118. številka. Ljubljana, v sredo 27. maja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan sve6er, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za a v s t r o - o k e r s k <> dežele za vbb leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Hota 4 gldf., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko veC, kolikor po&tuina znaša. Za oznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po ft kr., če se dvakrat, in po 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav niBtvo je v Gospodskih ulicah St. VA. U pravu iS t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Režnje ga Telesa izide prihodnji list v petek dnć 29. maja 1891. ______ . javni društveni shod ki ga priredi „Slovensko društvo44 v Ljubljani v nedeljo, dne 31. maja 1891 ob 11. uri dopoludne y društveni dvorani Ljubljanske čitalnice. DNEVNI RED: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Razgovor o slovenskih strankah. (Poročevalec odbornik g. dr. Ivan T a v č a r.) 3. ) Poročilo o ustanovitvi društvenega glasila. 4. ) Slučajni nasveti. Obilne udeležbe prosi odbor ..Slovenskega društva". Državni zbor. Izredno zanimanje, katero nam je nekdaj vzbujal državni zbor, umaknilo se je brezbrižnosti in apatiji in to že skoro od one dobe, ko se je zbornica poslancev premestila iz skromnih prostorov v nekdanji lesenjači v sedanjo krasno palačo. Sedanji dom je neprimerno krasneji in bogateji, okvir je eedaj zlat ali vsaj pozlačen, a vsebina nam niti približno tako ne prija, kot poprej v lesenem okviru, ker smo se tekom dvanajstletnega Taalfeovega vladanja srečno dokopali do prepričanja, da nikakor ni pričakovati, da bi naši poslanci kaj posebnega dosegli. Takoj začetkom tekočega zasedanja izdala se je parola, da "so glavna stvar narodnogospodarska uprašanja, narodnostna in jezikovna uprašanja pa „noli me tangere." In to je znamenjo časa, v tem tiči velik kos nemško zmage. Nemci imajo itak že toli ugoden položaj, da se jim ne treba posebno nujno poganjati za nove pridobitve, njim popolnoma zadoščuje sedanji „status qUoV Nam Slovencem in Slovanom sploh, ki si imamo še zavarovati svojo politično posest, pa treba Se mnogokaj. Nemci lahko čakajo, nam je vsak izgubljen dan na škodo. Zato so s tem, da so že „a limiue" izključena vsa politička uprašanja, Nemci jako veliko pridobili, nam pa izpodkopali poslednje nade, da bi državni zbor v sedanji sestavi ozbiljno pretresaval naše narodne zahteve in jim ugodil. Iz teb nagibov se torej v državni zbor ne oziramo tako radostno in hrepeneče, kot mornar, ki izmej razburkanega valovja od daleč zagleda rešilno luko, marveč apatični Brno in državnega zbora razprave beležimo le tedaj, kadar so vsaj nekoliko živahne in ker je sploh navada, da se o parlamentu kaj piše. Ponedeljska seja ni bila, izimši Mladočeha En-gela uprašanja, zakaj se v stenogratični zapisnik ne vsprejemajo češki govori — o katerem uprašanji smo pa že včeraj govorili, — prav nič živahna. Zbornica volila si je definitivno predsedstvo. Predsednikom bil je izvoljen zopet Smolka, Olilu-mecky prvim, Kathrein drugim podpredsednikom. Mladočehi, katere je po pravici nemilo drnil dr. Smolke osorni odgovor na Eogelovo uprašanje, se volitve predsedstva neso udeleževali. V isti seji bile so tudi volitve v odseke. Izmej naših poslancev voljeni so v odsek za izpre-membo opravilnega reda IIohenwart, Klun in Gregorec, v odsek za izpremembo volilnega reda Hohenwart, Klaić in Spinčić, v železniški odsek dr. Ferjančič, v tiskovni odsek pa Klun. Zabeležiti je še, da je v isti seji dr. Fer-jančič izročil predlog o premembi volilnega reda na Koroškem, dr. Gregorec pa predlog ob ustanovitvi poljedelskih zbornic in da se je rešil zakonski načrt o pomožnih blagajuicah in so bile potrjene nekatere volitve, mej njimi volitev poslanca Kušarja. Prihodnja seja bode v petek. Nemci in češka deželna razstava. Vsacega pošteno mislečega človeka, bodisi že katerega koli političnega mišljenja, mora naudajati z gnjuBom način, kakor v najnovejšem času pišejo nekateri organi nemško-liberalne stranke o češki razstavi, oziroma o Češkem narodu splob. Kakor so poprej sistematično molčali, dokler so se nadejali, da bodo s tem največ škodovali uspehu bodoče deželne jubilarne razstave češke, tako so se jim kar na mah razvezah jeziki, ko so videli, da je ta razstava uspela tako sijajno. Jeza o neuspehu njihovih kolovodij zašla jim je v kosti in jim ne daje več miru. Dan za dnevom pečajo se zdaj z razstavo, o kateri poprej neso vedeli ničesar povedati. Mislil bi Človek, da hote* popraviti, kar so poprej zamudili, da hote opozoriti svoje čitatelje na razstavo, toda baš nasprotno. Namen njihov je, popolnoma poteptati in uničiti razstavo, o kateri so poprej molčali. Kakor so poprej sistematično molčali, tako zdaj sistematično psujejo in grdijo ves narod Češki zaradi dogodka, ki smo ga že omenili na kratko. Akopram je sodnijska preiskava o tem, kdo je dal povod neljubemu dogodku, in sta baš prizadeta dva Češka mladeniča s polnim svojim podpisom prijavila popravek v novinah, katerega niti besna „NeueFreie Presse* ni mogla zavreči in ga je morala prijaviti, veuder nemški listi nadaljujejo unisono z uajsurovejimi napadi na ves češki narod. Namen njih je preveč očividen. Ker prej neso mogli uahujskati vseh nemških industrijalcev, hote zdaj Nemce sploh nahujskati, da bi ne obiskovali več razstave, češ, da tam niti svojega življenja neso varni. Ker je ta način pisanja raznih nemško-libe-ralnih liBtov tako podoben drug drugemu, pač ni neopravičen sum onih, ki so izrekli, da je vsa ta neljuba zadeva, po kateri so tako hlastno segli imenovani listi, osnovana po kakem „ngent-provocateurju", po katerem so se dali zavesti nekateri bolj vroče- LISTEK. Iz Bara v Podgorico. (Potopisna črtica.) t Dalje.) Pri oblegauji Uara ho Črnogorci pokazali, da neso le vajeni v malem, takoimenovanem „guerilla"-bojevanji, nego da so si prisvojili tudi vsa sredstva tako zelo napredujoče bojne tehniko in moderne umetnosti obleganja. Stiska v mestu je postajala vedno veča, pohištev in živeža je začelo primanjkovati in nazadnje so mu Črnogorci še pitno vodo odvzeli s tem, da so iz Debra v mesto vodeči vodovod razdrli. Pri tem smelem podjetji je mnogo Črnogorcev svojo življenje izgubilo. Sedaj so Bpoznali Turki svojo usodo in po poldrugmesečnem obleganji odprli so dne 28. decembra 1877 vrata ter zapustili za zmerom to nesrečno mesto. Tako je v božičnem tednu zmagal sv. križ nad polumescem in kristjani 80 se polastili tako dolgo kljubujoče turške trdnjave. Črnogorci so postavili v skoro popolnoma razrušenem mestu svojo „barutano" ali skladišče za smodnik. L. 1882 pa je nekega dne o priložnosti velik« nevihto strašanska strela udarila v stolp i o nastala je strahovita eksplozija, ki je pometala stote in stote težke Bkale čez trdnjavsko oztdje na spodej stoječe hiš: in vrte. Tako ju strela uničila še zadnje hiše nekdanje trdnjave ter pobila precejšnje število vojakov in civilistov. Tako je sedaj gorenji Bar volikansk kaos slikovitih in strahovitih ruševin, ki se da primerjati drugi Troji ali pa drugemu Jeruzalemu. Tudi na levem bregu Bunara se nahajajo razvaline, ki spominjajo na minolo dobo turškega nasilja. V sredi zanemarjenega vrta, kjer rastejo stare masline, grcaste trte, rudeče vrtnice in rumene naranče, nahajajo se ostanki nekdaj močnega grada, v katerem je prebival siloviti Selim Beg, nekdaj strah iu trepet vseh mirnih prebivalcev. Svoje gnezdo okrasil si je bil po ukusu serajla ob Zlatem rogu, ali pa Alhambre ob Guadalquiviru ter napravil v njem izbran harem. Kjer je njegovo poželjivo oko zagledalo kako lepo ženo, ali kjer je slišal pripovedovati o kakem krasnem bitji, tje se je podal sč svojimi hlapci in ugrabil je z nezaslišano predrznostjo svoj izvoljeni plen. Ko so bili začeli Črnogorci Bar oblegati, bil je Selim med najognjenej-šimi, ki bo mohamedaoce spodbujali k svetemu boju proti „gjaurom". Celo sam je streljal iz nekega stolpa na oblegalce. Tedaj pa neso tudi Črnogorci Itedili smrtonosnih krogelj in ko so začele te Že prav gosto padati na roparsko mesto, pobrisal jo je beg z vsem svojim harmom dalje proti vzhodu iu tako je izginil moderni Belsazar z obale jadranskega morja ter si poiskal varnejši kotiček v obširni državi svojega sultana. Še Hfdaj so poznajo umetne slikarije na stenah, še zdaj se vidijo marmorne plošče in z vso udobnostjo preskrbljeno kopeli, ki spominjajo na krasne orijentalske palače, popisane v „Tisoč in jednej noći". Smokve in trte pa so vse zidovje ob-rastle in prepregle, vsa vrata in okna zamašile, tako da opazovalcu nehote prihajajo v spomin tisti „začarani iu prekleti gradovi", o katerih vedo stare mamice toliko in toliko povedati. Pravoslavni Barani imajo svojo cerkev pri že omenjenem Sv. Jurji zunaj mesta. Tam se odcepi jahalua pot v Ulcinj (Dulcigno) od nove ceste. Cerkvica je majhna in sezidana na isti način kot vse druge pravoslavne bogoraolnice. Dragocenostij nema nikakih, razen v žamet vezan evangelij. Podobo sv. Jurija postavljajo vsako nedeljo sredi cerkvice, da jo pobožno ljudBtvo poljubujo. Pop z dolgimi, valovitimi lasmi se prikaže le ob nedeljah v zamazanem in zarjavelem talarji, drugače hodi kakor navadni Črnogorci okoli in ima v svoji sobi mesto biblijoteke pobožnih knjig zbirko domačega in tujega orodja. Na travniku okoli cerkvice praznujejo vsako leto oa sv. Jurja dan staroslovanski praznik, krvni češki mladeniči, ter mu odgovorili na način, ki je dal potem omenjenim listom tako zaželjeno priliko udrihati po vsem narodu češkem na tak način, da celo zmerneji nemški listi, ki imajo vender še nekaj čuta za pravico in politično poštenost, obsojajo tako nekvalifikovano postopanje. Seveda zadnjih je malo, večina pa v divjem koru kriči: Le po njih! Jako dvomljivo pa je, bode li ta pisateljska druhal dosegla svoj namen, ter na ta način prikrila blamažo, katero so doživeli kolovodje nemških liberalcev s svojim hujskanjem proti razstavi. Kakor oni neso dosegli svojega namena in neso zadržali sijajnega uspeha razstave, tako tudi zdaj to klevetanje nemško-liberalnih časopisov ne bode oplazilo pošteno mislečega dela nemškega prebivalstva in odpodilo obiskovalce razstave. Nemški listi pa so 8 tako podlim in strastnim počenjanjem ožigosali najbolj sami sebe. „Dramatičnega društva'1 občni zbor. (Dalje.) 48. Golias Jan., trg. in pos. v Ljubljani. 49. Giontiui J., knjigarna v Ljubljani. 50. Globočnik Viktor, c. kr. notar v Kranji. 51. Gregorčič Simon, duh. pri Gorici. 52. Geršak Ivan, dr., c. kr. beležnik v Ormožu. 53. Gruntar Ign., c. kr. beležnik v Logatcu. 54. Gregorčič A., dr., drž. posl. v Gorici. 55. Glančnik Jernej, dr., odvetnik v Mariboru. 56. Gestrin Fran, cand. prof. v Gradcu. 57. IIraBky Jan VI., dež. inženir v Ljubljani. 58. Hribar Ivan, gl. zast. „Slavije", dež. poslanec v Ljubljani. 59. Hafner Jakob, ravnatelj priv. učilišča v Ljubljani. CO. Hudnik M., dr., odvetniški kand. v Ljubljani. 61. llauptman Fr., prof. v Gradcu. 62. Hočevar Jakob, velepos. na Brniku. 63. Hrašovec Jurij, dr., odvet. v Celju. 64. Hren Jakob, dež. sod. svetnik v Gradcu. 65. Hribar Dragotin, lastnik tiskarne v Celju. 66. Jan Ivan, dr., c kr. finaučne prok. korcip. v Ljubljani. 67. Jenko Ljudevit, dr, zdravnik v Ljubljani. 68. Jakopič Fran, trg. v Ljubljani. 69. Jesenko Dragotin, uradnik v Ljubljani. 70. Jurtela Fran, dr., odvetnik v Ptuju. 71. Jenič Vekoslav, urad. v Ljubljani. 72. Krisper Val., dr., odvetnik v Liubljani. 73. Klein Anton, solastnik tisk. v Ljubljani. 74. Kovač Ivan, „ „ „ 75. Kollmann Fran, trg. v Ljubljani. 76. Knjižnica bogoslovska v Ljubljani. 77. Knez Anton, trg. v Ljubljani. 78. Knez Ivan, trg. v Ljubljani. 79. Kat. društvo rokodel. pomočnikov v Ljubljani. 80. Kobilca Jakob, trg. in pos. v Ljubljani. 81. Kajzel Peregrin, trg. v Ljubljani. 82. Koblar Anton, kurat v pris. delar. v Ljubljani. 83. Klavžar Ernest, dež. odbora uradnik v Gorici. 84. Krek Greg., dr., vseučil. prof. v Gradcu. 85. Kupljen Anton, c. kr. beležnik v Črnomlju. 86. Kersnik Janko, c. kr. beležnik na Brdu. 87. Kos Fr., dr., prof. v Gorici. spomladi s petjem iu raznimi igrami, zlasti z obligatnim kolom. Od sv. Jurja zavije se nova cesta v mogočnem loku okoli hriba Kurilo med posameznimi hišami in začne se potem polagoma vzpenjati ob levem obronku 2eljeznieo. S ceste je krasen razgled po vsej primorskej ravnini, katera je skoro skozi in skozi z m as linami posajena. Med njimi pa so vrtje polni južnega sadja. Ploti so nasajeni z nagnojev-cem in lavorjem, ki je prav zuačilno drevo za južno-evropski pas. Tudi pinije rastejo tu in njih temni vrhi prav prijetno izmenjujejo bledozelene masline. Visoko gori nad ceBto opažajo se razvaline nekdanjih turških „kul" (utrjenih stolpov), katere pa bujuo zelenje vedno bolj prerašča in pogledu opazovalčevemu zakriva. Cesta nas vodi vedno dalje od morja in počasi se moramo sprijazniti z mislijo, da nam bode na zadnje popolnoma izginilo pred očij. Vender pa čutimo Še vedno, da smo v orijentalsem jugu. Hiše, mimo katerih hodimo, bo precej čedne in ne tako raztresene, kot v pravi Črnigori. Tu prebivajo Ar-navti. Moški nosijo fes, ženske pa so gosto zakrite in poleg tega še obraz stran obračajo od tujca. Toda to so zadnji pojavi orijenta. S. R. (Dalje prih.) Ljubljani, tajnik v 88. Kranjc Viktor, c. kr. Oberstlieut. na Krdeljskem. 89. Klemenčič Ig., dr., vseuč. prof. v Gradcu. 90. Lozar Pavel v Ljubljani. 91. L9vec Fran, c. kr. prof. v Ljubljani. 92. Lukman Jakob, c. kr. rač. svetnik v p. v Ljubljani. 93. Lah Evgen, mag. koncep. pristav v Ljubljani. 94. Lederbas, c. kr. gim. prof. v Ljubljani. 95. Lenarčič Josip, velepos. na Vrhniki. 96. Lapajne Vinko, trg. v Idriji. 97. Munda Fr., dr., odvetnik v Ljubljani. 98. Murnik Ivan, ces. svetnik, dež. odb. in poslanec v Ljubljani. 99. Murnik Marija, ces. svetnika soproga v Ljubljani. 100. Miillner Alfonz, muz. kustos v Ljubljani. 101. Martinak Jos., c. kr. dež. sodišča svetnik v Ljubljani. 102. Malenšok Martin, župnik v Ljubljani. 103. Majarou Danilo, dr., odvet. kand. v Ljubljani. 104. Mankoč Ivan, trg. v Trstu. 105. Mejnč- Andrej, trg. v Komendi. 106. Majdič Vinko, trg. v Kranju. 107. Mencinger Iv, dr., odvetnik na Krškem. 108. Marolt Janko, dr., dež. okr. zdravnik na Vrhniki. 109. Macak Janez, c. k. nadz. k. uradov v Trstu. 110. Naglas Viktor, tovarničar v Ljubljani. 111. Narodna Tiskarna v Ljubljani. 112. Novak Mihael, c. kr. sodnik v Kostanjevici. 113. Orožen Fran, c. kr. gim. prof. v Ljubljani. 114. Omersa Fran, trg. iu pos. v Kranju. 115. Pleteršnik Makso, c. kr. prof. v Ljubljani. 116. Pleško Dragotin, c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. 117. Premk Anton, c. kr. pošt. kout. v 118. Pire Gustav, c. kr. kmet. družbe Ljubljani. 119. Petričič Vaso, veletržec v Ljubljani. 120. Povše Fran, velepos., dež. posl. v Ljubljani. 121. Proaenec Josip, gl. zast. „Unio Cotholica" v Ljubljani. 122. Pire Karol, real. učitelj v Ljubljani. 123. Tapež Fran, dr., odvetnik v Ljubljani. 124. Praprotnik Andrej, šol. rav. v p. v Ljubljani. 125. Podkrajšek Fran, žel. post. načelnik v Savi. 126. Pire Matej, trg. v !Kranju. 127. Plantan Ivan, c. kr. beležnik v Ljubljani. 128. Ploj Oton, c. kr beležnik v Žužemberku. 129. Podboj Ivan, župnik v Planini. 130. Tfeifer Viljem, pos., dež. posl. v Krškem. 131. Pavlin Alojzij, trg. v Podbrezjah. 132. Pintar Luka, c. kr. g. prof. v Nov. Mestu. 133. Potokar Alojzij, učit. v Toplicah. 134. Poznik Radivoj, inž. v Dun. N. Mestu. 135. Posojilnica v Mozirju. 136. Rohrmann ZmagoBlav, tovarničar v Ljubljani. 137. Poznik Albin, c. kr. beležnik v Nov. Mestu. 138. Ratar Simon, c. kr. gim. prof. v Ljubljani. 139. Rode Ivan, trg. v Ljubljani. 140. Rusina Vitor, c. kr. beležnik 141. Rohrmann Josip, belež. kand. 142. Roblek, lekar v Radovljici. 143. Stare Jos , dr., c.kr. fin. prok. pristav v Ljubljani. 144. Soos Miroslav, trg. v Ljubljani. 145. Skaberne Avgust, trg. v Ljubljani. 14G. Senekovič Andrej, gim. ravnatelj v Ljubljani. 147. Stor Fran, dr., odvetnik v Ljubljani. 148. Stergar, dr., c. kr. okr. zdravnik v Logatcu. 149. Sernec Jos., dr., odvetnik v Celju. 150. Stritar Josip, c. kr. prof. na Dunaju. 151. Stajer Fran, c. kr. beležnik v Metliki. 152. Sterle Fran, želez. post. načelnik v Trbovljah. 153. Štempihar Val., dr., odvetnik v Kranju. 154. &kofic Fr , dr., c. kr. sodnik v Škofji Loki. 155. Trstenjak Auton, m. hranil, kontrol, v Ljubljani. 156. Terček Marija, pos. v Ljubljani. 157. Traven Fran, trgovec v Ljubljani. 158. Tekavčič Fran, dr., odvet. koncip. v Ljubljani. 159. .Triglav", pevsko društvo v Radovljici. 160. Treo Drag., dr., odvet. kand. v Celju. 161. Triller Karol, dr., odvet. kand. v Ljubljani. 162. Turner Pav., dr., na Dunaju. 163. Urbas La vos lav, c. kr. oskrbnik v Idriji. 164. Učiteljska okr. knjižnica v Postojini. 165. „ n M na Krškem. 166. „ n , v Novem Mestu. 167. „ a „ „ Logatcu. 168. „ „ „ , Črnomlju. 169. Vošnjak Jos., dr., primarij in dež. odbornik v Ljubljani. 170. Valenta Vojteh, mestni blagajnik v Ljubljani. 171. Valenta Alojz., dr., primari), c. kr. vlad. svetnik v Ljubljani. v Kostanjevici, v Kostanjevici. 172. Vavru Jan., c. kr. profesor v Ljubljani. 173. Vilhar Ivan, ravnatelj meat užitn. zakupa v Ljubljani. 174. Vodušek Matej, c. kr. profesor v Ljubljani. 175. Valentinčič Ign., glavni zastopnik „Avstrije" v Ljubljani. 176. Velkavrh Ivan, tvorničar v Ljubljani. 177. Zupanec Jernej, dr., c kr. beležnik v Ljubljani. 178. Vrečko Jos., dr., odvetnik v Celju. 179. Vojska Andrej, dr., c. kr. dež. sod. svetnik v Novem Mestu. 180. Veršec Fran, c. kr. beležnik v Sevnici. 181. Vidrič Iv, dr., odvetnik v Zagrebu. 182. Volčič Ed., dr., c kr. sod. pristav v Žužemberku. 183. VerbiČ Fr, župan v Bistri. 184. Zamida Matija, deželni svetnik v Ljubljani. 185. Zupančič Filip, stavb, mojster v Ljubljani. 186. Zabukovec Jakob, c. kr. lin. prok. svetnik v Ljubljani. 187. Zupan Tomo, c. kr. profesor in ravnatelj Aloj-ziSča v Ljubljani. 188 Žakelj Friderik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani. 189. Žlogar Anton, c. kr. kaznih kurat v Ljubljani. 190. Železnikar Ivan, urednik ^Slovenskega Naroda" v Ljubljani. 191. Žitek Vlad., dr., odvet. koncipijent v Ljubljani. 192. Žitnik Ignacij, stolni vikar, urednik „Slovenca" v Ljubljani. 193. Žumer Andrej, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani. 194. Žužek Fran, c. kr. inženir v Kranju. Skupno število: a) častnih članov 4, />) usta- novnikov 32, c) podpornikov 194, skupaj 230 članov. (Dalje prih.) Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani, 27. maja. Iz državnega zbora. V po nedeljski seji volili so se razun predsednika (dr. Smolke) tudi še oba podpredsednika. Definitivno voljena sta dosedanja funkeijonarja baron Cblutneckv s 187 od 210 oddanih glasov (23 listkov je bilo praznih) in dr. Kathrein s 178 od 189 oddanih glasov. Oba sta se zahvalila ter izrekla, da prevzameta. Potem se je obravnavalo poročilo obrtnega odseka o načrtu zakona glede regist.ro-vanih pomočnih blagajnic. V generalni debati se ni oglasil nikdo, v specijalni debati pa se je vnela debata o §. 1. Dr. Luegger predlagal je, da bi te blagajnice smele zavarovati tudi za slučaj smrti. Okolu tega sukala se je debata, predlog dr. Lueg-gerja pa ni bil vsprejet in se je potrdil ves načrt zakona potem brez daljne debate v drugem in tretjem čitanji. — Legitimacijski odsek je poročal o raznih volitvah, ki so se potrdile brez debate. Pretrga se seja in naznani izid volitev za razne odseke. Dr. Ferjančič in tovariši predlagajo nekatere spremembe državnozborskega volilnega reda za kmetske občine na Koroškem. Poslanec Dotz želi, da bi se omejilo uvaževanje živine ruske in rumunske, a dala popolna svoboda izvaževanju v Nemčijo in Švico. Prihodnja seja bode v petek. Mej drugim je na dnevnem redu prvo čitanje predloga dr. Herolda in tovarišev o spremembi zakonov o društvih in združevanji, predlog dr. Foreggerja in tovarišev o novem tiskovnem zakonu in nekateri drugi manj zanimivi iu važui predlogi. Iz poljskega kluba. Kakor se poroča „Reformi" z Dunaja, je brez-dvoma, da se bodeta zjedinila poljski klub in levica, čeravno o tem še ni nič dogovorjenega. Organizacija večine v tem zmislu se utegne zvršiti v jeseni. Poljski klub je prišel do tega zaključka, ker je druga kombinacija za ustanovitev večine nemogoča, Koliko je na tem resnice, učila nas bode bodočnost, Katoliški shod in GraSki mestni zbor. V ponedeljek bila je na dnevnem redu Gra-škega mestnega zbora prošnja odbora za drugi štajerski katolički shod, da se prepusti deželnobram-bena vojašnica za prenočišča udeležnikom katoliškega shoda. Odsek je predlagal, da se glede na nevarnost ognja in na težavo nadzorovanja nedisciplinirane množice proSnja odkloni. V seji bil je ta predlog odseka vsprejet z vsemi glasovi proti štirim. Opustitev prostih luk v Trstu in na Reki. Kakor poroča „Fremdenblatt" , predložila se bodeta načrta zakonov o opustitvi prostih luk v Trstu in na Reki te dni v parlamentu na Dunaji in v Budimpešti. Urejen je valute. V zadnji seji ogerske poslaniške zbornice priobčil je finančni minister dr. Wekerle zanimivo izjavo o uredbi valute. Rekel je namreč, da je mi-nisterski svet sprejel njegov program ter ga pooblastil, da prične dotične obravnave z avstrijsko vlado. Nakup zlata se že vrfii in v kratkem bode on mo- W Dalje v prilogi. r Priloga „Slovcnskcmn^Narođn^SL 118, dno 27. maja 1891. gel zbornici izročiti odločilne predloge, ker avstrijska vlada v novejem času kaže veliko prijaznost, zatorej se nadeja ugodne rešitve te važne zadeve. V u «in j c države« • Kasledki Mellijrajsklli dogodkov. Minister notranjih zadev Gjaja dal je bil svojo ostavko, katere pa itgoutatvo ni vsprejelo, temveč je izreklo zahvalo za njegovo korektno posto panje v zadevi kraljice Natalije Kakor smo že poročali, sta umirovljena mestni prefekt Todorovič iu policijski inšpektor Pavlovič, major žandarmerije Markovič je pa stavljen v dispombiliteto. Omenjenim trem bo očita, da so s svojim neodločnim postopanjem največ zakrivili, da se je nabralo toliko naroda in da so tako mogoči postali ulični izgred it katerim bi se bilo dalo izogniti z odločnim ravnanjem iu potrebno previdnostjo. Mrednje-azijska razstava v Moskvi. Ta Zanimiva razstava, katero bode car sam odprl v Moskvi, nahaja se v velikem historičnem muzeji in zavzema vse gornje nadstropje Podaja podobo tazvoja sredno-azijskih narodov pod ruskim gospodarstvom. Posebno zanimivi so modeli, kako se je gradila železnica po puščavah, in most čez reko Oksus. Mej izdelki nahajajo se dragocene preprogo, umetne tkanine svilnate in voluene in orodja staieje in noveje dobe. Ob jed nem ima torej Moskva dve razstavi, ki kažeta izdelke zapadu in izhoda, Francoska m srednjoazijska. Baron Uirsch in ruski židje. Buroa Hirsch izrazil se je proti uekeiiju uu gleškeiikU žufiialistu, da bi on, oziroma po njem osnovana diužba izvedla prekomorsko emigracijo Židov v velikem stilu, če ji ruska vlada da čas in preneha s preganjanjem zidov. Družba bi vse Žide ruske v določenih rokih, celo po 300.000 na leto preselila, samo bi moralo mej tem pi en t ha ti pre ganjanje ostalih. Će je torej ruska vlada sklenila iznebiti se zidov, naj da Ursche\i družbi čas, da izvede svoj načrt. Če je to resnica, utegne se to vprašanje morda ugodno rešiti za obe strani Sibirska železnica. Ukaz carjev p« blatna velicega kneza prestolonaslednika, da naznani caijevo voljo, združiti z železnico Sibirijo in Iti.sijo ter du osebno v Utussi zasadi pivi lopato pri začetnih deUl) za to svetovno važno podjetje. Ob jed nem imenoval je ear velicega kneza prestolonaslednika načelnikom prvega izhodno sibirskega strelskega polka. I tal i janske železu iee. Italijanska vlada hoče znižati letne stroške za zgradbe železnic na 50 milijonov, to je na polovico dosedanje vBote. Poročilo, ki jo pridejano načrtu zakona, pravi, da ne bode treba iskati v inozemstvu novcev, ker državni zaklad ne potrebuje nove emisije. ItitUHurck v opoziciji. Nedavno pisale so „Hamburger Nachrichten", znani organ železnega kancelarja, da bi nacijonalni liberalci se motali pridružiti Bisntarcku ter pobijati vlado. „National Zeitung" zavrača to insinuacijo omenjenega lista rekoč, da ezir na okrepljenje države zal'i arij nje nemškim nacijonalnini liberalcem, da bi podpirali Biemarckovo opozicijo. Hoj mej Portugezi in Angleži V južni Afriki prišlo je spet do krvavega boja mej Portugezi in mej policijo angleške južni.afriške družbe. Portugezi bili so odbiti in so imeli 7 mrtvih ip več ranjenih. Ker je po novih dogovorih mej Portugalom iu Angleško meja natanko določena, je nerazjašnjeno, kaj je dalo povod boju, ki utegne biti nepriličen za novo portugalsko minitterstvo, Če tudi morda ne bode imel resnejib posledic. Itevizifa ustave v Belgiji. Poročevalec ustavnega odseka v belgijski zbornici izprosil bi je za izvršitev Bvojega poročila <*-ns treh tednov. Mej tem časom obrav navala bode zbornica zadnje oddelke proračuna namreč notranje zadeve in pouk. Posvetovanja o tem trajala bedo rek u j tednov, tako pred začetkem julija neieca ni misliti na začetek posvetovanj o reformi uBtave. Dopisi. Iz Šaleslt«- «loIiiic na Štajerskem 24. maja. [Izv. dop.j »Na katoliški shod v Gradci!" Tako se glasi napis uvodnemu članku našega „Slovenskoga Gospodarja" štev. 21., v katerem vabi Slovence in posebno slovensko kmete na shod, na katerem bode imela nemška beseda prvo mesto, slovenska pa se najbržeje niti v poštev jemala ne bode, kar nam naslednji stavek dovolj jasno priča, ki slove: „Pri shodu bode sicer beseda v obče nemška, toda če smemo razo deti tajnost, pričakuje se tudi slovenska". Tedaj na shodu, na katerem se bodo po Nemcih Slovencem nebesa odprla, kakor mislijo naši nekaterniki, dobro vedoč, da je vse to nemško klepetanje Slovencem le pesek v oči, bode prvič vse nemško, kar naš slovenski kmet. razumel ne bode, draghj pa mora ostati tajno, da se sploh sme pričakovati tudi slovenska beseda. To je pač naj-žalostneje spričevalo na celej stvari, ki so si ga dali oni Slovenci, ki so se pogajali z odborom nemškega katoliškega shoda v Gradci. Ako je res, kakor sami pravite, da je med 3000 podpisanem blizu polovica slovenskih kmetov, tedaj jo vaša dolžnost, od odbora terjati slovensko besedo, ko hi se morala postaviti tudi v program, da vsakdo izve, da se bode govorilo tudi v našem domačem jezika. Koliko pravicoljubja se nahaja nasproti Slovencem pri na.ših konservativnih Nemcih, to dokazali so poslednji že neštevilnokrati, iu bodite preverjeni, da bi bili Nemci katoliški shod v Gradci prav gotovo sami najraje izpeljali, da se niso bali blamaže in so zaradi tega potrkali pri Slovencih, da jim priskočijo na pomoč in jih rešijo iz zagate. To se potrjuje tudi v tem, ker so se vsa piodpo-svetovanja vršila skrito in tajno in se še danes ne vi', kake koncesije so se obljubilo od nemške strani onim mogočnežem, ki so na svojo pest igrali ^ali na škodo našega naroda, Naš slovenski kmet se že tako po šolah ponemčuje in je čieto odveč in nespametno, da se ga vabi se na nemška zborovanja, če tudi se snujejo pod pretvezo katoliških shodov. I a lltJJ*Jk«-ga okraja 24. maja. [Izv dop.j Učiteljsko društvo ,, litijskega šolskega okraja" zborovalo jo v 15. dan t. m. v Zatičiui. Zborovanja udeležili so se vsi učitelji m učiteljice, lzvzemši dveh koleginj is one strani Bogensperka in šest tovarišev in tovaršic od nasprotue atraui. Ker je Zatiska šolska soba v j&ko slabem stanu (osubito silno vlažna), smo zborovali v gostoljubni hiši gosp. Kovača, oudotnega učitelja in župana, ki nam je v ta namen prepustil svoje prostorne goienje sobe. Hvala mu! Zborovanje otvori ob napovedani un društveni predseduik g. It a v nikar, pozdruvši prav sično vse došle kolege in koleginje, spodbujajte jih k složnemu delovanju in kolegijalni vzajemnosti, kajti le v slogi je moč. Na to društveni tajuik g. Adlešič prebere zadnjega zborovanja zapisnik, ki se brez ugovora odobri in overuje. Ker sta dva odposlanca k občnemu zboru „Zveze slovenskih učiteljskih društev" v Trst izia-vila, da jima službene razmere uikakor ne dopuščalo tega zbora udeležiti se, skupščina pooblasti društvenega predsednika, da naj on „ litijsko učiteljsko društvo" pri napominanem zborovanji zastopa, kur se je tudi že zgodilo. O »varstvu kmetijstvu koristnih živalij zluhti ptic pevk" — poročal je prav mikavno in poljudno g. Škrbine, obljubljajoč, da namerava tako koristno knjigo spisati, za kar tru bodejo gospodje tovariši prav hvaležni. O tem predmetu B6 je vnela živahna debata. Gosp. Adlešič obljubi v svoji šo-larski delarm zu vsako šolo kot vzorec uaprav:ti „nekako ličnico" (valilno hišico), v kojo se pozimski čas krilatim pevcem potresa potrebnega živeža Po tem vzoru naj bt otroci sami izdelovali take hišice, kar bi gotovo blagodejno uplivalo na mlada in nepokvarjena nežna srca. Ko se je še neko prašanje g. Barteljna pojasnilo, zbor po toplem priporočilu g. poročevalca nasv< t g, Adlešiča z odobravanjem VHprejim . Gosp. Zajec prav sarkastično iu ironično poroča „o ua novo urejen h učiteljskih plačah litijskega šolskega okraja" Gosp. govornik povdarja, da je razžaljivo za vse učiteljstvo našega okraja, da gospodje pri zeleni mizi uiti jednemu niso privolili— oziroma zaupali 7 00 gld. letne plače (! !) dučim so po drugih okrajih dvtina, trem, celo šti rim učiteljem odmerili take plače. Mi aploh ne umemo, iz katerih koli vzrokov se je to zgodilo V! Omenjal je dulje, da je jako krivično, da Litija, sedež glavarstva, dveh tovarnic, kjer je življenje morebiti iiHidrtižje na ctlem Kranjskem, celo ni j»rišl a v drugi plačilni razred, do'-im sta tako srečni dve vasi!*) Ako pregledu.oni" celo razredbo plač v našem okraji, najdemo, da se je vsemu UčiteljBtVU poboljšala plača za 150 gld. reci : stoinpetdeset gld ! Onih, ki ao po HO gld. pridobili niti ne omenjani, ker to jim itak pripada po zakonu. Končno gosp. poročevalec predlaga, da oh j *) Ivs gotovega viru Bino poizvedel!, da jo tomu kriv neki gospod — imunu uoćciuo povedati, ki bo jo DOMOM) za Gorenjec potozal nit Ski do „litijskemu Aoltikoiiiu nkrajii", ki pa našiti hI m Lili n.Kinor v o lir o niti ne postna. Ako bi ae bil nafl g. poslanec, ra/krivai dotičnim krogom alabo m/.-uioi'o naftega okraja, za na« u/itelje malo pohrinil, gotovo bi bilo drugače izpalo ... I PoročevaJoc. društvo vloži prošnjo na vis. deželni zbor za več % zadnjih treh razredov in pravičnejšo razdelitev dotičnih služb. V prvi vrsti naj se gleda na kraievne razmere, kakor to tudi zahteva § 3. novega šolskega zakona. Sicer bodeta pa o tem velevažnem in kočljivem vprašanji še imela priliko govoriti naša odposlanca pri deželni konferenciji, kjer naj na dotičnom mestu javno razkrijeta krivice, ki so se zgodile učiteljBtvu »litijskega šoInkegn okraja". Pri pojedinih nasvetih oglasi se g. Bar te I j, ki kot društveni pevovudja nasvetuje, da učiteljstvo našega okraja letos na dan uradne konferencije SVeeef priredi „koncert" na korist društvu. Ko ta predlog gospod predsednik prav toplo priporoča, vaprejme se jednoglasno. Nadejam be, da učiteljstvo z združenimi močmi pokaže, koliko premore, ko se poleg gmotnega stanja tudi bori za vzvišene idejale, katerih dandanes ob času materijalizma javaljne najdeš pri drugih stanovih. K nklepu se gosp. predsednik gospodom poročevalcem .ahvaljujo za trud ter izreka vsem ude-lešeocem — sosehuo pa gospicam učiteljicam, kise neso bale daljnega potu, niti truda, ne troškov, piesrčno zahvalo! Na to se zborovanje zaključi s trikratnimi „slava in živio" na presvetlega vladarja ! — Omeniti nam je še, da smo imeli skupni obed pri svojem g. tovariši Kovači, ki nam je postregel s prav ukusuimi jedili in dobi o kapljico — in kar jo še največ vredno, prav v ceno — menda zavoljo tega, ker smo tega okraja učitelji tako — avanso-vali — ka 1 i V Pri obedu tudi napitnic in ubranega petja ni manjkalo! Vsem se je poznalo na obrazih, da so bili z daiia-nj.ui zhoroMiijem zadovoljni. Le v tem zmislu naprej! Vsaj v društvih se krepi Btanovska vzajemnost, ki je neobhodno potrebna vzvišenemu U( i 11 Ijsken u stanu! Po kosilu smo jsi ogledali še zgrdoviisko zanimi Zatiški grad v vseh notranjih prostorih. Razne j odobe iu druge zgodovinsko stvari nam je pojasnjeval tovariš g. Črno log ar, ki je v tej »troki veščak l'roti večeru smo se pa razsii z željo: „Na veselo Bvidenje pri fcoi fereuciji in koncertu v Litiji!" — Domače stvari. — I iMi evui red seji občinskega s veta Ljubljanskega) v soboto 30. dun maja 1801 ob 0. un zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II Volitev župana. Glede volitve župana določa § 29. al. '2. občiuskega volilnega reda za Ljubljano: „K ti volitvi, katero je zvršiti i od predsedstvom po letih nujstar^jšega občiuskega svetovalca, povab ti je vse člane občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega iz govora ali ne pridejo, ali pred knnčauo volitvijo odidejo, izgul o s\oj svetovalski posel in tri 1» ta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet naložiti do zneska sto goldinarjev." III. Volitev podžupana. IV Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta. V. Dopoindnc volitve v direktorij mestnega vodovoda (2), v klavnično ravnateljstvo (1), v direktorij mestnega užituinskega zakupa (1), v odsek zu električno razsvetljuvo (3), v odsek za kanalizacijo (2), v odsek za imenovanje ulic (l), v edsek za reorgsnisacijo občinskih uradov (4) in v mestne hranilnice upravni odbor (1 izmed občanov in 5 občinskih svetovalcev). — (Bruštvenikom „Narodnoga Doma" ) naznanja upravni odbor, du je začetek so hotnega občnega zbora zaradi seje občinskega sveta, ki se ima istega dno vršiti, preložen iz 7. na osmo uro. — (Gospod Ivan Vi ho v ni k,) župnik v Sontgothardu, imenovan je župnikom v Trnovem. S tem je rešeno to uprušnuje iu menda tudi vsa neslana ugibanja. — (n liiHum teneatisl") Včerajšnji „Slo-venec" piše o živem srebru v Mančah na Vipavskem doslovno: „Nadzornik rudokopa je tega mnenja, da so bilo kapljice živega srebra, ki bo se našle vrhu zemlje, po naključbi raztresene od ljudi, ki so svoje dni tihotapili idrijsko srebro v Trst, in da se jim je kaka taka posoda razbila i u se je tisto živo srebro potem mišlo ua površju zemlje; kajti soldunnatu zemlja (Ockererde) nikakor ue hrani v sebi živega srebra, kakoršna je okoli Mane". — Priznali moramo, du kaj tako ueumuega že dolgo nesmo čitali in da je „Slovencev" dopisnik zares vreden patojogičnegu zanimanja. — (NemSki „Schu 1 verein") na Spodnjem Štajerskem se razširja, Če se sme verovati poročilom, katere prinašajo nekateri nemški listi ob priliki letnih shodov, ki so se vršili o binkoštnih praznikih. Treba je, da imajo narodnjaki pazno oko na delovanje tega našega največjega sovražnika ter povsod skrbe, da se razširja slovenska naša družba sv. C rila in Metoda, ki je najbolji jez proti potuj čujočim nakanam nemškega društva, ki razteza svoje poželjive nemške kremplje po naši slovenski deei. — (Oeški zabavni vlak k Zagrebški razstavi.) Klub čeških turistov priredil bode v mesecu avgustu poseben zabavni vlak iz Prage v Zagreb, s katerim bode prišlo več stotin čeških domoljubov pozdravit brate Hrvate. Obiskali bodo tudi hrvatsko primorje. V Zagrebu priredili bodo koncert ua korist kakemu dobrodelnemu ali kulturnemu zavodu. — (Krajna skupina Celovška nemškega Schulvereina) imela je te dni svoj letni zbor, ki je bil tako slabo obiskan, da sam strankarski organ Dobrnikov pravi: „der klaglich geriuge Besucb, vvelcher auf die Aovvesendeu kei-nen aufniunternden Eindruck machte, fand ein Gegenstiick in dem Jahresberichte, der mit be-dauerlich niediigen Zuhleu arbeitete." Od lani skrčilo se je število članov za IG. Dohodkov bilo je nekaj čez 500 goldinarjev. Dvema učiteljema zboljšala se je plača, dvema dala nagrada (to so gotovo judeževi groši). Ustanovitev ženske krajne skupine se ni mogla zvršiti, to pa zarad tega, ker kakor se nam poroča, so prišle celo tri Celovške nemške dame k osuovalnemu zboru. — („ SI ov e nBk ega pevskega društva" odbor) je skUnil v svoji zadnji seji po prečitanji došlih dopisov in nasvetov, da se bode letošnji koncert vršil due 15. avgusta t. 1. na Ptuji. Odbor požari! se jo pravočasno in vse ukrenil, kar utegne slavnost povtčati. Da postane koncert to, kar bi naj bil, treba je skupnega delovanja; prosimo torej, da nas podpirate od vseh stranij. O pravem času uuznauili smo vsacemu narodnemu društvu Čas koncerta ter ga obile udeležitve prosili; pričakujemo v kratkem ugodnih odzivov. Dve pesmi sta še v tisku, katere takoj odpošljemo p. n. društvenikom, kakor hitro jih dobimo. Gospod Fran Jurkovič, oadučitelj v Šmariji pri Jelšah, je iz posebne naklonjenosti prevzel tudi letos vežbanje pevskih zborov v posameznih krajih in vodstvo zbora pri koncertu. Posumezne pevske zbore obiskal bode g. kaptluik s porazumljenjem dotičnikov skrajno po 15. juliji t. 1., do tega roka naj se pesmi dobro priuče. GoBpode poverjenike proBimo, da nam naznanijo glasove pevcev, ki se bodo koncerta udeležili ter društvenino pošljejo, če je še dosedaj neso. Koncem zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki nas v naši reči krepko podpirajo ter jih prosimo, da da nam svojih močij tudi ? bodoče ne odtegnejo. „Slovenskega pevskega društva" odbor. — (Predilnica v Tržič i) začela je včeraj zvečer goreti. Naš poročevalec druzib podrobnostij ni vedel, nego da so iz Tržiča brzojavili po pomoč in da jim nedostaje brizgalnic. — (Tramvaj v Celovci.) Politični ogled za Celovški tramvaj, za kateri je dobil koncesijo Dunajski posestnik Adolf Springer, vršil se bode dne 2. junija. — (Toča) pobila je dne 23. t. m. okolu Pesnice nad Mariborom in je zlasti v vinogradih veliko škode naredila. — (Natečaj.) Koncem leta 1891 poteče zakupna pogodba g I« de c. kr. mitnic ua Črnučah, v Trebnjem, Senožečah, Razdrtem in na Vrhniki. Za te mitnice se bode razpisala v kratkem nova zakupna obravnava. Će bi pa ta ne imela povoljnega uspeha, odredilo se bode od 1. januvarja 18lJ2 1. naprej pobiranje mitnin v lastni režiji c. kr. erarja. Da ei za slednji Blučaj zagotovi že naprej v pravem času potrebnih močij, katere bi pobirale mitniue na državni račun, razpisuje c. kr. liuančno ravua-telJBtvo ob jednem natečaj v tukajšnjem uradnem listu na katerega čitatelje opozarjamo. — (Vabilo.) Občno zborovanje „Učiteljskoga društva zu Goriški okraj" bode dne 4. junija ob 9. uri dopoludue v Gorici na slov oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red: 1. O domaČi vzgoji. 2. O deških ročnih delih. 3. Volitev 1 uda v odsek za opis okraja. 4. Posameznosti. K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Novo mesto 27. maja. Prizivna instanca razsodbo proti Šinkovcu glede krivde potrdila ter kazen na 25 gld. zvišala. Dunaj 27. maja. Včerajšnji shod 3000 tiskarjev sklenil, da ostane pri vseh naznanjenih zahtevah in da strajk nadaljuje. Dunaj 27. maja. Južne železnice občni zbor odklonil Baumfelda predlog, da bi se sklep o razdelitvi dividende odložil in odobril dividendo po štiri franke od vsake delnice. Pariz 27. maja. Mej omnibuško družbo in služniki podpisal se je dogovor. Odpuščeni služniki vsprejmo se zopet v službo, sindikat se prizna in dovoli se dvanajsturna služba na dan. Strajk končan. Beligrad 26. maja. „Male Novine" javljajo, da bode knez Nikolaj črnogorski, kakor že dve leti namerava, sedaj Beligrad obiskal in da bode v srbskem stolnem mestu gotovo z odprtimi rokami vsprejet. Sofija 26. maja. Ker je bolgarska vlada zahtevala, da se jej izročita bolgarska emigranta Hizov in Nojarov, ker sta na sumu, da sta sokriva umora Belčeva, pregledala je ru munska vlada dotični akt in je potrdila sodnika sklep, da se ne izročita. Sklenila pa je, da se oba iztirata iz Iiumunske. Rizova odveli so že na rusko mejo. Peterburg 26. maja. Car imenoval grškega princa Jurija admiralom, ker je car-jeviča tako pogumno branil. Carigrad 26, maja. Veleposlanik Ne-lidov odpeljal se je danes zvečer velikemu knezu Juriju nasproti, ki pride v četrtek semkaj, ostane tu dva dni in bode nastanjen na ruskem parobrodu „ Kornilov". London 26. maja. Po nadaljnih Keu-terjevih izvestjih iz Šangaja o dogodkih v Nan-kingu, ostavile so evropske žene z otroci mesto. Metodistov dekliško šolo je ljudstvo zažgalo in oropalo, vender se je prebivalstvu posrečilo razguati napaduvalce. Angleška vojna ladija odplula v Nanking, kamor so tudi kitajskih vojakov poslali. Razne vesti. * (Francoska razstava v Moskvi.) Kakor poročajo novine, bode ruski car bodoči mesec obiskal francosko razstavo v Moskvi. Isti čas, ko bode dosel car, prišli bodo baje tudi častniki francoskega brodovja, katero bode došlo v Kronstadt. * (Dunajsko društvo tiskarjev in črkolivcev) vi ožilo je rekurz proti ustavljenji društvene delavnosti. Ob jednem predložila so se pravda za nadomestno društvo. Za Dunajske struj-kujoče črkostavce došlo je dozdaj iz inozemstva 60.000 gld. podpore, ki bo se deloma že razdelili. * (Sistirano društvo.) Tudi društvo tiskarjev in či ko h \ cev za Štajersko v Gradcu doletela je jednaka uBoda, kakor Dunajsko. Državna policija sistirala je društveno delavnost. * (Na biciklu iz BordeauxavPariz.) Kot zmagovalec pri mejnarodni dirki na biciklih, katero je priredil klub v Bordeauxu mej imenovanim mestom in Parizom, došel je v nedeljo v jutro Anglež Mills v Pariz. Potreboval je navzlic neugodnemu vremenu za 575 km. dolgo pot 26 ur, vra-Čunjaoe pavze za jed. * (Žrtvesteklega volka.) V nedeljo došlo je v Crnovce 26 oseb, ki so bile v Bukureštu v zavodu po načinu Pasteurjevem zdravljene proti ugrizu steklega volka. Odpustili bo jih kot ozdrav Ijene. Tri osebe pa so umrle v Bukureštu. Kakor izreka pismo vodje zavoda dr. Babesa na vladnega svetnika dr. Klucenka v Črnovcah, je večji del vračajočih se pacijentov zanesljivo ozdravljen. * (Nesreča) Na posestvih grofa Palfly-a v Fekodiof&u pri Požunu zgodila se je po neprevidnosti velika nesreča. Trije, za prevažanje lesa prirejeni železniški vagon skočili so mej najhitreje vožnjo b tiru ter bili popolnoma zdrobljeni. Štirje delavci bili bo ubiti, trije pa težko ranjeni. * (Obsodba članov društva „Mala vi t a".) V Bari v spodnji Italiji je te dni bila proglašena obsodba proti članom zloglasuega razbojniškega društva „Mala vita" in je bilo 174 zato-žencev obsojenih na ječo od jednega leta do petnajst let. Razburjenost mej prebivalstvom je tolika, da se je bati izgredov. * (Ogenj v vagonu s konji.) Iz Ver-viernu bo javlja, da je v nekem železniškem vagonu, v katerem je bilo 8 dragocenih konj cirkusa Con-radinija, nastal ogenj, ker je 8 stropa se utrgala svetilnica s petroljem. V vagonu sta spala dva služnika, katere je še le ropot konj prebudil. Konji so hudo ožgani, da ne bodo več za rabo za cirkus, jednega so morali pobiti. * (Na dnu morja.) Znano je, da se lansko leto potopila velika turška ladija „ErtogrulH, ki je izročiti imela japanskemu mikadu razna darila in rede. Na povratku se je potopila v vzhodno azijskem morji. Zdaj so ladijo vzdignili in našli na dnu morja mnogo orožja, del daril, katere je poslal mikado sultanu, japanski red poveljnika ladije in mnogo druzih dragocenostij. * ( P o ž a r v s l e d p a r a f i n o v e s v e t i I n i c e.) V Londonu nastal je v stanovanji lorda Romilly-a, angleškega državnega paira v Bromftonu, preteklo soboto v noči požar, ki ga je prouzročila prevrnjena parafinova svetilnica. Lord in dve sluznici so se zadušili. * (Blazen n a poko pališči.) Preteklo soboto, ko je divjal hud vihar v Belfortu, zblaznel je nek mož, ki mu je pred mesecem dnij nmrla žena. Bežal je na pokopališče, izkopal mej gromom in bliskom svojo ženo ter nesel mrtvo truplo domu. Bil je ves obupan, ko so mu je pozneje vzeli in nazaj nesli na pokopališče. * (Triiudevetdesetleten plesalec.) Na neki svatbi v Goisernu plesal je 93 let stari penzijonist Jožef Besendorfer še vse navadne častne plese, mej drugimi tudi „laudler" od početka do konca, ter pri plesu, kakor je to navdno, krepko v taktu pribijal s petami in prepeval. Dandanes že mladina včasih ni več tako vstrajna pri plesu, kot ta častitljivi starček. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl: 26. maja: Prt M*llci : Postal, Schvvarz, Gesti, Neuman, Graf, Harisck, Glas z Dunaja. — Dubskv, Siebel iz Prage. — Philipp iz Budimpešte. — Elsnor z Lipskega. — Dr. Fur-lani iz Spljeta. — Dr. Ungar iz Pulja. — Uolzer jz Gorico. — Kresič iz Zagreba. Pri felonti Ohine, Bach, Burtha, Stern z Dunaja. — Prachler iz Istre. — Goldschmied iz Moguncije. — Fi-scher iz Budimpeite. — Gaesner iz Tržiča. — Gasser iz Gorice. Pri »vtitrlJHkein cesarji i Planer iz Trsta. Umrli so f Ijiibljaiil: 25. maja: Ivan Pire, posestnik, 83 let, Kolezijske ulice št. 2, Marasmus. V deželni bolni ci: 24. maja: Marijana Šuštoršič, gostija, 54 let, vodenica 26. maja: Marijana Butara, gostija, 54 let, plačnica. Tržne cene v ■Jiii>lj«tul dne 27. maja t. 1. Plenica, bktl. r Rež, ; Ječmen, „ O res, , Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, , Leča, „ Grah, , Fižol, Maslo, Mast, Speb tri še n gl. kr 8'12 5|69 4 5! 3 75 5 60 5 53 5 60 2 6« 10-10- 9 — — 88 — 68 — 54 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ , Svinjsko , „ Koštrunovo „ „ Pišaneo...... Golob...... Seno, 100 kilo. . , Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Quietr. n mehka, 4 , I 23 6 60 4 40' Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer Stanje barometra 729*5 mm. 729 6 mm. 730'7 mm. Temperatura 13 2° C 21 00 C 13 5° C si. jzh.j jasno Srednja temperatura 15*9°, jednaka normalu Vetrovi si. vzh si. jzh Nebo d. jas jaBno Mo-krina v mm. 0-00 mm. ID\x23.aj£3lca. "borza, dne* 27. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo včeraj gld. 92 30 92-10 110-80 102-40 996- -298 25 118 05 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banko . . Kreditno ahcijo..... London ....... Srebro ........ Napol......... kr. cekini...... Nemške marke..... •i" 0 državne srećke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 8gorska zlata renta ■!"/„ . gorska papirna renta f>°/0...... Dunava teg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Ženili, obč. avstr. 4 V/o slati zast. listi . . Kreditne srečko......100 gld. Rudolfov o srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . , 130 „ Tr*mway-druJt. velj. 170 gld. a. v. . . . 934 5-56 57-75 250 gld. 100 . — dano« — gld. 92 60 — , 92 45 — „ 110-95 — m 102 50 — . 998 - — , 300 50 — . U8 05 9 34 555 57 72»/, . — kr. 133 gld 183 „ 104 „ 101 , 120 „ 115 , 186 „ «0 , 167 , U8 Z 70 25 50 75 60 60 Izvrsten, belokranjski brinjevec 4 leta strar (za pristnost se jamči), v literskih bnteljah po 1 60 kr.* v zabojih po 25 steklenic (steklenica l1/* litra) 50 gld. — priporoča (445—3) -A., ll^o-cliiiei* v C Vi 10 ml ju. Gospodična vešča pri trgovini špecerijskega in mešanega blaga, izurjena pri šivanji in pri kulti, iftee »tužbe tu nll mi deželi. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (433—2) V A TO. ERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—14) pri iilzozem«ko»nnieriftkl pn-robroclni «lmžul. I Kolowratring 9 TVTTVI" A T IV Weyringergasse 7« ±J [J j}{ J \ Prospekti in pojasnila točno iu za si u n j. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje. I>r. Friderika Ijeiigiel-ii Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako ac navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balznui, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali tiru^i deli polti, loČI|o »e ae tlrtigl «ittn ne« znatne luskine od polil, ki poNtuue VMletl legn čiato bele iu nežne. Ta balzam zgladi na obrazu mistule gnbe in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podo-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj na^lo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudecino, za jedce in drugo nesnažriosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. l.so. (119—7) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-KIILO. Najmilejše in najdobrodojnejšu milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 4(0 kr. Dobiva se v Ljubljeni v IJb. |>I. iriik^ A AAA^kA^A^kAA ŽITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Št. 8626. (429-2) Po sklepu občinskega Bveta mesta Ljubljanskega v sejah dno 7. oktobra 1890. leta in dno 20. februvarja 1891. leta, kateri je visoka c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 10. aprila letos, St. 4193, potrdila, glasita se §§. 5. in 19. «Io*e«lanJeg« tržnega re«'( ih dekleta v Btarosti do 12 let..... gld. 31*50 ■ »es.nl liMlJHkl zu odraslo............. „ :t-7r» Dežni doliuniil h haljaćiiimi rokavi in ovratnikom ... „ S.— •Jopici z* vapomlad in za jesen........... „ £*.io Jopv podfiit« z atlasom ali scrgeni.......... „ is-fto Maketi iz grcheiia.ttega snkunca, jako moderni in podaiti. . ., lo-7."» VlanteleU h čipkami obAiti iz grebena8tega sukanca . „ 0-7r» >| h u teleti h tipkami in s svilniiu podšivoiu..... „ lo-r>o 1'rasni pla*čki 14 lu.stra............. „ 1.50 „ „ iz svilo............. „ 11«— n „ iz grebenastega sukaneu ....... „ *»-r»o Pelerine za mi ramena (kocijafiki ovratniki)...... I*mo Fini izpreliorinl in clezui planet, /.ukril, jope, ogrinjala itd. itd. V 40 ' „ pod navadno ceno. Samo v Xjj-u.t>lja,onLi, Mestni trg- št. 5. DEŽELNA* RAZSTAVA pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. Vetla, umetnost, obrt, zeuiljedeljfttvo, nI o veNiioNtf, /aeusiu ni/slave, Mveteč vodemei, mIio«1I, loterija I. t. «1. (252—12) 4Y CHOCOLAT MENO ! Največja tovarna na svetu f Vsak dan bo proda: (874-18) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnloah in kondltorljah. •sr- u:x-iit na tri tečaje in i neprestano vodno silo, blizu LJubljane na KranjNkPiu, ob novi Kamnišk i žclesiiicl, katerega ju moči porabiti tudi v kako indiittrljelno pod« |etj«», J« tak«) In ceneno im prodaji. — Ponudbe prevzema Frana Muller-Ja mioiiMiii urad v l.jub-I j«n i. (440-2) Več sobnih slikarjev dobi delj časa delo proti dnevnemu plačilu 1 gld. 60 kr. do 2 gld. pri (447—1) Ivanu Alešovcu, slikarji v Opatiji (Abbazia). IN ji j l><>lj«*<* ki-c(IkI vo Prebavno vino (Vinum digestivum llrevmeuser) iz knesoškonjske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breymesserja je naj bolj to in najslgurnejlo sredstvo, da se hitro ločijo vsakovrstno moti t ve pro- bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva so v lekarni gosp. «7. Svobode v LJubljani. (198—22) fcfen 1» ■» I ii I želode c ■ •»^•4»i»,\£*,»i'.»i»,»i>,t£*4»i*,*i,.,.i,i*.i,»,,£.' Štajerska deželna zdravilnica Rogatec-Slatina. •In ž im železnice podaja : Poličane. Sezona od 1. maja do SO. nept. Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd. Broftnre in prospekte razpošilja ravnateljstvo brfZpl^B0, (386-3) Tempeljska in Styrija slatina >* - vedno todinja polnitev v zelo močne steklenice, ilavosaaae glavhcrjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in isvrstna aveiilua pijača. Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini; v LJubljani pri glavnih založnikih: Mihaelu Kastnorju in Norica Waf(nerjn vdo%i in tudi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljšib špecerijskih in droguerijskib prodajalnicah ter v lekarnah. Restavracija v Š vic ari ji. Jutri, dne 28. maja 1891 (448) KONCERT c. in kr. pešpolka godbe. Otroci izpod 10 let so natopnine prosti. Začetek ob 4. url popoludne. I stopu I na IS kr. Notarski ■ 37,letno legalno prakso, 15oe službe pri no-tar|I ali odvetniku. — Prijazni predlogi: Francetu Cul k-u v Celji. (431—5) ^♦♦♦»»♦♦♦ee»eee»ee»»»♦♦ Na najnovejši in najbolj 81 način umetne (33—38) sofe® la zobovja ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« ♦ vanj a in v ho sobne operacije, — odstranuje T aobne bolečine z usmrtenjem živca f zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. I♦♦♦»»♦♦♦♦«s♦s»eeeee»e»ee»eo»e»»»S r -. "^^* . • ^T« ^Tr. ^*^< ^TJ:. . » . * - ■•^ i im m m * + * *i»»i> o A •» •«T—^> «T"W^' 1 » V » Kdor fceli kupiti res ceno. obrne naj se na tvrdko (365—6) J. S. BENEDIKT v Ljubljani. U ft u ft ft II II II u Otvorenje gostilniškega vrta „pri Virantu". 'A danafinjim dnevom je popolnoma na novo opravljen oivorjeu, kakor tudi na novo urejeno keul ji*«-«-, v porabo slavnemu občinstvu, katei*o se odda posebnim družbam fle za nekoliko dni v tednu, izključno v porabo. Točil bodem kakor že doslej več let pristno* dobro dolenjsko in linusUo vin«, priljubljeno MemciAko marčno pivo in stregel z mojimi, kot izvrstnimi, davno priznanimi gorkiuii in mrslintl jedili« ceno in hitro. Priporočam so za mnogobrojni obisk svojim dolgoletnim »talnim gostom in vsemu slavnemu p. n. občinstvu z odličnim spoštovanjem Anton IHikullnio (419—2) (po domače Tone) gostilničar. ANDR. DRUŠKOVIČ trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporočit svojo oogrsito zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna ff in vrata, cementa i. t. d., Nploli vsega v to stroku Mputlujočcgn bluga. DE^ir^e (416-3) vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni Usojam si naznaniti, d* je moj O 2^y£ InT I 3=3 na kolodvoru v Kamniku pri vencem vlaku p. n. potovalcem na razpolaganje, ter da stane vožnja za osebo in prtljago 20 kr. Spofitovanjem France I^isolier (443—°) restavrater. —^j^*'' ^fej^«*' * ~- Se Sfs 0 8 s v V Gleichenberški I 4 V (Gleichenberger Johannisbrunnen) je na|l»ol|š» in iitijeiatej*n ktNclflna, in jOj zmešana z vinom ali aadiiim aokom, (427—3) ZZZZ najizvrstnejša svežilna pijača. - Dobiva se v LJubljani pri g*.: Pstsr Lassnlk-n, Mtkasl Kast-asr-Ju, F. S. Rojnlk-u, t hotsllh, restavraoljah ln gostllnak. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik t Joti p NolU. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. 98