». 284 nnranuv imami nm*num u, V cttrm itovemora 1924. Posamezna SfettTka 20 ceut. Letnik XILX lxh»|», !rvrrtn5I pordelJ^C dan xjutra|. Urednittv* AsiJfoeg« It 20, 1. na pfetra se ne »preje Prof. F. Peric. 19.50, pol leta L 32.— in celo k - Telefon uredništva in uprave It 11-57 iti na) se pošilja'- S se ne vračajo. J& - 3U£ /na Edino*. Tisk tisiu " • -- za nesr L 7.—, Za inozemstvo mesečno EDINOST Številke v Trstu In okoiid po 30 cent — Oglasi se računajo v mt koloM <73 mm.) — Ogla* trgovcev te obrtnikov mm po 40 cent tthvete. poslanic« te vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L t — Mati ogiaai po 30 cent beseda, najmanj pa L 3. — Ogla*, naročnina ta reklamacije ae po6ilja|o izključno oprav Edinosti, v Trst«, ulica m. FkančiŠka Asiikega Mev. 30, L nadatfopfe. — Telefon nredniitva in spravo 11« Proti obrekovalcem (V. članka v «Edinostih» od 16- in 23. t. m.) V zadnjem članku sem zapisal, da >e ta- čuvani boj med bivšo »Jadr. banko» in «LjubLj. kred. banko* na eni strani in nagimi zadrugami na drugi strani mora presajati z oziram na dve Točeni razdobji, namreč pred svetoinargeritskimi konvencijami in po njih. Na drugem mestu sem v istem članku govoril o navideznem interesnem koniiiktu ali nasprotju med zadrugami Li obema bankama. Predno poj-dem naprej, je tu treba nekoliko pojasnila. Kajti moji oorekovalci so tudi zavijalci in proti zavij al c em je treba posebno točntega izražanja. Ne uženeš jih sicer niti z najbolj pretirano točnostjo, saj bodo zavijali do zadnjega, prav kakor je tista ženska še izpod vode kazala, da se trava striže m ne kosi. Ali vendar moraš zavijalcem delo vsaj, kolikor je bol jmogoče, otežkočiti. Tako se njihova za vijalska spretnost tudi toliko bolj izkaže in pravtaJko, česar pa ne slutijo, toliko prej dokaže. Saj to je, bivala Bogu, prokletstvo zavijanja, da se, bolj ko zavija, prej — rekel bi — samo po sebi zadavi. Bralcem ^Goriške straže» in »Malega li^ta* ni na kotneu treba ničesar drugega nego malo dobrega spomina in zdravega razuma, da tudi najbolj obesednjačeni in poščeketani med njimi spozna, da ga lovijo samo z drznim zavijanjem. Radi točnosti moram torej omeniti, da nego le do boja slučajnih zaveznikov proti I stvarna škoda je velika. Ves promet na progi em njiju dveh in potem seveda še proti ie ukinjen. Mednarodni vlaki vozijo proti Du- meni, ko sem jaz temu čednemu podjetju11^« m Pragi preko Varazdm^ proti Trstu pa j t -j ' T . „iam„ „Jpreko Karlovca. Domača potniški promet se odr.ekei svojo pomoč in proti njemu nasto: ^ s t - ^ pil z odkrito besedo m »asmim neovrzmmi j BEOGRAD, 26. Včeraj popoldne ob 6. uri razlogi. ^ . sta trčila v Križevcih dva vlaka, osebni iz Moral sem to stran vprašanja natančne,-1 Koprivnice in tovorni vlak, ki je na kolodvoru še pojasniti, ker so nasprotniki poskusili premikal, drug ob drugega. Ena lokomotiva izrabiti v svoije zavijalske namene mo^e zanikavartje resničnega, namreč po pravu in pravici upravičenega konflikta med bivšo « JacLr. banko» in »Ljublj. kreditno banko» na eni in zadrugami na drugi strani. Prihodnjič dodam še nekaj v ilustracijo poštenja in resnicotljubja, s katerima hočejo obrekovalci ~ opravičiti svotje razlikovanje med »Jadr. banko* in «Ljublj. kred. banko», potem pa preidem na svoje zadržanje v dobi pred ♦svetomargerrtskuni konvencijami. Dr, Josip WiUan. Sslu poslansKe zbornice Izvolitev komunističnega poslanca Giorgio anulirana - On. Finzi se poleg letalstva zanima tudi za žitno krizo RIM, 26. Predsednik on. Rocco je otvo-ril sejo poslanske zbornice ob 15, uri. Pa prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje zbornice je predsednik prečital imena onih poslancev, ki so prosili za dopust; med njimi je tudi on. Orlando. Državni podtajnik za nacionalno eko- I tore, omraui, nomij(> on Larussa je odgovoril poslancu se v mojem zadnjem članku vzporedno | Finz.; m všanje Q žRni ^^ v Ltaliji rabljem izrazi cinteresno nasprotje* ali1 - - ^interesni konflikt» z ene strani in «boi» z druge strani ne krijejo. Interesno nasprotje vodi mnogokrat do boja, a 4 ni kdo se lahko tudi bojuje presti nekemu, ne da bi njuni interesi bili nasprotni, in narobe dva imata lahko nasprotne interese in se vendar ne bojujeta. Končno so pa tudi interesna nasprotja različne' 'vrste. Po sedaj veljavnem pravnem nazlrartju je inieresmi konflikt poldan na primer, kadar • kdo komu kaj po krivici vzame. < pravnih* nazorih, ki »se uveljavljajo v «'Goriiki straži* in «Malem listu», je pa interesni konflikt že podan, kadar ima kdo nekaj, kar kdo drugi potrebuje. in več vozov je skočilo s tira. Smrtnih žrtev ni bilo. Ranjenih je bilo lahko le nekaj oseb. Roški odgovor no angleške note Večina Angležev je naklonjena sklenjeni rusko -angleški pogodbi. Zinovjev ni pisal nikakega pisma an£eškim komunistom MOSKVA, 26. Tukajšnji vladni listi se pečajo v dolgih uvodnih člankih z angleškimi spomenicami. List «Izvest:ja» piše: Vsi trije dokumenti označujejo prav rasno obnašanje konservativne vlade v Londonu in njene namene proti ZSSR. Medtem ko odklanja konservativna vlada pogodbo, ki jo je podpisal MacDonald, je pripravljena skleniti novo pogodbo, ki bi v prvi vrsti koristila britanskim kapitalistom. Angleški zunanji minister Chamberlain izjavlja sicer, da je pismo Zinovjeva avtentično, noče pa objaviti tozadevnih dokazov. Zatrjuje le, da se nahaja sovjetska vlada v tesnih odnoša-jih s komunistično intemacijonalo. Angleško noto smemo upravičeno tako tolmačiti, kakor da bi hotela konservativna vlada iztisniti nove koncesije od sovjetov. To pa nas nikakor ne moti in tudi nas ne more prisiliti, da bi menjali naše zadržanje. Kar pa se tiče pisma, smo mi že od prvih početkov trdili, da dre za navaden falsifikat. Predlagali smo, da se sestavi nepristranska komisija, ki bi to zadevo razčistila; a angleška vlada je ta predleg odklonila, ker se hoče izda je razburjanje radi te krize neupravi-| ogniti tozadevni objektivni preiskavi. Da govo-čen ker ije kne'la Italija o»b žetvi; še j rimo jasno in priprosto: Konservativna vlada, 7 milijonov stotoj v starega žita na r lago m do danes pa je uvozila Že 5 nov stolov. Poleg tega pa je vlada prepo-,. ZSSR ^ cj2vestiia„: m smo vse vedala izvoz moiie. On. Fina se ne zad^ j sto,iH) da dosežemo ta cilj. Če pa hočejo kon-volji z odgovorom in meni, da so podatki j servativci razveljaviti že sklenjeno pogodbo, državnega podtajnika preoptrmističri. Da-, bG znalo rusko in angleško ljudstvo prav dobro nes potrebuje Italija 29 rniliijonov stcxtov ocen li delo svojih vlad. Mi znamo prav dobro, da je večina Argležev naklonjena pogodbi v ZSSR. ^Pravda*, ki komentira Charaberlainovo noto, piše: Rusko-angleški incident ima za pred- Pnpravc za zopetno otvoritev vseaagleSke razstave v Wembley-u. LONDON, 26. Vseangleška razstava v Wem-biey-u, ki je prinesla veliko finančno zgubo, bi se morala za vedno zapreti tekom tega meseca. Tako je vlada Nove Zelandije že dala ukaz, naj se paviljon Nova Zelandija razdre. Deloma je bil ukaz že izvršen. V zadnjem času pa je nastala velika propaganda proti definitivni zatvoritvi. Propagando podpirajo predvsem razstavljalci. Za novo otvoritev, ki bi se naj izvršila že spomladi, se je javilo že veliko novih razstavljalcev. Londonska vlada se nikakor ne protivi zopetni otvoritvi; le stališče dominijona in kolonij ni še popolnoma znano. Vendar pa je že gotovo, da bodo privolile k otvoritvi Kanada, Južna Afrika, Nova Zelandija in bržkone tudi Australija. Brezposelnost na Angleškem pojema. LONDON, 26. Dne 17. t. m. je bilo v Angliji po uradni statistiki 1,209.000 brezposelnih in sicer 9000 manj kakor prejšnji teden. rami žita poleg svojega pridelka (okoli 42 mili p1 i jenov stotav, Prip. ur.). Potemtakem bi ° morala Italija uvoziti tekom 8 mesecev do prihodnje žetve še vsaki mesec po - . . - 0 . . . . , 3 milijone sto tov. Mab kdo more danes ^J^^T^ ttftS^™^ KU, n^*), KU. uruKI ^f1' cda Se ,bo raŽanie i^?! gostoljubno zavetišče komunistični .internaci- Naj bralec ne izgubi potrpljenja! Da se P°SfnX ua.raS^e l f^^.jonar na ozemlju ZSSR, vendar pa drži svoje nt rJT-J {roba !Ireseciil uvoz surovin. Ra<» tej>a bi obveznosti, radi katerih ne sme podpirati in- .a^cern ^ na rep ,e treba počasi aJa v]ada splošnc ukrepe; t^rnacilon.lne propagande. - razvTjati. Ponavljam da resničnega ^^ b{ ^^ dcy^| ^ p ere^nega nasprotja ali konflikta med W ko]ikor raogoče ,krči {yaV kama m nasum zadrugami m bilo ne pred'^^. da ^ ^^ ž svetomar;>cntskiou konvencijami ne po1 PG3ilf;'?vfilfle Izjave egiptovske vMe Dijaki nadaljujejo stavko — Dva angleška mornarja pogrešana. --- Egiptovski protest pri Društvu narodov. PARIZ, 26. Ministrski predsednik egiptovske vlade je podat pročevaicem lista dPelit Parisicn* v Kairu sledeče izjave: Upamo, da bomo s pomočjo modrosti našega naroda m se konsuin bi morala ta po- njih. Kciikor sem mogel doklej dognati, "se j V®p^cdscdnik ^ da - hvditev koinu. te akcija obeh denarnih zavodov, ca bi ed,^^ ?os3anca GioV^o sporna v snu-italijanske vlade dosega upoštevanje svo- glu ^ volilnega odbora in sicer radi lih več ah man, utemeljenih pravic ali vec j 0b90&c iz \ lg99 Dn R^^ komunist, ab man, upravičenih mtereisov vodila tako, zahteva ^ mora Hti ddežen lCyrl< Gior^io ^ ^ t , cisto samosto^o in oceno, da ne samo - lne amTlcsaK ker je bii obsajen radv Kral a ?ua,d*' k\}\zvftl ^var usta've. ozdra- ni moglo priti do nobenega navzknzja z poI^ič radi tega se mu mora! d'u^ve Mno^ Jo SubTlT pr našo akcijo za nase zadruge, nego na m, ir},rrclat ^Hcirati. | ^^.o^h N^mo ^ d sf l a nismo mtr mč vedeli za ono drugo ak^jo. Predsedn;k voH,ncga ,odbora on Caser- | z^l z ^lti ^ upra^ toda iHrno P^ mo^h informacijah se ,e g. Ciro Kame- tanQ ^ ^ da ^ K izv£>litvi g Giorgio! uverjeni, da nL bo britanska vlada podpirala, narovi c obrml do jugoslovenske vlade, dai^^ tudi 0pQ2ici^ki p(>s]a*ci razen1 Tuje kolonije se nimajo ničesar bati, ker jih bi njegov, od njega samega samostojno miR^ldija, ker ni bilo mogoče uoorabiti bomo vedno ščitili. Vlada je odločna, da ohrani ločeno doseženi sporazum uvrstila med ** " - - - -- " - ..... ;vetomargeritske konvencije, «amo za to, aa se zavaruje, da sporazum ostane v veljavi in se izsvrši ne glede na kako oorvo amnestije za ono kazen, ki jo je Giorgio že!red,v ^eželL Ne bomo uživali popularao-odsedei. (Giorgio je bil obsojen na 7 me-1 paše* a tudi je ne bomo iskali. Izvir- secev ječe radi soudeležbe pri ■ šili bomo svojo dolžnost, ne da bi se pustili nekem' - Al"" čisto JM? prc,bii ,v dotfIer.ni hil amnestiran.)1 pr^ordl vlada U^aj ^^ UpTaviČeno^sme"- : ro zelo bumi razprajvi zbornica zavrne; m0 verjeti, da je nova egiptovska vlada pre- . . , . - , ., moliti od demonstracij umoru in požaru m je nokaj mesecev kazni! t rvNinrvM oa v^^; LONDON, 26. Vesti, ki prihajajo iz Egipta, spodarski politiki vlade. slednji kandidat komunistične liste. Nato se ,e nadaljevala razprava o go- premembo italijanske vlade, naše zadruge je pa tekla na tiru, je imela tudi čisto drugo stvarno in! * ^/tZ** ^IV^dju^vj-^*4 • i-j. f - j - ^ , ^ra vino podlago in čisto druge pogoje za: ^ r P \ ,10°!dl|a' .na» se izvolitev j pričana, da pomeni^ polmcne nezgode pravo • oeh Takrat za časa svetomar^ritskih i g' G\°rš1(> m sPreJme predlog večr- nevarnost za interese Egipta, m da hoče v de- pen. lascrat za časa svetoinar^emsKin d& se izvcjitcv in pri^aa ^ želi vzpostaviti j>t-polen mir. Poročevalec li- konvenerj, so ti pogoji za uspeh akcije za? - - - - . naše zadruge žal še manjkali. Konec januarja letošnjega leta so se uresničili. Prav tako, kakor si ne prisvajam nobene zasluge na tem, da so se konec januarja letošnjega leta uresničili, prav tako pa zavračam z vso odločnostjo in z vsem gnusom, ki ga zasluži nesramno in hkratu neumno obrekovalstvov, očitanje, da bi bil KasiOD naroilnepa IMa v Sloveniji Dr. Žerjav nosilec liste r Ljub^ani — Dr. Pivko kandidira v Mariboru BEOGRAD, 26. Med radikalno in demo- sta «Times-* v Cairu brzojavlja, da večji del franccske kolonije čuti, da je njena varnost ogrožena ter odobrava korake, ki so jih storili Angleži v svrho zaščite javnega miru. «Daily Teiegraph», ki govori o internacionalni odgovornosti Anglije glede Egipta, pravi, da je zali inozemstva, naj se predloži angleško-e.t- nski spor društvu narodov, neupravičena. Udnošaji Anglije z Egiptom se morajo smatrati kot zadeve notranje politike in to tudi jazza časa svetoma^itskih ko«;j Po^T^ MaTdfS ^JŽ'fu*^?:^ ^ fS^ar naj se predloži č, pogoji za naš u^peh. Ali predno to še po-j 3 « , ^ j^.r.1 ' ^ r*i. - ji- .. X kol nosilec hs4e minister za šume m rude g. drobno razlozun, hočem nadaljevati priče-; dr, Grcgor Žerjav. Radikalom se odstopijo to pojasnjevanje svojega pisanja o «mteres-.................— nem konfliktu» in o «boju» med obema bankama in našimi zadrugami. Ko so se razglasile svetomarg&ritske konvencije, je po inicijativi z onkraj meje prišk* do politične akcije, da bi se denar, ki je bil s konvencijami, torej s pisano, podpisano Ln za vse udeležene stranke obvezno pogodbo, namenjen oibema bankama, ne dal njima, nego nakloni! na;im zadrugam. Da jaz v tem primeru resničen interesni konflikt med bankama in zadrugami pore kam in da ga moji obrekovalci zatrjujejo, v tem je prav osvetljena tista razlika med sedaj veljavnim pravnim na trije okraji: Kočevje, Novo mesto in Črnomelj. V mestu Ljubljani kandidirajo samostojni demokrati. Iz Maribora je .prišla danes vest, da bo narodni blok kandidiral na skupni listi kot nosilca dr. Ljudevita Pivka. Ta vest je vzbudila povsod veliko zadoščenje, 0 RcđlM zvezah s Čiferineis Radić se je posluževal gospodarskih zadrug za razširjanje boljše viške propagande. BEOGRAD, 26. v Peč» objavlja dopis iz Zagreba o delovaniu Stjepana Radića, dr. Mačka. njegovega koncipijenta Saja ter nekaterih 1 drugih radičevcev, ki so vsi bili agenti ruske boljševiške vlade za ustvaritev zveze balkan- ziranjern in med^ pravnim naziranjem i »kih sovjetskih republik na Balkanu. Kakor «Uoriske straže* in «Mađega lrsta»s ki priznava Radič sam, je dobil od ruskega kosem jo gori omenil. Samo da ® tem razli- misarja za zunanje stvari Ćičcrina moralno in kovaujem delam še preveč časti svojim l^di gmotno podporo za boj proti Beogradu, obrekovalcem. Kajti če so morda tudi že i« boljševiški agent in je deloval preko imajo v£. ae interese v Egiptu, so vedno za hievali, kakor pravi list «Daily» Telegraph*, da naj vršijo Angleži posebne funkcije za zaščito tujih kolonij in lastnih pravic v Egiptu. Velika Britanija je nastopala pri zadnjih dogodkih v Egiptu le kot zastopnica vseh interesov v imenovani deželi in kot zaščitnica reda. 4 LONDON, 26. Agencija Reuter dobiva iz Caira: Prosvetni minister je sklenil, da pozove dijaštvo, da se zopet udeleži rednega pouka. Proti onim dijakom, ki se ne bi uklonili temu pozivu, bo postopal najstrožje. Danes zjutraj so se dijaki sestali k zborovanju ter sklenili, da nadaljujejo stavko. Guverner Assuit je danes potlačil nekatere demontracijske poskuse. ALEKSANDRIJA, 26. Dva angleška mornarja oklopnice Valiant se pogrešata že 48 ur. Oblasti raziskujejo zadevo, CAIRO, 26. Bivši ministrski predsednik Za-glul paša je odšel na deželo, da se odpočije. Dne 7. februarja t. 1. so se sestali zastopniki našega političnega društva in zastopniki krščanskot-socijalne struje na pogovor glede volilnega sporazuma. Naši zastopniki so hote K takoj razpravljati o pogojih za sporazjum, toda dr. Bitežnik je začel očitata našemu političnemu društvu in dnevniku «Edinost» razne sbvari in zahteval najprej zadoščenje za vse krivice in napade, ki so pretvezno bili od naše strani storjeni. Posebno ga je razka-čil članek «Edinosti», v katerem se je trdilo, da ni sporazuma brez medsebojnega spoštovanja strank in da zato se ne sme napadati in žaliti tisto stranko, s katero se ima potem dogovor sklepati in da tako delo ni ne dobro ne pošteno. Dr. Slavik ga je zavrnil rekoč: «Kaj pa naj mi rečemo, ko nas vaši listi imenujejo izdajjice, propalice. pijavke in nam očitajo da smo od bank podkupljeni.« Nato je dr. Bitežnik, ki je s-ejdel polog dr. Slavika, tvstal Hn, pokazujoč nanj s prstom, zakričal: «Da res je, pe podkupljeni!« Dr. Slavik je na to reagsral zasolivši mu klofuto, a doktor Bitežnik se je umikal in jecljal v isvrtje opravičen je «Ne tepsti, saj Vas nisem hotel žaJiti, saj nisem nič slabega rekel. sa*j nimate nrts [najmanjšega povoda Ibiti razžaljeni rtd.» Sestanek se je seveda raz šel. Dr. Slavik je pooblastil odvetnika dr. Gabrščka, da vloži zasebno obtožbo proti doktorju Bitežnik u radi razžaljenja časti in da mu da potrto pravico, da dokaže resnico. Ni hoteJ s tem kaznovati dr. Bitežnika, temveč le mu dati priliko, da sjvoje očitanje dtokaže. S tem ni hotel doseči kaznovanje dr. Bitežnika, ker ga je že sam dejanski kazn/orval, ampak ga prisiliti, da pride z dokazi na dan, ali pa da se razkrinka za podlega obrekovatca. Drugi dan je dobH dr. Slavik od dr, Bitežnika to-le pismo: , Gorica, 7. 2. 24. Velecenjeni gospod doktor! Med Vami in počesanim je prišlo na skupni seji naših političnih društev do neljubega incidenta. Z ozirom na besede, ki so provzročile incident, izjavljam, da nisem mislil trditi, da bi bili Vi glede Jadranske banke materijalno podkupljeni. Naglašaan, da sem hotel svoje besede že pri seji pravilno pojasniti. Pr;i>im da vzamete to mojo izjavo na znanje. Z odličnim spoštovanjem Dr. J. Bitežnik. Prva razprava se je vršila dne 26. sept. tega leta. Šele tik pred razpravo je dr. Bitežnik pc? svo«jem zagovorniku dok- pcrav častnemu sotdu, vsaka stranka naj imenuje enega razsodnika in ta dva tretjega in ti naj ■sodijo o stvari. Dr. Slavik je na to odgovoril: * Afera je zame, kakor častna afera likvidirana. Nimam ničesar iskati pred častnim sodiščem. Častno sodišče se mi zdi za ta slučaj tudi tehnično nemogoče. Zelo verjetno jet da bi moj sodnik držal z mano, Bitežnikov sodnik z njim in da se razsodnika ne bosta mogla zediniti za tretjega in ivsa stvar obtiči. Stvar je zel6 enostavna; če sem podkupljen, ni treba imeti do mene nobenega obzira. Doktor Bitežnik si bo stekel zaslugo za naš narod, če me javno razkrinka in.»s tem narod reši takega škodljivca. Če pa nisem podkupljen, potem ne more biti težko dr. Bi-težniku, če je gen ti e man, da mi to prizna in da to svoje očitanje prekliče, na kar tako daleč, da smatrajo lastnino, (seveda če ni njihova, nego tuja) le za tatvino, vendar niso tako najivni, da bi bili verjeli, da se tudi obe -rfadi postavita na isto stališče prav nasproti od njiju samih podpisanim konvencijam in da odvzameta bankama. kar sta njima že obvezno priznali. V našem primeru ni bila torej gonja «Go-riške straže* in < Malega lista» narekovana od zgolj napačnega, bolje perverznega pravnega nabiranja nego od hudobne nakane, da bi — kristijanif — zbegali m nahujskali ljudstvo, ne racfc njegovih koristi nego da bi za svoje prokleto obre-kovalsko rokodelstvo nekaj pridobili. fn tako je torej res prišlo ne do interesnega konflikta med bankama in zadrugami, niti do boja zadrug proti bankama, zveze hrvatskih poljedelskih zadrug. Na njegovo inicijativo se je začela živahna boljševiška propaganda. Hrvaška kmetska zveza je imela isto nalogo. Svoje prostore je imela v ubožnici, kjer so se zadnje čase utaborili tudi Hana ovci. V Hrvatski Matici so kraljevali ljudje, ki so imeli glavno besedo v Radičevi repuli-kanski stranki. Mačkov koncipijent Saj je bil svoj čas boljševiški komisar v Astrahanu v Rusiji in preko njega je Čičerin pošiljal Radiću direktive in drugo korespondenco. Dve železntiki sesref! v JngosMll Človeških žrtev m bak> ZAGREB, 26. Ko je dopoldne vozil tovorni vlak iz Zagreba proti Zidanemu mostu, je počila par sto metrov pred postajo Savski Ma-rof tračnica. Šest vagonov je skočilo s tira. Dva vagona, natovorjena s koruzo, sta se razbila. drugi poškodovali. Človeških žrtev ni. PARIZ. 26. Agencija Ha vas dobiva iz Žene-, ■% , .4 , i- ve: Glede brzojavke, ki jo je poslala egiptov- 1poltreba kazenskega procesa m ska poslanska zbornica tajništvu Društva na rodov, izjavlja generalni tajnik imenovane institucije, da ta brzojavka prihaja iz parlamenta in ne od vlade. Radi tega se je ne sme smatrati za uraden dokument. Brzojavka ne vsebuje nikake prošnje za intervencijo, temveč le protestira proti angleSki vladi. Nova vlada Utaj** republike PEKING, 26. Sestavljen je bil izvršilni odbor kitajske republike. Predsednik je Tuan Ci Yui. Je 60 let star i* je načelnik kitajske liberalne stranke. Nemški general t« MatkoBtn* btpwšSm PARIZ, 26. Predsednik republike Dou-mergue je na predlog vojnega ministra gen. Nollet-a pnmiWH semikega general* von Mathusius-a. Ta je zapustil danes ob 6 zapor v Lflla terae odpdj* v Nemčijo. tudi častnega sodišča. Ne gre za drugo v našem slučaju, kakor: aH sem dal $ kakim dejanjem dr. Bitežniku in njegovim zaveznikom povod in pravico mi očitati, da sem od banke podkupljen.« Dr. Bitežnik je ita to odgovoril, da ga ni hotel osebno žaliti, a da rajši žrtvuje sebe in svojo družino, kakor da bi pod presi jo kazenskega procesa svoje besede preklical v uverjenju, da je z gornjim pismom vso stvar popravil. Dr. Slavik mu je na to'omenil, da s tistim pismom .je stvar samo pokvaril, ker je v njem potrdil, da je dr. Slavik vendarle podkupljen, četudi ne materijalno, pa na drugi način, to je moralno, kar je Še slabše. Tudi sodnik je skušal stranke poravnati. Nazadnje je bilo zmenjeno, da se bodo pogajanja nadaljevala, naj dr. Bitežmkov zastopnik naznani pismeno svoje natančno precizirane predloge. Sodišče je določilo drugo razpravo na dan 25. t. m. Dan pred razpravo ob 6. uri zvečer je še-le doktor Siavikov zastopnik dr. Podgornik prejel pismo dr. Brajša, v katerem se «iz obzirov na našo skupno stvar« ponavlja predlog, naj se stvar izroči častnemu sodišču. Dr. .Biraljša meni, da bi razpravljanje o naših medsebojnih prepirih pred italijanskim sodnikom in italijansko javnostjo naši stvari škodovalo in da je treba osebne interese podvreči skupnemu interesu. Pred razpravo so se pogajanja za poravnanje nadaljevala. Dr. Slavik je ponovil svoje že navedene razloge in izjavil, da umakne tožbo le, če dr. Bitežnik izjavi, da izraz «podkupljeni» ni bil umesten, da ne zna za nobeno dejanje ali okolnost, iz katere bi se moglo sklepati, da je dr. Slavik podkurjen v navadnem smislu besede. Glede častnega sodišča je še dodal, da tu ne gre za nobeno politično vprašanje, temveč le za to, ali je on od kake banke podkupljen, da se mu je to v listih, pred slovensko in italijansko javnostjo očitalo in da je treba torej to stvar tudi pred to javnostjo razčistiti. Ce bi se podvrgel častnemu sodu, pri katerem se ne bi javno razpravljalo, bi izgledalo, kakor da se javnosti boji. Saj razpravljanje se lahko omeji na osebo dr. Slavika, kateri ne zahteva zase nobene obzirnosti. Dr. Bitežnik ni hotel odnehati in nato se je začelo razpravljati. Sodnik je bil dr. Zerboni, javno obtožbo je zastopal neki italijanski odvetniški koncipijent, dr. Slavika je zastopal dr. Podgornik, a dr. Bitežnika je zagovarjal dr. Glaser. Dr. Bitežnik o merodajna obsodba, temveč ^IP podatki razprave o katerih naj si napravijo svojo isodbo vsi pošteni ljuc.er Potrdil je, da je bilo očitanje prav njemu namenjeno, kar je razvidno tudi iz pism . od 7. februarja. Ko je dr. Slavik g. sodniki' razlagal, da se rv slovenščini tisto očitanje ravno tako glasi, če je izrečeno proti eni ali več osebam in opozarjal na razliko ined italijanščino in slovenščino v tem oziru, je hotel dr. Bitežnik popravljati dr. Slaviku in vzkliknil: «Ni res, če bi hil jaz one besede naJslovil na Vas samega, bi bil rekel: «Vi ste podkupljeni — a ne podkupljenih Dr. Slavik ga je mirno zavrnil: «G. doktor, Vi imate menda svojo posebno slovensko slovnico, oziroma jih imate dve, eno za navadno rabo, drugo za posebne kritične prilike!» Pokaaxiju «bJ povoljna pojasnila z navedenim svojim pismom. K večjemu bi se dr. Bttežnik mo-po njegovem mnenju, obhoditi ra- V prvem sv?cm^poroc.Iu^P^cbvaj *eku ^a Jcrik ta vik goriških «velesocijalcev» o našem «bankirstvu». Te gole ugotovitve iz najsocijalnejŽe države na svetu in v vsej zgodovini kažejo «Piccolo», da je nepoznani morilec pozval umorjenca, naj gre ž njim pred hišo, ker da ima govoriti z nji m o neki zasebni stvari. Temu pozivu da je umorjenec u-stregel. V poznejšem poročilu pa pravi, da fe etai član milice najprej sam šel iz gostilne in še le pozneje umorjenec. Slednjič smo mi ugotovili, da so poročila v «Pic-co!u» prikrojena tako, da ne dopuščajo misli, da bt imel ta dogodek kako politično ozadje. Isto t ako v nedeljo je bil v Karojbi, politični okraj poreški, ustreljen en orožnik, . , . eden pa težko ranjen. Tudi glede tega orodje izpremenilo v otroško pafttohco zločina pravi .Picooio* v svojem poro- *a otroke ni U .argument., kar pmnai Cilu, da je zločinec gotovo kak «bandit*, Ici ga bržkone zasledujejo oblasta m ki je____ -_______^ -—* ?_. .,. •»»»Kaj na mjl aent» z oglasi pozornost tudi v lasni a časni- rtrabu pred areUcgo i karskib krogih. Kakor smo ebve«*ni, te a» Lenin naj se ne obrne v grobu in Trockij naj se ne huduje, da tsmo ju morali primerjati s «spcijalci» Ščekove vrstef it w besed e oglasih Deistvo, da je naš list objavljal oglas «Ban-ke Adrijatike*, je poslužilo razkolnikom kot kanon v sedanji gonji proti našemu političnemu društvu in njega odgovornim činiteljem. Namerili so in streljali kakor nekdaj Nemci proti belgijskim utrdbam. Mislili so, da imajo v rokah top kalibra 42, a medtem se iim je litoHco. Pa ie argument*, kar priznavajo val razsodni ljudje. Vsled svoje gorostasnosti je vzbudil mka. Tudi tu se je «Ptccoio kega namigavanja na kako ozadje. Drugače fašislovsko glasilo «11 - IUiso mogli resni časnikarji v laike« taboru do-pohučno. volj ^„„ejati fa opravičeno: kaj takega je {mogoče le med nemi na naio sramoto. Tako Popolo nas goriški velesocijalci blatijo in sramotijo pa ne pomeni, da dobivajo delavci v Londonu 100 šilingov, temveč predstavlja število 100% povprečne plače londonskega delavca. Primerjanje londonskih delavskih plač toe vrši potem na ta način, da se izračuna, koliko odstotkov londonskih delavskih plač znašajo potvprečne plače delavcev po drugih državah. Na podlagi tega računa se dobijo sledeče številke: 1. London 2. Zedinjene države 3. Kanada 4. Nizozemsko 5. Švedska in Norveška 6. Pariz in Bruselj 7. Praga 8. Dunaj 9. Madrid 10. Rim 11. Lisabon Med naštetimi državami plačajo najbolje svoje delavce Zedinjene države, v katerih znašajo delavske plače nad dvakrat toliko nego) v Londonu, in v Kanadi, kjer znašajo delavske plače nad poJdrugo-krat več nego v Londonu. Vse druge države zaostajajo daleč za Anglijo. Kakor rečeno, kažejo ta števila tudi višino splošnega blagostanja in socijalnega natpredka navedenih držav. K 14-letBld otstnka tržnttt Id koprske Škofije Različni obseg tržaške Škofije. V starih časih se je tržaška škofija raztezala od Timava pri Devinu do) Roča v fotri, od morja m do reke Pivke pri Postojni. Meje tržaške škofije, kakor tudi škofij, ki so dandanes ž njo združene, so dolga stoletja ostale nedotaknjene. Samo de* vinski arbkfiijakonat je — neznano ke-daj — iz tržaške škofije prešel pod oglejsko škofijo. V novejših Časih so se pa meje in cbseg večkrat premakniti. Ker je tržaška škofija imela v Istri več dubotvnij v ozemlju beneške republike, a po reška in poljska pa nasprotno v ozemlju avstrijskem, so radi tega večkrat nastali spori med duhovstko in posvetno obdastjot Vsled tega je papež PSfr VI. proti koncu druge polovice !8. stoletja odredil, naj «se obseg škofij krije s pcŽfltičnnmi mejami in tedaj sta bila od tržaške škofije odtrgana vikarijata buzetski in ročki ter dodeljena poreški škofiji, tisto je Umag, ki je več stoletij bij pod tržaško škofijo prešel pod novogradsko škofijo, Milje pa pod tržaško. Nasprotno je tržaška škofija dobila od poreške Pazin in od pulske Kršan m Kastvo, vrhu tega vso škofijo pičansko, ki je obsegala nekako sedanji pičanski dekanat. — Leta 1788. je nastala velika sprememba. Pod cesarje™ Jožefom II. sta bili zairti tržaška m goriška škofija in je bila na novo ustanovljena Škofija v Gradiški, ki je pa obstojala, po imenu samo dve leti, nakar sta bHi obe škofiji zopet obnovljeni. Okodu leta 1820. se je zopet mnogo govorilo o tem, da bi tržaško škofijo zatrli, a stvar se je drugače zasukala, konečno so skleniK zatreti novogradsko in pičansko škofijo ter združiti tržaško m kopersko. Leta 1829. je tržaška škofija odstopila ljubljanska dekanata postojnskega in trnovskega, ker sta pofitično spadala pod Kranjsko deželo; nasprotno je tržaška škofija dobila nazaj buzetski in ročki vikarijat, tako da ima trža'ka škofija sedaj 12, boperska pa 4 dekanate. Pod beneško oblastjo je škofija imela a) tri kolegijalne cerkve: Milje, Umag in Buzet; b} 5 župnij: Roč, Lanišče, 2drenj, Predloko, Osp; c) pet kuracij: Sovinjak, Verh, Račice, Draguč in Hum; d) tri ku-racije, ki so bile sicer na avstrijskem ozemlju, toda odvisne od župnij na Bene-čanskem in sicer Borut v okraju pazm-tskem, Vodice v okraju podgrajskem in Semič v okraju Lupoglavskem. Duhovnikov je škofija štela: 1 škofa, 28 kanonikov, 18 župnikov, 48 beneficijatov, 44 navadnih duhovnikov, skupaj torej 139 svetnih duhovnikov. V samostanih je bilo v Trstu: 10 jezuitov, 2 benediktinca, 4 kapucini, 4 minoriti v Trstu, 4 v Grijanu, 2 usmiljena brata. Vernikov je bilo v posamez nih duh ovni jah, kakor sledi: Trst in bližnja okolica 10.183, Opčina 3000, Tomaj 3011, Košaaa 4003, Trnovo 6000, Jeišane 2400. Senožeče 1427, Dolina 7293, Hrenovke 4787, Brezovica 3800, Vrem 3000, Povir 3000, Slavina 3600, Vodice 95, Semič 45, Borut 80, Milje 827, Umag 380, Buzet 820, Osp 670, Predtoka 540, Zdrenj 600, Roč 740, Lanišče 590, Sovinjak 356, Verh 244, Račice 175, Draguč 168, Hum 265. — Skupaj 66.556 vernikov. - Utegne ee komu črnino zdeti da je tedaj Umag, ležeč med kopersko m m gradsko škofijo, spadal piold Trst. Poudariti je treba, da v tedanjih časih niso bile škofije tako zaokrožene, kakor dandanes. Kaka Škofija je snela lahko svoje župnije raztresene v področju kake drage škofije Tako je n. pr. gerilka nadćlmfija. naslednica laflufrlufa patrijarhata, imala g§ polovici 1«. stoletja župnije, < celo asIaJHsfcmimte aa Koroškem, Štajerskem m Kranjskem. MM je spadajo dandanes pod kopersko škofijo. Tedaj 9o v tržaški škofiji bivali Italijani samo v Trstu, v mestecih Milje, Umag in Buzet, povsod drugod je bilo siovensko-hrvatsko prebivalstvo. Italijanskega prebivalstva je bilo kvečjemu 8000, drugi so biH Slovenci in Hrvati Stanje tržaške škofije leta 1693. Leta 1692. je zasedel tržaško škofijsko stolico Ivan Frančišek Milier, Goričan, ki je naslednjega leta meseca februarja začel po svoji škofij« kanonično vizrtacijo in jo je dovršil meseca decembra. O tej ka-nonični vizitaerji se nahaja v tržaški mestni knjižnici rokopis, del tega rokopisa E" s bil natisnjen. Glasom omenjenih podat-oiv je bilo pri stafai cerkvi sv. J usta. 12 kanonikov, 1 zakristar in 6 klerikov; v mestu tržaškem je bivalo 24 duhovnikov, 1 dijak on, 2 subdejakona in 6 klerikov, prebivalcev je štelo mesto 5700. Obstojali sta dve župniji: sv. Justa, ki je obsegala mesto, predmestja in del okolice, in na Opčinah, ki je obsegala Trebče, Bane, Blagaj, Kontovel, Grijan, Barkovlje, gorenji del Rojana, izven tržaškega ozemlja še Briščike. Skotfija tržaška je bila deloma pod avstrijsko oblastjo, deloma pod beneško. — Pod avstrijsko oblastjo je štela: a) 12 župnij: Trst, Opčine, Tomaj, Košano, Trnovo, Jelšane, Senožeče, Dolino, Hru-šioo, Hrenovice, Brezovico, Vreme, Povir, Slavino; b) 11 kuracij oziroma kapelanij: Gročano, Lokev, Škocjan, SJivje, Šiler-tabor. Prem, Knežak, Podgraje, Pregarje, Klanec, Postojno. Zbor sužnih Judov Iz Verdijeve opere «Nabucco» posneti «Co-ro di ebrei schiavr*, ki so ga peli ajdovski pevci v svoji prireditvi dne 8. in 9. t. m. in ki je občinstvu ta^o zelo ugajal, se glasi v slovenskem prevoua g. Josipa Jurca, kolikor se da v vezani in ramani besedi ohraniti izvirno besedilo, tako-le: Leti, misel, na zlatih nam krilih, na zelenih se tratah ustavi, vrhu gričkov pomudi se milih, v miru tihem domačih dolin. Naših rek nam bregove pozdravi, vrata Siona strta, zdrobljena. Domovina prelepa izgubljena, sreče sladke pregrenki spomin. Ka] vi'siš zdaj na vrbi nam nema, zlata harfa, vir glasov proroških? Spomni lepših nas časov otroških, zmisli dob nas srečnejših nekoč. Če pa slika si Jeruzalema, rajši pesem zabrenkaj nam drugo, našo sužnost opevaj in tugo, vzbujaj v duši trpljenja nam moč. — Promocija. V soboto dne 29. t. m. bo promoviran za doktorja vsega zdravstva na gra-ški univerzi g. Josip Vrtovec, iz Vel. Žabelj na Vipavskem. Čestitamo! — Popravek. Zadnji stavek spisa o «tDavido-vicevi ideji» v včerajšnji številki je pokvaril tiskarski škrat. Wendel ne trdi, da bo hrvatska kmetska stranka tudi nadalje jeziček na tehtnici, marveč meni, da tudi z volitvami kriza ne bo rešena, če hrvatska kmetska stranka ostane jeziček na tehtnici. Druitvene rasti — Čitalnica pri Sv. Jakobu ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo pop. zadnjič duhovito burko trodejanko Madame Bonivard, ki se je igrala dvakrat pri nabiti dvorani, ker so mnogi morali odditi, ker niso mogli ne prvič, ne drugič dobiti sedežev, bodo sedeži sedaj v predprodaji že v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj, tako, da si ga lahko vsakdo prej preskrbi. Igro režira g. Marij Sila. Sodelujejo g. Sila v glavni vlogi, ga Silova, g. ««Celestin», g. Terčič in drugi. Predstava se prične ob 3 in pol pop. roko hudo ra-zmesaril. Nesrečna delavka se j«? podala v mestno bolnišnico, kjer so jo spre-* jeli v karnrgični oddelek, — V mestno bolnišnico je bil prepeljan tudi 40-letni delavec Ivan Raspolič, ki si jc včeraf predpoldne pri dviganju težke železne plošče v škedenjskih plavžih nevarno pretegnil žile v hrbtu. — Poskusen samomor ali nesreča? V i&viu* hiši v ulici Altana št. 6 so našli preteklo noČJ ob 1.30 25-Icno Stello Scaatuzzi nezavesLso na postelji v njeni sobi. Soba je bila napolnjena š plinom, ki je uhajal pri nezadostno zaprti p ipd plinove napeljave. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal Ženski prv® pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je smrtno nevarno. Nil znano, če gre za samomor ali nesrečo radi neprevidnosti, ker Scantuzzrjeva ni §e pri^a v zavesti. — Majfeeu požar na pošti. Včeraj okoli b. ure zjutraj je irbruhnil ogenj v arhivnem urada na glavni pošti, ki se nahaja v tretjem nad* stropju poštnega poslopja. Iz neznanih vzrokov so pričeli goreti stari akti m zapisniki, naloženi na veliki polici. Načelnik brzojavnega urada, ki je bil takoj obveščen o d' Jodku, je poklical na pomoč mestne gasilce, ki so ogen| brez posebnega truda kmalu pogasili. Zgorelo je mnogo aktov in zapisnikov ter par kvadrat-r nih metrov poda. Skoda se ceni na okoTt 3000 lir. _Dijaški krožek N. Tommaseo. Danes točno ob 17. uri odborova seja. — Predsednik. _Društvo «Zora». Danes ob 20. uri odborova seja v navadnem stanovanju. Radi važnosti naj se je udeležijo vsi odborniki. — Tajnik. _ Slov. akad. ter. dr. «Balkan». Danas u 20.30 redoviti Sastanak. Jer se radi o rešavanju važnih društvenih pitanja, dužnost je članova da u punom broju prisustvuju današnjem sastanku. Predavanje o radioteletoniji, što ie prošlog puta ispalo, danas će se stalno obdržavati. Odborova sednica u 19.15, u prostorijama občnih sastanaka. — Predsednik. _ Spo tno Udruženje. Za danes zvečer napovedana seja odpade. — Tajnik^_ Vesti z Goriškega Društva pozor ! Z dežele nam pišejo; — Imeli snio v rokah zanimivo listino od samega prefekta g. Nencetti-ja, oziroana g. Pisenti-ja, ki straši za njegovim hrbtom. Dokument je odgovor g, prefekta na prošnjo na^ih fantov, ki so jo predložili obiastvom pred približno enim letom, da bi smeli obnoviti drustevo, ki mu je bilo pred pol letom zabranjeno delovati. G. Pššenti pravi, da društvu ne more dovoliti delovanja, ker, da ninia sredstev da bi vršilo kako vzgojno delo, ker, da nima v vodstvu nobenega učitelja javnih šol, ki je v to poklican; dalje zato. ker društvo nima materijalnih sredstev, da bi oskrbelo v svoje namene potrebno knjižnico, društveno opravo, najemnino za lokal; končno, da že rada teh razlogov ne smatra potrebno, da bi premotril, ali imajo osebe, pri tem udeležene, resno namen, društvo vzdrževati v mejah nje-gic.ve vzgojne naloge. Nočemo se baviti z razlogi, ki naj bi utemeljili preporved društva, saj vsakdo lahko sprevidi nji>h puhlost, ker se jim žc na prvi pogled vidi, s kakih trudom s«J bili tz trte zviti, — tudi pustimo ob srtrani ono večno podtikanje politike v vsako nepolitično delo, ki ga hočejo zabranit« ^{čeprav je gotovo, da ima vsak enakopravni državljan pravico se baviti s politiko, — ne Ie pristaš .vladajoče stranke). Zanimivo je pri tem, da je naenkrat ucitel-j ona oseba, ki s svojo prisotnostjo v društvu jamči, da to res vrši vzgojno delo, — in sicer tci v času neprestanega prizadevanja oblatsti, da izločito učitelja iz javnega prosvetnega dela (čitateljem je gotovo še v spominu zlogla/sni ferman postojnskega ki prepoveduje vodstva pevskih Iz triaSkega življenja _i Tatovi v stanovanju bivšega avstrijskega polkovnika. Neznani zlikovci so očividno dobro poznali navade upokojenega avstrijskega oolkovnika Alfreda Adrario, stanujočega v ulici Madonna del mare št. 4. Ko je včeraj popoldne, kakor je hodil navadno vsak dan, šel za par ur z doma, so tatovi vlomili v njegovo stanovanje, kjer so takoj pričeli iztikati po dragocenostih. Odprli so omare in prebrskali v raznih predalih. Končno so iztaknili železno skrinjico, v kateri je Adrario hranil svoje dragocenosti. S pomočjo močnega dleta so jo vlomili ter jo izpraznili. Polastili so se dveh hranilnih knjižic, izdanih od «Živnostenske banke* oziroma zavoda «Banca Commerciale Triesti-na, izkazujoči vlogo 9000, odnosno 13.000 lir; dalje so pobrali vse vrednostne papirje, raznovrstne državne obveznice in približno 5000 lir gotovine. Pripravili so si tudi cule, v katere so povezali najboljše obleke in najfinejše perilo, toda očividno je zlikovce nekdo motil, kajti niso jih utegnili odnesti. Ko se je Adrario vrnil domov, je našel stanovanje v največjem neredu. Dognal je, da so ga tatovi oškodovali za približno 50.000 lir, toliko je namreč vrednost ukradenih vrednostnih papirjev, ki jih pa tatovi najbrž ne bodo mogli spraviti v denar. Tudi ne bodo mogli izrabiti .hranilnik knjižic, ker to vloge vezane. — A-drario je prijavil tatvino na policijskem komi-sarijatu v ulici Saniti. O zlikovcih ni nikakega •ledu. — Nezgode pri dela. 23-letni delavec Guido Fontanot, stanujoč v Miljah, je včeraj popoldne pri delu v ladjedelnici S. Marco prišel z levo aofo pod kolo vagončka, katerim so pre- podprefekta Cavalli-ja, učiteljem prevzemanje zborov itd.) Najprej se prepove učitelju delovali v društvu, nato se pa, ker društvo ne more vršiti svoje naloge brez učitelja, društvu prepove deloivanje. Pa naj še kdo reče, da se ne skrbi ginljivo za našo prosveto! Dopis je datiran z dnem 16. jun'ni,a, —• torej še predno je g. prefekt priznal raz-tegnitev italijanskega društvenega zakona na "nove pokrajine — vendar je prLšel v roke namenjencem šele 19. nov. Ali naj pri tem hvalimo «brzino» birokratičnega konjička, ki rabi za rešitev vloge pot leta, in nadaljnega pol leta, da rešitev odpošlje ob izrecnem zabičan ju, da društvo medtem ne sme delati. Zdi ce, da bi sodili preblago, Če bi to domnevali; ali ni to le grda špekulacija s slabim spominom na^ših ljudi? Ali g. Pisenti res misli, da so; naši (ljudje že pozabili, da za društveno delovanje ni potrebno nikako predhodno dovoljenje? — Gotof\»oi so- dobila slične dopise vsa društva na Goriškem, ki jim je bik> pred razširjenjem italijanskega društvenega zakona zabranjeno delovanje!? Torej, društva pozor! Zejlo umestno je vprašanje, kako da sam prefekt posoja svoje ime takemu početju. železne plotte. Mladenič jc zadobil hude poškodbe po treh prstih; zlomilo mu je tudi palec. Ponesrečenec fe b0 prepeljan v mestno bolnišnico. _Pri pripravljanj« testa v tovarni testenin Gmmi v ulici Settefontane K 40 je 27-letaa delavka FrantiSka Fabfcto, atanujoln v Ro-colu Settefontane M. 200, priila a desno roko med zobasto kolege fattihH* »troja, ki ji je — Prednaznanilo. Slovita plesalka Lydia Wissiakova in baletni mojster ljubljanske opere Vlček nastopita v soboto, dne 6. decembra t. 1. zvečer in v nedeljo, dne 7. decembra popoldne v Trgovskem domu. Izmed skladateljev so na sporedu Gounod, Dcbussy, Delibes, Grieg, Chopin, Dvorak i. dr. Gčna. Wissiako-va je izšla iz slavne Dalcrozove šole v Draž-danih in vodi sedaj v Ljubljani Dalcrozov rit-mično-plesni tečaj. — Dramatično društvo v Gorici vprizori v soboto Tučičcvo krasno dramo v treh dejanjih *Golgota». Snov je vzeta iz samostanskega življenja in pisatelj, nam' na veledramatičen način opisuje duševni boj mladega men.ha, ki se mu je vzbudila želja po svobodi. Ta želja se mu tudi izpolni. Neko noč, ko ga najbolj mučijo skušnjave, uteče iz samostana. Kaj doživi v svobodnem življenju? Razočaranje. Bil je varan v ljubezni in v vsem, po čemei jc tako hrepenel. Doživel je golgoto. Ta igra >e doživela do sedaj šc na vseh odrih velikanske uspehe in prepričani smo, da tudi v Gorici uspeh ne izostane. Za to igro so naslikane deloma tudi nove kulise. Začetek točno ob 21. — Sv. Lucija ob Soči. fO zadnji prireditvi pri Sv. Luciji smo prejeli več dopisov. Vseh ne moremo priobčiti, ker bi se ponavljah. Pričujočega priobčujemo, ker vsebuje razne koristne nasvete za igralce in prireditelje. -Op. ured.). — Za precej dolg presledek nas je nagradila nafta »Narodna čitalnica« z narodno uprizoritvijo, ki je moralno in gmotno prav dobro uspela. Glavna točka programa je bila Ganglova drama «Sin», ki jo je reži-siral g. MUjutin Vuga, ki ima za po v ' . procvit našega odra nevenljive zasluge v ^c ■je bila ta uprizoritev, ki zahteva povsem dobrih igralcev, dobro igrana, da je pri nezadostno vzgojenem poslušalstvu vendar le dosegla svoj namen. Baš zato, da bi občinstvo v raznih in celo v najbolj tragičnih prizorih ne motilo igralcev in ne skvarjalo utisov s prisiljenim m nepotrebnim smehom, bi bilo umestno, da bi se s kratkimi besedami očrtalo in orisalo dramo še pred uprizoritvijo. Občinstvo bi potem lažje sledilo posameznim prizorom in dejanjem ter zlahka Črpalo vse dobrine in nauke, ki jih drama ponuja. — Nekoliko opazk in ocene: Slemenec, ki je svojo vlogo dobro naštudiral in se vanjo vživel, je pokazal s svojim nastopom velik napredek, a želeti bi bilo več odločnosti, krepke volje in ne tolike jokavosti napram Cirilu. Marija dobra, le nekoliko bolj čustveno m ne tako enakoglasno. Tiljki ni kaj reči. Ciril je pogodil svojo težko vlogo prav dobro, le tupatam se je preveč zanašal na šepetalca, kar odtegne poudarek m zabriše vtis, ki bi ga moral doječi. Ta vloga zahteva celega igralca in mnogo Studiranja ter vaje. Metod bi moral govoriti bolj proti občinstvu in z nekoliko večjim ognjem in navdušenjem v bolj krepkem iz-ustu. Slak bolj odločno in ne tako sanjavo. Marica kaže veliko taienta ter utegne postati dobra. Dr. Trdina je popolnoma prav OoOra. ur. iruma je pu^uinuma naravno in neprisiljeno pogodil svojo vlogo. Najbolj pa je ugajala Helena, ki se je docela vživela v svojo vlogo in ki je s svojim zvonkim glasom in čustvenostjo navezala občinstvo nase, utegne postati prvovrstna v najtežjih vlogah. Omenimo še orožniškega vodjo in Meto kot postranski vlogi. Domači zbor je zapel Fastirce, Medved z medom in Ne maram za te, tako nebeško lepo, da ni hotelo biti ploskanja ne konca ne kraja. Našim mladim kličemo: Naprej po začrtani poti! _ S spodnjega Krasa Tudi praznovanje zlate poroke morajo motiti. Čudno obnašanje karabinerskega brigadirje, K raznim šikanam, katerim je podvrženo naše ljudstvo s strani podrejenih organov, ki ni-Ikakor ne morejo najti ravne črte pravilnega postopanja in ravnanja s prebivalci, moramo danes prišteti še eno. Tudi tu je vmes karabinerski brigadir, torej tisti organ, ki je v najneposrednejši dotiki z našim ljudstvom in bi ga moral najbolje poznati. Le malo pa je žal med brigadirji takih, ki bi se potrudili, da bi spravili svoje postopanje v sklad z običaji in navadami prebivalstva, med katerim službujejo. Večini, in to ogromni večini se bolj dopada oblastno in ošabno ravnanje z ljudmi, češ na ta način jim bodo bolj imponirali. Posledice pa so v resnici popolnoma drugačne, kakor nam priča žalostna kronika incidentov in raznih drugih neprijetnih dogodkov, ki se vrstijo dan za dnem. In to med našim ljudstvom, ki sta mu red in poslušnost napram oblastvom naravnost prirojeni lastnosti. Eden takih podeželskih ošabnih mogočne-žev hoče biti tudi g, brigadir na Vojšeici, kakor priča naslednji dopis: — Iz Kostanjevice. V nedeljo sta praznovala v naši vasi zlato poroko Trampuž Franc in njegova zvesta družica Uršula Trampuž. Zlatoporočenca sta živela ves čas v največji ljubezni in slogi ter sta vzor vsem daleč na okrog. Za dan svatbe sta si privoščila običajno mogoče zadnjo veselico v svoji visoki starosti. Večer pred slavnostjo so se zbrali fantje iz vasi in jima pokazali spoštovanje s tem, da so jima napravili krasen slavolok. Na nedeljo že v zgodnji uri so se zbirali stvatje ter čakali uro veselja in napovedano slavnost. Svatov ie bilo približno 80, vsi sami sorodniki in boljši prijatelji druž ne Trampuž. Vse je bilo srečno in t veselo. Slavnost bi se vršila v največji radosti ; doouo in zadovoljnosti, če bi se ne vmešal brigadir z Vojščice. Pred slavnostjo sta dva karabinerja službeno obiskala zlatoporočenca ter j'ima dostojno čestitala. Nekoliko potem pride tudi brigadir ter čestita zlatoporočencema tudi on. Nekoliko pred opoldanskim obedom pa pokliče brigadir župana in mu naznani, da se slavnost ne sme slaviti čez 11.uro. To svatom seveda ni bilo po volji ter so se začudeno povpraševali, kako se more brigadir mešati v družinske praznike. Še lepše pa je prišlo popoldne. G. brigadir se ni zadovoljil s svojo policijsko uro, temveč se je prikazal ter za-ultazal, da svatje ne smejo prepevati slov. pesmi. Seveda so naši prevdarni svatje tudi to mirno preboleli in so nadaljevali svoje veselje, brez pesmi. Za dan slavnosti je poskrbela družina potrebno dovoljen:e. Za ta dan je bila gostilna zrnrta po naročilu g. podprefekta. Ni pomagalo, brigadir je hotel ukazati. Seveda se njegovo postopanje primemo komentira toliko v Kostanjevici, kolikor tudi v sosednih vaseh. — Komern Danes je v Komnu umrla g. Kristina Švara iz ugledne družine. Bila je vzorna žena! Zapušča 8 nedoletnih otrok. Lahka j: bodi zemlja. SladKornl Kartel v JugoMI Stanj« sladkornega trga v letini 1924./25. je vsekakor eden izmed najzanimivejših dogodkov v novi gospodarski zgodovini Jugoslavije. Potem, ko je jugosk>v. sladkorna industrija skozi pet let — čeravno je proizvodnja rastia — bila nezadostna za pokritje vse-vkupnega notranjega trga in so tovarne venomer tožile, da pride!a>o kmetje premalo sladkorne repe, se je posrečilo le Los po dogovora med industrijalci in kmeti tako zvišanje proizvodnje repe, da je bila zadostna ta množina za proizvodnjo več kot trikrat toliko sladkorja, nego se ga bo letos proizvajalo. Ta dogovor se je posrečil po živem prizadevanju poljedelskega ministra. Važnost se je podajala po vsem tem ne samo načrtu, da popolnoma piestane uvoz tujega sladkorja, temveč se je gledalo, da se tudi precejšnja količina jugo-slov. sladkorja izvozi in tako popravi plačilna bilanca za stotine milijonov. Tako bi padla tudi cena tujemu sladkorju. Preteklega leta se ni produciralo niti polnih 4000 vagonov, a letos jih bo morda 13.000, medtem ko znaša domaČa potreba od komaj 6000 do 7000 vagonov. Ali upanje na izvenredno zvišanje proizvodnje se ni v polni meri izpohlilo. Bik> je — vsaj do sedaj — izjalovljeno po sladkornem kartelu. Šest privatnih m dve državni tovarni (v BeWadu in na državnem posestvu BeRe v Baranji) se je sporazumelo, da se kontingen-tira prodajanje po edinih to var en, da se izloči vsako tesmovanje in da tovarne enostransko (ne v svobodni konkurenci!) utrdijo ceno sladkorju. Te odredbe imajo popoka značaj kartela in stojijo v jasnem nasprotju z jugo-slovenskim zakonom o pobijanju draginje (v Nemčiji podpira te vrste kartel sama vlada!), ki grozi s težko kaznijo vsaki ustanovitvi kartela v svrho utrditve cen jestvmam, oziroma njihove podražitve. Belgrajsko sodišče je že uvedlo postopek proti beograjski tovarni, katera spada v njegovo področje. Zanimiva je predzgodovina ustvaritve sladkornega kartela. Nekak kartel je obstajal že prej in preteklega leta je vzdržal cene s popolnim uspehom na višini, ki je bila enaka ceni inozemskega (češkega) sladkorja, povečani za dovoz do Jugoslavije, jugosL uvozno carino in jugcslov. potrošarino. Ta dogovor je nekoliko omajala visokoproduktivna osiješka tovarna s svojim izstopom iz te skupnosti. Ko pa je pred kratkim časom pričeLa nova kampanija, se je razvil skrajno oster konkurenčni boj med osiješko na eni strani in veliko-bečkereško tovarno na drugi, ki je ozko vezana z novovrbaško sladkorno tovarno in je ustanovila v samem Osijeku svoje skladišče, da zamore tako pobi i a ti^. cene osiješke tovarne. Medtem ko spada velikobečkereška tovarna v mteresilo sfero ogrskih financ.rjev, ima pri osiješki Živnoslenska banka iz Prage močen vpliv. Izstop csiješke sladkorne tovarne je odgovarjal ne samo koristi te tovarne, kateri je morala naravno v prvi vrsti služiti, temveč tudi splošnemu gospodarskemu interesu, ker fe bila zmožna znižati cene potrošnje. Z velikim zvišanjem sladkorne proizvodnje je prišel popolnoma nov moment v poštev. Čehoslo--vaški "sladkor, pri katerega proizvodnji ima vodilno besedo Zivncstenska banka, bi mogel dobiti v jugoslo-venskem sladkorju precejšnje-tekmeca, kajti srečala bi se v Trstu na manj dostojno in uspešno zastopati Istro v Rmru. Verjetno je, da bi z drugimi sposobnejšimi poslanci (Člankar misli tu na italijanske poslance. - Op. ur.}T ki bi se z večjo vnemo posvečali političnemu Življenju, nekatera razočaranja — kakor ». pr. popolna opustitev arsenala v Puli — ne bila mogoča. V tem je gotovo nekako opravičilo za osrednjo vlado, katera se skoraj lahko smatra za žrtev nesposobnosti našega istrskega parlamentarnega zastopstva, ker ni znalo pravočasno opozoriti vlado na vprašanja naše pokrajine. nagrada za sedanje neznosne gospodarske raz- so svetlobna telesa, ki svetlobo radiirajo sli mere, dajejo iz sebe. Lnna je pa nesvetlobao telo, Ker je Istra, po izjavah naših najzaneslji- ki svetlobo le odbija ali reflektira proli nam. vejših politikov, v prvi vrsti poljedelski kraj, Solnčna svetloba pada na luno, ta se odbija naj se ne pozabi, da se peča tu s kmetijstv om proti nam v ravnih črtah in mi mislimo, da večinoma hrvatsko in slovensko prebival- nam luna sveti, resnično je pa samo razsvet- stvo. te to prebivalstvo grize in bo morda Ijena. vedno grizlo uzdo političnega ped jarmi jenja, 1 Gotove tvarine, kot je voda, steklo, dija- s katerim m zadoščeno njegovi plemeniti nar- mar.t,' zrak, prazen prostor, kremenjakov kri- rodni zavesti, bi bilo tem bolj nepolitično, ako bi se to prebivalstvo gnalo v obup z namenjenim zanemarjenjem najskremnejšth go- vprašanja, ki tedaj gotovo niso bila še tako spodarskih potreb. In to vprašanje gotovo ni resna in bi se bila mnogo lažje rešila. stal itd. so prozorna telesa. V olju namočeni papir postane prosojen, druga telesa so zopet neprozorna. Toda popolnoma neprozomo ni nobeno telo. Zlato je na primer neprozomo, Ni smeti pozabiti, da je Istra skrajna vzhodna pokrajina, ki meji z deželami, ki so polne resn'čnega gospodarskega blagostanja« kakor n. pr. Jugoslavija, dalje da je tu še živ spomin na Avstrijo, ki je brez dvoma dajala najmanj važno med onimi, ki jih stavi danes toda zelo droben zlat listek je precej prosojen, vladi resnični položaj v Istri, dasi ga naši j Če ga držimo proti solncu, bo skozi njega ža-kratkovidni poslanci iz Istre v svojih sporne- rela zelenkasta svetloba. nicah niso podčrtali. j Svetloba se odbija od vseh gladkjh, svetlih Da zaključimo: naj se enkrat preneha z ; ploskev, trda neglede na kako ploskev pada, onim besedičenjem, s katerim se hoče žaba- j vselej jo slednja gotovo količino popije. Zgodi vsej deželi bogastvo in ogromne vire. Končno vati našo deželo od premirja dalje, ter naj se se nekaj takega kot če v visečo preproge ni smeti pozabiti še sledeče: ako italijanski končno preide z dejanji in zaporednimi ukrepi plusknemo vodo. Preproga bo sicer vodo od-del prebivalstva lahko gleda z nekakim od- k gospodarski vzpostavi, katero zahteva sedaj bila od sebe, toda gotovo količino jo bo vpila puščanjem na nemarnost vlade, se to ne more vsa Istra z enako sveto pravico od vlade in vase. pričakovati od drugega dela istrskega prebi- njenih političnih predstavnikov in ki bo tem valstva, lci ga sestavljajo tisoči in tisoči Hr- t bolj grenila razpoloženje italijanskega in slo-vatov in Slovencev, za katere ni politična vanskega prebivalstva, čim dlje se bo odla-sprememba, ki jo je povzročila vojna nflraka | šala. ZNANOST IN UMETNOST POUska Mm h platen maniri Ko je pred par dnevi javil brzojav na vse strani sveta, da je bila letošnja literarna Nobkeva nagrada podeljena poljskemu romanopiscu Reymondu, je bil morda najbolj iznenađen sam poljski narod. Res je, da je bilo Reymondovo ime ravno v poslednjem času pogostoma imenovano, toda bilo je imenovano v povsem drugih zvezah, nego v zvezi z najvišjim literarnim odlikovanjem. Reymond se je udeležil jako važnih kulturnih akcij, ki jasno* označujejo socijalne in kulturne prilike v sedanji Poljski. Z mnogimi ostalimi poljskimi pisatelji je podpisal protest literarnih organizacij proti dlueliski maniij, ki je pričela v zadnjem času resno ogro-.žati svobodo govora in pisanja. Ravno-tako* se je postavil v službo pokreta, ki stremi za ozdravljenjem prilik, pod katerimi trpi danes poljski knjižni trg in poljska knjiga v obče. Oba ta pojava sta simptoma politične, socijalne in kulturne nervoze, v kateri životari v poslednjih letih poljska družba. Odlikovanje poljskega avtorja z najvišjo evropsko literarno častjo jc prišlo še v pravem času, da doprinese ozdravljenje po liski h kulturnih prilik. Poljaki so narod, v čigar žilah ni še zamrl aristokratski smisel za nobleso in slavo; cela Poljska se veseli, da se je najvišji evropski umetniški forum poklonil pred poljsko umetnostjo. Varšava plava v ve?eTju, uredništva pišejo jubilejne članke, ministri in predsedniki političnih klubov poi:1jojo stavnemu pisatelju navdušene ča>titke. Ali ne samo iz Varšave in Poljske, marveč iz vseh strani sveta prihajajo sla vijencu brezštevilne častitke. Prvo vprašanje, ki fluid, kaka tekočina napravila živega človeka To potrebo sedanje dobe je inozemstvo nevidnega, a lahko bo mogoče, da znanost umeio bolje oceniti, nego domače poljsko na#e kaJce novc vrste žarkov, ki bodo učin-javno mišljenje. Brezdvomno so igrali tudi kovitejši kot so Roentgenovi ali «žarki X», socijalni činitelji veliko ulf da je stock- ^^^ bo holmski forum dal prednost poljskemu napravljen vclik korak naprcj> ki bo neizmerne kmečkemu romanopiscu pred! slavnim važnosti Zdravniki bi ne ugibali več, kaj je ruskim pisateljem Maksimom Gorkijem in bolnemu človeku, ne bi poslušali več na prsih Spancem Blasco Ibanez-om. delovanje srca in pluč in s trkanjem bi ne Kar je uvidela Evropa, ne bo ostalo brez iskali več bolnega mesta. S pomočjo nove pri vpliva tudi na poljski literarni svet in na prave bi vse to sami videli v hipu. svet poljskih bralcev. Popularnost Rev-1 V tem smislu, mislim, bi znanost morda v mondcfvih romanov se bo brezdvomno kratkem času našla sredstva in načine, s ka-dvignila, njegove ideje se bodo širile in mo^fc naPr®viti ,flo.y.ekal «*vidne- uasle novo zemljo, ki Jo bodo oplodile ^^tr^iL^ ' stal v Jugoslaviji sladkor do 20 dinarjev kg. Sedaj je cena 15 do 17 din-.potem koje tik pred karteliraniem padel na 12:50 din. Pri današnji močni svetovni proizvodnji se mora vsekakor pričakovati znaten pritisk tujezem-ske konkurence. To in pa tolikokrat prerokovani hitri konec sladkornega kartela bi moglo vendar delovati na ceno v ugodnem smislu za potrošn:o. Široki sloji jugoslov. prebivalstva in vsa javnost zahtevajo pocenjenje te£a. v Jugoslaviji tako obilno pridelovanega blaga. Gospodarsko kriza v Istri Delo administrativne komisije V zadnji številki ilustrirane revije -LIllu-strazione Istriana», ki jo vodi g. Ariberto Smareglia, je objavljen izpod peresa ravnatelja g. Smareglia samega pomemben uvodni članek, ki je nekak obupen klic Istre po gospodarski pomoči s strani vlade. Člankaijeva izvajanja, v katerih se simpatično omenjajo Ln upoštevajo tudi istrski Hrvatje in Slovenci, pcsnemljemo v naslednjem v celoti. Medministrstvena komisija, ki jo je imeno-va'a rimska vlada, da prouči neobhodno potrebne ukrepe za olajšanje poraznih gospodarskih razmer v naših krajih, je začela svoje delo s tem, da je obiskala več manjših istrskih središč ter pretresala v Puli celotno vprašanje gospodarske obnovitve Istre. Ako pustimo na stran — kakor je po šestih letih od premirja lo^ično-poiitično-sentimentalno lice vprašanje, kaieremu je bilo z. aneksijo popolnoma zadoščeno, se predstavlja istrsko vprašanje danes iašistovski vladi isto tako, kakor se bo predstavljalo jutri vsaki drugi vladi, ki bi sledila sedanji, v vsej svoji resnosti, ki ne dopušča več nikakih proučevanj in več ali manj marljivih komisij, uradnih obiskov te ali one uradne osebe ob izvešanju zastav in govorih. Nasprotno: to vprašanje zahteva zaradi časti Italije in vsled odločne volje Istranov, ki nočejo bili postavljeni pred izbero: ali umretf od lakote aH se izseliti, dejansko posredovanj« vlade, katera ima pri roki vse elemente, ch lahko spozna in presodi, kakšni gospodarski ukrepi so potrebni, da se Istra polagoma povzpne vsaj na ono višino blagostanja* fii gfc imajo druge najrevnejše pokrajine ftilifi. Danes nočemo raziskovati* ali je taW> m gospodarsko propast Istre na strani naffiB politikov, ki so mislili, da bodo mogli več ali AH bomo mm kdo] postati nevidni ? Nekoč v davnem času se je vila Hipatija zaljubila v princa Čarobnega in skrbno pazila, nevidni druga drugi! da bi se mu ne pripetilo kaj žalega. Da ga več zmešnjave v našem življeniu. Zločinci t kradli, morili in ropali, ne da bi jih kdo videl lovili bi jih nevidni detektivi itd, špijonaia bi bila nekaj vsakdanjega in nobena stvar bi ne bila več lajna. Ne samo stene, ampak vse bi imelo ušesa potem. In kako bi neki bilo z vojnami, če bi bili obe sovražni armadi M. Nemec Tbomas Mann. In tudi če niso z ozirom na poslednje _ __ _ _ mednarodne dogodke ostali brez vsakega zTv^jV pr^ ^emi^ivarno^tmi, mu je dali f Kaka Živi if^aiilvn vpliva diplomatsko-politični motivi, ipak čudežno čepico in rekla: «To čepico, moj aivi jv^utja se more ravno iz današnje perspektive princ, smeš rabiti le v trenutku največje ne- Zanimivost iz naravoslovja, svetovnih dogodkov* in. evropske atmosfe- varnosti. Kadar bos pokrit, boš postal neviden' Jegulje, ki žive po naših rekah in morjih in re razumeti da je Reymondoivo umetniško iu tvoji sovražniki te ne bodo videli.« ki so za nekatere ljudi prava sladkosnednost. Pred začetkom nove sladkorne let=ne je idek> ravno' danes našlo globoko razume-! Tako se glasi marsikatera lepa pravljica iz so od pamtiveka zanimale naravoslovce. 2e ■FredT začetkom nove^ ^CKome^ij^ j* ^ kako je to aj|govo umetniško Preteklosti m tudi sedanjosti. Ampak, današnji -r,_ _ .__' n__' ® i • - dnevi so čudni, marsikatera pravljica je danes delo? Romaoop^ec Re^ond je črpal ®nov aJa KoMko ^^ £ k^tere . ** umetniška dela iz krogov njemu včasih ustvariIa eiovcška domišljija v obliki najbližjih, iz svojega naroda m njegovega pravijic, danes jih je pa človeški ženij udej-kmečkega m narodnega življenja. V nje-, stvil! Na stotine starih bajk je, ki so opiso-govih mnogobrojnih romanih igrajo' prvo vale svoje junake, ko so letali po zraku — vlogo priprosti kmetje, kajžarji, igralci, danes vidimo letanje po zraku vsak dan, za književniki, novinarji, železničarji in po- i take prizore ne rabimo več domišljije. Človek star ji, ljudje brez hiše in ognjišča. Saj je je že od pradavna želel letati po zraku in v kot umetnik sam živel v teh sferah, bil je teIfu dolgih dob mu ,e uspelo. Pravtako je člo- morda sam junak tega aH onega dogajala, ^^^ nfpos^ aT^mo^ trpel je in stradal s temi ljudmi Kakor da se mu iudi ^^ ne bo Prevcč .nc. večina velikih avtorjev, la ne gledajo na mogo6ih» stvari se je že zgodilo, da bi se življenje le iz perspektive pisalne mize v človek drznil še kaj proglasiti za popolnoma velikomestnem hotelu ali v elegantnih sa- nemogoče. Ionih, upoziial je življenje, ki ga prikazuje Da govorimo znanstveno, je li mogoče, da bi se napravili kdaj nevidne s pomočjo kakega do danes nepoznanega sredstva ali sile? Poglejmo, kaj prav za prav napravlja stvari vidne li nevidne. Svetloba telesa (solnce na primer) nam dajejo svetlobo; ta telesa mečejo svetlobne valove ali Žarke v ravnih črtah na vse strani. Nesvetlobna telesa pa svetlobo od- na lastnem telesu. In raivno v tem tiči vsa notranja sila njegove ogromne reali-stike. Reym.-c.-nd je tip literata, borca. Prikazujoč bedne ljudi iz svojega naroda se bori zanje, ali i tu ga spremlja tragika borca-literata; sai je poljski tisk nedavno bijajo (reflektira;o) in jo nekako omegfenijo ugotovil, da ni niti 50% domačih IjudS pre- Ln razpršijo. Solnce, sveča, električna žarnica za časa Aristotela so se naravoslovci zanimali za vprašanje, kako se jegulja plodi in kje ima svoja ikrišča. Toda do na,novejših časov niso mogli popolnoma zadovoljivo rešiti tega vprašanja. Končno se je to posrečilo danskemu naravoslovcu dr. Ivanu Schmidtu, toda šele po sedemnajstletnem vztrajnem delu. Že od davnih časov je bilo znano, da potujejo odrasle samice jegulje v jesenskem času proti izlivu rek v morje. Pri izlivu jih v stoječih vodah pričakujejo sanici, ki so precej manjši od samic in skupno se podajo na že-nitno potovanje v odprto morje. Včasih ulove v danskih vodah in v Angleškem prelivu večj'e eksemplare teh potujočih jegulj v globoke mreže, vendar pa se nato izgubi sled jegulje v Evropi. Te jegulje se ne vrnejo več iz morja, toda zgodaj spomladi se prikažejo na obrežju Severnega ali Vzhodnega morja milijarde in railiiarde majhnih steklasto prozornih jegiiljic, ki iščejo pot v rečne struge. Šele ko pridejo v sladko vodo, postane njih koža temne barve. Do i. 1896, je bila ta takozvana prozornosta ali steklasta jegulja najmlajša razvojna stopnja te ribe poznana ob evropskih obalah. V splošnem so mislili, da so te mlade jegulje rarod onih, ki so se prejšnjo jesen izselile. PODLISTEK ColKns: 0REZ IMENA (177) «Svojo oporoko morate položiti pri kakšni sanesljivi osebi, ne pri meni, ker jaz sem le vaša služabnica! Nato pi&te svoji ženi, da ste odkrili njeno nesramno prevaro, da ste jo razediaili in da ne sme nakoH več prestopiti vašega praga. Sedaj imate moč v rokah, postava je na vaši strani, postavite tej ženski najhujše pogoje.* Hlastno je segel po peresu — toda obstal je in vprašal: < Ali je to mogoče brez odvetnika?® VI u je vse, kar potrebujete, neki prijatelj, ki je pravnik, mi je zapisal vse potrebno. Narekovala vam bom oporoko.» Noel Vanstone jo ne zaupno no^edal osoatka oporoke m pisma tar dejal; *Ju bi si rad poprej prebral oba papirja-* »Dobro,» jo mu oboje podala. Prebral je oporoko. Kadarkoli je prišel na prazno mesto, ki ga je bilo treba izpolniti s kakšnim imenom ali denarno vsoto, je nagu-bančil čelo. Čitanje pisma pa je zahtevalo več časa in končno je rekel: «To mi morate razložiti, predno napravim le korak dalje.» «Vse vam bom razložila, gospod.» »Vsako besedo?» «Vsako besedo, gospod Noel, ko pridemo do tega. Proti oporoki nimate ničesar oporekati? Saj je kratka m dovolj jasna, da bi jo mogel otrok razumeti. Če pa imate še kakšne pomisleke, tedaj jo pokažite kakšnemu pravniku, toda medtem — s ar smo vsi umrlijvi. Zatorej napravite svojo oporoko, dokler ste še gospodar svojetfa časa in dokler nimajo vaši sovražniki nobene slutnje.» Porinila je pero in črnilo k njemu, vzel je oboje, ne da bi kaj rekel, toda očividno je bil v zadregi. «Najprej si morate izbrati izvršitelja oporoke,« je rekla. Nečem vam vsiljevati svojih svetov,, toda zdi sa mi dobro, če uabercU kakšnega dobrega starega prijatelja.« •To je, admirala Bartrama?* Gospa Lecomi je prikimala. Dbbro. Naj bo admiral. •Ali ** ste pripravljeni« gospod? — Pišite torei: Jaz, Noel Vanstone, sedaj v Balliol-Cottage pri Dumfriesu zapisujem svojo zadnjo voljo in oporoko. Prekiicujem popolnoma in v vseh točkah svojo 30. septembra -847. napravljeno oporoko in imenujem gosjx>da kontradmirala, Arturja Bartrama v Sv. Križu v Marši, v £ssexu, za edinega izvršitelja te svoje oporoke.* je to napisal, je nastopil odmor. Oba sta se začudeno spogledala. «Čakam, da razpolagate s svojim velikim premoženjem, gospod Noel.*» Molče je grizel pero. «Morda mi bo pomagala vaša prejšnja oporoka. Ali smem vedeti, komu ste zapustili ostalo premoženje po odbitku onih osemdeset tisoč pfuntov?» Bal se je f>ovedati, da je zapustil vse ostalo svojemu bratrancu Juriju Bartramu, ker seda) bi bilo prišlo na dan, da ni bila gospa Let count v oporoki niti imenovana. «-Ne govorimo o drugi oporoki,» je rekel nevoljno. "Prvo je —» Obmolknil je. . . »Prvo je, Lccount —» «Torej, gospod?« ••Najprej moram vam zapisati delež, kaj. .ne 7» Sedaj je stopilo v ospredje vprašanje: Kje je končni cilj jegulj pri njih potovanju, kje odlagajo svoje ikre, iz katerih se izleže novi zarod? Razume se, da so bile še nepoznane razvojne stopnje od ikraste do one poznane steklaste jegulje. V devetdesetih letih prošlega stoletja se je posrečilo dvema italijanskima naravoslovcema dokazati, da ni 7 in pol centimentrov dolga ribja ličinka, ki jo je bil že 1. 1856. zasledil neki Kaup v Messinski morski ožini, nikaka posebna vrsta ličinke, ampak da je ličinka jegulje. Iz te ličinke se razvije steklasta jeguiia, ki je že skoraj popolna jegulja. Iz tega dognanja sla sklepala italijanska raziskovalca (Gia^si In Calandruccio), da se nahajajo ikm-šča ;eguij v velikih globočinah Sredozemskega morja, tam, kjer so v morskem dnu pravcati globočinski prepadi. Zdaj je bilo treba zaslediti ličinko jegulje tudi v severnih evropskih morjih. To se je posrećio danskemu raziskovalcu Ivanu Schtnidtu 1. 1*K)4., ko je zapadno od Faroersk h otokov ulovil lYt cm dolgo ličinko iegulie. Pozne:e so zasledili take ličinke in njene prehodne oblike ob zapadnem obrežju, t. j. ob Franciji in Španskem polotoku. vedno pa v globočinah preko 1000 m. Na poclagi teh uspehov je Ivan Schmidt nadaljeval svoja raziskovanja s podporo zasebnih mecenov in dr.nske države. Do ir.ienovanih odkritij se ni še posrečilo najti ličinke pod 6 cm dolge; zato je bilo zelo neverjei.no, da so se te neprav mlade ribice poro lile v resnici v morjih, kjer so jih ulovili. Jz tega so sklepali, da ne morejo biti ikrišča \ evropskih morjih, posebno ko so po primerjanjih dognali, da so isiega pokoljenja. Zatorej je biio treba iskati mlajše tvorbe v Atlantskem oceanu. In res je neka znanstvena ekspedicija i. 1910. zasledila ,pri Azovskih otok h nekaj ličink po 4 do 5 cm dolgih. Po teh izsledkih ie prevladalo načelo, da je trtba iskati ikrišča jegulje še bolj proti zapadu. Ne bomo opisovali, s kakšnim trudom ia s kakšnimi vcl.kimi stroški so bila zvezana raziskovanja, ki jih je vodil imenovani učenjak Ivan Schmidt. Uspeh na je bil sledeči: Čimbolj proli zapadu in proti jugu se je pomikalo raziskovalno delo, tem manjše ličinke so se izsledile. Stednjič s* našli ličinko doigo 9 milimetrov. Tako so se vztrajni naravoslovci bližali smotru, ko je izbruhnila vojna in je moralo tudi to znanstveno izsledovanje prenehati. Nadaljevanje se je pričelo I. 1920. in 1921. Kmalu so lovili ličinke od 4 do 5 milim, dolžine. Na podlagi teh raziskovanj so končno prispeli do ikrišča evropske jegulje, ki leži nekako med 22. in 30. stopinjo severne širine in med 48. m 65. zapadne dolžine, to je, raspreti južnemu delu Severne Amerike, ali še točnejše, nasproti Mehikanskemu zalivu. Sredina je približno 26. stopinja severne širine. Tu so ulovili 4 milim, velike ličinke- v marcu, v drugi polovici aprila je njih povprečna aolžina znašala že 19 milim. Na podlagi takih in podobnih primenjav so dognali, da se jegulje pr.čnc ikriti proti koncu zime ali v začetku pomiadi, a to ikrenje se nadaljuje do poietja. Ker so v raznih letnih časih ulovili veiiko število ličink različne velikosti, si je mogoče napraviti pravo sliko o rasti in potovanju ličink. V dveh letih zrastejo do dolž.ne 6 centimetrov, v naslednjem letu do 8.8 cm, in končno do steklastih jegulj, ki pridejo v izlive naših rek. Od rojstva do te oblike je potrebovala ličinka tri leta in je med tem časom prepotovala širni occan. Po zgoraj navedenih izsledkih je torej potek jeguljinega življenja ta-le: Takozvane srebrne jegulje se napote iz evropskih obal proti jugovzhodu v A+lantski occan po poti, ki so jo hodili že od pamtiveka njihovi predniki. Končni cilj je obrežje, ki leži severno in severo-vzhodno cd Zapadne In-d:je. (Zapadna Indija je otočje, ki zapira Me-hikanski zaliv in Karibsko morje: med Sev, in Južno Ameriko). Tu so ikrišča jegulje. Ikriti se začno zgodaj spomladi in sicer v globočinah do 6000 metrov, ikrenje traja do poietja. Majhne ličinke od 7 do 15 milimetrov dolž:ne plavajo v mirnih vodah v globočini od 200 d o **300 metrov, kjer znaša toplota okrog 20 stop. Celz ja. Na koncu prvega poletja zrastejo do povprečne dolžine 25 milim, ter se pomaknejo v višje vodne plasti. Od tu prično s pomočjo morskih tokov svoje romanje k evropskim obalam. To romanje traja približno 2 in pol leta. V drugem poletju se nahajajo v srednjem Atlantiku ter dosežejo veličino 50 do 55 milim. Sedaj se izvrši metamorfoza. Iz listnate oblike se razvije valjasta steklasta y gulja. V velikih množicah se bližajo jegulje obrežju ter splavajo v izlive rek. Samci ostanejo v mešani vodi ob izlivu, v lagunah in ob ustju rek, samice pa se napote globoko v notranjost celine ter pridejo celo v Švico do 10fH") metrov nadmorske višine. V sladkrli vodah žive in se razvijajo samice od 5 do 20 let, kakor so pač zanje življenski pogoji v različnih vodah, dokler ne dorastejo v rumene jegulje, ki jih človek posebno rad lovi. Ves ta čas niso dosegle spolne dozorelosti, zato je izključeno, da bi se ikrile v sladkih vodah. Ko so se samice razvide do svoje potovanjske dobe, zadobe kovinski sijaj (srebrne jpgulie), oko postane večie, prsne plavute pa postanejo črne in koničaste. V taki obleki nastopijo svoje potovanje po strugah navzdol. Iz vseh ribnikov, jezer splavajo po najmanjših tekočih vodah v več^e reke, večkrat :clo preko rosnatih travnikov do najbližje tekoče vode, odkoder pridejo do izliva, kjer se združijo s samci. Z njimi nastopijo potovanje v neizmerni ocean, odkoder se nikdar več ne vrnejo. Houlnarstuo na Ćef?o:iavašKem Leta 1515 je izšel prvi češki list kot skromen prednik današn'cga časopisa. Koncem stoletja je imel češki n^rod pj vi periodični časopis. Tridesetletna vojna je ustavila vse intelektualno delovanje. V 18. stoletju so izšle Praž-ske noviny», ki postanejo 1. !84S javen organ in izha ajo potem pod imenom Ceskoslovea-ska Republika-. Y 1. 1848 ustanovljeni časopisi s duša narodnega prebujenja, p-^sebno še in Narodni Politika*. L. 13S0 vstopijo 'isti na pritisk prof Masaiyka. okoli katerega se zbira mladina, v tok evropejskih idej Koncem XIX. stoletja slui'i dnevni tisk kot sredstvo za politično propagando. Tekom svetovne w>:fic. so bili vsi časopisi, ki so pripadati raznim češkim radikalnim stranicam« ustavljeni. Z neodvisnostjo je Število listov precej narastio v Pragi kakor tudi na deželi. Maogo je dnevnikov z dvetni izdajami, katerih posebno večerne so zelo razširjene v ljudskih masah. Češki novinarji so ustanovili nekaj precej živih strokovnih organizacij. Tu lahko omenim sindikat dnevnega češkega tiska in češko novinarsko federacijo, ki imate učlanjene vse slične organizacije v svojem okrilju. Novinarji želijo, da bi se ustanovilo visoke novinarske šole, kar se zdi, da ni daleč od uresničenja. Informacijsko službo je organizirala tiskovna agencija čeških novinarjev v zvezi z raznimi drugimi novinarskimi agencijami kakor Havas, Reuier, Štefani in Wolff. Ima nadalje svoje posebne dopisnike na Dunaju, v Beogradu, Berlinu, Varšavi, Bukarestu, Milanu itd.... uporablja radiiotelegrafijo in razpolaga s posebnim telefonskim omrežjem. Tako ima javnost hitro novice iz vsega sveta v glavnih časopisih na razpolago. Borzni tečaji tujih tržišč iz vseh dek>v sveta so vedno hitro in točno pri rokah. Napredovanje češkega tiska naj označijo naslednje številke v L 1864 imamo 64 čeških časopisov v 1. 1921 pa 1521. V ostalem pa izhaja v Ameriki 138 čeških listov in 10 v Nemški Avstriji. L. 1920 so našteu 589 nemških, 96 madjaxskih, 22 rutenskih in ruskih in 10 poljskih časopisov v celi republiki. Dnevnikov ima Čehoslovaška republika 131 in sicer 29 v Pragi, 5 v Plznu, 13 v Brnu, 7 v Olomucu, 11 v Moravski Ostra vi, 12 v Bratislavi in 6 v Koši cah. Narodni demokrati imajo dva dnevnika: * Narodni Listy», v Pragi in <-Lidove Novinv* v Brnu. Agrarci izdajajo naslednje časopise: «Venkov» in *Večer» v Pragi, «Slovenslky Dennik* in "Slovenska Politika« v Bratislavi; ljudska (katoliška) stranka razpolaga z listom «Pražsky Večernik«. Socijalni demokrati imajo v Pragi cPravo Hdu» in v Bratislavi «Robot-nicke Noviny». Narodni socijalisti so gospodarji znanega glasila «Česke Slovo», komunisti pa lista « Rude Pravc». «Narodni Politika* in «Tribun a» sta apolitična t. j. ne pripadata nobeni stranki. — Slovaška ljudska stranka ima 7a svoje glasilo «Slovak*. Večina nemških časopisov izhaja v Pragi in sicer navadam «Prager Presse»< «Prag~r Tagblatt«, «Bohemia» in • Sozialdemokrat*. NadaJje imamo tudi .po en francoski in angleški časopis namreč: «Ga-zette de Praguc> in *Tbe Central European Observer». 0 nemških, 4 angleške, 45 madjarskih, 12 ruskih, 4 francoske, 1 italijansko, 8 poljskih, 2 rumenske, 1 jugoslovansko in 3 esperantov. Faz ven tega izhajajo publikacije v čehoslova-škem jeziku tudi po ostalem svetu in sicer: 116 v Ameriki, 4 v Jugoslaviji, 9 v Avstriji, po 1 v Bulgariji in v Franciji DAROVI — Ob uri, ko je prepovedano piti, darujejo nekateri iz II. Bistrice L 91 za «Šolsko društvo« — V isti namen daruje g. Avgust Štular hroiaški mojster L 20. Borzna peroni!®, DEVIZE Amsterdam od 92U.— do 935. -; Bel rija od J - >.— do Hi. ; Pariz od T1*1 do ; London od 10K.70 do KW.90; Ne\v York od 23.— do 2.1 tO; Šoanija od 310.- do 316 - ; Švica od 4-44,- do +47- ; Aten« od 4".- do 42.— ; Berlin od r>47.— do «57 — ; Bukarest od 11.75 do ; Praga od o9.60 do 6; Ogrska od 00305 do oO.ilfS; Dunaj od 0.0320 do 0.03H0; Zagreb od S do 3:t7.i. VALUTE Avstrijske kron? od 0.031f> do n 0325: dinarji <»d .*3 3;) do '3. t* J; dolarji od do 23.0* ; .v.vei po JO frankov od do ->0.50; funt 5ter- linsr od lOfi.SO do 10*.80. ZAHVALA. Podpisani se najioDleje zahvaljujejo vsem, ki so se udeležili spremstva r.a zadnji pou našega ljubega očeta v orel avguština Posebno se z hvaljujemo častit mu g. katehetu H. Soncu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu pokojnika, kakor tudi g. did. ravnatelju F. Kendi za njegovo požrtvovalnost; zaliva jujeroo se vsem članom pev. zbora .Venček" za ganljive žalostinke, vsem s rudnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. KREPL.JE, 25. novembra 1924. lAUMOll OSTALI. (711) Mali oglasi MIZARSKEGA vajenca ali poldelavca sprejme Ing. Lodovico Fischer, Rojan, Via More-ri 72. 1533 KISA na prodaj v Skednju št. 151, sredi vasi. 6 prostorov, vrt, električna razsvetljava, lep razgled na morje. Pojasnila istotam, 1534 MLADEMIČ, poltežak, se išče za trgovino. Naslov pri upravništvu. 1535 STANOVANJE pri Sv. Jakobu obstoječe iz dveh sob in kuhinje se menja z enakim ali večjim. Pojasnila daje upravništvo. 1538 | BABICA, diplomirana, govori slovensko, spre- Ijema noseče. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravnik. Stroga tajnost. Via Bosco 10/1. 1539 SLOVENEC iz reške doline, srednje starosti, agi!en, mirnega značaja, uljudnega vedenja, izučen v trgovin: delikates, z večletno prakso kakor tudi vešč trgovine z mešanim blagom in kožami, vešč slovenskega, italijanskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, in češkega v govoru, sedaj še v službi, želi premestiti se v drugo trgovino, skladišče, ali bufet. Nastopi najdalje do 15. decembra, na željo tudi takoj. Cenjene ponudbe pod Pošten- Pošta Trnovo 121 pri II Bistrici. 1536 PONUDBA. Prva mlekarska zadruga v Vol-ćah prodaja svoic odlikovano centrifugirano (čajno} maslo najboljše vrste, katerega izdeluje od 25—30 kg na dan skozi celo leto. Ponudbe za teto 1925 se sprejemajo do 20. decembra t. 1. Prva mlekarska zadruga Volte — Volzan a. 1537 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. ZniderŠič« Via S. Gitatina št. 8. TrsL 1454 KAM GREST K Makra Gvlfeu, kij« odpri gostilno Sprejemajo se pošltjatve po pošti. en ii ii ii ii ii u u ii ii ii ii ii ii ne z ZOBOZDRAVNIK Z 1 Dr. LOJZ KRAIGHER i ™ specialist za bolezni v ustih in na zobeh. JJ 2 sprejema za vsa zobozdi. kt zoboteh. opravila ™ ™ v Gorici, na Travnika 20 (Piazza detla m Z Vittoria 20) od 9-12 In od 3-5. Z ■ II IB II II II IIII IIIIIIII IIIIII llS pohiStvo ra po znižanih cenah. shladlUa M« STEINERizO L TRST, Vin 6em 17 — Via PoDlimrn 1 (Piazza Stazione) Embalaža in poBftilTii ittiii Trsta. Zaloge v prosti hitd fraaco brez carine. ■■■■■■■■■■■■■I Mi-Ma zadruga v Trstu reffistrovana sadr. s neomejeni« jamstvom »ia Mer InM M1MBM t. mfflfle Kpniei9Mlimizaviti katerega bi se morali posluževati vsi trgovci in obrtniki kakor tudi kmetovalci Obrestuje hranilne vloge po iO Večje vloge, vezane on odpoved po dogovoru. Sprejema tmtt vloge na tekoči račun war v dinarjih -a ter jih obrestuj pod najboljšimi pogoji. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Daje posojila na menično poroStvo» zastavo vrednostnih paphjev ali dragocenosti ume m al M zL d v,*-'/,s m, a. "/.»r. m. mi ALOJZIJ POVH Plana GariboMl 2.1, a. Tel 3-29 Lastna tovarna In delavnica. Prodaja, kupnje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. r* NaSa zavarovalnica „UNION" le DGjveila svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28. 1. 444 Steklene Spe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 17 LJUBLJANSKI POSOJILNICI i e e • e a e Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debt lo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Via Giulianl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. iTRANCAR. r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih Mestni trg G v LJubljani Mi trg fi [ Vloge na hranilne knjižice in tekoči I račun obrestuje I najugodnije :\sn j ter jfh izplačuje takoj brez od- f povedi. — Večje vloge z odpovednim ■ L rokom obrestuje po dogovoru. : ■ ■ ■ ■■MBB ■ ■ ■HMMHH ■ M MHII ' MI lil J Najboljši šivalni stroji so Najboljši materijal. Največje jamstvo. I. R. I. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje Jj 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potreb&fn 24 cerveliiai. Trst. Via G. cartaeci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. MIRODIL.NICA mario ferlin SV. N. KOSU zsorijfl 2 BfvfO. TeL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilmh potrebščin. M u Edinosti' Imajo najbolj!! uspeh pete PODPLATI 33 iz pristnega kaučuka. MIHI" Trst, Din Ccroneo 9. falsmejS ilntiilii M anl TrioSka po^oiMta in hranilnic!! regislrovana zadruga z omejenim poro5tvom uradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. u. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje H^ po 4°o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke odi 9 cfo 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. 8 STENSKE KOLEDARJE Z NAPISOM TVRDKE izdeluje tiskarna edinost v trstu via s. francesco d'assisi 20 Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladište pohištva tvrd k e ALESSANDRO LEVI MINZI VI« Nttorl S«. 1 — Via Maftcanton It. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. TI.SKARNA .EDINOST' v TRSTU ................................... IzvriuJ« v— tiakfk« dala v najmoder^jem atllu kakor j tudi v vaCbarvnem tlaku. Razpolaga z na|modTnejimi stroji, | 1 Črkami. Lynotype, »t»reotyp<|o tor rotacljaklm stroj »m. | I Vaa naročila aa bvr*u|a|o toftno In po zm«mlh canah. | MMMH >w«»m h »mi»tm»m«l Ulica S. Francesco d'Assisi 20