Isutd daOj aaeept Sundajrs aa PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAItODNE PODPORNE JEDNOTE• Urodnlikl ln uprsvniškl prostori: mi South Lawndaie Ava. Office of Publicatlon: S09T South Lawndale A ve. Telephooe, RooftwoU 4104 ...............................j Subooriptkm |9.00 Voartjr ŠTEV.—NUMBER 17 Acceptance asaOing at ipocUl nt« of poatage provided for la eocUon 1101, Act of Ooi I, 1917, authorised oa Juno 4. 1111. Bitke med francoskimi - ■■*" V rebeii in nemškimi četami Lavalova vlada oklicala stanje obleganja v Maraeilleau. Radijsko poročilo pravi, da so gesUpovci in francoska policija aretirali 40,000 ljudi.—Angleške podmornice potopile pet osiščnih transportov na Sredozemskem morju.—Ruske armade se vale proti Rostovu in Harkovu.—General MacArthur naglasil važnost letalske sile v operacijah proti Ja* poncem Moskva, 25. jan.—Ruske armade se vale naprej proti Rosto-vu, kjer se reka Don izliva v Čr no "morje, in Harkovu, ukrajinskemu mdustrijskemu središču. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi v prodiranju na kavkaški fronti okupirali Pečanopskojo, center ob progi železnice, ki vodi v Ti-horetak. Druga ruaka armada je začela po okupaciji Armavira prodirati proti Kropotkinu. Prodiranje ruskih čet z dveh strani ograža nemško oboroženo silo pri Kropotkinu. V Ukrajini prodira naprej tretja ruska armada. Prvi vojaški oddelki so udrli v StfiroBfctfk po vroči bitki, v kateri je padlo več tisoč sovražnikov. Cilj - ruskih operacij jc obkrožitev Harkova. Rusi so okupirali pet naselbin v prodiranju na ukrajinski fronti. Močna nemška vojaška posadka v Roatovu je v nevarnosti. Ena armada prodira proti temu mestu z južnovzhodne atrani, druga pa a severozapadne atra-nL Slednja ja odidal^ena aamo London. 26. jan.—Radijsko poročilo iz Vichyja pravi, da je Lavalova vlada oklicala stanje obleganja v Marseillesu, pristanišč-nem mestu ob Sredozemskem morju, po izbruhu revolte proti nemški okupacijski sili. Policijski oddelki so dobili ukaz, naj ustrele vsakega, ki bi se uprl odredbam. Revolta je izbruhnila, ko so nemške vojaške avtoritete in lutkovski Lavalov režim odredile evakuacijo prebivalcev iz starega pristaniščnega dela Mar seillesa iz bojazni pred zavezniško invazijo južne Francije. Radijska poročila iz Berlina v Madrid, Španija, in Lizbono, Portugalska, se glase, da so ge-stapovci in francoska policija aretirali okrog 40,000 oseb v Marseillesu. Lavalova vlada je nekaj ur prej naznanila, da je bilo 6000 oseb aretiranih. Dopisnik * angleške časniške agenture Reuters poroča iz Cu-riha, Švica, da ao v teku srdite kitke med rebeii in. nemškimi 1 "1" JT -»»»ipomeni mc, Ker nimajo nobene BTi Rebeii ro'bari- 0(1 ^ V^tmmmii. Oni kade na cestah in v svojih stano- vanjih in začeli streljati na nemške vojake. Nemškim četam so priskočili na pomoč topniški oddelki in oklopne enote. Lavalova policija lovi s podporo gestapovcev pristaše generala Charlesa de Gaulla, načelnika odbora borbenih Francozov, in komuniste. Poročila se glase, da je bilo že veliko število aretiranih. Zavezniški stan v Afriki. 26. jan.—Angleške podmornice so potopile pet osiščnih transportov na Sredozemskem morju v bližini Afrike v novih operacijah. dva pa poškodovale. > Zavezniški stan« Afrika, 25. jan —Britska osma armada, kateri poveljuje general Bernard Montgomery, je začela prodirati naprej proti zapadu po okupaciji Tripolija, glavnega mesta Tripolitanije in osiščne morna-rične baze. Kako močna je še Rommdova armada, ki beži pred bntskimi četami, ni znano. Ta je štela i,krog 100,000 vojakov pred britsko ofenzivo, ki je sledila prebitju njegove bojne črte pri Alameinu. Rommel je izgubil okro« 70.000 vojakov. • General Jurgen von Amim, poveljnik nemške armade v Tu-n'"Ji. je razširil koridor na ob-j*žju. da naredi prostor bežečim R"rnmelovim kolonam. Te se morda spojile z Arnimovo •m.jido pri Marethu, mestu v Tunizjjt, 40 milj proč od TMI">litanije. (>«iščni transporti še dovajajo vojaške čete, StrrM V 1u\ čila meje vedno orožje, p> in drugi bojni material "'/ijo. To dokazujejo poro-M' ^vezniških leUlskih navdih na trannpoite, ki prihaja- )'> Tunizijo iz iUliianskih luk. J>mil>e so v italijanskih zadnjih dneh poto- <-m osiščnih transportov, ' I>» ("škodovale. ^'»munike iz glavnega zavez-v stana priznava, da je ge-Arnim doaegel nekaj uape- "A v hribih pri Ouselatu. Nje-<*te so zaaedle dva hriba ^ /mi Gebel Dabouaa, 66 milj i!"'no ,jd Tuniza, glavnega mests Mutizijs, in 30 m|lj Mp,dno ^ a. pristaniščnega mesta. bataljona sta se podala. Sovjetsko poveljstvo trdi, da je na ozemlju med Stalingradom in Vorošilovgradom ostalo le še okrgg 40,000 sovražnikov od armade 220,000'vojakov. Rusi so od začetka ofenzive pobili ln ujeli 180,000 nemških vojakov. Melbourne. Avstralija, 25. jan. —Genčral Douglas MacArthur je izjavil, da so operacije zavezniške sile na Novi Gvineji demonstrirale učinkovitost letalskih operacij. "Nove bojne metode, katere smo osvojili, kažejo pot k uničenju japonske sile na Pacifiku," je dejal general. "Oborožena japonska sila okrog 15,000 mož na vzhodni obali Nove Gvineje je bila uničena v operacijah ameriških in avstralskih čet, katere so podpirala bojna letala." MacArthur je rekel, "da glavna zasluga za zlom japonske sile gre letalcem. Udarnost bojnih letal v ofenzivnih in defenzivnih operacijah je bila demons-trirana. Počasna taktika od otoka do otoka, povezana z operacijami čet na kopnem, ne zadostuje." 'V Izjava je prvi MacArthurjev komentar operacij proti Japoncem v južnozapadnem delu^Pa-cifika, v katerih so bojna letala igrala glavno vlogo. Waakiagton, D. C.. 25. jan.— Militaristični krogi vidijo v izjavi generala MacArthurja konec diskuzije o vojni strategiji na Pacifiku. Iz te je očitno, da je MacArthur za letalske operacije v večjem obsegu, ki naj bi zdrobile japonsko oboroženo silo na otokih. Sirija se obrača do Amerike Rooseveltova misija v Bejrutu Bejrut Sirija. 25. jan.—Ljudstvo v tem delu sveU—Siriji in Lebanonu—ne kaže velikega zanimanja za vojno, pričakuje pa pomoči a atrani Amerike, ko bo vojna končana. Zanaša ae na Ameriko, da mu bo pomagala, ko se-bo moralo boriti proti gospodarjem, ki bi ga skušali it koriščati, in pri izravnanju notranjih sporov. Amerika naj bi igrala vlogo dobrega policaja in zaščitnika. Ta želja je bila izražena po prihodu Rooaeveltdve mialje v Bejrut. Načelnik te je George Wadaworth. Aktivnoati te mialje zanimajo vse domače politike v Siriji ln Lebanonu. Ti hočejo predvsem vedeti, kaj bo Amerika storila za nje v bodočnosti. , Očitno je, da bi ljudstvo v Siriji in Lebanonu pozdravilo ameriško protekcijo, ki naj bi nadomestila francosko. Wads-wortk ae mora poavetovati a francoskimi in britakimi uradniki, ki ai dele oblaat vladanja v Siriji in Lebanonu. Ta delitev povzroča trenje. Prebivalci vedo, da označba "republika" nje pomeni nič, ker nimajo r tfcKMi" V^mUMKHfcOl. upajo, da bo Amerika akrbela za revizijo administracije, ko bo vojna končana. Wadaworth, ko je predložil poverilnico kot načelnik ameriške mialje, je namignil, da ao waahingtonakl krogi naklonjeni prebivalcem Sirije in Lebanona, obenem pa oprezni. Ako bodo prebivalci aodelovali z zavezniki v tej vojni, bodo dobili nagrado. Prebivalci ne amejo sabotirati ali ovirati zavezniških vojnih naporov, zaeno pa morajo biti stalno na straži proti agentom* osišča in petokoloncem, ki so še vedno na delu med domačini. Prestiž Amerike je velik med prebivalci, ker verujejo v poštenost in integralnost strica Sama, ne zaupajo pa Francozom in Angležem, v katerih vidijo le Izkoriščevalce. nemške Čete začele ofenzivo na hrvaškem e Mihajlovičeva armada okupirala Karlove SVEDSKI LIST SVARI FINSKO t Bara. Švica. SS. jan.—Nemške čete so začele veliko ofenzivo proti četniški armadi generala Draže Mihajloviča na Hrvaškem. Sem dospelo poročilo pravi, da Četnlki operirajp na hrvaškem ozemlju, ki obsega šest tiaoč kvadratnih milj. Nemška ofenziva je bila odrejena, ko ao totniki okupirali Karlovec, mesto, ki leži 30 milj južnozapadno od Zagreba, hrvaške preatolnica. Druga veat pravi, da ao ograke avtoritete auapendirale rumun-ake časopise v Qluju, Satu Mari in Targul Mureau zaradi razpečevanja letakov $ pozivi, naj ae rebelni Madžari pridružijo Ru-muncem v sabotaži. Rumunska radiopostaja je naznanila repri-salije proti ograkim manjšinam v Transilvaniji, Te uključuje-jo zapiranje ogrskih šol, uradov listov, "zamrsnjenje" ogrskih skladov ln premoženja v Rumu-niji, da bo slednja lahko dobili od Ogrske odškodnino po vojni. Londonska radiopostaja javlja, da je šef štaba ograke armade naznanil, da * ogrski vojaki, ki ao prišli iz Rusije domov na dopuat, na bodS Vrnili na ruako fronto. Naznanilo je v soglasju a poročili, da ja Ogrska proti pobijanju svojih čet na ruskih frontah. Švedski list Dagens Nyheter, ki izhaja v Stockholmu, je objavil uvodnik, v katerem svari in opozarja Finsko o bodočem razvoju vojne. "Položaj Finske je kritičen," ae glasi uvodnik. "Čaa ne dela za Finako, temveč proti nji. Zunanji miniater VVitting govori v prilog oaišču. Za Finako bo usodno, če ae bo lato lahko reklo o novem predsedniku, ki bo izvoljen 15. februarja. Dobri od-nošaji med Finsko in Ameriko so važni, ne za Ameriko, temveč za Finako." New York, 25. jan,-Radijsko poročilo iz Alžerije citira vest iz Carigrada, Turčija, da je eksplozija bombe razdejala stanovanje Bogdana Filova, bolgarskega premierja. Roosevelt pojasni vojno strategijo Intervencija \ v Afriki na vidiku Waahlngtoa. D. Cm 25. jan.— Predsednik Roosevelt bo morda pojasnil zavezniško strategijo, katere cilj je zdrobitev osiščne sile v tem letu, da ustavi kon-troverzo v kongresu gleda obaega ameriške oborožene sile. Pojasnilo se bo nanašalo na zaključke glede zavezniške strategij«. Roosevelt se strinja z načrtom vojaških krogov, da mora Amerika povečati svojo oboroženo silo na kopnem, morju in v zraku na 9,700,000 mož do konca tega leta. Načrt je izzval opozicijo pri nekaterih senatorjih ln kongreanikih, ki trdijo, da dežela ne bo mogla zalagati a potrebščinami tako velike armade. Danea bo naatopil pred senat-nim odaekom za militarlatične zadeve general Joseph T. Mc-Narney ln mu pojasnil zadevo J lede zalaganja oborožene sila potrebščinami. London. 25. jan,—Tu sodijo, da napeta politična situacija v francoski aevernl Afriki zahte-va oeebno intervencijo predaed* nika Roosevelta in pramlerja Churchilla. Edino Roosevelt in Churchill lahko izravnata diference med francosko silo, ki sledi generalu Charlesu do Gaullu, in ono generala Girauda. Te in drugi problemi morajo biti rešeni v interesu zavezniških vojnih operacij v Tuniziji, katerih cilj je zdrobitev oaiščne sile. Poučeni opazovalci ao za vaa U stališče, da uapeh vojnih opara-dj v Tuniziji zSVtim kdOpH*. clje generala Bernarda M. Mont-gomeryja, poveljnika oame britske armade, z generalom Dwlgh-tom D. Eisenhowerjem, poveljnikom zavezniške sile. Iz tega razloga ne smeta Amerika in Velika Britanija tolerlrati trenja med francoakiml frakcijami v aevernl Afriki. Agitacija za prodajni davah VVaahington, D. C., 25, Jan,-Institut Brooklngs ae je izrekel za federalni prodajni davek kot vojno odredbo, ki bi, če ga kongres odobri, prinesel okrog pet milijard dolarjev vladi letno. Agitacija za naložitev takega davka je v teku irt člani kongresnega odseka za pota ln sredstva ao ga v načelu že odobrili. Velike japonske izgube na morju Ameriška baaa pri Solomonih, 25. jan —Ameriški torpedni čol-| ni ao potopili ali poškodovali japonske parnike in ladje, kate-j rih tonaia je znašala 250,000 Um od začetka operacij. Med tem* sta bili dve križarki, trinajst ru-šilcev in ena bojna ladja. Le nekaj torpednih čolnov je bilo izgubljenih v operacijah proti Ja-ponski pomorski sili. t # ' i'J, r ;m Thomas svari delavce pred krizo Delavske organizacije v nevarnosti New York. 25. jan.—Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je dejal, da ameriški delavci stoje pred trojno krizo in vprašanja je, ali jo bodo delav-ake unije preživele. Prva kriza se očituje v konfuziji glede mobilizacije človeške sile, drugs v morslnih problemih, ki se ns-našajo na odnošaje med unijami in ljudstvom, tretja pa je vprašanje, ali bo svobodno delavstvo, organizirano na svojih temeljih premsgalo tok totalitaVatva. Thomaa je govoril na radio-programu čikaške okrogle mize. Druga govornika sta bila Leo Cherne, tajnik Ameriškega raz-iskalnega instituta, in Raleigh Stone, profesor industrijskih od-noiajev na člkaškl universl. "Delavske unije morsjo biti bolj pfrvidne v zadevah oblaati v avojih vrstah," je rekel Thomaa. "Prevzeti morajo gotove odgovornosti. Doaegle ao mnogo pridobitev, katere morajo obdržati v interesu svobodnega de-lavakega gibanja." Cherne je dejal, da ae mnogo unij preveč naalanja na vlado in noče prevzeti odgtfvornoati, Stone pa Je rekel, da mnogi ao-dijo, da unije zavzemajo preveč važnd meato v ameriškem življenju ln da to vodi v avtokracijo v vodatvu unij, / s Vlada naj ustavi navijanje cen Murray za sploino odmerjanje iivil Detrolt. Mlek« 25. Jan,—Phi lip Murray, predsednik Kongresa induatrljakih organizacij, je pozval vlado, naj uatavl navija nje cen potrebščinam, ker to ograža zdravje ljudatva. Delavci in delavke s nizkimi dohodki ao najbolj prizadeti zaradi dviga nja cen. Murray Je govoril pred člani Zveze katoliških atrokovnih unij.. Med drugim je dejal, da je pomanjkljiva kontrola odgovorna za dviganje CIMI Člani ekaekutlvnega odbora CIO se bodo sestali na svoji seji 5. fo-brusrjs in sprejeli zaključke gledt nove mezdne politike v soglasju t niraščajočo draginjo, Predsednik CIO je ponovil zs-htevo zs splošno odmerjanje živil In uvajanje učinkovitejših metod pri razpečavanju. Eksekufija nemških častnikov na Norveškem London, 25. jan, — Osemnajst prominentnih Nemcev, med temi več vojaških častnikov, je bilo ustreljenih v Kristisnsandu, Južno Norveška, ko jih je vojno sodišče spoznalo za krive koopqr facije s sovražnikom. Poročilo eksekuoijah je objavil Informacijski biro norveške vlade. Vesti iz podtslnih virov omenjajo upore med nemškimi vojaki In častniki in da je bilo mnogo ustreljenih, ker se niso hf^teli vrniti na ruske fronte, Wickard dobil novo oblast Waahington, D. C., 25 jan — Poljedelakj tajnik Claude Wl-ckard je dobil vso oblast v zadevah zalagajanja farmarjev s delavci. To Je doalej delil v Pau-lom V. McNuttom, načelnikom komisije sa mobilizacijo človet-ke sile. Wickard Je prej dbbil oblast določanja mezd delavcem, ki ao uposleni na farmah, od Ja-mesa r. Bjrrneaa, direktorja odbora za ekonomsko stabilizacijo zavezniki osvojili nove vojne načrte V akna posvetovanja v Washingtonu in Londonu USTANOVITEV ENOTNEGA Pa VEUSTVA Waahlngton. D. C« 25. jan.— Državni tajnik Cordell Hull Je namignil, da ao zavezniške države doaegle nov aporazum glede vodstvs vojno in osvojile nove načrte. Važna posvetovanja o zavezniški strategiji se nadaljujejo v Waahingtonu in Londonu med reprezentanti Amerika, Velike Britanje, Rusije ln Kitajske. Poročila is Londona pravijo, da aa poavetovanja nanašajo na enotno zavezniško poveljatvo. Hull Je namignil, da ao na vidiku veliki dogodki, ko ao ga ra-porterjl vprašali, kaj ja njegovo mnenje o poročilih, da voditelji republikanake atranka v kongresu ne bodo vodili oposlelje proti poaojilno-najemninakemu sakonu, čigar veljavnost poteče v tem letu. Hull ja odgovoril, da so republikanci s tam demona-, trirali, ds so za popolno kooperacijo s Rooseveltvoo administracijo v vojnih nanorlh, katerih ellj Ja slom osiščs. S tam v sveži ja značilno pt-aanje angleških liatov o izboljšanju politična situacije v (rana«' akt severni Afriki. L tati ao prenehali rmpadl ha ameriškega generala Dwighta D. Elsenhow-erjs, poveljnike zavezniške oborožene sile. Drugo značilno poročilo Je, da general Charlea d« Gaulle, nsčelnlk od bo rs borbenih Frsncosov, konferirs s ge-nerslom Glrsudom, ki Je nasledil umorjenegs sdmlrsla Jesns Darlana kot vrhovni komisar severne Afrike. Državni tajnik ja prlznsl, ds so pogajanjs glede združitve frsncosklh političnih frskcij v teku, nI ps hotel pojaa-niti detajlov. London. 25. jan,—Skoro val tukajšnji listi dramatično namigujejo, da ho kmalu objavljeno naznanilo o važnih zavezniških zaključkih, Liat Kxprosa piše, da se zaključki nanašajo na veliko zavezniško -ofenzivo proti osiščnlm silam. Masne aretacije v francoskem mestu Naciji odredili evakuacijo civilistov London. 25. jan. — Radijsko poročilo iz Vichyja pravi, da Ja francoska policija na zahtpvo nacijskih avtoritet aretirala 6000 ljudi v Marseillesu. Naciji ao prej odredili evakuacijo civilistov iz starega priatanlščnega dela mesta zaradi vojaških In varnostnih razlogov. (Berlinska radiopostaja Je citirala poročilo Is Pariza, da Je bilo 4000 ljudi aretiranih v Marseillesu in odvedenih v koncentracijsko taborišče. Med temi ao sovražniki države in veliko število Židov.) V starem pristaničnem delu mesta Je pred evakuacijo bivalo 40,000 prebivalcev. Nemške vojaške oblaati so zaprle vae gostilne In restavraelje. Indija dobi pkenico iz Anglije BombaJ, Indija, 26 jan,—Vlada je naznanila, da bo Velika Britanija poalala več tiaoč ton i< <' <e priložil Advorimng rates on and ensoltdted erttetea wUl oet be returned. aueh es s torte«, ptef«, poems. »te.. wlll be returned te by «eU-«ddrassed end Msslev na vse. kar Um sfik s Uatomt PROSVETA 2017*10 So. Lawndate Ave.. MEMBER Of THE FEDERATED FRESS 13S Tedensko resetanje . Tbe Medical Journal, ursdno glasilo American Medical Asso-ciation, organizacije ameriških zdravnikov, jo zadnji teden poročal, da je metoda za porod brez bolečin te tako dobro izpopolnjena, da ženska med perodom lahko čita časopis. Iz New Yorka poročajo, da je neka ženska kadila cigareto med porodom. To se doseže z injekcijo v spodnji del hrbtenice, kjer je središče živcev za kontrolo prizadetih organov; ti živci so med porodom umrtveni in ženska ne čuti nobene bolečine, daai je pri polni zavesti Ut lahko opazuje svoj porod. Kar je zelo va»e, je to, da kosti in milice delujejo normalno med porodom in za otroka, kakor za mater, nima injekcija nobenih alabih posledic. Ni pa še vsak zdravnik za U posel, kar je tudi^vsžno. Porod te vrste se mora izvršiti v bolnišnici pod strogim nadzorstvom zdravnika špe-cialiata, ki ve, kaj dela. Najnovejšo metodo poroda brez bolečin sta razvila dr. Robert A. Hingson in dr. Wsldo B. Edwards, ki službujeta v Marine Hos-pitalu v Stapletonu, Staten Island, N. Y., katerega upravlja federalna vlada. Metoda je bila doslej preizkušena v 580 primerih poroda v tej bolnišnici in osemnajstih drugih klinikah po deželi in v vseh teh slučsjih so umrli le trije novorojenčki, ampak iz,drugih razlogov, ne zaradi injekcije na materi; vse ženske v teh primerih oo zdrave in normalne. To je v resnici eden največjih napredkov na polju medicinske znanosti. - „ • ♦ e Zadnje dni, ko je bil izredno hud mraz pod ničlo na srednjem zapndu Amerike, ao se nekateri tolažili: Le potrpimo, to je malo napram mrazu v Rusiji. .. Ali ni čudno, kako učinkovito deluje psihološka medteirta, da je smola nekje drugje vedno večja in hujša kot je njegova?— Ta "medicina" lahko velj« tudi za ameriške plačevalce dohodninskega davka, ki danes tako jamrajo, kakor da so najbolj tepeni ljodje na svetu. Le poglejmo malo na Angleško, kako Um plačujejo dohodninski dsvek. Ameriški normalni davek znaša letos 6%, z dodatnimi davki (surtax) vred pa 13% na prvih $2000 davku podvrženega letnega dohodka, dočim je v Angliji normalni davek 32 Ul pol odstotka od prvih $600 letnega dohodka po odbitku Izjem-ščine. Oženjeni Američan si lahko odbije $1200 na leto, oženjeni Anglež si ps sme odbiti le $560 na leto. Vidite veliko razliko? Torej amo lahko veseli, da smo v Ameriki! -- e a • Divja stavka rudarjev na antracitu v Penni, ki je trajala okrog dvsjset dni, je lep dokaz, kako gredo stvari, kjer ni demokracije. Zodnjs konvencija unije UMW, katero je kontroliral Lewis, ki no veruje v demokracijo, je zvišala članom rudarske unije člana rino za 50c na mesec. Lcwis ni vprašal članov, če je večina zadovoljna, ni dal povlška na splošno glasovanje, temveč jim je kar diktiral povišek. No drugi strani se pa lokalni voditelji rudarjev tudi niso vpra Šali« če je nezadovoljnost proti povišku članarine predmet za stav ko na podlagi pogodbe, ki jo ima unija z operatorji, kakor na pod lagi častne beeede, katero je dala unija vladi, da med vojno ne bo stavke. Enostavno so pogazili pogodbo, častno besedo in pravila svoje unije in ustavili delo v rovih. Tako gre, kadar ae voditelji unije, veliki in mali, ne ozirajo na demokracijo. . . Nič bolje ni, kakor pri kapitalistih, ki se tudi ne ozlrsjo na demokracijo. . . Doktor Kljukec iz Berlina je pred dnevi presenetil Nemce, ko jim je povedsl, ds imajo Ruai letos več vojskov in več bojnega materiala, kakor so ga imeli lani. Ktjukec je nehote povedal resnico Nemcem—ni pa povedal, da se je doslej vedno zlagal, kadar je gobezdal, da Rusijs ne prejema nobene pomoči i* Anglije in Amerike, kajti nemške podmornice potope to pomoč na potu. Edward R. Stettinius. upravitelj ameriške "Icnd-leasne" admi niatracije, je 21. januarja poročal, da je Amerika Že poslala Ruaij čez 3200 tankov, 2600 bojnih letal in 81,000 avtotrukov poleg dru gih potrebščin; pomoč pa je še večja, če se prištejejo tudi tanki letala in drugo iz Anglije. Kljukec je dalje zamolčal, da je zavezniška ofenziva v Afriki potegnila veliko množino bojnih letal in vojaštva s ruske fronte kar je sorszmcrno povečslo rusko bojno silo in dalo ruaklm arma dam udarni zamah, ki ga Hitlerjeve horde ne morejo uatavitl. O. da, doktor Kljukec iz Berlina bo moral kmalu Dovedati, da imajo tudi Američani in Angleži letos veliko več vojaštva in veliko. veliko več bojne opreme, kakor so je imeli lani. • «. e e • t Brat Tone ftebec, urednik Enakopravnosti, si Je v svojem uvodniku od 20. t m privoščil grobo ialo. katero pa mu odpuščamo, ker vemo, kako rad se pusti potegniti. Uvrstil naa Je med—naclfašiste in reakcionarje zato. ker nočemo kot pijani z njim vred drveti za "plazom partizanov." V tem momentu ao &abcu "partizani" demokratično gibanje, bojevniki za demokracijo z Rooocveltom in Wallacejem vred pa paktirajo z nacifašlstl' Come. come — zbudi ae. Tone, zbudi, da ne boš spet razočaran! \ o e e Kje jr veliki ruski junak, maršal Timošenko? 2c od zadnjega "jpoletja je izginilo njegovo ime it sovjetskih vojnih poročil, pred nekaj tedni je na bilo rečeno v nekem poročilu, da je bil Timošenko preetavljen na neverno fronto pred Leningradom Ko je pred dnevi prišla ofenziva na tej fronti, ao pa is Moskve poro čeli. da jo vodita maršal Vorošilov in iteneral Zukov TJlmošenka spet ni bilo nikjer Mogoče bodoHuj več vedeli o tej ugonetki oni, ki so sednjega 10. julija na vaeelovanaki dan v 8oldiers Piel-du v Chlcagu nosili ogromno sliko junaka Timošenka poleg ogromne slike junaka Draže Mihajloviča . . , Zadnjega, ki jim Je bfl takrat mali bog. danes na debelo oblivajo o šmirom ... Nekaj o Ameriškem slovenskem združenju | Sbeborgan. Wte.—Naia organizacija Ameriško alovensko združenje je v kratkem »času svojega obstoja napravila toliko važnega dela v naši naselbini, da smo sheboygsnski Slovenci lahko ponosni na to napram drugim tukaj živečim narodom. tega razloga sem se namenila seznaniti naše rojake po drugih naselbinah o našem delu. Ameriško slovensko združenje I bilo ustanovljeno pred dvema letoma in pol. Vso stvar si zamislila njegova organizatork* m rs. M. Falle. Lotila se je dela in o pomočjo več svojih pri-steljic stvar organizirala. Nato je šla okrog Slovenk in jih prosila, noj se prijavijo in po-nagajo plesti volnene jopiče za Rdeči križ. Za to delo je za začetek dobila do dvajset naših rojakinj, ki so napletle nekaj ducatov jopičev ln pozneje so pletle tudi nogavice. Vse to je ilo skozi Rdeči križ tja, kjer so judje najbolj potrebni te pomoči. Takoj za tem je prtfla prošnja od Rdečega križa za šivanje spodnje in spalne obleke v isti namen. Pri tem ^e bilo par drugih žensk. Mrs. Fale je bila kot vedno zopet zraven in s svojim avtom razvozila našim ženskam pripravljeno blago za šivanje oblek, katerih so napravile nekaj sto ducatov. Pred dobrim letom, ko so naši fantje začeli odhajati v vojno, se je mrs. Falle zopet domislila nekaj, namreč, da bo"prišel kmalu čas, ko bodo naši sinovi prt-čeli krvaveti na bojiščih in treba jim bo naše pomoči. Z nak> krvjo se bo marsikomu ohranilo Življenje. Tako Je bila ona zopet prva oseba, ki si Je to zamislila. Šla je na delo. * Kolikor ni mogla sama napraviti, je prosilo druge za pomoč ln organf zlrala je Slovence in poslala njih imena na pristojno mesto. Tako je bila naš slovenska skupina prva v tem mestu priprav ljena darovati svojo kri za ameriške vojake. Sedaj bo že tre-tjikrat treba dati kri v ta namen. Ona se vsakikrat ponovno trudi med Slovenci za to plemenito idejo. Ko je minulo poletje predsed nik Roosevelt proglaall jugoslovanski dan ln MacArthurjev dan, oo mestne avtoritete poslale povabilo za sodelovanje Hrvatskemu domu. Ml Slovenci smo bili popolnoma prezreti. Zopet je šla mrs. Falle k mestnemu odboru z vprašanjem, kaj vzrok, da nismo Slovenci povabljeni na aodelovanje pri proslavi, oaj smo po številu vendar veliko večji kot so Hrvatje. Izvedela je, da so Hrvatje zna ni mestnim avtoritetam, ker imajo svoj narodni dom, kjer se vrše razni banketi, na katere vedno povabijo župana, uredni ka lokalnega lista in druge bolj pomembne osebe. Iz tega razloga je tudi ta mala skupins Hr vatov znana in bolj upoštevana (za kar jim gre čast) kot pa m Slovenci. Mrs. Falle jim je povedala, da smo Slovenci dobr državljani, pošten narod, imamo svojo ccrfcev in večje Število podpornih organizacij, h kate rim apadamo skorsj vsi. Za do kas svoji trditvi je sklicala sku paj vse društvene tajnike in poslala njih imena pa naslove na pristojno meoto mestne uprave. Nato smo Šele Slovenci dobili povabilo, naj sodelujemo kot skupina na prej omenjeni proslavi. * Na poznejji seji Ameriškega slovenskega združenja je mrs. Falle vso stvar pojasnila, obenem pa priporočala, naj se določi oseba kot zastopnik za Slovence, da se vedo kam obrniti v slučaju, da oe bo kakšna otvar vršila in žele našega sodelovanja. Izvoljeni ste bili mrs. L. Frsnčič in mrs. Mary Falle. Ona je tudi sprožila idejo za slovensko pOmožno akcijo, to jc, da društvo izvolijo svoje zastopnike. O tem je pisalo v listih še predno se je stvar pričela. Ko e minulo poletje Ameriško slovensko združenje priredilo svoj piknik v Suohovem parku (znan tot Rooeeveltov park), je mrs. Falle stvar tako organizirala, da so žene in dekleta prodajale voj ne znamke na pikniku in jih raz-pečale za $60. V parku je bila azpeta- ameriška zastava, pod catero. so nastopili razni govorniki, med njimi župan Sheboy gana in tudi pevski klub ASZ s >ar besedami Pevke so bile ob-ečene v lepih slovenskih narod nih nošah, katere so si nekaj časa prej nabsvile. Uspeh piknika je bil povsem zadovoljiv vseh ozirih. Ko se je ustanovilo ASZ, se je obenem ustanovil tudi ženski pevski odsek, ki ima svoje redne vaje. Nastopil je že na več priredbah in žel priznanje za svoje lepo petje, na kar so pevke lahko ponosne. Njih učitelji ca je mlada rojakinja miss Olga Plesec, hči družine John Plesec. Načelnica pevskega kluba pa je mrs. Helena < Valentinčič. Ako bi slučajno kakšno društvo želelo, da naotopijo na njih priredbi, ae naj obrnejo na učiteljico petja, ali no načelnico, ali pa na organizatorico mrs. Falle. Zadnja letno seja, ki je bila tudi glavna, ae je vršila v Za-goženovl dvorani, v tem letu pa se bodo vršile v Fludernikov dvorani vsak ssdnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer. Vsakdo na; si zapomni čas in kraj. Na letn seji so bile na programu razne zanimivosti, ki so vredne, da jih omenim. Prva točka je bila nastop pevskega kluba, ki je zapel ameri ško himno, potem pa "Bratje Slovenci smo, svobodo ljubimo" Nato je bila predstavljena in počaščena kot Slovenska mat mrs. Josephini Sheck, ki ima kot članica ASZ največ sinov pri vojakih—štiri. Tri deklice oblečene v slovenskih narodnih nošah, so v čast tej materi de-klamirale v srce segajočo dekla-macijo, katero je zložila mrs. Falle. Deklamirale so Diana Ribič, Mary Kronjc in Elsie Ma-rlnŠek. Potem pa ji je predsednica izročila v imenu ASZ mal dar v spomin. Potem so naatopill kot govorniki urednik lokalnega lista C. E. Broughton, Kugene Hicky in rev. Louis Koren, * župnik slovenske fare v Sheboyganu. Vsi trije so čestitali mrs. Sheck in mrs. Slrcelj in vsem ostalim slovenskim materam, čijlh 1 Kip sfnaioeja Geo. W. Norrlsa. Ki je bU poražen pri novembrskih volitvah. Na al|ki sta lena predsednika Rooeevelta In Norrls. pomembni. Škoda je le, da je bilo na seji samo okrog sto ljudi. Vsled slabega vremena in pa ker veliko molkih dela ponoči, ni bilk seja tako Obiskana kot bi bila v nasprotnem slučaju. Saj ta organizacija šteje do 300 članov. Na tej seji je bilo ponovno prodanih za $50 vojnih bondov, društvo pa ima za $100 vojnih bondov. Po končani seji je bil prost prigrizek in predvajanje filmov, ki jih je snel trgovec Joe Finst. .Tako se je zaključila ta seja, ki je bila najbolj pomembna izmed vseh dosedanjih sej. Pripomniti moram, da se tukajšnji Slovenci bolj in bolj zavedajo, da nam je takšna organizacija kot je ASZ vedno bolj potrebna, kajti nas starejših naseljencev bo vedno manj. Zato je treba, da se združimo v skupino, ker v združenju je moč. Čim večje je število, tem več je glasov. En sam glas je le sam, pa naj pride le iz tako prebrisane glave. Vsaka oseba je zmožna nekaj napraviti* vsega pa ni zmožen nihče. In dela je tukaj vseh vrst in mora biti tudi opravljeno. Zato je potreben nastop nas vseh. Čas je, da se lotimo dela in se pokažemo, da smo lojalni deželi, v kateri živimo. Pomagajmo ji po svojih močeh. Prišli smo kot pošteni Slovenci v to deželo,' ža katero se žrtvujemo in delamo kot ameriški državljani; in na nas kot pošten narod je lahko ponosna tu di Amerika. 'n človeku, ki ga zasluži. Moje mnenje pa je, da kritika od ljudi, ki ne mislijo dalj kot od mize do vrat, sploh ne pride v po-štev. ., k: Frances Skrube. Iz tega razloga se nam vedno bolj pridružujejo tudi osebe, ki niso izdelale samo Štirirazredne ljudske šole kot smo jo mi. Nad polovico naših slovenskih trgovcev in obrtnikov je že pristopilo k ASZ. Pridružili so se nam ne samo zato, ker vedo, da so pri nas prav tako dobrodošli kot smo mi v njih trgovinah, mar več zato, ker se zavedajo, da je sedaj čas, ko j*e združenje Slovencev najbolj potrebno. Ako bi se združili vsi in skupno delovali za slovensko pomožno akcijo, ki še zbira! denar za prizadete v starem kraju, bi bil uspeh večji, ker bL delali vsi. Tistih par društvenih zastopnikov Rc more vsega napraviti. Ostalo članstvo se pa malo briga za to ker ai mislijo, da bodo že za stopnikl storili, kar je treba. To je ena naših največjih napak. Druga velilcai napaka med nami pa je zavist napram svojim rojakom. O tej napaki je veliko povedal župnik Koren na sej ASZ. Govoril je kot Iz svojih lastnih izkušenj predno je prišel v Shebovgan. Ampak zade je tudi pri nas v črno.. Poveda bi lahko še, da taki ljudje poni« sinovi; žujejo sami sebe, dasi mislijo, da se bore za nao ln svobodo. Go-1 ponižujejo druge rojake. Pou-vori vseh treh ao bili obširni in darjal je. da llajmo priznanje V spomin mojemu sorodniku C h i c a 0 o*—Brezskrbna mladost! Te besede sem večkrat slišala, ali sama je žalibog nisem bila deležna, ker že v zgodnji mladosti sem začela spoznavati, da cesta marsikaterega od nas je težka in pokrita z vsakovrstnimi težkočami. In to je bil vzrok, da me ni veselilo živeti v mojem rojstnem kraju. Domišljala sem si, ako pojdem po svetu, da se bom izognila marsikateri neprijetni stvari, ki me čaka doma. Ali pozneje sem prišla do prepričanja, da človek se ne more izogniti nobeni stvari, pa če bi šel na konec sveta. Tako sem si vtepla v glavo, da hočem iti po svetu, pa naj bo kamor hoče. Kam in kako, to je bila zopet druga skrb. Najhuje mi je bilo, ker nisem imela sred stev, ker doma si nisem mogla nič prihraniti. Tako mi pride na misel, da imam v Ameriki sorodnike, ki jih pa nisem poznala, ker tudi njih je usoda pognala po svetu Še poprej ko sem jih jaz imela priložnost spoznati. In tako sem se namenila, da se predrznem jim pisati in jih prositi za pomoč. In kako presenečenje, ko sem dobila pismo, za pismom pa vozni list še poprej ko sem se nadejala. In tako se mi je moja želja izpolnila. #. O tejs priložnosti se hočem spomniti osebe, ki ji moram biti hvaležna, da sem danes v svobodni zemlji, ne pa tam, kjer toliko oziroma brezštevilno ljud trpi pod peto krvoločnežev. In ta, o katerem hočem par vrstic napisati, je mož moje sestrične Ko je ona dobila pismo od mene, ki sem jo prosila za pomoč je bil on takoj pripravljen mi pomagati. On se je celo izrazil če bi bilo po njegovi volji, da bi bila že lahko poprej v Ameriki. Kar je bilo meni glavno je bilo to, da sem imela priložnost priti sem. Frank Venk ni bil meni samo sorodnik, pač pa kakor moj oče Ko sem 29. decembra leta 1912 priila z vlakom v Kensington (na Puli man), je bil on in rojak Erzar, ki ga tudi že krije ameriška zemlja, ki sta me čakala na postaji. Moj vlak je imel zamudo in radi tega so me moja aestrična in nje otroci čakali dva dni zaman. In tako se je Frank rad pohvalil, da so me vsi čakali, pa me ni bilo, ko je pa on Šel na postajo, me je pripeljal domov. Pozneje, ko je izvedel, da sem začela gledati za delom, mu ni bilo nič kaj všeč. Rekel je, z#-kaj tako hitim, da imam dosti prostora pri njih, jesti pa tudi; kar se dela tiče, ga bom pa še imela dosti v Ameriki, o čemer sem se pozneje prepričala, da je imel popolnoma prav. Pozneje, ko sem bila že v Službi, sem vedno rada pohitela "domov". Vedno me je bil vesel in vedno je imel prijazno besedo zame. Par let pozneje, ko sem že imela svojo družino, smo mu bili rsvno tsko dobrodošli; imel je odprto srce za moje otroke, kakor pred leti zame. In otroci moji so bili Že tako navajeni, da ao že čakali, kdaj mu bo šla roka v žep in bo obdaril vsakega z drobižem, češ. da bo za "kendi". Ali Franka sedaj ni več. Ravno ob 30-letnici mojega bivanja v moji novi dompvini^aem bila obveščena po telefonu, da se mu TOREK, 26. JANUARJA (bolezen vidoma slabša in & njegovo življenje bliža h koi** Ko sem se nemudoma od r>r»«; -la na pot k njegovi bolniiki u stelji, me je jako jtfalostilo Z sem videla koliko trpi; pa ij mi je bilo težko radi tega £ sem bila gotova, da me ni v* poznal. Tako amo čuli pa starega i«, zvečer celo no^ pri njem, in ^ je napočila polnoč, smo vedeli da se poslavlja otaro leto od n£i Frank pa v večnost. In tako »i je boril s smrtjo celih 13 dni ij napoaled podlegel nesrečni bo. lezni roku. d Pokojni Frank Venk je Di; rojen v Preznu ob hrvaški m#,i 12. febr. ^871. V Ameriko in \ Chicago je prišel pred 40 leti na 18. cesto in Racjne ave., ali ka-i kor so tedaj rekli Central, t« je bil kakih pet let, oziroma t» liko časa, da je prišla njego3 žena in otroci iz starega kraji Potem ju> se pa preselili na Puij.1 man in tam bili toliko časa, d« so si prihranili potrebnih sred-stev in si kupili svoj dom na zapadni strani Pullm^na. In tam je bil Frank do svoje smrti. Omenim naj še, da smo delali načrte (seveda brez njih vedno-sti) za njiju zlato poroko, ki ita jo imela slaviti v kratkem, p, pregovor pravi, da človek ugib-lje in dela načrte, usoda pa pri. de in napravi po svoje, pa| hipno vsi načrti porušeni. Pokojni je bil član bivše SSPZ društva 19, takoj od ustanovitve tega društva, po združenju pa član št. 490 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo ženo in hčer Wfl. mo, omoženo Žagar, v Detroi-tu sina, sestro v New Yorku ia več sorodnikov. Da je bil on priljubljen med rojaki, je pokazal pogreb in krasne cvetlice, ki so mu jih prijatelji podarili v spomin. Tebi, Frank, želim, da bi v miru počival, v miru, ki si ga prav gotovo zaslužil. Tebi, sestrična, pa moje iskreno sožalje! Edina uteha in tolažba naj bo, da smo vs na isti poti. Mrs. J. Malovich, 559. To in ono is metropol« Cleveland. — Najprvo moram povedati Čitateljem, zakaj z&4 nje čase bolj redko dopisuj en Vzrok je delo za obstoj, na drv gi strani pa razne seje, sestanki, računi itd. • To je zmeraj na dnevnem redu. Naj povem, di imam ta teden (od 17. do 24 jan.) najmanj pet aej in pregledovanje računov. Pri Slovenski zadružni zvezi imam direktorsko sejo in mesečne ter letne rt* čune, kar opravljam že mnop let. Pri društvu Slovan 3 SDZ (domača organizacija) imam «• jo in sem zapisnikar že 17 let V soboto, 23. jan. imam pa kar dve važni letni seji, to je eleve landske federacife SNPJ, ki jih posečam že tudi 16 let— od nje ne ustanovitve—in pa občni zbor Slovenskega delavskega doni na Waterloo rd. Ker sem njegof delničar in obenem tudi zastopnik zadruge, se moram sevedi udeležiti zborovanja SDD. Ve to je skoraj brezplačno, za b<* Iona j. Poleg tega pa so še drv ge aktivnosti in različne pre* kave, posebno za dnevnik Pro-sveto jih imam mnpgo. To omenjam radi tega, ker* nekateri grozno hvalijo, kolika delajo na društvenem in kulturnem polju ln se jeze nad oni« ki so drugačnega mišljenjs & de njih aktivnosti/Torej moram pa pri dopisovanju prihf* niti nekaj čaaa. * Citali ste v naši Prosveti poročila o žalostni tragediji zsko* ske dvojice Krašovec, ki si« PlU in ponočevala, svojep. pet8* sečnega otroka pa nameno* toliko zanemarjala, da je (Dalje na S. otranl.) Pred dvajsetimi 14* (Iz Prosvete, 26. Janusrjs Domače vesti V Ca lun** Mich., Je un^rl slovenski roiHF nar Peter Rupe iz Stare*« v Beli Krajini. Dela veke veetL Howat. kansaških rudarjev, Je bil 11 tirni tovariši vred izpuicee ^ „ TiiiissbiiItr V okupiram r rurski kotlini na Nemški izbruhnila splošna stavka ^ I Sovjetska RaoUa. tisk eilno kritizira agres^ Francije. mnREK. 26. JANUARJA PROSVETA Vesti z jugoslovanske fronte SHBIHI Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov LONDONSKI RADIO O PpLO. ŽAJU NA BALKAKtJ Govor prof. dr, Lavrlna dne 17. januarja 1049 V teku londonske rediooddaje v slovenščini je prof. Lavrin najprej poročal o vojaških dogodkih in poudarjal ogromni obseg, katerega je zavzelo prodiranj, ruskih čet, ki so ie zaprle v past oblegovalce Stalingrada in zdaj že resno ogrožajo Rostov. Tudi v severni Afriki so osišče zadele hude nesreče. Da bi te svoje težke izgube ! nadomestil, pritiska Hitler na j svoje hlapce: Madžarsko, Rumu-ijiijo in Bolgarsko, da bi mu odstopile čimveč vojakov. Vsi se sicer tresejo od strahu, a tem novim zahtevam se vendar upirajo. Celo Italija, ki je edini zavezr ik Nemčije, ni prijateljskega razpoloženja. , Nevtralne države pa se Hitlerja ne boje več, ker je oslabljen. Med zasužnjenimi narodi je sabotaža [vsak dan hujša. Tako je prišlo zdaj do tega, da [Nemcem, ki so sanjali o osvajanju vsega sveta, Goebbels mora zdaj priznavati, da je obstoj nemškega naroda na kocki in da mu preti poguba, ako ne napne vseh svojih sil in ne žrtvuje svoje dragocene arijske krvi. Že prej je bil general Dietmar pripravil nemško javnost na nove [žrtve. Nemčija se probuja iz svojih blaženih sanj in vidi, da je ostala osamljena brez prijavlja na vsem širokem svetu. K. V....— Rumunske isgube v Rusiji London, 16. januarja (Radio-Iprejemna služba). — Rumuni so izgubili v Rusiji približno [400,000 vojakov padlih, ranje-I ih in ujetih, Londonski Times loroča o ne vol jI rumunskega na-ia, ki noče še naprej prinašati jffltih žrtev; IohdOhski list je pinenja, da je Antonescu o pri-iki svojega sestanka s Hitler-»m položaj objasnil in razčistil, femci. so zdaj osredotočili ves ivoj napor na eksploatacijo ru-nunskega petroleja, kjer so vse rrelce posebno pa one v Ploesti-|u močno zastražili, ker je bilo lam že precej nemirov. V...— Is Turčije London, 16. jahuarja (Radio-prejemna služba). — Turški mi-Jiisterski predsednik Saradjoglu | izjavil dopisnikom velikih 3ndon.sk i h časopisov, da se bo furčija z vso odločnostjo uprla vsakomur, ki bi si hotel prilastiti le ped turške zemlje. Turčija ostaja zvesta svoji zvezi z Veliko Britanijo, a kar se tiče Sobrigala osem dni! Sedaj pa čitamo, da je sodišče oba oprostilo brez najmanjše kazni. Tukaj mora biti nekaj narobe. Pri nas je veliko f>omanjJca-nje mesa in kave. To je še večji problem kot pa pomanjkanje "železne", ker ta ni življenjske važnosti, vsaj ne bi smela biti. Ampak v naši Ameriki bi ne smelo biti še nobenega pomanjkanja ne tega ne onega. Tega so i^ajveč krivi brezvestni "hor-derji", ki pokupijo velike zaloge za svoje tajne shrambe. Tako smo pred nekaj dnevi čitali v angleških listih, da je policija našla veliko skrivno zalogo raznih potrebščin pri nekem re-stavraterju. Zaloga je bi\a tako velika, tudi različnega mesa, da so jo cenili nad $35,000 vrednosti. Ta brezvestni profitar se sedaj na vse različne načine izgovar- ja pred policijo in sodiščem, pred katerim je obtožen, da je kršil postavo. Ampak se zopet lahko zgodi, kot se je v zadevi dvojice Krašovec, da se bo našdl kakšen sodnik sli usmiljena porota in ga oprostila. Pokaži jim nekaj atotakov ali tisočakov, pa si prost. To se dela menda tudi v vojnem času. Torej taki brez-vestneži delajo pomanjkanje in draginjo. Kot lojalen državljan te velike in deloma Še svobodne dežele rečem, da imamo sedaj na kr milu sicer dobro vlado ali administracijo, ali proti profitar jem, brezvestnežem in korup-cionistom ne postopa dovolj strogo. Ravno sedaj smo prejeli pismo od našega sina Stanleyja, ki je šel k vojakom dva dni pred božičem. Nahaja se v velikem taborišču v državi Texas, kjer jih vežbajo za uničenje sovražnika. Piše, da se mu vojaški stan do-pade. Tisti kraji po podpisane^ mu še precej znani, ker sem kot" "večni popotnik" tam že hodil oziroma se vozil na mojem obširnem potovanju. Spominjam se še marsikaj iz te države, ki je največja izmed vseh ameriških držav. V pretežni večini je pusta, neobljudena in neobdelana. Stanleyv pravi, da se dobro uči vojaških stvari in bo gotovo napravil svojo dolžnost. Želimo mu vse najboljše, kot vsem drugim. Zadnje dni je bil poklican že drugič na naborno preiskavo moj drugi sin Edward, star 10 let. Ako bo še on poklican, bova z mojo Cilko zopet sama ostala, kot prvo leto, ko sva stopila v zakonski stan—v "jarem sv. Lukeža." Ko ojpazujem ljudi, ki gredo na delo in z dela, vidim, kaka mešanica je to. Med njimi so prav stari, tudi nad 70-letniki in prav mladi, pod 16. ali 17. letom. Vse se preriva na pouličnih in busih, ker z avti se zdaj ppav malo vozijo. In ljudje so zelo nervozni in razdražljivi, posebno oni, ki ponoči delajo. Tudi takih zdaj veliko dela, ki so bili že več let n^penziji. Kdo bi si pred leti kaj takega mislil. Vsi se še dobro spominjamo časov pred to vojno, posebno v letih 1930-1939. Takrat je bil še mlad človek v svoji najboljši moški dobi "prestar" za delodajalce in po 40. letu sts-rosti je že težko dobil delo. Se-dsj so ps dobri sUrci in otroci šepasti in kruljevi, brez roke ali noge ali mogoče pohabljeni. Za vse dobijo kakšno primerno delo, kakršnega so sposobni opravljati. Res se časi spreminjajo. In spremenili se bodo veliko tudi takoj po vojni, ko za mno^e, mnoge ne bo dela, če bodo imeli kapitalisti proste roke in delali, kar bodo hoteli. Lahko se zopet zgodi, da bodo mnogi izgubili svoje hiše in posestva, katera so kupili sedaj med vojno, toda ne plačali v celoti. , Clevelandski urad za kontrolo renta je obložen s prošnjami za povišanje stanarine, kajti veli-, ko lastnikov stanovanj, zahteva povišanje za svoje najemnike. Nekateri so do tega upravičeni, veliko pa je takih, ki mislijo ali povišajo stanarino kakor se jim poljubi. Poznamo mnogo takih, ki kriče, da bi zanje ne smelo biti nobene jaostave, da nima nihče pravice določati stanarino v njih stanovanjih. To so trmasti in domišljavi individualistični "robustneži" Coolidge-Hoo-verjeve šole. Sami bi pa najraje dobili vse nspol zastonj. Vidijo le sebe, vse druge naj vzame hudič. * Naši in drugi fantje še vedno odhajajo k vojakom. Na cleve-landskih ulicah je še vedno led in je zelo nevarno za hojo. Mnogo ljudi se je pri padcu na ledu poškodovalo, nekateri celo smrtno. Tako tudi neki Slovenec po imenu Valenčlč. Torej vse vrste nesreče pridejo nad ljudi. Sedaj je spet pritisnil mraz v clevelandski okolici. Ampak dovolj za danes. -Anton Jenkovlch. zastopnik. Domača fronta Relif ameriških pri jateljev Jugoslavije Predstavniki "United Yuge-slav Relief Funda" in odgovorne ameriške ustanove imajo konference o razpravljanju, kako na najboljši način pošiljati pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom in jugoslovanski mladini, ki trpi in strada pod okupacijo. V teku teh konferenc je bilo nekaj točk programa spremenjenih. Vsem je znano pdHljsnje paketov vojnim ujatnikom. Od sedaj naprej te vrste pošiljk ne bodo več predstavljale glavno podporo, katero "United Yugoslsv Relief .Fund" daje jugoslovanskim vojnim ujetnikom. Nov program o podpori je bU že narejen v skladu z ameriškim Rdečim križem ln "Presidenfs War Relief Control Boardom". Cilj tega programa je, da se prepreči ponsvljsnjs v vprsšsnjih pomoči. V tem prenovljenem progrs-mu podpore je bij^, 2,000,000 dolarjev fonds "United Yugoslav Reliefa" porabljenih za zelo važne potrebe, kakor na primer za specialne pošiljka invalidnim ujetnikom- Ker nam je vsem znano, pod kakšnimi okolščina-mi živijo ti ujetniki v teh dneh, bomo lahko razumeli, zakaj so takšne pošiljke hrene tsko velike važnosti. Ns ts nsčin bo mnogo nsših junskov zopet v stanju, da zdrže napore ujetni-škega življenja. Drugi tip novih pošiljk je prva pomoč, ki bi se sestsvljals povečini iz neke vrste priročne apoteke za prvo pomoč. V kolikor bo mogoče, bo dana-na podpora tudi jugoslovsnski mladini s sodelovanjem mednarodnega Rdečega križa. Ta novi program relifa je v popolnem sklsdu s cilji kampanje "Yugoslsv Relief Funda". Gotovo je vsem znano, da "United Vugoslav Relief Fund", ki je registriran pri "Presidenfs War Relief Control Boardu" (No. 470) ima gospo Roosevelt in kraljico Marijo kot zaščltnl-ci In da U United Yugoslav Relief Fund deluje kot največja organizacija v tej deželi. Državni podtajnik Sumner VVelles je obljihil "Yugoslsv Relief Fundu" svojo morslno pomoč ter je napisali važnost, da narod te dežele doprinese kolikor more za podporne cilje Ju-goalaviji. V nekem drugem pismu izraža upanje, da bo Vugoslav Relief Fund imel popoln uspeh, da zbere vsoto 2,000,000 dolifjsv. Ni potrebno opominjati jugoslovanske narode o važnosti in veličini tega napora. Naj bi vsak uvidel resnico, da "United Yugoslav Relief Fund" že sodeluje z mnogimi "American War Chest", posebno v Californlji in da je to velik začetek še večjega napora, ki aledi. (Poslano od organizacije American Friends of Jugoslavia.) Office of War Information Foreign Language Divlaion. Washington, D. C. Poročilo s delavske fronte V teku tega leta bo precej da-lekosežnih sprememb v metodah, kako naj se vporabljajo nove preskrbujemo postrežbe, hrano in nujno potrebne zaloge, kjerkoli so jako potrebne. Skupna vrednost "lend-leas-ne" pomoči s strani Združenih Z bodalom v krb«t . • • Najzanesljivejše lavsfce vneti ao v dnevniku "Pro-sveti/ Ali ffk JNlate vsak danf množice vojnih delavcev in pri- {j0 pregibi uli IviU drže nase sedanje delavske sile predno se dtneJo s£un Kjcrkl). na delu kjer so sedaj-^zen, n jf to n#UoK,bno ^^ jf kar se tiče onih, ki stopijo v ar- 4l„hm <»nr.aiti - gorkote in solnčne svetlobe se gumij kvari in poči. Ako je . . . ,, tfi.t _ skvarjeni prediped deloma l.lJP!!*!.A9!1 ??,,30 sukna, mora biti prostor sa shrambo ne le teman in hladen, marveč tudi suh. Drugače utegne priti plesnoba na sukno. Gumijevi predmeti se ne sme mado. V avtomobilski industriji se pripravlja program, katerega svrha je, da se prepreči nepotrebno premenjavanje delavcev in da, kjerkoli se kaka tovarna začasno zapre zaradi produkcijskih sprememb, se delavcem, ki dobijo delo drugje, zajamči, da se* lahko povrnejo na prejšnje delo brez izgube senioritete. Vzlic velikemu pritisku ši-rom dežele, da se vojna produkcija pospeši, se je sedem vladnih departmentov združilo v prizadevanju, da ostanejo v polni veljavi oni državni zakoni v zaščito delavcev, ki obvarujejo njihovo zdravje in blagor in naj se nikakor ne krši federalna prepoved proti uposlUvi otrok pod starostjo 16 let. Primerna prehrana—del vojnega napora Vlada Združenih držav nagla-ša čim dalje bolj, kako je primerna prehrana važna za vojni napor. Obširne preiskave o prehrani (dijeti) v raznih krajih in med raznimi mezdnimi skupinami so dognale, da mnogi ljudje imajo neprimerno prehrano, ker ne vedo, kake vrste jedi so potrebne za njihovo posebno vrsto dela. Zato vlada obvešča javnost o najnovejših odkritjih glede količine vitaminov, minerallj in drugih nujno potrebnih sestavin primerne prehrane. Na podlagi Istih vlada predpisuje primerne vrste prehrane in skuša vplivati na poljedelsko firodukcijo, da se prilagodi pridelovanju zadostnih količin takih jedi. Dodstno se proučuje rszvoj predelovalnih metod in priprav, ki naj bi kolikor mogoče obdržsfe hranilno vrednost jedi. Posebna pažnja se polsga na skupine z nizkimi dohodki. Pripravljajo se seznsmi minimalnih količin raznih jedi, potrebnih za razne starosti in strokovne skupine. V teh dijetsh je pomembne količina jajc, mleka in listnstih zelenjsv, ki jih vsebu-jejo. Ns primer cencns prehrana za zmerno aktivno Žensko vsebuje štiri jsjca in eden in pol funta mess oziroma perutnine ali ribe na teden in dva kozarca mleka na dan. Z&lenjave, kot so zelje, korenje, stročji fižol in paradižniki se priporočajo kot hrs-nilni, dssi nedrsgi viri vitsml-nov ln minerallj. Bureau of Home Economics (gospodinjski ursd) .v federalnem poljedelskem depsrtmentu dsje gospodinjam nasvete o ekonomičnem kupovsnju. Nabave v večjih količinah, kupovanje zelenjsv v sezoni, leo so nsj bolj poceni, primerjstl cene pred ns-kupom ln proučevsti cene onih jedi, ki Imsjo ensko hranilno vrednost, to vse so metode, da se znižajo stroški zs hrsno. Domača oskrba gumija Galoše, gumijeve cevi za vrt, z gum i jem prevlečene dežne plašče, moderce in pasove, kakor tudi druge domače gumijeve predmete morate čuvati pred vročino, solnčno svetlobo, oljem, msščobo in kstrsnom, kakor na-svetuje vsem ursd zs uprsvlja-nje cen (Office of Priče Adml-nistration). "Vaša dolžnost je pszilt, ds to. kar imate, trsjs čim dalj—vsled boljše oskrbe in domačega popravljanja," pravi OPA. "Vojna na Pacifiku jo pretrgala vire skoraj vsakega koščka našega surovega gumija Takorekoč ves gumij, ki gs Še imamo, in umetni (sintetični) gumij, ki amo ga v stanu izdelati, se mora pora biti za vojne potrebe. Pazite na sovražnike gumija. Shranite predmete na primeren način. Odstranite vso nesnago. Popravite pravočasno. To so nekateri nasveti, kako ne j gumij ostane "mlad". Ze shrambo gumijevih pred-metov naj služijo hladni, temni prostori, proč od cevi za gorko vodo, paro in vroči zrak. Vtifcd dobro izprašiti pregibe z malo "talkovegA" prahu ali koruzne« ga škroba,' da se ne prilepijo. Olje, maščoba in katran povzročajo, da se gumij napihne in oslabša, ako ostane na istem predolgo časa. Po navadi zado-atuje umivanje z mi|om in gorko vodo, da se odpravijo madeži. Ako to ni uspešno, namočite gobo s kako navadno kemično čiatilno tekočiho, toda skrbno, kajti taka čistila kvarijo gumij, ako oatanejo predolgo v dotiki z istim, več kot dve ali tri minute. Ako je v*umij drugače v dobrem stanju, popravite sami male razpoke ali obnošena mesta. Lahki popravki se morejo izvršiti doma a pomočjo ^gumijevih krp, ki malo stanejo. Tedenski pregled Office ol War Information Foreign Language Divlaion. NVashington, D. C. . Lend Lease Tekoči dogodki dokazujejo, da edinost med narodi, osnovans na sporszumljenju in vzajemnem spoštovanju, pomeni edino nado za bodočnost. Takozvane "lend-leasne" operacije nadalje označujejo pomen take edinosti. Prenosi, izvedeni po "lend-lessnem" zakonu, niso trgovsks posojila drugim narodom. To so prispevki msterisls v skupen sklad, s katerim se vodi skupna >vojna. V povračilo drugi Združeni narodi prlspevs-jo z vsemi svojimi močmi k skupni borbi — s vojski, msterls- lom in struji. Oni nam dajejo one vrste orožjs in zalog, ki j Jh in'poljedelskih pridelkov, več! mi nv> ram o bolje rabiti kot oni. Resnični stroški vojne se ne morejo meriti, niti primerjati, niti plačati z denarjem. Isti se mo-rsjo poravnati in se porsvnsva-jo s krvjo in trudom. Ko je kongres meseca msres 1941 sprejdl "lend-leasni" zakon, Je bila edina svrha istega "pospešiti obrambo Združenih držav". Dasi nismo bili še v vojni z napadalnimi drŽavami, so nji* hovi neprovoclrani napadi na miroljubne deželo in uspeh njihovega programa za svetovno nadvlado ogrožali našo lastno varnost, Zsto smo se odloČili razširiti "lend-Jeasno" pomoč ns miroljubne .narode, ki so se že borili z oijščem in drugo, ki Utegnejo bili ogroženi. Ob času, ko je bil ta jakon sprejet, je ob-stojsls možnost, ds, sko s vso težo *meri||(egs gospodarskega bogsstvs povsem podpirsmo one dežele, ki se borijo proti osišču, utegnemo zagotoviti poraz, osi-ščs, ne da bi šli ssmi v vojno. Izdsjslski napad na Penil Mar-bor pa je z^i>et dokazal, da noben narod ni bil varen pred na- padom osiščg- Do dne decembra 1941 je "lend-lease" imel razne važne posledice. Veliki Britaniji, ki je sama hosilš breme do 21. junija onega leta, do dneva,, ko so na-djl vdrli v Rusijo-je bila zagotovljena naša neomejena materialna podpora. Po nacijskem napadu na Rusijo so armade 8o-vjetov v svoji stiski začele dobivati zaloge od nas. V teku leta je "lend-Ieasnr progrsm povzročil veliko razširjenje naših produkcijskih možnosti. Metods "csshsnd-carry" (izvoz proti plačilu v gotovini), po kateri so vlade v potrebi vojnega materiala plasirale svojs naročila direktno z ameriškimi tovarnami, je bila nadomeščena s eentrsl-nim upravljanjem vojnih kom traktov po vladi. Na ta način so ruiše osnove za "totslno obram-W prlprsvile tla za t«>jo nalogo vojne Išme. Od Pearl Harborja dalje je bil ' I^nd-leaae" eno naših poglavitnih sredstev, da se s vojno približamo našim sovražnikom s tem, da zalagamo naše zavezni-1 ke z vojnim materialom in orožjem za rabo ^rotl osišču v vseh delih s4et'j In ds za zavezniške j vojake le civilna prebivalstva novembra 1942 je bila približno 7 in pol milijarde dolarjev. Dolarska vrednost blaga in postrežb, ki jih smo mi dobili v po-, vračilo, je bila manj kot smo dali našim zaveznikom, ali njihova vojna je bila za nas ogromna. Kjerkoli so bili naši bojevniki nastanjeni na tujih tleh v deželah naših prijateljev, so jih tamošnje vlade preskrbovale z mnogim, kar so potrebovali. Kjerkoli je bilo mogoče, so dobivali kurivo in nadomestilne dele zs svoje stroje. Dobivali so tamošnje pridelke za živež. Zračna pristsniščs, mornariške postajo in ladjedelnice so bile stavljene na razpolago naših bojnih čet in zaščita Je bila di-na našim ladjam na morju in vojakom na kopnem, Dodatno smo s "lend-leasniin" aranžmom dobili znatne količine proj>otreb-nlh surovin in drugi produkti se pripravljajo za prevoz v bližnji bodočnosti. . Več ko polovice vseh "lend-leasnlh" zalog, ki smo jih izvozili 1. 1942, so bili vojaški predmeti. Ameriški tanki in aero-plani so igrali važno vlogo v britanskih pogonih v severni Afriki od jeseni 1041 naprej. Britanski piloti so preleteli Evropo z letali, napravljenimi v Ameriki, uničujoč nacijske letalce in razdevajoč nacijsks vojna središče s nsšim razstreli-vom- Rusi so rabili naša letala in naše tanke v stalno večjih količinah proti nabijem. Odkar Je bila burmsks cesta izgubljene, se nsšs hend-leasna" pomoč zs Kitajsko prevsžs ls Indije po najbolj nevarni zračni poti na svetu--čes Himalajsko gorovje. Kitajski zrsčni kadeti, iivežba-ni v tej deželi, so se tudi povrnili v svojo domovino v letalih, Do konca zadnjega oktobre smo pod "lend-lessnlm" programom isvozill industrialno opremo in materiala v vrednosti nekaj čez ono milijardo dolarjev noma hrane, v vrednosti druge milijarde. Količine industfialne-ga msterisls, poslsnegs v inozemstvo, tvorijo pa le majhen dal skupne ameriške zaloge. Stroji ln strojno orodje, ki smo gs poslali zaveznikom, dasi Je bilo le msjhen del naše domače* produkcije, je bilo vendarle jako važno za vojno produkcijo In je prihranilo znaten obseg ladijskega prostora, ki bi se bil drugače porabil za prevoz popolno- . ma dovršenih municlj, ki rabijo več prostors. Nsš izvoz živeža je bil zlasti važen za Angleško ln Sovjetsko Rusijo, dasi količina izvoza ni bila velika v pri-, meri z našo skupno zalogo živeža in našo skupno produkcijo živeža, Ravno tako naša ameriška hrana rešuje od sestrsds-nja mnogo tisoč ljudi v severni Afriki in ns Srednjem vzhodu. . Lend-lease je eno izmed najbolj sigurnih jamstov vzajemne pomoči med Združenimi narodi . v vojni za svobodo proti bandi-tom oslšča, ki so v svojem stremljenju osvqJevanjs hoteli razdvojiti narode drug od drugega. Amerika §š bori za trajni mir Philadelphia, Pa., 2». Jan.— Podpredsednik Henry A. Wsl-lace je dejal, da se Američani ne bore v tej vojni za drugo versajsko pogodbo, temveč .za trajni mir. Tak mir mora slediti rmsgl, ki izloči vse sledova vojnega razpoloženja v agresivnih državsh. TU (Mete* tamt Way TOV Caa Mp Vil TUs Kar. /a Buy OtfiiM tONOS—STAMPS Mm/ TOREK, 26 DOLGA ROKA S. M. GARDENHIRE (Se nadaljuj«.) Zaloputnil je vrata. In slišala sva, kako je od jeze zakričal. Conners pa se je prav prisrčno smejal, ko sva šla po stopnicah na cesto. "Pojdite," je rekel, me prijel za roko ter me vedel proti stranski ulici, kjer so bile duri na dvorišče. " Počakajva še er> hip, da vidite tudi steber pri vratih, s katerim so vsled predčasnih dogodkov prekinjeno delo, ki je je začel doktor Haslam, pietetno končali. Videli boste, da je steber napravljen iz umetnega kamna, iz neke cementne mase in da se le malo v barvi razlikuje od prejšnjega stebra. To ni samo izgovor, da boste lažje razumeli, zakaj" hočem še nekoliko nadzorovati hišo; če pogledate proti zgornjemu oknu, ki je obrnjeno proti dvorišču, boste opazili, da se tudi hišni gospodar še zanima za najine korake." Ubogal sem, in takoj je nekdo a ailo zaprl šaluzije na zgornjem oknu. Moj apremljevalec se je natihoma smejal in je Šel dalje v smeri proti cestni železnici. "Kaj naj to pomeni?" sem vprašal, ko sva čakala pri postajališču. "Da je Sadler navaden lopov, sem že prej vedel; da pa je policijo osle-paril, me je pa vendarle iznenadilo. Da ae bo nesramno obnašal, sem tudi vedel vnaprej; da, moreva govoriti o sreči, da naju je aploh pustil v hišo, toda kaj se je zdaj pravzaprav zgodilo?" Connersov odgovor na moje vprašanje mi je bil zelo nerazumljiv. "Indijanci imajo nenavadno Človekoljubno navado pri načinu, kako spravljajo mrtvece," je pripomnil "Človekoljubne jih imenujem, ker ae pri teh sploh ne žalijo čustva živečih. Ne zazidajo avojih mrtvih v grobnico, ne zakopljejo jih v zemljo, da jih požro črvi. Zavijejo jih v živalske kože, ter jih puste na kakem holmcu, da jih solnce posuši." • "O čem pa govorite?" sem vprašal začuden. "Ah, o nič važnem!" Je smeje pripomnil. "Toda zdi se mi, da sem truden. In nočem več fl-lozofirati. To bo tudi vam bolj ugajalo. Tu prihaja sicer najin voz." * Nato se je vtopil, kakor se je večkrat dogajalo, v tiho premišljevanje, in nisem ga motil niti z eno besedo, dokler nisva doapela zopet v njegovo stanovanje. Kakor hitro pa je vstopil v atelje, ae je lzpremenilo vae njegovo obnašanje. Slekel je svojo suknjo, oblekel široko, udobno Jopo, ki jo je navadno nosil doma, in je opazoval svoje alike z običajno nežnostjo. "Enkrat," Je rekel, "vam bom čital neki pri-vatisimum o ženski lepoti, za zdaj vas pa prosim, da občudujete fizognomijo mojega vrlega Dupina. C« bi bil pri naa, tedaj bi bil pač najin obisk v Bunning Street nepotreben. Zdaj smo vsaj na jasnem glede treh točk. Prvič: morilec mrs. Sandsovc ni zapustil hiše po izvršenem umoru; drugič: in vendar je policija pri hišni preiskavi očividno dognala, kdo da je bil v hiši; tretjič je bil doktor Sadler faktično spodaj na hodniku, ko Je bila mra. Sands v prvem nadstropju ustreljena. "Nekaka čudna sestavitev neoporečnih dejstev, če ni drugih, s katerimi bi se mogla pojasniti zadeva. Vi ste, kolikor vem, v popolnoma dobrih razmerah, dragi prijatelj, toda doktorja Haslama so smatrali za bogatega; vaša taka bo precejšnje premoženje podedovala." Motril sem ga, ne da bi ga razumel. "Ekslstira oporoka," Je rekel čez nekaj časa. "Sadler Je seveda dedič." "To faktično ni, toda midva nočeva zdaj raz-motrivat! jurističnih vprašanj. Pri teh okoliščinah ne IkkIo njegovi sorodniki — seveda, če je obroka v njegov prospeh — izpodbijali pravic mrs. Barriaterjeve." "Njegovi sorodniki? Da, moj dragi Connera, mož vendar še živi in je mnogo mlajši nego - mrs. Barrister!" "Mogoče — živi. Toda premotriva zadevo. Doktor Sadlerjcva trditev, da je videl strica vaše žene v trenotku po zločinu, ni resnična. Če bi bila reanična, tedaj bi ga policija tudi videla, kajti jasno je, da ao takoj temeljito preiskali hišo. Nadalje je laž, če trdi, da je doktor Haslam pobegnil čez streho. Najbolj čudno seveda ae mi je zdelo, da bi doktor Haalam aploh pobegnil. In tako sem šel a skednja, ker aem vi^el takoj, da je bila zaklopnica dotičnega podstrešnega okna pritrjena z zarjavelo ključavnico, in da ata bili ključavnica in šipa polni že več mesecev starih pdjčevin. O tem se ni mogel nihče motiti, in bal sem ae, da bi doktor Sadler to opazil ter začel aumiti, vsled česar bi postal oprezen. Policija, ki Je verjela Njegovemu pripovedovanju, ga ni prisilila, da ai je izmialil to pravljico o podstrešnem oknu." "Toda, moj dragi prijatelj," sem ugovarjal, "kam naj naju vse to dovede? Zaključki, ki se morejo iz tega sklepati, nikakor ne morejo biti resnični, in kako ste prišli do tega, da ste govorili o zakonu in o vdovcu?" "Ker Je bil poročen in ker je zdaj vdovec," je bil odgovor. Kakor sem vam že povedal, mi je bil alučaj zanimiv. Valed tega sem se ž njim temeljito bavll, predno ste ae vi vrnili v mesto. Dejstva, o katerih ao poročali čaaopiai in katerih pomen sem natančno preiakal, ao * vzbujali v meni sum. Poarečilo se mi je izvedeti, da ae je Sadler pred šestimi meseci poročil. Vsled tega je moral avojo ženo kar hipoma izgubiti." Čudil aem se, kako ae je Connera izpremenil. Gledal me je skoraj a humoriatičnim izrazom. Da se bo o tej stvari šalil, nieem pričakoval. In ko se je zdaj okrenil, aem molče čakal, kaj bo Še povedal. "Zdi ae mi, da ava za danes dovolj atorila," je pripomnil. "Zdaj moram dejatva, ki sem jih zbral, lepo urediti ter jih morda predložiti avo-jemu prijatelju, nadzorniku Pavlu. Ta je dober detektiv — do gotove meje. Svojim damam vaekako morete povedati, da rodbina ne bo več dolgo omadeževana, kar se zdaj damam dozdeva." 'To bi nas seveda zelo potolažilo," aem rekel dvomeče. "Obe dami zelo zaupata . . ." "Kar me tudi tolaži,'* je pripomnil ter se nasmehnil. - Sel sem iz ateljeja ter slišal na hodniku še ostro zvonenje telefona. Kaj Je hotel Conners pravzaprav sporočiti nadzorniku, mi ni bilo prav Jasno. V to zamišljen sem šel v avojo pisarno in kmalu na to domov. Niti svoji ženi, niti tašči nisem povedal o obisku v Bannnig Street, niti jima nisem povedal, kar mi je Conners naročil Kar sem slišal, me je le motilo, kajti v tem niaem videl niti najmanjšega migljaja o tem, kje je doktor Haslam in kar bi vaaj nekoliko olajšalo njegov zločin. Da je bil Sadler lopov, po mojem nazi-ranju ni prav nič lzpremenilo vae zadeve. Noč je bila precej nemirna za me. Jennie in mra. Barrister nista bili popolnoma dobro razpoloženi. Valed tega sem spal precej dolgo in sem prišel k zajtrku, kakor drugi precej slabo razpoložen. Odkar amo se vrnili s potovanja, kar niamo uredili avojega hišnega reda. In nekako nerad sem se spominjal prejšnjega miru in prejšnje sreče. žalostna obraza obeh žensk pa sta izpremenila mojo jezo v sočutje. , . (Dalje prihodnjič.) Dve nevesti Spisal C. Golar 1. "Saj sem tvoj. ali kača! Dejala je. da me pride poklical. Skozi okno bo pogledala in jaz mo-tam i njo Tončka, ne veš, kako se bojim'" "Le mi se rukai ne boj, saj te j s/ m pustim! Le naj fcc pilile kin u. udarila jo bom! Vstani-\.« poglej, solnce je že zašlo!" Vttala Ma in. dr/eč se /a roko, fls proti čredi Ki je |xile^la are-di planice. Pusto in liho je bilo (tiadiice, tu m tuin se je zganil briljitn, drobna plua m* je skrila v grmovju m \itki maeeeen je st«i mu t »ledi 'zapuščene grob-Ije j*, katen %«• razprostirale temne sertce. (inu je črnelu in *C nemo zavijala v noč. le goti na vrhu ,je le/alu megla, kakot bi gledal« v dolino' bela ženi« Solnca n| v s«» /aktivall oblaki z rdečim plaščem. Andrejko je švignil s šibo, fla je završalo po zraku m zaklical: "Ho-oj, ali ate ae rn« pasle, ma-mge?" ' Janjttk, jajgčck," jt vabilji Tončka, "vstani, gremo domov! Zdaj se bo prikazala gospodična, ali te ni strah?" Jagnje je priskočilo in za-žvenkljalo z zvončkom, dve beli glavi sta skočili akupaj, začela se je prerivati vsa čreda proti bregu ln se zagnala v dolino. Prvi je šel oven in moško pritrjeval z rogovi, za njim sta silili dve ovci ter tiščali druga v drugo, katera bo prva Sredi teka sta se ustavila dva janjca in ae naskočila, začelo ae Je potrka-vanje s trdimi bučicami, dokler ni padlu Andrejkova palica. Za-tli je šla Tončka io nesla mlado jagnje v naročju, a nje se je ti šcala staru ovca. Temnilo se je hitro, smreke in l>ori zadi so /ašumeli a težkimi vejami, kakor bi ae bali hladne noči, in v dolini, tam daleč sredi |*dja *e je zasvetil ogenj. Med belimi obtački na nebu je zasijal se i p z bledo, mrzlo svetlobo, drobna zvezda je pnmeiiknila in ugasnila, zopet je zamigljala in m skrila pod oblačno odejo. Tončka je dohitela And rej ka, ki j<* tel tJreHj lrume. plašno ae j« ozirala/ |M"\i Gradišču, kjer se je že igrtmila meglena noč. "l*e m« ni/videla grajska go» spiidu naAiy hodim s teboj! Za-(kaj pa JMtui povedal, da al moj, vidiš, kakšen si!" "To in pa nič! Saj pride pod okno in takrat ji bom povedal, kar ji gre! Srebrno krono ji vzamem, njej pa dam a šibo." Tončka se je sladko in veaelo zaamejala in pogledala Andrejč-ka z živimi, hvaležnimi očmi. Prijela ga je za roko in dejala: "Jutri pridem na vse zgodaj k vam. Na grajsko gospodično pa moraš čisto pozabiti, drugače ne grem več na pašo s teboj." Pa-atir je tiho nekaj premišljeval in zamahoval nad čredo, ki ae je že pripodila v vas. Hiše ao strmele v temi, skozi strehe ae je kadil dim, in ob potoku sredi vaai je stalo dvoje vaških deklet. "Veš. nič vqč te ne bom imela rada. * "Zakaj ne! Se ne mislim več nanjo! In v nedeljo pojdem s hlapcem na Gradišče. Vae ceki ne poberem gospodični s rjuh, aaj jih Ji ni treba " Hrabro je govoril in se jezno ozrl proti gori. Z glasnim meketanjem so ae ovce zapodile proti Zrinjcu in ae zgnetle v stajo. Andrejko pa Je moško del roke v žep in rekel hlapcu, ki je *viftg)jal ob vratih. "Koliko cekinov t| je dala grajska gospodična'" "Ali ne v«š? Dvt noči Km jih Si£ me je zagrnila z zlato štreno In nato me je v spanju okradla." "Jaz pa sem videl nekaj drugega," je odgovoril Andrejko, "pa ti ne povem. Tončka, j>ojdi-va v hišo!" Stopila «ta na prag, in Andrejko je gaklical: "Mati, ali veste kaj novega? Oče, kačo sem videl a srebrno krono!" "Kaj si videl?" se je zasmejal oče, droben kmetič s sivimi raz-iustlimi obrvmi in redkimi lasmi. "Kačo! Srebrno krono je imela." "Ali je bila jara?". "Tega pa nisem pogledal," je modro odgovoril. "Hlapec Lovrač je pa videl tudi steklega polža." Andrejko ifi Tončka sta se glasno Čudila, a dečku se je zazdelo, da ae oče šali. "Zares! Grajska gospodična je zakleta v kačo in meni je naročila, da jo rešim!" "Kaj ne praviš? Kdo ti je pa spet to povedal?" se je začudil Zrinjc. "Ali hlapec Lovrač?" , "Sama mi je povedala. K meni je prišla na Gradišče in zlat grad mi je obljubila." "O, Andrejko, jaz bi gA pa vzela," je rekla mati in pobožala dečka po laseh. Bila je za čudo podobna možu, mehkih, nagubanih lic in pohlevnih oči. ■"Preaneto, Lovrač bo fanta vsega zmotil," je tožil oče. "Sedaj že pravi, da je videl zakleto gospodično." * - Andrejko je spremil Tončko domov k Mirtovim in vsa hiša se je čudila njegovi kači, ki nosi srebrno krono. 2. Kako hiti vse rasti, rasti na svetu! Poglejte oni krasni, vitki javor na visoki gori ob robu zelenega lasa, pod planino, sredi smrečja in Jtostanja! Pred nekaj leti nI bil le večji od praproti, ki ae j« gdbtila okoli njega, a nenadoma; kakor pred očmi se je vzdignil poAosno in prosto v čisti gozdni zrak, kakor bi zletel na širokih f>erotih. Košato krono nosi sedaj na temenu, bujen plašč na plečih; in tako strmi v ginjine, strmi in hrepeni. Mehke aape mu pihljajo okoli vedrega čela, mrzli sever vrši skozi n mimo njqga, sneg ga zasiplje in zagrinja z blestečo odejo, predejo po njem plameneč pajfolan. Ali javor ne meni za božajoče objeme in robate viharne j>ohode, za bi-sernoanežna zagrinjala in žarke niti, javor atrmi in hrepeni. Kako hiti vae raati, rasti in cveteti na svetu! Više v gori tik zelenega lesa, ob robu rožne planine, sredi temnih trav in dišečih zelišč in divjih rož je vstala in se pognala v Žrak bela, deviška breza. Tanke, nežne veje spleta okoli sebe v aenčen šator, ziblje se, kakor bi plavala po vedrini, šumlja, kakor bi vabila v goste. Njeni drobni vršičf krožijo in rajajo, oziraje se v nagle obldke in pijejo roao in solnce. Breza raste in ae razgledava po planini in po gozdu, a nekega jutra je V8a vztrepetala in se zavzela. Zašumela je in povesila svoje bistre oči k mlademu, vitkemu sosedu. Tik pod njo stoji zeleni javor, stoji in hrepeni k njej. Dolgo je že, kar nismo videli Zrinjčevega Andrejčka in Mir-tove Tončke. Dolgo je že! Ali je bilo to tieto leto, ko ata sanjala o grajski gospodični, ko se je pokazala črna kača? Takrat je bilo, in tudi kraano mavrico sta videla. A temu je že davno, davno, in Bog si ga vedi, koliko zarij je že zasijalo od tedaj, a ne samo zarij l Koliko pomladi je že cvetelo od tiste dobe, ne vem, če bi jih mogel prešteti na prste desne roke! A ovce in janjci se še pasejo po planici in holmcu okoli Gradišča, ali pastir je čisto drug deček. Trde lase ima in trmasto čelo, kratek vrat in široka pleča, vriska na ves glas, kakor bi grmel, poka z bičem in luča kamne v dolino. Tudi pastirico ima, močno, ogorelo dekle, ki leži na travi in igra na orglice, izpod visoko prepasanega krila pa ji gledajo od solnca ožgana, krepka meča. Gotovo je zbežala nesrečna grajska gospodična, nežna zlatolaaka, z Gradišča pred to zdravo, razpoaajeno družbo in nič več ne suši zlata na blestečih rjuhah ob aolnčnih poldnevih ali belih nočeh, samo črna kača gleda še aovražno iz groblje in čaka, čaka, kdaj pride tisti, ki jo odreši. Andrejko orje na njivi. Visok je in močan, lep mladenič, samo na obrazu ima še zmerom nekaj Januar German «xploitation of occupted Europ* T. .. help ime wln ^(/Victory" MARCH ofMsaaa TJ!I SATOS Al rOUNDATION f OR INiANTILI PAH ALTSIS OAliV OCCUPATION CHARGES - FftANCf $4,286,000 NORWAY $1,073,000 IfLGtUM . $951,000 HOlUNO $1,253,000 deškega in okoli ust trpko črto, a v zamišljenih očeh mu drhti pla-1 ho hrepenenje. Pri volih hodi Lovrač, previdno in polagoma vodi žival ter se ozira na mladega orača, ki mu je korak še negotov ter ae mu vidi, da Še ni vajen tega dela. Časih ga vrže drevo iz razora, da ae opoteče na leho, a naglo poprime še krepke je za leseno orodje ter stopa varno za plugom. Skoro bo zorana vaa njiva, črne plasti zemlje se svetijo na solncu, vročina puhti in znoj stoji na An-drejkovem čelu. „ Vrane letajo okoli oračev in zobljejo mastne ogrce, okoli na desno in levo zori rumena pšenica in poveša trdo, polno klaaje. Priorala sta na konec"njive, in tam drži cesta sredi polja pod vasjo. Že sta obrnila, in Lovrač je glasno poganjal, ali Andrej ku se je zazdelo, da ni vse v redu, in zato je zaklical: "Stoj!" Z vso močjo je potegnil drevo k sebi, prestavil kolca in globlje zastavil lemež v zemljo. Mimogrede ae je ozrl še enkrat na cesto, ker se mu je zazdelo, da mu je mimo oči zletelo in zableščalo rdeče žensko krilo. "A—hm!" se je odkašljeval Lovrač. "Je že prava! Tista je, ki noče slišati o grajski gospodični!" Veselo se je zarežal in pomežiknil Andrejku. Po cesti je prihajala z druge vaai aem mlada deklica, nedeljsko obleko je imela na aebi, rdeča arčeca ao bila posuta po plav-kastem krilu, in belo-rožna jopa se je tesno ovijala njenega sta-sa. Pod pisanim robcem se je smehljal rdeč, mlad obraz, lica so se svetila gorko in sveže, pol- ne, zrele ustnice so se modro i žale, a smeh je atal na straži, zazveni akozi kipeča, slad vratca. Že je bila mimo orio in stopinja je obatajala, zakaj< sta je bila na debelo in šin nasuta s kamenjem, in res bjL škoda njenih svetlih, malih ei ljičkov. V tem ae oglasi Anfr ko: "Ali nisi ti, Tončka?" I Obstala je in [»gledala na »j vo, in že ao se sprožile usta in izza zobkov je prikipel snu Mesto odgovora je odmajak glavo. "E, če bi ne vedel, da si ti, bi te ne poznal." "E, če bi ne vedela, da si A drejko, pa bi te ne poznala," je oponašala hudomušno. Z i ve je prišel glas, kakor bi se i odkašljeval, pa belček in run* ček ata ae pametno božala z i govi in bila z repom po sita obadih in brencljih, le hlap Lovrač je širil usta. "Lej jo, Tončko, ali se fe nj omožila! Pri nas se miri kmalu! Ženina imamo, in zlata nevesta z Gradišča je dvakrat povprašala. Andrejin bo že povedal bolju natanko/ "Ti pa tudi ne znaš drug kakor nagajati. Nič več nc ram zate, presneti Lovrač!" kle je našobilo ustnice in se i lo v stran. (Dalje prihodnjič.) STAMPS "I am ono of tho childron of Amorlca—a futuro dMson of th« Od Stalas—asklno you to help mo and thousands like mo who must fiftt the right to Ihre strong. hoallhy. normal llvos. If you wUl gW« whail oaa !fOW !©morrow'» Amorlca wUl bo a bettor world for ali th« chiMi ovorywhor«. "Sond your eontrlhutlon to Praaldont Roosevelt by uslng ihii Jota tho March of Dlmos and Dollars— Prosident Roosorolt Tho National Found« 1 ion for Infantllo Paraly«ls 342 Modlson Avenue Now York. N. T. Dni Ur Prosident: Karo Is my eontrlhutlon to tho National Foundation for IafcS Paralrsla. I want to help Amorlca's childron ln tholr fighi «9«inH torrlblo ------- Nam«___________________ Addross _____________ Contrlbutlons: a. TISKARNA S.N.P.J. •Dr«)«na vaa v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila za veselice in ahode, vizitnici. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki* angleškem jeziku ln drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAMTVO SKP* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AH*' a _ .... Vaa. pojasnila daje vodetvo tiskaras .... Cene nam onijako dele prvo Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINTEČJ MS7-S« S. Lasmdale A