praporščaka, večje, kakor ga morejo dati vsi mogočniki sveta. Pesem sokol kih legij se je razlegala in topiči so pokali v gorenjske vršace: Tu smo, samo zovi!... Sprevod po va.i je bil Za Dobravo skoro prevelik, dasi je mladina delala špalir in ni korakala zraven. Sokolstvo je bilo deležno prisrčnih pozdravov in je po .sprevodu veselo nastopilo na telovadišču k telovadbi. Telovadne točke so bile prav dobro izvajane in od v-eh strani smo čuli samo eno: Zmeraj gre bolje in zmeraj več nas je. Praznanje gre tu tudi Narodni strokovni zvezi, ki, je prišla korporativno s svojo zastavo skupno s Sokolom na Dobravo in pokazala, da smo idejno eno in samo eno; Večerni vlaki so odpeljali goste, Jeseničani so odkorakali z godbo, domačini pa so se po trudapolnem delu od-dahn li in se nekoliko poveselili. Disciplina in red prireditve imata svoj dokaz v tem, da je šlo vre gladko in mirno, brez najmanjšega incidenta. Sokolska srca so se napolnila s prepričanjem, da iskrenega bratstva in prave ljubezni do kralja, in domovine ne premaga nobena sila. Nasprotno, sila rodi protLsdlo, poštena misel pa pogum. In spet so se čule besede: Zmeraj bolje gre in zmeraj več nas je in to — pravih! jjKrivoverci" in pra-voverci v škocijanu Skocijan, 16. junija. Za preteklo nedeljo je bil napovedana prva slovenska starokatoliška služba božja v škocijanu. čeprav se o tem ni mnogo pisalo, je zadnje dni zavladalo za staro-katoliško bogoslužje prav veliko zanimanje po vsej škocijanski dolini. Ob takem je seveda bilo jasno, da se bodo našli po-divjanci, ki bodo skušali motiti versko svečanost starokatoličanov. V nedeljo zjutraj se je okrog župnišča govorilo, da se bo ta dan antikrist predstavljal po škocijanu. Vrli orožniki pa so storili svojo dolžnost in so preprečili novo divja-štvo. Starokatoliškega župnika Lavrinca so trume nahujskanih ljudi pričakale na glavni cesti. Bili so iz sebe. Hoteli so zavaliti celo drevje na cesto, da bi preprečili dohod kakšnega voza ali celo avtomobila. Ob 10.30 se je rpipeljal težko pričakovani narodni duhovnik, škofijski vikar g. Ferdo Lavrinc. Najbolj nahujskani so mu vpili v pozdrav: »Dol s krivoverci!« Sta-rokatoliški verniki pa so ga sprejeli z veseljem in zadovoljstvom. Kmalu nato se je začela prva slovenska maša v škocijanu. Nekateri vinjeni ljudje so prihrumeli v Male Lipljene in so hoteli s kričanjem in in zmerjanjem preprečiti versko opravilo. Orožniki pa so razgrajače takoj pritisnili nazaj in nobenemu nepoklicanemu ni bil omogočen pristop do šmucove hiše, kjer je lepo število starokatollških vernikov sledilo slovenskemu opravilu. Ohranili so mirno kri in to je bil najdostojnejši odgovor na vse vpitje in razgrajanje pijancev. škocijanski starokatoličani pripravljamo novo svečanost, ko bomo položili temeljni kamen za svojo lastno cerkev. Zopet žrtev „trde slovenske pesti" Murska Sobota, 16. junija V nedeljo so gasilci v Pctanjcih priredili veselico, na katero je prišlo mnogo ljudi iz vseh strani in tudi nekaj fantov iz Štajerske, ki so bili dopoldne pri maši, popoldne pa so šli takoj ob začetku veselice delat prepir. Gasilci so skušali pomiriti preveč razgrete duhove. Tedaj j« pa eden ustrelil iz samokresa- a v rokah nekega Žitka se je zasvetil kuhinjski nož. S tem nožem je Žitek ysekal pq stegnu gasilca Štefana Kolmaniča in mu prerezal glavno žilo. Takoj je bil Štefan Kolmanič v mlaki krvi. Preden je zdravnik, ki se je nahajal tam, našel rano, jc Kolmanič bil že na pragu smrti. Izkrvavitev ni trajala več od 7 minut. »Držite me, jaz sem gotov!« — so bile zadnje besede nesrečnega Štefana. Takoj so Kolmaniča naložili na voz in ga odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Toda že na potu je izdihnil. Kolmanič jc bil splošno priljubljen in znan kot miren človek. Zapustil je ženo in dva otroka. Žitka so orožniki takoj vklenili in ga odpeljali v Soboto. Iz življenja na deželi Iz Litije i— Ranfigajcvi harmonikarji so želi krasen uspeh. Kljub najbolj živahnj izletniški in kopalni sezoni je povabilo malih ljubljanskih harmonikarjev privabilo v nedeljo polno dvorano staršev, prijateljev glasbe in mladine iz vsega okoliša. Spored je obsega] :50 točk, kj so ga spopolnili harmonikarji v zboru in kot solisti. Predvajali so slovenske in srbohrvatske narodne in umetne skladbe. Izbrana skupina pa je nastopila tudi s klasičnimi komadi. Dvorana na Stavbah, ki jo je dalo brezplačno na razpolago predifniSko ravnateljstvo, je bila živahna, publika ie darežljivo delila priznanje simpatičnim mladim godcem; njihove narodne noše so bile priietne slika za oči. Profesor Rančigaj je utrdil sloves glasbenega pedagoga. V imenu poslušalcev so mu litijski šolarji podarili kito cvetja z državno trobojnico. Mali harmonikarji so zbudili zanimanje za harmoniko tudj pri nas. Vse kaže. da bo dobila na jesen tudi Litija svoj mladinski zbor. j— Otvoritev ekspoziture Putnika. V soboto se je v prostorih Mestne hranilnice otvorila poslovalnica Putnika- V prostorih so se zbrali zastopniki občine in raznih korporacij in društev. Podžupan g. Cvjkl jc imel pozdravni nagovor, v katerem je omenil veliko važnost te podružnice. Govorila sta £e šolski nadzornik g. Pretner in g. Jožef Berlič za gostilniško stroko. Iz Novega mesta n— Pogreb Ivana Krajgerja. Na Antonovo nedeljo smo Novomeščani spremljali k večnemu počitku Sirom Dolenjske znanega in priljubljenega rodoliul« g. Tvana Krai-gerjft Pogreba se ^ udeležilo veliko število občinstva. Sprevod jc vodil ob p sistem1; duhovščine kapiteljski pro.-t g. Karel Cerin. Sokola, kateremu je pokojnik i>il Sa celih devet- let, č>o zastopali na pogreb« bratje Matko, prof. Krajec in načelnik Papež. župo pa sam sfarosta br. dr. Vašič. Naj bo koroškemu rojaku kj je bil neomajen nacionalist, lahka domača gruda! n— Maturant; leta 1922. iz Novega m<*ta se zbero na loletnjco 6. julija. Dogovor na prejšnji večer v kavarni Rudolfa Smole. Prijave na prof. Bajuka v Novem mestu. Na svidenje! n— Po smrti razrešen svojih funkcij. Prejeli smo: Te dni je piscu teh vrst prišel p-> naključju v roke odlok gasilske zajednic« dravske banovine z dne 11. februarja, s katerim je zajednica razrešila celotno upravo in nadzorni odbor novomeške gasilske župe. Med ostalim; razrešenci upravnega odbora navaja zajednica odlok, da je razrešen svojih funkcij pr; gasilstvu tudi z,nani organizator in gasilsk; delavec Franc Reifz, kj ima za gasilstvo nevonljive zasluge.. Pri vsej zadevi je značilno, da je bil Franc Reitr. do razreši)venega odloka dravske gasilske zajednice že leto dni v grobu. Ta odlok gasilske zajednjce je bil izročen pokojnikovemu bratu g. Alojzij" Rejtzu. Iz Gornje Radgone gr— Odhod dece na inorje. Krajevni odbor Jadranske straže v Gornji Radgoni je sklenil, da se deca pošlje na morje 21. julija- Prispevek za 14dnevno bivanje v domu oblastnega odbora JS v Bakru znaša za otroka članov JS z vožnjo vred 280 Din. Ker doslej število prijavljenih še ni doseglo 25, kolikor je namreč potrebno, da se dobi direkten voz po železnici, kar bi pomenilo znatno olajšavo potovanja dece, je bilo sklenjeno, da se 1k> sprejemala tudi deca nečlanov, in sicer predvsem ona deca. ki jo bo predlagalo upraviteljstvo tukajšnje narodne šole. Na stroške krajevnega odbora JS se j>ošlie na inorje pet sironiašnejših otrok. Ako bo nabiralna akcija uspela, se bo to število še zvjšalo. gr— Silne težkoče s telefonskimi zvezami. Eksportna trgovina z jajci in perutnino Probst & Kern v Lutvercih prj Gor. Radgoni ie te dni prosila za telefonsko zvezo z Beogradom zaradi izredno nujnih informacij. Na to zvezo pa je morala čakati kar štirj dnii. Zveza z Mariborom jn kraji do Maribora se še dobj z normalno dobo čakanja, a na zveze s kraji od Maribora naprej je treba čakatj po več ur. Ako se razmere ne bodo v doglednem času izboljšale, je jasno, da se bo število telefonskih pogovorov zmanjšalo, kar gotovo ne bo v korist državni blagajni. Nujno potrebno bi bilo, da se taki nedostatki nemudno odpravijo. SOKOL Sokolsko društvo Središče ob Dravf bo priredilo v nedeljo 20. t- m. svoj redni javni telovadni nastop. Takoj jx> nastopu bo velika javna sokolska tombola. 5. koles. 2 vreči moke. bor, seženj drv, sladkor, sod 30 1. najboljšega vina in še nekaj sto večjih in manjših dobitkov, vsakega pa bo mogoče dobiti za 2 Din. RADIO Četrtek, 17. junija Ljubljana 12: Iz operet (plošče). — 12.45: Vreme, i>oročila. — 13: Cas spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert (Radio orkester). — 14: Vreme, borza- — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Verdi »Traviata« fantazija (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Orgelski koncert, izvaja g. Ivan Rupnik. — 21.15: Pesmice drobne o nežnih sjvareh, nekaj za srčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek). — 22: Čas, vreme, poročila, spored- — 22.15: Podoknice in uspavanke (plošče). Petek. 18. junija Ljubljana 11: šolska ura: Mak preživlja tisoče prebivalcev vardareke banovine (g. V. Kunst). — 12: Po slovanskem jugu (plošče)- — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. obvestila. — 13.15: Vesele popevke od vseh strani (plošče). — 14: Vreme. borza — 19: čas. vreme, poročila, spored. obvestila- — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Otroci slov. izseljencev v Nemčiji in njihovo šolanje (g. Jože Premrov). — 20: Bernhard: Kmochiada. venček (j)lošče). — 20.10: Popolna prehrana — vir bolezni (gdč. št. Grudnova)- — 20.30: B. Ipavčeva spevoigra • TičnikI). Bučarjeva »Na Trški gork jn VodopivčevSchQnherrjev »Kovačev študent«. — 22: čas. vreme, poročila. spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Narodne pesmi. — 18.10: Orkester. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Pevski in klavirski koncert. — 21.20: Violinske skladbe. — 22 30: Plesna muzika. — Traga 19.25: Lahka godba orkestra. — 20.25: Veseloigra. — 22.25: Komorni koncert. — Varšava 20.10: Koncerl orkestra in solistov. — 22: Italijanska komorna glasba, arije in pesmi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Deški pevski zbor in godalni kvartet. — 10.05: Pesler program s plošč. — 17-30: Koncertna ura. — 19.25: Večer Eyslerjeve glasbe- — 20.05: Veseloigra. — 22.20: Bachovi cemha'o koncerti. — 23: Lahka glasba s plošč. — Berlin 19.20: Vedra muzika s plošč. — 20.10: Odlomki iz zvočnih filmov. — 21: Operetni nape-vi. 22.30: Lahka godba jn ples. — Miinchen 19: Ura pestre glasbe s plošč. — 20: Večer nemške umetnosti. — 22.30: Orkestralen koncert iz Hamburga. — Stuttgart 19: Lahka glasba. — 20: Drobna umetnost na ploščah. — 21-15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert. Postani in ostaai član Vodnikovedrnihel rA. POLTZER: 55 oKaminskinapušč št /3 Prigode Patricije Holmove Nadzornik je imel o tem svoje lastno mnenje, vendar ni maral slediti na polje, kjer ni bil doma. Vprašal je le: »Gospod doktor, ali je mogoče, da bi se lordu Kingsleyu izgubljeni spomin še kdaj vrnil... ? « »Vsekako!« je bil odgovor. »Seveda je pa to zgolj možnost, ne več ... « Patricija ni bila malo presenečena, ko je prejela pismo znane odvetniške tvrdke Thome, Thre-morton & Thomas. V pismu so jo odvetniki prosili, naj se zaradi važne zadeve prej ko mogoče potrudi k njim. Pisarna odvetniške tvrdke je bila v Lincoln' s Innu, nedaleč od Patricijine pisarne. Njen šef ji je rade volje dal kratki dopust, za katerega je prosila. »Trije Th«, kakor so kratko imenovali Thorna, Thremortooa in Thomasa, so bili jako zaposleni odvetniki, in Patricija se je kar prestrašila, ko je zagledala množico čakajočih. Povedala je svoje ime in skromno sedla, prepričana, da bo morala čakati brez konca in kraja. Toda v njeno veliko začudenje je pisarniški uradnik že čez nelkaj minut pristopil k nji, re^oč: »Ali smem prositi, gospodična, da bd Sli z menoj... Sir Albert Thome vas pričakuje.« Sir Albert Tharne, starejšim odvetniške tvnfke, je osebno sprejel samo izbrane stranke. Ta okol-nost se je razločno odražala v uradnrkovem glasu, ki je bil nenavadno vljuden in spoštljiv. Soba, v kateri je znani odvetnik sprejemal svoje straoke, je bila vse prej ko sijajna. Skopa, puritan-ska oprava je bila bolj podobna jetniškemu uradu kakor zasebni pisarni enega izmed najuspešnejših londonskih odvetnikov. Samo težki dragoceni usnjeni naslanjač za pisalno mizo je bil izjema. Sir Albert je vstal, ko je zagledali Patricijo. Bil je suh, prileten mož s sivo brado in sivimi očmi, oblečen v sivo obleko. »Izvolite sesti, miss Hota,« je rekel in pokazal na usnjeni naslanjač. Odvetnik je imel lep, globok glas, s katerim se je vsakomur takoj prikupil. »Miss Holm,« je začel prikupijiv glas, ko se je bila Patricija pogreznila v mogočnem klubnjaku, »povabil sem vas po naHogu svojega klienta, lorda Kiinigsleya. V posebno radost mi je, da smem hčerki Vincemta Williaima Holma, ki mi ga je bilo nekdaj čast poznati, ravno jaz sporočiti veselo novico... « Odvetnik je pomoKal in pogledal dekle, ki je sedelo pred njim. Obraz ji je bili nalahno zardel. »Lord Kingsley,< Je nadaljeval odvetnik, »ki ga je, kakor vam utegne biti znano, nedavno tega zadel hud udarec, želi, da bi živela njegova edina potomka — in to ste vi, miss Holm — v razmerah, vrednih vnukinje lorda Kingsleya... « Patricija, dasi vsa omamljena od odvetnikovega razodetja, mu je z nehotno trpkobo segla v besedo: »Lord Kingaley se je zelo pozno spomnil svoje dolžnosti!« In kakor v strahu, da je ne bi odvetnik napak razumel, je hitro dodala: »Moj oče in mati sta umrla v bedi in mnogo prezgodaj! Če pomislim, da bi jima bil mogel denar pomagati... « Patricija je umolknila, hrabro se boreč s solzami, W so jo tiščale v grlu. »Ljubo deite,« je z očetovskim glasom vzkliknil odvetnik, »saj ni na naju dfveh, da bi sodila lorda Kingsleya... Tudi on bo moral nekega dne dajati račun o svojih dejanjih ,kakor mi vsi... A noben zemeljski sodnik ga ne more klicati na odigovor, še najmanj pa hči njegovega sinu... « »Ali naj grem v hišo svojega... deda?« Prvič v življenju je dala Patricija lordu Kingsleyu to ime. »Ne, miss Holm. Vaš ded te želje — za zdaj — še ni izrekel. Tudi vam sam ne bi svetoval, da ga obiščete ... « »Sir, mar hočete reči, da me ne bi sprejel?« Sir Albert Thorne je molčal. »Obiskala ga prav gotovo ne bom! Niti malo me ne miče, da bi se seznanila s svojim dedom!« je jezno planilo Patriciji iz ust. »Ljuba miss Hoflm, vaš ded je star, bolehen mož,« je vzkliknil odvetnik, dia bi jo pomiril »Morava ga iakušati. razumeti... Naročil mi je, naj vam nakažem zelo znatno mesečno rento, ki vam bo omogočala izpolnitev vseh vaših velikih in malih želja... Poslej se vam bo dobro godilo, Patricija Hoilmova!« Odvetnik je čakal dekletovega odgovora, a Patricija je molčala. Zato je še prijazneje nadaljeval: »Lahko vam talkoj odštejem večjo vsoto; treba je samo, da podpišete pobotnico.« Patricija je vstala. Njen sklep je bil storjen, njen glas miren. »Sir, povejte lordu Kingsleyu, da se odreoem njegovega denarja!« Odvetnik jo je dobrohotno pogledal; v tem trenutku, ko je izjavljala, da se iz zgolj čuvstvenih razlogov odreče brezskrbnega., da, razkošnega življenja, se mu je zdela še lepša. Sir Albert Thome se je razumevajoče nasmehnil. Star mož je bil, poznal je življenje, in zato se mu Patricijine besede niso zdele kdo ve kaiko tragične. »Razumem in spoštujem vaš sklep, ljubo dete, a prosim vas, ne zamerite meni starcu, če vam rečem, da je napačen ... « Patricija je hotela protestirati, toda odvetnik je nadaljeval: »Denar ni edino, kar more storiti človeka zadovoljnega; vendar bi bilo zelo nespametno, ako bi iz gole kljubovalinosti odbili srečo, ki se vam ponuja... « MALI OULAil Sluibodobi gsseda i Dtn dar«* B Dto. ta lih« tU lajanj« aaatora 8 Dia. KaJmjinjŠ aeMk 17 Dta. Iščemo mojstra za takojšen nastop, izvežba-nega na Rindstuhlmaschine (sistem Schubert 'n Salzer). 1'redaost imajo oni. ki se razumejo na šivanje na šivalnih strojih. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »-Stalno na-meščenje«. 14632-1 Korespondentka perfektna nemščine, slovenščine, srbohrvaščine, stenografije in strojepisja, vajena trg. obrata, dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbe z izčrpn m vpisom dosedanjih služb pod »Verzi-rana in zanesljiva« na ogl. odd. Jutra. 14698-1 Za stranski posel iščemo državnega upokojenca. Informacije: Tavčarjeva ulica št. 2. 14587 1 Hlapca prdnega, do 20 let starega, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 147354 Natakarico čvrsto, ki zna tudi nemški jezik, iščem. Dopise z navedbo plače na naslov: Go-stiona Zagreb, Brod na Kapi. Nastotti lahko takoj. 14700-1 Obratovodja za manjšo lesno industrijo, dobi mesto. Pogoj poštenost, dober računar, poznati mora izdelovanje zabojev in predelavo hrasta, prednost samec. Ponudbe na od. odd. Jutra pod značko »333«. 147334 Mlado postrežnico za lahko hišno delo, sprejmem za ves 'lan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 347.1)1-1 Brivskega pomočnika(co) za vodno, že.ezno ondula-cijo, sprejmem takoj. Brivec Novak. Bohinjska Bistrica. 14754-1 Postrežnico iščem za dopoldanske ure «d 10.—2. ur:*. Gledališka ul. 12 pri hišnici. Zglasiti se od 10. do 2. ure. 14701-1 Samostojno šiviljo in vajenko. sprejmem. Tavčar Olga, Sv. Petra c. 79. 14700-11 Samostojno kuharico iščem. Nastop takoj. Ponudbe: Pavšer, hotelir, — Ptuj. 14708-1 Frizerko starejšo moč, prvovrstno v vodni in železni ondulaciji ter manikiri, sprejmem. — Plača SOO-ilOOO. Ponudbe na Salon Anton Veselko, Maribor, Dv o rakova 10. 14733-1 Službe išče fsaka Dasedt 30 pat, 1» rek S Dia, cs Stf t« te-teajc nasl*** t Din; najmanjši snasek 15 Dia. Službo skladiščnika inkasanta, trg. pomočnika prosim. Dam 2.000 kavcije. Cenj. dopise pod »Pošten in skromen« na ogl. odd. Jutra. 14718-2 Mesarski pomočnik z mojstrskim izpitom, mlad, išče mesto poslovodje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«. 14707-3 Zaslužek tte«*a* j Otn lareft » Drn za Šifra tli lajanj« naslova 5 Dtn. NajmanjŠ znesek 17 Dia. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogi, odd. Jutra. 14714-3 « wm Beseda 1 Dia iavek S Din. za šifr« ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vesten akademik pripravlja za ponavljalni izpit gimnazijce višjih razredov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh«. 14730-1 /7Lokomobila K-4086«. 14195-.'? Ueaeas i Din. tareA 8 Din m lifr« aU lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeefc VI Dia. Gumbi - plise enteu itut. pred tisk. mono- rame, hitro "tvrši Matek Mikei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-90 Novost za damel Trajno ondulacljo izvršujemo na najnovejšem ln najlažjem aparatu, Icar jih Je r'o danes na redila modema tehnika: Za vsake lase uspeh garantiran! Prepričajte se tn presenečeni boste! Frizerski salon RAKAR, Prešernova ul. 9 dvori šae nasproti slaščičarne »Košak«. 188-30 »Slava Gril « Zagreb, Jurišičeva 21/1. — ima še v zalogi njeno odlično nočno kremo, kakor tudi specialne kreme za solnčenje. tt'JJ65S-30 Mesarija d- bro vpeljana, sredn mesta naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 719«. 14719-6 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 25 Ves omamljen počakam, da notar odide. Nato stopim k možu pri mizi. »Jaz sem prav za prav tisti, ki sem zaslužil darilo,« rečem in povem, kako je bilo. Ali namestu darila dobim samo pridigo. »Darila niso za take suroveže«, reče mož; »moral bi si bil drugače pomagati!« ragoceria&ti % Vsakovrstno zlato fcnjraj« o» najvišjih oenab CERNE - juvelif LJubljana, ftolfova ulica 1. IS-88 Beseda l DMl torek 8 Dta. ta Šifro aH lajanj« aaaiova » Din. Najmanjši tneeek it Dia. Gostilno ali buffet dobroidočo, vzamem v najem ali na račun. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na ogl. odd. Jutra. 14729-17 Beseda 1 Din, torek t Dta. za šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Din. Priložnostni nakup Hiša s trgovino na prometni cesti se proda ali pa da v najem zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Velika okolica« na ogL odd. Jutra. 13947-20 Večje število parcel kompleksov poesster gozdov, trgovska, ia sta.no vanjskih hiš tei ril ima naprodaj gradben, strokov ni izobražen posredovalec Kunaver Lndvii Cesta 29. oktobra 6 Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete, brezplačno na razpolago. 69-30 Hišo periferijsko, dvostanovanj-eko, komfortno, prostrano, i vrtom, kupim za gotovino. Navesti ceno, kratek opis. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno*. 14714-20 Trgovska hiša enonadstropna, 4 lokali, krasno 4sobno komfortno stanovanje in dvoriščno poslopje na Savski cesti, ki do naša letno preko 72.000 Din, vrt, veliko dvorišče, površine 740 eežnjev (dobi se lahko še ilOOO sežnjev) prikladno za gospodarstvo, obrt ali industrijo, v bližini šole, zelo ugodno naprodaj, Potrebno cca 450 tisoč Din. Amortizacijski dolg diž. hipotekarne banke na 25 let. Prodaja naravnost hišni lastnik. Savska cesta 147, Weiller. 14702-30 Hiša v Ljubljani n« Mestnem trgu in trgovina z manufakturo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14189-20 Stanovanje Seseda 1 Dto. davek 8 Dto. ca šifro ali lajanje aaaiova Dtn. NajmanjSl cneeek 17 Oda. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r n o v č i m najkulantneje po najvišji ceni takoj r gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10 39-16 Posojila dajemo v gotovim in blagovnih bonih HERMES. Informacije Tavčarjeva 2. 87-16 Bančno kom. zavod in menjalnica Maribor, Aleksandrova ulica štev. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. — kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 4688 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda 1 Dia. davek 8 Din, za lifro ali lajanj« najava 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din Trisobno stanovanje solnčno, kopalnica, Tavčarjeva ulica 1, tretje nadstropje, oddamo 1. avgusta za 1000 Din. Upravitelj: | Novi trg 3. I 14660-21 Dve štirisobni stanovanji s kopalnicama, r sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6. 14736-31 Enosob. stanovanje z malo kuhinjo, primerno za eno ali dve osebi, oddam. Celovška 84. 14713-31 Enosob. stanovanje takoj odda-m. — Stražišče št. 22 pri Kranju. 14709-21 Petsobno stanovanje n. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14710-21 Stanovanja Beseda 1 Dto torek 8 Din. za šifro ali lajanj« naslova 3 Din. Najmanjši taesek 17 Dia 4—Ssobno stanovanje iš6em za 1. avgust. Ponudbe i natančnimi'podatki na ogl. odd. Jutra pod »Plin«. 14716-210 Dijaške sobe Dijaška stanovanja priporoča Novotny, Gospo-svetska 2. 14065-28 iTtr*' Beseda 1 Dia. torek 8 Dta ca lifr« lil lajanj« naslov« 5 Dtn. Najmanjši tcesek 17 Dia. Sobo lepo opremljeno, pri sod-niji, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14654-23 Opremljeno sobo lepo, v centru, oddam solidnemu gospodu za prvi julij. Poizve se v cvetličarni Split, Frančiškanska ulica 8. 14734-33 Lepo sobo svetlo, oddam boljšim osebam. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14732-33 Sobo s strogo separiranim vhodom, oddam 1. julija. Novi trg. 1/H, desno. 14733-33 Sobe išče Beseda 1 Dto. torek t Dia sa lifr« ali lajanj« naslova 9 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia. Kot sostanovalka grem 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«. 14727-33a Dopisi \ Vsak« seseda I Dia; iavek S Dir sa lajanje aaaiova 6 Dia: najmanjši taesek V Dto Eksistenca Podmenik Slavko dvignite pismo. 14399-31 »25. V.« Kom naj sporočim? Prosim, pošlji naslov ali šifro. 14704-24 Naročniki »JTJTRA« so zavarovani za 10.000 Din. ^llllll!l!lfflllllllll»l!l!l!llllll!!l!ll>l!l!ll!l![l!ll!lilllll!llllk Beeeda 1 Dia. torek 8 Dia ta Šifro ali lajanj« naslov« * Din. Najmanjši taesek 17 Dia. Milostljiva! VaA krzneni plaši tre z poletje najskrfcneje konzervira obenem trvr® potrebna popravila ta polovično eeno, katero plačat« šele Jes*—,! ob prevzemu tvrdka ROT. krznaratvo Mestni trg 5. Mnogo ceneje ln boljše si nabavite vse vrste oblek ln perila pri Preskerfu, Sv. Petra c. 14. 180-37 Hiiiiiimiiiu Prispela je nova partija: KOLESA (DVOKOLESA) s prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna kompletna din 750.— ŠIVALNI STROJI: »VERITAS«, »TITAN«. »VIKTORIA« in »ADLER« z okroglim čolničkom, šiva in veze naprej in nazaj, cena z glavo navzgor din 1.500.—, kabinet din 1.750.— PISALNI STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem kovčegu z 80 znaki črk v cirilici ali latinici, cena d n 1-350.— RADIO APARATE, »NOR DMA R K« eleganten za vse valovne dolžine, cena din 2.500.— Možno tudi na obroke. Naplačilo din 100.— se ima poslati obenem z naročilom. Mesečni odplačevalni obroki za radio, pisalne stroje in dvokolesa din 100.—, za šivalne stroje din 150.—. Za blago, ki vas interesira, zahtevajte ilustriran cenik. Vse blago je porekla znamenitih nemških tovarn, kupljeno in plačano (v kliringu) v zameno na naše jugoslovenske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce! „MERKUR—ZAVOD" Beograd, Pašičeva 2, pošt. pret. 800, telefon 28-021. Račun pri Poštni hranilnici, Beograd br. 57684. Cauche — fotelje— in vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. ZAHVALA Trgovski samopomoči v Mariboru se toplo zahvaljujem za takojšnje in zelo izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli ženi GLAS ANI. Priporočani gospodarskim osebam, posebno obrtnikom pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti jako nizkim prispevkom. MARIBOR, dne 16. junija 1937. GLAS IVAN s. r. obrtnik. ZAHVALA Vsem, ki ste našega nepozabnega, ljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda Alojzija Jagodic-a davčnega kontrolorja spremljali na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste mu z venci in cvetjem okitili krsto, Celjskemu pevskemu društvu CPD in »Lipi« iz Litije za ganljive žalostinke — vsem izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo. CELJE, dne 15. junija 1937. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA OB PREBRIDKI IZGUBI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE, MAME, STARE MAME IN TAŠČE, GOSPE HtiToniJE šmiD IZREKAMO ISKRENO ZAHVALO VSEM, KI SO JI STALI OB STRANI IN JI LAJŠALI TRPLJENJE V ZADNJIH URAH. ZLASTI ŠE GOSPODU DR. BAJCU, TER VSEM, KI SO JO SPREMLJALI NA NJENI ZADNJI POTI POSEBNO ČC. DUHOVŠČINI, G. PROF. PAVLICU ZA GANLJIV POSLOVILNI GOVOR, UČITELJSKEMU ZBORU, ŠOLSKI MLADINI, PEVCEM IN GASILCEM V JUR-KLOŠTRU, DAROVALCEM MNOGOŠTEVILNIH VENCEV IN CVETJA, SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM IN VSEM, KI SO NAM USTNO ALI PISMENO IZREKLI S02ALJE. V JURKLOŠTRU, JUNIJA 1937. ŽALUJOČA RODBINA 5MID :iSii!3 =M O DAM A= ODPRAVI PPHL1A1EKCEME 3A'CI IH HPAN LASIS CE TAWU USTAVI IZPADA«E LA! LASJE PORASTE JO TUDI HA PLEŠASTO^ MESTU.—; > , Z. ': ; . ^STAKLEMfCA PO POVZETJU DIH 40;- P05TMIJ1A DIN \7.— MODERNA KOZMETIKA-SPLI T Velika rentabilna HIŠA z vodno silo in hipoteko 300.000 Din v popolnoma dobrem stanju — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA«. odplačilo ijte brez prospekte N CIJ A aHOHNER" najpopolnejše har>monik.e sveta r6£NE£ALN0 ZASTOPSTVO] F. ŠCHTfElDER. <21 agpeb, Mikoličeva ul.lO. ! Naše gledališče DRAMA Četrtek. 17.: Cyrano de Bergerac. Red Četrtek. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Tisočak v telovniku. Premier-ski abonma. ★ Kot zadnjo dramsko premiwo pripravljajo Realovo fn Fernerjevo burko »Tisočak v telovniku«. Glavni moški vlogi igrata gg. Gregorin in Danež, ker je g. Ceear obolel, je prevzel njegovo vlogo g. Gregorin. Razen Gregorina in Daneša igrata še: gdčna Mileva Boltarjeva glavno žensko vlogo; g. Stupica kmečkega ljubimca, nadalje sodelujejo še ga Rakarieva, Bratina in Pianecki. Dejanje te burke je zelo zabavno jn bo gotovo privabilo mnogo občinstva, ki ljubi vedro zabavo. Režija bo Kreftova. Rostamlova klasična umetnina »Cjrano de Bergerac«, heroična komedija v petih dejanjih, se bo odigrala drevi. Občinstvo opozarjamo, da je to zadnja predstava te visoko vredne igre v tej sezoni. Tip Cyra-na, ki si ga je izbral pesnik za glavno figuro svoje igre, je brez dvoma ena najzanimivejših teaterskih likov, ki nudijo interpretu te vloge vse izrazne možnosti. OPERA Četrtek, 17.: Prodana nevesta. Premierski abonma. »Prodana nevesta« za premierski abonma. Danes v četrtek se poje v operi »Prodana nevesta« v istj zasedbi kakor je bila izvajana povodom zadnjega gostovanja naše opere v Trstu in na Rekj. Glavne vloge so v rokah ge. Gjungjenac, g. Gosti-ča, g. Banovca in g. Križaja, ki poje tudi tokrat vlogo Kecala. Tudi vsa ostala zasedba je i6ta kakor na gostovanjih. Nastopi pomnoženi orkester, zbor in balet- Dirigira ravnatelj Polič. Priporočajte „ Jutro"! Davorin Ravfle* — Mate » konzordl »Jntra« Adolf RIbnIkar, — Za Narodno tiskarno & 0* kot tlskaraarja Fran Jerao, — Za banalni del |e odgovoren AJoJe Novak ^ Val f IiJubJjai/