ISSN 0350-5561 za konectedna Jjutri bo oblačno s padavinami. V soboto bo delno jasno. 5S let številka 28 četrtek, 17. julija 2008 1,30 EVR IIADIO VELENJE Foto: Ciril Sem Spet nad državnim povprečjem Velenjski gimnazijci ponovno zelo uspešni - Letos 4 zlati maturantj e - Med njimi tudi Tajda Špital, najboljša v Slovenij i pri predmetu geografij a Pripraviti, akvko? MilenaK rstič -P laninc VesnaGli nšek Velenje, 14. julija - V ponedeljek je bil za letošnje maturante zelo pomemben, če ne že kar odločilen dan. Znani so bili namreč rezultati mature. Na velenjski gimnaziji so lahko z njimi spet več kot zadovoljni, saj sta v splošnem oddelku od 104 maturo opravila 102 dijaka (98,1 %), v umetniškem oddelku jih je bilo od 22 uspešnih 20 (90, 9 %), v maturitetnem tečaju pa 15 od 20 (75,75 %). "Na svoje dijake smo lahko samo ponosni, kajti če pogledamo vse programe skupaj, je naš uspeh 96, 8 %, kar je za dobre 4 % več, kot je rezultat slovenskega povprečja," je povedal ravnatelj Rajmund Valcl ter še dodal: "Od neuspešnih dijakov, mora samo ena ponovno opravljati celo maturo. To pomeni, da imajo ostali enega ali največ dva popravna izpita, kijih bodo opravljali v avgustu." Zlati maturanti oziroma maturanti, ki so dosegli 30 in več točk, prejmejo posebna priznanja in so letos štirje: Tajda Špital (32 točk), Anteja Gros (32), Katra Jezeršek Rajmund Valcl:" Tudi leto smo lahko z rezultatim ature naših dijakov zadovoljni." (30) in Nejc Rednjak (30). Tajda pa Vsakemu posebej so čestitali... (na sliki zlati maturant Nejc) je s svojim znanjem iz geografije v samem državnem vrhu - na prvem mestu z nekaj več kot 99 % vseh možnih točk. Slavnostno podelitev so opravili v ponedeljek zvečer v domu kulture v Velenju. OQO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si Nadstandardno zavarovanje stanovanja ¡n opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! 080 19 20 asistenca doma Vreme je nepredvidljivo, kar je na vso silo in z vso silo v nedeljo popoldne pokazalo tudi na našem koncu. V obup je spravljalo prizadete ljudi, ki jim je hud veter odnašal streho nad glavo, uničeval pridelke in gozdno bogastvo. Da je Slovenija ena najbolj nevihtnih dežel v Evropi, je v ponedeljek znova ponovila Lučka Bogataj Kajfež, priznana klimatologinja. Zakaj? Ker imamo Alpe in ker imamo morje. "Geografska lega je taka, da smo nagnjeni k nevih-tnosti. Od nevihtnih oblakov pa se vsaj dva na leto spremenita v točenosna. To je naravna danost, na katere pa so se naložile podnebne spremembe." Se je takim hudim uram, kot jih je v nedeljo popoldne doživljal ozek, a dolg pas skozi Slovenijo, pri čemer je v tem okolju najbolj udarilo Gornji Grad, moč izogniti? Najbrž ne. Se da nanje pripraviti? Najbrž ja. A za to bi potrebovali konkretna dejanja: ustreznejše prostorsko načrtovanje in gradnjo objektov, ki bi bili sposobni kljubovati neurjem. Ce si še enkrat sposodimo besede Lučke Bogataj Kajfež: "Tako kot pri hišah poznamo pojem potresne varnosti, poznamo tudi podnebno varnost. Govorim o podnebno varni hiši, ki bi morala biti aerodinamično bolje oblikovana in bi morala imeti streho oblikovano tako, da je ne odpihne vsak veter. Gradnja bi morala biti prilagojena tudi vremenu. O tem pa pri nas še nihče ne razmišlja." Ob tem poudarja še druge reči, tudi protitočne mreže nad nasadi, denimo. V Sloveniji ni varnega kraja, kjer ne bi mogli imeti neurij. To je treba vedeti. Kot je treba vedeti tudi, da je ob takih stvareh treba najprej pomisliti na lastno varnost, ne na radovednost. Da smo ob opozorilih o možnih neurij bolj doma. Po neuradnih podatkih zavarovalnic je v neurju konec tedna in v prvem dnevu tega tedna nastalo v Sloveniji za več deset milijonov evrov škode. Končne številke pa še nekaj časa ne bo. 9770350556014 NA KRATKO V svetuza voda OŠ MPT DušanJ eriha Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje so v svet zavoda Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda imenovali Dušana Jeriho. Tako so se odločili na osnovi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Franc Sever. ■ mz Upravičenka tudi Mestnao bčina Velenje - Do vračila preveč vplačanih sredstev v telekomunikacijsko omrežje je upravičena tudi Mestna občine Velenje, ki dobiva vrnjenih 1.800.000 evrov. Ker zakon določa, da se morajo sredstva vrnjena občinam vrniti tja, kjer so bila zbrana, jih bodo v Velenju porabili za infrastrukturo. Namenili jih bodo v gradnjo kroži-šča pod skakalnico, v obnovo Tomšičeve in Aškerčeve in prenovo pokopaliških objektov v Podkraju. Mestna občina Velenje je upravičenka do vračila sredstev iz obdobja, ko so v mestu gradili pošto oziroma glavno PTT centralo, sredstva zanjo pa so prispevali občani, ki so se za to odločili z referen-du mom. ■ mkp Tuš kupil celo ten T UŠ mo bil Celje, 10. julija - Mirko Tuš ima uradno v lasti cel Tušmobil, saj je odkupil tudi 49 odstotkov deleža, ki je bil prej v lasti nizozemskega sklada. V Engrotušu trdijo, da gre za lastniško spremembo, ki jim bo zagotavljala nadaljnji razvoj in konsolidirano lastniško upravljanje naložbe. Tušmobil je od novembra pridobil 70 tisoč uporabnikov. ■ mz Igre mladih Velenje, San Francisco, 15. julija -Zaključile so se petdnevne 42. mednarodne igre mladih, ki se jih je udeležilo 1500 mladih športnikov iz stotih mest in petdesetih držav, med njimi tudi Velenjča-ni, ki so se dobro odrezali. Plavalci so bili v štafeti 4x100 m kravl zlati, Tina Meža je na 200 m osvojila bron, uspešni pa so bili tudi atleti, ki so v štafeti dosegli 4. mesto, tenisači pa so bili 8. ■ mz Dražjet elefoniranje Ljubljana - Morda še niste opazili, toda klici na 1188 in 1180 so odslej občutno dražji. Telekom Slovenije je namreč s prvim julijem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na prej omenjeni številki. Cene klicev so zdaj višje za 74 odstotkov in so po novem skoraj evro. ■ mz Lastniškip reobrat Slovenj Gradec, 10. julija - Jože Kozmus se je lastniško umaknil iz Preventa, saj je svoje delnice prodal Janku Zakeršniku, ki je tako postal večinski lastnik tega podjetja. V Kozmusovi izjavi, da Prevent kot globalna družba ohranja lokalni značaj in delovna mesta, je verjetno zaznati željo, da s prodajo domačemu lastniku zaščiti ohranitev Preventove proizvodnje v Sloveniji. ■ mz Tudi Banka Celje se bo dokapitalizirala Celje - Nadzorni svet Banke Celje je upravi banke dal soglasje za povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih rednih in prednostnih delnic v višini 35 milijonov evrov. Prednostno pravico pri dokapi-talizaciji, ki bo izvedena predvidoma oktobra, bodo imeli obstoječi delničarji. ■ mz Ukre pi za b olj še p oslova nje Dobrna, 16. julija - Sestal se je nadzorni svet družbe Terme Dobrna. Potrdil je rebalans poslovnega načrta družbe za leto 2008, hkrati pa upravo zadolžil, da poda pregled predvidenih ukrepov za izboljšanje poslovanja. Lanski bilančni dobiček v višini 800.000 evrov pa po sklepu poslovodstva in nadzornega sveta ostaja nerazporejen. ■ mz Mercator sprožil postopke pred sodiščem Ljubljana - Urad za varstvo konkurence je na sedežih treh največjih slovenskih trgovskih družb - Mercator, Spar in Engotuš, iskal dokaze o morebitnem dogovarjanju o cenah. V Mercatorju so ocenili, da je v okviru preiskave prišlo do nekaterih postopkovnih napak, zato so pred sodiščem že sprožili ustrezne postopke. ■ mz Znani uradni izidi referenduma o pokrajinah Ljubljana, Velenje, 8. julija - Republiška volilna komisija je v torek objavila uradne rezultate izida referenduma o pokrajinah, ki je v Sloveniji potekal 22. junija. Občine, povezane v bodočo regijo SAŠA (tri šaleške in sedem zgornje-savinjskih), so tvorile 11. referendumsko območje, kjer je bila udeležba tako kot drugod po Sloveniji slaba. Referenduma seje udeležilo 5.224 od 50.214 volilnih upravičencev (10,40 odstotka). Za to, da se povežejo v regijo SAŠA, je glasovalo 70,11 odstotka volilcev, proti jih je bilo 29,89 odstotka. V 11. referendumskem območju je bila najvišja udeležba v občini Mozirje (15,14-od-stotna) in najnižja v mestni občini Velenje (8,51-odstotna); najbolj pa so naklonjeni SAŠA regiji v občini Šoštanj (zanjo je glasovalo 75,59 odstotka volilcev), najbolj proti pa so bili volil-ci občine Ljubno ob Savinji (40 odstotkov). ■ mkp Višja vrednost točke Velenje - V Mestni občini Velenje so vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, skladno z usmeritvami ministrstva za finance, za leti 2009 in 2010 povečali za 6,5 odstotka. Tako se bo v občinsko blagajno nabralo med 3,5 in 4 milijoni evrov, ki jih bodo namenili za pripravo zemljišč in vzdrževanje komunalne infrastrukture. ■ mkp Pravi mali pekel v raju na zemlji Narava je udarila čez Slovenijo - V Laškem so se spravili nad tajkune - Na pokrajine še nis(m)o pozabili Ko so nekateri že res pomislili, da besede prvega moža Združenih držav niso bile le ponovljena vljudnostna domislica, je udarilo tudi pri nas. V nedeljo velik del Slovenije še zdaleč ni spominjal na raj na zemlji, marsikje so dogajanje primerjali s pravim malim peklom. Čeprav razen redkih izjem ni bilo v znamenju ognja, ampak vode, toče in močnega vetra. Neurje je zajelo dobršen del naše deželice, prizaneseno ni bilo niti našemu ožjemu območju. Na območju še nerojene Saše je bilo najhuje v občini Gornji Grad ter v sosednjem delu občine Ljubno. Moč narave pa so čutili tudi marsikje drugod, vendar v milejši obliki. Narava, kiji pogosto z raznimi ukrepi in dejanji delamo veliko hudega, je vrnila udarec. Zamahnila je močno, posledice so bile hude. Mnogi se ob tem sprašujejo, ali se uresničujejo napovedi, da nas v prihodnje čaka še veliko takega zla. Ker da je tudi materi naravi popustila potrpežljivost, pa se tudi pri nas ne gre zanašati na mnenja nekaterih, da ležimo na posebnem od višjih sil varovanem območju. "Trezneži" pravijo, da je bilo že v preteklosti veliko takih dejanj in udarcev, da lahko sklepamo, da smo le del pla neta, na kate rem nič več ne bo, kot je bilo. In ko so v nedeljo parale nebo strele, ga je nad Laškim večer pred tem velik ognjemet. V tem mestu so namreč v soboto zvečer sklenili letošnjo najmnožičnejšo slovensko turistično prireditev Pivo in cvetje. Zaradi obtožb, da ima vidno mesto v tem mestu in najvidnejšo v družbi, kije glavna pokroviteljica te "kulturno etnološke veselice", "prvi slovenski tajkun ", so se mnogi politiki te letošnje prireditve izognili. Drugi so vseeno prišli, kot da bi želeli tudi s tem dokazati, da so nevtralni. Posebnost letošnje prireditve ni bil toliko ognjemet, ampak pivo. Toda ne navadno pivo, pivo posebne vrste z imenom tajkun. V Laškem pač niso stisnili repa med noge, ampak so tudi na tej prireditvi šli v napad. Kot tudi z reklamami za to prireditev. Obiska na "veselici" zaradi vsega tega gospodarsko-političnega cirkusa ni bilo nič manj. Celo več obiskovalcev naj bi letos našteli. Nekateri pravijo, da je na njihovo stran v tej "konfrontaciji" stopila celo narava, saj jim je vreme res streglo. Pravo nasprotje z nedeljskim dogajanjem v drugih predelih Slovenije. Takih, ki se "onim zgoraj" v državnem vrhu niso niti malo zamerili. Kljub različnemu dogajanju pa koalicija pokrajin še nikakor ni položila v predal. Nasprotno. Vlada je že pripravila nov zemljevid države, ki se od prvotnega, kije bil tudi predmet posvetovalnega referenduma, ne razlikuje veliko. Le osrednjeslovensko pokrajino so krjaveljsko presekali na pol: prvič je reklo kamniško-zasavska, drugič pa notranjsko-dolenjska. In imamo tako zdaj predlog za 13 pokrajin in Ljubljano s posebnim statusom. Občine se do takega predloga še lahko izrečejo do 10. avgusta, avgusta naj bi o pokrajinah na izredni seji odločal državni zbor. Opozicija že zdaj napoveduje, da bo proti. Pridružil se ji bo še Desus. Kaj bo to pomenilo pri glasovanju, pa bodo šele videli. A pričakovati je, da bo koalicija tudi brez Desusa znala strniti in disciplinirati preostale sile. Drugače bi bil ves trud zadnjega časa zaman. In denar za referendum res potrošen v prazno. Sicer pa smo že kar močno zakorakali v počitniško-dopustniški čas. Če sklepamo po izjavah ljudi, bo to poletje še več ljudi kot doslej preživelo doma. Ne ravno zaradi želje, da ne gredo nikamor dopus-tovat, ampak zaradi potrebe. Cene so pač močno naskočile prihodke mnogih ljudi. ■k NAS CAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU Nedeljsko neurje povzročilo veliko škode Najhuj e j e prizadeta občina Gornji Grad, čeprav huda ura ni prizanašala niti Ljubnemu ob Savinji - Bilanca pustošenja še ni dokončna MilenaK rstič -P laninc Šaleška, Zgornja Savinjska dolina, 13. julija - Bilanca nedeljskih in ponedeljkovih neurij po Sloveniji je grozljiva: najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena dobra petina slovenskih gozdov in ogromno pridelkov. Najhuje je bilo v Prekmurju, na savinjsko-šaleškem območju pa v občinah Gornji Grad in Ljubno ob Savinji. Huda ura se je vrtela vse od 14.30 do 15.30, pri tem pa ni prizanašala. Največ škode v občini Gornji Grad V občini Gornji Grad je neurje poškodovalo okoli 40 ostrešij na različnih objektih, od tega 20 na stanovanjskih hišah in 20 na gospodarskih poslopjih ter podružnični šoli v Novi Štifti. Ogromno škodo je povzročilo tudi v gozdovih in prometu. Bilanca pustošenja še ni dokončna. Najbolj prizadeta so območja Črnivca, Kašne planine, Tomano-ve planine, Tiroseka, Šmiklavža, Nove Štifte, Lenarta, Dola. Prve ocene kažejo, da je zelo poškodovanih blizu 700 hektarjev gozdov, blizu 200.000 kubičnih metrov lesne mase, približno polovica, tako da bo potreben golosek. Nekateri manjši posestniki so ostali popolno ma brez goz da, ki je zanje dopolnilni vir zaslužka na kmetijah. Gornji Grad je doživel katastrofo, kakršne ne pomni, občutili pa jo bosta še dve generaciji. Toliko časa namreč traja, da bodo drevesa v goz dovih znova zras la . Več dreves je padlo na dovozne ceste. Odstranili so jih gasilci in gozdarji. Zaprta je bila cesta Gornji Grad-Črnivec-Kamnik. Med dežjem je padala tudi toča, ki je nekaj škode povzročila na kmetijskih pridelkih. Gasilci so s pomočjo gorskega reševalca iz Kamnika in s helikopterjem rešili starejša zakonca - mož je imel zlomljeno ključnico, ki ju je neurje presenetilo na pohodu na Kašni planini in ju zaradi neprehodnega terena zaradi podrtih dreves ni bilo mogoče drugače rešiti kot s helikopterjem. Celotno območje občine je bilo moteno s preskrbo elektrike zaradi poškodb na električni infra- strukturi. Tak je naj kraj ši možen povzetek nedeljskega dogajanja vtej občini. Huda ura v občini Ljubno ob Savinji Močno neurje je na Ljubnem ob Savinji poškodovalo ostrešja 35 objektov, od tega 15 stanovanjskih in 20 gospo darskih poslo pij in kozolcev, največ v naseljih Radmir-je, Savina, Okonina in Meliše. Veliko drevja je bilo polomljenega in podrtega na ceste, od koder so interventne ekipe (gasilci, pripadniki civilne zaščite, pomoč so nudili tudi trije lastniki traktorjev) Drevje je padalo kot za stavo (Foto: Ciril Sem) REKLI SO ... Anka Rakun, županja Ljub-nega ob Savinji: »V imenu vseh občank in občanov bi se rada zahvalila in čestitala gasilcem, ki so v nedeljo družno in nesebično pomagali vsem prizadetim pri saniranju streh. K sreči vsaj ponoči ni bilo neurja, veter in dež sta se umirila, tako da je bila vsaj noč bolj mirna.« Stanko Ogradi, župan Gornjega Grada: »Za občani je grozljivo popoldne. Neurje je lomilo in podiralo drevje, uničevalo stanovanjske in gospodarske objekte. Takoj smo aktivirali civilno zaščito, na pomoč so nemudoma priskočili domači gasilci in gasilci sosednjega Šmartna ob Dreti, pomagalo jim je blizu 60 delavcev z motornimi žagami, skupaj s krajani je v akciji reševanja sodelovalo blizu 250 oseb.« so gasilci odstranili podrto drevo, na Jankovi ulici pa so s tehničnim posegom vstopili v stanovanje in odstranili razbito steklo, kije ogroža lo mimo i do če. Škofijska karitas odprla poseben račun ... Neurje je povzročilo ogromno škodo, mnoge ljudi pa pahnilo v veliko stisko. Škofijska karitas Celje se zato obra ča na vse, ki bi radi pomagali prizadetim v tem neurju, da svoje darove nakažejo na TRR 06000-0977538266, sklic 00 29143 in namenom: Neurje ali pokličejo na telefon 059 080 370. V Škofijski karitas Celje so v Gornji Grad že poslali pomoč v obliki hrane in vode. Upajo pa, da bodo s pomočjo dobrih ljudi pomagali vsaj tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo in naj nuj nej ših življenj -skih potreb ščin. ... tudi Rdeči križ Sredstva lahko posamezniki in organizacije prispevate že danes na: TRR številka: 03100-1111122222 sklic 98615 s pripisom "Ujma 2008". Od včeraj, 16. julija, je možno darovati tudi preko SMS - sporočil. Na številko 1919 pošljete ključno besedo UJMA, darujete 1 evro! Neurje odkrivalo strehe. (Foto: Ciril Sem) odstranile okoli 60 kubičnih metrov dreves in zagotovile prevoznost cest, toča pa je povzročala škodo na kmetijskih pridelkih. Veliko drevja in vejevja je padlo tudi na ceste Ljubija -Bele Vode in Ljubija-Florjan. V ponedeljek sta si razdejanje v delu Zgornje Savinjske doline ogledala notranji minister Dragutin Mate in poslanec Jakob Presečnik in prizadetim obljubila pomoč. Tudi Šoštanju ni pri za na ša lo Najhuje je bilo v Skornem, kjer je veter odkril dve stre hi sta novanj-skih hiš, podrlo je več dreves, med drugim je bila neprevozna interventna pot k Bolnišnici Topolšica. Podrto drevje je povzročilo tudi nekaj gmotne škode, v Gaberkah je lipa padla na avtomobil, v Lajšah pa sta podrti smreki poškodovali pomož ni objekt ob gostin skem obratu. Poškodovanih na srečo ni bilo, je bilo pa že v nedeljo na delu 48 gasilcev iz vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev v občini. V ponedeljek sta bili na terenu dve ekipi pogodbenega vzdrževalca cest, podjetja Andrejc, ki sta predvsem čistila veje s cest, popravljala bankine in odstranjevala pesek z vozišč. V Belih Vodah so s ceste odstranili več kot 60 kubičnih metrov naplavin in odstranili posledice plazu pri Mazeju. Škodo so v začetku tega tedna še ocenjevali, tako da bo kaj več o njej znanega v prihodnjih dneh. V Velenju, na Kraigherjevi ulici, Na pomoč so priskočili številni. (Foto: Boris Goličnik, PGD Šoštanj) Strehe je bilo treba takoj zavarovati. (Foto: Boris Goličnik, PGD Šoštanj) Trajalo bo, da si bo gozd opomogel. (Foto: Ciril Sem) Podpora spremenjeni trasi hitre ceste Svet Mestne občine Velenje j e potrdil predloge komisij e za spremljanje aktivnosti za gradnjo tretj e razvojne osi, ki j o vodi Drago Potočnik MiraZ akošek Svet Mestne občine Velenje redno spremlja vse aktivnosti povezane z gradnjo tretje razvojne osi. Ze pred časom so imenovali komisijo za koordiniranje aktivnosti in obveščanje javnosti o postopkih sprejemanja državnega prostorskega načrta. Komisijo sestavljajo člani sveta, predstavniki krajevnih skupnosti, upravnih organov in strokovnjak za projektiranje državnih in ostalih cest, vodi pa jo Drago Potočnik, direktor PV Investa. Na zadnji seji sveta so poročali o opravljenih aktivnostih in predlagali nekaj sprememb predvidene tej osnovi predlagali tudi nekaj konkretnih optimizacij predlagane trase. Celotno traso, ki poteka preko mestne občine Velenje, so razdelili na štiri odseke predvsem zaradi različne problematike, večje preglednosti težav ter prednosti. Cesta naj bi "prišla" v mestno občino Velenje na tromeji med občinami Slovenj Gradec, Velenje in Šoštanj, in sicer skozi 2300 metrov dolg predor pod Graško goro. Od tu bi potekala po Velunjskem grabnu jo v vzhodno pobočje Grmade (predori in pokriti vkopi -zaradi protihrupne zaščite obstoječih objektov) in bolj skrbno začrtajo cesto skozi Velunjski graben, saj je bila obstoječa nili, če bi cesto pomaknili nekoliko južneje. V nadaljevanju komisija podpira traso med obe- Selam, kjer bo treba zgraditi predor. Glavni izvoz in priključek za Velenje je predviden na križišču Partizanske ceste in hitre ceste, ki bo do tja speljana mimo Starega jaška. Po mnenju komisije je ta odsek najbolj problematičen, saj cesta na različnih ravneh prečka Partizansko cesto, obstoječo železniško progo in reko Pako. Komisija podpira vkop od območja Starega jaška preko Stare vasi (pod Koroško cesto) do Ceste Simona Blatnika. Od tu naprej sta možni dve rešitvi, in sicer podvoz pod reko Pako in železnico ali pa nadvoz preko reke Pake in železnice, ki se severno zaključi s pokritim vko-pom. Komisija meni, da je potrebno še veliko usklajevanja pri izdelavi idejnih projektov, saj je ta odsek najpomembnejši za ustrezno priključitev Velenja, Šoštanja in seveda Gorenja na hitro cesto. V nadaljevanju poteka ceste predlaga komi; sija predor skozi hrib, ki poteka vzhodno od centralnega pokopališča v Podkraju in naprej proti jugu. trase, in te so svetniki tudi potrdili. Komisija je spremljala celotno dogajanje in si ogledala predlagane trase na terenu. "Vsi člani so se zavedali kompleksnosti vprašanja umestitve hitre ceste v prostor in potrebe po izgradnji le-te," pravi Drago Potočnik. Prav zato so skrbno pretehtali vse pobude, pripombe in sugestije, ki so jih posredovali krajani, in na .. ..--.-■ j.- proti jugu, proti Škalam. Gradnja na tem območju bo seveda zahtevna zaradi ožine soseske in neposredne bližine številnih objektov. Komisija je zato predlagala, da cesto na severnem delu čim bolj vkoplje- večkrat poplavljena. Prav tako predlaga komisija odmik od predlagane trase na območju pri izvozu s ceste za Škale in Plešivec zaradi, po njihovem mnenju, prevelikega problema pri izvedbi globokega nepokritega vkopa, zaradi katerega bi morali porušiti nekaj stanovanjskih hiš. Temu bi se lahko izog- ma jezeroma - preko napisa bi potekala v pokritem vkopu in tako ne bi ovirala načrtovanega turistično-rekreacijskega razvoja tega območja. V primeru izbora te trase bo potrebno nameniti pozornost nekoliko zahtevnejši in daljši navezavi izvoza s hitre ceste proti Konovemu in Skupno do dobrih rešitev Svet mestne občine Velenje j e zaokrožil pol 1 etno delovanje -Podžupan Bojan Kontič j e z doseženim zadovoljen, saj so opravili vse, kar so si zastavili MiraZ akošek Zadnjo sejo sveta Mestne občine Velenje pred poletnimi počitnicami je vodil podžupan Bojan Kontič (Srečko Meh je bil na dopustu). "Seja je potekala dokaj konstruktivno, sicer se je ob zaključku poznalo, daje čas počitnic, in je karnekaj svetnikov predčasno odšlo, tako da smo sejo sklenili na robu sklepčnosti. Priznati moram, da je bilo ves čas čutiti uglašenost koalicije in opozicije, razen morda pri poskusu, da bi vprašanja sortiranja odpadkov rešili po hitrem postopku," pravi Kontič in dodaja, daje bila to tudi ena najpomembnejših točk tokratnega zasedanja. "Zelo pomembno je, da smo sprejeli zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadki, saj bi ime li v nasprot nem pri me ru težave. Konec leta se namreč izte ka življenj ska doba sedanjemu odlagališču odpadkov. Če teh ne bomo sortirali v domačem okolju, bi morali vse voziti na odlagališče v Celje, kar pomeni, da bi se ta postavka močno podražila. Prosili smo za podaljšanje dovoljenja za sedem mesecev, do takrat pa bi lahko speljali vse potrebne postopke." Na dnevnem redu je bil tudi predlog komisije za določitev najbolj optimalne trase hitre ceste. Predlog so svetniki potrdili skoraj soglasno. "Komisija je dobro opravila svoje delo, v njej so bili predstavniki lokalne skupnosti, sveta in gospodarstva. Njihov predlog smo potrdili, zdaj pa je na vrsti država, da odreagira," pravi Kon-tič, kije bil s tokratnim zasedanjem zadovoljen tudi zato, ker so svetniki v osnutku sprejeli še vrsto prostorskih dokumentov. Tako računajo, da bi bile lahko že jeseni sprejete zazidave za Lipo vzhod, obrtno-servisno cono v Stari vasi ter še na nekaterih drugih področjih. "Mislim, daje prav, da omogočimo ljudem, ki so zainteresirani za gradnjo individualnih hiš, da pridejo do njih. Pomemb no se mi zdi, da smo na seji sprejeli še sklep o uvedbi nadomestila za stavbno zemljišče tudi na nezazidanih področjih, seveda tistih, na katerih je gradnja s prostorskimi akti zastavljena. To še posebej velja za mestno območje, Vinsko Goro in Staro vas. V preteklosti seje namreč dogajalo, da smo za namene gradnje sprejeli postopke za izvzem zemljišč iz kmetijske rabe in tako dvignili njihovo vrednost, lastniki pa jih zdaj zadržujejo in jih ne prodajo. Območja Škal in Šentilja, kjer zazidalni načrti še niso sprejeti, v to niso vključena," pravi Kontič. S to preddopustniško sejo je svet Mestne občine Velenje zaokrožil polletno delo. "Z delom, ki smo ga opravili, smo lahko zadovoljni. Program, ki ga je župan uskladil z obema strankama (SDS in DeSUS), ki imata podpisan sporazum o sodelovanju, smo uspeli uveljaviti do te mere, da lahko rečem, da smo to polletje zaključili uspešno. To pa pomeni, da smo naredili vse, kar smo si zastavili. Verjetno tega ne bi bilo mogoče izpeljati, če se župan ne bi odločil, da svoje sodelovanje širi še na nekatere skupine oziroma svetnike. To velja za oba samostojna svetnika ter done-davna opozicijske stranke NSi, SLS in SNS. S tem je župan zagotovil večino v občin skem svetu. Poleg tega pa je dej stvo, daje tudi sodelovanje z opozicijo v občinskem svetu dobro, da tudi ti svetniki oziroma skupine pogosto podpirajo predloge župana in uprave oziroma koalicije. Tako ni čutiti kakšnega apriori nasprotovanja. To je za nadaljnji razvoj občine vsekakor dobro. Zdi se mi prav, da je v lokal nih skupnostih tako, da torej ne preslikavamo političnih nasprotovanj na državni ravni v lokalno okolje. Vesel sem, da se v svetu Mestne občine Velenje ne delimo ostro na tiste, ki župana podpirajo, in tiste, ki mu nasprotujejo. Te okvire smo v zadnjem obdobju mnogokrat presegli in dosegli pomembne skupne odločitve, ki bodo v prid vsem prebivalkam in prebivalcem mestne občine Velenje. Prepričan sem, da bomo tako delovali tudi v prihodnje, vsaj do naslednjih lokalnih volitev." Bojan Kontič, podžupan Mestne občine Velenje: "Apriori nasprotovanj v Svetu nič utiti." REKLI 5 Bojan Škarj a, SD: "Seznami za vračanje iz naslova telekomunikacij so v Vinski Gori razburili krajane, saj naj bi dobili vrnjene zelo različne višine sredstev, in sicer med 57 in 210 evri." Jurij Terglav, SDS: "Pozdravljam začetek delovanja naprav za odštevanje časa na semaforjih v Velenju in predlagam, da bi tako opre mili tudi semaforje na križišču med Kidričevo, Efenkovo in Tomšičevo cesto." Majda Gaberšek, DeSUS: "Pred la gam, da bi Mes na obči na razporedila študente in dijake, ki so na počitniškem delu, tudi Domu za varstvo odraslih, in sicer za to, da bi v teh vročih polet nih dneh odpeljali na sprehod Majda Gaberšek varovance." Opomba: njeni pobudi so prisluhnili in že v petek to tudi udejanjili. ■ mz POGOVOR Vsakemu brezposelnemu iščejo zaposlitev V Območni služni Velenje j e bilo pred štirimi leti 7.500 brezposelnih, danes jih j e 4.600 - K zmanjšanju pripomogli tako ukrepi zavoda kot ugodna gospodarska rast MilenaK rstič -P laninc Območna služba Zavoda Republike Slovenije Velenje je razdeljena na šest uradov za delo (Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem), oziroma na del Savinjske regije in Koroško. "V skladu s pričakovanji nove pokrajinske zakonodaje mi že upoštevamo, da je Koroška celota zase, savinj sko-šaleško območje pa zase. Zato tudi vse kazalce prilagajamo tem bodočim pokrajinskim razdelitvam," pravi direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter. Brezposelnost je povsod v upadanju. "Brezposelnost se zmanjšuje že četrto leto zapored in zmanjšala se je tudi letos. Od začetka januarja do konca junija za približno 10 odstotkov v savinjsko-šaleškem prostoru in za 9 odstotkov na Brezposelni v juniju Uradi za delo na Koroškem (Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec) so junija letos beležili 2.267 brezposelnih oseb (decembra lani 2.464), stopnja relativne brezposelnosti pa znaša 7 odstotkov. Urada za delo v Savinj-sko-šaleški regiji pa sta beležila 2.200 brezposelnih (decembra 2.437), stopnja brezposelnosti pa znaša 7,2 odstot ka. Koroškem." Pomeni to, da je zaposlitev več, ali so razlogi kje drugje? "To dejansko pomeni več zaposlitev. Če pogledamo zaposlenost, vidimo, da ta od leta 2004 narašča. Števila izraženih potreb pri delodajalcih kažejo, da se po letu 2004 škarje razpirajo. To pomeni, da število potreb postaja vedno večje, število iskalcev zaposlitve oziroma brezposelnih pa je vedno manjše. To za delodajalce pomeni, da je vedno težje najti primerno osebo za zaposlitev. Na zavodu ostajajo tiste ciljne skupine, ki imajo nekaj več težav z zaposlitvijo, to pomeni starejši, ženske, mladi brez izkušenj, osebe s telesnimi in zdravstvenimi ovirami in tako naprej. Teh skupin je več." Največ povpraševanja po tehničnih poklicih Po katerih poklicih pa je največ povpraševanja? Ostajajo to tisti standardni, klasični poklici, po katerih je bilo povpraševanja vedno več, kot jih je bilo na trgu dela? "Na tem področju se kaj dosti ne spreminja. Spremenilo bi se, če bi iz šol začeli dotekati na trg delovne sile drugi profili. Tega ni. Še vedno je največje povpraševanje po tehničnih poklicih na vseh stopnjah izobrazbe, najbolj je to očitno pri IV. stopnji izobrazbe, kjer je na sploh tudi v šolstvu najmanj vpi sa, in potem seve da tudi k nam najmanj priliva. Na tej stopnji obstajajo poklici, ki so izjemno iskani, to so poklici v gradbeništvu, strojništvu, kovinarstvu. Nato še področje storitev, naprimer gostinci, vozniki. Podobno pa je na drugih stopnjah. Če smo še pred nekaj leti ugotavljali, da je naprimer strojnih tehnikov na trgu dovolj, potem danes ugotavljamo, da jih ni več. Enako velja na VII. stopnji izobrazbe in univerzitetnih programih, kjer ugotavljamo, da se v tehničnih poklicih zaposlitev najde, v družboslovnih pa je težje. Razlogi za tako stanje so v že prej ome nje ni gospo dar ski ras ti. V obdobjih gospodarske rasti delo- dajalci najprej začno povpraševati po proizvodnih poklicih, po poklicih, ki prinašajo takojšen dvig proizvodnje, takojšen dvig realizacije. Šele z zamikom, če stanje traja dalj časa, pa začno povpraševati tudi po drugih poklicih, ki pomenijo spremljajočo dejavnost osnovni." Koliko so se temu pripravljeni prilagajati brezposelni, ki so v vaših evidencah, s kakšnimi prekvalifikacijami, dodatnim izobraževanjem? "Brezposelni so, tako kot zavodi za zaposlovanje na sploh, ves čas postavljeni pred izziv, da je treba nekaj spremeniti. Verjetno brezposelna oseba ne more biti zadovoljna s svojim položajem, daje samo prijavljena na zavodu za zaposlovanje. V tem času, ko je prijavljena, mora tudi najti rešitev za svojo težavo. In naj ti jo mora slej ko prej. Z vsako osebo, kije prijavljena pri nas, takoj naredimo zaposlitveni načrt, v katerem opredelimo aktivnosti, kijih bomo izvajali, da bi v ustreznem času oseba našla zaposlitev. Rešitve vprašanja brezposelnosti so za različne ciljne skupine različne. Za mlajšo populacijo najpogosteje uporabljamo delovni preizkus, to je za čas enega meseca, ko brezposelna oseba obdrži status brez- poselne osebe; potem je tu usposabljanje na delovnem mestu, kjer si oseba pridobi dodatna znanja in spretnosti, to lahko traja do tri mesece; poskušamo z vključitvijo v tečaje, v različno funkcionalno izobraževanje, na voljo pa imamo tudi nacionalne poklicne kvalifikacije in formalno izobraževanje. Tako je pri mlajši populaciji. Pri populaciji nad 50 let, pri ciljnih skupinah starejših ali dolgotrajno brezposelnih osebah, pa uporabljamo seveda drugačne prijeme. Osebe napotujemo v javna dela, v subvencije za zaposlitev in podobno." Na grad bi šča ne morejo sociologi ali ekonomski teh ni ki Bi se dalo reči, da bi danes skoraj vsak brezposelni lahko delal, če bi bil pripravljen sprejeti vsako delo? "Če primerjamo število delovnih dovoljenj za tujce, kijih imamo odprta v tem trenutku, je to skoraj toliko, kot je brezposelnih v naši območni službi, seveda pa stanje ni enako po vsej Sloveniji. Če bi na ta delovna mesta napotili naše brezposelne, bi lahko rekli, da bi bili z njimi že v minusu. Vendar to ni realno. Na gradbišča in delovna mesta, kjer najpogosteje zaposlujejo tujce, ne moremo napotiti sociologov, učiteljev, novinarjev, ekonomskih tehnikov ... Tako početje ne bi bilo produktivno in tudi ni realno." Vsaki osebi iščete primerno zaposlitev? "Vsaki. Zmanjšanje brezposelnosti, ki se je zgodilo v zadnjih štirih letih, pripisujemo tudi aktivnostim zavoda. V Območni službi je bilo pred štirimi leti 7.500 brezposelnih, danes jih je 4.600. Zmanjšanje za 3.000 oseb ob nenehnem prilivu, nenehnem menjavanju oseb, ki so pri nas prijavljene, pripisujemo lahko tudi ukrepom zavoda za zaposlovanje kot tudi ugodnim gospodarskim kazal cem. V preteklosti smo z različnimi ukrepi, s subvencijami za zaposlitev, s šolanjem, prekvalifikacijami, z usposabljanjem na delovnem mestu in podobnim veliko ljudi pripeljali do zaposlitve, ki traja še danes." Pomoč pri vsto pa nju na trg dela Prijavljeni na uradih za delo imajo pravice in dolžnosti. Zaradi katerih pravic se prijavljajo in katere so tiste dolžnosti, kijih morajo kot prijavljeni brezposelni spoštovati? "Ko človek izgubi službo, če izhajamo iz te situacije, je njegova osebna pravica, da pridobi nadomestilo za čas brezposelnosti iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, in to je verjetno prvi motiv. Torej gre za zagotovitev socialne varnosti. Drugi motiv pa je gotovo, da si mora takoj ali čim prej najti zaposlitev. Pomembno je, da osebi v tistem obdobju uspemo ponuditi kakšno zaposlitev. Slabša je seveda situacija, ko oseba dalj časa ne dobi zaposlitve, ker motivacija upada, pa tudi socialna varnost se slabša. Nadomestila ni možno prejemati prav dolgo časa. Pri tistih, ki prihajajo k nam iz šol, je situacija nekoliko drugačna. Za te socialne varnosti ni, razen možnosti za pridobitev pomoči na Centru za socialno delo. Ti se želijo podati na trg dela, narediti razvojni korak, prestopiti iz sveta šolanja v svet dela. Ta korak ni lahek. V tem obdobju tudi mi ugotavljamo, da osebe potrebujejo podporo." Imajo pa, ko so enkrat "vaši", tudi dolžnosti. "Seveda. Te so jasno opredeljene. Javljati se morajo na vabila na seminarje, delavnice, ki jih pri-pravljajmo in s katerimi jih skušamo osvestiti, pripraviti za boljši nastop na trgu dela, do vabil za prosta delovna mesta. Delodajalec, ki pošlje k nam potrebo po delavcu, pričakuje, da bo dobil določeno število kandidatov." Predvidevanja, prihodnja gibanja, kam gredo? "Redkokatera pot je enosmerna. Tudi prri brezposelnih ni pričakovati, da bo zmanjševanje potekalo večno. Ko se bodo gospodarski kazalci obrnili navzdol, se bo to seveda takoj odrazilo tudi pri številu brezposelnih." Aktualnir azpisi Pred kratkim so bili objavljeni štirje zanimivi razpisi za zaposlovanje starejših. Gre za brezposelne osebe, starejše od petdeset let, ki so vsaj tri mesece prijavljeni na zavodu, za mlade do 25 let in za tiste, ki so pred največ dvema letoma končali šolanje, ter za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih. Kasneje pa je bil objavljen še razpis za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk. Pri vseh razpisih gre za zaposlitev za najmanj eno leto in za možnost pridobitve subvencije, ki jo lahko pridobi delodajalec, če tako osebo zaposli vsaj za eno leto. Razpisi so objavljeni na internetu, odpiranja bodo v septembru. Pričakovati je veliko zanimanja delodajalcev. RobertR ajšter, direktorO bmočne službeV elenje: "Nap odročjub rezposelnosti nip ričakovati, da boz manjševanjep otekalov ečno." Podp ustimg radom Zbirajo predloge za nagrajence Občina Šoštanj ob prazniku, 30. septembru, podeljuje priznanja in nagrade. Letos naj bi podelili eno priznanje za častnega občana, dve priznanji Občine Šoštanj in plakete Občine Šoštanj. Predloge za priznanja lahko komisiji predložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe do 20. avgusta. Spremembe namembnosti do 11. avgusta Uprava Občine Šoš tanj bo pobu de za spremembe namembnosti zemljišč sprejemala še do 11. avgusta. Skupaj s tistimi, ki jih že imajo v evidenci, jih bodo obravnavali v okviru postopka o sprejemu občinskega prostorskega načrta, ki naj bi ga zaključili predvidoma oktobra pri- hodnje leto. O spremembi namembnosti zemljišč bo odločalo ministrstvo za okolje in prostor, če pa bo šlo za predloge, ki se bodo nanašali na spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno, pa tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Objavljen razpis za prenovo ceste skozi Metleče Občina Šoštanj je na portalu javnih naročil objavila razpis za rekonstrukcijo ceste skozi Metleče. Prenova zajema prenovo ceste, dograditev pločnika in obnovitev komunalne infrastrukture, in sicer od konca obstoječega pločnika do ovinka proti Topolšici (do ogledala). ■ mkp Obnova Vile Mayer "prepoceni" za Evropo Občina Šoštanj bo prenovo financirala iz proračunskih sredstev, ker financiranje iz evropskega sklada zaradi nedoseganja plana višine investicij e ni mogoče MilenaK rstič -P laninc Šoštanj - Čeprav so si v Šoštanju želeli in računali, da bi Vilo Mayer z vrtom obnovili do konca letošnjega leta, se to zagotovo ne bo zgodilo. Načrtovali so namreč, da bodo projekt obnove sofinancirali iz evropskega sklada za regionalni razvoj, kar pa zdaj, ko so se pojavile nove okoliščine, ne bo šlo. Alenka Verbič z urada za družbenih dejavnosti Občine Šoštanj zadrego pojasnjuje: "Financiranje zaradi nedoseganja praga višine investicije ni mogoče. Občina Šoštanj bo tako prenovo financirala iz proračunskih sredstev. Pričakujemo pa, da bo ministrstvo za kulturo še letos objavilo razpis, na katerega se bomo prijavili." Šoštanjski primer je pravzaprav nenavaden, saj je znano, da pri nas nobena novogradnja ali obnova na koncu ne stane toliko, kot se predvideva, šoštanjska pa se bo in zato zanjo tudi evropskih sredstev ne bo. "Natančni pregledi obstoječe lesene stropne konstrukcije so namreč pokazali, da te ne bo potrebno nadomestiti z armirano betonsko ploščo, kot je bilo predvideno, uspeš no pa so bile odstra nje ne tudi talne obloge v pritličju in v prvem nadstropju objekta. Klasični parketi so tako dobro ohranjeni, da jih bomo v celoti lahko ponovno uporabili, tri četrtine keramičnih in betonskih ploščic pa je prav tako primernih za nadaljnjo uporabo," pojasnjuje Verbičeva. So pa v Šoštanju na zahodni strani vrta (tudi tega bodo obnovili) že zasadili novo živo mejo belega gabra in maklena in pridobili gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti Mayeijeve vile iz stanovanjske hiše v splošni objekt, namenjen kulturi. Projekt prenove, ki je zaradi arhitekturne celovitosti in dobre ohranjenosti razglašena za lokalni kulturni spomenik posebnega pomena, je v fazi priprave javnega razpisa za izvedbo obnovitvenih del. Občina Šoštanj bo v prenovljene prostore prenesla stalne zbirke likovnih del Napotnikove galerije in kiparskih del Ivana Napotnika ter del zasebne zbirke Zvo-neta Čebula. S postopnim odkupom pa nameravajo v Šoštanju pridobiti tudi bogato hortikulturno Kojčevo zbirko. S Od srede do torka - svet i n domovina m i Sreda, 9. julija Generalni direktor Onkološkega inštituta Aljoša Rojec je na seji sveta zavoda ponudil svoj nepreklicni odstop in tega je svet sprejel. Rojec je kot vzrok za svojo odločitev navedel pritiske medijev, odstop pa je pospremil z besedami, da je po številnih medijskih napadih čas, da inštitut zaživi mirneje. Odstopil je direktor Onkološkega inštituta. Za zaprtimi vrati je odbor za zunanjo politiko kljub obstrukciji treh opozicijskih poslancev zaslišal tri kandidate za veleposlanike. Vse kandidate so podprli brez glasu proti. Ker v Mercatorju menijo, da je v preiskavi urada za varstvo konur-kence prišlo do postopkovnih napak, so na Ustavnem sodišču že sprožili zahtevo o zaščiti človekovih pravic. Oglasil se je Boško Šrot, ki pravi, da mu Janez Janša grozi z aretacijami, če se ne odreče Delu. V premierjevem uradu so izjavo označili za »nesramno laž«. Šrot je ob tem poudaril, da pritiskom ne bo p opus til. Četrtek, 1 0.j ulija * s s Ministrstvo za šolstvo je zaradi prostorske stiske v vrtcih občinam predlagalo postavitev mobilnih vrtcev oziroma kontejnerjev. Direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar je v zvezi s tem še pojasnila, da gre za cenovno ugodno možnost, pogoji za biva nje v mobil nih vrt cih pa morajo biti enaki kot v grajenih ali montažnih. Prostori morajo biti prilagojeni otrokom, mobilni vrtec pa mora biti tudi tako izoliran kot sezi dan vrtec. zdravstvenem zavarovanju, ki pri-na ša več novos ti. Med dru gim zakon prinaša določitev kriterijev doplačil do polne vrednosti zdrav-stevnih storitev za socialno šibkejše iz proračuna, celotno financiranje zdravstvenih pregledov športnikov, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih panožnih športnih disciplin, ureja pa še nove kategorije zavarovancev, denimo pripornike, zapornike, mladoletnike na prestajanju vzgojnega ukrepa ter otroke do 18. leta, ki niso zavarovani kot družinski člani. Hugo Chavez je ugodil prošnji Danila Turka, da bi štirje slovenski državljani zaporno kazen namesto v Venezueli prestajali v Sloveniji. Dars je nekaj pred polnočjo ponovno odprl cev predora Šentvid proti Primorski, proti Gorenjski pa je ostal zaprt. režimu zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Predlog resolucije so sestavile ZDA, podprlo ga je devet držav, proti pa sta glasovali Kitajska in Rusija, ki imata kot stalni članici pravico do veta in sta tako porazili resolucijo, ter Južnoafriška republika, Vietnam in Libija. Nedelja, 13.j ulija Slovenijo je spet zajelo neurje: na območju Kamnika in Gornjega Grada je močan veter prekinil preskrbo z električno energijo; daljnovod čez Črnivec je ostal popolnoma porušen, nizkonapetostni vodi pa so uničeni. Težava so tudi razkrite strehe, med drugim tudi v Kamniku, Komendi in Vodicah, kjer je odpihnilo strehe šol. Največ materialne škode je nastalo na gozdovih, saj je v Zgornji Savinjski dolini uničenih okoli 100 tisoč Grozote, ki ne bodo nikoli pozabljene. Občine naj bi za vrtce, kjer vlada prostorska stiska, pripravila kontejnerje. Notarska zbornica je pravosodnemu ministrstvu predlagala zvišanje notarske tarife, a se na ministrstvu s tem niso strinjali. Kot so dejali, bi povišanje notarskih tarif lahko vplivalo na zvišanje drugih storitev in s tem tudi na inflacijo v Slove niji. Vlada je sprejela spremembe uredbe o cestninjenih cestah in cestnini in z njimi omogočila lepljenje vinjet kjer koli ob robu notranje strani vetrobranskega stekla. Člani vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč so iz grobišča številka 390 blizu Lokav-ca v torek izkopali posmrtne ostanke 12 ljudi. Najdene posmrtne ostanke so že poslali v Maribor, kjer jih bodo očistili in začeli zbiranje vzorcev DNK, da bi ugotovili identiteto mrtvih. Petek, 11. julija Državni zbor je sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in Ob 13. obletnici genocida v Srebrenici se je komemoracije v Poto-čarih udeležilo več kot 20 tisoč ljudi. Med drugim so jih nagovorili predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžic, visoki predstavnik med na rod ne skup nos ti v BiH Miroslav Lajčak in ameriški veleposlanik v BiH Charles English. Izvedeli smo, da so aretirali enega od predstavnikov vodstva Patrie in nekdanjega menedžerja Pat-riinega hče rinskega podjetja Patria Vehicles. Osumljena so na Finskem aretirali v povezavi s prodajo oklepnikov v Slovenijo. Sobota, 1 2. julja Janez Janša je na srečanju odborov SDS povedal, da se v Sloveniji rišeta dve alternativi - ena vodi v sodelovanje, druga v izključevanje. Med govorom je Janša poudaril uspešnost Slovenije v zadnjem obdobju, ob tem pa omenjal visoko gospo darsko rast. Počitnice so se zares pričele. Počitnice so se začele, počitniška gneča pa ni zajela samo Slovenije, saj so se v dolgih kolonah premikali tudi drugod po Evropi. Tri dni potem, ko je Češka podpisala sporazum z ZDA o gradnji protiraketnega ščita, so oblasti zaznale nihanje v dobavi črnega zlata iz Rusije. Rusija namreč ščitu silovito nasprotuje, saj meni, da ZDA s tem rušijo ravnovesje v Evropi, obenem pa menijo, da Iran s tehnologijo, ki jo poseduje, Evropi ne predstavlja nevarnosti. Varnostni svet je zavrnil predlog resolucije za uvedbo sankcij proti kubičnih metrov lesa, od tega je 100 hektarov gozdov popolnoma uničenih. Neurje je močno prizadelo tudi Pomurje, kjer je ostalo poškodovanih nekaj objektov, močan veter je izruval drevje v mur-skosoboškem parku, toča pa je oklestila poljščine, med njimi koruzo, pšenico, krompir in buče, ki so pomen dra ni in ne bodo dozo re li. Tako velika toča je padala v Vrtojbi. Slovenski premier Janez Janša in hrvaški predsednik Stipe Mesic sta govorila o reševanju vprašanja meje in uvedbi vinjet."Pogovarjala sva se o skupnih temah, ki jih je bistveno več kot težav, ki jih rešujemo, pa tudi o problemih," je pogovor strnil Janša. Mesic je poudaril, da mu je Janša obljubil, da gre pri vinjetah le za začasni ukrep, saj se pričakuje uvedba satelitskega cestninjenja. Papež Benedikt XVI. je prispel v Sydney, kjer se bo udeležil enega največjih praznovanj Katoliške cerkve, svetovnega dneva mladih. Italijansko sodišče je odločilo, da mora vlada plačati 100 tisoč evrov odškodnine moškemu, ki je moral znova opravljati vozniški izpit, ker je homoseksualec. Ponedeljek, 14.j ulija Večina Slovenije se je ukvarjala z ocenjevanjem posledic neurja, prijavo škode, vzpostavljanjem električnih povezav in čiščenjem. Slovenski trgovci so tudi uradno začeli poletne razprodaje obutve in tekstila, čeprav je večina cene znižala že pred začetkom razprodaj. Verjetno je prav to vzrok, da Trgovci so tudi uradno začeli z razprodajami poletnega tekstila in obutve. prvi dan razprodaj navala kupcev ni bilo zazna ti. Med 7910 dijaki, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije in splošno maturo opravljali prvič, je izpite uspešno opravilo 92,86 odstotka dijakov. Milan M. Cvikl, Cveta Zalo kar Oražem in Rudolf Moge so predstavili neformalno poročilo o delu komisije, ki preiskuje nakupe pat-rij, del komi sije pa je dejal, da je poročilo nezakonito. Kot je dejal Milan Cvikl, bi komisija, ki preiskuje nakup oklepnikov 8 x 8, če bi to mogla, državnemu zboru predlagala sklep, da ni moč odpraviti suma političnih dogovorov. Doz-dajšnji predsednik komisije je še dejal, da prav tako ni mogo če odpravi ti suma, da je bil posel voden netranspa rent no in da je negospodaren. Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu je na podlagi dokazov, ki Al Baširja obtožujejo genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, zaprosil za izdajo naloga za aretacijo proti sudanskemu predsedniku. Z njo bi po tožilčevih besedah preprečili počasno umiranje 2,5 milijona razseljenih ljudi v Darfurju, ki je že tako opu sto šen od voj ne. Torek, 15. julija Državni zbor je sprejel poročilo komisije za nadzor Sove, po katerem ni mogoče trditi, da sta se Janša in Sanader dogovarjala o incidentih. Predsednik komisije Pavle Gantarje dejal, daje komisija ugotovila, da sta se »visoki hrvaški funkcionar in politik največje opozicijske stranke v Sloveniji« pogovarjala o incidentih na slovensko--hr vaški meji in inci den tih v Piranskem zalivu, ne pa dogovarjala o njih. Ob tem DZ razrešil tudi Milana M. Cvikla. Mediji so poro ča li, da je na območju Pirana in Bernardina od dopoldneva voda vendarle spet pitna, tako da pre ku hava nje ni več potreb no. Kot so še pove da li, je hiperkloriranje vode teden pred tem uspe lo. Ker so Veliko Britanijo že nekaj mesecev pretresali številni umori, napadi in drugo nasilje med mladimi, predvsem skrb vzbujajoče pa Nož je lahko uporaben pripomoček, a le, če ne zaide v napačne roke. je nara šča nje napa dov z noži, je bri tan ska vla da odlo či la, da bo zače la vsesploš no akcijo, s kate ro želi zajeziti vedno bolj naraščajoče najstniško nasilje. Zadnji dogodek, ki je pretresel Otok, je bil umor dveh francoskih študen tov, ki so ju našli zabodena v stanovanju v Londonu. Napadalci so jima zadali 250 vbodov. Gremo na Izhod/ žab j or perspektiva Špela Kožar Plesanje po pesku, zaželene kapljice dežja, prerivanje v množici - s takimi atributi je težko pridobiti festivalsko občinstvo. Pa vendar so tovrstni atributi postali propagandna etiketa za novosadski Exit, kije v devetletni zgodovini že postal eden izmed najbolj odmevnih glasbenih festivalov v Evropi. No, sprva je bil tudi političen. Morda celo bolj in morda je prav zaradi tega tako hitro presegel bregove vojvodinske ravnine; začel se je kot protest zoper Miloševicev režim, zato ni naključje, da se je porodil v glavah treh novosadskih študentov. Veljal je za podaljšek gibanja Otpor in svoje prvo leto začel s sloganom »Exit out of ten years of madness - »izhodite« deset let norosti«. Miloševicev prestol se je zlomil istega leta, oktobra 2000, gibanje Otpor pa je dobilo posebno nagrado na podelitvi MTVjevskih lovorik v Stockhol-mu. Sele čez štiri leta je slovita glasbena televizija prišla snemat v Petrovaradinsko trdnjavo; leto pozneje je Exit prenašal celo radio BBC, lani pa so ga Otočani razglasili za najboljši evropski festival. Exitu je torej uspelo - vendar kaj? Privabiti »gomilo« Otočanov. Exit sem letos doživela prvič in ker se je končal v nedeljo oziroma v ponedeljkovem jutru (dobro, zame šele okoli ene ure popoldan, saj sem se udeležila še čisto zadnje zabave po uradnem zaključku ), »sem z glavo« še vedno na trdnjavi; v razpadajočo novosad-sko vzpetino so postavili 26 odrov, v štirih dneh pripeljali več sto glasbenikov, po mojih mislih pa najbolj »hodijo« Otočani. Verjetno zato, ker so mi največkrat med poslušanjem koncertov stopili na nogo! V bistvu tudi glasbe zaradi njihovega nenehnega pogovarjanja nisem dobro slišala. Torej bi bilo bolje, da Exit ne bi bil razglašen za naj festival? Zame da. Exit je že prvo leto potreboval medijsko odmevnost, če je želel biti eden »krivcev« za strmoglavljenje Miloševica. In ker so se politične strasti pomirile, jo potrebuje še bolj, a če bo poleg Otočanov še kaka druga evropska invazija na Petrovaradinsko trdnjavo, lahko izgubi marsikaterega »jugolokalca«. Najlepše doživetje mojega »krsta« je bila prav jugonostalgija - bili smo bratje (in sestre), ki smo štiri dni zapored izstopali (exit) skozi ista vrata trdnjave. Naslednje leto se bom spet vrnila na isti izhod. Ne zaradi programa, ki so ga stalni obiskovalci letos kritizirali, ne zaradi izjemnega ambienta, ko plešeš v utrdbi, dokler te ne obsije sonce. Zaradi nekdanjih sodržavljanov, ker nam je ostala skupna le še zabava. Res je, da sem bila tudi besna nanje, saj so naši vojvodinski bratje (in sestre) organizacijsko še vedno zelo neorganizirani. Morda ni nezanemarljiv lanskoletni spor med ustanovitelji, ki se je končal s tožbo enega izmed študentov - ustanoviteljev zoper Skupnost Exit; festivali se namreč začnejo z obilico entuziazma, kot se je Exit, v prvih letih se oblikuje festivalska družinica, kot je Skupnost Exit, v prvih uspešnih letih pride v družinici do razprtij, kot se je zgodilo z Exitom. Potem pa sta v festivalskem življenju dve poti - vzpostavi se nova družinica, ki prvotno podobo preoblikuje/nadgradi/nadaljuje, ali pa začne družinica počasi razpadati in festival počasi izgublja prvotno privlačnost. Organizacija je festivalski »epicenter«, zato se je potrebno zavedati, da na doživetje obiskovalca vpliva tudi prijazen nasmešek prodajalke kart ali varnostnika. Da se Exit spreminja, kaže že statistika; lani je bilo v kampu 11 tisoč ljudi, letos le 6 tisoč. Torej je »na vrsti« organizator - ali se bo zadovoljil s finančno podporo mesta in države, ali pa se bo vrnil h koreninam, ko se je zavedal, zakaj je potreben še en glasbeni festival. Exit je z izjemo ambienta namreč le še en večdnevni masovni glasbeni dogodek, zato je morda njegova zadnja priložnost prav prihodnje leto, ko bo »star« eno desetletje. AKTUALNO Na UE Velenje kar nekaj novosti Stranke so v anketi povedale, da so s storitvami, ki j ih nudi Upravna enota Velenje, zadovoljne - Čas čakanja pred okenci skrajšali - Izpitni center se seli MilenaK rstič -P laninc Velenje - Anketa zadovoljstva strank, ki so jo opravili v Upravni enoti Velenje, da z njo preverijo pravilnost usmeritev, ki so si jih zadali s poslovnim načrtom za letos, je pokazala, da so ljudje z njimi zadovoljni. Dobili so potrditev, da so smernice prave, za stranke pa dobre. Porast zadovoljstva so zabeležili v vseh oddelkih, tudi na oddelku za okolje in prostor, je povedal načelnik Fidel Kru -pic. "Naš cilj je, da skrajšamo čas izdaje gradbenega dovoljenja na teden do največ štirinajst dni, kar bi bil tudi za nas velik uspeh," pravi. Prav dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj investitorje, pa naj bodo to majhni ali veliki, najbolj motijo. Septembra in oktobra bodo pripravili različna tematska predavanja, sestanke z lokalnimi skupnostmi, s projektanti, sogla-sjedajalci torej z vsemi udeleženci v procesu pridobivanja teh dovoljenj, da bi ljudem olajšali pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. "Če je zadeva jasna, zakonsko urejena, smo mi v upravnih enoti zadnji, ki bi zadeve lahko zapletali. Lahko le svetujemo, kako in kaj še napraviti, da bo vloga skladno z zakonom in popolna. Če bo stranka k vlogi priložila vse potrebne dokumente, pa menim, da bi čas izdaje gradbenega dovoljenja ne smel biti daljši od treh dni. Če so vloge popolne, pa se ta čas razumljivo podaljša. Pri nas ni daljši od dveh mese cev, torej smo tudi tu v zakonskih okvirjih," še dodaja Krupic. Da bo v pomočs trankam, ji piše tudi nam ajici. Ob njejn ačelnik Fidel Krupic, ki je vp rostoreu pravnee notev nesel kar nekajs prememb. Tri četrtine strank postreženih v največ petih minutah "Čas postrežbe strank na okencih smo uspeli skrajšati na od takoj do največ 5 minut v 72 odstotkih primerov. Za primerjavo naj povem, da je bilo lani takih primerov 40 odstotkov," je zadovoljen načelnik, ki dodaja, da seje povečalo tudi zadovoljstvo strank z zaposlenimi v Upravni enoti Velenje. Septembra nove osebne izkaznice Septembra pričakujejo nove osebne izkaznice in nova vozniška dovoljenja na plastičnih karticah. V Upravni enoti Velenje zato strankam svetujejo, da če imajo namen menjati osebne izkaznice in če imajo ob njih še kak veljaven osebni dokument, da počakajo do septembra. Tako si ne bodo delali dvojnih stroškov. Izpitni center od jutri pri njih Jutri, 18. julija, bo na novi lokaciji, v 4. nadstropju Upravne enote Velenje, začel delovati Izpitni center. Lokacija, ki so jo imeli v uporabi doslej, je bila v katastrofalnem stanju, zaradi česar so bili deležni tudi največjega nezadovoljstva strank. V matični hiši na Rudarski so uredili učilnico za do 30 kandidatov in prostore za izpitno komisijo. Na okencu v prvem nadstropju bo moč zaprositi za izdajo vozniškega dovoljenja oziroma opravljanje vozniškega izpita. V sodelovanju z Mestno občino Velenje bodo preselili tudi prostor za odhod kandidatov na opravljanje praktičnega dela izpita, da bo ta bližje upravni enoti. S Premogovnikom Velenje pa se pogovarjajo o možnostih postavitve poligona na degradiranem območju. Izgubljene dokumente je moč preklicati na UE Novost je tudi preklic izgubljenih dokumentov. Teh ni več treba preklicati preko Uradnega lista, zadostuje, da se oglasite na upravni enoti, kjer lahko na enem mestu prekličete dokument, hkrati pa zaprosite za izdajo novega. Nezahtevno objekti brez grad be ne ga dovoljenja 15. aprila je stopil v veljavo nov Zakon o gradnji objektov, ki ne zahteva več gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (na primer nastreške, vodnjake, dvorišča, poljske poti, čebelnjake ...). Strankam pa, da bi se izognili težavam na terenu, svetujejo, da se obrnejo na njihove svetovalce, ki jim bodo še pred vložitvijo vloge pojasnili, kako in kaj. Sprememba bivališča mož na kjer ko li Nekaj je k zadovoljstvu strank prispevala tudi spremenjena zakonodaja. Na področju notranjih zadev je za prebivalce bistvena sprememba ta, da lahko prijavijo in odjavijo stalno prebivališče kjerkoli, ne več samo v upravni enoti, kjer prebivajo. To lahko naredijo tudi preko spleta. Vse na enemm estu. Tudin apotki, kako sep oročiti. Demonstracije in transportni zastoji ustavili proizvodnjo v Gorenju Prejšnjo sredo so bili v Gorenju zaradi ohromljenih transportnih tokov prosti - Izpadli delovnik bodo nadomestili - Od 21. julij a do 7. avgusta na kolektivnem dopustu MiraZ akošek Velenje, 9. julija - V Gorenju, kjer proizvedejo letno več kot 4 milijone velikih gospodinjskih aparatov, je logistika izjemno pomembna. V delovnem času odpelje ali pa pripelje priklopnik skorajda vsako minuto. Vsak zastoj se seveda še kako pozna. Teh pa je bilo prejšnji teden veliko. Demonstracije in nemiri na področju transporta so se vrstili v mnogih evropskih državah, med drugim so stavkali delavci železniškega prometa v Italiji, tovorni promet je bil v Srbiji blokiran zaradi gradnje železnice ... "Še posebej je bil ohromljen promet z Balkanom in vzhodnoevropskim trgom, zlasti z Rusijo in Ukrajino. In ker v tem času v Gorenju polnimo skladišče, da bomo lahko izdelke tako, kot je navada, normalno odpremljali tudi v času kolektivnih dopustov, smo se skupaj s svetom delavcev odločili, da v sredo, 9. julija, nismo delali. Izpadli delov-nik bomo nadomestili s soboto, 23. avgusta," je povedala direktorica za stike z javnostjo Uršula Menih Dokl. Ze v četrtek so se razmere normalizirale in odprave Gorenjevih izdelkov so normalno stekle. Pred delavci Gorenja je še en delovni dan, potem pa odhajajo 7. avgusta na kolektivni dopust, ki ga bodo vzdrževalci seveda izkoristili za večja vzdrževalna in obnovitvena dela. Na kolektivni dopust lahko odhajajo zadovoljni, saj uspešno uresničujejo zastavljene cilje. Nadzorni svet je že ocenil poslovanje v prvih treh mesecih. Vtem obdobju so ustvarili za dobre 303 milijone evrov konsolidiranih prihodkov in za skoraj 11 milijonov evrov dobička. Še posebej so lahko zadovolj ni, ker se jim je pomemb no povečala dobičkonostnost. To so dosegli z izboljšano prodajno strukturo izdelkov v diviziji Aparatov, rastjo produktivnosti dela in učinkovitim obvladovanjem stroškov dobav in storitev. Seveda pa je na rezultat ugodno vplivala tudi rast prodaje v Rusiji in Ukrajini, pa tudi na Češkem, Slovaškem in v Srbiji. Pre pri ča ni so, da bodo podo ben trend nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, ko naj bi se jim dobičkonosnost še povečala, tudi zaradi nakupa belgijskega ATAG-a, s katerim so posegli tudi v najvišji cenovni razred gospodinjskih aparatov. Predd elavciG orenja je le šej utrid elovni dan, potem pa do7.a vgusta odhajajon ak olektivni dopust. Šoštanj ureja športne površine Rokometno igrišče tik pred prenovo, športni park v fazi pridobivanja idejne dokumentacij e MilenaK rstič -P laninc Šoštanj - Rokometno igrišče v Šoštanju je že od nekdaj priljubljeno zbirališče Šoštanjčanov, a ga je zob časa že precej načel. V občini so se zato odločili, da ga temeljito prenovijo in mu poleg športne dodajo še kakšno namembnost, denimo družabno in kulturno. Na igrišču želijo urediti dve manjši garderobi, sani-tarjie in skladišče za opremo. "Na Občini Šoštanj želimo, da bo igrišče postalo ne samo priljubljen športno-rekreacijski objekt, temveč tudi dobro obiskan in prepoznaven prireditveni prostor, na katerem se bodo odvijali različni sejmi ter druge družabne, zabavne in tudi kulturne prireditve," pravi Tjaša Rehar, predstavnica za stike z javnostjo v Občini Šoštanj. V proračunu imajo v letošnjem letu za prenovo rokometnega igrišča predvidenih 100 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa še 75 tisoč. Naložbo v prenovo pa bo sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, in sicer v skupni vrednosti 37.100 evrov. Obenem pridobivajo idejne projekte za izgradnjo športnega parka pod Vilo Široko v Šoštanju. Za to so v letošnjem proračunu namenili 45 tisoč evrov, k izgradnji pa naj bi občina predvidoma pristopila v prihodnjih letih. V zaključni fazi je še en razpis, gre za sanacijo parketa v športni dvorani, ki ga bo prav tako financirala Občina Šoštanj. Poleg obnove parketa bo ta zagotovila tudi proračunska sredstva za nakup novega sodobnega semaforja za to dvorano. Pred vrati prenova Tomšičeve in Aškerčeve V Velenju se odpirata še dve gradbišči, na vrsto prihaj ata obnovi Tomšičeve in Aškerčeve - Za dela bodo izkoristili čas počitnic in dopustov, ko j e v mestu manj ljudi MilenaK rstič -P laninc Velenje je letos postalo veliko gradbišče. Veliko vlaganj je predvsem na področju cestne infrastrukture, za razliko od prejšnjih dveh let, ko je bila glavnina vlaganj usmerjena v infrastrukturo in obnovo športnih objektov, šol in vrtcev. V teh dneh prihajata na vrsto dve mestni ulici, Tomšičeva in Aškerčeva. V Mestni občini Velenje pravijo, da želijo za ti prenovi izkoristiti čas počitnic in dopustov, ko je v mestu manj ljudi kot običajno, saj se zavedajo, da so obnove cest občutljive in velikokrat povzročajo slabo Strpno naslednje tri mesece Med gradnjo bo potrebne veliko strpnosti prebivalcev, ki živijo vzdolž predvidenih gradbišč. Zadeve bodo sicer označene s prometno signalizacijo, bo pa treba računati na zastoje. "Trudimo se, da bi med počitnicami in dopusti, ko je obremenitev mestnih cest manjša, postorili čim več," pravijo v Mestni občini Velenje. voljo. A brez zastojev, preusmeritev prometa in veliko strpnosti, ki bo potrebna, ne bo šlo. Ceste so stare 40 let in potrebne obnove. Tomšičeva v stotih dneh Tomšičevo naj bi pričeli prenavljati konec naslednjega tedna. Obnovljen bo del od Jenkove do Šumija. "Ta odsek je dolg 280 metrov. Vključeval bo obnovo ceste, izgradnjo hodnika za pešce, kolesarsko stezo, postavitev javne razsvetljave ob Tomšičevi, izgradnjo 75 metrov meteorne kanalizacije med Kersnikovo in Jenkovo, spremembo priključka Kersnikove ces- Krtek je posre če na reč Krtka, ki o dogajanju na gradbiščih prijazno obvešča ljudi, so le-ti dobro sprejeli. Pravijo, daje res posrečen. Idejo za take obvestilne table, podobne je videti v tujini, je dala direktorica občinske uprave Andreja Katič. te na Tomšičevo, štiri parkirna mesta med Kersnikovo in Jenkovo 25 in izgradnjo uvoza za stanovanjske bloke od Tomšičeve 33 do Tomšičeve 39, zaradi česar se bo povečala varnost na tem odseku, pridobili pa bomo tudi dodatna parkirna mesta," opisuje naložbo Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospo dar ske zadeve v Mest ni občini Velenje. Dela bo izvajalo podjetje CM Celje, vrednost predvidenih del pa znaša 271.000 evrov. Dela naj bi bila končana v stotih dneh. Aškerčeva v sto dvaj se tih dneh V prejšnjih letih so v Velenju obnovili Stanetovo cesto, kije bila precej obremenjena v času gradnje Kidričeve ceste, zdaj pa je temeljite prenove potrebna Aškerčeva. "V tem primeru gre za 430 metrov dolg odsek. Rekonstrukcija med drugim zajema obnovo cestišča s pločnikom, izgradnjo meteorne kanalizacije, obnovo javne razsvetljave, zaščito vodovoda..." Vrednost te naložbe je 324.000 evrov. Dela bo izvajalo podjetje Mins No.1, ki je bilo izbrano z jav- nim razpisom, dela pa bo izvedlo na ključ. "Pogodba je res na ključ, se pa bojim, da utegne priti do težav, saj, ko se ces ti šče odpre, se šele dejansko vidi, kakšna je situacija pod zemljo. Upam pa, da bomo v sto dvajsetih dneh, kolikor jih je predvidenih za ta dela, to naložbo končali." Rok je začel teči s podpisom pogodbe, to pa so podpisali 20. junija. Krajani seznanjeni O vseh naložbah, ki se j ih lotevajo v Mestni občini Velenje, želijo seznaniti čim širši krog prebivalcev, posebej tistih, ki živijo na območjih, kjer se že in se bodo gradnje izvajale. "Vse zadeve najprej uskladimo z vodstvi mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti. Na razširjenem sestanku kraja- nom predstavimo, kaj se bo dogajalo, kdo bo izvajalec del, določimo koordinatorja iz krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, ki stalno sodeluje z izvajalci in prenaša informacije do krajanov, tako da so ti o dogajanju čimbolj podrobno seznanjeni." Odštevalniki na semaforjih Velenje - Štiri velenjska križišča s šestnajstimi semaforji so na novo označena delovati s tako imenovanimi odštevalniki. Udeleženci v prometu na njih vsak trenutek lahko vidijo, koliko časa na semaforju (še) traja rdeča oziroma koliko zelena luč. "Mislim, da smo za zdaj v Velenju edini v Sloveniji, kjer so v upo rabi ti odštevalniki. Videli smo jih v tujini, na Tajskem. V času, ko je v mestu precej zastojev zaradi gradbenih del, smo se odločili, da jih namestimo. Ljudje jih dobro sprejemajo, v konicah prometa jih, kot pravijo, pomirjajo, ko lahko spremljajo, kako dolgo bo še treba čakati," pravi predstojnik Urada za javne gospo darske zadeve v Mest ni občini Velenje Tone Brodnik. Strošek? Za opremljenost štirih križišč z odštevalniki so odšteli 37.000 evrov. ® mkp Tudi vasp omirjajo?( foto: vos) SREČANJE VELIKA POLETNA AKCIJA Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava! PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC DORINA in KUHINJ DANA NOVO ZIDNA POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200 Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37130,7037131, e-pošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si, www.garant.si »Tudi ko bom mamica, bom tekmovala!« Jolanda Čeplak po dopinški aferi še vedno trenira - Med tekmovalkami jo bomo lahko videli že naslednje leto - Še vedno prepričana v svojo trdno obrambo - Na letošnjem atletskem mitingu kot gledalka VesnaGI inšek Jolanda Čeplak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, je pred približno letom dni doživela hudo življenjsko izkušnjo. Njeni dopinški testi so bili pozitivni. Zadeva se je vlekla, Jolanda se je borila, kolikor se je lahko, a na koncu je sodišče odločilo, daje kriva, in ji prisodilo dve leti prepovedi tekmovanja. Toda tekačica se še vedno ni vdala: »Naslednje leto bom zopet tekla! Že sedaj treniram vsak dan.« O aferi pa pravi tole: »To, kar se je zgodilo meni, je nekaj najbolj groznega, kar se lahko človeku zgodi v športu. Res je, da se je ta stvar zelo dolgo vlekla, in naša eki pa je bila pre pri ča na, da bomo dobili ta primer, ampak očitno v sami naši atletski zvezi in antidoping komisiji pač niso bili tega mnenja.« Prepričana je tudi, da se njeni obrambi ni nikjer zalomilo, temveč: »Ljudje, ki so odločali, imajo o vsem skupaj premalo znanja. Mislim, da je dr. Vladka Čurin Šerbec velika strokovnjakinja na svojem področju - ne samo v Slove niji, temveč tudi v Evro pi in svetu -, ki stoji za svo -jimi izjavami. Naša obramba je temeljila na metodi jemanja vzorcev, ki še ni bila zadostikrat pre- RADÍO VÉLÉNJÉ VABLJENI V RAZŠIRJEN IN DELNO PRENOVLJEN SALON POHIŠTVA NA POLZELI. izkušena, niti predstavljena v znanstvenem članku. Ravnokar se je izkazalo, da ta metoda ni zanesljiva. Zato bomo še enkrat poskušali dobiti od teh strokovnjakov vse podatke. Najbrž pa se bom posvetovala tudi z odvetniki, če se splača še spustiti v kakšno tožbo ali ne. Če se na koncu namreč zgodi, da to metodo, ki so jo uporabljali pri mojem vzorcu B, ovržejo, potem moj primer v bistvu sploh ne obstaja.« Na letošnjem velenjskem atletskem mitingu pa je bila Jolanda samo gledalka: »Ne bom rekla, da mi je bilo zelo hudo, ker tu nisem tekla. Je pa res, da se zdaj večinoma vsi atleti pripravljajo na velike tekme in olimpijske igre. Zato pridejo včasih težki trenutki, ko se zavem, da ne morem tekmovati. Vendar imam ta šport rada in prav zato še treniram. In to me žene naprej - da sem zdrava in še lahko treniram.« Še vedno pa jo imajo radi njeni mladi oboževalci. Za njih Jola pravi, da so najbolj iskreni, ter dodaja: »V takšnem položaju, kot sem jaz sedaj, človek vidi, kdo je tisti, kije tvoj prijatelj, in kdo ne. Ampak tako je. Kadar imaš uspehe, so vsi s tabo, kadar pa se ti kaj takega zgodi ali pa četudi nimaš uspehov, jih ni nikjer.« Kakor koli, naša šampionka ostaja optimistična: »Počasi se vračam na atletsko stezo in naslednje leto nameravam že tekmovati. Prav se mi namreč zdi, da se vrnem, in takrat, ko bom sama začutila, daje konec moje kariere, potem bo zares konec.« Pogovor pa sva zaključili kar z njenimi besedami: »Naslednje leto torej nazaj na stezo, nato upam, da bom kdaj tudi mamica, in če bo vse posreči, bom po porodu še tekmovala.« Nina Drolc 15. na svetovnem mladinskem prvenstvu V mehiškem mestu Monterrey je bilo od 8. do 13. julija 2. svetovno mladinsko prvenstvo. Na njem je tekmovalo 650 plavalcev iz 70 držav. V slovenski reprezentanci je nastopilo 10 t plavalcev iz šestih klubov. Med njimi je bila tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nina Drolc. V svoji najmočnejši disciplini 200 m hrbtno je med 43 nastopajočimi plavalkami z rezultatom 2:21,29 osvojila 15. mesto. Njen nastop lahko ocenimo kot uspešen. Med drugimi je prehitela celo avstralsko plavalko Grace Loh. Avstralija pa je skupaj z Združenimi državami Amerike najmočnejša svetovna plavalna velesila. Pred Nino so bile plavalke iz Poljske, Japonske, Kanade, ZDA, Italije, Velike Britanije, Kitajske, Mehike in Rusije. Nastopila tudi v štafeti 4 x 100 m mešano (4:21,23) in 4 x 200 m prosto (8:25,92), kjer je Slovenija osvojila dobro 10. mesto. V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali uvrstitve do 16. mesta, pa je bila Slovenija 16. Zmagala je ekipa ZDA. ■ MarkoP rimožič Življenje je timski šport. Stanovanjski krediti po vaši meri. Prednosti stanovanjskih kreditov SKB ■ Kredit v EUR s fiksno ali spremenljivo obrestno mero za vse ročnosti, tudi za nestranke. ■ Krediti v CHF s spremenljivo obrestno mero za vse ročnosti (le za stranke SKB). ■ Znesek kredita po vaši meri, tudi do 100 % vrednosti investicije. Kredit, zavarovan s hipoteko, lahko vzamete v višini do 70 % vrednosti nepremičnine, ki jo zastavljate. ■ Možnost do 100 % izplačila gotovine, glede na obliko zavarovanja. ■ Odplačilna doba kredita je do 25 let, pri zavarovanju prek zavarovalnice do 15 let. ■ Mesečni obrok lahko znaša največ do 2/3 dohodka, odvisno od višine vašega dohodka, vrste zavarovanja in vašega sodelovanja z SKB, vendar najmanj 40 EUR. ■ Če zavarujete kredit s hipoteko, se lahko pri izračunu višine kredita poleg rednih mesečnih prilivov upoštevajo tudi drugi redni prilivi. ■ Družinski kredit - za isto nepremičnino lahko kredit najame več ožjih družinskih članov. Če najamete stanovanjski kredit istočasno, vsi skupaj plačate stroške odobritve največ do maksimuma stroškov, zaračunanih za en kredit. Obiščite najbližjo poslovalnico SKB in se prepričajte! Poslovalnica Velenje, Cankarjeva 2a, (03) 898 60 70, 898 60 80 JU Glavni pokrovitelj olimpijske reprezentance Lepo vas je videti. Ana Desetnica obiskala Šoštanj Tokrat ne na trgu, ampak na rokometnem igrišču in ob njem MilenaK rstič -P laninc VŠ oštanj jep rišlar aziskovalnal adja. Šoštanj, 9. julija - Zavod za kulturo Šoštanj je tudi letos poskrbel, da so si Šoštanjčani lahko pogledali tri predstave z letošnjega Festivala Ana Desetnica, ki se tradicionalno odvija v Ljubljani. Prizorišče tokratnega dogajanja, za razliko od vseh predhodnih (razen lanskega - tega je ulično gledališče dež prisilil pod streho kulturnega doma), ko je na dogajanje vabil Trg svobode, je bilo rokometno igrišče in njegova okolica. Organizatorji pravijo, da zato, ker je za prireditev na Trgu svobode potrebno pridobiti centimeter dovoljenj, za kar je potrebnega ogromno časa in nekaj dodatnih stroškov. A trg je imel poseben čar, kjer je ulično gledališče lahko v popolnosti prišlo do izraza, obiskovalce pa je tja vabila (še večja) radovednost. Predstave so bile tudi letos mednarodne. V Šoštanj so prišli Nizozemci, Belgijci in Kandačani. Nizozemci z RatKatKastom, predstavo za dva. Le kaj se skriva v tem mini gledališču z dvema sedežema v njem, so se spraševali obiskovalci in vstopali. Belgijci s predstavo Kuhaj! In kuharji, ki so navdušili (kdaj še niso?), Kanadčani pa z Bizza-riumom, predstavo o dveh znanstvenikih, ki plujeta na raziskovalni ladji po širnih morjih in iščeta bajeslovna bitja in pošasti. V Šoštanju so tako spet popestrili poletno kulturno dogajanje in poskrbeli za živost. Predstava za dva. Lek akšna je? Šopek rdečih rož Julijski dan pred mnogimi leti. Sonce besni, klasje zori. Žetev! Prihitim na veliko rumeno njivo. Matije s srpom v roki nenadoma obstala. Snopovi pšeničnega klasja so pokali v rumeni zrelosti. Tiho opazujem Njo. Drobna, s sivimi lasmi, ki so prepredli znoj-no lice. "Mama!" Ni mogla verjeti: sin, šolnik, s stekle ni co piva in srpom v levi roki. "Ti si, kaj si se lahko utrgal?" " Dan je poln žeje, mama, pij te!" V daljini sta se nasmehnili Gora Oljka in Dobrovlje. "Res je, žejna sem!" Hvaležen nas meh. Steklenico grenkega je objela desna roka in pila, pila. Do zad nje kaplje. "Kmalu bo večer, moram pohiteti!" "Mama, pomagam!" "Kako boš, revček, saj si levič-nik!" Srp se je za njo zagnal v rumeno red, enkrat sko raj zap le sal proti kolenu, komaj pomulil pol redi in se ustavil ... Mama pa kot vihra naprej, naprej. Raj je ta rume ni para diž. Rumeno steblovje, pokanje klasov, omamen vonj po zrelosti zrn. Oko se ozira še dalje, tja do trga, po rumeni lepoti julija. Skoraj pozabim, da stojim na strnišju. Da hiti kot furija pred menoj mama. Da se njen srp pos-rebri, ko ga ujame sončni žarek. Toda žitna polja so z vso eleganco poletj a, z bogastvom in poletno lepoto tako blizu soncu, zašla v zgodovino... Van Gogh, slavni flamski slikar, napol omračen in obseden od kreativnosti, slika z neznansko vnemo žitna polja. Taka, trepetajoča, v holandski modrini. "Vinko, ne morem več." Srp ji pade iz rok. Sonce se v tistem hipu z vsem zlatom razlije čez vrhove Dobrovelj. "Težko je, težko diham, pomoč!" Bližnji sosed Jože prihiti, jo posadi v avto, zmeri utrip, vročino, ki narašča do 40° C. "Pohitimo, lahko je prepozno. Sle pič je, saj boli na des ni stra ni spodaj." Zresnile so se njegove rjave oči. "Pohitimo!" Že je zabrnel jekleni konjiček. Naravnost v celjsko bolnišnico. Srce mi razbija, ko hitim s fičkom za Jožetom. " Ne čakaj mo, mama je vsa modra, in vročina," se dobrohotno zab-liska izpod očal kirurga, dr. V. Samo pozdrav in vse je za mano. Prelest rumenega v žitu. Neprespana noč. Zjutraj telefon: "Operacija uspela!" Juhu - osemdesetletnica okreva. Čez nekaj dni obisk. Dopoldne niso dovoljeni. Pa vendar. Nevzdržna sila in volja po snidenju me žene k njej. Oba - gospodar bolnice Marjan, vedno veseli Marjan, in svakinja Mara, prava mladostna lepota, me sprej meta. "Samo do vrat njene sobe smeš, veš," nasmeh belih zob in rjavih oči. "Samo do tja?" sem nejeverni Tomaž. "Da, saj veš, življenje ima vedno svoje meje." "Pa naj ti bo", doda Marjan, in v njegovi bradi se nasmeji luknjica. "Tiho, po prstih do nje." Že pri vratih sva se objemala. "Sedaj pa tu, pri Vas, mama!" Šopek rdečih gladiol na dolgih pecljih se je razlil čez njene sive oči, nje ne prsi, ogr nje ne v belo pižamo. Razlila se je rdeča ljubezen z vonjem domačih rož. Razlila se je, da še ustnice niso mogle šepetati tiste najvišje besede, objemajoče svet, kadar prežene temo in kliče son ce. Tudi z Van Goghovih polj je tiho odletel črn ptič ... Kako je srce potovalo tisti dan k svojim domov, je nemogoče opisati. Bilje že avgust. V dremavo jesensko ozračje je vedno znova, vso pot, lebdel pred sivimi očmi mame, in z razmršenimi sivimi prameni las, šopek rdečih rož, objemajoč mamo, in oznanjal kot prerok mimo hitečim vozilom rdečo ljubezen, nikoli umrlo. Tudi danes dihajo na mizi gladiole. Kričijo v zavest spomin in ljubezen, čeprav je že dolgo ni več. Nje. In tudi žitna polja so se tod pogreznila. Pred mojim nekdanjim domom ni več rumenega klasja z makom. Je samo utrujen spomin in neznanska želja, videti še to darovitost. Toda - rože so ostale. Rdeče, in spomin in ljubezen. ■ Vinko Šmajs KOLONA Italijanski biseri Nataša Tajnik Stupar Naši sosedje Italijani se lahko pohvalijo z izredno turistično ponudbo, ki je posledica bogate umetniško-zgodovinske preteklosti, ki sega tisočletja nazaj. Mogoče boste, dragi bralci, iz te kolumne dobili kakšno idejo za dober dvodnevni izlet ali tedensko popotovanje po Italiji, kije tako blizu, da bi bilo resnično škoda, da se ne bi vsaj enkrat odpravili malo čez mejo, ti vroči poletni dnevi pa so kot nalašč za pohajkovanje po hladnih cerkvah in klimatiziranih muzejih. Jaz bi si za začetek izbrala Toskano in za začetek kratkega popotovanja Firence. To pa zato, ker so Firence naporno mesto in na začetku imamo še veliko energije, ki jo lahko potrošimo v masi turistov v toskanski prestolnici. Seveda bi kot slikarka najprej obiskala galerijo Uffici, kjer lahko najdemo veliko pomembnih umetniških artefaktov od gotike pa do manierizma, od Michelangela, da Vincija, Giotta, Botticellija ... ipd. V galeriji je vedno »ubitačna« gneča, tako da je dobro da si - seveda, če nas zanima v toliki meri - vzamemo čas in mirno počakamo v dolgi vrsti za vstopnice v galerijo. Nujno je v Firencah treba v baziliko Santa Croce, se povzpeti na Giottov stolp, obiskati romansko krstilnico in dominikanski samostan San Marco, kjer lahko najdete krasne freske znanega slikarja Fra Angelica. Firence imajo poseben utrip in da ga doživite v vsej njegovi polnosti se morate sprehoditi tudi čez most Ponte Vecchio in do palače Pitti, kjer lahko pred njenim vhodom mirno poležavate ure in ure. Firence so zaradi svojega renomeja masovno oblegane in tudi izjemno naporne saj se moramo dobesedno drenjati skozi ulice in znamenitosti. Firence zapustimo in se odpravimo v notranjost Toskane, v Sieno, opečnato oranžno mesto z elipsastim trgom Il Campo v središču. Siena je mesto, kjer si lahko zelo vrhunsko spočijemo živce, saj sama po sebi ne ponuja nekih vratolomnih znamenitosti, razen gotske sienske katedrale, ki se s svojo lepoto in dovršenostjo med pomembnejše evropske spomenike umetnostno zgodovinskega obdobja gotike. Naslednja postaja je San Giminiano, majhno mestece, ki mu pravijo tudi srednjeveški Manhattan, saj so njegova glavna znamenitost visoki stolpi z vrhunskimi razgledi po toskanski pokrajini. V San Giminianu lahko obiščete tudi zelo dober muzej mučilnih naprav iz časa srednjeveške inkvizicije, ki nas opominja na brutalno iztrebljanje drugače mislečih in pa romansko katedralo, ki slovi po odštekanih freskah stare zaveze Bartola di Fredi-ja(rojstvo Eve, Izgon iz raja ...). Blizu San Giminiana sta še dve krasni srednjeveški mesteci Certaldo in etruščanska Volterra, ki s svojim brezčasnim izgledom ponujata prijazno pohajkovanje med vonji sivke in dobrega vina Chianti. Ce bi si zaželeli malo morskega pridiha italijanskega Sredozemlja, nas pot lahko zanese proti Pisi, kjer - kot vsi turisti -lahko romamo k Torre Pendente -nagibajočem se stolpu in kompleksu fascinantnih stavb v bleščečem belem marmorju, krstilnici in katedrali. Par deset kilometrov stran se je majhno mestece Lucca, ki je znano po enem izmed večjih sejmov starin v tem koncu Italije, če naletite nanj, se z veseljem lahko lotite pohajkovanja in barantanja za boljšo ceno. Etruščanska Lucca je v obrambnem obzidju iz 12. st. ena izmed boljših izbir, kako preživeti mirno popoldne po obisku oblegane Pise. Za ljubitelje marmorja priporočam obisk sosednjih mest Masse in Cararre, kjer si lahko ogledate tudi kamnolome marmorja. Za konec našega večdnevenga popotovanja pa vam priporočam prestop meje Toskane in obisk pokrajine Umbria, kjer sta navadno dva turistična umetnostno-zgodovinska postanka, Perugia in Assisi. V Perugi si lahko ogledamo fantastičen arheološki muzej etruščanskih ostankov najdenih v Umbriji, v juliju pa Perugio prevevajo zvoki jazz-a, saj je gostiteljica enega izmed večjih jazz festivalov na tem področju. Naslednja postaja je Assisi, rojstno mesto svetega Frančiška asiškega in njegove prijateljice svete Klare (Chiare). Assisi je tudi romarsko mesto slikarjev, saj je bazilika Sv. Frančiška poslikana s freskami srednjeveškega slikarja Giotta, ki na svojstven in za tisti čas (ter tudi za danes)izjemno napreden način subtilno prikazuje slikarsko razmišljanje zgodnjega srednjega veka. Assisi je poln romarjev, menihov in redovnic, samostanov in verskega življa, ki se hodijo poklanjat Frančišku, za katerega tudi pravijo, da je bil prvi ekolog..., hmmm, zanimivo. V kolumni na žalost nimam toliko prostora, da bi se lahko podrobno razpisala o posameznostih. Cas je za povratek proti domu in da pot po avtocesti ni tako monotona se lahko nazaj grede blizu Firenc ustavimo tudi v rojstni vasi Vinci renesančnega genialca Leonarda da Vincija, kjer si lahko ogledamo muzej njegovih znanstvenih dosežkov in izumov, na vhodu v muzej pa kiparsko instalacijo italijanskega sodobnega umetnika Pistoletta. Zelo bi me veselilo, če sem vam podtaknila kakšen navdih za kakšen potep po Italiji. Ce pa ne letos, pa mogoče drugo leto. Pa prijeten dopust vam želim. 107,8 MHz ^DOjSKO IDO i£\S(°)pnsR0l M®X5W Glasbene novičke Razglednice Vsake razglednice, ki pride na naslov uredništev, bodisi časopisnega, bodisi radijskega, se razveselimo. Med njimi so take, ki nam jih (že) pišejo naši sodelavci, in so take, ki nam jih (že) pošiljajo bralci in poslušalci. Po njih vemo, da se imate lepo. Odgovorni urednik Našega časa, Stane Vovk, seje na dopust podal danes. Zatrdil sicer, da tam, kjer bo, razglednic ni, zato naj nikar ne pričakujemo kakšne. Morda pa si premisli in si končno uresniči željo, da obišče (vsaj) Vrbo. Tisto na Gorenjskem. Prešernovo. Tam razglednice imajo. Novinarka Tatjana Podgoršek, ki niko li prej ne ve, kam bi rada šla, še manj pa, kam bo šla, pa je že pisala. Razglednica je tokrat prispela iz Tunizije. »Tako hitro kot sem prišla, bom tudi odšla,« je zapisala nanjo. Le kaj je imela v mis lih? Radijska moderatorka Karolina Destovnik je razglednico kupila na grškem Kosu. Toliko časa je naš la in naš la ga je še malo, da jo je tudi napi sa la in posla la. Si štejemo v čast. Ob izvrstni kuli-nariki, fantastičnem morju in odlični družbi je bil to pravi podvig. Direktor Našega časa Boris Zakošek in odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek z Malega Lošinja nista pisala. Ker gaje bilo malo. Veliko ga še pri- de in morda takrat naj deta tudi kako lepo razglednico? V teh dneh pa crkljata vnukinjo Tajo. Komaj eno leto bo naštela, pa se bo že poda la čez lužo. Z mamico Majo k očku Marku. Morda pa tudi od tam pri spe kakšna razglednica? Bomo (po)čaka li. Morda pa prispe tudi kakšna vaša? Pa če tudi ne, uživajte, kjer boste. Vse lepo hitro mine, zato (po)lovite vse lepe trenutke. Obljubite? mkp Direktor BorisZ akošek je nadv sep onosen nav nukinjo Tajo. Kako ne bi bil? Komaj leto bon aštela, pa bo že šla po svetu. (Foto: S. Vovk) ... na kratko... METALCAMP Zaključil se je letošnji Metal-camp. V petih koncertnih dneh je kakšnih 15.000 ljubiteljev metal glas be na dveh odrih na prizorišču ob Soči in Tolminki lahko videlo 90 koncertov. Z GLASBO DO VRELIŠČA Tako so poimenovali tridnevno dogajanje, ki bo od 17. do 19. julija potekalo v Celju pri Vodnem stol pu. Na mini funk festiva lu bodo nas to pi li Gran fank orkestra, Elevators, The Rude Skankers, New York Ska Jazz Ensem ble, Dub zil la in Dubi o za kolektiv. TIDE Slovenski rokerji Tide bodo prihodnji četrtek, 24. julija, gostovali na italijanski RockTV, na kateri so se sicer že predstavili s svojimi tremi videospoti The Urge, Evolution in Release My Gun. Ita li jan skim gle dal cem se bodo predstavili pred njihovim nastopom v bližini Milana. SEVE RI NA Prejšnji teden je v Zagrebu predstavila videospot za skladbo Gas, gas, prvi single z njenega aktualnega albuma Zdravo Marijo. Spot je režiral Radislav Jovanov-Gonza. DADI DAZ Po dol gem času napo ve du je novi album. Ta naj bi izšel v mese cu oktob ru, glas bo na njem pa je sam avtor opisal kot pop rock. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. MADONNA - Give It 2 Me 2. THE TING TINGS -Shut Up And Let Me Go 3. DAVID GUETTA & CHRIS WILLIS vs. TOCADISCO -Tomorrow Can Wait Potem, ko se je pokazalo sodelovanje Madonne in Justina Timberlakea v skladbi 4 Minutes za uspešno, torkat poskuša srečo njen naslednji single z enajstega albuma Hard Candy, ki je prav tako plod sodelovanja. Tokrat je Madonna združila moči s Pha re l lom Wil li am -som, s kate rim je pos ne la skladbo Give It 2 Me. Madonna je sicer priznala, da je bilo sodelovanje z obema kar težavno, saj sta oba uveljavljena avtorja in močni oseb nosti, zato so se na snemanju nemalokrat kresale iskre. Špelcin prvi samostojni videospot I----- ■ LESTVICA D@MA( I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Roka Žlindre - Cajti zdej rejs čudni sa 2. Modri val - Polka medižija 3. Kvintet Dori - Ob-la-di, ob-la-da 4. Zlati muzikanti - Po mivki si dišala 5. Ans. Lipovšek - Rad bi se postaral s teboj 6. Veseli Gorenjci - Spomin na Piran 7. Ans. Svetlin - Nekoč boš razumel 8. Ans. Golte - Če ti boš moja punca 9. Novi spomini - Punčka, zakaj? 10. Suška banda - Čez vodico www.radiovelenje.com i ■ i ■ i Nekdanja članica zasedbe Atomik Harmonik, pla-volasa Špelca Kleinlercher, se predstavlja s svojim prvim samo stoj nim vide ospotom. Vide ospot za pesem A si me sanjal je nastal pod taktirko Pericza, ki je v preteklosti poskrbel že za izdelke Alye, Tabujev in Gene. Glasbo za pesem je napisal Raay, sicer tudi član zasedbe Turbo Angels, kije poskrbel tudi za aranžma in produkcijo, besedilo pa že uveljavljeni raper Trkaj. Simpatična Špelca je po odhodu iz zasedbe Atomik Harmonik nekaj časa mirovala, nato pa se je vrnila na slovensko glasbeno sceno. Lani je poslušalcem predstavila pesmi Vrni se nazaj, Lady Casanova in Ne išči me več. Predmeti Beatlov za med Opno basovskega bobna, ki ga je skupina The Beatles uporabila na naslovnici svojega albuma Sgt Pepper's Lonely Hearts Club Band iz leta 1967, so minuli četrtek na dražbi v Londonu prodali za neverjetnih 541.250 funtov. Po oceni avkcijske hiše Christie's naj bi ročno poslikana opna dosegla okoli 150.000 dvd-ja. Nova DVD izdaja ponuja tudi nabor vseh vide-ospotov skupine Šank Rock, ki so jih v dosedanji karieri posneli kar trinajst. Na avdio cd-ju je za približno 80 minut posnetkov s koncerta v Rdeči dvorani, koncert pa je sicer trajal kar dve uri in pol. Coldplay rekordno Člani britanske skupine Coldplay so mesec dni po izidu albumaViva La Vida, kije izšel 12. junija, osvo- jili prvamesta na lestvicah kar 36 držav, vključno z ZDA in Veliko Britanijo. Že njihov prejšnji album X&Y je bil leta 2005 prvi v 32 državah, do danes pa so ga prodali preko 10 milijonov izvodov. Toda Viva La Vida je v številnih državah v prvem tednu presegel prodajo predhodnika. Coldplay so zanj v 31 državah že prejeli zlato ali platinasto priznanje za uspešno prodajo. Tako je album že platinast v ZDA, Nemčiji in Avstraliji ter dvakrat platinast v Veliki Britaniji in Kanadi. Tudi v spletni trgovini iTunes so Coldplay s svojim novim albumom potolkli rekord v prvem tednu najbolje prodajanega albuma. Poleg tega so potolkli tudi rekord v številu prednaročil v tej trgovini. Dobro zaslužijo n i ko L i sami 107,8: funtov, toda prodali so jo za skoraj štirikrat večjo vsoto. Presenetil je tudi rokopis besedila Johna Lenno-na za pesem Give Peace A Chance. Ocenjen je bil na 300.000 funtov, prodali so ga za 421.250 funtov. Sončna očala, ki jih je Lennon nosil na naslovnici singla Mind Games, pa so prodali za 39.650 funtov. Živi DVD in CD Šank Rock V teh dneh pričakujemo posebno izdajo live dvd-ja in avdio cd-ja skupine Šank Rock. Izdaja vsebuje zvočni in video posnetek nepozabnega koncerta ob praznovanju njihove 25-letnice, ki so jim ga v Velenju pred nabito polno dvorano pomagali soustvariti številni prijatelji (Natalija Verboten, Tinkara Kovač, 6 Pack Čukur in drugi). Kako so se člani skupine za nekaj minut prelevili v kna-pe, kako jim pristoji styling davnih 80-ih in kakšne težave sta jim na odru med koncertom povzročali seksi striptizeti, se prepričajte ob ogledu koncertnega Glasbeni zvezdniki veliko zaslužijo s prodajo albumov in številnimi nastopi, kijih organizirajo največkrat v okviru velikih svetovnih turnej. Manj znano pa je, da veliki zvezdniki lepe denarce zaslužijo tudi na neformalnih, zasebnih nastopih, ko jih najame kakšen bogat mogočnež ali kakšno podjetje. Neka raziskava je pokazala, da so tudi na tem področju med najbolj podjetnimi Rolling Stonesi, ki za vsak zasebni nastop dobijo kar 3,5 milijona funtov. Z milijonom funtov se za zasebni nastop zadovoljijo Elton John, Robbie Williams in Amy Winehouse, medtem ko boste morali za nastop skupin Pussycat Dolls in Sugaba-bes na vaši poroki ali podobni zasebni zabavi odšteti okrog 250.000 funtov. Ni slabo, kaj? "»HAS 17. julija 2008 d Sin in oče, Jan in Marko Škoberne. Sin študent, komunikativen, razgledan, oče gospodarstvenik, prodoren in podjeten. Oba pa zvedava. Rada imata nove kraje in nove izzive. V prihodnjih dneh se bosta gotovo menjavala na prednjih sedežih avtodoma, ki bo Škobernetovo družino vozil tja daleč na sever, vse do Nordcapa. Pa naj še kdo reče, da čvek česa ne ve! ^ Nino Ošlovnik ima v športu že kar nekaj kilometrine. Izkušnje so ga vodile do številnih funkcij na tem področju. Ena zadnjih, ki jih je »osvojil«, je predsedovanje Športni zvezi Šoštanja. Slavko Jevševar pa je novi predsednik Športnega društva Škale - Hrastovec. Vsak nasvet mu pride prav, zato se tudi tistih, ki mu jih je natrosil Nino, ni branil. d Vinko Hriberšek iz Cirkovc in Rado (Konrad) Britovšek iz Škal sta odločna možaka. Se jima vidi, kaj? Na vaških igrah pa se vseeno nista mogla odločiti: bi tekmovala ali kelnarila. Vabili so ju eni in drugi, ekipe in »ekipe«. Preprosto poročno darilo Svatom, ki so vabljeni na poroko v eno od izraelskih poročnih dvoran, zdaj ni treba več skrbeti, kaj bodo kupili srečnemu paru. V neki poročni dvorani v Tel Avivu lahko gostje od zdaj naprej namreč v posebno napravo vstavijo svojo kreditno kartico, odtipkajo znesek, ki ga želijo podariti mladoporočencema, in svojo kodo. Aya Alon Kaufman, ki vodi poročno dvorano Gan Oranim, je pojasnila, da mladoporočenca najem naprave, ki je na nek način podobna bankomatu, stane okoli 500 šekelov (95 evrov), že dan po poro ki pa je denar, ki sta ga dobila od gostov, nakazan na njun transakcij ski račun. Naprava obe nem natis ne tudi potrdi lo o pologu, ki ga lahko gostje priložijo čestitki, tako da mladi par ve, kdo mu je podaril koliko. Tudi sicer na porokah v Izraelu velja nenapisano pravilo, da mladima zakoncema ne podarjajo daril, ampak jima prinesejo gotovino oz. čeke, na katere pa morata mladoporočenca med poročnim sprejemom paziti ali pa najeti sef. Po 14 letih vrnili ukraden avto Zakonski par iz Bosne in Hercegovine je bil presenečen, ko so jima policisti povedali, da so našli njun avtomobil, ki ga je nekdo ukradel pred 14 leti. Miloš in Sporne nka Jokič sta leta 1994 parkirala avtomobil na ulici v Beogradu, kjer sta preživljala počitnice, ko pa sta se čez nekaj ur vrnila na mesto, kjer sta ga pustila, njunega golfa ni bilo več nikjer. A najbolj presenečena sta bila pred nekaj dnevi, ko je na njuna vrata potrkal policist in jima povedal, da so po 14 letih našli avtomobil. »Naj Muzej Harley-Davidsonov V Milwaukeeju v ZDA so v čast 105. obletnice legendarnega podjetja Harley-Davidson odprli muzej, ki hrani več kot 200 primerkov njihovih motornih koles. Ze prej sva mislila, da se šali, a ko je policist razložil, da so voznika ustavili med rutinskim nadzorom, in ugotovili, da vozi ukraden avtomobil, so začeli preverjati zgodbo in podatki so jih pripeljali nazaj do naju; takrat sva morala verjeti zgodbi.« Policisti so ugotovili, da so njun avtomobil od takrat ukradli kar nekajkrat. Spo-menka je še dodala, da njen mož pravi, da je golf prav tak, kot je bil pred 14 leti, in da je vožnja z njim prav taka, kot je bila nekoč. prvi dan se je obiskovalcev trlo, saj je veliko takih, ki želijo pokukati v vsaj delček zgodovine in občudovati njihove izdelke. »Tako smo se veselili tega dne, zdaj pa je končno prišel,« je po odprtju vzhičena razlagala voditeljica po muzeju Amanda Lee. »Muzej je pravi zaklad. Če so vam harleyji všeč, se vam bo zmešalo on navdušenja,« pa je dejal vnuk ustanovitelja Willie Davidson. Pričakujejo, da bodo »zverinice« na dveh kolesih vsako leto v Milwaukee privabile več kot 300 tisoč ljudi. Med olimpijskimi igrami brez pasjega mesa Kitajska se je odločila, da mora 112 uradnih restavracij, ki bodo med olimpijskimi igrami skrbele za polne želodčke, z menijev umakniti pasje meso. Gostincem so naročili, naj vsem gostom, ki bi si morda zaželeli to »specialiteto«, »prijazno in strpno« predlagajo kakšno drugo jed. Peking želi s prepovedjo psov na krožnikih doseči, da tujci, ki se jih bo med avgustovskimi igrami kar trlo, ne bi bili užaljeni ali jezni. »Želimo spoštovati navade ljudi iz drugih držav,« so utemeljili. Restavracije, ki prepovedi, za katero se je odločilo kitajsko združenje za strežbo, ne bodo upoštevale, se bodo zna šle na črni listi. Kitajski očit- no ni vseeno, skih državah, kot so Vietnam, Filipini in Laos, so z jedilnikov umaknili tudi Južni Korejci, ko so leta 1988 prav tako gostili olimpijske igre. Kitajci sicer verjamejo, da ima to meso veliko zdravilnih lastnosti. Milijonarja iščeta nevesto za sina Neki britanski par, ki je na lotu zadel pravo malo bogastvo, si želi le eno: nevesto za svojega 33-let-nega sina. Bob in Pat Green sta na loteriji zadela 2,3 milijona funtov (skoraj tri milijone evrov), z denarjem pa želita doseči le to, da bi se njun 33-letni sin Stewart poročil, zaročil ali pa vsaj odselil od doma. 64-letni Bob je za britanski časopis Daily Mirror razložil: »Ze 20 let živiva v isti hiši in že 20 let je z kakšen vtis bo pustila med organizacijo največjega športnega dogodka. Domačinom so namreč tudi naročili, naj se med igrami ne prerivajo, ampak čakajo potrpežljivo v vrstah, tujcem naj se nasmihajo in naj bodo z njimi prijazni, na srce pa so jim tudi položili, naj skušajo omejiti še eno vsesplošno kitajsko razvado - pljuvanje po ulicah. Pasje meso, ki ga poleg Kitajcev uživajo tudi v nekaterih drugih azij- nama tudi Stewart. Ni zaročen ali poročen, do zdaj ni našel še nobene. Išče pa kakšno bogato damo, ki jo, tako kot njega, zanima šport.« Mehanik Bob in njegova žena Pat, ki imata poleg Stewarta še dva otroka, 44-letno Suzanne in 39-letno Taro, še ne vesta, kaj bosta z denarjem, si bosta pa zagotovo privoščila dopust: »Ja, šla bova na dirko na otoku Isle of Man.« Na isti ravni Velenjski nogometaši bodo še pred samim Velenjem na isti ravni s Celjani. Nogometaši se bodo s Celjani na isti ravni, v prvi iigi, meriii že v soboto, saj so si to mesto izboriii. Velenje kot sedež pokraj ine šele, ko bodo drugi tako odločiii Hudo, hujše ... Hudo je, če objekte in ljudi ogrožaj o zemeljski plazovi. Za mnoge je še huje, ko j ih ogrožaj o plazovi cen. Visoki študij Ker naj bi imeii v gorski knjižnici na Golteh tudi nekaj vsaj na pol strokovne literature, se bodo lahko obiskovalci izgovariaii, da obiskuj visoki študij. Po vodi Nekateri se bojij o, da bo šla posebna osnovna šola v Zavodnja po vodi. Po sledi Belih Vod bo splavaia po vodi. Ker starši uporabijai o (morda vodne) posteije ie za spanje. Težjo je, težko Slišim, da nekateri prav-ij o, da j e v Slovenij i težko biti politik. A zaradi mnogih politikov j e kar težko biti Slovenec. Vse manj družin V Slovenii i ie vse manj družin. Ne ie čebeijih. Na dopust Mnogi kmetj e si še turizma na kmetih ne morej o privoščiti. Šoštanj bo zra sel Čeprav po postavah Šoš-tanjčank ni videti, naj bi se Šoštanj v kratkem povečal za kar kakšnih tisoč ljudi. Odrasiih. Prišli bodo graditi blok 6. Upajmo, da se domačini in prišleki ne bodo deliii na dva bloka. Pra va teža va V nekaterih srednjih šolah si vodstva v počitniških dneh belij o glave, kje bodo dijakom lahko ponudiii topie obroke. Misiim, da j e večia težava v tem, kaj j im ponuditi, da bodo res jedii. LJUDJE Srečanje »razdeljene generacije« osmošolcev Po 30 letih so se zbrali na srečanju generacije, ki je končala šolanje leta 1978 na takratnih štirih velenjskih osnovnih šolah Velenje - Miran Grobelnik, Mihael in Helena Letonje, Vito Jan, Miran Štrigl, Igor Centrih, Gorazd Fric in Biserka Plahuta so bili glavni organizatorji srečanja osmošolcev, ki so šolanje na kar štirih velenjskih osnovnih šolah končali leta 1978, torej natanko pred 30 leti. V restavraciji Jezero se jih je v mrzlem in vremensko nič kaj prijaznem poletnem večeru zbralo preko 120. Razpoloženje je bilo odlično, sploh ker so jim organizatorji s pomočjo sponzorjev pripravili tudi bogat program. Miran Grobelnik nam je povedal, da ni slučaj, da so pripravili srečanje generacije vseh takrat- sedanja Livada. Takrat smo se precej pomešali med sabo, a smo ostali v stikih tudi s prejšnjimi sošolci. Dogajalo se je tudi, da smo se še naprej več družili z bivšimi sošolci. Brez pretiravanja lahko rečem, da smo bili »razdeljena generacija«, ker je bil to čas novogradenj osnovnih šol. Tokrat se nismo zbrali prvič, nekakšno tiho pravilo je, da se dobimo vsakih pet let. Po letniku rojstva smo večinoma letniki 1962 in 1963, vsi pa smo osnovno šolo končali leta 1978.« Miran nam je še povedal, da so zelo zadovoljni tudi z udeležbo. Večina generacije živi v Velenju in Šaleški doli- te generacije pa je Robert Šega, soustanovitelj KD Group, ki je sodeloval pri zamenjavi vodstva Mercatorja ... Ker je organizatorjem na pomoč priskočila tudi MO Velenje in kar nekaj sponzorjev in donatorjev, so večer so imeli res pester program. Popestrili so ga Velenjski trubači, živa glasba je poskrbela za zabavo do jutranjih ur. Vsi pa so domov odšli tudi z majico, ki jih bo spominjala na dogodek. Da se bodo vedno spomnili, kako Srečanje Generacije 78 so omogočili: MO Velenje, IGEM, Erico, Norma Soft, Premogovnik Velenje, TEŠ, Davidov hram, A banka, Obrtna Zbornica šaleške doline, Kontor, d. o. o., Penda, d. o. o., Boštjan Vertačnik, s. p., Boris Niegelhell, s. p., Pizzeri-ja Skalca, SNS OO Velenje. 30 let po osnovnošolski valeti so nekdanji sošolci spet stopili pred fotoobjektiv. Vsaka šola - Antona Aškerca, Veljka Vlahoviča (sedanja Livada), Miha Pintarja Toleda (zgoraj, na sliki) in Gustava Šiliha - je zbrala svoje sošolce. nih štirih velenjskih osnovnih šol. »V sedmem razredu osnovne šole so nas razdelili, saj je bila takrat končana šola Veljka Vlahoviča, ni, nekaj najbolj uspešnih v poslu pa živi v Ljubljani, Kranju ... V generaciji je torej tudi sedanji podžupan MO Velenje Mihael Letonje, direktor Erica Marko Mavec, direktor IGEM-a Oto Brglez, kar nekaj uspešnih zasebnikov, gostincev »šefica« pa kli- čejo Ireno Vodopivec, tudi zato, ker v podjetju Gorenje vodi službo za kadre in izobraževanje . Najbolj medijsko izpostavljen iz izgledajo, pa so se tudi fotografirali in domov že odšli s fotografijo z lepega večera, polnega nostalgije in spominov na osnovnošol- ska in poznejša leta. ■ bš Foto: sz Sonce obsijalo varovance Doma za varstvo odraslih Velenje Velenje - Pred tednom dni je Dom za var- sprehod v Sončni park, kjer so preživeli ta "Cisto moje mesto" skrbijo za lepšo razveselilo, saj zaradi pomanjkanja zapo- Mestna občina Velenje se je odločila, da bo stvo odraslih v sodelovanju z Mestno obči- nekaj prijetnih uric. Starejše občane so v podobo našega okolja. slenih svojim varovancem ne morejo omo- pomoč nudila tudi v prihodnje. no Velenje za svoje varovance organiziral park pospremili dijaki, ki v okviru projek- Osebje doma se je njihove pomoči zelo gočiti vsakodnevnih sprehodov v naravo. ■ ^Hjs Mozaik spominov na stare Škale Junija letos izšla pesniška zbirka Avgusta Tanška - Vsebina pesmi govori predvsem o zgodovini Škal - Zelo dragocene so tudi priložene fotografije Vesna Glinšek "Pomembno je tisto domoljuje, ki je dobro zakoreninjeno v naših tleh," je reklo, ki ga avtor knjige Mozaik spominov Avgust Tanšek zelo spoštuje. In v tem slogu je napisana tudi celotna zbirka njegovih predvsem domoljubnih pesmi, ki je izšla 13. junija letos. Namen izdaje je pojasnil pesnik sam: "S to knjigo želim poveličati potopljene Škale in Turnski grad. Rad bi ljudem pokazal, kako lep je bil ta grad v preteklosti, bil je namreč eden najlepših v naši dolini." In ti dve sliki, torej slika gradu Turn in slika potopljenih Škal, sta tudi na naslovni in hrbti strani knjige, med pesmimi pa je vsega skupaj okrog 30 dragocenih fotografij. Ker je vsebina pesmi predvsem zgodovinska, je gradivo za izdajo nastajalo kar nekaj časa, skoraj 50 let. Gustl je dodal: "Pesmi sem sproti dopolnjeval in izpopolnjeval. Ko jih je bilo dovolj, sem izbral najboljše in jih izdal v tej knjigi. Sicer pa imam doma še enkrat toliko pesmi, a bodo deponirane. Pripravljam se namreč na izdajo Avgust Tanšek (foto: vos) zgodovinske zbirke." Zgodovinsko obarvane pa so že pesmi v knjigi, razdeljene v 10 poglavij: Domači grudi, Potovanja, Srečanja, Šolske impresije, Zimski čas, Glas preteklosti, Poti življenja, Hrepenenja, Slovo in Doživetja. V njih se boste torej našli predvsem tisti ljubitelji poezije, ki imate radi zgodovino in jo tudi znate ceniti. ■ Morje, sonce in festival Jadera 2008 Pred nedavnim se je končal mednarodni otroški pevski festival Jadera 2008 Na njem vsako leto sodelujejo otroci, stari do 12 let, ki prihajajo iz večih držav: Hrvaške, Slovenije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine ter iz Italije. Letos sem se ga udeležila že drugič zapored, za kar gre zahvala moji mentorici Dragici Magdič. Ob tej priložnosti smo županu Zadra predali tudi vabilo na Pikin festival, ki ga je preko nas poslal velenjski župan Srečko Meh. Festival je obsegal pester, zanimiv, a tudi naporen tridnevni program. Predstavilo se je veliko nadobudnih pevk in pevcev, v samem finalnem večeru pa nas je bilo 18. Pesem Hvala ti, ki sta jo zame napisala pevca dueta Odmev Mateja Pirnat in Jože Brezovnik, je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Po lanskem drugem mestu sem dobila prvo nagrado vseh nastopajočih. Tudi letos so bili z mano vsi, ki me podpirajo: učiteljica Dragica, Mateja, Joži, oče, mama, prijatelji, nekateri pa so pesti zame držali doma. Bilo je vrendo. ■ Maruša Berlot Mnenja in odmevi Labodi Za labode okoli jezera ni nikomur mar!!!! V sredo okoli 18.00 ure je sprehajalka ob novi sprehajalni poti ob ograji opazila ranjenega laboda. Labod je bil poškodovan in ni mogel čez ograjo do jezera. Poklicala je 112, kjer se je telofonist kar malo posmehoval in zatrjeval, da oni niso pristojni za reševanje labodov in da jih je nekdo že obvestil in da bo mogoče le kdo prišel, potem pa jo je kar odslovil. Pokli- cala je še Gasilsko postajo Velenje, kjer je prijazen možakar obljubil, da bo poslal nekoga v pomoč labodu. Po nekaj minutah so se pripeljali prostovoljni gasilci iz Pesja, ki so bili takoj pripravljeni pomagati. Laboda so prijeli ter ugotovili, da ima pod levo perutjo in na hrbtu dve rani. Obvestili so veterinarja za divje živali na Muti, ki je obljubil, da bo prišel naslednji dan. Laboda so posadili v kletko in ga pripeljali v gasilski dom Pesje, kjer so ga imeli do naslednjega dne. Naslednji dan popoldan je prišel veterinar, ga zašil in še isti dan so ga odpeljali k jezeru in ga izpustili. Brez pomoči prostovoljnih gasilcev iz Pesja bi labod poginil. ■ Petra Lipičnik Zahvaljujemo se! Zaradi udara strele nam je 18. maja pogorelo gospodarsko poslopje. Ob tej nesreči se iskreno zahvaljujemo gasilcem za požrtvovalnost, vsem delovnim organizacijam ter občini Velenje, ki so nas finančno podprle. Zahvaljujemo se sosedom, sodelavcem ter prebivalcem Krajevne skupnosti Konovo, ki so nam fizično in finančno močno pomagali. Prisrčna hvala tudi predsedniku krajevne skupnosti Karliju Stropniku. Skratka, hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali. ■ Karničnikovi V. RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 2008 1. Pobude za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ostale fizične in pravne osebe. 2. Priznanja in nagrade Občine Šmartno ob Paki so: - GRB OBČINE Šmartno ob Paki - PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki - ČASTNI OBČAN (OBČANKA) OBČINE Šmartno ob Paki 3. Kriteriji za podelitev: - GRB OBČINE Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. V posameznem koledarskem letu se lahko podeli samo en grb. - PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane ali so kakorkoli zasluženo za razvoj in krepitev ugleda občine. V posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi - ZA ČASTNEGA OBČANA (OBČANKO) OBČINE Šmartno ob Paki, se proglasi občan (občanka), ki je izjemno zaslužen za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj in promocijo občine. Predlog za podelitev naslova častni občan se lahko podeli za življenjsko dela, vsestransko aktivnost in izjemne rezultate. Proglasitev častnega občana se opravi v časovnih razdobjih, pri čemer mora od ene do druge proglasitve preteči najmanj 3 leta. 4. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. 5. Pobudo je potrebno poslati na naslov: Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki št. 72, do 30.8.2008 Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade FORI POLETJE FORI FASHION Prešernova cesta la, 3: www.fori.si 20 Velenje munn 7 RCOLLAR Kenny S. FFfor.f^»» presented by Fori 9 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! SREČANJE, OBJAVA Znova prijetno druženje s preseljenimi Škalčani Tradicionalna vaška olimpijada v Škalah - Priredili vaške igre - Klepet s preseljenimi Škalčani Vesna Glinšek Stane Vovk V soboto je Športno društvo Škale-Hrastovec z novim vodstvom, katerega prvo violino igra Slavko Jevševar, organiziralo tradicionalno, 26. vaško olimpijado, tokrat na prostoru pred gasilskim domom. Prireditelji so imeli pred leti sicer veliko težav z vremenom, a letos ni bilo tako. Vreme je bilo vroče in sončno, nekaj manj pa je bilo obiskovalcev in ekip, ki se vsako leto pomerijo v vaških igrah. Letos so pripravili štiri: tradicionalno vleko vrvi, skakanje v vrečah, lovljenje žogice in metanje obročev. Kljub majhnemu številu ekip, ki so se prijavile, so igre uspeli izpeljati in dobili so zmagovalce - Mislinjčane. Vedno pa se v Škalah spomnijo tudi vaščanov, ki so morali zaradi izkopavanja premoga svoj domači kraj zapustiti in si dom poiskati drugje. Z njimi se je pogovarjal tudi Naš čas. Milan Vrčkovnik danes živi v Torontu v Kanadi: "Ko se je naša družina morala izseliti, mene v resnici ni bilo več tu. Spomnim pa se še velikih razpok, ki so nastale v hiši, ter poroke svojega brata. Še vedno so živi tudi moji spomini na dogajanje po vojni in med njno, ko se je podirala šola. Na otroštvo imam sicer, razen vojne in lakote, lepe spomine. Danes pa živim v Torontu, sedaj že 52 let. Tam imam tudi družino, tri otroke in šest vnukov, tako da je moje življenje tam, čeprav se vedno rad vrnem v Škale." Milan Vrčkovnik je veliko poiskalo svoje domove v okolici Velenja." Martin Grobelnik, danes živi v Velenju: "V družini smo bili štirje otroci. Polovico življenja sem preživel tu, v Škalah, potem pa sem se preseli v Velenje, kjer živim še danes. Na stare Škale, kjer sem obiskoval tudi tamkajšnjo nekdanjo šolo, sem moral pač pozabiti, da sem lahko šel v življenju naprej. Teh srečanj se kar redno udeležujem, sicer pa se z ostalimi preseljenimi Škalčani videvam tudi med letom, saj nas Martin Grobelnik V finalu so se udarili domači in Mislinjčani. Hura! Živimo ceneje Ponudba velja od 16. 7. do 30. 7. 2008 VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-17.00 Zložljiva postelja Barva okvirja: modra Debelina žimnice: 5 cm Dimenzije raztegnjene postelje: 80 x 193 cm Plastične zaščitne nogice za tla 16 koviskih prečk, ki so povezabe z zankami za še večje udobje Max. obremenitev: 110kg Otroški peskovnik školjka ^Hjs Garali bodo od tekme do tekme Konec tedna uvodni prvenstveni krog v prvi ligi - Rudarji v ne odhajajo z belo zastavo Začetek tekme ob 20.45 V središču Šaleške doline postaja nogomet po vrnitvi Rudarja v prvo ligo spet najpomembnejša postranska stvar na svetu, in to v letu, ko klub slavi 60-letnici delovanja. Vrnitev v družbo najboljših slovenskih moštev je bilo ljubiteljem nogometa v dolini najlepše darilo vodstva, trenerja Marijana Pušnika in igralcev. Marijan Pušnik je ob prihodu v Velenje oktobra lani, ko je zamenjal Branka Oblaka, imel pogodbo z Rudarjem do konca naslednje sezone. Ob prihodu so od njega "zahtevali", da moštvo vrne v prvo ligo. To mu je uspelo, prav zato so se z njim dogovorili, da Pari prvega kroga sobota: Nafta - Labod Drava (18.00), Domžale - Primor-je (20.45), MIK Celje - Rudar (20.45); nedelja: Maribor - Koper (18.00), HIT Gorica - Interblock (20.00). je zvestobo rudarju podaljšal na 2011. Sodeč po pripravljalnih tekmah Velenjčani resnično komaj čakajo, da Rudar spet zaigra v družbi najboljših moštev. Že na predzadnji drugoligaški tekmi s koprsko Bonifiko, na kateri so tudi dokončno po dveh letih potrdili vrnitev v slovensko elitno nogometno druščino, se je zbralo rekordnih 2200 gledalce. Obisk je bil izjemen tudi na prijateljskih tekmah. Skoraj vedno se jih je zbralo več kot tisoč. V klubu ugotavljajo, da nogomet v Velenju ni več le razvedrilo moških, ampak je tribuna vse bolj pisana po spolu in starosti.Na Rudarjeve tekme namreč prihaja tudi vse več žensk - deklet, žen, cele družine, in tega so zelo veseli. Skratka, "Velenjčani so bili lačni prvoligaškega nogometa. Vsekakor si ga zaslužijo, igralcih pa morajo poskrbeti, da jih z dobro igro še naprej osrečujemo. Obenem pričakujemo, da nam ne bodo obrnili hrbta takrat, ko mor- da ne bomo igrali po njihovih željah," pravi Alen Mujanovič, najboljši strelec druge lige. Vodstvo kluba z željami za novo sezono ni preveč zahtevno. Ostaja na trdnih tleh, saj se zaveda, da bodo v novem prvenstvu vendarle novinci. Vsi - predsednik kluba, Dejan Radovanovič, glavni pokrovitelj Premogovnik Velenje in seveda tudi trener Marijan Pušnik poudarjajo, da bo prvi cilj obstanek v ligi, obenem pa postati trden prvoligaš, ki ob koncu vsakega prvenstva ne bo trepetal za obstanek. Ob tem pa predvsem igralci samozavestno poudarjajo, da niso moštvo, ki bi se borilo za obstanek. Zato bodo že na uvodno tekmo v Celju odpotovali odločeni, da presenetijo. Še zlasti, ker pričakujejo, da jih bo na tribuni spodbujalo veliko njihovih navijačev. Damjan Trifkovič je celo prepričan, da jih bo več kot domačih. Almir Sulejmanovič, kapetan: "Novo prvenstvo želimo začeti čim bolje, zato lahko ljubitelji nogometa v soboto v Celju priča- kujejo odprto igro. Vemo, da imajo Celjani ambiciozne cilje, a jih imamo tudi mi. Kot novinci želimo že na uvodni tekmi pokazati, da si zaslužimo prvo ligo. Med nami je dosti izkušenih igralcev, ki smo že igrali v naši najvišji ligi. V Celje ne bomo odpotovali z belo zastavo. Motiv je velik. Če bomo na vsaki tekmi igrali zavzeto, tudi točke ne bi smele manjkati. Skratka, že v soboto moramo začeti zbirati točke, da nam bo potem lažje v nadaljevanju." Marijan Pušnik, trener: "Verjamem, da smo dobro pripravljeni. Fantje so pridno vadili, na treningih so bili zelo prizadevni. Dobro delo se mora odraziti na tekmah. Prvenstvo bo zelo dolgo. Želimo uspešno startati, saj bi nato gotovo zelo samozavestno nadaljevali prvenstvo. Za vsako tekmo, vsakega nasprotnika se bo treba posebej pripraviti, ob tem pa še naprej sproti delati in odpravljati napake. Naš poglavitni cilj bo obstanek v ligi. Če se bo pokazala priložnost za kaj več, jo bomo seve- Klubsko vodstvo (uprava): Dejan Radovanovič (predsednik), Miran Jalušič (tehnični vodja), Uroš Meža, Uroš Zagoričnik, Robert Doler, Meh-med Bečič, Ivan Drev. Sekretar: Marko Čepelnik. Seznam igralcev (v oklepaju številke dresov): Fabijan Cipot (6), Sebatjan Čelofiga (12), Rusmir Dedič (27), Miha Golob (16), Denis Grbič (10), Safet Jahic (1), Senad Jahič (13), Žiga Jamnikar (28), Aleš Jeseničnik (3) , Edin Junuzovič (7) , Matej Kolenc (29) , Marko Kolsi (4), Joviša Kraljevič (24) , Arnel Mah-mutovič (17), Boris Mijatovič (23), Alem Mujakovič (20), Alen Mujanovič (9), Nik Omladič (21), Marko Pokleka (19), Luka Prašnikar (18), Uroš Rošer (14), Boban Savic (26), Petar Stojnic (11), Almir Sulejmanovič (5), Nikola Tolimir (22)9, Damjan Trifkovič (8), Gorazd Zajc (25). Odšli: (Enver Hankic, Žan Grešovnik, Semir Agic, Almir Rahmanovic, Ivica Vuka, vratar Ožbej Krpač, Aleš Šmon. Prišli: napadalec Edin Junuzovic (Krško); branilec Petar Stojnič (Aluminija), vratar Boban Savic ( Livar), branilec Rusmin Dedič (HIT Gorica), vezist Miha Golob (Aris Limassol, Ciper), vezist Gorazd Zajc (Maribor (posojeni igralec za eno leto). Trener: Marijan Pušnik; pomočnik: Primož Jelen; trener vratarjev: Milko Verboten; fizioterapevt: Nisvet Ahmič. da skušali čim bolje izkoristiti. V Celju bomo igrali odprto. Jasno, da si želimo točk, kot si jih bomo na vsaki drugi tekmi, a končnega izida nikoli ne napovedujem. Želim pa si seveda, da bi igrali tako dobro, kot smo na zadnji pripravljalni tekmi (3 : 1) s Primorjem v prvem polčasu, ali pa še bolje. Žreb nam je že v uvodnih tekmah določil spoštovanja vredne nasprotnike: MIK CM Celje, Maribor, HIT Gorica, Interblock, FC Koper, Primorje ... Na prvi pogled se zdi težak. Vendar bomo z vsakim nasprotnikom igrali po štirikrat. Zato ob morebitnih treh, štirih zmagah ne smemo biti evfo-rični, obenem pa ne obupati ali vreči puške v koruzo ob morebitnih porazih ali neodločenih izidih. Skratka, od tekme do tekme moramo garati in potem bo gotovo prišel tudi rezultat." ■ Stanislav Vovk Prijateljski nogomet To je bila generalka rudarjev pred začetkom prvenstva in po rezultatu sodeč je uspela Pri Velenjčanih med 18 ni bilo lažje poškodovanega Denisa Grbi-ca in Gorazda Zajca (za leto dni posojeni igralec Maribora). Domači so bili precej boljši v prvem polčasu, ko so v zelo kratkem času po lepih akcijah dosegli vse tri gole. V nadaljevanju sta oba trenerja opravila nekaj menjav. Več podjetnosti so pokazali gostje, rudarji pa so precej popustili. Trener Rudarja Marijan Pušnik je bil zato zadovoljen le s prvim polčasom: "Nasprotnik je bil pravi, standardni prvoligaš. V prvem polčasu nam je žoga dobro tekla, izkoriščali smo tudi svoje priložnosti. V drugem smo v igri zelo padli, še moramo trenirati moč, zbranost. Preveč smo mučili žogo, ki mora potovati hitreje, predvsem pa se moramo tudi v obrambo še hitreje vračati. Čeprav je bila to prijateljska tekma, nekateri moji fantje niso igrali dovolj odgovor- Rudar - Primorje 3 : 1 (3 : 0) Strelci: 1 : 0 Junuzovic (20), 2 : 0 Mujakovič, 3 : 0 (22), Mujanovič (24), 3 : 1 Kosmač (64). Rudar: Safet Jahič, Jesesnič-nik, Sulejmanovič, Cipot, Dedič, Tolimir, Kolsi, Junuzo-vič, Mujakovič, Trifkovič, Muja-novič. Igrali so še: Savič, Mija-tovič, Kraljevič, Omladič, Pokle-ka, Golob, Prašnikar. Trener: Marijan Pušnik. no. Vseeno je bila to generalka. Ni še vse tako, kot bi moralo biti. Pomanjkljivosti bomo pač morali odpravljati v prvih krogih." » t - & ■ Edin Junuzovič (levo), strelec prvega zadetka. POTOPIS "Kupim Popovo Sapko za 2300!" Čeprav sem sam, tako kot večina potnikov, ki smo v petek pozno popoldan sedli na avtobus, že eden od otrok novejše zgodovine, ki v prvem razredu nismo več prisegali pionirstvu, pa še kako dobro pomnim verjetno eno prvih namiznih iger, ob kateri smo preživljali proste popoldneve. Govorim seveda o legendarni različici Monopo-lija z vsemi najlepšimi destinacijami naše nekdanje skupne države. Verjetno še pomnite, da sta bila Bohinj in Bled najbolj zaže-ljeni naložbi in verjetno večini od nas, poleg Krvavca, skoraj edini zares poznani znamenitosti bivše "Juge". Imena Popova Šapka, Ohridsko in Prespanjsko jezero pa so za nas pomenila zgolj polja na igralni plošči. A prav ta imena so se tokrat znašla na progra- V zgodnjih jutranjih urah nas je v Skopju sprejel naš gostitelj Živko Tremelovski, planinski vodnik, med drugim zaposlen na notranjem ministrstvu, ki je po postavi bolj spominjal na Johna Ramba, ki je poskrbel, da smo se v deželi, kjer nič ni tako, kot bi pričakoval, sploh znašli. Vendar pa je že prvi obrok pristnih čevapčičev nakazal, da cu sveta ni bilo ne duha ne sluha. Še bolj kot to nas je streznila prva namestitev v Planinskem domu na Popovi Šapki, saj je v primerjavi z njim naš Dom na Paškem Koz-jaku hotel s tremi zvezdicami. Najmanj po godu so nami bili seveda dobro poznani "čučavci", ki so dobili še dodatno razsežnost po večerji makedonskega pasulja. A je hotel trenutno zaprt zaradi pregleda inšpekcije, tako da nam nekako ni šlo v račun tudi plačilo baje obvezne turistične takse. Pa vendar ti po parih dneh neprestanega kupčkanja le-to ne pride več do živega, ostane le še smeh in zadovoljstvo, da je navkljub vsem spletkam in nenadejanim dodatkom življenje z žepnino slovenskega študenta v Makedoniji naravnost kraljevsko. In tako smo očitno bili pripravljeni za naskok na kraljevsko planinsko poslastico z imenom Korab - najvišji vrh Makedonije, ki je mu našega popotovanja po Makedoniji. Že tradicionalno vsakoletno bivanje mladinskega odseka pod gorami tujih dežel je tokrat zavilo v to balkansko državico, ki je danes verjetno bolj znana zaradi makedonsko-grškega spora v zvezi z imenom republike, ki je identično imenu grške pokrajine. smo prišli na Balkan, kjer te malo "opljač-ka" vsak, ki ima pet minut časa. Tako smo ob porciji mesa plačali tudi priloženo papriko, ki je stala sicer zgolj 20 makedosnkih denarjev (33 centov), čeprav je nihče ni naročil, pa tudi o cenikih, računih ali podobnih režimih sodobne trgovine na tem kon- na vse to smo kot pravi planinci pozabili že drugi dan, ko smo se vzpenjali na Titov vrh. Gora, katere originalno ime je "Veliki Turčin", se je razprostirala nad zimskim središčem Popove Šapke, ki ni dajala vtisa nekdanjega velikega turističnega središča. Prav zanimivo je, da planinstvo v Makedoniji nima nobene tradicije in tako na poti nismo srečali nikogar, razen pastirja, ki je pasel ovce na prostranih travnikih na višini vrhov slovenskih Alp. Prav nič začetniška tura, trajajoča debelih 12 ur, je večino tolikanj izčrpala, da smo bili prav navdušeni nad hotelom v Mavrovem, ki je že dišal po piibliževanju Evropski uniji, saj je nudil prav luksuzno namestitev. Edini problem, za katerega smo izvedeli šele kasneje, je bil ta, da za Triglavom drugi najvišji vrh stare Jugoslavije. Predvsem ta dan je bil najbolj "makedonski", saj smo okoli šeste ure zjutraj vsi udeleženci ture, ki nas je bilo skoraj za tri ducate, presedlali na majhen prtljažnik zastarelega kamiona in med slabo uro vožnje po makedamu prečkali albansko mejo brez vseh dokumentov ter se naposled v žgočem soncu ranega jutra odpravili proti vrhu. Naš vodnik se je kot vedno širokoustil: "Ne pam-tim kad sam zadnji put vodio grupu na Korab, da nismo sretili medveda!" A, kot po navadi, iz tega ni bilo nič. Po debelih štirih urah hoje smo sploh prvič v daljavi ugledali vrh, na katerega smo prispeli opoldne, ter se nato po snežiščih vrnili do kamiona in avtobusa, seveda vsi hvaležni za občasno pokvarjeno klimo in še dan poprej neudobne avtobusne sedeže. Dan je bil precej dolg, zato so to noč nekateri spali kot ubiti, in namesto tradicionalnega kalodonta je bil na delu brivec, tako da sta se dva udeleženca zbudila z obrito nogo. Naporen ritem se je le stopnjeval in naslednji dan smo odrinili proti Ohridu. Mestece precej spominja na umazani Piran s sladkim morjem, le da je kavica precej bolj poceni. Če bi bile plaže še nekoliko lepše oziroma predvsem manj prekrite s smetmi, bi hrvaška obala postala preteklost. V podobno kategorijo bi lahko umestili tudi nekoliko višje ležeče Prespanjsko jezero, ki smo ga opazovali z našega zadnjega vrha Pelisterja, ki naj bi bil najlažja in najlepša ekspedicija teh dni, a je znova prerasla v celodnevno pečenje na vročem soncu. No, če ne drugega, je makedonsko sonce marsikomu prihranilo celoletne obiske v solariju. Marsikateri član te nore ekspedici-je pa verjetno že razmišlja, da bo svoje štiri hišice na Popovi Šapki zamenjal za hotel ter mastno zaračunal vsem, ki se bomo še vrnili v ta vroči balkanski kotel. Ampak če ne bo pohitel, ga prehitim ... Manjka mi še ena šestka! ■ Uroš Kuzman Skandinavija - taborjenje dolgo 8700 km (2) Piše: Boris Vogrinec Posebnosti švedskih kampov Švedi in Skandinavci nasploh so znani po reku »zdrav duh v zdravem telesu«. Okrog kampov je povsod dovolj dobro označenih pohodnih in drugih rekreacijski poti. Večina kampov, kjer smo preživljali dolge svetle večere, je bila ob jezerih. Kar se nam je zdelo posebej fascinantno, je to, da imajo poleg možnosti kopanja v zelo čistih jezerih ponekod urejene še tobogane, igrala za najmlajše, v hišah s kuhinjo in tuši tudi majhne savne, mini golf ter izposojo kanujev. Oskrbniki v kampih zahtevajo v nočnih urah predvsem tišino in mir, kar je nam včasih predstavljalo problem, saj nismo imeli namena hoditi spat ob desetih zvečer. Tako so nas večkrat morali opozoriti, naj ne zganjamo hrupa. Pri odhodu iz vsakega kampa smo skrbno pospravili smeti za seboj, saj sta v teh državah osveščenost in življenje v čistem okolju samoumevna. Svojim naslednikom želijo predati tako primarno in čisto naravo, kot so jo »podedovali« sami od prednikov. Tukaj se povsem strinjam z njimi, saj se pri nas preveč uničujoče obnašamo do narave, o čisti vodi v Sloveniji premalo razmišljamo. Ne zavedamo se in ne znamo ceniti darov matere Zemlje. Kampiranje je na severu dovoljeno tako v urejenih kampih kot tudi v naravi, le da ne spreminjaš prvotnega stanja. Kakršen prostor dobiš, takšnega pusti od odhodu. Kampiranje v zelo urejenih kam-pih je tudi najcenejši način za prebivanje v deželi Vikingov (razen če lahko prespiš pri sorodnikih ali prijateljih). Cene hotelov in celo hostlov so bile za naš študentski žep previsoke. ljenju Laponcev. V muzeju smo se seznanili z življenjem, kulturo in običaji teh nomadov. Pri predstavitvi življenja Laponcev me je navdušilo to, da so skoraj vse dele ulovljenih živali uporabili, bodisi za okras, hrano, oblačila ali inštru- Severni tečajnik na Norveškem. V ozdaju 1599 m visoki Svartiusen. Severni tečajnik Pri 90-ih kilometrih na uro se nam je ob pogledu skozi okna avtobusa razprostirala valovita pokrajina Norrbotten. Zaradi redke poseljenosti daljnega severa Švedske je tukaj preživetje precej trdo in neusmiljeno. Živali in rastline so se prilagodile življenjskim razmeram v mrzlih krajih, enako tudi človek. A vendar sem se spraševal, kaj je ljudi vodilo, da so se naselili v takih krajih? Moje misli je prekinil glas, ki je oznanjal daljši postanek in zanimiv ogled. Postanek v mestecu Jokkmokk sredi neskončnih gozdov je bil namenjen predvsem ogledu čudovite zbirke o živ- Kolegica ob 2. uri (zjutraj) - kamp Adenes Greš, kamor želiš - Narvik. mente... in da so imeli poleg tehničnih podatkov, zgovornih fotografij v muzeju tudi didaktične igre za najmlajše, s katerimi si otroci na prijazen in njim razumljiv način lahko približajo navade ljudi in spoznajo tamkajšnje živali. Iz Jokk- Stara cerkev iz borovih brun, imenovana stvakirke. mokka smo nadaljevali pot proti rudarskemu mestu Kiruna in pri tem prečkali severni tečajnik. Da pa v prostrani pokrajini, kjer gozd postaja vse nižji in obzorje vse večje, sploh opaziš prehod severnega tečajnika, je ob tečajniku postavljena prijetna trgovina s spominki. Tukaj med drugim ponujajo tudi žig za v potni list kot dokaz in spomin na tečajnik. Ker nismo želeli zapravljati za žige, smo si zunaj rajši postavili »trole«, to so «možici« iz kamnov, ki prinašajo srečo. Prihod v Kiruno nas je postavil na realna tla in nam dal vedeti, da nismo na morju, ampak na Severu. Kasneje smo izvedeli, da je bilo to leto precej mrzlo leto in da ponavadi julija celo na severu Švedske vseeno ni tako mrzlo. Nadeli smo si vsa mogoča oblačila, saj je neznosno pihalo, prezeblo nas je do kosti. V takšnih situacijah se človek zave, kaj pomeni imeti topel dom. Tu smo se malo za šalo malo zares pogovarjali, le zakaj nam je bilo treba hoditi sem gor v ta mraz. Nočno sonce Na severu Norveške smo ob krajšem postanku v rudarskem in pomorskem mestu Narvik ob ogledu mesto kupili tudi norveške krone in nekaj živil. V severnih krajih so bila topla zimska oblačila sedaj obvezna, dežja ni bilo, pihal pa je močan veter z morja. Vožnja se je nadaljevala mimo ribiških vasic, kmetij in vrhov, pokritih s travo vse do našega najsevernejšega kampa Andenes. Misli o vikinški preteklosti Norveške in pogled na čudovito pokrajino sta me napolnjevala z mističnimi občutki. Na otoku Andoya smo ostali dva dni. Zaradi predragega ogleda kitov (skoraj 100 evrov), smo se trije odločili, da bomo nalovili rib za 35 ljudi, torej za celotno odpravo. Ker nismo imeli sreče pri ulovu, smo zelo poceni kupili že očiščene sveže ribe, pravkar ulovljene (4kg = 5 evrov). Ceno sem začuden trikrat preveril. Ribe smo pripravili v ponvi, nasitile so več kot polovico udeležencev. Na severu imajo poleti polarni dan, ki traja 24 ur. Od vznemirjenja in pričakovanja, da bomo lahko ob polnoči videl sonce, kar nisem mogel spati. Minute so tekle, svetlobe pa kar ni zmanjkalo. Pogledam na uro in si rečem: »Ura je dve ponoči, jaz pa gledam sonce. Stari, NORO.« Česa takega še v življenju nisem videl. Čutil sem se povezanega z naravo, občudoval sem njeno zmožnost povzročanja sprememb, njeno zmožnost, da se na eleganten način dotakne tvoje duše. V ribiški vasici in v kampu se je slišal le piš vetra, v zraku je bilo čutiti spokojnost in mir. ■ Občan in policista nesebično pomagala S skupnimi močmi so rešili življenje 26-letnemu Gotoveljčanu, ki v bolnišnici že okreva Griže, 8. julija - V torek okoli 21. ure so bili na Policijski upravi Celje na telefonsko številko 113 obveščeni, da v Gri-žah, sredi reke Savinje, na naplavljenem produ leži moški. Policijo je o dogodku obvestil Ivan Lipovšek iz Pet-rovč, ki je policista tudi počakal na kraju dogodka in v nadaljevanju pomagal pri reševanju. Neznanemu mlajšemu moškemu, ki je ležal na naplavljenem produ, je glava omahovala v vodo, z zadnjimi močmi pa je lovil zrak. Vodostaj Savinje je bil v tistem času zaradi predhodnega deževja povečan, tok reke močan, zaradi kalne vode pa se ni dalo oceniti globine reke. Policista Policijske postaje Žalec Damjan Herodež in Igor Orešnik sta se nemudoma nesebično odločila za pomoč utapljajočemu. Ocenila sta, da bi bila pomoč reševalcev, ki sta jih o dogodku tudi obvestila, za utapljajočega prepozna. Pri reševanju je policistoma nesebično pomagal Ivan Lipovšek, ki je skupaj s policistom Hero-dežem zabredel v Savinjo. Tako so s skupnimi močmi rešili življenje 26-letnemu Gotoveljčanu, ki že okreva v celjski bolnišnici. Nesreča v križišču Kidričeve s Kopališko Velenje, 11. julija - V petek popoldan je prišlo do nesreče na Šaleški cesti, v križišču Kidričeve on Kopališke ceste. Trčila sta voznika osebnih avtomobilov. Eden je s Šaleške zavijal levo na Kidričevo cesto, drugi pa je pripeljal nasproti in peljal proti centru mesta. V trčenju se je sopotnik v drugem vozilu lažje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec. Policisti zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pozivajo očividce, da se oglasijo na postaji v Velenju ali jih pokličejo po telefonu 898 61 00. Ste morda prav videli kako je prišlo do te nesreče? (foto: S. Vovk) Velenjčan umrl pri Ljutomeru Ljutomer, Velenje, 12. julija - V bližini naselja Žero-vinci pri Ljutomeru se je pripetila prometna nesreča, v kateri je umrl 44-letni voznik motornega kolesa iz Velenja. Motorist je prehiteval avtobus, zaradi neprilagojene hitrosti pa v ostrem desnem ovinku zapeljal s ceste, kjer je trčil v drevo. Med prevozom v bolnišnico je zaradi hudih poškodb umrl. Trčil v dva, potem pa odpeljal Velenje, 10. julija - Na makadamskem parkirnem prostoru na Cesti na jezero je v četrtek neznani voznik osebnega avtomobila (registrske tablice so znane) zaradi nepravilnega premika trčil v dva parkirana osebna avtomobila in po trčenju odpeljal naprej. Bi radi kmetovali? Velenje - Prav zanimive stvari izginjajo v zadnjem času, kot da bi tisti, ki se za zdaj ukvarjajo z nečednimi posli, poslej radi kmetovali in si z delom oprali slab vzdevek. V sredo, 9. julija, je izpred gospodarskega poslop- ja v Škalah neznanec s cisterne za gnojevko vzel vakumsko črpalko; v Topolšici je storilec dan kasneje, v četrtek, 10. julija, izpod kozolca s trosilne prikolice vzel oba zadnja kolesa; v petek, 11. julija, pa je iz kleti stanovanjskega bloka na Kajuhovi cesti v Velenju nekdo vzel samohodno motorno kosilnico z dodatnim gorivom. Nepridipravi delajo tudi ob nedeljah Velenje, 13. julija - V nedeljo dopoldan je bilo vlomljeno v ograjeno območje podjetja Andrejc v Prelo-gah. Storilec je prerezal mrežo ograje, potem pa vlomil v skladišče in iz njega odnesel profesionalni visokotlačni čistilec. Na parkirnem prostoru pri pokopališču v Podkra-ju je neznanec voznici iz odklenjenega osebnega avtomobila odnesel torbico z vsebino. Pustila jo je na sedežu. Z dvorišča stanovanjske hiše v Florjanu pa je neznanec odpeljal dve mestni kolesi, enega srebrne in enega črne barve. Iz policistove beležke Preiskovalni sodnik se je odločil za pripor Velenjski policisti so v sredo, 9. julija dopoldan, na Cesti talcev prijeli 28-letnega moškega, sicer povratnika, ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Osumljenega so po hišnih preiskavah pridržali za 48 ur, potem pa ga privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Že isto popoldne pa so imeli spet opravka z mamili. Na Šaleški cesti so mlajšemu moškemu, tudi povratniku, zasegli zavitek mari-huane. Nagnal jo je iz stanovanja V petek, 11. julija, so policisti ponoči posredovali v Šaleku. Zunajzakonski partner se je nespodobno vedel do zunajzakonske partnerke, za piko na i pa jo je še nagnal iz stanovanja. Roč- no so mu napisali plačilni nalog. Pes pogrizel teleta V nedeljo, 13. julija, so morali policisti v Zavodnje. Spuščen pes je prišel v sosedov hlev in pogri-zel teleta. Lastnik psa je dobil plačilni nalog. Pri upokojencih razgrajali mladi V nedeljo, 13. julija, so v lokalu Upokojenec na Kidričevi v Vele- Vredno pohvale V četrtek, 10. julija zvečer, je občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla denarnico z vsebino. Lastniku so policisti denarnico že vrnili, najditeljici pa se v njenem imenu še enkrat zahvaljujejo. nju razgrajali mlajši moški in mlajši ženski. Plačilni nalogi pridejo po pošti. Vlomilci in tatovi niso na dopustu Piše: Adil Huselja Glavna turistična sezona se je začela, šolske, sodne, parlamentarne in še kakšne počitnice so v teku ali tik pred tem. V določenih podjetjih, kjer je proizvodnja odvisna od posameznih delovnih procesov, se zelo pogosto odločajo tudi za kolektivne dopuste. Takrat v podjetjih delo opravljajo predvsem vzdrževalci in varnostniki, večina zaposlenih pa čas preživlja na dopustu. Čas kolektivnih dopustov zaposlenih v Gorenju in Premogovniku Velenje se precej pozna tudi v Velenju, saj se takrat mesto skoraj "izprazni". In ravno takšna "kolektivna dopustova-nja" so idealna priložnost za vlomilce in tatove za svoje protizakonite aktivnosti, kar potrjuje tudi policijska statistika. In ker so kolektivni dopusti tik pred vrati, naj ne bo odveč opozorilo na preventivne ukrepe, preden se za daljši čas odpravimo od doma. Pred odhodom je potrebno najprej preveriti tehnične aparate, njihovo brezhibnost ter jih po potrebi/možnosti izklopiti. Ne zgolj zaradi nepotrebne porabe električne energije, ampak tudi morebitnih okvar ali požarov, ki jih povzročajo tehnične okvare ter udari strel v objekte ali njihovo neposredno bližino. Tudi zaprtost in zatesnjenost pip je potrebno preveriti, da nas ob vrnitvi domov ne bi presenetila kakšna mlaka ali bazen v hiši. Varnost svojega doma lahko bistveno izboljšamo s kvalitetnimi vhodnimi vrati ter kakovostnimi okni. Protivlomni zaščitni elementi na vhodnih vratih, predvsem v stanovanjskih blokih, skoraj v večini primerov odvrnejo vlomilce od vloma, saj bi porabili veliko več časa in pri tem povzročili veliko hrupa kot pa pri "navadnih" vhodnih vratih, ki jih lahko nasilno odprejo v nekaj sekundah. Ponudba na trgu omogoča nabavo tudi kakovostnih, protivlomnih oken, ki so veliko bolj kakovostna pri varovanju našega doma. Tudi namestitev luči, še posebej s senzorji, ki se ob približevanju prižgejo, lahko odvrnejo morebitnega vlomilca ali tatu. Stroški, ki jih namenimo za nakup in montažo teh elementov, so v primerjavi s škodo in predvsem občutkom, da nam je nekdo proti naši volji vstopil in prebrskal notranjost našega doma, zanemarljivi. Če pa ob vsem tem namestite še alarmno napravo, se varnost doma bistveno poveča. Ne glede na ukrepe pa je za vrednostne papirje in druge dragocenosti zelo priporočljivo najeti sef in ga zaupati v varovanje pooblaščenim organizacijam. Poleg navedenih tehničnih ukrepov so ravno tako pomembni drugi, ki so lahko ravno tako ali še bolj učinkoviti. Med njimi je na prvem mestu sosedska pomoč, zato pred odhodom seznanite sosede na vašo daljšo odsotnost. Poskrbite tudi za izpraznitev vašega poštnega nabiralnika, da se že od daleč ne vidi, da vas dlje časa ni doma. Vlomilci se na vlome pripravljajo, zato so izpraznitev poštnega nabiralnika, smeti v košu za odpadke, parkiran avto pred hišo, prižgana luč v notranjosti ali na dvorišču, spremenjen položaj rolet... enostavni, a koristni preventivni ukrepi. Če se odpravljate na dopust z vozilom, ki ga boste na določnem mestu pustili dlje časa brez nadzorstva, raje izberite mesto, ki je varovano. Plačilo parkirnine v primerjavi s škodo in nevšečnostmi, ki so povezane s finančnimi posledicami in nevšečnostmi za usposobitev vozila in vrnitev domov, so neprimerljivi. Vredno si je zapomniti, da je vsaka stvar, ki daje videz zapuščenosti, nezaščitenosti, tako za vlomilce kot tatove vabljiva in je zaradi tega bolj izpostavljena kriminalnim dejanjem. Preverjanje prisotnosti doma s telefonskimi klici ali "navidezno" ponudbo artiklov, iskanjem informacij ., je pogosto, zato je vprašanje ali opozorilo soseda neznancu, ki pride do vhodnih vrat hiše ali stanovanja, dobra preventiva. Ne glede na to, da smo v času mobilne telefonije in interneta dosegljivi skoraj vsepovsod, je dobro sosedu ali prijateljem zaupati kraj našega dopustovanja, kar lahko iz več razlogov pride zelo prav. Da bo policijska statistika bolj ugodna in da se boste ob vrnitvi domov razveselili svojega doma (na potovanjih je zelo lepo, a najlepše je doma), pred odhodom poskrbite za varnost vašega doma. In če boste pred odhodom upoštevali vsaj del navedenih nasvetov, boste zagotovo bolj mirno preživljali počitnice in se ob vrnitvi razveselili svojega doma. Ne pozabite pa tudi na samozaščitno ravnanje na potovanjih in v počitniških krajih, kamor se odpravljate. A o tem, prihodnjič. Srečno!!!! ZANIMIVO hU OrOSKOD Kozorog Malce trmarjenja vam je že v naravi zato se je pat na dopust nekoliko zapletla. Predvsem pa je bilo veliko godrnjanja. Poletje je čas, ko radi malce nepredvidljivo trošite, pa bo prav, če naredite kakšno kalkulacijo. Bo kasneje manj bolela glava. Na ovire, ki se bodo pojavile, boste lahko le malo vplivali, zato se raje optimistično zazrite naprej. Priložnosti ni tako malo in včasih se je bolje za korak umakniti in počakati na novo. S pozitivnim razmišljanjem vam ne more spodleteti. Za romantično razvajanje pa je še ostalo kar nekaj dni. Delo pa, ne boste verjeli, tu pa tam lahko tudi počaka. Bik Ves čas vas bega kako preiti od besed k dejanjem. Pa bo potrebno ugrizniti tudi v to kislo jabolko. In potem bo vse lažje. Poskušajte predvsem razmišljati pozitivno. V družbi prijateljev želite vso pozornost zase. Mislite, da se nič ne more zgoditi mimo vas. Nekaj vas bo zelo motilo, a vam ne bo povsem jasno kaj. To vas bo spravljalo v bes, a vam ne bo vzelo vztrajnosti. Poskusite s kakšno telesno aktivnostjo narediti mir v svojem svetu. Čisto tiho čaka nekdo, ki dobro ve, po čem hrepeni vaša duša. Ne prezrite ga. Naj bo ljubezen strastna. Dvojčka Sanjarjenje je posebej v teh poletnih dneh še kako dopustno. Smeha in dobre volje vam itak ne manjka. S partnerjem pa še iščeta stične točke. Morda bo poletje prineslo tako potrebno osvežitev v vajine odnose. Toda potrudita se morata oba. Tudi vi lahko naredite več prvih in pravih korakov. Življenje bo obema lepše. V službi pa zaenkrat še sami ne veste, kaj vas moti. Le nekako stvarem ne morete priti do dna. To vas spravlja v bes, a vam ne bo vzelo vztrajnosti. Rešitev pride kmalu in presenečeni boste, kako je vse enostavno. Rak Naj vas ne prežema črnogledost, čeprav je dobro pretehtati vse podrobnosti, posebno v tem primeru. Z vašo sposobnostjo močnega čustvovanja in globoke intuicije boste zmogli preko težav. Napeti odnosi s sodelavci vas bodo ovirali. A imeli boste dovolj opore v nadrejenih, ki vas bodo podprli. Nikar ne verjemite vsega kar slišite naokoli. Krog pravih prijateljev ni lahko ustvariti in tisti, ki vam je najbližji je žal tudi najbolj naporen. A se zanj vseeno splača potruditi. Včasih je prav, da izkoristite svoj dar in polaskate ljubljeni osebi. Uspeh bo zavidanja vreden. Lev Kar obljubite to tudi naredite. Toda delo in obveznosti vas te dni spravljajo v obup. Še sreča, da so vročino ublažile poletne plohe. Zatorej glavo pokonci! Bo že nekako šlo. Zaljubljenci imate še veliko odprtih tem. Nenehno ste v prijetnih ljubezenskih dvomih in ne veste, za kaj se odločiti. Osnovni pogoj za premostitev težav je obojestranska iskrenost. Denar vas sicer ne skrbi, a da bi noro in zapravljivo veseljačili vsak dan tudi ne gre. Toda ne skrbite, veselje do življenja vas ne zaradi tega ne bo minilo. Devica Nikar preveč ne divjajte po nakupih. Sicer je res čas razprodaj in vi ste že iz navade dobro premislili, kako boste potrošili denar. A za malce nižjo ceno je včasih vaš trud le odveč. Tudi tu se lahko nekoliko prepustite čustvom. Majhen miselni prekršek si že lahko privoščite. Vaša nova pomembna odločitev vas bega. Prav bo, če nekoliko prisluhnete prijateljem. Trmasto vztrajanje pri vaših stališčih, vam nikakor ne koristi. Karkoli že zamerite svojim bližnjim, je vredno premisliti in temu narediti konec. Imate veliko možnosti, preveč pa se oklepate tistih, ki so najtežje. Tehtnica Delo je včasih pač nujno zlo. Naj vas tolaži to, da bo v bližnji prihodnosti prišla tudi nagrada za vašo požrtvovalnost. Mojstrstvo besede je potrebno izkoristiti v pravem trenutku. Le redki bodo, ki jih to ne očara. Kljub svo-i prijaznosti pa boste tudi neprijetno presenečeni. Nekdo bi vam hotel škodovati, zato prisluhnite prišepetovalcem, morda nudijo kaj uporabnega. Pazite na svojo prehrano in vzdržujte telesno aktivnost. Ljubezen ponuja polno presenečenj in dogodivščin. Nepričakovane stvari si bodo sledile ena za drugo. Škorpijon Nikar ne pretiravajte. Poletje je čas dopustov, velikopoteznost pa prihranite za jesen. Takrat bo to vsem bolj sprejemljivo, saj se bo začel lov za dobrimi rezultati. Malce ste zanemarili stara prijateljstva in to predvsem po vaši krivdi. Pa bi bilo lepo, če bi jih obnovili in negovali naprej. Zgodba, ki ste jo slišali vam pomeni veliko, a detajle raje ohranite zase. Sicer pa ste navajeni, da zase zadržite najbolj pikantne podrobnosti in še celo kaj več. Izkoristite pa proste dni za prijetne izlete in dobro druženje. Morda se bo tokrat zgodilo, kar upate že nekaj časa, pa niste imeli korajže. Strelec Poletje je čas za strelca. Za premislek, oddih in novo akcijo. Za kakšno novo avanturo. Svoboda je najlepši dar. Stvari se bodo sedaj odvijale hitreje in tudi tisto kar ste pred tem malce odložili bo dobilo nov zagon. Nekaj časa boste težko brzdali nabrano energijo, a vas vsaj dogodki ne bodo prehitevali. Ne le vi, tudi vaš jezik je včasih prehiter. To se tudi v ljubezni pozna. Če se kdaj že ne morete zadržati, ohranite vsaj občutek za mero. Zahvaljujoč vaši prizadevnosti, bo izpeljano tudi tisto kar je videti neuresničljivo. In celo z denarjem ne bo tako hudo, kot ste mislili. Oven Vaša zagnanost in močna volja vaše sopotnike po eni strani prevzemata in navdušujeta, po drugi pa kar malce plašita. Delo vam preprečuje, da bi lahko uživali v življenju, to pa vam bo tele poletne dni pošteno načenjalo živce. Še posebej ker nekateri ob vas sedijo križem rok. Žal boste živce izgubljali tam, kjer to najmanj potrebujete. Dopust bo dober, a tudi denarnica limit. Ljubezenske zvezde so vam radodarne, vendar bodite še odločnejši. In nikar ne bleknite vedno prvo kar vam pade na pamet. Včasih zazveni pregrobo. Vodnar Ves čas se čutite poklicani, da pomagate vsem, ki vas potrebujejo, ob tem pa prelahko razdajate svoje dobre zamisli. Nekdo to uspešno zlorablja in čeprav to veste in celo dopuščate, bo vseeno prav, da temu naredite konec. Vse ima svoje meje, tudi nekatera prijateljstva. In zakaj bi pravzaprav morali poznati vsa ljubezenska sanjarjenja vašega bližnjega? Naj vam zadostuje, da mu zaupate. Ne pojasnjujte podrobnosti, ki bodo vse le dodatno zapletle, ampak si preprosto vzemite čas zase. Za denar ne skrbite preveč, tokrat bo šlo tudi s kreditom. Ribi Ne bodite tako nepotrpežljivi in predvsem ne živite v oblakih. Čeprav ste nagnjeni k sanjarjenju boste te dni izjemno prodorni in kreativni. Težko vas je prepričati, da ne velja le vaš prav. Hočeš nočeš se boste morali začeti ukvarjati tudi s to težavo. Jamranje in samopomilovanje tokrat ne bo koristilo. Saj obvladate prepričevanje in to bo gotovo tista prava pot. Čustva vas tokrat morda ne zavajajo. Morda pa je med vama veliko skupnega, a za zdaj vas to še nekoliko plaši. Razum še opreza, a srce išče pot. Še pomnite tovariši ... da je bil nekoč 4. julij praznik "dan borca ", ki smo ga vsako leto ustrezno kulturno obeležili. Tako smo tudi leta 1974 naredili v čast tega praznika uradno otvoritev Titovega spomenika, ki smo ga zgradili s pomočjo donacije enodnevnega zaslužka delavcev Gorenja in Premo- govnika. Da ta dan še dolgo ne bo šel v pozabo, smo se na Združenju borcev za vrednote NOB Velenje dogovorili, da bomo ta dan vsako leto posebej obeležili. Letos smo se 4. julija popoldan v večjemu številu zbrali pred Titovim spomenikom, se poklonili njegovemu spominu in položili venec, nato pa smo se odpelja- li v Pako k spomeniku XIV. divizije, kjer smo ob krajšem kulturnem programu in pozdravnem nagovoru predsednika organizacije Bojana Kontiča odprli prenovljeno okolico spomenika. Posebno zahvalo za pomoč pri obnovi spomenika smo izrekli gospodu Rajku Kumru in predsedniku KS Paka gospodu Srečku Avberšeku. ■ M. K. Ob druženju in pesmi smo preživeli čudovit popoldan. Da bo tudi sončenje zdravo ... Poletje, počitnice, morje, gore, potovanja in sonce, veliko sonca... Sočni žarki imajo na organizem blagodejen učinek. Pospešujejo krvni obtok in presnovo ter spodbujajo nastajanje pomembnih življenjskih vitaminov. Sonce pozdravi ekceme, luskavico, akne in spodbuja delovanje hormonov. Ultravijolično sevanje sonca je zelo pomembno za organizem, hkrati pa tudi zelo nevarno. Kaj hitro lahko dehidriramo, dobimo kožne opekline, sončarico ali celo kožnega raka. Da bo sončenje čim bolj varno in da bomo ostali lepo zagoreli tudi po vrnitvi s počitnic, se moramo ustrezno pripraviti in upoštevati nekaj pravil. Koža tudi po sončenju potrebuje ustrezno nego. Še preden bomo začeli uživati v sončenju, moramo poskrbeti za ustrezo zaščito. Izbrali bomo med množico različnih olj, tekočega mleka, emulzij, losijonov ali krem. Ob tem bomo pazili, da sredstva vsebujejo zaščito pred UVA in tudi pred UVB žarki. Pomembno je, da na kožo nanese-mo primerno in zadostno količino zaščitnega sredstva. Za zašito telesa odraslega človeka bi morali pri enkratnem nanosu porabiti 30 ml sredstva, kar je približno tretjina običajnih pakiranj. Višina zaščitnega faktorja je odvisna od moči sonca. Za Severno Evropo je priporočljiv nižji faktor, najvišjega bomo uporabili, če potujemo v tropske kraje. Če nas hitro opeče in ne poijavimo, je primeren faktor od 15 - 50, odvisno od tega, kam bomo potovali. Če rahlo porjavimo, pa še to samo na izpostavljenih delih telesa, je primeren faktor 15 - 35. Za tiste, ki normalno porjavimo, je primeren faktor 12 - 30. Tisti, ki hitro porja-vijo, dobesedno že ko stopijo na sonce, bodo uporabili faktor 8-25. Še preden se odpravimo na dopust, se bomo "posončili" doma na balkonu, bazenu ali ob reki. Predhodno sončenje svetujejo ljudem, ki se ne morejo odreči soncu, in onim, ki se odpravljajo v tropske kraje. Prve dni sončenja bomo še posebej pazljivi. S sončenjem bomo začeli postopno. Na kožo nanesemo debelo plast kreme. Skrbno natremo težko dostopna in občutljiva mesta: čelo (pleša), ušesa, nos, ustnice, lica, brada, ramena in nart. Zaščitno sredstvo za sončenje nanesemo še pred zajtrkom in potem še nekajkrat čez dan. Opoldne koži privoščimo počitek. Med 11.00 in 15.00 uro se ne bomo nastavljali sončnim žarkom. Prekomerno škropljenje z vodo med sončenjem ni priporočljivo, saj bomo izgubili občutek, kdaj smo opečeni. Tisti, ki imate zelo občutljivo kožo, se soncu prve dni ne izpostavljajte več kot uro dnevno. Postopoma pridobljena porjavelost je bolj zdrava in traja dlje. Sončni žarki delujejo tudi v oči soncu lahko povzroči očesne bolezni. Žarki UVA in UVB povzročijo vnetja s pordelostjo oči in solzenjem. Na morju se sončni žarki odbijajo od vode in je zaradi tega njihova moč podvojena. Pri izbiri sončnih očal bomo zelo pozorni na kakovost stekel. Najboljša stekla nas bodo poleg UVA in UVB žarkov ščitila tudi pred vročino, ki jo povzročajo infrardeči žarki. Za zaščito obraza in lasišča bomo uporabili klobuke, rute ali kape. Posebno pozornost moramo pri sončenju posvetiti otrokom, saj je otroška koža bolj občutljiva. Poleg ustrezne zaščite pred soncem potrebujejo pogoste premore v senci. Zaščitno sredstvo moramo i CO ca senci ali kadar je oblačno. Na sonce ne bomo šli nikoli brez zaščite! Uporabili bomo ustrezno pokrivalo! Da bi preprečili izsušitev kože in predčasno gubanje, bomo med sončenjem veliko pili. Najbolj priporočljivi so naravna ali mineralna voda ter redki naravni sokovi. "Osončeno" kožo moramo primerno obnoviti in osvežiti. Kreme za po sončenju kožo pomirijo, ji vrnejo izgubljeno vlažnost in jo oskrbijo z vitamini. Z redno nego kože po sončenju bomo preprečili predčasno staranje kože in podaljšali učinek porjavelosti. Najbolj primerne so hidratantne in hranljive kreme na osnovi vitaminov C in E, ki so učinkovite proti UV žarkom, preprečujejo učinke prostih radikalov in spodbujajo mikrocer-kulacijo. Nikar ne pozabimo na sončna očala. Prekomerno izpostavljanje nanesti pravočasno. Dojenčkov do prvega leta starosti ne smemo nikoli izpostavljati neposrednemu soncu. Uporabili bomo senčnike, klobuke, majice in sončna očala. Da bi koža čim dlje ohranila zdrav zagorel videz, jo moramo negovati. Enkrat na dan se bomo oprhali z mlačno vodo. Uporabili bomo hranilni gel ali losijon za prhanje, obogaten z vlažilno kremo. Če bomo skočili v kopel, bomo uporabili eterična olja. Po kopanju se bomo z brisačo le nežno obrisali. Zjutraj in zvečer bomo uporabili vlažilni losijon in preprečili prezgodnje luščenje kože. Opečena koža je skeleča in pekoča. Obolele dele bomo obložili s hladnimi, mokrimi krpami ali na opečena mesta nanesli mrzel jogurt. Priporočljive so kreme, ki vsebujejo glicerin, agavo (aloa vera) ali druge pomirjevalne substance. Pomagajo tudi različna hladilna mazila ali naravni izdelki. Kadar se na koži pojavijo mehurčki ali je zelo pordela, moramo takoj poiskati pomoč pri zdravniku. Ohlajeno kožo moramo sicer oskrbeti z vlago. Pili bomo veliko tekočine, najbolje mineralno vodo. Na sonce smo lahko tudi alergični. Alergijo bomo prepoznali po srbečih, rdečkastih izboklinah ali mehurčkih, posejanih po koži, najpogosteje na dekol-teju, rokah, nogah in ramenih. Sproži jo snov histamin, ki se pod vplivom sončnih žarkov začne sproščati v telesu. Alergijsko reakcijo lahko preprečimo oziroma ublažimo z zdravili. Pet dni pred sončenjem in vse do konca intenzivnega izpostavljanja sončnim žarkom bomo jemali protialergijske tablete. Najboljša zaščita pred alergijo na sonce je izogibanje sončnim žarkom, ko so ti najmočnejši, in zaščita telesa z lahkimi oblačili. Pred soncem se bomo umaknil v senco in se zaščitili s pokrivalom. Zvečer bomo kožo dobro sprali z vodo in srbeče dele telesa namazali s protialergijskim mazilom. Za hlajenje kože lahko uporabimo tekočino proti opeklinam, hladilna mazila, gel aloe vere ali preparate, ki vsebujejo vitamin E ali pante-nol. Pomembno je, da izdelki kože ne mastijo in ne vsebujejo emulga-torjev, ki veljajo za glavne sprožil-ce alergijskih reakcij. Naj bo poletje dolgo in toplo, sonce prijetno vroče, mi pa se bomo pazili, iskali zavetje v senci in ob sončenju uporabili ustrezno zaščitno sredstvo. Spočijmo se in dobro napolnimo baterije - za jesen in zimo. Za nove izzive. ■ Janez Poles ČETRTEK, 17. julija TV SLO H 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.45 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 Pjolina in prijatelji s Prisoj, 09.35 Male sive celice, kviz 10.20 V dotiku z vodo, 17/26 10.45 Stebri Slovenskega gledališča: Boris Kralj, dok. odi 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Stari novi obrazi Evrope: Slovaška 13.40 Rodovna skupnost, 2/7 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Simon v deželi risb s kredo, 8/13 16.05 Risanka 16.10 Dana in Ramadan, dokum. film 16.25 Enajsta šola: borza, oddaja za radovedneže 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno: uspešen najstnik 18.15 Duhovni utrip: borilne veščine 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Beni in Florijan, risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Burma, dokum. oddaja 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, Evropa.si, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Mollyjina pot, nem. tv film 01.00 50 let televizije: Tv dnevnik 17.7.1990 01.20 Duhovni utrip: borilne veščine 01.35 Dnevnik, ponovitev 02.10 Dnevnik zamejske TV 02.35 Infokanal TV SLO t? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.30 Tv prodaja 09.00 Zabavni infokanal 10.30 Tv prodaja 11.00 Otroški infokanal 12.00 Zabavni infokanal 13.05 Tv prodaja 13.35 Stabilnost finan. sistema, dr. Andrej Bajuk 14.05 Azijske poti pod nebom, 1/6 15.05 Blisk, 4 del 15.35 50 let televizije: tv dnevnik 17.7.1990 16.00 Gledamo naprej 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in plesom 20.00 Rop tretjega rajha, srbski film 21.40 Pod rušo, 10/12 22.35 Ugriz male ribe, am. film 00.05 50 let televizije: mednarodni jazz festival 1967 00.45 Zabavni infokanal POP 07.00 24 ur 08.00 Drobižki, ris. serija 08.10 Moja prijatelja tiger in PU, ris. serija 08.35 Tom in Jerry, risanka 09.00 Tom in Jerry: Nove pustolovščine, risanka 09.10 Stanko, ris. serija 09.35 Art attack 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, 59. del 12.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 1. sezona, ang. nan. 13.50 Tv prodaja 14.20 Moški so drugačni, ženske tudi, pogov. oddaja 15.10 Razigrani par, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Na kraji zločina: Miami, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.45 24ur zvečer 23.00 Glavni osumljenec: Zadnje dejanje, 1/2 00.40 Seks v mestu, nan. 01.15 Navodila za divjino, dok. odd 02.05 24 ur, ponovitev 03.05 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev; Evropsko leto medkulturnega dialoga: dileme in priložnosti 11.35 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, ob slikarjevi 70. letnici, 1. del 12.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, Knjiga. moja prijateljica 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.30 Noč v Ankaranu, posnetek 22.45 Regionalne novice 22.50 Videospot dneva 22.55 Skrbimo za zdravje:končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja, svetovalna oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila TV SLO H 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Tv prodaja 08.00 Na zdravje 09.10 Trojčice: Don Kihot, ris. nan. 09.35 Risanka 09.45 Dana in Ramadan, dokum. film 10.00 Enajsta šola: Borza 10.20 Harmonije Evrope: Italija, 2/12 10.35 Jasno in glasno: uspešen najstnik 11.25 Osmi dan 11.55 City folk - ljudje Evropskih mest: Dublin 12.25 Slovenski magazin - Notranjska 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Duhovni utrip: borilne veščine 13.35 Bridkosti tropskega otoka, 3/6 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medvedek, risanka 15.55 Fifi in Cvetličniki, risanka 16.05 Iz popotne torbe: morje 16.20 Maks, 5/8 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Slike iz Sečuana: bambus 17.45 Pozabljena mesta iz davnine, 3/3 18.40 Brenč in Cvetka, risanka 18.45 Tinček, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Blisk, 5. del 20.30 Festival Vurberk, 2. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub: zdravniki, kje ste? 00.15 50 let televizije: Tv dnevnik 18.7.1990 00.35 Pozabljena mesta davnine, 3/3 01.25 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik zamejske Tv 02.20 Infokanal TV SLO ^ 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otorški infokanal 11.55 Tv prodaja 12.25 Ciciban poje in pleše, 1. del 13.50 Športšpas 14.20 Tv prodaja 14.50 George iz džungle, am. film 16.15 50 let televizije: tv dnevnik 18.7.1990 16.35 Doma pri ... Faraonih, tv Koper 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik TV Maribor 18.25 kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Pariz: atletika, zlata liga, prenos 22.00 Antitrust, am. film 23.45 Moje poletje ljubezni, ang. film 01.10 Huff, 13/13 02.10 Zabavni infokanal POP 07.10 24 ur, ponovitev ki, ris. serija 08.10 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.35 Tom in Jerry, ris. serija 09.00 Tom in Jerry: Nove pustolovščine, risana serija 09.10 Stanko, ris. serija 09.35 Art attack, izob. serija 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Naša sodnica, nan. 13.45 Tv prodaja 14.15 Moški so drugačni, ženske tudi, pogov. oddaja 15.05 Marina, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Zibelka življenja, am. film 22.50 24ur zvečer 23.05 Pod lupo pravice, nan. 00.00 Jedijeva vrnitev, am. film 02.20 Tečne starke, 1. del ang. dok. serije 02.55 24ur ponovitev 03.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Noč v Ankaranu, ponovitev glasbene oddaje 11.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža - harmonika in harmonikarji 18.40 Regionalne novice 18.45 Skrbimo za zdravje: končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja, svetovalna 19.40 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.30 Odkritosti, 3. TV mreža 22.30 Regionalne novice 22.35 Popotniške razglednice: Avstralija, potopisna oddaja 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila SOBOTA, 19. julija TV SLO H 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Bine, sreča, 9/10 07.45 Male sive celice, kviz 08.30 Smrkci, 6/23 08.55 Slike iz Sečuana: bambus 09.05 Shiloh - življenje z družino, am. film 10.40 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Berlin, Berlin, 10/27 13.40 Berlin, Berlin, 11/27 14.05 Kralj v New Yorku, am. čb film 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in I 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 50. let televizije: Šou bo šel 20.55 Poletna potepanja, oddaja o turizmu 21.20 50 let televizije: Knjigovodja, 6. del 22.10 Poročila, vreme, šport 22.45 50 let televizije: Klan, 4/11 23.40 Deadwood, 10/12 00.30 Vstajenje od mrtvih, srbski film 02.40 50 let televizije: Tv dnevnik 19.7.1990 03.05 Dnevnik, ponovite 03.25 Dvevnik zamejske tv 03.50 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 10.20 Tv prodaja 10.50 Skozi čas 11.00 50 let televizije: tv dnevnik 19. 7. 1990 11.30 Doma pri ... Faraonih, tv Koper 12.15 Tv prodaja 12.45 Tehnologija prometa, 2. del 13.10 Glasben spomini z Borisom Kopitarjem 14.05 Tv prodaja 14.40 Slovenci po svetu 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.15 Duh prvaka - človek, 3/3 17.40 Chris Evert, tenis, športni portret 18.00 Mednar. plavalni miting, prenos iz Radovljice 20.00 Angels Fall, am. film 21.30 Alpe, Donava, Jadran 22.00 Sobotno popoldne 00.15 Anna Pihl, 8/10, pon. 01.05 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.30 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.40 Brata Koalček, ris. serija 08.50 Poko, ris. serija 09.15 Kopalčki, ris. serija 09.25 Poštar Peter, ris. serija 09.40 Slonček Benjamin, ris. serija 10.10 Winx klub, ris. serija 10.35 Di-Gata, ris. serija 11.00 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.15 Ed in Eppa, ris. serija 11.40 Preverjeno, ponovitev 12.25 Prve moderne olimpijske igre, nad. 13.20 Živalski velikani, dokum. 13.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Nemčije 15.05 Šola za pare, nan. 15.40 Zvezda, am. film 17.20 V temi Afrike, nem. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ko moški ljubi žensko, am. film 22.10 Krvavi sladkor, 3. del nan. 22.55 Drakula, am. film 01.10 Krvava voda, am. film 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - harmonika in harmonikarji 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Odbojka na mivki 2, športna reportaža, ponovitev 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Spin show - love to dance, posnetek plesne predstave 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Videospot dneva 20.25 V harmoniji z naravo, kmetijska 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 22.00 Robert Goter show z gosti in glasbena šola Goter, posnetek 1. dela koncerta v Vinski Gori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila NEDELJA, 20. julija TV SLO H 07.00 Živ žav 09.50 Šport špas, oddaja o športu 10.20 Izgubljeni zaklad Fidžija, 5/13 10.50 Na obisku, tv Koper 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Festival Vurberk, 1. del 14.25 50 let televizije: v nedeljo z Gusteljnom 14.45 Čez tri gore - gorenjci in Miha Dovžan 15.10 Čarodej Franc Zupan, velika spretnost 15.20 Karte na mizo, ang. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 50 let televizije: tvariete 18.25 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zlati Avsenikov abonma: poklon Francu Koširju 21.30 Družinske zgodbe: družina Irgolič 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Neprilagojeni, am. čb film 00.55 50 let televizije: tv dnevnik 20.7.1990 01.15 Dnevnik 01.35 Dnevnik zamejske tv 02.05 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 09.10 Tv prodaja 09.40 Skozi čas 09.50 50 let televizije: tv dnevnik 20.7.1990 10.10 Poletna potepanja, oddaja o turizmu 10.40 28. tekmovanje slov. godb, Laško, 1/8 11.10 Svet vodnih živali, 6/13 11.40 50 let televizije: po jezeru 13.10 Tv prodaja 13.40 Med valovi, tv Koper 14.10 Alpe, Donava, Jadran 14.40 Tv prodaja 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 18.00 Mednar. plavalni miting, prenos iz Radovljice 20.00 Azijske poti pod nebom, 2/6 21.00 Državno prvenstvo v atletiki, reportaža iz Maribora 21.30 Lilije, 1/8 22.25 Številke, 8/13 23.05 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 2008) 00.30 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.30 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.40 Brata Koalček, ris. serija 08.50 Poko, ris. serija 09.15 Kopalčki, ris. serija 09.25 Poštar Peter, ris. serija 09.40 Slonček Benjamin, ris. serija 10.05 Winx klub, ris. serija 10.30 Di-Gata, ris. serija 10.55 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.10 Življenje v divjini, nan. 12.00 Skrivnostne poti, nan. 12.55 Pokončni policaji, 3. del nan. 13.30 Formula 1, prenos direke za VN Nemčije 16.15 Najlepši avtomobili, dokum. 16.35 Sedem let v Tibetu, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Telesni stražar, am. film 22.10 Vrhunci VN Nemčije, oddaja o 22.30 Moto GP, prenos dirke za VN ZDA 00.15 Carrie in Barry, nan. 00.45 24ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - harmonika in harmonikarji 09.40 1666. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.15 Iz arhiva VTV: Na obisku pri Antonu Seherju 11.10 Dober večer, gospod predsednik, gost: Marjan Vengust, predsednik Upravnega odbora CM Celje 12.10 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, ob slikarjevi 70. letnici, 1. del posnetek prireditve 13.10 Vabimo k ogledu 13.15 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Knjiga, moja prijateljica 19.45 Skrbimo za zdravje:končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja, svetovalna 20.45 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 21.40 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 21. julija TV slo rr 07.25 Zrcalo tedna 07.40 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 Šport špas, oddaja o športu 09.45 Simon v deželi risb s kredo, 8/13 10.10 Risanka 10.15 Iz popotne torbe: morje 10.35 Maks, 5/8 11.05 Pozabljena mesta davnine, 3/3 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polnočni klub: dozorelo telo 14.25 Slovenci po svetu: Dobro jutro, Vietnam 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Klic divjih gosi, 2/26 16.10 Martina in ptičje strašilo: slepe miši 16.20 Morje, 10/10 16.35 Podstrešje: gramofon, 1/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Divja Kitajska, 6/6 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pikijeve glasbene dogodivščine, risanka 18.45 Dragi domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zakaj demokracija? 20.55 Bridkosti tropskega otoka, 4/6 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Pisave 23.30 Glasbeni večer, Brežice 2008 00.45 50 let televizije: Tv dnevnik 21.7.1990 01.05 Divja Kitajska, 6/6 01.55 Dnevnik 02.30 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal TV SLO r? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.15 Tv prodaja 12.45 Sobotno popoldne 15.05 Tv prodaja 15.35 Slovenski utrinki 16.00 Poletna potepanja, oddaja o turizmu 16.30 50 let televizije: tv dnevnik 21. 7. 1990 16.50 Osmi dan 17.25 Alpe, Donava, Jadran 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Dr. Who, 1/13 20.00 Predstavitev olimpijske ekipe, prenos iz Ljubljane 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Preglasno okolje, dokum. oddaja 22.50 Mati z druge strani meje, 1/2 00.25 Zabavni infokanal POP 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.25 Tom in Jerry, ris. serija 08.50 Tom in Jerry: nove pustolovščine, ris. serija 09.00 Stanko, ris. serija 09.20 Altair v Zvedolandiji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. oddaja 10.05 Smeh ni gre, zabavna oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce, ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Naša sodnica, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 Moški so drugačni, ženske tudi, pogov. oddaja 15.05 Marina, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Frka v bajti, am. film 22.40 24 ur zvečer 22.55 Na kraju zločina: Miami, nan. 23.50 Seks v mestu, nan. 00.30 Skrivnostni otok, nan. 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama .00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Robert Goter show z gosti in glasbena šola Goter, posnetek 1. dela koncerta v Vinski Gori 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja - lepotni ideali 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Odbojka na mivki 3, športna reportaža 19.15 Videostrani, obvestila 19.20 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.30 Župan z vami, pogovor, gost: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 22.30 Regionalne novice 22.35 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja -Mostovi na Slovenskem 23.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 23.55 Videospot dneva 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila TOREK, 22. julija TV SLO t\ 07.00 Odmevi 07.40 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 Čarobni gumb, otroška oddaja 09.30 Kuža laja mija, mijav, mijav, lutk. igrica 09.45 Martina in ptičje strašilo: slepe miši 09.55 Bine: morje, 10/10 10.10 Podstrešje: gramofon, 1/10 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Divja Kitajska, 6/6 11.55 Družina Irgolič, ponov. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Zakaj demokracija? 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Trojčice: Romeo in Julija, ris. nan. 16.05 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik 16.15 Zoja Kajeto, 25/26 16.30 Izgubljeni zaklad Fidžija, 3/13 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Vidra, dokum. oddaja 18.00 Muzikajeto: Afrika, mlad. serija 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Krtek, risanka 18.45 Binko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Miško Kranjec: Strici so mi povedali: ljubezni, 3/7 21.10 60 let Izraela, 60 let konflikta 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.10 Irwini, dokum. oddaja 00.10 50 let televizije: tv dnevnik 22.7.1990 00.25 Vidra, dokum. oddaja 00.55 Dnevnik 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal TV SLO H 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.20 Tv prodaja 11.50 Dober dan, Koroška 12.20 Preglasno okolje, dokum. oddaja 12.50 Studio city 13.50 50 let televizije, tv dnevnik 22. 7. 1990 14.10 Na obisku, tv Koper 14.40 Tv prodaja 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glas. in ples. izročila 20.00 Zvok, 6/6 20.30 Dediščina Evrope, 1/2 22.00 Zadnji dnevi, nemški film 23.55 50 let televizije: Tvariete 01.10 Zabavni infokanal POP 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.25 Tom in Jerry, ris. serija 09.00 Stanko, ris. serija 09.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. oddaja 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce, ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Naša sodnica, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 Moški so drugačni, ženske tudi 15.05 Marina, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Preverjeno 21.40 Otrokovo zdravje, am. film 22.35 24 ur zvečer 23.00 Otrokovo zdravje, am. film 23.30 Na kraju zločina: Miami, nan. 00.20 Seks v mestu, nan. 00.55 Skrivnostni otok, nan. 01.45 24 ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Župan z vami, pogovor, gost: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja -Mostovi na Slovenskem 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 1667. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.15 Kultura, informativna oddaja 21.20 Športni torek, športna informativna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham, oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz arhiva VTV: Na obisku pri Borisu Terglavu 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila SREDA, 23. julija tv slo rr 07.00 Odmevi 07.40 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 Srebrnogrivi konjič, 35/39 09.40 Zoja Kajeto, 25/26 09.50 Hotel obmorček, ris. nan. 10.05 Pomladne gosli 10.15 Zlatko Zakladko: vse o hrastu 10.35 Glasbena šala (šola) 10.55 Vidra, dokum. oddaja 11.25 Zlata resna glasba in balet TVS (1958 - 200 3.00 Poročila, šp 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Na vrtu, tv Maribor 13.45 O živalih in ljudeh 14.00 60 let Izraela, 60 let konflikta 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pjglina in prijatelji s Prisoj, 16.05 Podklobukom 16.40 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.35 Stebri slovenskega gledališča: Zlatko Šugman, dok. oddaja 18.30 Žrebanje iota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Žarišče, am. film 21.35 Gledamo naprej 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.10 Brez reza: dr. France M. Dolinar 00.10 50 let televizije: tv dnevnik 23. 7. 1990 00.30 Stebri slovenskega gledališča, Zlatko Šugman 01.25 Vzgoja srca, 2/5 02.20 Dnevnik 02.55 Dnevnik zamejske tv 03.20 Infokanal TV SLO i? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.20 Tv prodaja 12.50 50 let televizije: šou bo šel 13.45 50 let televizije: tv dnevnik 23.7.1990 14.10 Svet vodnih živali, 6/13 14.40 Tv prodaja 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Turnir WTA, tenis, prenos 20.40 Liga prvakov v nogometu, Domžale - Dudelange, 2. tekma, prenos 22.35 Cyrano de Bergerac, gled. predstava 00.30 Slovenska jazz scena 01.15 Zgodba o dveh sestrah, pop 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.25 Tom in Jerry, ris. serija 09.00 Stanko, ris. serija 09.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. serija 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce, ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Naša sodnica, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 Moški so drugačni, ženske tudi, pogov. oddaja 15.05 Marina, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.50 Ubijalska srečka, kanad. film 22.25 24 ur zvečer 22.40 Zapleteni um, nan. 23.30 Miami, nan. 00.20 Seks v mestu, nan. 00.55 Skrivnostni otok, nan. 01.45 24 ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1667. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Športni torek, športna informativna oddaja 10.35 Iz arhiva VTV: Na obisku pri Borisu Terglavu 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža, Katastrofalne posledice vremenskih sprememb 22.00 Regionalne novice 22.05 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, ob slikarjevi 70. letnici, 2. del posnetek prireditve 23.10 Videospot dneva 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videostrani, obvestila PRIREDITVE VELENJE Četrtek, 17. julija 9.00 - 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt 20.00 Terasa Kavarne Nova 24. Poletne kulturne prireditve Monokomedija Valter Dragan: Čist nor 20.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Velenje Naj se rola: Rock'n'roll - DJ 21.00 pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Glasbena drama Blues za Havano Petek, 18. julija 7.00 - 18.00 Središče Velenja Redni sejem 9.00 - 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 19.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Velenje Naj se rola: Rock'n'roll - Koncert Vojager 21.00 pred Domom kulture Velenje 24. Poletne kulturne prireditve Koncert Percujove - tolkalni orkester mladih iz Valencie Sobota, 19. julija 7.00 - 13.00 Kdaj - kje - kaj Središče Velenja Redni sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Cankarjeva ulica, Velenje 24. Poletne kulturne prireditve Lutkovna animacija Boris Kononenko: Gusarski zaklad 19.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Velenje Naj se rola: Rock'n'roll - Gogy 20.00 Mladinski center Velenje Tematski klubski večer Večer latino-salsa ritmov Nedelja, 20. julija 10.30 Start v Topolšici 12. kolesarski vzpon na Sleme Ponedeljek, 21. julija 9.00 - 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj Redni tedenski turnir ŠBK Velenje 21.00 pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Komična drama Kruh in tulipani Torek, 22. julija 7.00 - 15.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 9.00 - 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Zelenica med Domom kulture Velenje in Restavracijo DK Poletje na travniku Animacija za otroke 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV Sreda, 23. julija 7.00 - 14.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 9.00 - 18.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). KINO VELENJE:: SPORED VELIKA DVORANA HOTELA PAKA : STREGEL SEM ANGLEŠLKEMU KRALJU (Obsluhoval jsem angliskeko krale) Komična drama, 120 minut Režija: Jiri Menzel. Igrajo: Ivan Barney, Oldrich Kaisr, Julia Jentsch, Martin Huba, Marian Labuda, Milan Lasica, Josef Abrham, Jiri Labus idr. Sobota, 19. 7. ob 19.00 Nedelja, 20. 7. ob 20.50 Mlad hotelski postrešček Jan Dite sanja, da bo nekoč postal bogat in uspešen hotelir. Ob spremljanju tragikomičnih dogodivščin nenavadnih gostov visoke češke družbe se mladi Jan neutrudno vzpenja po družbeni lestvici. Zaradi bližajoče nevarnosti 2. svetovne vojne se poroči z Nemko Lizo, kar ga pripelje v osrčje nacistične ideologije, toda sanje o hotelu kmalu začnejo bledeti, saj mu sreča obrne hrbet. S podporo Ministrstva za kulturo RS! NORE NA DENAR (Mad Money) Komična kriminalka, 104 minute Režija: Callie Khouri. Igrajo: Diane Keaton, Ted Danson, Katie Holmes, Adam Rothenberg, Queen Latifah, Sterling Blackmonidr. Igrajo: Steven Strait, Camilla Belle, Cliff Curtis, Omar Sharif, Nathanael Baring, Reece Ritchie, Suri van Sornsen idr. Sobota, 19. 7. ob 21.10 Nedelja, 20. 7. ob 18.45 Režiser Roland Emmerich, ki je ustvaril spektakle Dan neodvisnosti, Godzilla in Dan po jutrišnjem, se podaja v čase prazgodovine, ko so po našem planetu še hodili mamuti. Mladi lovec D'Leh se skuša uveljaviti kot vodja plemena, ko njegovo ljubezen Evolet ugrabijo kruti zavojevalci. Pogumni mladenič se z mentorjem Tic-Ticom poda na epsko popotovanje, na katerem spozna nove prijatelje in dokončno sprejme breme svoje usode, toda za zmago nad mogočnimi nasprotniki bo potreboval tudi obilico sreče in starodavne magije. DIVJINA (The Wild) Animirana komedija, 94 minut Režija: Steve 'Spaz' Williams.Vloge: Primož Ekart, Uroš Smolej, Alenka Tetičkovič, iztok Jereb, Jernej Kunt-ner, Aljoša Ternovšek Nedelja, 20. 7. ob 17.00 - otroška matineja J 9 Petek, 18. 7. ob 20.00 uri Ko Bridgetin mož nazaduje na delovnem mestu in jima grozi izguba hiše in udobnega življenja, se skrbna gospodinja odloči sprejeti službo čistilke v državni banki. Tam spozna odločno samohranilko Nino in zasanjano mladenko Jackie, s katerima po številnih nesporazumih sklene prijateljstvo. Ne traja dolgo in trojica se odloči, da bodo ukradle denar, namenjen uničenju, toda zaradi drobnih napak se na videz preprost načrt spremeni v popoln kaos. 10.000 pr.n.št. (10.000 B.C.) Prazgodovinska pustolovščina, 109 minut Režija: Roland Emmerich Komedija o skupini živali iz newyor-škega živalskega vrta, ki brezskrbno uživajo lagodno življenje. Toda nekega dne igrivega levjega mladiča Rya-na po pomoti odpeljejo v Afriko, zato njegov oče Samson organizira reševalno akcijo. Pri drznem načrtu se mu pridružijo praktična veverica Benny, prebrisana žirafa Bridget, sarkastična antilopa Kazar, neposredna koala Nigel in nekoliko trdobučna anakonda. Za uresničitev zastavljenih ciljev morajo najprej strniti vrste, nato pa se lahko prične popotovanje, kot ga živalski svet še ni videl in ki bo besedi divjina dal povsem nov pomen. Film je sinhroniziran v slovenščino! ZGODBE IZ NARNIJE: PRINC KASPIJAN (The Chronicles of Narnia: Prince Caspian) Akcijska domišljijska pustolovščina, 147 minut Režija: Andrew Adamson Igrajo: Ben Barnes, Georgie Henley, Skander Keynes, William Moseley, Anna Popplewell, Sergio Castellitto, Peter Dinklage Sreda, 30. 7., ob 19.30 - premiera pred slovenskim startom Štirje iznajdljivi in pogumni otroci družine Pevensie se vrnejo v pravljično deželo Narnijo, kjer je od njihovega odhoda minilo že 1300 let. Deželi so zavladali okrutni Telmarinci in uničili kraljestvo pravljičnih bitij, zato morajo mladi junaki združiti moči z vročekrvnim princem Kaspijanom, toda zmago v številnih divjih bitkah jim lahko prinese le popolno medsebojno zaupanje. Ključni dogodki filma so bili posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah reke Soče. PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE : KRUH IN TULIPANI (Pane e tulipani) Režija: Silvio Soldini Igrajo: Licia Maglietta, Bruno Ganz, Marina Massironi, Giuseppe Batti-ston, Felice Andreasi Žanr: komedija, drama Dolžina: 116 minut Ponedeljek, 21. 7., ob 21.00 - poletna DVD projekcija ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačna) V primeru slabega vremena bo projekcija v četrtek, 24. 7., ob 21.00 ! Kruh in tulipani so nov film Silvia Sol-dinija. Neobičajna komedija, polna nenavadnih likov, se dogaja v Benetkah in kar prekipeva od lahkotnosti in življenja. Kaj bi se zgodilo, če bi vas na potovanju pozabili na avtocestnem počivališču in tega ne bi opazili niti vaši najbližji svojci? Ravno to se je zgodilo Rosalbi, gospodinji iz Pescare, ki so jo pozabili mož in oba sinova. Užaljena jih ne počaka, temveč se na pot domov odpravi kar sama, in to na avtoštop. Tako se začne prisrčna komedija Kruh in tulipani. ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačno) V tednu od 25. 7. do 27. 7. napovedujemo: akcijsko komedijo HANCKOCK, komedijo POVRATNE STEKLENICE, animirano pustolovsko komedijo, sinhroni-zirano v slovenščino SEZONA LOVA ter DVD poletna projekcija 28. 7. pred domom kulture Velenje: romantični plesni film UMAZANI PLES 2 Planine vabijo: - nedelja, 20. julija: "Varno v gore" (skupna akcija šaleških vodnikov): - Kepa - 2143 m (ZZ, 7 - 8 ur hoje) - PD Vinska Gora; - Divška baba - 1891 m (Z, 6 - 7 ur hoje) - PD Velenje; - Golica - 1835 m (L, 5 - 6 ur hoje) - PD Šoštanj. Strošek prevoza znaša 15 evrov, ki ga poravnate ob prijavi - rok je do petka, 18. julija, na sedežih gornjih planinskih društev. Pridružite se nam! 12. kolesarski vzpon skozi Zavodnje na Sleme Mikavne nagrade, tudi gorsko kolo Kolesarski klub Energija Velenje pripravlja 12. kolesarski vzpon iz Topolšice v Zavodnje in na Sleme. Začetek kolesarskega tekmovanja na l5 km dolgi cesti, ki je v celoti asfaltirana, bo v Topolšici, in sicer v nedeljo, 20. julija, ob 10.30. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Prijave bodo sprejemali od 8. do 10. ure pred hotelom Vesna. Tudi letos pričakujejo nekaj sto udeležencev, ki bodo razdeljeni v številne kategorije. Tako bodo moški tekmovali v kategorijah do 20, 30, 40, 50, 60 in nad 61 let. Ženski kategoriji bosta dve, in sicer do 30 in nad 31 let. Športno društvo Gorenje bo tekmovalo v moški in ženski kategoriji, ŠD Premogovnik v enotni kategoriji ter TEŠ v moški in ženski kategoriji. S pokalom bodo nagrajeni prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah, nagrajena pa bo tudi najštevilčnejša ekipa ter najmlajši, najstarejši, najtežji in najbolj oddaljeni udeleženec. Startnina znaša 14 EUR, za imetnike olimpijske kartice 12 EUR. Udeležba pa je brezplačna za člane ŠD Gorenje in ŠKD TEŠ, medtem ko imajo člani ŠD Premogovnika 50 % popusta. Člani se morajo ob prijavi izkazati z veljavno člansko izkaznico. Udeleženci bodo sodelovali v bogatem srečelovu z mikavnimi nagradami, glavna pa je gorsko kolo, ki ga podarja trgovina "Bike Store Velenje". Glavni organizator Roman Bor si obeta veliko udeležbo, pa tudi na kolesarskih poteh ob šaleških jezerih je vsak dan bolj živahno. ■ Hinko Jerčič Koledar imen Julij (mali srpan) 17. četrtek - Aleš 18. petek - Miroslav, Friderik 19 • sobota - Vincenc 20 • nedelja - Elija, Emil 21 • ponedeljek - Lovrenc, Danijel 22 • torek - Marija (Magdalena, Majda) 23 • sreda - Brigita (Berta, Breda) Lunine mene M* ~ i 17. julij, ob 9:59 - ščip (polna luna) Vremenski pregovori Vsak zvon ne odžene toče. Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča. Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni Če na Marjeto (20. 7.) dež lije, seno na travniku zgnije. Če Magdalena (22. 7.) na dežju stoji, dolgo slabo poletje preti. Ob prazniku pisana povorka Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje je tudi letos svoj praznik, 13. julij, zaznamovalo na poseben način. S povorko motoriziranih vozil po mestnih ulicah in hupanjem so opozorili nase. Praznovali so že v petek. Zbrali so se šoferji, ki opravljajo zelo različna vozila. Kakšna, vidite na sliki. ■ Nagradna križanka ífcPO^TAJN E R SESTAVIL PEPS JUNAK IZ EPA O GILGAME- ŠU DELAVEC NA LADJI CVET, IZVLEČEK, IZVAREK POLJSKA ČRNA PTICA SPEVOIG- GLASBENO ODRSKO DELO AMERIŠKI IGRALEC-EVERETT CIKLAMA (NAR.) UČENJE (STAR.) AFRIŠKA DRŽAVA HRVAŠKI PETROL MEŠANA SOLATA IZ PEČENIH PAPRIK MALIJSKI POLITIK-MODIBO (1915-1977) MESTO NA NIZOZEMSKEM UDARJANJE Z DLANJO OB DLAN JAPONSKA STOTINKA JENA ESKIMSKI KOŽNI ČOLN K MERSKA ENOTA ZA TEŽO FRANCOSKI METEOROLOŠ. c SATELIT , O NEMŠKI SLIKAR-ANGELO ROD TROPSKIH KUŠČARJEV OPOJNA PIJAČA ARABSKI ŽREBEC ANTIČNO IME MESTA HOMS V SIRIJI POVRŠINA. PROSTOR. AREA ETILNI ALKOHOL N JADROV- JE (ZAST.) tj V0P- o* ČREVESNI ZAJEDAVEC ODRASLIH ČEBEL N NEMŠKI SKLADATEU-WERNER K REKA V FRANCIJI KRAJEVNA SKUPNOST MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR VELIK BOGATAŠ (KNJIŽ., EKSPR.) K REKA V BOSNI EKONOMSKO PROPAGAND. PROGRAM NEKDANJI AVSTRIJ. SMUČAR. SKAKALEC-TONI LEO HASSLER SLOVENSKI ZGODOVIN,-BORIS DAVEK V STARI AVSTRIJI D ZNAČILNOST NAKLEPNEGA MUSLIMANSKI BOG ČASOVNA ENOTA, 60 MINUT u MAJHEN, LAHEK STAROGRŠKI ŠČIT Trgovina z gradbenim materialom POŠTAJNER, d. o. o. Ravne 21, Šoštanj Telefon: 897 09 90 GSM: 041/ 441 448 e-mail: info@postajner.si www.postajner.si Delovni čas: od pon. - pet. 7 h - 19 h, ob sob. od 7 h - 13 h ■ Odlično založena trgovina z GRADBENIM MATERIALOM (od temeljev do strehe) ■ Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli! ■ Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine TOPDOM ■ Dostava in razkladanje na domu AKCIJA: keramika, mavčne plošče, vse za ogrevanje in hlajenje, fasade, strehe Dtopdom skupina Za male in velike mojstre. Ugodni plačilni pogoji! Rešeno križanko pošljite do 28. 7. 2008 na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Poš-tajner«. Izžrebali bomo tri nagrade: solarne vrtne palčke. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. Nagrajenci Nagradne križanke NLB Leasing, objavljene v tedniku Naš čas dne 3.7.2008, so: -Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, Šoštanj; -Milan Jančič, Lajše 207 b, Šoštanj; - Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: FINANČNI LEASING Zgodilo se je od 18. do 24. januarja • • • - 19. julija leta 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 20. julija 1979 je nad Šaleško dolino divjalo strahovito neurje z močnim vetrom, ki je ruval tudi drevesa; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; Slovenija je imela tega leta 1.389.094 prebivalcev, od tega je v Velenje živelo 7674, v Šoštanju 6976, v Šmartnem ob Paki pa 1891 prebivalcev; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zbo- rovanjem; ■ 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; ■ 21. julija 1977 je dr. Milan Ževart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda; ■ 22. julija 1982, ko je bila v Velenju osrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predali novo zgrajeni DOM SLO v Velenju; ■ 22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Prelo-ge, Konovo in Šalek ukinila in priključila k mestu Velenje; sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupščina; - 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; - 23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčič; - konec julija 1959 so začeli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja; tovarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov takratnih dinarjev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumiranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papirja. Damijan Kljajič Praznik prostovoljcev v Velenju (arhiv Muzeja Velenje) 107.8 MHZ Radio Velenje RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 17. julija: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. julija: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. julija: .6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. julija 2008 do 13. julija 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskihpostajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. julija 2008 do 13. julija 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 100 90 807060 50' 4030 20 10 0 U mm H t MOBILNA-SKORNO 17.jul ■ 8.jul ■ 9.jul 110.jul ■ 11.jul 112.jul 113.jul ŠOŠTANJ OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. NUDIM NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. dogovoru. Telefon: 588-1207. SKUTER aprilia sr50 ditech, l. 2004, 8.470 km, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/689-414. GARNITURO ruskih kegljev in 4 platišča za opel ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474. DVE PNEVMATIKI Good Year Ultra Grip 6, 185/55 R15, 7 mm profila, prodam habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Kersnikova 11, Velele tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 STIKi-POZNANSTVA PRIDELKI ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 39-LETNI uspešen, skromen moški, si želi spoznati preprosto in iskreno življenjsko sopotnico. Gsm: 041/229-649. MLAD moški, ki je ostal sam z otrokom, si vas želi spoznati za trajno, resno zvezo. Gsm: 041/959-192. DOMAČO slivko in suhe deske, dim. 2 cm, prodam. Gsm: 041/849-474. PREPELIČJA sveža jajca prodam. Gsm: 031/663-490. KORUZO na površini 4 ha, v okolici Braslovč, prodam. Gsm: 041/317-434. BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. INSTRUKCIJE NEPREMIČNINE ČAS beži! Pohitite! Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam na izpite. "Jonela" izobraževanje, Gržinič Armando, Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977474. HIŠO v Paški vasi na 900 m2 zemljišča prodam. Gsm: 041/705-661. ŽIVALI RAZNO SUH hrastov les, 1 m3, debeline 5 cm in dožine 2,20 m prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/663-490. KlRBY sesalec prodam. Cena po NESNICE (grahaste, rjave in črne) in bele piščance za zakol prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, telefon: 547-2070, gsm: 041/763800. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 589-3552, gsm: 051/624-285. PRODAMO 2,5 sobno stanovanje v centra, velikost 86 m2,5. nadstropje, letnik 1973. Cena: 105.000,00€ ali dogovor. Je lepo ohranjeno in se prodaja popolnoma opremljeno (nova kuhinja, dve sobi,...). 2-eobno stanovanje na Gorici, velikost 56 m2,1. nads., letnik 1977. Cena: 75.000,00 € ali po dog. Dobro vzdrževano, na mirni lokaciji, bližina pošle, šole, vrtca, trgovine. Hiša v Šošian|u, velikost cca 200m2, zemljišče cca 460m2, 3 etaže, obnovoljena 1970,120.000 €. Prostorna mestna hiša z vsemi priključki, garažo, petimi spalnicami, veliko dnevno sobo, kuhinjo, wc-jem, kopalnico, shrambo. Na parceli je vrtna hišica. Hiša v Šmarju pri Jelšah, letnik 2006 (obnova), velikost 200m2, parcela 9000 m2, klet in pritličje, 98.000 €. Hiša je v idilični naravi pri Šmarju pri Jelšah z večjo parcelo. Odlična priložnost za bivanje ali kot vikend po ugodni ceni. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si VELENJE, gostinski lokal -restavracija, 103 m2, l. 1981, P/12, 75.000 EUR, izjemno ugodna ponudba. BONDI d.o.o, Poljanska c. 9, Lj, 041 745 425, www.bondi.si OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga žena, mama, babica MATILDA VIHER roj. Felicijan 26. 2. 1926 -11. 7. 2008 Žalujoči mož Franc ter sinova Zdravko in Drago z družinama V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama JOŽICA DELOPST 21. 3. 1931 - 20. 7. 2007 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te med nami več ni, verjeti noče. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! Zlate poroke letos sva se veselila oba, a si prekmalu odšla. Srečna bova ponovno, ko se spet srečava. Pogrešamo te! Mož Ivan in otroci z družinami 041/624-775, 897-58-13 PRODAMO PRODAMO HIŠO V VELENJU NA ATRAKTIVNI LOKACIJI: Tlorisna velikost: 110 m2, stanovanjske površine: 175m2, Velikost parcele: 930 m2, leto izgradnje: 1957, leto obnove: 1980. Cena: 210.000 EUR. INFO: tel. 041-624-775 PRODAMO ŠE: PRODAMO POSLOVNI PROSTOR V VELENJU: Na frekventni lokaciji (levi breg), pritličje, vel. 74,87 m2, l. 1978, Cena 1.083 EUR/m2 (+20% DDV) KRAVO simentalko po telitvi KUPIM. Gsm: 031/774-520, telefon: 588-5938. BIKCA, čb, star 14 dni, prodam po ugodni ceni. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147. PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 20. 7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202. TELIČKO in bikca, stara 7 dni, prodam. Gsm: 051/314-306. BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Gsm: 031/398-506. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 588-5570, gsm: 031/868-931. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 19. in 20. julija - MIRNA FRANJKO-VIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje kova vas 45, Prebold. | Poroke: ■ ■ Smrti: H Andreja Fidej, Koželjskega ulica 5, Velenje in Peter Popržen, Šalek 86, Velenje; Jasna Stvarnik, Šercerje-va cesta 18, Velenje in Klemen Ovnik, Šercerjeva cesta 18, Velenje; Aleksandra Valenčak, Latkova vas 73, Prebold in Boštjan Gajšek, Lat- Ivan Turk, roj. 1929, Ulica Blaža Kocena 2, Šentjur; Maks Čamer, roj. 1926, Šercerjeva cesta 5, Velenje; Jožef Grobelnik, roj. 1938, Lemberk pri Novi Cerkvi 22; Amalija Krivec, roj. 1924, Motnik 57, Kamnik.. Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Ob spokojnem odhodu v večnost našega dragega očeta in starega očeta IVANA KORENA Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi. Delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. iz Škal 1919 - 2008 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali v času njegove onemoglosti. Hvala za vaše molitve, darove za svete maše in druge namene, podarjeno cvetje in sveče. Hvala škofu dr. Antonu Stresu, duhovnikom, pevcem in govornikoma. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Ivan ter Milan, Marija, Drago in Peter z družinami Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je zapustil MARJAN URANJEK 24. 2. 1946 - 28. 6. 2008 Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi! V Selcah so ostali v žalosti žena, otroci in vnuki. V Velenju pa ata Ludvik, Fanika, bratje Mitja, Robi in Jože z družinami. Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. HVALA, DA SI BIL NAŠ! RADI TE IMAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, tasta in sina STANISLAVA VOLKA iz Vinske Gore 1948 - 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Hvaležni smo medicinski sestri Stanki za strokovno pomoč ob nesreči. Hvala družinama Lojzeta in Andreja Dreva, družinama Ludvika Melanška in Vlada Usarja ter Nadi Štravs. Žalujoči: žena Anica, hči Branka z možem Milanom, vnuka Gašper, Jaka in mama Evica Izbiramo osebnost meseca junija Trenutno izbiramo med tremi kandidati, ki so dobili največ vaših glasov in smo jih uvrstili na lestvico za naj osebnost meseca junija. Zanje lahko glasujete na kuponu številka 4, ki ga objavljamo v tokratni številki Našega časa, do konca meseca pa bomo objavili še enega. Kupon za naj osebnost junija Predlagam_ 4 Obrazložitev Moj naslov . Glasujete pa lahko tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje po telefonu 897 5003 ali 897 5004. Decembra bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mesecev in med njimi boste potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. Upoštevali bomo vse vaše kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 22. julija. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dva para japonk Cindy Crawford z orhidejo pokrovitelja Drogerije in par-fumerije Beauty World. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - družinska paketa mask za obraz prejmeta Marjana Rudolf, Paka 49 a Velenje, in Ivana Resnik, Šmartno ob Paki 24. Ivan (Ivč) Kotnik kot direktor ŠCV zadnja leta uspešno zaznamuje izobraževanje v celotni SAŠA regiji. Blizu mu je ustvarjalnost mladih ... Alenka Verbič v Šoštanju bdi nad družbenimi dejavnostmi, pri tem pa zna tankočutno prisluhniti vsakemu, ki potrka na vrata njene pisarne. Veliko je pripomogla temu, da se je mesto lotilo številnih projektov v kulturi ... Mija Žerjav kot predsednica Kulturnega društva Šmartno ob Paki, članica Gledališča pod kozolcem in članica številnih drugih društev ne zavrne pomoči nikomur, pripravljena je pomagati povsod, kjer jo potrebujejo ... Ekskluzivni pokrovitelj MOGGRUG PARfUMGRUG Y WORLD Šaleška cesta 2 a Šaleška 21 tel.: 898 57 90 tel.: 898 57 91 ff Juhuhu, Ribno je spet tu!" V Ribnem preživeli svoje počitnice že dve izmeni tabornikov - To je okrog 450 ljudi - Letos tam popravljajo tudi vodovod Vesna Glinšek Foto: Matjaž Ravnjak - Ravč Taborniki Šaleške zveze tabornikov oziroma posamezni rodovi pripravijo vsako leto med vsemi drugimi aktivnostmi tudi taborjenje v Ribnem pri Bledu, ki velja za vrhunec celoletnega dela. Vedno se ga udeleži okrog 1000 tabornikov iz cele Šaleške doline ter Prebolda, Polzele in Šempetra. Letos so to storili že 42-ič. Dejavnosti, ki jih pripravijo za otroke, so zelo raznolike, seveda pa je največji poudarek na taborniških veščinah, ki jih dopolnjujejo z raznoraznimi športnimi igrami in likovno delavnico. "Letos smo bili posebej veseli, ker smo imeli eno najlepših taborjenj. Zahvala za to gre v veliki meri tudi vremenu. Bilo je vroče in sončno, kar se je odražalo predvsem na otrocih in njihovemu razpolože- nju," je povedal načelnik Šaleške zveze tabornikov Sandi Glinšek. Poleg tega imajo letos zelo številno tako imenovano družinsko izmeno, v kateri bo okrog 190 tabornikov, po njej pa bo šotore v Ribnem zasedla še študentska Sandi Glinšek (foto: vg) izmena članov Šaleškega študentskega kluba. Načelnik pa posebej poudarja, da so zelo ponosni na svojo humanitarno noto: "Tudi letos smo naredili akcijo zbiranja sredstev, tako da smo s pomočjo lokalne skupnosti in donatorjev omogočili taborjenje več 10 otrokom iz socialno ogroženih družin." Kaj še počnejo? Delajo. To dokazuje dejstvo, da so po lanskoletnem jesenskem neurju ustanovili gradbeni odbor, v katerem sodelujejo poleg tabornikov tudi različni strokovnjaki, vodi pa ga Aleš Ojsteršek (Leši). "Trenutno imamo že zgrajeno novo zajetje, sedaj pa smo v fazi izgradnje cevnega sistema do tabora in rezervoarjev, še dodaja Glinšek. Tomaž Hudomalj (Hugo), načelnik rodu Jezerski zmaj: "V Ribnem smo pred nekaj dnevi zaključili drugo izmeno tabornikov, vsega skupaj je za nami torej že 20 dni tabor jenj. V tem času se je v taboru zvrstilo okrog 450 ljudi. Gotovo veste, da nam dolgčas ni nikoli. Ukvarjamo se z mnogoboji, vsakodnevnim dviganjem in spuščanjem zastave, taborniškim kolom, kopanjem, orientacijami, lovom na lisico, lovom na zaklad, skratka, veliko aktivnosti nam zapolnjuje dneve. Pri vogalu podhoda s Kidričeve morajo mimoidoči ob dežju pokazati kar precej spretnosti, da se "prebijejo" čez mlako.