■J i. C, J O i\ l . .1 4 " i * i_ — J ; 7: J tU 275 * IM isM* v^aki 5 mute« L 21-L 6.50 v«€. — v kroko rtl 1 kc trte«, »ahval«, r^j t (C, C- Naročnina: za I muec L 8.—, 2:8.—-£3b»lo leto L 75.—, v inozemstvo mtMČao svllk« 30 si. — Oglasnina za 1 mm prostor« roke in obrtne oglas« L I.—, za osmrt-L.50, oglase denarnih zavodor L 2.—. prvi strani L 2.— 1*27. - Uto VI. MmUIU 3» Letnik Lil Urednifttvo in upravnifttvo: Trst (3), ulica S. Franceseo d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi ssj se poAiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macife in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefranldrana pisen« se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Ediao*t». Poduredniltvo v Gorioii ulica Glosuž Carducci M. 7, I. n. — Telet it. 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perie. Leninov testament ta »Saša pilittčM krtza v Pred časom je vzbudila v Rusiji veliko ogorčenje neka publikacija biv&ega ameriškega komunista, Eaetmana, v kateri je ta poslednji objavil nekatere dele takoimenovanega Leninovega testamenta. Eastman je povedal, da je prišel omenjeni testament do njega potom Trockega in da so navedena mesta avtentična. Ko je E astma nov a knjiga izšla, je prisilila komunistična stranka Trockega, naj izjavi, da kar- trdi Eastman ne odgovarja resnici. T ročki j je to storil in se zavaroval proti temu, da bi bil kdaj dal Eastmanu kaj takega na razpolago. Danes se je dognala vsa- resnica glede te zadeve in stvari stojijo tako, da je Eastman s Trockim samo govoril o Leninovem testamentu in da mu je Trocki iz njega le nekaj citiral. Eastman, ki je bil na ta način opozorjen na obstoj take listine, si je potem nabavil na eden ali drugi način en del njenega besedila. Kar se tiče listine same, je sedaj znano, da ne gre za nikak politični testament v pravem pomenu besede, temveč za neke pismo, ki ga je Lenin posla. Centralnemu odboru še za časa svoje boleani z namenom, da se prebere pred XIII. kongresom komunistične stranke. V tem pismu daje Lenin praktične nasvete glede posameznih vidnejših oseb med komunisti v obliki kratkih karakteristik skoro vseh komunističnih voditeljev. Nekateri prvaki so bili precej črno opisani, o drugih se je Lenin zopet laskavo izražal. Med te poslednje je spadal tudi Trockij, kateremu je sicer Lenin očital, da pravzaprav ni niti pravi boljševik, a je na drugi strani poudarjal tudi njegove od lične dobre lastnosti. «Testament» je bil prebran na XIII. kongresu komunistične stranke, ki se je vršil po Leninovi smrti, a na predlog Centralnega odbora je kongres sklenil, da se ne objavi, ker ni bil določen za javnost. Gori omenjena brošura Amerikanca East-maua je izzvala živo zanimanje za «Leninov te*tament» tudi v inozemstvu, toda senzacija je kmalu minila in na stvar se je potem pozabilo tudi v Rusiji. $ele sedaj, ko je opozicija v borbi z večino začela objavljati posamezne dele tega testamenta, je "postalo vprašanje zopet aktualno. Brošure, v katerih so bili objavljeni odlomki iz Leninovega testamenta, je sovjetska policija zaplenila ter jih potem porabila kot dokazilno gradivo p; uii voditeljem opozicije. Ko je Zi> vjev govoril — zadnjič pred svojo izključitvijo — na eni Izmed sej Centralnega odbora, je odločno nastopil proti takemu postopanju z Leninovim testamentom in je očital večini, da skriva vsebino te listine stranki in javnosti samo radi tega. ker vsebuje mesta, ki so neprijetna za Stalina. Stalni je tedaj vstal ter prečita! iz testamenta ono mesto, na katerem podaja Lenin njegovo karakteristiko. To mesto se glasi: «Stalin je preveč grob in ta nedostatek, ki se more z lahkoto prenašati med nami komunisti, je nezdružljiv s položajem glavnega tajnika stranke. Radi tega predlagam tovarišem, naj dobro premislijo, kam in kako naj se Stalin premesti in namesto njega imenuje druga o-seba. katera se bo preko ostalih lastnosti razlikovala od Stalina samo s to prednostjo, da bo znosljivejša, lojalnejša, prijaz-lujša in obzirnejša napram tovarišem itd.» Ko je Stalin prečit al to mesto iz Leninovega testamenta, je izjavi!. da je pod vplivom teh bese t že dvakrat stavil stranki na razpolaganje svoje mesto glavnega .tajnika, toda vedno je bil ponovno izvoljen. Ker pa spoštuje voljo stranke, ni mogel s svojega mesta pobegniti. V polemiki je Stalin tudi izjavil, da je za XV. kongres, ki bo sklican v par tednih, že pripravljen predlog, da se Leninov testia-ment objavi v celot i in brez vsakega brisanja. O Kamenevu in Zinovjevu je .pisal Lenin v omenjenem pismu «a XIII. kongres sledeče: «Ne bom dalje »likal drugih članov Centralnega odbora po njihovih osebnih lastnostih, pak opozarjam samo, da oktobrska epizoda Zinovjeva in Ka-meneva ni bila le slučajnost, toda kljub temu se jima more istotako malo pripisovati kot krivda kakor Trockemu boljševizem.)) Lenin je namigoval na tem mestu svojega pisma na dejstvo, da sta Zinovjev in Ka-menev glasovala na oni zgodovinski seji izvršilnega odbora komunistične stranke od 23. o-ktobra 1917. proti Leninovi resoluciji, v kateri je bilo rečeno, da se mora stranka polastiti oblasti 2. oboroženim nasiljem. Stalin in večina stranke izrabljajo danes te besede proti opoziciji kot dokaz, da so njeni voditelji politično nezanesljivi, da jih je smatral za take sam Lenin, medtem ko je rekel o Stalinu le to, da je z nJim težko izhajati, ker je od narave grob človek, dočim je v političnem pogledu povsem zanesljiv in izkušen. Kot se vidi, igra Leninova figura po smrti važno, da skoro odločilno vlogo tudi v sedanjih borbah, ki razdvajajo vladajočo stranko v Rusiji. Ni dvoma, da more objava Leninovega testamenta le še bolj utrditi položaj Stalina in njegove struje. „Fojlio d' Orfflnr Eailstouske stranke o delu velikega sveta, o francosko-jugoslovenski pogodbi in o bodočih nalogah failzma Parlamentarna reforma RIM, 17. Danes zvečer je izšel «Foglio d'Ordini», uradno glasilo fašistovske stranke. «Foglio d'Ordini» podaja najprej kratek in jedrnat pregled o delu, ki ga je izvršil veliki fašistovski svet na svojem ravnokar zaključenem zasedanju. O reformi parlamenta, s katero se je bavil veliki fašistovski svet na eni izmed sej svojega poslednjega zasedanja, pravi «Foglio d'Ordi-ni», da uvaja v politično civilizacijo sodobne družbe novo originalno činjenico. Reforma pomeni konec parlamenta v tradicionalnem pomenu te besede. Šesto leto se ni moglo pričeti z lepšimi nadami. Dočim postavlja fašizem temelje za nove zmage, se je začela za boljševizem v Rusiji neozdravljiva kri-za, ki je že privedla do razkola in tragedije. Ves svet sledi, kakor še nikoli, z veliko napetostjo razvoju načelnih nasprotij, ki obstojajo med Rimom in Moskvo. Zmagal pa bo Rini, ker Rim ne uničuje, ampak ustvarja in ni nikdar prodajal svetu katastrofalnih iluzij. V svojem drugem delu prinaša «Foglio d'Ordini» vesti o dogodkih, ki so Že znani, ker so bili svoječaeno že objavljeni v časopisih. Problem tiska Sklepi 0 Jugoslaviji Za tem prinaša «Foglio d'Or-•dini» o Franciji in kraljevini SKS naslednji kratki članek: «Fašistovska Italija je sprejela z največjo hladnokrvnostjo napoved podpisa prijateljske pogodbe med francosko republiko in med monarhijo kralja Aleksandra^, ki vlada v Jugoslaviji nad desetimi različnimi narodi, rehabilitirujoč in nadkri- predvojni habsburški mozaik Izplača se spomniti, da boleha Jugoslavija na teritorijalni ele-fantijazi in da se sklada iz Srbov, Hrvatov, Slovencev, Nemcev, Ogrov, Romunov, Bolgarov Italijanov, Turkov, Albancev. Črnogorcev in ciganov. «Pogodba je bila parafirana — to je podpisana z navadnimi siglami — v marcu leta 1926.. S celotnimi imeni in piiimki je bila podpisana dvajset mesecev pozneje, za kar je bil izbran dan 11. novembra, to je dan medzavezniške zmage, h kateri vsaj tri četrtine sedanjih Jugo-slovenov ni prispevalo, ker so se borili v sovražnem taboru. «Francosko-jugoslovenska pogodba se smatra v Parizu kot dejanje miru, v Beogradu kot vojna pogodba. Srbski narod, ki je bil definiran kot „nnrod, ki je podvržen živčnim napadom", si domišlja, da je razbil domnevani italijanski obroč in se je predal hrupnim manifestacijam radosti. « Jugo si a vi j a ni nič drugega, kot pregledana in poslabšana izdaja Avstrije za časa Habsbur-žanov. Vsled tega ji gleda faši-stovska Italija mirno v oči.» Naloge v 6. letu Naposled se bavi «Foglio d'Or-dini» z novimi nalogami fašistovske stranke v šestem letu. med katerimi našteva: poglabljanje v stranko; nadzorstvo nad udružen j i, podrejenimi stranki, nad velikimi konfederacijami delodajalcev in delojemalcev ter nad kulturnimi in športnimi organizacijami; Šolsko vprašanje; podporne ustanove; medsindikalni odbori; posredovalni uradi; prilagoditev cen k revalutirani vrednosti lire; propagando in uvrščevanje. To bi bil glavni in bistveni del današnjega lista «Foglio d'Or-dini». faftUtov»kega sveta RIM, 17. Sinoči se je vršila zadnja seja velikega fašistov-skega sveta v tem zasedanju. Svet je razpravljal o problemu liska. Takoj po otvoritvi je načelnik vlade on. Mussolini podal izčrpno poročilo o položaju tiska v zvezi s funkcijami režima in nalogami stranke. Dal je nato besedo on. Amicucciju, tajniku nacionalnega časnikarskega sindikata, ki je bil povabljen na sejo. On. Amicucci je podrobno poročal o izvršenem delu uvr-ščenja novinarjev v sindikat in o potrebi valorizacije faSistov-skih novinarjev. O istem vprašanju je nato govoril generalni tajnik stranke. Slednjič je bila odobrena naslednja izjava: «Po proučitvi problema tiska v odnošajih do režima in stranke, pošilja veliki fašistovski svet svoj pozdrav in izreka svojo pohvalo časnikarjem in listom, ki so znali brez omahovanj, z zvestobo in požrtvovalnostjo služiti ideji, od intervencije do zmage in od ure vstaje pa do današnje ure; naglaša vnovič vzgojno funkcijo* tiska in potrebo, da je tisk prepojen in izoblikovan po fašistovskem. duhu, čeprav s potrebnimi in umestnimi diferencijacijami, ter priznavajoč potrebo, da režim ljujoč po kvaliteti in kvant itetiaj lahko vedno brezpogojno računa na najbolj važna časnikarska glasila, prepušča generalnemu tajniku ta problem v proučitev ostane pa trdno v veljavi načelo, da morajo vodilna in odločujoča mesta biti poverjena naj-zvestejšim črnim srajcam.» Seja se je zaključila ob 0.30 po polnoči. Prihodnje zasedanje velikega faNiistovskega sveta se bo vršilo v januarju prihodnjega leta. Ziklfužsta seja IV. mednarodnega gospodinjskega kongresa RIM, 17. Danes zjutraj se je vršila v senatorski palači na Kapitolju zaključna seja iy. mednarodnega gospodinjskega kongresa. Po otvoritvi seje se je podal generalni tajnik mednarodnega zavoda za gospodinjstvo v Freiburgu gosp. Genoud v glavnih potezah * poročilo o delu, ki je bilo izvršeno na tem kongresu. Po svojem poročilu je stavil na glasovanje resolucije, ki so bile sprejete v posameznih odsekih kongresa. Za njim so povzeli besedo še nekateri drugi govorniki, poslednji je govoril predsednik kongresa on. Turati, ki je s kratkim nagovorom zaključil kongres. Arheološka najdba RIM, 17. Včeraj popoldne so našli v Avgusteju, ki je sedaj preurejen v koncertno dvorano in ki je bil svoječasno grobnica rimskih cesarjev, ogromno mramorna to ploščo s sledečim napisom: MARCELLUS C. F. GENER AUGUSTI CAESARIS Na desni strani tega npipi«"* pa je bil naslednji napi«: OCTAVIA C. F. SOROR AUGUSTI CAESARIS Marcel je bil mofc hčerke imperatorja Avgusta in je umrl v 23. letu pred Kristusom. Mati Oktavija mu je sledila v grob 11. leta pred Kristusom. Plošča nosi znake na srečo ponesrečenega poskusa kamnosekov iz srednjega veka, ki so jo hoteli prežagati v dva dela, V ostalem je plošča povsem dobro ohranjena. Dementi RIM, 16. Kolumbijsko poslaništvo pri Kvirinalu je demen-tiralo vesti o vstašem gibanju v Kolumbiji, ki bi se naj bilo pojavilo v mestih -Barranquilla in Buenaventura. Kolumbijski poslanik Restrepo pravi, da se kolumbijsko ljudstvo z vso vnemo .pripravlja na praznovanje 25 obletnice, odkar vlada v Kolumbiji popoln mir. . IMa mkMi man i MM za odstranitev ne»porazu mijenja mod sv. stolico in kraljem Alfonzom ^ RIM, 17. Povodom poroke vojvode delle Puglie s francosko princezinjo Ano je prišlo, kakor znano, do incidenta, o katerem listi že več časa pišejo. Poroko bi bil moral blagosloviti kardinal Ascalesi, ki je pa v zadnjem hipu javil, da poročnega obreda ne more opraviti, ker da se slabo počuti. Listi so pozneje izvedeli, da je v to za-_ devo posegel Vatikan, ki je kardinalu naročil, naj se poročnih svečanosti ne udeleži. Vzrok temu je tičal v napetosti odnoša-jev med Sv. Stolico in francoskimi monarhisti. Sedaj se je v tisku pojavila vest, da je radi tega incidenta še najbolj pokazal svoje nezadovoljstvo španski kralj Alfonz, ki je postopanje Vatikana smatral kot nekakšno pomanjkanje obzirnosti do njega; tembolj ker papež ni smatial za umestno u-goditi želji, ki jo je kralj Alfonz izrekel povodom zadnjega pose-ta v Vatikanu. Želel je, naj bi v sv. kolegij stopil še kakšen zastopnik Južne Amerike. Vatikansko državno tajništvo . je pape&kemu nunciju v Madri^ du mons. Tedeschiniju sedaj naročilo, naj poravna incident in naj skuša odstraniti iz kraljeve duše mučni vtis. Stroju vatikanska odredbi' proti francoskim monarhistom RIM. 17. «Osservatore Romano« objavlja nocoj dekret rimskega cerkvenega tribunala, ki predstavlja nov udarec proti pristašem glasila francoskih monarhistov «Action Francai-se». V dekretu, ki ga je že objavil tudi francoski katoliški list «La Croix», je rečeno, da se mnogi pristaši obsojene stranke hvalijo, kako so kljub vsemu deležni sv. zakramentov. Po izrecnem papeževem nalogu ukazuje cerkveni tiibunal vsem francoskim katoliškim škofom naj poučijo vernike in naj opozorijo duhovnike, da ne smejo podeljevati sv. sakramentov takšnim, ki so javno označeni za nevredne in nepokorne. Ministrski naredbi RIM, 17. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša ministrsko naredbo z dne 3. novembra 1927. s katero se pooblašča državna banka dela in korporacij, da u stanovi svoje agencije v mestih Vercelli, Gorica, Potenza in Rim, in ministrsko naredbo z dne 4. oktobra t. I., s katero je dovoljeno znižanje železniških tarif za prevoz neobdelanega riža, poslanega v reško čistilnico riža. Hm juiaslovenske zMKt prest in rimski »Giornale d*Italia» RIM, 17. Današnji «Giornale dTtalia» posnema po beograjski «Politiki« poročilo o poslednjem sestanku jugoslovenskega ministrskega. sveta, na katerem so sklenili med drugim: 1.) Gradnja železniške proge z normalnimi tiri Kraljevo-Raška, dolge 167 km, ki bi stala 154 milijonov dinarjev. 2.) Gradnja železniške proge Raška-Kosovska Mitrovi-ca za 131,230.043 dinarjev. 3.) Dovoljeno je bilo pooblastilo za naibavo tračnic in drugega železniškega materiala za progo Kragnjevac-Kraljevo za znesek 53.560 angleških funtov šterlin-gov in 13,317.000 dinarjev. 4.) Dovoljeno je bilo pooblastilo za nabavo železniškega materiala, potrebnega zagrebškemu ravnateljstvu državnih železnic za znesek 2,064.590 dinarjev. K temu poročilu «Politike» dodaja rimski list naslednjo kratko opazko: «Zadostuje vreči pogled na geografsko karto in takoj se razume izključno stra-tegični namen teh novih železniških prog skozi neobljudeno in siromašno pokrajino. V resnici je namen nove proge ustvariti hitre zveze med vojaškim središčem Kragujevconi in med albansko mejo. Koristno je tudi, poudaniti, da realizira ta železniška proga oni načrt vojaških priprav, ki jih je pred meseci naznanil «Giornale d'Italia». Seja jogoslovsBskeiia ministrskega sveta Izjave finančnega ministra BEOGRAD, 17.Na današnji seji ministrskega sveta je bila sprejeta uredba o prenosu poslov držjtvne uprave na oblastne samouprave. Po seji je finančni minister dr. Bogdan Marko vic izjavil novinarjem, da so posli ki se nanašajo na oblastne samouprave, v uredbi razdeljeni po posameznih resortih. Istotako pa so tudi določeni zanje potrebni krediti. Vlada ima namen, da z realnimi odredbami omogoči razvoj oblastnih samouprav v interesu realnih potrei narodu. Na vprašanje novinarjev, ali je proračun gotov, je fiT uančni minister odvrnil, da je gotov. Za številke pa se bo zvedelo, ko jih bo doznala narodna skupščina, ker je pravica skupščine,. da prva izve, kolik je proračun. Razen tega je bilo na današnji seji ministrskega sveta določeno, kako naj se razdeli podpora 7,100.000 dinarjev ua posamezne kraje, ki so trpeli vsled poplav. Jugoslavenska naredna skupščina in ratifikacija treh trgovinskih pogodb BEOGRAD, 17. Nocoj je imel predsednik narodne skupščine dr. Ninko Peric daljši razgovor s predsednikom vlade Veljo Vukićevićem. Po informacijah s strani dr. Pertća je verjetno da bo v soboto postavljena na dnevni red seje narodne skupščine ratifikacija trgovinskih pogodb z Nemčijo, Anglijo in Belgijo. Dr. Peric je razen tega izjavil, da je zunanji minister dr. Marinković pripravljen odgovarjati na interpelacijo Sve-tozarja Pribičeviča in tovarišev o zunanji politiki, kakor hitre se postavi na dnevni red. Verjetno je, da bo stavljena ta in terpelacija ria dnevni red pri hodnji Četrtek. Jug osi o venski carinski tarifi BEOGRAD, 17. Finančno ministrstvo je danes izdalo odredbo, po kateri se mora vse blago iz Kube ocariniti po maksimalnih tarifnih jx>stavkah, za blago z otoka Jave pa se mora uvozna carina zaračunati po minimalnih tarifnih postavkah. Trgovinska pogajanja med Avs'ri-jo in Jugoslavijo. BEOGRAD, 17. Danes dopoldne sta imeli jugoslovenska in avstrijska delegacija za trgovinska po^rr.-janja skupno se>o, na kateri so ju-goslovenski delegatje sporočila sporočili svoje zahteve glede revizije obstoječe trgovinske pogodbe. Jugosiovenske zahteve gredo predvsem za tenl, da se odpravijo avstrijske zaščinie carine za uvažane* agrarne pridelke, ki onemogočajo izvoz jugostovenskih poljedelskih pridelkov v Avstrijo. Nemški državni zbor ratificiral nemško-jagoslov^nsko trgovinsko pogodbo BERLIN, 17. Državni zbor je na svoji današnji plenarni seji odobril med Nemčijo in Jugoslavijo sklenjeno trgovinsko pogodbo. V enem iztued členov tozadevnega zakonskega načrta je vlada predlagala povišanja carine na koruzo 3.20 na 5.00 mark. Odbor državnega zbora je sicer prvotno to povišanje odklonil, zastopnik vlade pa j« na plenarni seji spet stavil ta predlog, ki so ga končno pri poimenskem glasovanju sprejeli. Gradnja železnice Bakar - mesto — Bakar - Inka. SUŠAK, 17. Jutri se bo vršila v Bakru majhna svečanost o priliki prvega vžiganja min pri gradnji lolezniške proge Bakar-mesto — Bakar - luka. Pri gradnji je sedaj zaposlenih več sto delavcev. Kongres bolgarske zomlforadnJike stranke BEOGRAD, 17. Jutri odpotujeta v Sofijo kot zastopnika zemljorad-niškega poslanskega kluba posl. Voja Lazić in dr. Tupanjanin na kongres bolgarske zemljoradničke •trankei Izjave ministra Brlando o francoako-jugoslovenftki po* godbi in tangenkem vprašanja PAJRIZ, 17. Med izjavami, ki jih je dal Briand parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve o francosko-jugoslovenski prijateljski pogodbi in o tanger-skem vprašanju, je dejal, da se čudi protestom italijanskih listov, češ da italijanski komentarji baje niso odgovarjali stališču rimske vlade. Dodal je baje k tem izjavam tudi naslednje: «Z druge strani so se že pod vzele potrebne mere, da stavi tudi Italija pod francosko-jugoslovensko pogodbo svoj podpis, in v tem pravcu se pogajanja še vedno nadaljujejo. Glede Tangerja je Briand zatrdil, da so tudi tozadevno v teku prijateljska pogajanja z Italijo in da on goji nado, da se bodo ta pogajanja v kratkem ugodno zaključila. Rekel je, da je pomenil prihod dveh italijanskih vojnih ladij pred Tan-ger lavno toliko, kot če bi priplula v to pristanišče kaka norveška trgovinska ladja. Kljub temu pa se nekateri člani francoskega parlamentarnega odbora s temi izjavami niso zadovoljili in so sklenili, da se bodo o vsem tem še posvetovali in da bodo sklepe, ki jih bodo na svojem posvetovanju sprejeli, predložili vladi v obliki resolucije. Po oprostitvi Manollesco Komentarji bukareških opozicijskih listov BUKAREŠT, 16. Vladni časopisi se vzdržujejo vsakega komentiranja oprostitve bivšega državnega podtajnika Manoi-lesca, opozicijski listi pa zatrjujejo, da predstavlja ta razsodba vojnega sodišča velik neuspeh vlade. Listi «Cuvantul». «Lupta» in «Averul» so mnenja da je vlada pričakovala, da bo Manoilescu obsojen. Bratianu in Duca sta baje do dveh zjutraj čakala na vesti izpred sodišča. Omenjeni opozicijski listi se skladajo tudi v tem, da ta politični proces ne more ostati brez političnih posledic. «Poli-tica», «Intreptarea» in «Lupta» pravijo, da je položaj vlade in liberalne stranke zelo omajan V tisku so se porajale tudi že zahteve, naj vlada poda ostavko in naj Titule3cu sestavi zaenkrat volilno vlado. Marcški sultan umrl FEZ, 1TS. Danes ob 9.30 je \v mrl Mula j Jusuf, maroški sultan. Mula j Jusuf je bil proglašen za sultana meseca avgusta 1912., ko se je odpovedal prestolu njegov brat Abd-el-Ilafid. Sneg na Vezuva NEAPKI-J. 17. Meščani imajo priliko občudovati prav redek prizor. Sinoči se je temperatura v mestu in okolici nenadoma znižala in Vezuv je pokrila tanka snežna odeja. Volk raztrgal pastirja MOSTAR, 17. V okolici nekega bližnjega sela je pase! deček Elija Pjevo cvce. Priklatil so ie volk, in napadel eno izmed ovc ter jo je hotel raztrgati. Deček pa j* v namenu, da reši ovco, napadel vol-ki pa je navalil nanj in ga raztrgal. Drobne vesti Nove polet iz Amarlke v Evropo Italijanski inženir Josip Bel-lanca, graditelj letala «Miss Co-lumbia». ki je prepeljalo letalca Chamberlina in finančnika Levi-ne-ja iz New Yorka v Nemčijo, je končal gradnjo letala nove vrste, namenjenega za polet, iz New Vorka v Rim. Najel je pilota Ro-gerja Williaansa, ki naj poskusi na poluotoku Floridi z novim letalom prekositi rekord v trajanju poleta. Doslej sta se Nemca lli-stisz in Edzard držala neprtrgoma v zraku dva in petdeset ur. Bel-lanca sodi, da bo njegovo novo letalo vztrajalo v zraku celih sedemdeset ur. Novo amerikansko letalo Amerikanski graditelj letal Al-fons Lev/os o je dogradil letakt za zračni prevoz, ki bo v stanu dvigniti 500 stotov in bo lahko prevažalo kakih sto potnikov. Novo letalo bo imelo šestnajst motorjev tipa «Libertl», tehtalo bo kakih sedem ton In bo razvijalo 7200 konjskih sil. Peruti bosta merili eden in trideset metrov. % u. V Trsta, dne 18. novembra 1§27. DNEVNE VESTI omfttdlttv trgmkik kncU Pred kratkim s© bila pristojna oblastm opozorjena na dejstvo, da se mom j o oni trgovci, ki so trgovsko kavcijo brez potrebe položili ali pa pripadajo h kategorijam, ki so oproščene, izlagati velikim stro-fikom in dolgotrajnim proceduram, da dosežejo povrnitev kavcije. Tozadevne formalnosti so navedene v čl. 6. ministrskega odloka od 31. decembra 1926. o izvajanju kr. u-kaza-zakona o discipliniranju trgovine. Tam je določeno, da odredi osvoboditev kavcij pote Stat s posebno odred-bo. ki jo izda po se-sli^anju mnenja posebne komisije za rtisciplinacijo trgovine, ki je ustanovljena v vsaki občini. Ta odrr tba mora biti potem potrjena od prefekta in prizadeti sani jo mera predložiti registrskemu uradu radi kol kovnih in registrskih pristojbin. Sedaj pa se doznava, da se pripravlja v finančnem ministrstvu in ministrstvu za narodno gospodarstvo nov odlok, ki bo določal, da zadostuje za povrnitev trgovskih kavcij, ki jih prizadeti niso dolgovali, da fpoteštat potrdi, da ni nobenega zadržka proti temu. To potrdilo se izda v obliki navadnega uradnega akta lirez drugih formalnosti na naslov zavoda Cassa depositi e pre^titi, in sicer glede kavcij, ki so bile položene v rimski pokrajini, glavnemu ravnateljstvu, v vseh drugih pokrajinah pa pristojnim finančnim inte-n-dancam. Tujski premet Število tujcev, ki so se izkrcali na italijanska tla v prvih desetih mesecih letošnjega leta, znaša 80.000 napram 77.000 v isti ti obi lanskega leta. Zaznamuje se torej porast za 3000 oseb ali za 4%. Tujci, o katerih je beseda, spadajo navadno k višjim slojem, kar povzdiguje gospodarsko in moralno važnost njihovega bivanja v Italiji. Po drŽavi j An»kein pri pad niš tv u je bilo — po navedbah agencije «Volta) — 3596 državljanov Zedi-njenih držav, 18% Angležev. lt>% pripadnikov balkanskih držav, &% Nemcev, \S% ir. južne Amerike, 3% Francozov in 14% drugih. Tujci so se vozili navadno v prvih razredih par)likov, na katerih so prišli v Italijo, in sicer 8% v luksus-nem razredu, 43% v prvem, 27% v drugem in 22% v tretjem razredu. Priio stoletnica b?frtovičfne M. B. W:\iw zdravja Prihodnjo nedeljo 20. novembra 1927. bodo obhajali tržaški verniki prvo stoletnico Bratovščine M. B. ljubega zdravja. Slična verska svečanost se vrši v Benetkah vsako leto na dan 21. novembra Že nad tri stoletja in sicer v zahvalo Mariji za prenehanje grozne kuge, ki je razsajala leta 1030. Po beneškem vzoru ic bila 1. 1S27. ustanov-ljena bratovščina M. B. ljubega zdravja tudi v Trstu. češčenje M. B. ljubega zdravja je postalo popularno v Trstu posebno 1. 184.9.. ko je, razsajala v mestu huda kolera, ki je ugrabila nešteto žrtev. Sporočila so ohranila razne legende iz onih časov. Nekega dne — pravi ena —- se je podala neka ženska iz nižjih slojev. ki je stanovala na začetku ul. Cavana, v gostilno v zagati delle Pancogole v starem mestu po vino za svojega brata, ki je imel kolero. Medtem ko je gostilničar točil vino, je ženska pokleknila pred kipom Matere Božje, ki je bil v enem vogalu gostilne, ter izgovorila sledečo zaobljubico: «f) presveta Devica, če ozdraviš mojega brata, Te bom počastila s procesijo.» Ko je prišla domov, je nasla brata ozdravljenega... Takoj sf je razne«el glas o tem po mestu, ljudje so trdili, da se je dogodil čudež, in so prosili Škofa toliko časa, dokler ni dovoli! procesije, ki je bila obljubljena Mariji. Dne 15. oktobra so vzeli kip M. B. iz one gostilne ter ga nosili v veličastni procesiji skozi mestne ulice. Istočasno je začela kolera pojemati in je kmalu popolnoma prenehala. V znak hvaležnosti je bila prirejena od strani cerkve 21. novembra 1840 po ponrtifikalni ma£i, ki jo je daroval škof Jernej Legat, svečana procesija, ki je šla od cerkve »v. J usta, dalje pod Gradom, po ul. Madomiine. po Korsu, po Velikem trgu itd. ob brnenju zvonov vseh cerkev mest«. Od 1. 1849. se vrši vsako leto procesija v čast M. B. ljubega zitravja, a letos — v nedeljo 21. JL m. — bo posebno svečana, ker se isti dan proslavi tudi stoletnica ustanovitve Že omenjene bratovščine. Procesija se začne c*b 3. uri popoldne in bo šla iz cerkve sv. Ju-sta. dalje po ui. S. Miehele, Cavan-na, Piazza Venezia, Riva al mare, ul. Mazzkti. Roma. Borsa, trg Uni-ttt in se konča v cerkvi S. Mari a Maggiore. Procesije se udeležijo tudi jp-a oblastva. POZDRAV IZSELJENCEV Možje, fantje in dekleta pošiljamo pozdrave iz Španskega pristanima Alnueria vsem znancem in prijateljem ter našemu cenj. listu «Eni nos t». — Odpluti smo iz Trsta dne 5. novembra s parnikom «Martha VVasliineton«. Potovanje imamo jako zai>avno, le par dni nas je Sredozemsko morje neprijetno privzdigovalo tako da je marsikateri mislil, da nwu bo &e-lodček ufieh Bilo pa nam je to le v zabavo. Sovdat Karel - Zatolmin, Krivec Gabrijel - Sv. Lucija, Može Franc -Trst; Mrak Jožef, lerkne Jožef, Colja Hilar-ij, Colja Franc (vsi iz Cerovegaj; liabud-er Fraaajc - Rodik. Lenardič Franc - Nadanje *ek>, Kieševec Franc - Miren, II er vat in Anion - Račiće, GergiČ Franc -Pliskovica,. Sinigoj Franc. - Doam-berg. Mlečnik Franc - Dornberg, Skočaj Anton - Mrše, Kalčič Fr. -Penmane. Frankovič Iva« - Lokev, Mlač Ivan - Prelože, Edvard -Sko£>o, Fige i j Pavel — Sv. Peter (Gorica), Klaujšek Pavel - Gorica, Paiioi Dina - vojsko, Kuli jat Avguština - Ravnica, RreSČak Marija - Modre j, Brišček Angela - Qr-lek (Sežana), štrubelj Ivanka -Trst, Zofija Kodran - Zgonik. Gu-štin Justina - Gabrovica, Manoga Bodpan - Zagreb. Alrneria, dne 11. nov. 1927. TRŽA&ŠKI BLAGOVNI TRO Nenadni mraz je porazno vplival na trg. Trg je kakor izumrl. Nekoliko je temu krivo tudi dejstvo, tla so prodajalne sedaj kolikor toliko založene z blagom, kf vzdrži več časa v nizki temperaturi. Danes sn*o imeli na trgu sledeče cene za blago na debelo: Zelenjava: česen 140 lir za stot; rdeča pesa za kuho 100-120, navadna pesa <10-120, kislo zelje 130-150. korenje 70-100, navadno sladko zeli-e 40-H0, karlijol 80 za 100 glav, karfijoli 70-100 za stot, temnozeleno sladko zelje 80-120, vrzote 50-65, čebula 80-90, fižol v s trot* j u 100-260, sladki zeleni janež 00-80. ločike 00-140, malancane 80-100. zelenordeča paprika za kuho 100-i 40. krompir 55-75, speci-jelni po;uii graii 250-320, paradižnik 45-1^0, radič 00-420, radičeve sadike i v.»-J00, sladka repa 30-00, kisla repa 100^120. zeleni šeleai 60-150, spkiača S0-220, «topinambour» 80-100, bruseljske vrzote 320. vale-rijana 160. Sadje: pomaranče 40-50 lir za zaboj, |romaranče 120-150 lir za stot. kostanj 70-200, datelji 350, suhe fige 2i0-250, indijske fige 120, limone 10-35 lir za zaJx>j, mandarini 2~< 350, lir za stot, jabolka 55-2 -0, orehi 350 hrufike 104-300, suhe če Spije 300-450, grozdje 600. Cone Lrutto per netto. Na drobno so cene za 20% viSje. Iz tržaškega življenja Huda nesreča na pašniku Sinoči okoli 23. ure se je dogodila na parniku «Sabbia», zasidra-^ nem v prosti luki Duca D'Aosta, huda nesreča, ki bo »koro gotovo imela tragičen epilog. Ob tistem času je na parniku vrvelo de»io; razkladali in nakladali so raznd blage. Delo je nadzoroval med drugimi tudi 19-letni kadet Egidij Mondovecchi, doma iz Benetk. — Medtem je prijel na krov neki u-radnik paroplovne družbe «Navi-gazione Libera Triestina», ki je lastnica parnika, in je poklical Mondovecchija, da bi mu dal nekatera navodila. Mondovecchi je pohitel proti njemu, toda ko je fiei čpbz krov, je ^stopil v odprtino skladišča premoga, ki radi teme nI zapazil, ter strmoglavil kakih 25 metrov globoko v skladišče, kjer je obležal nezavesten. Na-vzočni pomorščaki so takoj prenesli nesrečnega mladeniča na krov in mu skuhali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je takoj spoznal, da je spanje Mondovecehija smrtno nevarno; siromak je imel počeno lobanjo, zlomljeni obe nogi v stegnu in številne druge poškodbe. Po prvi pomoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Tragična oko I Sč in a: Nesrečni mladenič je šele pred kratkim dovršil pomorsko akademijo in potovanje na parniku «Sabbia» je bilo prvo v njegovi pomorski kari je ii. Razne nezgode Z avtomobilom reMlne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v, mestno bolnišnico 9-letni Jurij Bonazza, stanujoč na Greti &t.r 236. Deček je v ri kreatori ju G. Brunner v Rojanu padel z gugal-nice ter si pri tem zlomil desno nogo v stegnu. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. — Ko je popravljal stroj parnega dvigala na pamikn «Alberta», zasidranem v prosti luki V. 3-2. III.. jie 23-letni kovač Ivan Natek, stanujoč v zagati Scala St. 4, včeraj opoldne prišel po nesreći z desno roko med /.obas ta kolesa stroja, ki so mu hu-ck> razm-esarila palec. Mladenič je bil prepeljan z avtomobilom reč i 1 ne postaje v mestno bolniihiico, kjer je dobil potrebno pomoč, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — — Pri delu v p> osti luki V. E. III. »e je 22-feti*enm cefcaku Bazi-liju Borghejse, stanujočemu v ul. Bo»co št. 31, prevrnilo na hrbet več zabojev in ga precej hu lo poškodovalo. Siromak je dobi* prvo pomoč od zdravnika rešilne poslale, nato je bil prep^jan v mestno bolnišnico, kjer so bo mora i s iraviti kakih. 10 dn*. Dir'a Kakor sfcmo poročali j«i bila pred par dnevi prepe^ana v mettno bolnišnico Tf-ietaa vd.ova Katarina Svara, katera je palia ttoma po stopnicah ter si pri tem pobila po glavi in si pretresla možgane. Sprva se je /delo da njene poškodbe niso smrtno nevarne, i oda pozneje so nastopile komplikacije, katerim je nesrečna starka predvčerajšnjim popoldne podlegla. Vesti zJSoriškega Gonške mestne vesti Obvezno zavarovanje proti poškodbam in starosti Zveza industrijalcev goriške pokrajine sporoča glede plačevanja zavarovalnih prispevkov proti poškodbam in »tarosti sledeče: Ker nekateri tozadevni uradi smatrajo pri plačevanju prispevkov za gori omenjeno zavarovanja kot rok, v katerem je treba plačevati tedenske ali štirinajstdnevne prispevke, aolnčno leto (od 1. januarja do 31. decembra), navaja Zveza industrijalcev neko okrožnico ki trdi, da se pri plačevanju prispevkov ne ume ozirati na aoin-čno leto. p«t pa le na golih 24 štirinajstdnevnih plačil (ali temu odgovarjajočih 48 tedenskih). V ta namen daje sledeča navodila: 1) Ako se je v enajstih mesecih plačalo 48 tedenskih prispevkov unamke, ki se prilepijo na zavarovalno knjižico), odpade obveznost izplačitve prispevkov zadnjih štirih tednov v letu (So-inčno leto pa ima v resnici 52 tednov, ne pa le 48.) 2) Ako se je v 11. miesecih izpustilo plačan je prispevkov v /razmerju 1, 2, 3 — v zadnjem mesecu ni treba plačati v razmreju 3, 2, 1. 3) Takoj po končanih 12 mesecih se pričenja vnovič obvez u o plačevanje prispevkov. 4) Za leto se ne jemlje solnčno leto, ne zavarovalno leto. pač pa le katerokoli dobo dvanajstih mesecev, v katerih so hiii plačani prispevki brez prekinitve, ali pa s prekinitvijo, ki ne prekaša treh tednov. Tako na primer, če je delavec začel delati s februarjem in j"e potem po treh mesecih pravilnega plaČOT&nja prispevkov nehal z Jelom za dobo štirih tednov, začne leto ulova z onim dnem, ko je zopet pričel delati. Rs a Meda in čebefceega voska v V dneh od 4. decembra do 31. januarja 1928. se bo v Ttcrinu vršila razstava čebelnega voska in uredu iz we Italije. Ker je znano, da so čebelarji iz naše pokrajine, ki so se udeležili že več razstav in bili za to tudi odlikovani, eni izmed najboljših v državi, je pač priporočljivo, da se te razstave s svojimi izdelki udeleže ter tako vnovič pokažejo svojo sposobnost in svoje veselje do gojenja te vrste domačega gospodarstva. Urad, ki posreduje za udeleževanje omenjene razstave in ki bo tudi odposlal na meeto vzorce, kateri se bodo razstavili, se "nahaja v ulici CorsO Verdi St. 13. (Sindacato dei Agri-coltori - Gorizia). Določbe, po katerih naj se raz-stavljalci ravnajo, so na kratko sledeče: 1) Do 30. t. m. morajo dospeti že vsi vzorci na sedež omenjenega sindikata. 2) Vzorci medu ne smejo biti manjdi od 1 kg. Voska ne sme biti manj od 200 gramov. Na vsakem vzorcu naj se nahaja ime, priimek in na-slov onega, ki ga razstavi. 3) Vsak vzorec medu mora nositi označbo kakovosti. To se pravi: na njem mora biti označeno, iz kakšnih cvetlic je bil približno nabrati. 4) Vzorci se morajo odposlati v posodi, ki bo dovolj čedna, čista In dostojna. Kdor pa bi tega ne mogel storiti, zanj je tudi vodstvo v Gorici pripravljeno brezplačno preskrbeti primerno posodo. Zato lahko taki odpošljejo med in vosek v kakršnih si bodi posodah, samo da so čiste in sigurne. Tudi stroški »e povrnejo. 5) Vsakdo, ki razstavi vzorce, bo 1 ali ko deležen nagrad, bodisi pokrajinskih kot splošnih in narodnih. 7) Nihče ni dolžan plačati nobenega plačila za prostor, kjer bo razstavljen njegov vzorec, ali za poštnino. Pošilja se vse franko, zato pa se vsakdo odpoveduje vsaki pravici do lastnine razstavljenih vzorcev. 8) Razstavljeni vzorci postanejo namreč po končani razstavi last «Modernega Čebel ar ja», ki jih bo hranil za stalno razstavo, katera bo služila v s vrh o proučevanja. Vedno pa ostanejo na vzorcih imena razstavljalcev. Nesreče in nezgode Oparil »e je z vrelo vodo po desni roki neki Franc Pertot, 13-let star, stanujoč v ulici Kuter št. 465. Zeleni križ ga je prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral nekaj ča*a zdraviti« — Drsal ee je med odmorom, morda veselja na prihajajočo zimo. po hodniku tehnične šole — kar gotovo ni bilo dovoljeno — in tako nesrečno padel po tleh na trdi tlak, da se je močno pobil po lakteh. Imenuje se Karlo Savog-noni m je star 19 let ter učene-c omenjene šole. ZeT-eni križ ga je popeljal na dom. Prizivno sodišče mu je znižalo kazen Svoj čas smo poročali v «Edi-nosti>», da je goriško sodišče obsodilo bivšega postajenačel-nika v Štanjelu na 3 leta zapora ter na trajno izključitev iz vseh javnih uradov radi poneverbe, ki jo je storil v škodo železniške uprave. Postaj enačel-nik se je imenoval Guido Guidi. Sedaj pa čitamo v časopisih, da se je Guidi ^pritožil radi ostre obsodbe na prizivno sodišče v Trst, ki mu je znižalo kazen na 11 mesecev zapora ter na izključitev iz javnih uradov za dobo enega leta. Pokradli so mu iz avtomobila Nekemu Adolfu Mlekužu iz Bovca, ki je na svojem tovornem avtomobilu prodajal po Dorn-berg^u vsakovrstna jedila, so nekega dne pokradli nekateri uz-moviči 4 kg sira ter ga tako o-Škodovali za 50 lir. In sicer medtem, ko je pustil svoj tovorni avto in. prodajal po hišah. Javil je tatvino orožnikom, ki so na podlagi različnih sumni-čeaj zaprli Jožefa Kavčiča, starega 20 let, Alozja Kavčiča, 19-letneg-a, Antona Žorža, 24-letne- ga, in Jožefa Cotiča, starega 18 let. LOŽICE PRI ANHOVEM Tat, ki beli Pred nekaj dnevi se je ponoči splazil dolgoprsti tat v hišo tukajšnjega gostilničarja in trgovca z mešanim blagom Franca Gabrijelčiča. Nagrabil si je v naglici cel kup tobaka in drugih dobrih stvari — vsega skupaj v vrednosti 370 lir. Toda imel je smolo. Bil je preglasen pri svojem delu in tako zbudil domačega sina Franca, ki je — radoveden radi nenavadnega, šuma — vstal ter sc splazil v trgovino, kjer je tatu zasačil Toda tat je bil hiter. V zraven ležeči gostilniški sobi je pograbil kolo, smuknil z njim na cesto, ga za jahal in jo udaril pro+i Gorici. Toda tudi Franc Gahri-jelčič ni držal križem rok. Pograbil je drugo kolo, ki je ležale v gostilni, skočil nanj in hajdi za tatom proti Gorici. Šlo je kakor v filmu. Z vso paro dru*r za drugfim, prvi je hotel zbežati drugI ga je hotel dohiteti. Tedaj pa je med potjo Gabrijelčič srečal dvojico orožnikov, pri katerih se je ustavil in jima povedal, kaj se je zgodilo. Tat pa je med tem, ker je pridobil Čas skočil s kolesa in jo peš udaril po pobočju Svete Gore ter kmalu izginil v grmovju in skalovju. Zaman so ga iskali. ŽABCE PRI TOLMINU Smrtna kosa V sredo, 16. t. m., smo izgubili iz svoje srede staro kmečko korenino, že 89-letnega priljubljenega starčka Jožefa Klinkon«, po domače Tomažiča, najstarejšega moža v vasi. Pokojnik je bil med vaščani zelo priljubljen, ker je vsakemu, kljub visoki starosti, rad pomagal bodisi dejansko, bodisi z nasveti. Sploh je bil vzgled stare, zdrave kmetske korenine, kakor jih je danes le malo mecl nami. Verni mu mir in pokoj! Znanost injjmetnost Knjige Vodnikove družbe Tudi letos je izdala v Ljubljani Vodnikova družba knjige in sicer za leto 1927. Knjižno podjetje je organizirano po načinu Mohorjeve družbe. Knjige, ki so letos izšle, so sledeče: Vodnikova prati-ka za leto 1928. «Hiša v strugi (France Bevk) povest; «Vladka in Mitka»» ?(Zofka Kvcdrova) mladinska knjiga; dr. Ivam Lah: «Vodniki in Preroki». Vodnikova družha šteje 17.200 članov in sicer: 17.043 letnih in 157 ustanovnih. GOSPODARSKE DROBTINE »Sveti VlaliO)* se imenuje novi parnik Dubrovniške paroplovne driržbe, ki se je ravnokar spustil v morje v G!asgowu na Angleškem. Ladja obsega J+800 reg. ton -in bo stopila v promet januarja 1928. «Zeta» je ime novo ustanovljeni družbi za izkoriščanje in industrijalizacijo bauksitovih ležifč v C.rni gori. Kapitala ima 100 milijonov dinarjev. Pooajanja med italijanskimi in ameriškimi finančniki za odprodajo dela akcij električne industrije »o v glavnem dokončane. Ustanovi se družba Holding s sedežem v Milanu in filijalko v New Yorku s početnim kapitalom 30 milijonov dolarjev. Ta družba bo imela namen nakupovati italijanske elektr, akcije in na ta način razbremeniti italijanski trg sedanje velike mase teh papirjev, in jih uvesti na ameriškem trgu. Da ne bi dobili inozemci kontrolo črez italijanska podjetja, je tudi poskrbljeno z različnimi določbami. RAZNE ZANIMIVOSTI Jackie Googan Kdo ne pozna tega najmlajšega in med najmlajšimi najslavnejšega. filmskega igralca, dečka Jackie Coogana? Vsi so ga že neštetokrat vzrli na pouličnih lepakih naslikanega, v kaki naslovni ulogi. Sedaj prihaja iz Hollywoc*ia, filmskega mesta blizu Los Angeles-a v Kaliforniji, vest, da je ta deček že postal milijonar. Pred dnevi je kupil štirinajst kosov zemljišča v Hollywoodu in Los Angelesu in odštel sto tisoč dolarjev kupnine. Toda on ima še druga zemljišča. Denar si je sam prislužil s svojim igranjem, a njegovo premoženje seveda upravljajo drugi. Njegov oskrbnik je mnenja, da postane Jackie, ako bo dobro pv»«""odaril s svojim denarjem, še pred svojim eden in dvajsetim letom večkratni milijonar. Niso se hoteli umphniti V ulici Marmirolo mesta Parme se je morala podreti večja hiša in so dobili vsi najemniki odnoved stanovanja. Toda stanovanj niso hoteli zapustiti. Zadnji dan so se v vseh svojih stanovanjih zabarikadirali. Nastopiti je moral komisar z več redarji, agenti in karabinirji. Vrata so se nato s silo snemala, ljudje so morali ven iz stanovanj, le nekaj žensk in otrok m zlezlo na streho. Končno je oblast vendar le izpraznila liiso, zložila vse pohištvo na nekaj kamijonov in odpeljal?* vso hi*-no opremo v staro vojašnico kraljevih stražnikov, kjer so se začasno naselili izgnanci. Novi londonski župan London ima sedaj novega župana. Te dneve se je novi lord mayor prvič peljal po mestu v svoji županski kočiji, v katero je bilo vpreženih šest konj. V sprevodu, ki se ga je udeležilo 2000 oseb, je bil tudi vzorec ladje, s katero je odkril kapitan Cook Avstralijo, radiotelegraf-ska postaja, kakrgna je nameščena na vsaki modemi Id j i in vzorec salona, kakrSni so na letalih neke prevozne družbe. Petnajst godb je igralo v spre. vodu. BORZNA POROČILA Trst, 17. novembra 1927. Amsterdam 7:^.50-745.00, Belgija 253.75-257.75, Francija 70.02 70.32H, London 89.40^-89.60'/S, Ne\v York 18.32-18.38. Španija 309-315, Švica 353.37%-355.37%, Atene 24.05-24.55, Berlin 435-441, Bukarešr 11.20-11.0, Praga 54.30-54.00, Op. ska 318.50-324.50, Dunaj 25t>-2o? Zagreb 32.20-32.50. Uradna cena zlata (16. 11.) L 354.65; \vojnood5kodninske obv< niče 70.10. BMIT2-SCH0OL vodi v vseh jezikih. Via F&bio Filii 23, pouk in pre-154? LOVSKA puška, kaliber 16, s petehinčki zunaj, se proda za L 250. Via BramanU St. 2,__. 1574 LOVSKI pes, precej velik, bele ba;\e z rumenimi pegami, pasme brak, se zgubil v okolici Trnovo-Bistrica. Kdor ga najde ali pove, kje se nahaja, dobi ^obro nagrado. Vinko Craber, niessu opatija Abbazia. 1573 ZLATARJA Al&ert Pevih Trst, Vin Mazzini 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. (lojolf je cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, e . . krfov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljatve po po^ti. D. ©MspGcii - Trst Via Cesare Battijtl 10, II. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske profil osti (49) Spisal James Oliver Curwood Prevel France M&gajna. Predem ie David utegrD*! odgovoriti, je nekdo e kortnskim trkačecn pouKitl gia^no na vr&ta. Nancika je vstala s stola, kakor da n^kofja pričakuje. Trenutek posneje je pluikinja odprla vrata, sprejela nekaj in prinesla v sotbo. Nancika )e sprejela m«k> pisemsko ovojnJ-,co iz njene roke. < Zate, David,» je rekla začudeno.« To je pa zanimivo. Ali me o-proetiS. dokler g-a čitaS? Grem pogledat, če bo večerja kmalu gotova.« fzpijiiln je. preden je mogel od- govoriti. Ves razburjen m v strahu je z okornimi prsti odprl ovojnico. Potean pa, s srcem, ki mu je hotelo plaaiiti iz prsi. je ČitaJ vrstice ki so bile napisane na li«tku. «Mon»ieur David Kock. Te vrstice Ti pišem v nagrlki, da Te obvestim o svojem velikem veselju, ki občutim ob vednosti, da boš »svoj pi*vi ve5er v Quebecu »prevel v družbi moje najdražje prijateljice mademol-selle Nancike Lotbini&re. Ako mte bod želel posetiti tedaj, ko ne bom i meta drugega posla. Ti bom skuteJa podrobneje pojasniti svoje lTpremenjeno mnenje o Tebi in to radi presenetljivega prizora, ki nem ga gledala, ko •em m slučajno peijato v družbi moneieura Blgota mimo hi3e monsieura Lotbini&re. Ko ae predstava s poljubovanjem ponovi — tn da se pogoetoma ponavlja ne dvomim — tedaj upoštevaj nasvet prijateljice in ne stoj med zagrnjenim oknom in močno lučjo.» In piamo je nosilo podpis: e sedel, je bil obrnjen proti vratom. Slednja je zamorska služkinja odprla in kakor v poluzavesti je videl prihajati po veži Nanciko, katere petje Je mahoma prenehalo. Kakor čudna pantomina se mu je zdelo nekoliko trenutkov vse. Prav nič ni bil presenečen, ko je opazil, da je b« Peter Gagnon, ki >e rožljal s trkačem po hišnih vratih, tudi izredno razburjenje in nag Los t slednjega ga ni mnogo dimila. Ker je sedel tako brezčutno, brez gibanja ali glasu, z Aničinim pismom v krčevito stisnjenih prstih, ga Peter ni opazil. Nancika mu je prožila obe roki in ga pozdravila tako prisrčno kakor prej Davida. Vesel smehljaj ii je igral na ustnih, ki ga je bilo konec dele tedaj, ko je jasneje videla Petrov obraz. Peter je bil zasopel. Brzo, globo- ko dihanje je kazalo, da je tekel. Suknjo je imel nepravilno zapeto, bil je brez ovratnice, oči so mu pa žarele s takim obupnim Žarom, da so se povsem prilegale celotni njegovi sliki. «Kje je David?» je vprašal in gledal Nanciko s srditimi očmi. David je vstal s stola, ko ga je deklica pokazala. Se vedno srditih oči je Peter skočil k njemu. V Davidovi roki jo oparfl zmečkano pismo in s smehljajem, v katerem ni bilo nikakega znamenja prijateljstva, ki je bil skoroda vražji, mu je pomolil drugo pismo, ki je bilo na zunaj podobno onemu, katerega je David držal v roki. «Preberi to!» Pismo je vsebovalo samo tri vrstice in je bilo naslovljeno na Petra. David je čital: «Dragi Peter! Umiram. Pridi nemudoma na dom Angelike Rochsmontier. Anica St. Denis.;? List mu je padel iz rok. Anica — umira! Začutil je. da mu kri ledeni po žilah. Peter se je akJonil in pobral beli listek, izpulil drugega iz Davidove roke in oba stisnil Nanciki v pesi. Prebrala je najprej Davidovo pismo in nato Petrovo ter se končno na veliko gro^o Davidovo veselo in zvonko zasmejal a. tdOd česa umira, Petcr?» je vprašala. tOd srčne bolesti in joka!» je vzkliknil Peter srdito. «Ko sem dospel tja, me je pognala iz h-iAe, da naj dirjam in ujamem sla, preden pride njeno pismo Davidu * roke. Zal ji je bilo v tietem h tipu, ko ga je odposlala. Ljubezniva fcx dobra stvarica je ona, to pravim. Ti pa...» «Zal mi je, Peter!w 3e je sladko opravičevala. «Vidiš, ona bi ne smela gledati na moja okna. Polog tega pa, kako je vedela, da ji* bil DavidT»