v
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna , . K 4’- -poluletna . . „ 2'— četrtletna . .	„ 1*—
Posamezna št. „ 0 10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 52.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1911.
Leto VI.
»Naša Moč« konča s to številko svoj VI. letnik. Reklamo zase prepustimo drugim listom. Omenjamo le, da bo VII. letnik »Naše Moči« tiskan z manjšimi črkami, tako bomo spravili lahko v list več gradiva kakor dozdaj, vsled česar bo samohsebi umevno list boljši, kakor je bil. Pričakujemo, da nam ostanejo zvesti stari naročniki in upamo, da stori za svoj list slovensko krščansko socialno delavstvo svojo dolžnost.
Cerkev in oderuštvo.
Cerkev je od prvih začetkov vedno prepovedovala obresti. Tako uče soglasno vsi cerkveni učeniki določbe cerkvenih zborov. Sveti Avguštin pravi, razlagajoč 26. psalm: Če oderuh pravi: če ne jemljem obresti, potem nimam, od česar bi živel; potem se ravno tako lahko izgovarja ropar. — Izmed papežev omenjam Julija I. in Leva I.; cerkvenih zborov od nicejskega naprej neštevilno. Sv. Tomaž Ak. je dal tem naukom znanstveno podlago. Po cerkvenem vplivu je prišla prepoved cerkve tudi v civilno pravo. Dokaze proti obrestim omenjam te-le: 1. denar ni plodovit; 2. pri posojilu postane dolžnik lastnik blaga in prevzame vso odgovornost nase; kar si pridobi, pridobi zase; (3. za sam čas se ne more zahtevati odškodnina, saj je čas splošna last. Glede na civilno pravo imamo prepoved draženja cen že od Karla Velikega.
Cerkveno pravo pa ni pobijalo samo denarnega oderuštva, ampak je v smislu nravnih krščanskih'načel uprlo se tudi blagovnemu oderuštvu; tudi pri kupčijah, najemu in vdinjanju zahteva cerkev venomer popolno pravičnost, ki jo je imenovalo ravno zato men javno, ki mora vladati pri menjavanju. Pri vsakem menjavanju mora biti nekaj tu, kar se posodi. Kdor manj dobi nego prejme, ali kdor več prejme, nego da, greši. Da bi se v praksi lažje izpeljalo, so se po cerkvenem vplivu in po sodelovanju cerkvenih predstojnikov določile takse za cene raznih vrst blaga. Priznano je, da je to mogoče samo pri blagu, ki se splošno rabi v življenju in ki je zelo razširjeno, potemtakem pri živilih. Civilna oblast se je tega načela takoj oprijela in je jela določati takse za živila. Pri tem je tudi poskrbela,
da so se jih trgovci tudi dejansko držali. Glede drugih vrst blaga je pa cerkev s svojim vplivom na vest zahtevala, da mora biti cena pravična, ne sme biti višja nego neka gotova mera in ne nižja nego zopet neka določena mera. Vmes med tema mejama je bila pač cena prosta. Cerkev je v tem oziru prepovedovala kartele in monopole, ki bi hoteli ceno zvišati nad normalo, trgovcu je dovoljevala samo za delo, izdatke in riziko odškodnino, več ne. Civilno pravo se je v tem le v toliko udalo, da je iz rimskega prava obnovilo pojem prevelikega oškodovanja »laesio enormis«, nad polovico »pravične cene«. In takemu prehudemu oškodovanju je zažugala s kaznimi. Pač pa je civilno pravo našlo prepoved kartelov in monopolov umestno.
Ko se je v 19. veku začel razglašati liberalni nauk o svobodni konkurenci in svobodni delavski pogodbi kot edino zveličaven, so padale tudi trpke proti cerkvi in njenim načelom proti obrestim in o pravični ceni in plači, češ, da je zavirala napredek. Tehniški napredek je res prišel s svobodo, a zadovoljnosti in manj splošnega blagostanja. Kapitalizem na eni, revščina na drugi strani. Zdaj se trezni veda in zakonodaj stvo, a ne more drugam, nego na pota, ki jih je vedno kazala cerkev.
Jeseniško delavstvo v boj!
Bliža se listi zaželjeni dan, o katerem se je eno leto povpraševalo, kdaj da se bo volil nov občinski odbor. Rešeno je vprašanje. Dne 3. decembra bomo volili! Ne bo se pa več volilo po starem, da bi v prvem razredu odločevali častni občani, ali pa tri osebe volile 9 odbornikov. N e. Volilo se bo po novem občinskem volivnem redu, da bo tudi delavstvo volilo, da so davKoplačevalci ia;zdeljeni po številu, pa ne po davku. Jeseniško krščansko delavstvo je zahtevalo skozi več let enako splošno volivno pravico za občine. Ta se ni mogla doseči. Doseglo se je pa, da bomo tudi delavci volili, če tudi no plačujemo direktnih davkov, in kar je najbolj važno, tajno. Volivna tajnost je čez vse. Jeseniški delavci, dobro premislimo, kdo je tisti, ki nam je dal širšo volivno pia-vico za občino! Kdo je tisti, ki nam je dal pravico, da bofrio kandidate zapisali na gla-
sovnico in zavito oddali pri volitvah, da ne * bomo volili ustmeno, kot se je poprej, ko je vedel tisti, od katerega si bil odvisen, kaj da si volil. Ali so nam dali to pravico liberalci, ali soc. demokrati? Poslanci S. L. S. so v deželnem zboru sklenili tak zakon, ki nam daje te pravice kljub vsim protestom in ugovorom liberalcev. Pojdimo na volišče 3. decembra, volimo kandidate S. L. S. Volimo može, ki so pripravljeni delati na programu S. L. S. vse za blagor tukajšnjih ob-, čanov. Ne poslušajmo tistih zakotnih agitatorjev, ne 'slepimo se s tistimi kaindidati, ki jih postavljajo ljudje, ki so delavstvu sovražni. Ko bodo nasprotniki lagali m obrekovali naše kandidate, bodimo ponosni na to, zavedajmo se, da volimo prave može. Ne dajmo glasu liberalcu, ker liberalizem nima zaslombo v deželi, še manj pa v jeseniški občini. Ti ljudje sami vedo, da jih nihče ne mara, v svoji zlobnosti delajo na to, da bi naše volilce premotili in razdvojili in s tem pomagali soc. demokratom do kakega mandata, tistim soc. demokratom, ki so nam delavcem ob stavki svetovali, da naj gremo brezpogojno na delo, češ, da nismo pravilno po postavi stavkali! Kakor so delali združeni liberalci s soc. demokrati na Koroški Beli, tako bodo pri nas.
Pošteni krščanski delavci, obrtniki in kmetje, ne dajte se od teh ljudi nafarbati, da se ne boste kesali, kot se kesajo na Koroški Beli. Ti ljudje nimajo delavskega programa, niso narodni, še manj pa verski. Izdajalskih soc. demokratov ne podpirajmo, ker so delavski program zavrgli ter postali kapitalistovska stranka, kakor Imamo, žal, zgled na Koroški Beli in v Tržiču, kjer so tudi volili skupno in za kapitalista.
Proč z brezversko soc. demokracijo, dol z delavskirpi izdajalci! Pojdimo edini v vo-livni boj za kandidate, ki jih priporoča S.
L. S. Na delo, da zavlada enkrat mir v občini!
Kandidati S. L. S. I. razred: 1. Baloh Lovro, Jesenice 27. 2. Ferjan Jakob, Jesenice 26. 3. Klinar Pavel, Plavž 16. 4. Markež Jožef, Jesenice 54. 5. Morič Ignac, Jesenice 118. 6. Poženel Franc, Sava 152. 7. Pretnar Andrej, Sava 93. 8. Skubic Anton, Jesenice 91. 9. Vergiez Janez, Sava 78. Namestniki:
1. Hrovat Ignac, Jesenice 18. 2. Javorški Jo-
Strah v Anderleyu.
Poročilo detektiva Franka.
(Dalje.)
Je-li mogel kdo videti, ko ste se borili s svojim polbratom?«
»Ne, ker bi mi bil gotovo priletel na pomoč, ko sem kričal, ko se je lesketal nož nad menoj.«
Obupno sem zmajeval z glavo. Najmanjšega sledu nisem imel, da rešim ta tako zagoneten slučaj.
Rajnik tega ni mogel pisati!
Premotril sem natančno papir in videl, da mora biti gotovo že dvajset let star.
»Zakaj naj bi to pisal ravno rajnik?« vprašam nevoljno.
Sklonil se je globoko k meni. Kakor lahen piu je bil njegov glas, ko mi je zašepetal:
»Pisava je rajnikova! Izpoznal sem takoj vsako potezo. To je njegova pisava.«
Ne prikrivam, da je celo mene stresla groza, ko mi je to povedal.
Izpoznal je pisavo mrtvega polbrata.
Čutil sem, da moram sebe pomiriti, p redno kaj storim. Naročil sem zato Jamesu Beechu, naj pove vsem, tudi svoji hčeri, da sem njegov stari prijatelj in da se hočem v Anderleyu nekoliko pokrepčati in osvežiti. Prosil sem ga nadalje, da naj skrbi za prenočišče, nakar sem zapustil hišo in se podal proti Vragovemu prepadu.
Zatopljen v globoke misli sem korakal skozi temne hodnike.
Beechu je grozila nevarnost! O tem nisem dvomil, ker če tudi preživi 8. junij, obstaja še večja nevarnost, da zblazni.
Vprašati sem se moral, kje da tiči nevarnost in kaj je povzročilo te strašne grožnje?
Kako so morale priti v zaprto sobo?
Grožnje so morale prihajati zgolj le iz Anderleya samega.
Poznal sem že tri anderleyske prebivalce: Jamesa Becha, njegovo hčerko Marijo in dojilko. In drugi ?
Storilca moram poiskati med šestimi osebami!
Na mrliče ne verujem.
Mrliči ne morejo' zopet oživeti!
Korakal sem čez polje. Ko sem se ozrl nazaj proti Anderleyu, se mi je zdelo, kakor da je izginila neka postava za vratmi, ki je gledala za menoj. Videl sem zgolj senco.
Kdo li je moral biti?
' Neznani sovražnik, katerega moram dobiti?
Na polju sta delala dva delavca. Naj-brže Jack in Sid, o katerih mi je pripovedoval železniški uradnik v Norvvoodu. Stopil sem bližje in ju vprašal, kje da leži Vragov prepad.
»Tam na gorski višini Spodnjega Nord-wooda«
»Služita li v Anderleyu?«
»Da!«
»Se ne nahaja oskrbnik na polju?«
»Ne! Maloney ima opraviti v Ander-leyu.«
Šel sem naprej po pokazani mi poti; oskrbnik ima opraviti v Anderleyu. Sklenil sem, da ga poiščem, ko se vrnem. Ni li bil morebiti oskrbnik, ki je gledal za menoj, tako, da bi njega ne bilo mogoče videti?
(Dalje prih.)
žef, Sava 149. 3. Košir Janez, Plavž 5.	4.
Ravhekar Urban, Sava 151. — II. razred:
1.	Bertoncelj Simon, Sava 165. 2. Čebulj Anton, Jesenice 114. 3. Čeme Valentin, Jesenice 22. 4. Čufer Andrej, Sava 8. 5. Dečman Mihael, Hrušica 1. 6. Rcgovec Mihael, Sava 131. 7. Rozman Peter, Sava 131.	8. Smolej
Oto, Prihodi 2. 9. Tancar Martin, Jesenice
102. Namestniki: 1. Dakslkofler Franc, Sava 117. 2. Debeljak Janez, Jesenice 76. 3. Puc Tomaž, Jesenice 43. 4. Žerjav Anton, Jesenice 77. — III. razred: 1. Bernard Nikolaj, Sava 144. 2. Gatcj Peter, Sava 107. 3. Hafner Ivan, Jesenice 135.	4. Korošec Janez, Sava 172. 5. Krivec Janez, Sava 11. 6. Novak Jožef, Jesenice 75. 7. Pengal Anton, Jesenice
103. 8. Pretnar Valentin, Jesenice 6. 9. Šte-felin Franc, Planina 82. Namestniki:	1. Iskra Jakob, Sava 124. 2. Rubin Franc, Jesenice 21. 3. Torkar Franc, Sava 46. 4. Vidmar Janez, Sava 73.
Podobčine. Jesenice-Sava:	Odbornik
Vovk Jakob, Jesenice 92; namestnik Ro-mavh Simon, Sava 42.
Hrušica:	Odbornik Kobentar Matija,
Hrušica 30; namestnik Klinar Tomaž, Hrušica 46.
Plavški Rovt:	Odbornik	Razinger Fr.,
Plavški Rovt 62; namestnik Razinger Matija, Plavški Rovt 61.
Planina: Odbornik Hribar Anton, Planina 40; namestnik Robič Simon, Planina 13.
V nedeljo dne 26. t. m. ob pol 4. uri bo v Delavskem domu na Savi velik votiven shod. Sklicuje ga delavsko politično društvo za volivce S. L. S. Delavci, obrtniki in kmetje, do zadnjega moža vsi na shod.
Jesenice so krščanske v veliki večini, ljubijo in spoštujejo svoje dušne pastirje. To smo videli minulo nedeljo zvečer, ko se je poslavljal od nas častiti gospod Karol Čuk. Delai je med nami šest let, posvetil je vse svoje moči izobrazbi delavstva. Ker je bil naš Karol tudi sotrudnik našega delavskega lista, mu tudi mi. voščimo in želimo veliko blagoslova na novi župniji. Bodi pozdravljen novi škocijanski župnik, žal nam je. da odhajaš, ali dela tvoja ostanejo med nami v vednem spominu.
Jeseniški novičarji.
t Fani Žnideršič.
V soboto smo izročili materi zemlji zemeljske ostanke vpokojene tobačne delavko Fani Žnideršič, delavke, ki je živela tiho in zgledno svoji rodbini, a tudi naši delovski organizaciji. Kot delavka je bila pridna, a kot rodbinska mati naravnost vzorna in prav dobra gospodinja. Delala je in stradala in tako omogočila svoji rodbini malo hišico v Rožni dolini. A tudi kot agitatorica za našo strokovno organizacijo je bila vedno na svojem mestu. Ko smo imeli pred leti v ljubljanski tobačni tvornici boj za to, ker so odpustili nekaj začasnih delavcev na dopust, česar delavstvo ni moglo trpeti, je rajnica pri ravnateljstvu nastopila kot od-poslanica delavk za odpuščene delavce. V svojem oddelku je tvorila rajnica središče, k njej so se obračale sodelavke s svojimi križi in težavami in znala je razvedriti, znala je tolažiti in razveseliti še tako pobito srce, ker je bila sama zelo vesele narave. Svoje tuge in bolečine je znala dobro zakrivati in pela je celo takrat, kadar je bila žalostna. Ležala je dolgo časa, a tudi svoje bolečine je voljno prenašala. Mnogo bolečin križev in težav je prenašala rajnica. Upamo in smo zato trdno prepričani, da ji bo v nebeških višavah svetilo solnce rajske sreče in da se uresniči tista ji najbolj priljubljena pesem, ki jo je tako rada prepevala, kadar je bila najžalostnejša:
»Tam gor na rajski trati
Nebeški maj cvete.«
Oddaja delavskih stanovanj na Savi.
Podpisani imam radi neutemeljenega očitanja glede na oddajo stanovanj na Senožetih sledeče pojasniti. Takoj, ko je namestnik g. Pongratz naznanil, da se gre za oddajo omenjenega stanovanja, sem odločno in jasno izrazil, da zastopam še vedno stališče, ki sem ga zastopal vedno poprej in da se odločno držim sklepa načelstva bratovske skladnice, v katerem, kakor sem izvedel od strani viših članov načelstva, da je bilo svoj čas pri neki seji sklenjeno, da da imajo star. člani prednost pri teh stanovanjih in tukaj bi bila prišla brez dvoma v prvi vrsti v poštev delavca Zupančič Anton in Miha Ravnik. Nato mi je pa g. Pongratz odgovoril, da tozadevnega sklepa sploh ni. Namestnik je nato nrečital imena
vseh prosilcev dotičnega: stanovanja in pri tem povdarjal, da imajo izven dveh vsi drugi ali zasebna več ali manj ugodna stanovanja ali pa tovarniška, katerim se pa semintje, po potrebi, izpreminjajo. Edino Franc Pogačnik ima stanovanje, v katerem se nahajajo škorpijoni, kače in druga razna golazen, torej podobno kačjemu brlogu. Franc Šimnic ga pa sploh nima,, ker mu je bilo v zadnjem času odpovedano'. Ker pa je bilo več prosilcev, sta pa prišla v poštev pri glasovanju tista dva, ki sta bila v najslabših stanovanjskih razmerah. Ker sta pa oba socialdemokrata izjavila, da je Šimnicu g. ravnatelj obljubil stanovanje in g. Pongratz, da hoče posredovati pri g. ravnatelju, da dobi Šimnic tovarniško stanovanje. Ker sem pa prepričan, da bo g. ravnatelj ostal pri besedi in pri prvi priložnosti naklonil Šimnicu stanovanje, sem se pa odločil za Pogačnika, prvič zato, ker ima težko in naporno delo, drugič pa, ker ima veliko družino, s katero se jako težko dobi primerno stanovanje, in tretjič, ker je imel v resnici slabo stanovanje, o čemer sem se sam informiral. Zato pa povdarjam, da, dokler bom v tem oziru imel kaj govoriti, bom storil vedno tako. Kadar bom videl kakega delavca z veliko družino stanovati v takem kačjem brlogu, naj bo te ali one stranke, to naj si zapomnijo gotovi ljudje, ki pravijo, da se nisem zanje zavzel pri oddaji stanovanja, na Senožetih. Sicer je pa stvar takale: Svoj čas se je pri neki seji sklenilo, da se glede oddaje stanovanj pooblasti g. ra v natelja Trappcna in g. Pongratza. Ker pa sedanji odbor še» do danes ni te odločbe razveljavil, sta v tej zadevi kompetentna samo omenjena gospoda. Zato' je pa g. Pongratz nekaj časa poslušal, konečno pa sam odločil. Zato pa, ker nočem igrati pri tej stvari vloge kakega pajaca, po odločno izjavim, da sc vnaprej vzdržim vsacega glasovanja pri oddaji stanovanj na Senožetih. Ako pa socialdemokrata Ogris in Šlibar predlagata, da se to razveljavi, se jima pa takoj pridružim in in sicer da se uredi tako, da se bo oziralo na starejše in najpotrebnejše člane bratovske skladnice. Kar se pa tiče izjave g. Pongratza glede menjave stanovanj, pa sicer nočem v tem oziru dajati navodil, vendar pa bi bilo želeti, da bi se oziralo na one delavce, ki imajo naporno delo, ki ga morajo izvrševati tudi ponoči in imajo poleg tega še veliko’ družino, vsled katere jim je prikrajšan popolen . počitek vsled neprimernega stanovanja. To bi bilo pošteno in pravično, sicer je pa to stvar vodstva tovarne, kamor se nimam pravice vmešavati. — Ivan Krivec, član načelstva bratovske skladnice.
Laži „Zarje“.
Z Javornika laže nek bacek v svojem lajbžurnalu »Zarji«, da jaz z nožem napadam njih somišljenike. Ne zdi se mi vredno g takim lažnjivcem se prepirati, čeravno bi mu za njegovo laž preskrbel špehkamro. Da pa javnosti dokažem, kakšen nesramen obrekovalec je dopisun »Zarje«, razpišem nagrado 200 kron onemu, ki mi dokaže, da sem res predbacivani čin storil. Sodbo o teh ljudeh prepuščam javnosti.
Franc Gmajner, tov. del., Javornik.
Krščanski fabrikant objema rdečkarje.
Lastnik predilnice v Tržiču je gospod Gasner, mož, ki rad pove, da je dober kristjan in ki to tudi pusti včasih zapisati v liberalne nemške liste, kar se je zgodilo tudi 22. novembra, ko graška liberalna »Tages-post« piše, da je Gassner strogo veren katoličan, ki je že veliko storil za cerkvene stvari. Mi kot delavsko glasilo pa znamo, da je gospod Gassner pred leti razbil kršč. soc. delavsko strokovno organizacijo trži-ške predilnice, mi znamo, da je krščanskosocialni Gassner naravnost protežiral in vzgojil v Tržiču socialno demokracijo, o kateri prej ni bilo ne duha ne sluha. Tržič, slovenski Manchester, je v prvi vrsti industrijski kraj. Krščamsko-socialno tržiško delavstvo zato tudi ni hotelo ničesar znati in čuti o tem, da bi veliki prijatelj in uni-čevatelj slovenske krščanske socialne strokovne organizacije komandiral tudi pri občinskih volitvah. Njim so pritegnili tudi narodno zavedni somišljeniki S. L. S. in sklenilo se je, da naj v Tržiču proti Nemcem in nemškutarjem nastopijo združeni Slovenci. Tržič je po ogromni večini popolnoma .slovenški trg. Pravih Nemcev v trgu ni veliko, dasi znamo Tržičani vsi nemško, ne zna tistih par tržiškili Nemcev sloven-
sko. Potrebno je bilo, da dobi slovenski trg tudi svoj slovenski značaj, ki naj se zrcali tudi v občinski upravi. Ali naj bi šli slovenski 'krščansko-isocialni delavci morebiti skupno na volišče s pročodrimovci, s tisto nemško stranko, ki šteje v svoji sredi toliko verskih odpadnikov? Ne in zopet ne. Pač so pa šli s stranko »delavskih izkoriščevalcev« in »izsesavalcev« roko v roki v boj socialni demokrati. A fabrikant združen s socialno demokracijo je pogorel na celi črti. V III. razredu smo dobili Slovenci do 300 glasov, Nemci zvezani z »mednarodno« socialno demokracijo pa 200 do 260 glasov, v
II.	razredu smo imeli Slovenci 146, Nemci 59, v I. razredu smo tudi zmagali Slovenci, izvoljen je bil edini Nemec, prejšnji župan Karel Mally, ki se bo zdaj lahko naučil pravega občinskega gospodarstva, ki mora biti tako, da v delavski občini v prvi vrsti vpo-števa delavske težnje in se ozira na socialne naloge, ki jih mora vršiti občina, česar pa prejšnji nemški občinski svet ni čisto nič umeval in za delavstvo tudi ničesar storil ni!
Skrb za zdravje v tobačni tvornici.
Stranišča v tobačni tovarni so tako prenapolnjena, da se je res bati kolere, to je res dosti jasen -dokaz, kako slabo se skrbi za snago v naši tovarni. Neradi sicer spravljamo take stvari v javnost, a ker smo že opozarjali merodajne faktorje na ta nedo-statek, pa naše vodstvo ima za to gluhe ušesa. Obetajo se nam nova moderna stranišča, a s tem za sedaj nič ni pomagano. Vprašamo vodstvo tovarne ali naj ta nesnaga čaka do druzega leta?! Apeliramo na g. obrtnega nadzornika, si je li ogledal to kričečo pomanjkljivost v naši tovarni in kaj pravi k temu, li to odgovarja higijeni?!
Delavske biše zidaj delodajalec!
Račun od hiš in bolnišnice na Senožetih od leta 1898 do leta 1911, izvzemši leto 1907, ker ni bilo mogoče računa dobiti. Izdatki od leta 1898 do 1911: Vrednost štirih hiš, bolnišnice in zemljišča leta 1898 63.943 K t Inventar premični skozi 12 let nabavilo 11 tisoč 731 K 58 v. Inventar nepremični skozi 12 let nabavilo 15.641 K 69 vin. Odp.s inventarja skozi 12 let odpisalo 6441 lv 12 vinarjev. Davka skozi 12 let plačalo 6240 Iv 43 vin. Zavarovalnine skozi 12 let plačalo 869 lv 28 vin. Skupaj izdatkov skozi 12 let 104.867 K 92 vin. Odštevši vrednost štirih hiš, bolnišnice, zemljišča in inventarja leta 1910 69.770 K 11 vin. Ostane nepokritega kapitala 35.097 K 81 vin. Prištevši 4 odstotne obresti od 69.770 K 11 vin. skozi 12 let 33.489 K 60 vin. Dohodki bi imeli biti skupaj: 68.587 K 41 vin. Stanarina štirih hiš, bolnice in zemljišča skozi 12 lot 37.669 K 52 vin. Deficita je skozi 12 let pri štirih hišah, bolnici, inventarju in zemljišču 30.917 K 89 vin. Ker je bilo že toliko govorjenja in računanja po »Zai-ji« zaradi zidanja hiš po bratovski skladnici, bodo soc. demokrati tudi s tem agitirali za občinske volitve, da. mi nismo za to, da bi se hiše zidale iz kapitala bratovske skladnice. Da so ne boste dali zapeljati od takih slabih gospodarjev, prinašamo račun od 12 let. Ta račun kaže, da ima bratovska skladnica lepo izgubo pri hišah. Mi smo za to, da delodajalec zida delavske hiše, njegova dolžnost je to, a ne naša. Naša skrb je, da si za starost in onemoglost kaj preskrbimo.
Boj tobačnega delavstva na Vestfalskem.
V Lippeju in na Vestfalskem so tvorni-čarji, ki izdelujejo smodke, izključili od dela približno 10.000 tobačnih delavcev in delavk. Boj se je med tem razširil tudi v Bremen, Altono in Hamburg, tako da je zdaj izključenih od dela približno 14.000 oseb, med njimi približno 5000 delavk. Tobačni tvorničarji so izključili delavstvo zato od dela, ker je le to popolnoma upravičeno ob sedanji draginji zahtevalo, da naj se delavstvu zvišajo plače. Delavstvo je vztrajalo pri svojih zahtevah, dasi so tvorničarji zagrozili, da je izključijo od dela. Položaj delavstva v vestfalski tobačni Industriji je tak, da je izboljšanje nujno potrebna stvar. Kakor poroča poklicna zadruga tobačnega delavstva, znaša povprečna plača delavca dnevno 2 marki 16 fenigov. Stremljenje za zboljšanje plač je torej popolnoma upravičeno in so za posledice odgovorni podjetniki. »Zveza krščanskega tobačnega in ci-garnega delavstva v Nemčiji« je udeležena v boju z velikim dolom svojih članov. Prispevki delavstvu v boju so potrebni in je
dobrodošel vsak dar. Eventualne darove sprejema in jih odpošlje pristojni organizaciji tudi uprava našega lista.
»Mal položite dar
Trpečemu delavstvu na oltar.«
Vevški krvoses.
Naše strokovno društvo je dne 22. okt. t. I. vložilo prošnjo za zboljšanje gmotnih razmer vevškega delavstva na svojo centralo. Prošnja slove: Delavstvo popirne tovarne v Vevčah zbrano na shodu Kršč. soc. strok, društva prosi vsled vedno rastoče draginje: 1. Slavna centrala se prosi, da določi draginjsko doklado za delavstvo po svoji previdnosti, ker v današnjih časih je nemogoče izhajati z dosedanjim zaslužkom.
2.	Prosi se, da se čezurno delo plača s 50% tudi pri akordnem delu. 3. Premog naj bi se dajal po določenih režijskih cenah, ikajti 2 K 30 v za 100 kg je vseeno predrag, ker toliko tovarne gotovo ne stane. Dajal naj bi se takrat, ko ga delavec rabi, ne pa kadar se ravnateljstvu poljubi. Delavstvo mora biti zato večkrat brez kurjave v zimslkem času. 4. Določeno je, da se začasno nastavljenim delavcem ne jemljejo plače. Prosi se, da se to vpošteva in ne trgajo plač. 5. Ker je pa 2., 3. in 4. točka določena v pogodbi od c. kr. deželne vlade, se pošljejo spomenice na vse urade takrat zastopane, t. j. c. kr. deželna vlada, c. kr. okrajno glavarstvo, akcijska družba Leykam-Josefsthal na Dunaju in sicer ^ zaradi tega, ker so bile te oblasti navzoče in smo se skupno pogodili. Shod soglaša s tem, da sc vsem trem pošlje spomenica. To se je takoj odposlalo na določena mesta. Dne 10. novembra pa nam je ravnateljstvo naše tovarne poslalo sledeči odgovor na našo prošnjo: Spoštovano kršč. soc. društvo delavcev za izdelovanje papirja v Vevčah, v roke predsednika gosp. Jeriha, Josefsthal (Vevče). Naša dunajska centrala poslala nam je Vaš cenjeni dopis od 22. oktobra v rešenje, ker je glede pogajanja z delavci predvsem ravnateljstvo tovarne pristojno. Sopodpisani ravnatelj, ki je bil vselej za blagor delavstva zavzet, smatra, da je društvo, najmanj rečeno, nepremišljeno ravnalo, ko se jc isto brez ozira na njega obrnilo naposredno na centralo in se nadeja, da bo društvo ta- velik pogrešek uvidelo, katerega je s tem storilo in da se ne bo več v prihodnje kaj takega pripetilo. Vkljub temu smo vsako posamezno točko natanko preiskavah in Vam hočemo naše odklanjajoče stališče sledeče motivirano razložiti: Točka 1. Ne le, da so se plačila že od 1. 1908 vsled našega razsodila že povišala kakor je g. c. kr. deželni predsednik določil, temveč so se tudi tovarniške tantijeme v Josefthalu (Vevčah) zvišale za 30%, tovarniške tantijeme v janeziji pa za 17% in se je tudi zaslužek v akordu ujslužbenih dclav-eev za vsakega povišal; nasprotno pa se je dobiček podjetja znižal, čeravno je> ravnateljstvo po mogočnosti najprevidneje poslovalo. Vsled tega nam ni nikakor mogoče Plačila še nadalje povišavati in se je le- spoštovani centrali zahvaliti, da. se ves uspeh pri obratu z novOnaročenimi stroji le delavcem v korist uporablja; pri konkurenčnih Podjetjih pa je to drugače, ker se tam, kjer je delavna zmožnost vsled. novih strojev večja, v istem razmerju plačilo delavcev le zmanjša, v bodočo'nam vsled tega ne bo mogoče tako postopanje upravičtii,' brez da si naše konkurenčne1 zmožnosti celega podjetja no; skvarimo. Z ozirom na te okolnosti ne more biti nikakega govora o iz višanju delavskih mezd. Sicer se bo- v kratkem času odprl magacin za jestvine in bo morda po-tem tudi potrebni živež cenejše dobiti. — Točka 2. Zahtevanje, da bi .se čezurno delo (Uberstunden) akordantov v plačilu za 50% zvišalo, je istotako nemogoče uvaževatt. Ako dosedaj števila delavcev, ki v akordu delajo, nismo zvišali, kar vendar vsaki čas lahko storimo, vsled česar bi se pa sčasoma Popolnoma opustilo čezurno delo, je le tej ‘Okolnosti pripisati^ da smo koristi naših sedanjih delavcev čuvali, ki l>i manj zaslužili, če bi število strojev zvišali'zato, da se Čezurno delo odppravi. — Točka 3. Mi nismo nikoli na naše delavce vplivali, da bi premog pri nas jemali. Ako je enemu ali drugemu naših delavcev mogoče, da dobi drugod premog cenejše kakor pri nas, prepuščamo prosto vsakemu delavcu, da si preskrbi cenejši premog. Razmotrivanje o tem, koliko nas premog stane in ako smo z ozirom na to v stanju, premog cenejše našim delavcem oddajati, smatramo po našem rnnenju kot popolnoma neumestno. Pritož-
be, da se premog ne izdaja v tistem času, ko se potrebuje, niso upravičene. Oddaja, premoga se bo slejkoprej vršila vsak torek in petek od 6. do pol 8. ure predpoldne. — Točka 4. Občasna pomaknitev kakega delavca iz nižjega plačilnega razreda v višji razred ostane izključno le naša stvar. Razume se pa, da tisti delavec, ki na ta način občasno pride v višji razred, v slučaju, da sc pozneje zopet premesti k svojemu prvotnemu delu, ima zahtevati le ono mezdo, ki jo je imel poprej pri opravljanju prvotnega dela. Razsodba visoke deželne vlade ni bila sklenjena, oziroma sprejeta kot trajno obvezna, niti za načelnika, niti za vodstvo stranke. Ta razsodba nas je obremenila z velikimi žrtvami jin. dasiravno smo' se !te razsodbe doslej natančno držali, je vsekakor neprevidno se v ta vprašanja iznova spuščati, sicer bi se pripetilo v ponovnem slučaju, da bi zato delavstvu nastale težke posledice. Smatramo s tem predmetno zadevo rešeno in Vas pozdravljamo. Podpisi.
— Ta odgovor se je tudi nabil po tovarni. Delavstvo je bilo ogorčeno nad njim in je takoj pretečeno nedeljo sklicalo shod, da protestuje proti temu Ijubeznjivemu odgovoru.
Shod je sklenil sledeče odgovoriti:
Shod papirnih delavcev v Vevčili, dne 19. novembra 1911 je vzel na znanje odgovor slavnega ravnateljstva tukajšnje tovarne na spomenico, ki jo je tukajšnje delavstvo vložilo za izboljšanje gmotnih razmer. V tem odgovoru se delavstvu, oziroma društvu očita da je nepravilno ravnalo, ker so je obrnilo naravnost na centralo. Izjavljamo, da je društvo izvršilo le sklep shoda papirnih delavcev z dne 22. oktobra t. 1. Pripomnimo pa, da društvo v smislu od visoke c. kr. deželne vlade potrjenih pravil lahko pošilja svoje prošnje in pritožbe kar se delavstva tiče, na pristojna mesta kamor hoče in kadar hoče. — Daljo se nam odgovarja na točko 1. Odklanja se kot neutemeljena. Na to moramo sledeče izjaviti: 1. o zvišanju plač v naši prošnji sploh ni bilo govora. Prosilo se je le za draginjske doklade, ki pa nikakor ne spadajo k plači, ker so le začasne. O kakih tantijemah se sploh na shodu ni govorilo, ker so se pa v odgovoru omenile, smo primorani sledeče pripomniti. Ni res, da so se tantijeme zvišale, ampak ravno nasprotno so se nam v letu 1909 znižale za 2%. Da pa tovarna izplača večje vsote na tantijemah, kot prej, je pa popolnoma umljivo, ker se sedaj veliko več papirja izdela kot se ga je prej. V resnici pa so tantijeme manjše za 2% od izgotovljenega blaga. Tudi ni res, da bi se nam bil akord zvišal, kajti imamo še ravno isti akord, ko smo ga imeli v letu 1901, pač pa ise nam je še od tega 2% odtrgalo leta 1909, kar znaša povprečno 1 K na štirinajst dni za osebo. Ker se pa vzlic temu več zasluži, je vzrok v tem, da se delavstvo veliko bolj izrablja kot se je prej in se mora delavec mnogo bolj truditi, da svoje delo izvrši, kot prej. Torej o kakem zvišanju niti govora ni, ker če delavec morda nekaj več dobi, mora za to več delati, od kar ima tovarna dobiček. Odločno pa protestiramo proti temu, kar se nam omenja glede strojev. Če se nabavljajo' modemi stroji, se to godi zato, ker ti veliko več producirajo^ z ravno istimi ljudmi, kot pred desetletji, ko se je v 12 urah izgotovilo po 480 kg papirja. Sedaj se ga pa na uro naredi po 800 do 1000 kilogramov, torej petindvajsetkrat toliko kot tedaj in to z ravno istimi ljudmi. Plača pa se je v primeri s sedanjo produkcijo zelo znižala. To se vidi, če vzamemo strojevodje. Ta je prej, ko je izgotovil na dan 480 kg papirja, zaslužil 3 K, sedaj pa,, ko ga izgotovi 12.000 kg, dobi le 4 K fiksne plače na dan.
— Točka 2. V tej točki pravi vodstvo, da varuje delavstvo v njih interesu. To pa nikakor ne odgovarja resnici, že iz higijenič-nih ozirov ne, ker delavstvo, zlasti ženske, so že v navadnem delavnem, času dovolj izmučene pri tako, napornem delu, zraven so jih pa še sili k čezurnemu delu. Tudi ni za akordno delo določen nič daljši čas kot za navadno dnevno delo. Torej smo popolnoma upravičeni zahtevati povišanje plače za čezurno delo po tovarniškem redu in po obrtnem zakonu. — Točka 3. Vodstvo pravi, da ni nikoli vplivalo na to, da bi delavstvo od tovarne premog jemalo. To radi priznamo, kor so se nam le ovire stavile pri tem. Ker se nam jo pa premog obljubil' po režijskih cenah, samo prosimo, da vodstvo drži dano besedo. — Točka 4. V prestavljanje delavcev v razne kategorije se ne vmešavamo, kor to ni naša stvar. Prosimo le, da se delavcem
plače, ki jih že imajo, ne odtegujejo. Dalje se omenja, da razsodba slavne c. kr. deželne vlade ni bila trajno, to priznavamo, pač pa smo jo mi držali brezpogojno. Tudi je rečeno, da bi bilo od strani delavstva zelo neprevidno, se v ta vprašanja še nadalje spuščati, ker bi nastale vsled tega za delavstvo zle posledice. S tem se nam torej prepove še nadalje kaj prositi za zboljšanje naših gmotnih razmer. Kar se nam obeta s skladiščem za živila, odločno' zahtevamo, da, če se to ustanovi, naj se pokliče delavstvo, ki bo nadzorovalo vodstvo1 tega skladišča. Nikakor pa delavstvoi ne soglasa s tem, da bi se vodstvo takega zavoda poverilo kakemu konkurznemu trgovcu. To pa vsled tega, ker bi tak vodja gotovo le sani v svojo, korist delal, ne pa v korist delavstva. Delavstvo1 upa, da bo slavna ccntrala vpoštevala prošnje svojega delavstva in prošnji zadovoljivo ugodila, kor pri sedanji draginji delavstvo naravnost strada in si ne more niti najpotrebnejšega nabaviti.
O vevških razmerah bomo še pisali.
Kako se je opekel rdečkar.
Z Javornika se nam piše: Socialni demokrat j e so pri nas dolgo časa neprestano agitirali, seveda zato, ker so bile pred durmi občinske volitve. Kar niso dosegli pri moških, so poizkušali doseči pri ženskah. Pri tern poslu se je neki rdeči agitator hudo opekel. Ko je prišla dne 9. t. m. neka ženska v tovarno po premog, jo je poklical neki rdeči zidar k sebi in jo nagovarjal, da naj voli rdečkarje. Dotična nahruljena vrla žena mu je pa odgovorila: »S takimi ljudmi, kakoršni so' rdeči backi, sem imela že veliko opravila. A zdaj so me že izučili. Rdeči ne govorijo tega, kar mislijo. Volila bom s S. L. S. Takih odgovorov so dobili rdeči več. In tako naj se odgovarja rdečim, kadar agitirajo. Odgovorite jim, kako izdajalsko so nastopili rdeči pred leti ob stavki savskega in javorniškega delavstva. Kdor pomisli nazaj na tiste dni, bo s studom in zaničevanjem obrnil hrbet rdeči izdajalski sodrgi delavskih koristi!
Za Miklavža.
Sveti Miklavž in božični čas se bližata. Zopet bo treba našim malim preskrbeti primerna darila. Igrače se kmalu polomijo in so vrhtega vedno dražje; otroci pa do nobenih igrač nimajo niti pravega veselja, ker so preveč komplicirane. Vse kaj drugega pa so knjige s podobami. Te imajo res trajen izobraževalen pomen, otroci jih imajo najrajši in izkušnja uči, da tudi dolgo zdrže, ker jih otroci shranijo in nanje pazijo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, ki so po ceni, imajo lepe, za otroški okus prirejene slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma povestice, ki so najskrbneje od veščakov, poznavalcev otroške duše, sestavljene, mične lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knjige s podobami za otroke, ki služijo vrhtega za nazorni pouk in se otroci iz njih tudi igraje brati nauče.
Posebno so priporočljive sledeče knjige s podobami:
Našim malim. Cena 90 vin. Nudi krasne slike s kratkim, poučnim besed lom po večini iz življenja Jezusovega prijatelja otrok.
V zverinjaku. Cena K —-90, na kartonu K 1'50. Otroci ki imajo najrajši živali, bodo te knjige posebno veseli.
Hitra vožnja po železnici. Cena K 1-60. Poleg živali se otroci najbolj zanimajo za vlak in jih bo *ta knjiga prav razveseljevala.
Hobinzon starši. Cena K l-40, na kartonu K l-90. Stara povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom je za otroke najprimernejše darilo.
Slov. R B C v podobah. Cena K 160, trdo vezan K 1-20. Iz te knjige se otroci igraje naučijo brati, ktr so posamezne črke izražene v zanimivih podobah.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
IlisisaumMiiinsHaHU
g A.ŽIBERT \
11	-- LJUBLJANA -	11
U PREŠERNOVA ULICA g] PRIPOROČA SVOJO VELIKO (D
I ZALOGO ČEVLJEV |
| DOMAČEGA IZDELKA. | ©■■■■■■■■■■■■■SBll]
Hojboljša, ntisMSa
priilRa za Sledenje!
i ra pri
Slane is čez 21 milijonov K.
Lastna glavnica K 503.575-98.
Ljudska
posojilnica
resistr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hlil nasproti hotelo .Union’zn front, cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	f/ O/ brez
obrestuje "fr /*%	/n kakega
po	■	/^	/	II	0dbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistili 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; pran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChejg, veleposest, v Ljubljani; Mafija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbom. in hišni posest, v Ljubljani; Pran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
fTSSTi
mm
m
f&aini/tč «■ *Jk*n**ri/eo ySrjferi Želijo -tivlt/v. po ceni in jnusnesl/iiHrpotovali na/sv obrnejo
v S}ij£fyuns Z/ibločvorsAe ulico20. 'Hu^MrstnuC^asnila dtybMltreyilci&rt0.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
O'
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin. .
P
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd.
S
©
/Jr
v CNV^	Ljubljana
V	/	Pred	škofijo	19.
IPredtlskanle In vezenje monogramov ln vsakovrstnih drugih risb.
man nuumiiiTmH ^ jacom
Gričar 4 IHejač
Ljubljana
Prešernoua ulica St. 9
priporočata suojo najoeCjo zalogo Izgotooljenih oblek za gospode, deCke In otroke.
= IlOUDSlI ••
o konfekciji za dame.
nra
Leharna JI 11111“ Ml Ph. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu B(Biweisove in RimsHe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono. *
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč« steklenica 40 vin., 6 steklenic 8 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stokienica 20 vin.
,,Sladln*‘ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljlc 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica i krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., 6 steklenic 1 krono.
Tlnkturazala8e,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. bO vin., in 4 kr. 80 vin.
Zeleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Ceniki s koledarjem zastonj in poStnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
««
»UNION
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čndnn
urarju la trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfincjSc blago po najnlZjlh ccnah.
□□□□□□□□□□□□lacaracjcaaca
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
30S1P OIDHAR, tovarna dežnihov. Llubljana
Pred škofijo Sl. 19. stari trs St. 4. Prešernova ulica Sl. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manulakturnl trgovini
JANKO ČESNIK
LJUBLJANA '■
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
t kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene naj nižje,
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stfifflll
Edina In najjkraiSa Črta o Hmerlko!
Samo 6 dnll
Samo 6 dnll
HRVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
----------- ED. ŠMARDA -------------------
oblastveno potrjena potovalna p'sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE- nasproti gostilne pri .FIGOVCU*.
IUHN JHX IH SIN
o Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnlh
uoznib koles in
šiualnih strojeu
HH za rodbino In obrt. UH
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc
Tisk Katoliške Tiskarno.