Katolišk cerkven list.
Teea} X*
I' Ljubljani 16. malif/a travna 186T.
M ji s t IG.
9 etik on ovna.
Aieluja! Aieluja! Tak' se sliši jlas veseli. Po keršanski zemlji celi. Po vsem svetu jek doni: Jezu* nas zopet živi! Aieluja. Aieluja. Aieluja!
Aieluja! Aieluja! Bil zapustil rajsko slavo — Dal Očetu klavno spravo — De bi re>il grešni svet — In odklenil raj nam spet! Aieluja. Aieluja. \leluja.
Aieluja! Aieluja! Vse je hotel preterpeti. Clo na križ se dal razpeti. Tam končal življenje je Za sveta zveličanje! — Aieluja. Aieluja. .Aieluja.
\leluja! Aieluja! Pa premagal je trohnobo — Ze obdan z nebes svitlobo. Slavno — danes pride spet >ločni vojvoda na svet. Aieluja. Aieluja. Aieluja.
.Aieluja! Aieluja! Anjel ženam razkazuje Prazni grob. ter oznanujc: ..Ktcrga išete — ga ni. križan' Jezus spet živi". \leluja. \leluja. Aieluja.
Aieluja! Aieluja! Z Jezusam tud ini vstanimo. (■robe grehov zapustimo. De. ko pride grenka smert. Bo nam raj nebešk' odpert Aieluja. Aieluja. Aieluja.
J. Levičnik.
Kako, ali so bratorsine potrebne aH ne?
Na to prašanje z ..de ali ne" odgovoriti, lii morebiti težko stalo in za marsikteriga bi utegnil odgovor spotikljiv biti. Pomniti je treba, de je veliko reci na svetu ktere same na sebi niso ne dobre ne slabe: ampak še Ic dobra ali slaba raba jim da ceno, kakoršno že. 8 tem ne mislim reči. de so bratovšine tudi te baze. ampak toliko mislim reči, de sc zamore tudi sama ua sebi dobra reč dobro ali slabo oberniti; de ena in ravno tista reč zamore v raznih dobah časa in okolišin veči ali manjši pripomoček biti, kaki namen doseči. Potem takim bi utegnil odgovor na vprašanje takole biti: Bratovšine k zveličanju ucogibljivo niso potrebne, same na sebi pa so dobre in zamorejo včasih veči, včasih manjši pripomoček biti, duhovno življenje iu keršansko zaderžanje buditi, povzdigovati in vterdovati. Taka doba časa, menim, je zdaj. Ce pomislimo dandanašnji dušni stan vernikov, bo vsaki odkritoserčni, zlasti pa duhovni pastir lahko spoznal, de jc silno žalosten. Ne rečem, de je povsod očitna hudobija; marsikje sc kaka prav lepa cvetlica keršanskiga duha razodeva, postavim: vnetje za olep-sanjc cerkva itd.; ampak toliko rečem, dc je prevzetno, razujztlano zaderžanje pri mladosti, pomanjkanje cerkveniga duha pri vikših, in verh tega pa večidel pri vsih žalostna oterpnost. dušna zaspanost in vse dobro ovirajoča mlačnost veči. kakor je bila nekdaj. Velik del keršanstva je dandanašnji v goli navadi. I.judjc obiskujejo cerkve po vpeljani šegi. ker so od mladih nog tako navajeni; pa cerkveni duh njih serca ne prešine, ker je v časno zakopano. Ce tudi molijo še rožcnkrauc, al iz kakih molitevnih bukev, molijo toliko nepremišljeno, de ko hi jim Bog obljubil dati. kar so prosili, če mu vedo povedati, kaj so prosili, bi velikrat omolknili. Poslušajo pridige, morebiti se tudi kteri-
krat posolzijo zraven, ali ostanejo vender le stari, merzli. neobčutljivi grešniki, enaki kamnitnim podobam na altarji. ktere se o spremeni vremena tudi solzijo, vender le merzel kamen ostanejo. Ob kratkim: Duhovno življenje, življenje iz vere se močno pogreša. Ali ne vidi in ue spozna slehern. de mora drugač biti, de utegnemo sicer sčasama oh vero priti? Mlačna voda ne more dolgo mlačna biti; ali se mora pogreti, ali pa zmerzne: kako. ko hi nam bili naši rojaki mlačno vero v vročo Afriko pogret odnesli! To niso samo moje misli, ampak tako sim že marsikteriga razsvit-Ijeniga duhovnika tožiti slišal.
Ce pa spoznamo, tle bi moglo drugači biti, se moramo tudi pripušenih pripomočkov, naj bodo na videz tudi majhni in od posvetnih malo čislani, radi poslužiti. In to mislim, dc se ne motim, de bi utegnile hiti iu so bratovšine velik pripomoček, spijoče duhovno življenje zbuditi. Priprosto ljudstvo ne živi vselej zavolj pomanjkanja vere pregrešno; še — upati smemo, živi vera iu dobro serce. če tudi pod grešnim pepclam v ljudstvu; pa zapeljati se tla. nekaj od prirojeniga s lah iga nagnjenja, nekaj od hudobnih izgledov, toliko ložej, kolikor manj se duhovito življenje iz vere v vnanjim zatleržauji razcveta. Druziga pri takim ni treba, ko le nagiba in lepiga izgleda, dc boljši čutilo spet oživi in se vterdi. K temu so gotovo bratovšine lep pripomoček. Človek ui samo duh, ampak tudi meso in v hudobijo ga nar večkrat le to zapelje iu v nji zaderžuje. zatorej ga je treba iz mlake izleči. Vsakteri misleč pa ve. kako se človek vnanje šege rad poprime in po vidnih rečeh voditi da. še preden duha te šege pozna; vsakteri tudi ve kolika moč imajo izgledi za omikaniga iu iicomikaiiiga : priprosti človek se jim celo vstaviti ne more in ne zna. Vsimu temu bratovšine zadostujejo. Se vč, de gola šega in posnemanje druzih še ni duh, in če pri tem ostane, ludi duhovniga prida ne obrodi; tem pa duha vdihniti, je ravno naše delo in dolžnost; ne pa se ustavljati tako zdatiiim po-močkam k pobožnimu življenju. Napačno delajo nasprotniki bratovšin, kteri se v svoji omiki, morebiti posvetni, veliko premodremislijo.de hi se za take reči menili, in grajajo in podirajo, kar bogoljubni, učeni in ponižni zidajo, kar so sveti papeži in škofje postavili, vterdili in z velikimi odpustki obdarovali.
Kdor hudo bolczin naše dobe pozna, bo tudi blagodai spoznal, kteriga dobro vredvane bratovšine obrodujejo. Pojdi kamor rad. kjer so bratovšine prav ustanovljene iu od vodja s podučenjeni iu izgledam dobro viadanc. se boš gotovo prepričal, »le udje bratovšin, če tudi niso angeli, ampak Ijudc človeškim slabostim podverženi, so vender dosti boljši iu za vse duhovno življenje pripravniši mem druzih. In ko bi od začetka tudi boljši ue bili. se saj razodeva želja iu prizadevanje boljši biti; to pa mislim, tud ni tako mala reč: — gotovo bo Bog grešniku, kteri se kakiga. če tudi maliga pripomočka, posluži se zboljšati. milostljivši. kakor zaničevavcu teh pripomočkov.
— G* —
Torej menim. de -o bratovšine dandanašnji potrebne, d o nov m* življenje. ..življenje iz vere" oživili in zvišati, kadar -e notranja podloga zgubi, ne bo napčno, če se tudi tnalo pobožnosti na videz prisili; prav za prav pa bratovšine ni-o nobena sila. Tako je. postavim, pogosto prejemanje sv. zakramentov -em ler tje močno opešalo, tako de je že marsikoga sram in >e boji zasmehovanja, ako večkrat svete zakramente prejme. Ka\no tako se zgubljuje molitev. Gotovo to oboje bratovšine nar lepši poživljujejo. ko bi marsikteri sicer ne sel k sv. Obhajilu, gre vender kadar prazniki bratovšine pridejo; ko bi marsikteri sicer ne molil za-volj potrebe iu dolžnosti, vender le moli. če druziga ne, saj bratov-ino opravi, ko vidi. de zamore s kratko mulit-vieo veliko duhovnih dobrot delezin biti. Neko sveto čutilo mu te molitvice m- da opustiti. Iu tako se. ce si tudi od začetka morebiti ni popolnama cist namen, ampak nekoliko saumpridcu. sčasama iiaoieu cezdalje bolj /.boljša. in duh molitve -e spet nazaj poverite. Saj drugači tudi bili ne more. ker kri-tu> sam govori: ..kjer sta dva ali trije v mojim imeni, sim jot v sredi med njimi", ker pa je On. >e mora sca«ama /.boljšati, ra/.svitljena bo pamet, iu ledeno seri e -e zaenc lajali: kakor mrak pred lučjo in mraz pred ognjem zgine, tako beži cezdalje bolj temna in ledena posvetno*!. Iu dalje jc tudi molitvi obljuba storjena, de bo it-li-ana. ..Prosite iu bole prejeli", kar bote prosili, bole dobili" itd. Ne vem tudi. kako bi mogel človek, ki veruje \ obee-tv o svetnikov. od druge strani pu liste društv a ali hraiov-iitc prezirali, jih za nepotrebne ali celo škodljive imeli, ktere ljudi le-m j-i /.vezejo edin za druziga moliti, se pro-nji svetnikov priporočevali. ali kak drug blag iiamen do-eei !
Pamet na- uči. de trije več premorejo, ko eden: II) \ee ko trije'' Se li ne zdruzujejo od nekdaj ljudje enakih mi-el k lozji do-egi kakiga namena? Malokdej je še tat sam. večidel ^e jih več sklene, in tako je pri vsih hudobijah. Glej koliko si krivoverci luterani prizadevajo svoje kraljestvo ra/.-iriti! nič jih ni -ram imeti bratovšino za svoj notranji misijon. svetopisemske družbe itd. Saj od hudo-deluikov . od krivovereov se modrosti učimo, sicer to ni ravno lepo za nas. pa še iiespanictiiiši hi hilo. spali, ko oni ciijcjo. iu čakati, de njih društva naše bratovšine prerastejo. Zadnjic, mislim, je tudi to veliko znamnje. za kori-i bratov-iii. dc od mlačnih kristjanov niso bile nikoli /.najdene, ampak v-clej so jih nar pohozniši in naj gorcčuiši začenjali iu ra/.sirjali. iu pa večidel ob časih, ko je bilo veliko razuj/.danosti. pa malo pobožnosti: ali pa v kaki občni potrebi. Iu vselej se jc po njih duhovno življenje nekoliko /.boljšalo, več ali manj. kakor so se jih po namenu začetnika gorečniši ali nilačniši poprijeti. Tak priložen čas se mi posebno zdaj zdi. ko so ljudstva po vročih prekuci-jah tako rekoč kakor vosk ali železo raztopljene. Povsod se je začelo gibati, začenja se spoznavali, kam duhovna zaspanost in mlacuost zadnjič pelje, ker vosk, v kakoršen model sr vlije. lako podobo tudi dobi in ohderži. glejmo, de sovražnik. ..kteri bodi okoli ko rjoveč lev in gleda, koga hi po/.erl". naše lenobe k na-imti iu nam izročenih pogubljenju ne porabi. Glejte! koliko se stori po Nemškim, zlasti na Dunaji. kjer sc udje društva sv. Severina ne sramujejo. očitno keršansko živeti: po časnikih svoje slmdc o/.nauiijejo iu imajo po T krat čez leto očitno sv. Obhajilo, desiravno -o visoki vradniki, grofi in bogati zraven: pri nas se se radi sramujemo kaj več storiti, kakor Ic po navadi v cerkev iu i z cerkve hoditi.
To mislim, bi bilo od hratovšin sploh reči. De tedaj ob kratkim povzamem. Idi. kleri terdijo, de niso bratovšinc potrebne, imajo v tem oziru prav. de ravno k zveličanju neogibljivo niso potrebne; ker ni nobena, kakor kol j imenovana pobožnost na tanko predpisana, kakor le: Vera. kerst. in spoliiuj zapov edi. Ce se pa ozir vzame na bo-lehni dandanašnji ca> iu od tod izhajočo bolehavo pobožnost
kristjanov, menim de so bratovšine velik pripomoček, pobožnima duha zopet obuditi iu vterditi.
Preudarimo še nektere ugovore, ktere kdo utegne delati zoper bratovšinc.
1.	Pervič zopergovore: Cimu bratovšine? Saj imamo maš in pridig dosti, tudi zjutraj in zvečer se molimo, de bi le vse prav opravili! — Nato veliko odgovarjati, bi bilo prazno slamo mlatiti, vsaki z zdravo pametjo lahko spozna, de ta ugovor dahne po farizejski pravičnosti, omeseni z zaničevanjem cerkvenih pobožnost. Ob kratkim tedej rečem, kar siin že zgorej rekel: ko bi vse to prav opravili, bi bilo dobro, tudi jest rad verjamem; ali bi pa ne bilo še bolje, ko bi še ktero bratovšino zraven prav opravili? Pristavim še: Ali je pobožnosti. dobrih del kdaj preveč? In ko bo človek s kratko molitvico deležin toliko prošiuj iu dobrih del združenih bratov in priprošnjc svetnikov in toliko duhovnih dobrot — odpustkov; ali ni človek nespameten, kteri se jih poslužiti noče, ko vender vsaki tolikokrat greši. pokore pa tako malo dela? Cc enkrat, kar ti gotovo nc želim, v vice prideš, in ti morebiti kteri usmiljen Samarijau. odpustike kake bratovšine nakloni, boš tudi takrat rekel, de jih je preveč?
2.	Drugič pravijo: Cimu bratovšine? Saj smo po sv. veri vsi bratje in sestre med seboj, kristus vsigavedoč, je vidil, kaj je potrebno iu je tudi vse potrebno učil in storil. pa iii zunaj keršanstva nobene bratovšine vstanovil. I.e keršanstvo tedej je perva. nar imenitniši in potrebna bratovšiua. — No! ta ugovor bi me bil skoraj malo ustrašil; ko sim pa luč bližcj primaknil iu prav ua tanko pogledal, sim spoznal, de ni okoli iu okoli nič. na sredi pa prazno. Tedej: Kes je, de je keršanstvo nar imenitniši in edino potrebna bratovšiua. Iz tega pa celo nič ilruziga ne izhaja, kakor to. de vsako združenje. ktero je keršanstvu nasproti, ni bratovšiua. De pa v keršanstvu zamore tesnejši zveza mesto imeti, mislim de ne more nobedin tajiti. Niso li farmani ene matere cerkve v tesnejši zvezi med seboj ko z drugimi občinami? Niso ii udje ene hišne družine v tesueji zvezi, ko z drugimi furmani, desiravno so vsi katoliški kristjani ? — ..kristus je res rekel: ,,kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje, tisti je. kteri mene ljubi; tisti jc moj brat, moja sestra". Ztlaj te Ic poprašam, ti premodri! ali vsi, kteri so v keršanstu, kteri se kristjani imenujejo, tudi kristusovo zapoved spoinujejo, ali vsi kristusa ljubijo? so tedej v resnici njegovi bratje in sestre v duhu? Zakaj, le samo vnanje zveze po šegah in veri gotovo kristus ni mislil: zato tudi besedam: „kteri moje zapovedi ima", precej zraven pristavi: ..in jih spoliiuje". Takih pa. pravi sv. Janez. še ne pozdravljajte, ile ne bote njih del deležni; in sv. Pavel: ..Z njimi ne jejte!" De tukej ne zapovedujeta, sovražili osebe grešnikov, ampak le njih posvetne dela in se jih ogibati, de bi sami zapeljani ne hili, mi mende ni treba razlagati. Svojiga bližnjiga ne sovraži nobedin pravi kristjan. veliko manj pravi ud kake bratovšine; de se pa od njega loči. kolikor je brez opušenja splošnih keršanskih dolžnosti mogoče, kdo mu bo to zameril, ako mu je nevaren? Zakaj se pa okužene hiše ogibljeino? Zakaj se deželne meje zapirajo, kadar se kuga bliža? Od tod ne izvira nobeno sovraštvo, kakor nekteri terdijo, ampak marsiktere bratovšine t tako Mariiuiga serca) je še celo poglavitni namen , za grešnike moliti. — Naj se nad tem nobedin ne spotika, de v pervih letih keršanstva ni hilo ravno teh in lakih hratovšin. ko zdaj. S premeiijeniin časam in okoli-šinami se tudi potrebe spremenijo, kar je v enim času potrebno, utegne v drugim nepotrebno, celo tudi škodljivo biti; tako je tudi pri vsih nebistevnih rečeh katoliške cerkve. Zakaj je pač kristus obljubil: ..Glejte! jest ostanem pri vas do konca sveta": in ..druziga učenika vam bom poslal itd." — Mende zato, de bi se aposteljni in njih namestniki ob raznih dobah časa. v kterih so bile in bodo razne šege in pobožnosti k zveličanju in keršaiiskimu živ-
ljenju potrebniši, zmotili ne bili. Vera in nje cil in konec ostane pač zmiraj eno in ravno tisto; pripomočki pa ne morejo zmiraj tisti biti, ampak se spreminjajo kakor se človek in vse njegove zmožnosti, kakor se človeštvo in stopnja njegove omike spreminja.
Kako prazen pa je ta ugovor bomo nar ložej iz nek-terih prilik in izgledov spoznali. Vidiš, n. pr., Kristus ni nobeniga samostana ali kloštra zidal, ali pa niso poznejši postavljeni brez števila dobriga storili? So morebiti zato nepotrebni, ali celo škodljivi? Kdo premeri blagor, ki iz njih izvira? Nasproti pa so imeli pervi kristjani vsi bratovšino med seboj. dc ni nobedin kaj svojiga imel, ampak vse so aposteljnam prinesli, od kterih je potem vsaki dobil, kolikor je potreboval. Si s tem zadovoljiti? Glej! imamo še zmiraj tisto vero, ki so jo takrat imeli: zakaj torej ne prodaš, kar imaš, in ne prineseš k nogain apostolskih namestnikov? Kaj ne, časi so se spremenili! V pervih časih so grozno ojstro pokoro delali. Za male pregreške so sc postili po 10, 20. 40 dni ob kruhu in vodi; za nečistost ojstro pokoro delali po 7, 10, 13 let, ko niso nikoli smeli k daritvi sv. maše, nikoli k Božji mizi, celo po oblačilih so se od dalječ razločili. Glej, koliko jih zdaj v gerdi nesramnosti živi! zakaj nobedin ne stoji pri cerkvenih vratih, ampak se še ravno taki nar rajši v Židi in tančici pred Božji altar vstopi? Celo v enim tedni v nesramnosti živi in k Božji mizi pristopi. Je morebiti greh manjši, ko imamo toliko priložnosti boljši ga podučenja in spoznanja, ko nekdaj? Se je Bog postaral in je tedej zavolj slabotne starosti perzanesljivši? Kaj ne! vse to ni, ampak časi so drugi? () res! časi so drugi! zakaj pa verjameš, de nektere naprave, ki jih takrat ui bilo, so vender zdaj dobre, nasproti pa mislis, de tiste ljubezni, tiste pokore, ki je bila od začetka, ni več treba, pa namesti nje tudi nobene druge sprejeti nočeš? Kako zamore človek sam sebi tako zo-pergovoriti! Jest ne najdeni nad bratovšino nobene krivice, de bi ne mogla in ne smela v sredi keršanstva bivati. Glej! saj je tudi vsako kraljestvo ali cesarstvo velika bratovšina, kteri so vsi deržavljani pripisani; bi se bil le kdaj kdo vmislil terditi, de je zavolj velike bratovšine (za telesni blagor) cesarstva v njem vsaka druga tesnejši zveza dcr-žavljanov k dosegi kakiga dobriga namena nepostavna, nepotrebna ali celo škodljiva? Gotovo ne. Nar veči reči so se po takih društvih dosegle in doveršile, ko bi se morebiti sicer nikoli ne bile. To vladarji sami previdijo; zato tudi oni, desiravno predniki velike bratovšine eniga kraljestva, še druge v nji dovolijo, za nje postave dajejo iu jih varujejo.
In saj je to tako natorno. de skorej pregledati ni mogoče. De je človek s človekam enakih misel, enukiga za-deržanja, še preden se zave. v nekaki posebni tesnejši zavezi, to ve vsaki misleč človek.	(1). si.)
D o p i s.
Iz Rima. 2. mal. travna. J. Z. 20. sušca so prišli solnograški knez in vikši škof v Hitu in so se v nemško -av-strijauskim sprejrnišu ..aH' Anima" vstanili. Kavno ta dan je bil v cerkvi „alP Anima" v. č. g. I' i e t r o Maria K e r r č v škofa za Kremo (Crcnia") nu l.ombarškim po kardinalu Altieri-u posvečen, pri čimur sta bila tudi kardinala Geissel in llavlik pričujoča, kakor tudi c. k. avstrijanski poslanec, grof Ko I o red o. z obilnim številam avstrijan-skih tukaj bivajočih gospostev. Po dokončani slovesnosti so kardinal Altieri v imenu Njih svetosti novoposvečencu vošilo izrekli, in ob enim so preveselo spoznanje razodeli, de se katoličanstvo v c. k. avstrijanskih deržavah vedno bolj in bolj povzdiguje. To se kaže zlasti pri vsaki novi volitvi nad izverstnimi školi cesarstva, kar se vse skozi in z veseljem razodeva. tudi takrat se že naprej vidi. kako blag cerkven pastir de bo pričujoči novi posvečenec.
Kardinal llavlik so z enakimi veselimi čutili na vosilo odgovorili in omenili priserčniga zedinjenja Avstrije z apostolskim stolam, in naslcdovale so k vošilama vesele na-pitnice. — Slovesne opravila za cvetno nedeljo so bile kardinalu Havliku ponudene, ktere so tudi sprejeli in opravljali. — 3. mal. travna so bili solnograški nadškof v posebnim zaslišanji od Njih svetosti sprejeti.
Razgled po ker tonskim seelu.
V Briksnu so 9. t. m. novi škof Vinccnci Gasser kerstili in birmali lansko leto ondi zračeno zamurko liano, ki je dobila ime Vincenc i j a Marija. — V M o n c i je bil v kratkim v mašnika posvečen rusovski grof Savlov, ki je bil lansko leto ko novic k Bariiahitam pristopil. — Patriarh v Benedkah so 9. t. m. umcrli. — Krčili urški vikši škof, llcrrnianu žl. Vikari. je obhajal H. t. m. 25. leto svojiga vikšiga pastirovanja, torej je odbor naj imenit-niših žlahtnikov iu družili razpisal poklic za mile darove, kterih znesek se ho vikšimu pastirju v ta namen zročil. de bi kako cerkveno ali dobrotno napravo po svoji previdnosti vstanovil. ki bo naj lepši spomin skoz dolge čase za to slovesnost. — V Kimu je doseženo dovoljenje za železno cesto iz Civite vecchie skoz Kim. Ankono. Bolonjo iu Keraro : ona ho vezala Kim s Pari/.a m in Dunajem, poglavitnima mestama nuj močnejših katoliških vladarstev. kar je gotovo imenitna reč za katoličanstvo. — Avstrijanski romarji so 2. t. m. v Kini prišli zdravi, in se vstauili v sprej-miše „all' Anima". — Na švedskim deržavnim zboru je sprejet vladni nasvet, po kterim bodo zamogli tudi ncluie-rani očitne službe doseči: tedaj perva stopnja k dcržavljan-ski znašljivosti. — V l.ionu ua Krancoskim je duhoven, ki je prišel iz najtiakrajnišiga konca Kitajskiga cesarstva, kamor je bil šel iz Krancoskiga pred 3 leti sveto vero oz-nanovat. Štirje njegovih tovaršev so bili od div jakov po-morjeni, njemu pa so odsekali nos. ušesa iu pravo roko. in so ga tudi hotli usinertiti. angleški mornarji pa so ga rešili in seboj vzeli ter je še le pred nekoliko duemi prišel v svojo domačijo. —V Damasku je greško - katoliški pa-trijarh ua svitlo dal pastirsk lisi. v kterim svojimu duhov-stvu naročuje, de naj praznike po katoliškim t latinskim) kolenderji ali pratiki obhajajo. Ta imenitna premena, ki kaže kako se čezdalje bolj izhod zahodu t Kimu I hli/.a. se jc začela že pepeluično sredo, in je bila tudi vsim mel-hiškim škofam Sirije in Kgipta naznanjena, ki so tudi poterditi to naredim. — V Kalifom i i. zlasti v poglavitnim mestu st. Krancisko. se katoliška cerkev veselo razcveta. Mesto še le vstaja, vender ko so bile hiše še le iz lesa. je bila že nadškofijska stolna cerkev iz kamna zidana, iu more do 3.000 ljudi obseči. Dve drugi cerkvi iz lesa ste premajhni za množice. Dva francoska duhovna sta kupila od anabaptistov (prekerševavcov) zapušeno cerkev in sta jo v katoliško spremenila. Nadškofija ima 30 nedavno zidanih cerkev in poddriižnic in pa duhovski seminar. Jezuiti so napravili sohivališe /.a Ml rejeiicov; enak vstav namerjajo pri sv. Krančišku napravi.i. Sestre Matere Božje iz Namure so pričele deklišnieo ( penzionat ). v klero se dcklice na odrejo sprejemajo: enako menijo tudi dominikanke napraviti. Usmiljene sestre verdevajo bolnišnico . jim od mestniga opravništva zročeno. iu dva sirotčinca sta sestram sv. Vincenca zračena, v kterih ima 11"» zapu-šenih deklic podstrešje in živež, in se nad otrok pod-učuje. Sestre obiskovanja se pečajo izločljivo z odrejo uhožnih otročičev. njih vstav šteje 000 otrok. Ti prelepi vstavi so se zbudili po gorečnosti in pobožnosti nadškofa pri sv. Krančišku, španjolskiga domiiiikaiia iu po dohrotlji-vosti vernih. Ta dobrotljivost pa je /.lasti pri ptujcih Ircih nad mero velikoserčna — viditi je ubogih kcršcnc, kako oh koncu mesca polovico ali tretjino svoje mezde ali plače v kako delo usmiljenja darujejo. (Illas.)
nrobline•
Prav lep zgled kako vsaki dan preživeti, z a o i r o k e in za si e h e r n i g a. Majhen fantiček je .še hil sv. kuri Bor o mej, in že je bil ves z ljubeznijo Božjo napolnjen. — Zjutraj ko se je prebudil, je bila njegova perva misel: ..Bog me je milostno obvaroval nocojšnjo noč in jest mu hočem vse svoje misli in djanje danes posvetiti". — Pri kosilcu ali zajuterku sije mislil: „Bog mi daje vsakdanji kruh. in jest mu hočem svoje serce dati". — Pred učenjem je rekel: ..llog hoče. de naj bom marljiv in delaven: pridno se tedaj hočem učili, dc bom kdaj pameten iu dober mož". Pri obedu opoldne sije mislil: ,,Vsak dober dar pride z nebes, od našiga prcdobrotljiviga Očeta; hočem tedej njegove darove hvaležno in zmerno vživati. in ludi ubožcu seboj jesti dati; sej sino vsi otroci Božji". — Ako je sv. korl vidil druge otroke hudo delati, jc hil silno žalosten zavoljo lega iu je rekel: ..Oh! ko bi me Bog ue hil hudiga obvaroval in k dohrimu poterdil, bi se bil morebiti se globokejsi pogreznil, kakor ta ali uni nesrečni otrok". — ko je vidil pa druge otroke, ki so se bogoljub-no iu pobožno obnašali, je rekel sam sebi: Bog ima šc boljših otrok na zemlji kot sim jest; hočem si tedaj prizadevati, dc bom vedno boljši". — ko se je jel dan nagibati, je mislil: ..Tako sc ho enkrat — in morebiti kmalo tudi moje umcrljivo življenje k koncu nagnilo, in Bog me hoče po leni v boljši življenje, v večno življenje peljati. Hočem si torej prav zgodaj za večer svojiga pozemcljskiga življenja s pobožnostjo in dobrimi deli pripravno, mehko smertno hlu-ziuo pripravili in položili**. — Zvečer ko sc jc spat vle-gel, je mislil; ..Bog je noč za pokoj odmenil; v njegove roke /.roeim svojo dušo". Tako se je bogoljuhni mladenič s svojim ljubim llogaoi sklenil, ko je spat šel. in ga je zopet pri sebi našel. ko sc je prebudil.
Ljubljanski zamorci vsim svojim dobrotnikam vošijo:
Blaženo Velikonoč in veselo
i
(Halje.)
ii. .1. — .....ču.
>'• im> jc zamorsko Milnre £relo . Bla ne/rima luc nam svete vere. >erec tvoje /e za nas skcrbelo. In z.i nase brate je brez mere. In skerbi >e zdaj za nas ;oreče — Viiii in na*im vere l-o* želece: Bo; ibj Ti veselo Velikonoč. Tele-n« iil iIiisiio vsaktcro pomoč!
L — tli — o v ima. gg.
I)e| naj boljši ste zvolili. >velni bli» ves zapustili. Tutl nas niste pozabili: H"£ se \ aju \selej usmili!
M. — cl
Dr llo^u bi hvalo pela kakor krotka li lome I a. D< bi cista in \r-ela I. ii kril k .la^lljelil zletela!
ZZZ -- um.
V s,-.irj,-,. n.,^e mile.
Pri s.-»irah pomoč dobile. Pri sestrah \ero dobile. Pri sestrah s,-ree dobile. Pri sestrah pe»čz dobile: Z.r večkrat jih nam delile. Il«'i daj s,- tu,i \atu /učiti, lu k rojak.im se \«rniti kazal jim stezo — >lr/o * nebo.
Ti seree zares preblago! Za v.se dobro eorko. vneto. Ni zamurcam trikrat dra^o; Nam daril' je Tvoje sveto: Ansrel vodi zniir to cesto Te v nebeško novo mesto!
CL .1 — čil in več gg. na Dol.
Naj odprejo se studenci Božjih £iiail povsod za Vas. Njemu lični ste učenci, k' je na križu rešil nas: Alelujo nate. nate. ki za brate nas imate: Aleluja. \leluja! Množica Vam kliče tuja.
Več — ca m:
Jezusove ve neveste. Bodite mu v.selej zveste: To mi čemi prosmo otroci \ hvalo vaši dobri roei.
Pismu brez imena.
Koka. ki si »a poslala, ki >i darcek vanj podala. Ti si usmiljena zares: Zegen bodi ti z nebes!
V. č. g. k. v st. L.
Mati naša v c črnim grobi, ki jo lepšaš in častiš. Ti povračaj v slednji dobi. kar Ti černim nam storiš: JS t a r a Tvoja zaročena. Naj sc v ii o v o spremeni. In naj skorej posvečena Te za pirlie zveseli.
(i. J. L. v Ž.
De v srebro se spremenilo, Al saj dobro se kalilo Bi zelez' za serce milo: To zamureov je vošilo. ki z dobrotnih so ročic Dob li belili dvajsetie.
(Pa še drujikr.it kaj.)
Minhovske zadeve,
V ljubljanski škofii. O. Val. Plenici, kaplat. v Skorjami. je imenovan lokalist v koroški Beli; g. Jož. Zelene, kuplun pri sv. Petru v Ljubljani, pa duhovnijski vikari v Dolih: g. l.uk. Aleš. duh. pom. v Postojni, pride za kuruta v Cerni verli. \asleiluji gg. duhovni pomočniki so prestavljeni: Jan. kupu s z Zagorja v Postojno; Sim. Ru p ii i k iz Logatca v Zagorje: Prim. Peteri in iz Sent-Mihela pri \ovim mestu k sv. Duhu; korl Hoffer ravno od ondot v lliitc; Sim. Jan iz I lin na Polšnjik; Fr. Jcr-šič s Polšnjika v Sent-Mihci; Jož. Skubic iz Šmarje za bcncficiata v Tomišclj; Ant. Lapajnc iz Sent-Vida nad Ljublj. v Šmarju; Stef. Perja tel iz Skocjana pri Turjaku v Sent-Vid: Fr. Zupančič iz Vinic v Stopič; Matija k u I a v i c iz Vinic v kočevje: Sim. PI c n i č a r iz kočevja v Vinice; Fr. Rili ar iz Stopica v Logatec; Fr. Lev i č-nik iz Trebclniga v Sent-Kocjau (pri (■utenvverth-ii): Ant. Z o r m u n iz Metlike v kuvor; Jan. Zust iz kuvra v Staro loko; Mat. Markič iz Adlešica v Metliko; Ant. Mežnarec, iiovoposvečenec, v kranj. — linerla sta: g Jan. Kržeu. kurat v Gočali, 2. t. m., iu g. Fr. Vonči-n a. duh. pum. v Kranj i. 7. t. m. II. L I'.! —
t* oče v Ipavski dolini so tedaj od 7. i. m. razpisane in prošnje zanje se po navadi v škofijski pisarnici oddajajo
Današnjimu listu jc pridjana 7. pola razlaganja zakonskih postav.