Postnim plačana t gotovtnL Leto XV., štev. 211 i i.lA. i »34 LJubljana, petek 14. septembra 1934 Cena 2«— Din upravoi&tvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. —. Telefon St. 8122, 2123, 3124, 8125, 8126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL 8. —> Tel. 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St. 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga člslo 78.180, Wien St. 10S.24L Naročnina »nate meeečno Din 26.— Za Inozemstvo Din 40.—k Uredništvo: Ljnbljana, Knafljeva uiica 5. Telefon 8122, 3128, 8124, 3125, 8128. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440, Celje, 8troesmayerJeva ulica St. L, Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Dalmatinsko Zagorje v nacionalnem taboru Konferenca JNS v Livnn — Ogromna udeležba delegatov sreskih in občinskih organizacij Livno, 13. septembra, r. Kot tretja v primorski banovini se je vršila danes v Livnu v veliki dvorani tukajšnjega pevskega doma konferenca delegatov sreskih in občinskih organizacij JNS za sinjski, Tempsa« komentira današnjo izjavo poljskega zunanjega ministra Becka na skupščini DN o zaščiti manjšin in pravi, da bo tudi svet Male antante na svojem današnjem sestanku razpravljal o tej Beckovi izjavi. Sestanku sveta Male antante posvečajo vsi francoski listi veliko pozornost. Z napetostjo čakajo sklepov, ki jih bodo izdali na seji podpisnikov balkanskega pakta. »Temps« misli, da bo Mala antanta sklenila podpreti kandidaturo Turčije v svetu DN, kamor naj bi prišla po odhodu Kitajske. Poljski zagovor Varšava, 13. septembra, r. Kakor znano, je Poljska predložila Društvu narodov na njegovem zadnjem zasedanju predlog za posplošenje zaščite manjšin v tem smislu, da bi se pogodba o zaščiti narodnih manjšin razširila na vse države, ki so članice Društva narodov. To vprašanje ima priti v razpravo sedanjega zasedanja Društva narodov. Ob tej priimki je znani francoski publicist Bernus objavil v »Journa-iu des Debats« članek, v katerem dokazuje, da je poljski predlog naperjen proti Rusij-i, ki ima biti sprejeta v Društvo narodov. Vzrok zani je možnost, da ne bi Rusija, če bi ne bila vezana s pogodbo, postopala s poljsko, manjšino, kakor bj hotela, ne da bi se mogla Poljska pritožiti pred Društvom narodov, dočim bi Rusija kot članica Društva narodov izkoristila vsako priliko za pritožbe zaradi zatiranja Belorusov in Ukrajincev. Poluradna »Gazeta PoJska« odgovarja, da poljski predlog ni rezultat taktične igre, nego je nastal zaradi resnejših razlogov. Odločilno je bilo globoko moralno čustvo enakopravnosti držav, ki se zavedajo svoje suverenosti. Razlike v materijalni moči držav bodo vedno obstojale, toda člani Društva narodov se ne morejo delitj v države prve in druge vrste, v boljše ali slabše, v etično zrele ali nezrele. Sedanji položaj na področju zaščite manjšin je posledica takega razlikovanja in zato se ne sme več obdržati iz načelnih in praktičnih razlogov. Iz načelnih razlogov zato ne, ker na-rodj v zavesti svojega dostojanstva in enakosti z drugimi ne bodo dovolili, da se stalno diskriminirajo z manjšinskimi pogodbami, ki so samo zanje obvezne, s praktične strani pa zato ne. ker napravlia enostranska obveznost iz delne zaščite manjšin sredstvo za 'intrige in insilicvanja. Neugodno razpoloženje v ženevi Ženeva. 13. septembra, g. Razpoloženje v krogih Društva narodov, ki prehaja izredno hitro iz enega ekstrema v drugega, je zopet enkrat izrecno mlačno. Indignirani Rusi čakajo s svojim pristankom na načrt povabila Rusije, tako da je vsa zadeva nekoliko zastala in je moral dr. Beneš intervenirati v diskretnih pogajanjih z Litvinovim. Stavka govornikov za generalno debato traja dalje. Razen poljskega zunanjega ministra Becka ni bil opoldne prijavljen niti en govornik, tako da je bil predsednik prisiljen v odločnem apelu naprositi delegacije, naj priglase do 18. svoje govornike, ker bi sicer jutrišnji dan potekel zopet brez plenarne seje. Govor poljskega zunanjega ministra Becka je razburil vse duhove. Vsekakor napoveduje poljska odpoved izbruh že dolgo časa latentne krize. Se pred enim letom bi tako oster nastop povzročil vihar protestov, toda Rusija še ni končnoveljavno sprejeta in ima Poljska še vedno priliko, da v nasprotju s svojimi dosedanjimi obljubami glasuje proti stalnemu sedežu Rusije v svetu. Na poljski strani izjavljajo, da ne gre pri njihovi akciji za taktičen manever, temveč za končnoveljavni korak. s katerega ni več poti nazaj, ker ni več mogoče še nadalje zavlačevati manjšinskega vprašanja, kakor se je to dogajalo skozi 11 let. Kdor ni za razširjenje manjšinske zaščite, mora prevzeti odgovornost, da bodo pogodbe o manjšinski zaščiti izgubile svojo moralno upravičenost. Nov predlog Rusiji Ženeva. 13. septembra, vr. O stališču ruskega ljudskega komisarja Litvinova glede povabila Rusiji za vstop v Društvo narodov, ki mu ga je predložila francoska delegacija v imenu raznih delegatov Društva narodov, ni za sedaj oficielno ničesar znanega. Kljub temu zatrjujejo v poučenih krogih, da je Litvinov izjavil, da njegova vlada bržkone predloženega načrta ne bo odobrila, zaradi česar želi večje ustrežlji-vosti za omogočenje vstopa Rusije v Društvo narodov. Predsednik sveta Društva narodov dr. Beneš ter francoski zunanji minister Barthou, kakor tudi drugi so stopili v stike z voditelji raznih delegacij, da bi izdelali novo besedilo. Pogajanja o obliki m besedilu povabila Rusiji so se zaradi t»« ga torej podaljšala. Opoldne je bila po telefonu sporočena Litvinovu nova oblika povabila Rusije, na katero bo bržkone pristal. V krogih Društva narodov smatrajo zaradi tega, da bo končnoveljavno povabilo s podpisi danes ali jutri izročeno Rusiji. Povabilo Ekvadorju Ženeva, 13. septembra. AA. Španska, Portugalska in delegacije južnoameriških držav so poslale predsedniku Ekvadorja brzojavko, v katerem pozdravljajo njegovo zahtevo, naj bi mu parlament dovolil ratificirati pakt o Društvu narodov. Z velikim zadovoljstvom bi pozdravile delegacije, če bi se jim pridružila bratska republika po možnosti še v teku sedanjega z*-' sedanja DN. Francoski tisk o Schuschniggovih izjavah Pariz, 13. septembra. AA. Listi pozdravljajo govor, ki ga je imel včeraj kanoela* dr. Schuschnigg na skupščini Društva narodov o potrebi, da ohrani Avstrija svojo neodvisnost »Petit Parisien« pravi, da je dr. Schuschnigg indirektno apeliral na mednarodno jamstvo za samostojnost Avstrije. Teka tehnična in politična vprašanja pa se ne dajo rešiti v Ženevi. Vprašanje bo sedaj romalo v zunanje urade, kjer bodo med seboj skušali najti končno rešitev. O tem vprašanju se bodo vršili tudi veliki diplomatski sestanki prihodnji mesec. »Echo de Pariš« vprašuje, zakaj je dr. Schuschnigg skušal dobiti od skupščine Društva narodov dovoljenje za uvedbo polfašističnega režima v Avstriji in zakaj je predstavil februarske dogodke ob socialistični vstaji, kakor da je šlo za podobne dogodke, ki so odstranili kancelarja Dollfussa. Znana novinarka Taboni piše v »Oeuvru«, da zasleduje Italija že dolgo sebične namene v Avstriji. Sedaj bi rada izpremenila svoje stališče, ker se boji novega prevrata, in zaradi jugoslovenskega sklepa, naj Rim pri novem prevratu ne nastopi sam. Pričakuje, da bo avstrijsko vprašanje sedaj vendarle ugodno rešeno, ker sta Anglija in Francija uvideli, da se nahaja svet na robu prepada in da bi vanj lahko zašit vsi narodi. Sporazum med Francijo in Italijo ni več izključen. Med obema državama se vrše diplomatska pogajanja, ki potekajo ugodno. Pravilno rešitev avstrijskega vprašanja bo pospešil tudi vstop Rusije v Društvo narodov, s čemer se bo okrepil protihitlerjevski odpor v Evropi. Odklanja tudi vzhodni pakt Posledica poljsko-nemSke pogodbe — Vefiko ogorčenje v francoski javnosti London, 13. septembra, g. Kakor poroča »Daily Telegraph«, je poljski zunanji minister Beck sporočil angleškemu pravosodnemu ministru Edenu, da Poljska ne bo pristopila k vzhodnemu paktu. Vznemirjenje v Parizu Pariz, 13. septembra. w. Odklonitev vzhodnega pakta od strani Poljske se je v Parizu sicer pričakovala, ko pa so zvedeli za definitivno odklonitev, je vendarle zbudila presenečenje. Tukaj so prepričani, da obstoja med Poljsko m Nemčijo široko zasnovana zveza ter so ogorčeni, ker vodi Poljska, ki se mora za svojo ustanovitev zahvaliti Franciji, politiko, ki se mora naravnost smatrati za sovražno Franciji. Najbolj je presenetilo, ker je utemeljitev odklonitve popolnoma ista kakor nemška. Listi pravijo, da ne morejo razumeti stališča Francije. Poljska podpira nemške intrige in njena politika ni naperjena samo proti Franciji, temveč tudi proti Češkoslovaški jn proti baltiškim državam. Tudi nemška odklonitev nima dragega namena, kakor da si Nemčija obdrži proste roke napram Rusiji, baltiškim državam in Češkoslovaški. Vanča Mihajlov pobegnil »1» v* • v Tura jo Sofija, 13. septembra g. Voditelj make-donstvujuščih, Vanča Mihajlov, za katerim je bolgarska vlada izdala tiralico, je v pretekli noči pobegnil iz Bolgarije. Mihajlov je v spremstvu svoje žene in dveh telesnih stražnikov pobegnil v okraju Bur-gas ob črnem morju z avtomobilom preko meje v Turčijo. Na gozdnatem in goratem terenu mu je bil beg zelo olajšan. Kakor ®naco, je žena Mihajlova L 1925. v dunajskem dvornem gledališču ustrelila voditelja makedonskih revolucionarjev Panico. godbe se $ morejo pridružiti todi drige države, če pristanejo na to vee tn dosedanje podpisnice. Podpis baltiškega pakta Ženeva. 13. septembra, d- Zastopniki Le-tonske. Estonske' in Litve eo včerai podpisali v Ženevi pogodbo o sporazumevanju in sodelovanja treh baltiških držav, ki je bila sklenjena 29. avgusta. Pogodba obsega devet členov in velja za 10 let. Vee tri držaive se obvezujejo, da se bodo medsebojno obveščale o zadevah zunanje politike, ki eo skupnega pomena, ter ee v mednarodnih odnošajih podpirale na političnem in diplomatskem področju. Zunanji ministri treh baltiških držav ee bodo V6aj dvakrat na leto sestali na konferenco. Člen 3. določa postopek za ureditev posebnih vprašanj, katerih rešitev se ne bi mogha doseči sporazumno. Med te zadeve spada, kakor zatrjujejo,. predvsem vprašanje Vilne, ki se ima po mnenju vlade v Kovnu urediti med Litvo in Poljsko. Po nadaljnji določbi po- Obiski državnikov Rim, 13. septembra, w. Kakor je sedaj gotovo, pričakujejo prihod franooskega zunanjega ministra Barthouja v Rim za 15. oktobra. Po tukajšnjih informacijah bo Barthou ostal v Rimu več dni. Njegovemu razgovoru z Mussolinijem bo prisostvoval tudi francoski poslanik pri Kvi-rinalu de Chambrun. Pariz, 13. septembra. AA. »Journal des Debats« poroča iz Berlina, da bo po informacijah tamošnjih diplomatskih krogov prišel italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich ob konec meseca ▼ Berlin. Zarota na Guatemali Mexico, 13. sept. AA. V zvezi z odkrit-jem zarote proti predsedniku republike na Guatemali poročajo naknadno, da »o zarotniki hoteli napasti tudi višje državne uradnike. Obenem z odstranitvijo najvišjih voditeljev republike so hoteli zarotniki iz-ropati vse banke im premožnejše meščane. Trgovski stfki med Francijo In Bolgarsko Sofija, 13. septembra AA. Novofanenova-ni bolgarski poslanik v Parizu Petkov Stanjov je odpotoval v Pariz. Novinarjem je izjavil da bo skušal razširiti in pošlo biti trgovske stik« med Bolgarsko io Francija KULTURNI PREGLED K slovenskemu slovarskemu vprašanju GOSPODARSTVO Trgovinski sporazum z Madžarsko Povečani kontingenti za les Članek »Slovar slovenskega jezika na vidiku« v »Jutru« z dne 15. julija t L, ki naznanja, da začne kmalu izhajat: slovenski frazeološki in pravopisni slovar dr. J. Glonarja v založbi Umetniške propagande, mi daje povod, da na željo uredništva denem članku še povedano, da se z neke druge strani pripravlja večji slovar slovenskega jezika. Kdorkolj ima posla s slovenskimi slovarji kot prevajalec, učitelj, učenec aH kakor si bodi drugače, mora namreč z obžalovanjem priznati, da še zmeraj nimamo slovarja, ki bi bil popolnoma zadovoljiv. Slovar, kakor ga je zasnoval dr. Glonar, bo imel po poročilu »Jutra« frazeolo-gijo, sinonimiko, dvomljuve slučaje, pri krajevnih imenih pa tudi naglas, označbo prav na kratko Spregovorim nekoliko besed o perečem slovenskem slovarskem vprašanju, in to tem bolj, ker je v nave-besedne vrste, ime stanovnika in pridevnik. Odveč bi bilo na dolgo in široko dokazovati, kako potreben je tak slovar. Kakor nam >jme in dosedanje jezikovno delo dr. Glonarja jamčita, da bo svoj načrt brez mučnih zamud mojstrski izvedel, pa vendar smatram njegovo zasnovo pravopisnega in frazeološkega slovarja, kljub temu, da daleč presega vse dosedanje naše pravopise ter jezikovne bruse in re-šeta, še zmeraj za preozko. Pogrešam namreč več stvari, ki jih dr. Glonar nima v načrtu, glede katerih pa opažamo veliko zmedo: 1. Želel bj si naglasa prt vseh besedah in končne jasnosti v vprašanju naglasa. Dr. Glonar bi moral sprejeti v svoj slovar vse tiste besede, ki se napačno naglašajo kujejo. Tudi v odrskem, govorniškem in sploh izobraženem jeziku smo še daleč od enotnosti, kakršna je neobhodno potrebna. Za nagilas v izobraženi govorici mora biti merodajen naglas onega narečja, ki je temelj slovenskega pismenega jez.ka, to je dolenjščina — v zvezi z .načeli, ki so •bila vodilna pri reformi slovenskega pismenega jezika izza 1- 1848., namreč, da ima večinska raba prednost pred krajevnimi, tudi kranjskimi posebnostmi, kjer ni soglasja in večine, pa ona, ki je najbližja srlbohrvatski. Samo ta naglasna načela so v skladu z dosedanjim razvojem slovenskega pismenega jezika. Dovesti jih do zmage in s tem napraviti konec zmed j. ki >o vidimo sedaj v naglašanju pismenega jezika, je ena izmed najvažnejših nalog ali katerih naglas je dvomljiv. Kdor kol.č-•kaj pozna slovenska narečja, ve, da se glede na naglašanie med seboj močno razli-knjige, hoteče biti res vsestranska jezikovna svetovalka. Urediti slovensko izobraženo naglašanje se sicer že več let trudi »ljubljanska slovenjstična šola«, kakor jo imenujejo, toda brez pravega uspeha, ker dosedaj še ni dala na razpolago za tako ureditev neobhodno potrebnh pomožnih knjig. To, da imajo nekatera berila novejših slovenskih čitank za 'srednje šo-le naglasna znamenja, še ni dovolj. Razen tega pa ta šola vse preveč forsira gorenjski naglas in s tem greši proti večinskemu načelu. 2. Isto velja iz Istih razlogov analogno za izreko sploh, ne samo za naglas, zato bi se morala knjiga, ki hoče biti res uspešna jezikovna svetovalka, ozirati na vso izreko, ne smela bi biti samo' pravopisna, temveč tudi pravorečna. ker je pri nas med izobraženci v tem o,žiru še večja zmeda kakor v pravopisu. Omenim naj samo zmedo pri izreki soglasnika 1. Medtem ko govorijo starejši izobražene-: povsod srednji 1, kjer se piše, kar je nenaravno in prisiljeno, pa padajo mlajši v drugo skrajnost in govorijo w tudi tam, kier bi morali po par. 43. Breznikove slovnice, ki je po še zmeraj veljavnem predpisu bivšega Višjega šolskega sveta v Ljubljani št. 7817 iz L 1922. za šotle obvezen, govoriti srednji L To pa zato, ker so zlasti predpisi točke 4—6 omenjenega paragrafa za nestrokovnjaka neuporabni. Kako pa naj izobraženec, ki ni specialist za te stvari, ve, ' katere besede smo dobili Iz drugih slovanskih jezikov, katere vse so tujke, katere novostvorjene ali iz starejše dobe (16. stol.), v katerih je za l-o,m izpal kak samoglasnik?! Najenostavnejše in najuspešnejše sredstvo za uveljavljenje par. 43. je slovar, ki prinaša izreko vseh teh besed. Podobno velja tudi za izreko soglasniikov lj, nj in v ter polglasnika In kakovonagla-šenlh samoglasnikov, zlasti e in o. Za vso izreko morajo veljati ista načela kakor za naglas, tudi za izreko samoglasnikov v taj-kah. Zato ni v skladu z dosedanjim razvojem slovenskega pismenega jezika, če se zahteva, da naj tudi izobraženci izrekajo cigarata, profasor, kakor se govori na Gorenjskem. 3. K ezikoviti pravilnosti spada tudi pravilno razzlogovanje v govoru in pisavi. Na prvem so interesirani zlasti učitelj j petja in pevovodje. pismeno razzlogovanje, ki se mora vobče ravnati po razzlogovanju v govoru, dasi je tudi v slovenščini razlika med govorilnimi in jezikovnimi zlogi, pa je važno pravopisno poglavje. Tudi glede razziogovanja je v slovenščini velika zmeda. Zato ti se dr. Glonar moral pri načrtu svojega pravopisnega slovarja ozirati tudi na razzlogovanje in napraviti s svpio knjigo tudi! tukaj red. 4. Sploh mora imeti pravopisni slovar kot uvod vsa pravopisna pravila (o rabi velikih začetnic, o razzlogovanju, o pisavi sestavljenih besed, o ločillh in kraticah), kakor Levčev in Breznikov, samo obširnejši, jasnejši in uporabnejši. 5. V zasnovi Glonarjevega slovarja, kolikor je razvidna iz »Jutra«, pogrešam pri krajevnih imenih navedbe predlogov, s katerimi. se vežejo na vprašanje kam? 6.Končno pogrešam še navedbe in »oži-gosanja« onih besed, ki so se po nepotrebnem uvedle v slovenski pismeni jezik i« drugh slovanskih jezikov, prav tako slaMi in nepotrebnih novotvorb ter tojft »o povzročile, da je v slovenščlmi prevelika razlika med leposlovno in ostalo prozo. Mislim, da bi slovar, kakor ga je zasnoval dr. Glonar, izpolnjen po mojih zgornjih, predlogih, ustrezal vsem pravičnim zahtevam, ki jih lahko imamo nasproti jezikovnemu priročnemu svetovalcu. Res je sicer, da je laže načrte delati kakor izvesti, vendar pa sem prepričan, da je prav dr. Glonar v stanu, dati nam tak slovar. V istem članku »Jutra« je tudi brati, da pripravljajo na neki drugi strani večji slovar slovenskega jezika. Dasi tam ni nič povedanega, kako ho zasnovan, mi naj bo vendar dovoljeno izrazit: tudi o njem svoje misli. Ker imamo v Pleteršnikovem slovarju izvrsten idlotikon, ki je. potreben kvečjemu dopolnilnega zvezka, mora biti novi veliki slovenski slovar, za katerega so s: v minulih počitnicah razdelili delo nekateri slovenisti, slovar sedanjega slovenskega pismenega jezika. Obsegati bo moral pra-vop s. oblike, etimologijo, kjer je znana, izreko, razzlogovanje, prvotni in vse prenesene pomene, sinonime in antonime, fra-zeologijo itd. itd. Zajeti bo moral jezikovni zaklad vseh onih panog in strok, katere se sedaj obravnavajo v slovenščini. Urejen naj bi b i po večji izdaji Sachs-Villat-tovega nemškega in francoskega ter Mu-ret-Sandersovega nemškega in angleškega enciklopedičnega slovarja, ki sta najboljša, kar jih poznam. Dobiti moramo končno vendarle slovar, ki bo ustrezal vsem upravičenim zahtevam in potrebam ter bo tudi pred svetom dostojno predstavlal in končno utrdil slovenski knižni jezik v pismu in izreki. Seveda presega tako delo moči poedi-nega človeka in pač tudi moči poedinega slovenskega založništva, zato pa tem bolj velja, da si bodo vsi oni, ki nam ustvarijo tak slovar, postavil i»monumenfcam aere perennius«. Dr. Maks Robič. Problem voditeljev, ki je v toliki meri značilen za sedanji čas, obravnava znani Rene Fiilop Miller v obsežni knjigi »Fuhrer, Schwarmer und Rebellen«. Fiil&p Miller je med drugim spisal obširno knjigo o moči in skrivnosti jezuitov in v slovenščino prevedeni spis o Raspatinu. Najnovejše njegovo delo ee odlikuje Po svojevrstnem uine-vanju zgodovine. Nasproti materialističnemu pojmovanju, da zgodovino gibljejo zgolj gmotne sile in nasproti enostranskemu poveličevanju vloge razama v življenju velikih mož, kaže Fiilop Miller malo znano silo, ki poleg materialnih in razumskih činite-ljev vodi in oblikuje zgodovino, namreč »moč sianj«. Veliki možje, prav kakor drobni poedinci, ne podlegajo samo pritisku gospodarskih dejstev in logiki sklepov, marveč gredo tudi za svojimi sanjami in ta »sanjski živelj« ima usodno vlogo v človeški zgodovini. Pisec navedene knjige je na podlagi ogromnega gradiva — kakor priznava vsa kritika — duhovito razvil svoj nazor in prispeval tehtno knjigo k problema vodite! istva v človeški družbi. Nov spis Wernerja Sombarta. Znani sociolog Werner Sombart, čigar spisi se tudi pri nas češče citirajo, je izdal knjigo »iDeutscher Sozialismus«. Sombartov novi spis označuje kritika kot »pregled nemškega življenja v sodobnosti«. Stari sociolog se znova obrača zoper proletarski socializem, ki se je zlasti razpasel v svoji marksistični obliki. Po Sombartovi sodbi je to gibanje že prekoračilo višek in se nagib-Ije k zatonu. Ostali pa so problemi socialnega življenja, ki jih ni mogoče reševati nezavisno od nacionalnih interesov. Sombart skuša orisati nov socialni nazor, ki je tesno spojen z nacionalno zavestjo. Med drugim razčlenja pojem Nemca in pravi, da so značilne lastnosti nemškega naroda: temeljitost, nagib k razmišljanju in mozganju ter nagib k stvarnosti. Negativna plat pa kaže nedostajanje čuta za lepoto, samogospodstvo, neenotnost. Za cilj nemškega socializma ne stavi Sombart obljubljene dežele ali paradiža. Smoter socialnega razvoja bodi ta, da naj postane Nemec sposobnejši za svoje občne naloge in da naj lažje razvija svoje lastnosti in nadarjenost. Sombartova knjiga je že vzbudila živahne odmeve, zlasti v vrstah narodnih socialistov, ki se ne strinjajo z vsemi njegovimi idejami o nemškem socializmu. Emigrantski socialistični tisk jo tudi napada, ker Sombart ne priznava edi-nozveličavnosti marksizma. Zanimive številke. V najnovejšem zvezku »Slavische Rundschau« ee baivi praški bibliotekar Vladimir Tukalevskij z vprašanjem, koliko je gospodarska kriza vplivala na knjižno produkcijo v slovanskih deželah. Statistika o tem je sicer neenotna in pomanjkljiva, vendar pa prihaja pisec k nekaterim zanimivim sklepom. Najbolj je padla knjižna produkcija na Poljskem. L. 1929. je izšlo 6900 knjig, brošar in drugih produktov te vrste, i- 1932. pa le 5300. Povprečna naklada knjig je znašala 1. 1929. nekako 3400. 1. 1932. pa 2300 iavodov. — Tudi knjižna produkcija v Bolgariji kaže nazadovanje. L. 1928. je znašalo število tiskanih edinic 2500, L 1932. pa samo 2400. _ Po-' da tki za Jugoslavijo so zelo nepopolni in si ie težko najnavitj pravo sliko. Po številu edijiic se naša knjižna produkcija giblje med 2000—2500. Za L 1930- beleži statisti-pa 2029 edinic. letos jih bo naffbrž 2300. V splošnem lahko slelepamo. da v naši domovini ni padla knjižna produkcija pod povprečno višino proeperitvtnih let, marveč se nekako drži na istem nivoja. — Značilna je ugotovitev, da češkoslovaška knjižna produkcija ne kaže vsaj statistično vidnih sledov krize. Nasprotno, v primeri z 1. 1928. je do absolutnih številkah celo zrasla za 28*/*. Najve&jo statvi eno porast kaže v teh letih sovjetska Rusiia, kjer je knjižna produkcija zrasla po številu knjig za 46%, po celotni nakladi pa za 194 0/o. Johna Deweya spis »Pedagogija in demokracija« je pravkar izšel v srbskohnvaškem prevodu dr. Dragomirja Ikoniča pri Kohnu v Beogradu. Naročite — čitajte LJUBLJANSKI ZVON" Iz Budimpešte poročajo, da je bil v sredo v Budimpešti podpisan nov trgovinski sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo. Ta sporazum sloni na načelu kompenzacij, tako da se madžarski uvoz iz Jugoslavije izravna z madžarskim izvozom v Jugoslavijo. Sporazum predvideva posebne kontingente za uvoz iz Jugoslavije v Miadžaneko, in sicer za uvoz lesa, drv, nekaterih kemičnih proizvodov, suhih češpelj itd. V glavnem vsebuje sporazum stare kontingente iz dosedanjega sporazuma. Glede na izboljšanje položaja na madžarskem lesnem trgu obsto;a možnost dodatnih kontingentov za uvoz gradbenega lesa iz Jugoslavije. Sporazum bo začasno stopil v veljavo 15. t. m. in bo veljal do konca L 1935. Novi kompenzacijski sporazum z Madžarsko je zelo važen za gospodarstvo dravske banovine, predvsem zaradi izvoza lesa. Naš les iz Dravske doline gravitira, kaikor znano, proti Madžarski- Pred leti je šlo iz te doline v inozemstvo letno okrog 6000 vagonov lesa, danes pa je ta količina padla r.a eno desetino, prtdvsem zaradi skrajne omejitve izvoznih možnosti v Madžarsko. Kakor je podoba, pa &e bo seda i z novim kompenzacijskim sporazumom olajšal naš izvoz lesa iz Dravske doline v Madžarsko. Naš dosedanji trgovinski eporazam z Madžarsko ie potekel že 15. maja t. 1. Tik pred potekom tega sporazuma so se v Budimpešti pričela nova pogajanja, ki pa eo bila kmalu prekinjena, ker jo prišlo v Ženevi do znanih obdolžitev Madžarske nasproti naši dražvi. Medtem je bil ženevski spor med našo in madžarsko vlado izravnan na miren način, tako da je odpadla ovira za pogajanja. Ob koncu preteklega meseca je naša delegacija pod vodstvom ravnatelja Obdavčenje „Bate" in naši čevljarji Od obrtniških organizacij smo prejeli: Pred tednom dni &o naši dnevni časopisi, pa tudi drugi strokovni listi razen obrtniških, prinesli velik inserat tvrdke Bat'a, kjer tvrdka nasproti javnosti trdi, da je plačala na račun davkov državi v preteklem letu 12,210.421 Din. Dalje pou.darja, koliko je plačala še na račun uslužbenske-ga davka in trdi, da hoče postati največji davkoplačevalec itd. Razumljivo je, da je ta kričeča reklama prizadela .predvsem naše čevljarje, pa tudi vse naše obrtništvo, ki čuti, da more le združeno in v medsebojni povezanosti uspešno braniti svoje interese. Kakor nalašč je bila ta reklama izdana v času, ko so se v Ljubljani vršili veliki obrtniški abori, na katerih so protestirali proti vsemu, kar upropašča naše obrtništvo, po-sebno pa naše čevljarje in krojače. čevljarski obrtniki so bili zaradi gornjih trditev zelo ogorčeni in so si preskrbeli uradne podatke o obdavčeoju Bat'e. TvrtJka Bat'a trdi, da je plačala državi v letu 1933. preko 12 milijonov dinarjev na račun davkov. Kakšni davki so tu vse vračunani tu ni povedano. Uradni podatki pa se glase, da ima tvrdka Bat'a po raznih krajih naše države razen sedeža (v Borovem) še 127 podružnic in da ima skupnega predpisa na direktnem davku v letu 1933. znesek 163.317 Din. Nadalje je razvidno iz uradnih podatkov, da je tvrdka Bata v znanem kraju na Gorenjskem, kjer proda po izjavi poslovodje za preko 500.000 Din letno, obdavčena po razdelitvi savske fin. direkcije v Zagrebu (odsjek za neposredne poreže — broj 37.865-111) za to podružnico z vsoto 65.32 Din. To sta dve uradni ugotovitvi, ki dovolj jasno izpričujeta višino obdavčitve tvrdke Bat'a. Če pa je tvrdka Bat'a plačala znatnejše vsote za razne druge davščine, tedaj se mora zavedati, da je mali čevljarski obrtnik moral to prav tako plačati, toda samo s to razliko, da je njegov predpis pridobnimskega davka samo neprimerno višji in torej doprinaša čevljarski obrtnik na davkih razmeroma mnogo višje vsote. Baš zaradi tega pa protestirajo čevljarski obrtniki, ki jih je mnogo tisoč, s pomočniki in svojci proti tvrdki Bat'a. Ta protest je gotovo upravičen, če je obdavčenje največje obrtniške konkurence tako nizko. Temu protestu čevljarjev se pridružujejo v enotni fronti vsi obrtniki - rokodelci, ker se zavedajo, da pošteno plačajo državi davščine in da docela zadovoljujejo svoje odjemalce in smejo kot važen gospodarski faktor zahtevati od države zaščite. Tembolj je čevljarsko in ostalo obrtništvo upravičeno poleg zaščite eksistence zahtevati tudi zaščito v pogledu plačevanja davščin. To je odgovor čevljarjev, ki si ga naj javnost dobro zapomni ter v skupni borbi pomaga domačemu obrtniku - rokodelcu do povrnitve vsaj znosnih eksistenčnih pogojev. * Od odličnega obrtniškega voditelja smo prejeli še naslednji ck*pjs: Beograjsko »Narodno blagostanje«, ki ima dobre zveze s tvrdko Bat'a (njen urednik in solastnik prof. Bajkič je v upravi družbe), ,'je v zadnji številki objavilo slavospev temu podjetju, v katerem ee dotika tudi vprašanja obdavčenja in piavi med drugim: >Prilično število pobesnelih protivnikov Bafe trdi, da je tvrdka plačala za davke 163.000 Din. V računa izgube in dobička za L, 1933-, ki je objavljen v 6kl«du z zakonom o delniških družbah, pa stoji, da znašajo plačani davki in dajatve 12 milijonov Din. Pa tudi potem, ko je podal direktor Bat'e izjavo preko vseh jugoslovenskih listov o točnem znesku plačanih davkov v lanskem letu, je eden od razgrajačev ponovno trdil, da so trditve direktorja Bat'e laž in da je resnica, da znašajo skupno plačani davki 163-000 Din. Francozi pravijo, da ni bolj gluhega človeka od onega, ki noče .poslušati.« Spor glede višine obdavčenja tvrdke Bafe* ki zavzema, kakor vidimo iz gornjih vrstic, vedno večji Obseg, bi ee dal po našem mnenju takoj rešiti, če bi hotela tvrdka Bat'a jasno in specificirano navesti, koliko plača davka po posameznih davčnih vretah. č> govorimo o davku na splošno, mislimo običajno le pridebnino ali družbeni davek z dokladami, ker so le tu možne razlike, saj so ostale davščine in dajatve (poslovni davek, takse, trošarine itd.) za vse enake. Tjdi naš čevljar plača n. pr. vsako leto prav znatne zneske poslqvnega davka v sami nakupni ceni za usnje in čevljarske po- Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr: Jurija Tomičiča odpotovala znova v Budimpešto k pogajanjem. Glavne zahteve naše delegacije so bile: 1. povečanje kontingenta za les; 2. garancije, da bo ta kontingent tadi možno izkoristiti; 3. povečanje kontingena za sadje m 4- sklepanje turistične konvencije. Madžari niso postavili večjih protizahtev in so zahtevali predvsem, da se omogoči uvoz madžarskih zdravilnih voda (Hun>'adi Janoe 'n Franca Jožefa voda) v Jugoslavijo. Po informacijah zagrebškega »Jugoslovanskega Llcyh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/8o kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—16750; koruza (po navadni tarifi): stara suha za september po 150 — 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 12250 do 125; moka: baška »0« po 260 — 265, bana teka »0« vo 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (13. t- m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji-Pšenica: baška. okol. Novi Sad. srednieba-ška in gornjebaška 109 — 111; okolica Sombor, sremska in gornjebanatska 107 do 109; baška ladja Tisa 120 — 122; ladja Begej 119 — 121; baška, ban a teka ladfe Dunav 118 — 120; slavonska 108 — 110; južnobanatska 103 — 106. _ Ores: baški, sremski, slavonski 62.50 — 65; banateki 60 — 6250. — Rž: baška 85 — 87.50. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 104—106; baški jari, 67/68 kg 120 — 122-50. _ Koruza: baška 90 — 92; okol. Sombor 91—92; banatska 85 — 87; baška ladja Sava 94 do 95; ladja Dunav, Tisa, ali Begej 95 do 96. — Moka: baška in banatska >0g< in >0gg« 185—205; »2« 165 do 185; »5«145—165; >6« 120—140; ,7< 105 do 110; >8< 105—107.50: sremska, slavonska >0g< in >0gg« 185—195; »2< 165—175; >6« 145—155; »6« 120—130: »7< 105—110; >8< 105 — 107.50. _ Otrobi: baški, sremski 79 — 81; banatski 77 — 79; baški ladja 83 — 85. ' + Budimpeštanska terminska bona (18. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. — Pšenica: za oktober 15.84 — 15.85, za mane 17.0o — 17.01; koruza: za maj 11.22 — 11.23. BOMBAŽ. + Ldverpool, 12. septembre. Tendmea stalna. Zakljjčni tečaji: za oktober 6.90 (6.90), za december 6.85 (6.85). Radi« Petek, 14. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1250: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Onstran Gorjancev (Vladimir Regallr). — 18.20: Plošče. _19: Primorska ura. — 19.20: Pro- boj solunske fronte. — 1950: Čas, jedilni list- — 20: Saksofon eolo (Miloš Zioherl), vmes poje samospeve gdč. Ivica Cankarje-vai- — 21: Ravel: Le tombeau de Coaperin (plošče). — 21.20: Ženska fcercet Stritar. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Tamb iraški orkester. Sobota, 15. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.®: Po-ročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18-30: Slike t narave (Joža Herfort). — 18.50: Radio - orkester. — 19-30: Zabavni feljtoni (Niko Pirnat). — 19.50: Cas, jedilni list. — 19-10: Lepote naše domovine in -naša turistilca. — 20: Dva harmonikarja v boju med eebog. — 20.45: Gdč. Tinka Novakova poje slovanske pesmi. — 21.15: Radio - orkester. — 221 Čas, poročila, plošče. Vremenska napoved Dunajska vrpmengka napoved za petek: Se nobene bistvene spremembe. U primerno pogostitev. Zvečer so se vrniH* v Ljubljano. Mnogi »o ostali čez noč v Ljubljani, drugi pa so se odpeljali že zvečer v svoje države. Kongresa, ki je bil pod pokrovitel Js tvom Nj. Vel. kralja, se je udeležilo iz 19 držav 160 znanstvenikov, raziskovalcev sladkovodnega živalstva m rastlinstva. Kakor v pravljici se preobrazi vsaka pastorka lepote v lepotico, a vsaka lepa dama postane Se lepSa z uporabo najbolj dovršenega izdelka znanstvene kozmetike pudra »Liane Paracelsus«. Ta puder ima zaradi svoje fin oče in sestavine odlično učinkovitost na obraz in mu daje izredno gladkost in nežnost. Zahtevajte izrecno puder »Liane«, ki se dobiva r vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Spored proslave 15Ietnice osvoboditve Prekmur ja Kakor smo že ponovno poročali, bodo Prekmurci v Lendavi 22. in 23. t m. slovesno proslavili 15)etnico osvobojenja Prek-murja. Slavje, za katero se vršijo najvest-nejše priprave, se bo razvijalo po naslednjem sporedu: V sobota 22. t m. ob 15. bo spominska svečanost na grobovih za Prek-»nurje padlih legionarjev na pokopališču v Murski Soboti. To bo uvod v slavnosti, ker gre prvi spomin žrtvam, ki so padle za naše osvobojen je. Istega dne zvečer ob 19. bo baklada po lendavskih ulicah, nato pa v dvorani hotela »Krone« svečana seja lendavskih narodnih društev. V nedeljo bo ob 6. budnica^ in nato izkušnja za sokolski nastop. Ob četrt na 8. bo sprejem zastopnika visokega pok-ovitelja proslave Nj. Vel. kralja. Sledi aiužba božja v katoliški cerkvi in istočasno bosta bogoslužji v evan-gelski in izraelitski cerkvi. Nato se razvije po mestu sprevod, ki se ustavi pred »Krono«, kjer bo slavnostno zborovanje. Popoldne ob pol 15. bo sokolski nastop na so-kolskem letnem telovadišču in po nastopu velika narodna veselica. V okvirju priredi- Jlu&edus* da M* tev bo v meščanski doti prekmurska va. Na čelu odbora za prireditev proslave je poslanec g. Hajdinjak, v odboru pa »o poleg zastopnikov lendavskih narodnih društev še drugi zastopniki naroda, kakor poslanec g. Benko Josip, banovinski »retnfld in predstavniki upravnih občin in cerkvenih občin iz Lendave. Da se omogoči gostom posameznikom in skupinam čim po-jetnejše bivanje v Lendavi za časa slovesnosti, se naj pošljejo odboru za priredi ter prijave sa udeležbo. Z razstave v Jakopičevem paviljonu Makskn Gaspari: Zabava še za spomin na festival narodnih plesov Požigi okrog Mokronoga Škocijan, 13. septembra Poročali smo že o skrivnostnih požigih v mokronoški okolici. V nedeljo je gorelo v" Gabrijelah (ne v Hrastovici, kakor se je po-motno poročalo). Žrtev ognja je bilo veliko jjospodarsko poslopje posestnika Franca fcobala. Požar je nastal v listnici, kjer je bilo nakopičenega mnogo listja in slame. Prvi je zapazil ogenj posestnikov sin France, ki ie «pal na kozolcu. Svetlikanje, ki je prihajalo od gospodarskega poslopja, ga je zbudilo. Na grozo je zagledal, da je listnica v plamenih. Planil je s kozolca in začel klicati domače. Na njegovo klicanje so prihiteli tudi vaški fantje, ki so se zamudili v neki gostilni. Ti so izgnali iz staj konie in živino in rešili slednjič še konjsko vpre-o. Med tem se je ogenj že oprijel staje, f pičli četrtini ure je bilo vse gospodarsko poslopje v plamenih. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, trniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, flaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpi.jemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je sFranz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah. in špecerijskih trgovinah. Na kraj nesreče so prvi prihiteli gasilci iz Št. Janža, nato iz Mokronoga in od Sv. Roka. Težavno je bilo gasiti, ker v vasi ni potoka; morali so si pomagati z vodo iz vodnjakov. Vreme k sreči ni bilo vetrovno. V neposredni nevarnosti je bila domačija posestnice Marije Repovževe. Požrtvovalnim naporom gasilcev se je slednjič posrečilo oteti domači!« Z gospodarskim poslopjem so Kobalu zgoreli tudi slamoreznica, čistilnik za žito, velika množina slame, nekaj sena in mnogo kmetijskega orodja. Škoda seveda znatno presega zavarovalnino. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen. Kdo je skrivnostni požigalec, pa je vprašanje, ki se bo težko rešilo. Kakor pripovedujejo ljudje, se baje potika v mokronoški okolici tolpa, ki krade in morda tudi požiga. Orožniki so na delu, da pridejo zločincem na sled. Junaki sovraštva in teme Zalog, 13. septembra Gostilničar g. Požar je nedavno zvečer zaradi slabega obiska že ob pol 21. zaprl gostilno in šel spat. Točno ob 1.15 pa ga je zbudilo silno žvenketanje šip in udriha-nje z remeljni po okenskih okvirih. Prihi-tel je z ženo iz podstrešne sobice v pritličje in našel večino zunanjih in notranjih oken, obrnjenih na banovinsko cesto, de-moliranih. Šipe, 21 po številu, so bile vse zdrobljene. Seveda so nočni junaki po razdejanju v največji tišini zapustili pozor-nico. V naglici so pozabili vzeti s seboj oba kola, s katerima so mahali po oknih. Ta ko- Naši kraji in Za glasilo CM-družbe »Družbin razmah je bil največji takrat, ko sta poslovala njena potovalna učitelja, in ko je z njeno pomočjo izhajalo posebno na-rodnoobrambno glasilo« (podčrtal J. V.). »Jutro« z dne 2. avgusta 1. 1934., št. 175. Na bližnji skupščini CMD utegne priti na dan med drugim predlog, naj bi CMD izdajala svoje propagandno glasilo. Predlagatelj se bo skliceval na nekdanji »Slovenski branik«, ki je, kakor je stalo v »Jutru«, izhajal s pomočjo CMID in poleg potovalnih učiteljev pripomogel k družbenemu razcvi-tu. Da ne bo kdo v zmoti, je treba pojasniti postanek in razvoj »Slovenskega branika«. Misel, da se ustanovi narodno-obrambni list, je izšla iz praških dijaških vrst, ki so se ob sijajnih uspehih češke Osrednje Matice šolske nawluševali za narodno brambo-5n za njo tudi nesebično delali. Uvedli so narodni kolek, ki je Družbi sv. Cirila in Metoda prinašal lepe dohodke, dokler ni razpečavanja zavrla konkurenca drugih društev. Ustanavljali so ob počitnicah po obmejnih krajih ljudske knjižnice. V podružnicah CMD so budili zanimanje za narodno brambo, priporočali nakup narodnega blaga, pridobivali nove člane. Na logaški skupščini so preprečili dotlej običajni poniževalni poklon okrajnemu glavarju kot namestniku našega glavnega sovražnika Franca Jožefa. Tako je delalo pred 30 leti slovensko narodno radikalno dijaštvo dr. Žerjavovega kova. Njihova zasluga je tudi bila, da smo do- bili Slovenci obrambno glasilo. Praški akademiki so sklenili, naj izhaja list v Ljubljani pod vodstvom posebnega konsorciia Nekega dne po novem letu 1908. sta prišla v trnovsko župnišče notar Aleksander Hu-dovernik in dr. Gregor Žerjav. Tres faciunt consortium. Načrt naših Pražanov se je uresničil. Dr. Žerjav je novi list krstil. Hudo-vernik je postal brezplačni blagajnik, podpisani pa brezplačni urednik. Dr. Žerjav je povedal, da so praški akademiki pripravili gradivo za prvo številko. Res so prispeli kmalu nato tehtni članki in zanimiv drobiž iz Prage. Kot curiosum omenim, da sem že zaradi prve številke dobil ukor iz škofije. Izšla je 1. februarja 1. 1908. Dijaki, zlasti srednješolci, so se radostno oklenili »Slovenskega branika«, ki je imel v njihovih vrstah največ naročnikov, pa tudi mnogo neplačnikov. List sta vzdrževali dejansko nesebično rodoljubje in precejšnje število inseratov. Iz blagajne CMD »Slovenski branik« ni prejel niti vinarja. Tudi pisci člankov niso zahtevali nošene nagrade. Trditev »Jutrovega« uvodnika »Pred skupščino CMD« kakor da bi bilo narodno obrambno glasilo »Slovenski branik« izhajalo s pomočjo Družbe sv. Cirila in Metoda, ne drži. »Slovenski branik« je pač pospeševal razmah družbe, toda stal je vseh sedem let na svojih nogah. Zadnje leto mu je bil urednik g. Ante Beg, ki te tudi poprej marljivo zalagal list s članki in narodnoobrambnimi beležkami. Ta dejstva naj služijo za smernice tudi pri bližajoči se skupščini na Vrhniki. Ivan Vrhovnik sfanki rimske zgradbe Šmarje pri Jelšah, 13. septembra Po dolgih letih se je spet vrnil v domovino profesor g. dr. Franc Lorger, ki je ves čas svoje odsotnosti posvetil arheologiji in pridno odkrival po različnih krajih v tujini rimske izkopanine. Pa tudi pri nas v Šmarju, kjer se je rodil, ne miruje. V prijaznem domu brata, sedanjega župana zdravnika g. dr. Lorgerja, ni dolgo vzdržal kar pri miru. kajti znanost ga je gnala po širni naši okolici, kjer je že pred kakimi tridesetimi leti izkopaval rimske ostanke na različnih krajih. Naša okolica ima obilo ostankov iz rimskih časov. Naši kmetje so že pri oranju naleteli na posode, nakit, orodje, priprave za mučenje in drugo. Dr. Herbert Kartin, sreski načelnik, je našel celo iz brona vlito glavo, o kateri so mislili v začetku, da predstavlja glavo Neronovega sina, kar pa se je pozneje ovrglo. V Dolgi gori se je našel nagrobni spomenik s keltskimi imeni, v Žusmu sarkofag, v Mali Pristavi pa je pred ? leti izkopal dr. Lorger rimsko kopalnico. L. 1903., ko se je gradila železnica Grobel-no-Rogatec, so naleteli pri kopanju na rim ljansko grobi je. Vse te najdbe so se po večini našle po naključju brez smotrnega izkopavanja in vse v okolišu rimske ceste, ki je držala v nekdanjo Celejo in Petovio. Po prihodu dr. Lorgerja se je spet začelo intenzivno in smotrno izkopavanje. Te dni so izkopali v Zastranju nedaleč od Šmarja severnovzhodno od rimske ceste precejšen del zidu, najbrž kakšne vile. Našli so poleg opeke freske, ki so sicer precej zdrobljene, vendar se med njimi najdejo lepi kosi na katerih se vidijo uradno sr-kani ornamenti. Barve so tako žive, da je skoro neverjetno, da so se skozi 2000 let tako dobro ohranile. Nadalje so se našle stukature, ki so dokaj dobro ohranjene. Našli jih bodo najbrž še več. Zlasti spodnji del vile mnogo obeta. Dr. Francu Lorgerju želimo še nadaljnih lepih uspehov. (Foto Vital Mlejnik) V popolnitev našega včerajšnjega poročila o veliki nacionalni slavnosti, ki se je reteklo soboto m nedeljo vršila na otre4 in 9.% Kot dopolnilo nova barvana Silly-simfonija »KRALJ NEPTUN«. ELITNI KINO MATICA Momače vesti Naročnikom in čitateljem! Skupna delovna pogodba med tiskarnami ln tiskarskimi uslužbenci je z 31. avgustom potekla. Do sporazuma o novi pogodbi še ni prišlo in tako je nastalo v tiskarski obrti v Sloveniji nekako izredno, neurejeno stanje. Posledica je med drugim tudi ta, da delo v tiskarnah ne gre tako izpod rok kakor ODičajno. Zato listi v zadnjih dneh niso vedno pravočasno do-tiskani in moramo tudi gradivo uvrstiti, Jkakor je pač postavljeno. Ker za vse to uredništva »JUTRA« ne zadene nobena krivda, prosimo vse cenj. naročnike in čitateije, da malo potrpe in nam oproste, ako list ni vedno tako urejen, kakor so ga navajeni, ali pa ga celo kak dan ne dobe pravočasno v roke. Pogajanja se nadaljujejo, zato smo prepričani," da bo sedanje nenormalno stanje že v par dneh odpravljeno. UREDNIŠTO »JUTRA« ♦ Skupina poljskih vojaških letalcev, ki je kakor znano, pod poveljstvom poveljnika ipoljskijga vojaškega letalstva generala Rajskega obiskala Beograd, Novi Sad in Kraljevo, se je danes vrnila v Varšavo. K nam na obisk pa je prispel ravnatelj poljskega civilnega letalstva Stanislav Kri-žovski. Pridružil se je poljski komisiji, ki je prispela v Zagreb zaradi mednarodno letalske tekme »let okrog Evrope«. * Avstrijski državni praznik je odslej 1. maj. Avstrijski konzulat v Ljubljani objavlja, da je po naredbi avstrijske zvezne vlade z dne 27. aprila 19®4. v trajen spomin na razglas ustave 1934. zvezne države Avstrije proglašen 1. maj vsakega leta ea državni praznik, obenem je 12. november kot tak odpravljen. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. ♦ Prikrajšani rentniki iz Nemčije. Nekateri naši upokojeni rudarji iz Nemčije zadnje mesece niso dobili mesečnih rent, ker je po odredbah nemške vlade zabra-njemo pošiljati marke v inozemstvo. Naš konzulat v Diisseldorfu je takoj ukrenil potrebno pri kr. vladi v Beogradu, da se iežkoče odstranijo, in je upanje, da bo v tem uspel. Kr. konzulat v Diisseldorfu hrani take zaostale rente, ali v domovino jih zaenkrat ne more .poslati. Zato smo prejeli od rentnikov več pisem, ki pravijo: »Trgovine so nam takoj odpovedale dobavo življenjskih potrebščin v domnevi, da ao rente sploh ustavljene. Tako smo se torej spet zašli v bedi, tembolj, ker za dobo od 1919. do 1929. nismo dobili nobenih zaostankov »rent in moramo še stare dolgove 'poravnati, živimo pa le od mesečnih prejemkov iz Nemčije. Kličemo zatorej vsa pristojna oblastva na pomoč, da se uredi redno izplačevanje rent ali pa da se nakazovanje izvrši preko Ruhr-Knapp-echaftki pošilja rente v redu. ♦ Udeležencem kemično-farmacevtske razstave, ki bo v Zagrebu od 4. do 10. oktobra, je dovoljena polovična vozna cena pri povratku. Olajšava velja za odhod od 2. .do vštetega 10. oktobra, za povratek (pa od 4. do vštetega 12. oktobra. Razstav- no blago uživa polovični popust. ♦ Za nedeljsko tombolo v Kranju je dovoljena polovična voznina Po vseh držav- nih železnicah (izjema ekspresni vlaki). !Na vstopni (odhodni) postaji se kupi cela karta in železniška izkaiznica, ki * stane 5 Dhi. S potrdilom o udeležbi v Kranju pa so iz ofoeh taborov. med morjem in celino, da ne vem, če še kje obstoja kaj podobnega. Potem, ko padejo siten e teh vrhov strrmo, 20« m glotboko na stopničasta prodišča ni videti več vrhov, ki bi te vsaj približno dosegali po višini. Prori jugu in severu ter proti notranjosti Balkanskega polotoka se v motni daljavi znižujejo Olimpova predgorja. Proti vzhodu pa, kjer zrastejo ti skoro 3000 metrov visoki vrhovi direktno iz morja, je pogled najlepši. Ves solunski- zaliv leži spodaj kot na zemljevidu, bolj na severu je videti svetlejšo liso; tam je Solun. Na vzhodu pa izteza Ilalkidika svoje prste -ia-leč v modrino- Egejskega morja. Zvečer, ko so bile doline ie {popolnoma v mraku, ko je postajalo morje temnejše m je bila dobro vidna le se bela črta, ki loči celimo od morja takrat je bil zopet Srtefani ves vijoličast in mogoče še bolj božanski kot v žaru jutranjega solnca. Pri vsej tej lepot! se nam je zdelo toliko bolj čudno, da v vseh osimih dnevih, ki smo jih prebili pod vrhovi Olimpa, nismo videli nobenih turistov. Le pa&tirji so nam delali včasih družbo! Prijazni ljudje so, vsi črno oblečeni, čez rame jim leže težki kožuhi. Večkrat so stali oprti na svoje dolge pastirske palice pri naših šotorih in nas molče opazovali pri našem delu. Včasih bi radi kaj vprašali, pa se nismo mogli sporazumeti. Sicer smo dovolj spretno vpletali tistih 20 gr- ških besed, ki smo jih znali, med slovenske stavke, ampak kdo ve, kaj so oni razumeli! Kar težko nam je bilo, ko amo epet rn-vali količke in podirali šotore. Zelena kotlinica 'Issome Ilias in zadaj sivi Štefani sita nam poslala tako domača da smo se poslavljati od njih skoro kot od doma. Bog ve, če nami bo še kdaj damo doživljati sijajna jutra in lepe večere ta/m gori med modrknaona neba ki morja! V emem dnevu smo nato, apet mimo Spi-lje, doseg-ti vročo ravnino in morje. Seveda je bil užitek, ko smo vrgli ■ sebe ♦ Spet razbojniški napadi v beograjski okolici. Odkar sta bila ustreljena razbojnika Sušič ia Mitrovič, ni bilo slišati o kakih napadih v bližini Beograda. Sedaj pa sta se spet v eni noči dogodila dva razbojniška napada na področju, ki je bilo nedavno priključeno beograjski občini. Najprej so še zgodaj zvečer trije maskirani in dobro oboroženi raz-bojniki vdrli v Kumo-dražu v hišo trgovca in občinskega odbornika Radomira Stojanoviča ter pretepali njega, njegovo ženo in mater, dokler ji-m niso izročili denarja. Pri odhodu so zapre-tili domačinom, da jim bo šlo za glavo, če bodo klicali orožnike na pomoč. Nekaj ur pozneje pa so hajduki v vasi Resniku zatekli kmeta Miljkoviča ter tudi njega strahovito pretepli, ker ni imel denarja. Orožniki so aretirali tri sumljivce, ki pa odločno zanikajo vsako krivdo. ♦ »Le Zlatorog milo da belo perilo!« pravi ljudski glas Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ov0 milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman Z Zlatorogovim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi in ne boste se kesali! Zlatorogovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga najtoDleje. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. SAMO SE DANES Joan Crawford in Clark Gable v filmu ljubezni, strasti in požrtvovalnosti MILIJONARJEVA PRIJATELJICA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9.%. uri — poljski turisti v Hrvatskem Pri. morju. V Crikvenico sta prispela včeraj dva velika izletniška avtobusa z gosti iz Poljske. Poljaki ostanejo v Hrvatskem Primorju na počitnicah. — Udeležencem CM skupščine v vednost. K skupščini na Vrhniko odhaja vlak 16. t .m. ob 7.30 iz Ljubljane. Iz Vrhnike vozita popoldne dva vlaka; prvi odhaja ob 17.30, drugi pa ob 20.30 — Nove občinske volitve v Rogaški Slatini okolici bodo zaradi izpraznitve vseh prvih treh mest kandidatov v nedeljo 14. oktobra. — Izlet s posebnim vlakom v Zagreb bo v nedeljo 16. t. m. o priliki nogometne ligine tekme Hašk : Primorje. Odhod iz Ljubljane ob 6.30, iz Zagreba 20.30. Cena vožnje tja in nazaj z legitimacijo Din 52 za osebo Prijavite se takoj pri »Putnikuc za nebotičnikom. — Naša reprezentanca na konjskih dirkah v BukareSti. V Bukarešti pripravljajo velike konjsek dirke za prvenstvo vojaških konj med češkoslovaško, Rumunijo. Poljsko in Jugoslavijo. Našo državo bo zastopalo več konjeniških častnikov, med njimi kapetan n. klase Vladimir Rogoz. — Angleži se tnteresirajo za zimski šport pri nas. Angleškn agencija »Scott« se je obrnila na »Putnika« v Sarajevu z dopisom, v katerem vprašuje, ali je v okolici Sarajeva primeren svet za zimski šport, zlasti za smučanje. Angleži bi prišli po zimi v Sarajevo na smuko, če je okolica prikladna za smučanje. Samo Se danes eowboyski velefilm SIN PRERIJE v katerem igra GEORGE 0' BRIEN ZVOČNI KINO DVOR. Predstave, ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din. iz Ljubljane Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo otvoril »Teden Rdečega križa« v nedeljo 16. t. m. s službo božjo za osvoboditelje našega naroda ob 9.30 na Kongresnem trgu. Nato fco obhod po šelen-burgovi ulici, Tyrševi cesti, Dalmatinovi ulici, Miklošičevi cesti, Frančiškanski most, Stritarjevi ulici, pred Mestni magistrat ter mimohod pred spomenikom kralja Petra Velikega Osvoboditelja, kjer bo položil venec predsednik Pododbora gospod dr. Oton Fettich, nato nadaljevanje Obhoda po Mestnem trgu, čevljarskem mostu, Dvorskem nabrežju, Dvorskem trgu na Kongresni trg, kjer bo ob 11. uri radio-prenos govora predsednika društva Nj. kralj. Visočanstva kneza Pavla in nagovora predsednika pododbora dr. Otona Fet-ticha. K proslavi je povabil odbor pred- Dr. Eleonora Jenko Groyer ne ordinira do 29. t. m., Miklošičeva 13. Jutri premiera zgodovinskega vele filma Rezervirajte si vstopnice! ELITNI KINO MATICA ■ HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA stav« ike vseh oblaste v, uradov in organizacij; svoje člane, kakor tudi člane ostalih društev pa po tej poti najvljudneje vabi k Obilni udeležbi. u— okrajna Organizacija JNS za dvorski okraj (IX. in X. volišče) v Ljubljani vabi svoje članstvo na član3ki sestanek, ki se vrši v petek dne 14. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne »Pri Mraku« na Rimski cesti. Na dnevnem redu oo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tudi delegatje sreskega odbora. u— Okrajna organizacija JNS za 11. In 12. volišče dvorskega okraja prosi vse svoje odbornike, da se zanesljivo udeleže važne odborove seje, ki se bo vršila drevi ob 20. v restavraciji »Zvezda«. t u— Jadranska straža poziva vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslav tedna Rdečega križa od 16. do 22. t. m. V Ljubljani bo v nedeljo 16. t. m. ob 9. svečana služba božja za padle borce, nato sprevod k Spomeniku kralja Petra. Ob 11. bo zaključek prireditve s prenosom govora Nj. Vis. kneza Pavla :po radiu na Kongresnem trgu. u— Odlikovanje g. Mije Predoviča. Naš spoštovani in zaslužni someščan g- IMja Predovič je bil odlikovan z redom jugoslo-venske krone V. stopnje. Poudarjajoč njegovo vnemo pri delu za napredek Ljubljane je mestni župan g. dr. Puc v sredo izročil častitljivemu starčku odlikovanje. u— Občni zbor Filharmonične družbe se bo vršil v ponedeljek, 1. oktobra ob 20. v 9 Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Dnevni red: Poročila funkcionarjev, volitve novega odbora in slučajnosti. SVEŽE SARDELICE po Din 8 za kg oddaja danes in jutri Vinarna KajSež, nebotičnik U— Združenje gledaliških igralcev — sekcija Ljubljana bo imelo v nedeljo 16. t. m. svoj redni občni zbor ob 10. dopoldne v opernem gledališču. u— Državni konservatorlj začne z rednim poukom v soboto 15. t. m. Ravnateljstvo Prav posebno opozarja gojence na instrumentalni pouk. Poučujejo se orkestralni instrumenti: čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna. Absolventi teh predmetov imajo najboljše nade, da takoj po dovršitvi glasbenega študija dobe stalni zaslužek. Ponovno opozarjamo na nove učme moči: Pavel šivic (.klavir), Bogomil Leskovic (čelo), Pavla Lovšetova (solopetje), Zupevc Franc (solopetje), Kocjan (oboa), Pokor-ny Josip (fagot), Ukmar Vilko (glasbena zgodovina, estetika), Debevc Ciril (operna režija). Prijave novih gojencev med uradnimi urami v pisarni. u— §e je čas, da si preskrblte stalni sedež za dvajset dramskih in osemnajst opernih in operetnih predstav za sezono 1954/ IS35 v ljubljanskem Narodnem gledališču. Abonma, katerega podpis je ,pač vsakomur mogoč, saj so mesečni obroki izredno nizki ter znašajo od 20 Din za galerijski sedež do 320 Din za najboljšo ložo uradniškega abonmaja. Z® neuradnika so cene za malenkost višje. Priglasi se sprejemajo še v petek in soboto*v veži dramskega gledališča od 10. do 12. im od 15. do 17. ure Kdor ne more vplačati prvega obroka takoj pri vrpisu, ga lahko vplača v začetkm oktdbra. To naj ne bo ovira za priglas k abonmaju. u— Stanovanjske odpovedi. Od 12. avgusta do včeraj je bilo pri sreskem sodišču podanih 124 stanovanjskih odpovedi, ki se nanašajo za september in druge mesece. Odpovedano je bilo 33 strankam za sep-temiber, 65 za oktober, 12 za november in 14 strankam je bilo odpovedano, da morajo stanovanje takoj izprazniti, ker dolgujejo najemnino že po nekaj mesecev, celo Po 1 leto in več. u— Društvo »Tabor«. — Drevi nujna pevska vaja. V nedeljo nastop. u— šahovski klub »šentpeter« bo spet začel delovati drevi ob 20. v salonu gostilne Mencinger na šmartinski cesti. Kapetan moštva g. Lado Hren bo odigral simultan ko. Pristopite, pridite! u— Ne pozabite, da je danes otvoritev sezone ZKD. Kakor vam je že znano, nas bo zabaval Otto Wa!Ib'urg s svojim neumornim humorjem in nerodnostjo. Na programu je, kakor ste že obveščeni, filmska tež>ko gorsko obleko, nas same pa v toplo morje. Večer je ibil že, tko smo spet gledali H morja proti vrhovom in primerjali prejšnje večere, ko smo ob takeim časti oblačili suknjiče, svetre, rokavice, volnene čepice in lezli v odeje z današnjim, ko bomo v kopalnih hlačkah legli na mehko mivko tik ob morju Naslednje jutro nas Je vlak odpeljal naprej proti Atenam, nakar smo v Pireju smet stopili na domača tla — na parnik Jadranske plovidibe, ki nas je pripeljal naizaj v domovino. Bleivveis J. Slovenska popotnica na Kanarskih otokih Las Palmas, 19. avgusta Več ko mesec je prešel, odkar sem popotnica na »Vili«, tovorni ladji društva »Oceania«. Iz Splita nas je popeljala v Francijo, v Port Vendres, nato v Nico. iz jo sem spoznala z dveh različnih strani: majhni Rosas in. Palamos, vas in mestece, nato ogromna divna Barcelona z razstavo na Montjuichu. ki pa je že zaključena V Valenciji, nenavadno prikupnem mestu. Niče v Marseille, brez dvoma najzanimivejšo francosko luko. kjer se stekajo ladje tovori in ljudje z vseh kontinentov. Spani-sem videla corrido (hikoborbo) in ime'a priliko spoznati v ekstremu španski temperament. Z Afriko sva se spoznali v Or-inu. kjer se meša najbolj evropska civilizacija z domačo slikovitostjo, kjer razprostirajo pal-zu — a najzanimivejše: Casablancma Yo-shivara. popolnoma oddeljen del mesta, se-ulici z bedo. zdravje z boleznijo, trahom rak, spolne bolezni in vsa vrtoglavica pristaniškega življenja ostavlja svoje tise. k' se prepletajo v pestrem kalejdoskopu. da jih ni moči sortirati j Nato Nemours. Rio Martin (Tetuanova luka) ter Tetuan In Tanger. To sta tipični arabski mesti, čeprav se tudi v njih bohoti civilizacija z vsem rafinmajem pariških mod-tn življenja, a baš ta kontrast je očarljiv tu evropska četrt — a par korakov me enako dobrohotno svoje pahljače nad naličenimi Evropkami in domačinkami, kjer se družijo evropski parfumi z židovskim smradom, kjer živi razkošje ulice ob od nje pravljica iz tisoč in ene noči. Casablanca, hipermoderno mesto v Maroku: najmodernejše zgradbe, električni avtobus, galleries Lafayette kakor v Pari-jem za kupljivo ljubezen. Bel® maroške zgradbe s trgovinami in lokali, a po vsem okraju' polnage Arabke in Židinje — prostitucija. a v najbednejšem smislu, brea sramu, brez krinke, očitna, tolerirana, sankcionirana od oblasti. To presega meje fantazije, človeku se zdi vse to poglavje fantastičnega romana ali pretiran film. Vožnja po Oceanu, nato Kanarski otoki: La Palma. Tenerifa in Gran Canaria. hišami, — v notranjosti neskončna, nepregledna kanarska polja Kilogram banan šest dinarjev, grozdje 2 Din. KanaanI A višek vsega je prebivalstvo. 2e v Spa-Vulkanske mase. kipeče iz morja, ognjeniki, rjavosivo kamenje, pomešano z belimi niji. v Rosasu. sem imela priliko spoznati gostoljubnost Spanjolcev v najboljšem smislu. a tu na otokih presega vse pričakovanje. Smatralo nas za svoie goste, prihajajo z limuzimami po nas. nam razkazujejo in nas eostč samo žal da zna le redkokdo par besed francosko, angleško ali italijansko. tako da nastajajo najsmešnejši prizo-dovolj monarhistov Dasi obstoja še vedno sistem veleposestev kar ima za pos'edico veliko bogastvo na eni strani in veliko bedo na drugi, so delavci, posebno luški. do» bmrka »Veleturist«. Predstava se začne točno ob pol treh popoldne. Vstopnina za predstavo 3.50, 5.50, 6.5O Din. Komur je do zabave in smeha, naj ne opzabi na to predstavo. Otto WalKburg bo zabaval vse in vsakega. u— Filmsrka balada »Marija«, ki velja kot posebnost v filmskem svetu, in se predvaja v Elitnem kinu Matici samo še danes. Filan je nadvse lepe vsebine. Njegova posebnost je ta, da je malo govora a čim več efektov iz godbo in mimiko. Ta .film je žel povsod mnogo us->eha im odobravanja. V soboto se obeta občinstvu prava senzacija. Predvajal se b0 zgodovinski velefilm iz življenja Henrika VIII. Pokaže nam njegove odnošaje do njegovih 6 žen&. Delo se je predvajalo v Parizu, Londonu in po ameriških mestih z največjim uspehom. Močno je predstavljeno življenje srednjeveških mogotcev, njih strast in krutost. Film je poln najzanimivejših zgodovinskih dejanj na dvoru mogočnega kralja Henrika VIK. u— Revna uslužbenka, ki je tecufoila v sredo med 12.30 do 13. večjo vsoto službenega denarja od Uniona čez sodnijski park po Cigaletovi in Tvrševi do Linhartovi ulici, naproša najditelja, da proti nagradi odda denar v oglasnem oddelku »Jutra«, Šelentourgova ulica. u— Kopališče, ki ustreza v vseh ozirlh, je kopališče »Slon«. u— V dnevni gospodinjski In kuharski tečaj. Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic, ki prične z rednim pon-kom jutri v soboto 16. t. m. ob 8. zjutraj, bo vpisovanje deklet samo še danes v času od 10. do 18. v železničarski menzi v Pražakovi ulici. Iz Celja e— Koncert na stolpu Marijine cerkve. Novi trije zon »vi za Marijino cerkev, ki so jih prepeljali včeraj popold&e iz Maribora v Celje, bodo prvič zapeli v .soboto ob 15. Qb tej priliki bo v soboto ob 20.15 in v nedeljo ob 6. zjutraj na stolpu Marijine cerkve koncert seksteta na pihala pod vodstvom g. E. Heroida. Na sporedu je sedem skladb. e— Pred novo sezono v gledališču. Uprava Mestnega gledališča sporoča, da se pogajanja z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani zaradi rednih gostovanj v novi sezoni v Celju bližajo koncu- Ko bodo zaključena, bo obenem z objsvo repertoarja razpisan abonma. Lanski abooenti bodo imeli do določenega roJca predpravico do svojih prostorov, po poteku roka pa bodo preostali sedeži na razpolago novim interesentom, predvsem onim, ki so se že prijavili pri društvenem blagajnikm g. Hubertu v knjigarni »Domovini«. e— Dve tatvini koles. V noči od torka na sredo je tat ukradel z dvorišča v Ko-menskega ulici 12 v Celjn 700 Din vredno, temno-plavo p!eskano moško kolo znamke »Pariš«, v sredo dopoldne pa je nekdo ukradel Dragu Ribi zlu iz Šmartnega ob Pa-ki v Št Jirrijm ob južni žel. črno pleska-no žensko kolo znamke »Puch«. e— Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Popravni izpiti za šolsko leto 1934-35 bodo za vse razrede: pismeni v ponedeljek 24. t m., nstmeni pa v torek 25. i. m, obakrat od 16. dalje po razporedu, ki bo na »radni deski. V nedeljo 30- t m. ob 10. bo v šoli otvoritvena slovesnost. e— Kino union. Danes ob 16.15 in 20-90 zvočni velefilm »Na krivih potih« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Važna seja mestnega šolskega °d-bora. V sredo zvečer jt imel mestni šolski odbor pod predsedstvom župana g. dr. Li-polda sejo. Poleg1 drugih važnih zadev je mestni šolski odbor razpravljal o vprašanju, kje začasno najti primerne šolske prostore, ker je naval na mariborske šole vedno večji. Razpravljal je nadalje tudi o gradnji nove šole v magdalenskem okraju. Sprejetih je bilo več sklepov in nove smernice, po katerih bo ožji odbor izdelal načrte za rešitev perečega problema pomanjkanja šolskih prostorov. a— Teden Rdečega križa V nedeljo K. t. m. bo ob 10. v veliki dvorani »Uniona« slavnostna akademija. Z ozrrom na cilje bro plačani (23 in pol pezete za 6 ur delal). Bedno ljudstvo stanuje v jamah, v votlinah vulkanskih hribov in prednja ste-ri ob medsebojnem nerazumevanju. Politično so, posebno mlajša generacija, komunistično orientirani, sicer pa je še vedno na je fasada hiše, notranjost pa kamemta votlina Sredi kaktej, agav in banan jim poteka življenje jako skromno. Jutri se vrnemo v Casablanco. Kako daleč od doma! Povsod zakasnjenja v lukah, zakasnjenja na morju zaradi megle — in sredi najlepših vtisov slaba vest, ker je dopust prekoračen — brrl Muke in nebesa, veselje in žalost vsakega poli avtomobilov kličejo na nova presenečenja — kdo bo mogel odoleti?! Evropa, Hitler Končujem ta zmedeni potpuri. — hupe in vse druge zmede §0 daleč, kdo ve, kako je doma? Upam, da kmalu izvem; tedaj: na skorajšnje svidenje! Maša Slavčeva. Oglejte si razstavo izvirnih del slovenskih umetnikov: Jakopič, Gaspari, Klemenčič, Vavpotič, Loboda in drugi. Odprta do 16. t. m Jakopičev paviljon. % »JUTRO« št 211 Petek, 14. IX. 1934 čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Kdečega križa ia na njegove vzvišene naloge, prosimo občinstvo, da pokaže svoje razumevanje do te organizacije in se udeleži proslave polnoštevilno. Vstopnine ni. a— Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru obhaja v soboto 15. t. m. svojo slavo. Maša zadušnica za padlimi junaki pri proboju solunske fronte bo v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj, v pravoslavni kapeli pa parastos ob pol 9. Vsi člani so dolžni udeležiti se te počastitve. K udeležbi so vabljena tudi vsa vojaška in civilna oblastva, kakor tudi ostalo občinstvo. Posebnih vabil ne bo. Ker odpade svečani parastos na trgu Svobode, prosimo vsa šolska ravnateljstva, da odrede proslavo proboja solunske fronte pri zgodovinskih urah, da se bo mladina zavedala važnosti tega velikega zgodovinskega dogodka. a— Na slavnostni občni zbor Društva jugoslovenskih akademikov, ki bo v soboto, 15. t m- ob 21. v hotelu »Orel«, vabim vse gg. akademske starešine ter tovariše aJrtivne akademike, ki naj se udeležijo tudi 34. rednega občnega zbora ob 19.30 v hotelu »Orel«. Vabim v okrog mariborskih akademikov tudi tovariše novince, ki dobe pri nas vse informacije o vpisu na univerzo ter o iprilikah na naših vseučiliščih. Predsednik DJA. a— T^čaj z izpitnimi predavanji, ki se je pričel zadnji torek, je povoljno obiskan. Predavanjem prisostvuje po 30 udeležencev iz 16 rokodelskih strok. Udeleženci so razen enega sami rokodelski pomočniki. Predavanja so od 19.30 do 22. Danes, v soboto in v nedeljo predavanja ne bo, pač pa se nadaljuje spet v ponedeljek 17. t~ m. a— Draraski studio ZKD je pričel že pred tecini z de:cm. Marljivi gledališki amaterji so pričeli pod vodstvom člana mariborskega Narodnega gledališča gosp. Maksa Furjana vežbati Pagnolovo igro sPatriotje«. Uprizorili jo bodo v nedeljo 16. t_ m. ob 20. v Narodnem gledališču. Pričakujemo, da bo naša publika poplačala trud ailetantov s tem, da bo napolnila gledališče. a— Trgovska nadaljevalna šola. v nedeljo 16. t. m. bo vpisovanje v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole na Zrinj-skega trgu št. 1, L nadstr., vrata št. 31, v pisarni upravitelja šole. Sprejemni, po. navljalni in drugi izpiti bodo v ponedeljek 17. t_ m. ob 16.30 in tudi v torek in sredo. Začetek pouka v četrtek ob 15. Vse ostale informacije dobe interesenti v šoli. a— VerOnaL Silno je potrlo 38 letnega ■avstrijskega narodno socialističnega be-igunca Johana Torglerja iz Gradca, ker je moral zapustiti dom in bežati preko meje. V Mariboru je v obupu zavžil večjo količino veronala. Nezavestnega so ga spravili v bolnišnico, kjer so mu rešili zdravniki življenje. Iz življenja na deželi POLJE. Tudi letos bomo v naši občini deležni sadjarske in vrtnarske razstave. Naša agilna podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ji z lepimi uspehi predseduje gosp. Gusti Kuhar, absolvent kmetijske šole, je pridno na delu, da bo razstava, ki bo trajala 2 dni, namreč v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m., zopet vzorna po preglednosti ter poučna in vzpodbudna z czirom na mnogo vrst krasnega sadja in vrtnarskih pridelkov, razstavljenih od članov podružnice. Razstava, za katero je mnogo zanimanja, bo prirejena v šoli v Polju. Obisk bo nedvomno za naše razmere velik, saj je pretežni del občine kmetiški in maloposestniški in je -animanje zaradi prizadevanja naše podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za umno sadjarstvo in vrtnarstvo že prav veliko. Opozarjamo mnogoštevilne cenjene čitatelje v občini Polje na to razstavo in jim priporočamo, da si jo ogledajo. Iz Zagorja z— Slovo dveh uglednih družin. Zagorsko dolino sta zapustili te dni dve priljubljeni družini, v Ljubljano se je preselil ■višji rudniški inšpektor g. Fran Lapornik. Gosp. Lapornik je bil eden od najstarejših inženjerjev Slovencev pri TPD. Kot zave-cen narodnjak seveda ni dosegel ravna-teljskega mesta. V Zagorju je služboval skoraj 20 let in si je njegova rodbina pridobila v vseh krogih mnogo prijateljev. Sodelovala je vneto tudi pri vseh prireditvah. G. Lapornik je bil član vseh nacionalnih društev in zvest naročnik naprednega časopisja. — V Ljubljano se je preselil tudi upokojeni uradnik TPD g. Drago Korošec, ki je bil vnet član raznih društev, posebno zaslužno pa je deloval kot predsednik Glasbenega društva in kot prosvetar Sokola. — Zagorjahi bodo obe ugledni družini zelo pogrešali, ob slovesu pa jim želijo najsrečnejšo bodočnost. z— Strelišče zagorske strelske družine je bilo ob veliki udeležbi občinstva slavnostno otvorjeno v soboto na praznik. Slavnost je otvoril s primernim govorom šolski upravitelj g. Matija Pelko, strelišče samo s prvimi streli pa je po lepem pa-triotičnem govoru otvoril banovinski svetnik g. Gvido Birolla. Po otvoritvi se je nadaljevalo in tudi zaključilo tekmovalno streljanje, pri katerem sta zmagala železniški uradnik g. Ivan Caf in občinski uradnik g. Herman Požun, ki prejmeta umetniški diplomi, delo zagorskega sli-k ar j a Tavfar ja Sokolstvo Repertoar Opera. Začetek ob 20. Sobota. 15.: Sveti Anton, vseh zaliublienih patron. Opereta. Izven. Nedelja. 16.: Manon. Izsven. Znižane operne cene od 30 Din navzdol. Ljubljanska opera pripravlja za novo sezono eno največjih. najpomembnejših, pa tudi najtežje uprizorljivih del ruske operne literatjre Musorgskega »Hovanščina« Obsežno delo študirata ravnatelj Poli? in režiser Ciril Debevec. Z veo vnemo pa ee vršijo tudi skušnie za Wolff - Ferrarijevo oriero »Štirje grobjani« in za Offenbachove »Hoffmannove pripovedka« v novem prpvo-dti in predelavi g Nika Štritofa. Iz operetnega repertoar ia pride seda j, prva na vrsto Stolzeva opereta »Izgubljeni valček« Sokolski »Divji lovec" v Zgornji Šiški na prostem Dramatski odsek Sokolskega društva Zgornja Šiška je priredil v nedeljo na šolskem letnem telovadišču svojo prvo predstavo na prostem. Izbral si je za ta namen Finžgarjevega »Divjega lovca«. Poskus je v splošnem popolnoma uspel. Prireditev je bila višja od iger v prejšnji sezoni. Posebno se je opazilo, da se je režiserjema posrečilo razgibati dejanje na odru in da tu-di nosilci manjših vlog niso samo statirali. Napredek nekaterih igralcev je zelo viden. Majda (s. Babnikova) je bila naravna in čustvena; igrala je zelo neprisiljeno. Prav isto velja za Janeza (br. Rohaček), ki je z odlično igro iznova dokazal, kako se mu take vloge prilegajo. Tonček (br. Križ-nar) je bil izvrsten; pokazal je svoje zmožnosti za karakternega igralca. Br. Golob je dobro podal vlogo župana Zavrt-nika. V prizoru, ko zblazni, je bil izvrsten. Prav tako je bil dober Lisjakov Gašper (br. šuštar). Igral je mirno in boljše nego v drugih igrah. Dobri so bili še: Špela (Menartova). ki je bila zelo naravna, Grozdek (br. Babnik), ki je pokazal napredek, Jure (br. ftiha), ki bi moral malo bolj paziti na izgovarjavo, Tine (br. Di Battista) in drugi. Igra je bila prirejena skrbneje nego navadno, scenerija je bila skromna ,a vendar zadovoljiva. Vsa predstava je pokazala napredek, kar je v prvi vrsti zasluga režiserjev. Popularno igro je posetilo mnogo domačega občinstva, ki jo je prijazno sprejelo. Ponovila se bo v nedeljo 16. t. m. ob 20. uri na istem mestu, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani pri Ca rmanu. Sokolski dom v Ponovičah je otvorjen Litija, sredi septembra Sokol Ponoviče - Sava obstoja šele leto dni, pa ima že lastni krov. Sokolski dom stoji v Mačkovni, koder so graščinska gospodarska poslopja. Iz stare stavbe predelani dom je prav ličen in ima dvorano s stalnim odrom, garderobo, odborovo sobo, knjižnico in ostale pritikline. Pred domom je obširno letno telovadišče, nedaleč pa struga reke Save, ki nudi primerno kopališče. Otvoritev je bila lepa manifestacija sokolske ideje. Ponoviče, Mačkovna in Sava so bile vse v zastavah. Najbolj je bila razveseljiva številna udeležba kmečkega prebivalstva iz hribovskih vasi. Otvoritveni govor je izrekel starešina br. Josip Birsa, učitelj državnega vzgajališča, in izročil ključe podstarešini br. Vladku Berdajsu, posestniku na Savi. Godba gasilskega društva iz Litije je zaigrala »Bože pravde«. Čestitke občinske uprave iz Litije je izrekel podžupan g. Vojko šribar. Javna telovadba je pokazala, da članstvo redno poseča telovadnico. Po nastopu je bila tombola z lepimi dobitki. Največ zanimanja je bilo za plemenskega bika, ki ga je zadel železničar g. Simončič iz Litije. Prijetna veselica, ki se je potem razvila, je pokazala marljivost članic mladega Sokola, ki so pripravile paviljone. Vsa prireditev je potrdila, da je ta sokolska edi-nica prav žilava. Zdravniški odsek ČOS in tekmovanje mladine Zdravniški odsek pri načelništvu COS je izdeLal na osnovi mnogoštevilnih opazovanj in znanstvenih študij elaborat, ki določa sploh, kolesarjenju, plavaniu, veslanju, odbojki. tenisu in namiznem tenisu, sabljanju, glede tekmovanja mladine v raznih panogah gotove meje in dopušča neomejeno tekmovanje mladine samo v gotovih panogah. Odsek ee je p^čal z razmotrivanjem vpliva raznih tekmovalnih panog na mladino in ie šele potem izdal svoje strokovno mišljenje. Predpisi 6e tičejo tekmovanja v smučanju, skakanju v vodo, izmeničnem teko, tekih sankanji, streljanju, drsanju po ledu, kanoi-stiki, jahanju, vodnem polu, hazeni in košarki, lednem hokeju, šesteroboju, prostem peterobojiu in mešanem ter prostem troboju. Zdravniški odsek dovoljuje veslanje vsej mladini do 18. leta pod vodstvom izkošenih vaditeljev, je pa odločno proti vsakemu pripravljanju za tekme in tekmovanju samemu. Glede smučanja zopet priporočajo vež-ban,je v smučanju deci od 10 let naprej, toda glede tekmovanja menijo zdravniki, da paj tekmije deca do 14. leta na največ 1 do 3 km dolgi poti, vodeči položno navzdol, nalaga tudi naraščaju od 14. do 16. leta meje glede daljine in tudi glede položaja nota, ki na,i bo kolikor mogoče raven, brez klancev toda tudi položnejšo pot. Kolikokrat sme poedinec tekmovati, odloči društveni zdravnik. Kar ee tiče izmeničnega teka, sploh ni priporočljiv za deco, naraščaj pa ga lahko vežba in v njem tekmuje. Plavanje priporočajo zdravnika i deci i naraščaj j, pač pa prepovedujejo deci do 14. leta vsako tekmo-z ozirom na razvijajoče 6e telo naraščaja. Za odraslejlši naraščaj dovoljujejo zdravniki dolžino največ 10 km, za deklice 8 km, vanje, naraščaju pa ga omejuje glede dolžine plavalnega pota. Ne da bi nadalje naštevali ostale določbe, opozarjamo na nje zlasti naše vaditelje mladinskih oddelkov, ki bodo sigurno dobro znali uporabljati take nasvete v praksi. Smrt najstarejšega aktivnega Sokola, V Pardiibicah je bil pokopan 2. avgusta najstarejši član sokolske organizacije br. Vaclav Diviš. Rodil se je 28. avgusta 1839 v Pardubicah in je bil v svojem poklicu železniški inšpektor. V sokolsko organizacijo je vstopil že 6. maja 1868 ter se je nepretrgoma ne samo zanimal za sokolsko delo, temveč je tudi sam telovadil, se udeleževal zletov drugih sokolskih prireditev vseh 58 let svojega članstva, še lani je bil kot 94 letni starček prvi na mestu zbiranja, ko je bilo zaukazano poznano naglo zbiranje sokolskih množic na en sam dan v župnih središčih, ki je dalo tako lep rezultat sokolske pripravljenosti. Tudi letos je še posetil 17. junija v 95. letu društveni dečji dan, kmalu nato pa je moral tudi on, najstarejši aktivni Sokol v grob. Staremu, vztrajnemu sokolskemu veteranu ohrani vse Sokolstvo lep spomin. Postani in ostani člar „ Vodnikove dražbe14 župni prosvetni tečaj celjske župe V dne 8„ 9. in 10. t. m. je priredila celjska sokolska župa svojo prosvetno šolo, ki je uspela zelo dobro in to največ po zaslugi inicijativnega župskega pro6ve-tarja br. dr. Vrstovška, vodje tečaja br. Vončine ter po požrtvovalni zaslugi br. predavateljev. Udeležba na tečaju je bila spričo neugodnega časa odlična, saj je poslušalo tehtna predavanja m se praktično udej-stvovalo kar 50 udeležencev, od teh 26 sester. Slušatelji so bili povečini tehniški sokolski organi oz. prosvetarji. Tečaj je bil organiziran internatski in je bil nastanjen v rudarski šoli. Predavalo se je po 7 ur dnevno, zjutraj in zvečer so bili tečajniki posveženi po gimnastični telovadbi, na večer pa so se razvedrili pri sokolskem filmu. Predavatelji, ki so svojo nalogo rešili res strokovnjaško — saj so priznani sokolski delavci in to: br. Belajčič, dr. Ko-vačič, s. Zorka Trkulja, dr. dr. Verstov-šek Zdenko, Bučar, br. Mahkota Milan, Roš. Ščuka Govorilo m razpravljalo se je o vseh važnih vprašanjih, posebno pa je bilo podčrtano in praktično usmerjeno za delo v sokolani. Posebno mogočno »o bile sprejete besede saveznega predsednika br. dr. Belaj-čiča, govori dr. Kovačiča ter poljudne • strokovnjaške besede br. Mahkote, ki je razvijal podroben program in način vzgoje sokolske dece. Ženstvo pa je navdušila in namah osvojila s svojim govorom »Sokolstvo i žena« simpatična s. Zorka iz Beograda. Naj bi ne manjkal njen govor v nobeni prosv. ioiL Tečaj je vsestransko odlično uspel ter čestitamo ZPO Celjske župe, ki naj bo vzgled smotrenega prosvetleuja naroda, ostalim. Razvoj ukrajinskega Sokolstva 1894—1934 Ukrajinsko Sokolstvo, danes nezidroženo v SSS, je bilo v predvojni dobi reden čkaa Zveze Slovanskega Sokolstva. Razlogi, zakaj danes ta precej številna sokolska družina še ni včlanjena v Zvetzi Slovanskega Sokolstva so razni in razmo tri vanje o n-jih novitve prvega njihovega društva v Lvovu leta 1894. pa do danes, ko slavi njihova zveza, svojo 401etnico. Vtisk imamo, ako čitamo njeno glasilo, da je delovanje ukrajinskih Sokolov nekoliko drugačno od našega in to v idejnem praven, ker zasledimo nekoliko manj poročil in člankov o ostalem sokolskem pokretu med SJovani, kar kna gotovo syoje vzroke. Iskreno pa želimo, da sedanje vodstvo, ki v večji meri že išče stikov z ostalimi organizacijami, nadaljnje v tem pravou, da bo sčasoma tudi ukrajinsko Sokolstvo stopilo v veliko slovansko sokolsko družino. Po ustanovitvi prvega društva v L veva leta 1894. je preteklo 8 let do nadatjnje-ga ustanavljanja. Šele 1902. je biio osno-vanih zopet 5 edinic, toda že naslednje leto kar 70. To nam je dokaz, da je sokolska zaenkrat ni aktualno. Pač pa hočemo danes s par potezami pokazati, kako se je sokolska misel razvijala med Ukrajinci od usta-misel le polagoma dobivala tal med ukrajinskim narodom in so morali ustanovitelji orati trdo ledino. Od leta 1903. je število društev nepretrgoma naraščalo ter je doseglo tik pred izbruhom svetovne v o j/ne 974 edinic. Bojna vihra je baš torišče ukrajinskega Sokola zadeia v polni meri, saj je trajal krvavi ples v Galiciji nepretrgoma skoraj pota a 4 leta. Vsa društva razen Jvovskega so zanikfa. Ko je po vojnem metežu pripadla Galicija po večini poljski republiki, so se pričeli 1921 ukrajinski Sokoli spet gibati in so obnovili do danes 586 edinic. Toda mnoge izmed njih niso imele prave življenske sile m so morale ponovno prenehati z delovanjem. Vendar šteje danes ukrajinska soda, da način organizacije ni povsem trden in da obstoje tudi druge ovire, ki preprečujejo razvoj. Glasom statističnih podatkov pride povprečno na vsako edinico okroglo 70 članov, kar priča, da je včlanjenih v društvih nekaj nad 31.000 članstva. Kolikor posnemamo iz njihovih »Sokolska zveza 450 edinic, ki povečini zopet redno izvršujejo svoie delo, vendar izgle-kilskfa Vistic se udeležujejo dela tudi članice, ne moremo pa zaslediti, ako imajo društva tudi naraščaj in deco. Zato so stiki še vedno mnogo prerahli. Tjrrševe igre konec septembra Ko je pred dvema letoma ves telovadni svet praznoval 100 ktnico Tyrševega rojstva, sta sklenili COS in češkoslovaška amaterska športna Unija, da bosta prirejali v spomin Tyrša vsako leto na njegov rojstni dan tako zvane Tyrševe igre med pripadniki Sokola m Športne Unije. V tem sklepu »e je hotelo poudarita, kako velik pomen in vpliv je rmel ustanovitelj Sokolstva ne samo na Sokolstvo. temveč na vso telesno vzgojo sploh. Dosedaj so se vršile igre leta 1932 in 1933. Tudi letos se bodo pomerili Sokoli in športniki pri III. Tyrae-vih igrah v Pragi 29. m 30 septembra. V Češkoslovaški prirejajo «edaj Masary-kove in Tvrševe igre Dočim predstavljajo Masarvkove igre prav za pra> veliko mednarodno prireditev, ki ni dostopna samo češkoslovaškim športnikom, temveč tudi drugim, je pomen Tvrševih iger predvsem naroden in jih moramo zato smatrati kot izrazito nacionalne igre, pristopne samo češkoslovaškim tekmovalcem. Brat Jaroslav Prokop — mrtev Pokoini je vodil pri ČOS celo vrsto let poškodbeni fond m z njim združeni članski^ kataster. Uredil je tudi uradovanje pri poškodbenem skladu in ie v ta namen pripomogel. da »e je ustvaril pri ČOS članski kataster, ki -ga je on sam tud4 neka i let vodil. nakaT je prevzel pri ČOS vodstvo celokupne statistične rn poškodbene službe. Po njegovih navodilih se ie izve zbalo veliko število župnih in društvenih stati-stičarjev v ČOS. Tudi iugoslovenskemu sokolskemu statističarju br. Svajgarjc je bfl veSS uči tel i in twtow]cc že oml voj- no ki zlesti po vojni, ko se je pripravljalo osnovanje saveznega poškodbenega fonda pri nas. Blagemu bratu, ki je posvetil vse svoje proste me socialni strani sokolskega odejetvovanja: Večnaja pamjat! Sokolski nastop v Št. Lovrencu na Dolenjskem. Zadnjo nedeljo je Sokol v št. Lovrencu polagal obračun svojega dela v telovadnici z letnim nastopom, ki se je vršil na lepo okrašenem travniku brata Bregarja po tretji uri. Nastopilo je šest članic, 25 članov, 23 male dece z letošnjimi vajami. Ugajal je starinski ples »Čaro-či«, ki so ga podali člani in članice v na- rodnih nošah. Za zaključek je vrsta članov podala par lepih vaj na krogih in drogu. Poleg domačega društva je sodelovalo v prav lepem številu tudi društvo Trebnje in s par člani tudi Mirna. Vsa druga okrožna društva so ostala doma. Udeležba s strani občinstva je pokazala znova, da si bratje v Št. Lovrencu utirajo pravilno pot v srce naroda — v vas. Nastop je vodil načelnik br. Darko Bregar, pomagali pa sta mu prav pridno načelnica s. Kolenc Vera in s. Pajk Joža. Zupno upravo je zastopal br. župni starosta dr. I. Vasic, mi-rensko okrožje pa s. okr načelnica Draga Kolenčeva in br. Tratar. Želimo agilnemu društvu še več takih prireditev. Zdravo' Medno in Vikrče si podajata roke Pod šmarno goro dobimo novo zvezo preko Save Odkar je bila v Mednem otvorjena železniška postaja, je postalo aktualno tudi vprašanje zgraditve brvi čez Savo. Prevažanje s čolnom se je izkazalo zelo pomanjkljivo, deloma zato. keT ob veliki vodi čolnar sploh ni mogel voziti, pa ga tudi sicer nisi prav zlahka ujel. Teh neprilik bo zdaj konec, ker dobimo, če pojde vse po sreči in ne bo vreme imelo kakih posebnih muh, še ta mesec prav impozantno brv po načrtu inž. Dimnika Z delom je pričela Gradbena družba avgusta. Dogradili so betonski nosilec na vikrški strani, kjer imajo s iiiilii H H * pri rokah tudi potrebni pesek. Ta nosilec, ki ga vidimo na naši sliki še v opažu, izgleda kakoT majhen nebotičnik in kaže, da bo brv nekaj prav impozantnega. Enak nosilec zgrade prihodnje dni tudi na medan-skem bregu. Prej pa bodo morali še potegniti tja provizoričen most, po katerem bodo dovažali materijal z vikrškega brega. V ta namen so tudi že napeli dvoje močnih jeklenih vrvi preko vode, da si bodo tako pomagali pri vlačenju težke lesene konstrukcije s škripci. Tako si torej Medno in Vikrče. ti dve najslikovitejši naselji v ljubljanski okolici, že podajata roke, kar bo prav posebno vzradostilo obiskovalce šmarnogorskih turncev, pa tudi druge prijatelje narave ki so jim bili doslej kraji na zapadnem pobočju Šmarne gore še kolikor toliko neznani. Našli bodo 'am čisto nov. svojevrstno lep svet, z vso svežino gorenjskega ozračja, v katero se bodo še in še radi povrnili ob vsakem letnem času. Zadaj za Šmarno goro so krasni smuški tereni, da si lepših v taki bližini mesta niti misliti ne moreš. Vem, da bo tam prihodnjo zimo kar mrgolelo prijateljev belega športa. Spomladi in jeseni pa bo še vse bolj nego doslej odmevalo z vitkih minaretov šmarnogorske Grmade tisto prešerno uka-nje mladih in podjetnih plezalcev, ki so že doslej s svojim »Ho-lop-lop-lop« dajali tej pred nekaj leti še čisto mrtvi pokrajini živahno obeležje. Samo da bi si ne hodili tja lomit kosti in delat škodo s toliko priljubljenim požiganjem trave in grmovja. Brv, ki nam bo zdaj na stežaj odprla vrata v našo prelepo gorenjsko pokrajino, bo nemara obtežil še znaten dolg. Doslej obljubljeni prispevki javnih ustanov in zasebnih interesentov bodo pokrili komaj polovico proračuna, ki bo po vsej priliki segel precej preko 100.000 Din. Prometno društvo Medno-Tacen, ki je vzelo v roke izvedbo te prepotrebne komunikacije, namerava prirediti ob otvoritvi veliko ljudsko veselico, ki bo tudi prinesla nekaj kritja. Sicer pa bo treba pobirati brvnino tako dolgo, da bo dolg poplačan. Mnoge bo zanimalo, kakšna bo ta brv in ali je ne bo morda odnesla prva povo-denj. Načrti so bili poleti razstavljeni v izložbi ljubljanskega nebotičnika, da si jih je mogel vsakdo ogledati. Po teh načrtih dobimo torej brv. ki bo visela na močnih jeklenih kabljih. Široka bo okrog 120 cm in prehodna tudi za kolesarje ter ročne vozičke. Ker ne bo imela v strugi nobenega opornika, je tudi ne bo ogražala r.obena povodenj. Nosilec na vikrški strani bo visoka voda pač dosegla, ne bo pa ga mogla omajati, ker tam nima toka in je temelj varno zasidran. Na medanski strani pa bo nosilec postavljen na živo skalo in visoko nad površjem najvišje vode. Vsaka bojazea je torej popolnoma odveč. Kranjec ob stočju Save v Dunav Stopi v Beograd kolikrat in kadar hočeš: vedno boš opazil mogočen njegov razmah in napredek. Nedavno je dobil Beograd tudi uraden pečat, ki ga je razmahnil v dalj in šir. Mesto se je razpredlo daleč tja v predmestne občine in ima najoddaljenejši občinski odbornik skoraj 20 km poti k občinskim sejam. Prestolnica naše kraljevine šteje zdai četrt milijona prebivalcev in ee vedno bolj ponosno širi med največjimi mesti na Balkanu. Najznačilnejša svojina našega Beograda je velika raznolikost^ ki jo erečaje popotuik na vsakem koraku. Za živahnega fotoama-terja je snovi kakor malokje drugje. In ee menjajo prizori ves dan: od jutra, ko pri-ropotajo v mesto številni dvokolesni mlekarski vozički, pred katerimi eo vpreženi lepo negovani konii, pa do večera, ko se zgrinja svet. sproščen dnevnih skrbi, pred razigrane popevke ciganskih pevačic in njih črnih goelariev. Gradbena podjetja ne poznajo zastoja. Na vseh koncih in krajih ras to nove stavbe. Pred Kalemegdanom — po naše se mi pravi junaško polje — se dviga iz belega marmorja še nedogotovljena palača francoskega poslaništva. Prav tam blizu, nasproti zborne cerkve, se dviga iz istega materiala — menda je to kararski marmor — v staro6rb-6kem slogu nova palača za beograjskega cerkvenega kneza. Na Ded in j j ee je dvignila kar cela nova mestna četrt, v kateri ore-vladujejo vojašnice kraljeve garde. Yjgs Beograd z okoljem je prepleten z asfaltiranimi cestami. Črne prometne žile vodijo tudi daleč ven na periferijo, celo tja do popularne goetilnioe »Pri 9. kilometru«, kjer je često-krat veselo zbirališče veselih ponočnjakom, ki jih ie želja do osvežujočega nočnega hlada pognala s taksiji med neumorne goslače. Beograjske ceste eo važno vprašanje zase. Svoje čase sta bili med najznačilnejšimi beograjskimi lastnostmi kaldrma in košava-Slednia ima tu še svoje stare pravice, kal-drmo nadomeščajo z najmodernejšimi tlako-valnimi pripomočki. Na tietih cestah, ki se vzpenjajo proti gornjema koncu mefcta. trpe zato kopji ns vse pretege. posebno če eo Ma omočena. Prav zato je moj sopotnik Ludvik, doma iz prleškib krajeMi Beograjčani ostajamo do- ma ali pa posečamo svoje sosede in prijatelje. Za domačina je življenje v gostilni predrago.« — In res kažejo vinski ceniki take številke, kakor jih pri nas nismo vajeni. Liter smederevke — vsa čast ji, četudi se 'je nalokaš, ne boš imel drugi dan nikakega glavobola — stane okrog 20 Din.' Domačini pa se preskrbijo s pijačo kar iz prve roke in trdijo o njej. da je še boljša kakor v gostilnah, plačajo pa vinogradniku liter po 6 do 7 Din. Julijska in »vguetova vročina sta bili tj tropični. Moški, ki jih vežejo službe in posli, ne morejo z doma, zato ostajajo tu. Mi-loslive pa si zažele morja ali sence naših gorenjskih planin. Zapuščeni možieki se v odsotnosti boljših polovic nikakor ne dolgočasijo preveč. Vsi lokali, kjer nastopajo vabljive pevačice, so še zdaj polni in tu ima;o »beli« vdovci svojo zabavo. V mnogem &o Beograjčani precej širokogrudni: v mnogih lokalih eo pevačice Švabice in vrtijo neustrašeno nemške šlagerje, a najbolj privlačne so vendarle črne plesalke iz ciganskih predmestij Jatagan - male ali Pištolj-male. Te udarjajo na tamburine, po jo sentimentalne in vroče popevke, da ee razneži tudi najbolj zakrknjen vdovčič. Zlasti eksotični trebušni, prsni in drugi plesi ogrejeio še tako ledeno vdovsko srce, da mečejo potem bogat bakšiš v nikoli polne tamburine. In potem, ko prisede jo k darežljivim gostom kakor iz brona vlite živahne pevačice... potem se neha moja poročevalska naloga. V ostalem ee pripravlja Beograd na kul-tjrno sezono. Časopisie je ze davno napovedalo program v gledališčih. V operi so napovedovali našega rojaka Marija Šimenca, v Beograd, grede pa smo se peljali z našo mlado operno pevko gdč. Anito Mezeto-vo, ki se z lavorikami iz pretekle sezone vrača v prestolnico kot stalna članica opere. Po uvidevnosti opernega ravnatelja bo do-bila v sezoni tudi nekai dopusta, da se bo lahko predstavila nekajkrat tudi ljubljanskemu občinstvu, za mesec dni pa bo odšla še na stjdii v inozemstvo. Veliki Beograd ee zaveda tudi svojih velikih socialnih, nalog. Zdaj so začeli načenjati vprašanje Jatagan-male in Pištolj-male. kjer sta najboli siromašni stanovanjski koloniji, nedostojni prestolnice. Kakor jazbine so videti domovi tistih, ki jih ;e udarila kriza najbolj. Pravijo, da bo m-»to gradilo primerna stanovanja in bodo tja namestili siromašno prebivalstvo iz obeh navedenih naselij. Beograd pa posveča pohvalno pažnjo tudi doraščajoči mladini. Tistim šolarjem, ki jih starši niso utegnili poslati na letovanja, eo domača človekoljubna društva posvetila vso pozornost. Pod vodstvom odraslih eo vozili sleherno jutro številni tramvaji, rezervirani le za mlade izletnike, na periferijo, v Košjtnjak. v Topčider m drugam na sveži zrak. Tam ee je zadrževala mladina ves dsn. igrala telovadila, pela... Društva ekrbe tudi za tečno in zadostno hrano. Ta etoglavi rod ee le zvečer vračal e posebnimi tramvaji v mesto Razigrana mla-dež ie pela iz vsega srca. tramvajski vlaki eo hiteli po oživlienih glavnih ulicah, meščani in tujci Da eo postajali in zadovoljni pozdravljali mlade someščane, še publika ie pomagala na postajališčih, ko eo udarjale iz vozov narodne in sokolske popervke. Ulica, mladina in popevke so nam znova po« trdile, da. je Beograd naž, ?jgo6iwe \ojaške vaje, ki jih vodi general Herning, poveljnik 7. armadnega zbora. Valhadovski d i stri kt je prizorišče manevrov zategadelj, ker hočejo biti Francozi pripravljeni tudi na morebitni vpad Nemcev preko švicarskega ozemlja, kakor je to pokazala svetovna vojna pri nasilnem nemškem prekoračenju Belgije Petorčice iz Kanade Prišle so dva meseca pred časom na svet, ljudsko usmiljenje pa jim gradi nov dom »Zakaj pa mi nisi povedal, da so tukaj X vodi tudi skale?« CJedge} Pisali smo že, da je kanadska kmetica francoskega porekla, ga. Dionne iz Toron-ta v začetku junija povila petorčice. Porodne bolečine so jo napadle pred časom in tako je morala v zadnjem trenutku poklicati babico. Ta je pomagala na svet dvema deklicama. Videča, da s tem porod še ni pri kraju, pa je v skrbeh poslala po zdravnika dr. Dafoeja. Nekaj ur pozneje je dihalo v postelji pet deklic. Lahko si mislimo, kakšno je bilo presenečenje za vso vas in deželo, tembolj, ker se je hitro razvedelo, da so petorčice prišle na svet v sedmem mesecu. Babica je bila zaradi poroda tako zmedena, da ni vedela niti, kateri otrok je bil prvi Zato pa je dr. Dafoe bil prepričan, da je porod tako svojevrsten, da si velja spričo njega utrditi zdravniški sloves. Petorčice! V zgodovini medicine je bil za zdravnika to prvi slučaj te vrste. Zato je dr. Dafoe pri sebi sklenil, da morajo petorčice za vsako ceno ostati pri življenju. Kanadski listi so z veliki črkami oznanili novico in posledica objave je bila, da se je spremenila Dionnejeva kmetija v pravo pravcato kliniko. Rdeči križ je poslal zdravniku in materi v pomoč tri strežnice. Iz bolnice so pošiljali vsak dan potrebno mleko. V sobo, kjer so ležale nežne petorčice, ni smel stopiti nihče brez maske na obrazu, da ne bi okužil deklic z nahodom. Vsake tri ure so hranili deklice s posebno napravo, ki je dajala otročičem mleko po kapljicah v usta. In vsako jutro so strežnice okopale petorčice v oljni kopelji, kajti njih koža je bila tako nežna, da ni prenesla vode. Precizijske tehtnice so pomagale kontrolirati težo deklic, ki so dobro napredovale. V sobi je bila stalna temperatura 23 m tri četrt stopinje. Tretji dan je ena izmed deklic zbolela Toda zdravnik je odredil, naj kanejo kapljico ruma vsak dan v mleko. To je poživilo krvni obtok in otrok je bil kmalu izven nevarnosti. Konec prvega tedna so kazale petorčice znake zlatenice. Tudi ta preizkuš« nja je šla srečno mimo njih brez nevarnosti za življenje. Kmalu je okrevala tudi mati. Zdaj pa je nastopila nevarnost za — očeta. Zvedavi ljudje so začeli romati od vseh strani v Toronto. Vsak je hotel videti petorčice. Naval ne hišo Dionneja je bil tako velik, da so morali pozvati na pomoč varnostno stražo. Ta je bila, kakor vedno, brez j moči, pose-bno še, ko so jeli vdirati v hišo impresariji. Eden izmed njih je ponudfl očetu ogromno vsoto, če odpelje mater z otroci v Chicago in jih razstavi v njegovem oknu. Mož je tako prigovarjal Dionneju, da ga je res pretental. Napravila sta pogodbo, ki je zahtevala, da se Dionne pripelje z vso družino v Chicago, kjer bo na ogled radovednim množicam ljudstva. Toda ob času, ko bi moral Dionne odriniti iz Toronta, je nastal v Kanadi vehk škandal. Kanadska vlada je sklenila vxeti Dionneju očetovske pravice in je po6tavi4e otrokom druge skrbnike. Tako so ostak Yvonna, Cecilija, Marija, Amelija in Anete v rojstnem domu. Minila sta dva meseca. Tri deklice so že smele na zrak, ostali dve sta jim kmalu sledili. Petorčice so dobro uspevale. Bile so zdrave. Toda prav zdaj je nastalo vprašanje, kaj bo z njih bodočnostjo? Zopet je priskočil na pomoč Rdeči križ, ki je priredil veliko javno zbirko za Dkm-nejeve otročiče. Zbirka je vrgla toliko, da bodo lahko sezidali za mater in otroke posebno hišico, kjer bodo petorčice rasle in se razvijale. Novi dom petorčic bo stal kakšnih 200 korakov od njihove rojstne hiše ter bo v vsakem pogledu udoben. Okna hiše bodn velika, stanovanje svetlo, razsvetljava električna. Vse naprave v hiši so skrajno bigi-enične. Prisega, ki jo je storil dr. Dafoe, torej drži m daje dobre uspehe. In zdravnik je s tem zadovoljen, ker mu je uspelo, —• pač prvič v zgodovini medicine — ohraniti vse petorčice pri življenju. Obleka iz zelene volne z jopico, kakor jo predpisuje najnovejša jesenska čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVfe; Onkraj Mure - po is letih svobode P" Radencih prebrodimo Muro in smo ▼ .Slovenski Krajini. V novejši dobi po svetovni vojni sta knjiga in časopis ustvarila za pokrajino onostran Mure novo imenovanje: Prekmurje. Toda narod je konservativen in kljub vsemu pozna in govori samo: Slovenska Krajina. Tujca, nevajenega zgolj ravnine, nekako čudno dirne neizmerna ravan, ki se začne v njo vtapljati takoj pri prehodu čez Muro. Kakor bi te nebeški svod pritiskal k tlom, k materi zemlji. Nehote se obračaš in oko išče zelene Slovenske gorice, ki so te spremljale na Murskem polju. Na Petanj-cih smo. Ime je znano po petanjski slatini. Pokrajina postaja enolična. Jelše, bresti, jagnedi. Vmes zelene, sočne livade, tako mehke, da bi jih kar pobožal. Čez vso zem-leč v neznano zemljo, morda je Rusija taksna. Kakor da bi čutil in dihal minula stoletja. Hodimo dalj časa po mehkih pešpo-tih. Vendar v neizvestnosti, da ne bi zašli, se vračamo nazaj na cesto. Srečujemo lju-ljo pa je razlita tiha melanholija, da ti stiska srce. Imaš občutek, da hodiš nekje da-di. Vsi pozdravljajo, deca, odrasli: »Falen bojdi Jezuš Kristus!« in »Dober den!« Prvi so katoliki, drugi protestanti. Tudi v tem se ločijo. Moški se tudi odkrivajo. Petanjci so važni v naši kulturni zgodovini. Semkaj so pribežali in našli v Madžarski zavetje štajerski in kranjski protestantovski pre-dikanti, ko jih je bil leta 1598. nestrpni ver •ki fanatik in škof Hren izgnal. Tukaj so potem imeli svoje cerkvene shode. Leta 1601. poroča protestantovski pridigar na Petanjcih, Hans \Valter, da »se je zbralo minule binkoštne praznike mnogo ljudi s Koroškega, pa celo iz Ljubljane k njegovim pridigam.« Mure, v LMS, 1869: »Žalost kljuje srce in dušo, vsled česar gorka rosa orje brazde po licih, ker prejas-no vidim, globoko čutim, da že zija na lik lakotnemu pozoju grobno žrelo, da pogolta mile nam bratove, ter spremeni v čikoše in kanase, ako skoro ne vstanejo na silno delo omikani narodnjaki, in se v kratkem ne obrno politiške razmere na ugodnejšo plat Najnovejša doba kaže gazilna konjska kopita, kremplje morivno zasekava v nežno osrčje jihovega krasnega golča in cestne narodnosti.« Na Tišini smo in si odpočivamo v gostilni Žokš. iDomači sin je zagrebški medici-nec. Streže nam ter v mehki prekmurščini pripoveduje o svojih študijah in domačih razmerah. Pozneje se družba poveča. K omizju prisedejo tišinski školnik in dve učiteljici. Školnik je domačin, učiteljici pa sikomu Sibirija. Narod je šoli naklonjen, zlasti starejši ljudje dobro cenijo razliko med sedanjo narodno slovensko in predvojno, madžarsko šolo. V Madžarski slovenščina ni imela nobene veljave, ne v šoli. ne v uradu, komaj še nekoliko v cerkvi. Narodnostne razmere v Slovenski Krajini iz Haloz. Popolnoma sta zadovoljni. Tako dobivajo tudi »prišleki« trdna tla v Slovenski Krajini, ki je bila še pred leti mar-so bile do osvobojenja žalostne, da, brezupne. Tako je zapisal veliki narodnjak, jezikoslovec in politik, Božidar Raič, ki je sam mnogo potoval po zemlji onostran Slovenščina je bila izključena iz šole. Majhna izjema in samo nekaj časa je bila slovenska učna knjiga, ki jo je v prekmur-ščino prevel učitelj meščanske šole v Dolnji Lendavi, Murkovič, rodom štajerski Slovenec. Učitelji, marsikje slovenske narodnosti, so bili odločnega madžarskega mišljenja, ponekod, na žalost, tudi duhovščina. Madžarska vlada je sicer zelo skrbela za razvoj šolstva tudi v Slovenski Krajini. Toda njen prvi namen je bil ta, da bi že koliko zna deca madžarski. Po takih večjih in manjših uspehih so se ravnale tudi nagrade za učiteljstvo, ki so znašale 300 do 300 kron. kar so bile v predvojni dobi pač čedne vsote. — Da slovenščina v Slovenski Krajini ni imela mesta niti v uradih, smo že omenili. In čeprav je tu in tam kak uradnik znal slovenski, vendar se ni upal in hotel s strankami govoriti v njihovem ji je pogosto uspelo, dasiravno ne v tolikem obsegu, kakor so si želeli. Šolski nadzorniki se o priliki nadzorovanja niso prepričali, niti se hoteli prepričati, koliko so materinem jeziku, temveč se je posluževal tolmača. Madžarski šovinizem je preganjal vsako, tudi najmanjše slovensko narodno gibanje. Tako n. pr. so bile na indeksu celo nežno deco raznarodili in pomadžarili. To otroci napredovali v poedinih predmetih. Njihova skrb je bila, da so dognali, ali in knjige aOružbe sv. Mohorja«, češ da so madžarski državi sovražne in nevarne. Tudi cerkvena višja oblast je večkrat in marsikje zatirala slovenski katekizem v šoli. Velike zasluge za razvoj slovenske narodne zavesti in slovenskega jezika v Slovenski Krajini si je pridobil v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno tišinski dekan, kanonik in šolski nadzornik dr. Ivan Ivanoczv. Neustrašen je učil in pisal, »da SI oven tudi mš naturalsko pravico na svoj jezik i ka ga ne sme zavrečti nikdar i ea nikoga volo ne. Ar či je ednok Bog razne jezike i narode nastavo, tak tudi to šče, naj se vsaki narod po svojem jeziki razvija i Boga diči.«■ Tako je Ivanoczv učil svoje rojake, odpravil iz šole madžarski katekizem in uvedel slovenskega. Tudi je sam poučeval verouk v slovenskem jeziku. To je bil za tisto dobo pogumen, da, naravnost drzen čin. V zvezi z župnikom Ivanom Bašo je ustanovil leta 1903. za prekmurske Slovence »Kalendar«, ki je prinašal raznovrstno vsebino: nabožno in poučno, šolsko in gospodarsko. Značilno za ono je bilo, da se noben pisatelj člankov ni podpisal. Priporočal ga je tako-le: »Da je društvo samo te mogoče nastavili, či zadosta kotrig (članov) se najde; opominamo vas z vrejlim srcom se dobre Slovence ogerske naše domovine, ne zamudite to dobro priliko, štera se vam ponuja po skrblivosti i darovitnosti vrloga višešnjega pastir a. Či se oni skrbijo za vaš jezik i njega obdrzanje, vaša dužnost je nji bogati. S siromaštvom se nišče nemore vo zgučati, ar nega tak velikoga siromaka, ki v ednom leti edno korono ne bi rnogao alduvati (žrtvovati) za svojo dušo. Nesmi biti ni edne poštene katoličanske familie slovenske, štera nebi postala kotriga toga dobroga Bogi i vsakomi spametnomi člo-veki prijetnoga društva fCF. L Z 1904, A. T.: Slovenci na Ogrskem.) Pa niti Ivanoczy bi se ne mogel toliko prosto gibati, ako ne bi imel na svoji strani tako vplivnega zaščitnika. To je bil rojen Madžar, a pošten in pravičen mož, sombo-teljski škof. dr. Istvan Vilmos. kateremu je pripadala Slovenska Krajina Razposlal je celo slovenskim duhovnikom okrožnico, sicer v madžarskem jeziku, v kateri je na- vajal: »Slovenci na Ogrskem ohranijo naj svoj stari jezik. Ta jezik je treba braniti in gojiti. Popisuje naj se vse, kar je v Slovenski Krajini zgodovinskega, n. pr. stare cerkve, narodni običaji, narodne noše, cerkvene in šolske stvari. Izključuje se politika in divji nacionalizem.« Seveda so madžarski listi strastno napadali škofa, ki je dovolil ustano.vitev književne družbe in jo, dasiravno sam Madžar, celo priporočal. — Ivanoczvjeva skrb je bila, da bi se šolalo čim več Slovencev in da bi narod v Slovenski Krajini dobil duhovnike, ki bi čutili z njim. Pokazal je Slovencem, »kak so je lubili, ka so vso svojo zemelsko vrednost, štero so si med Slovencami spravili, Slovencom nazaj d al i.« (Kalendar 1914). — Dt. Fr. Ivanoczy, eden izmed najbolj zaslužnih voditeljev prekmurskih Slovencev, je mnogo prerano umrl leta 1913. Narod je globoko žaloval za njim: »Žao nam je li, ka so te dober pop te goreči vučiteo pravice, te veliki lubiteo slovenskega liidstva tak rano mogli oditi od nas.« Posestnik Kuhar iz Rankovcev nas vozi po glavni cesti proti Soboti ter nam zgovoren pripoveduje o prekmurskih in do-diačih razmerah. Toži o slabi letini, zima in deževje je škodovalo posevku. Pridelek bi za življenje in prehrano še zadostoval, t kje je potrebna gotovina za davke, obleko in obutev ter za ostale nujne potrebščine? Živina pa nima nikakšne cene. Tež-*o je danes kmetu. So vasi, kjer vsi posestniki skupaj ne premorejo niti sto dinarjev gotovine. Iste tožbe na obeh bregovih Mure. Pa nam pripoveduje o sebi, ki je služil vso svetovno vojno kot madžarski honved v bojih v Rumuniji in na južnem Tirolskem. Po končani vojni je prišel domov. Pa še ni bilo miru. Prišli so Tkalčevi boljševiki. Prav za hišo so mu postavili top. In je moral bežati z družino. Vrstili so se zeleni, beli in rdeči gardisti. Taka anarhija je trajala nad pol leta, dokler ni nazadnje 12. avgusta 1919 vkorakala jugo-slovenska vojska ter napravila mir in red. O, potem se je dalo živeti! Prišle so dobre letine in si je pozidal novo hišo. Sedaj pa je zopet hudo, da Bog pomagaj! — Vozimo se po široki, gladki cesti. Svet je odprt in visi proti jugovzhodu. Tako se Slovenska krajina naravno deli na tri dele. Severni in vzhodni rob ravnine je Gorič-na zemlja. Ljudje tamkaj pravijo, da je pr> njih zrak dober, zemlja pa slaba. Na Goričkem je narod dobrovoljen, živahen in šaljiv, kakor sploh prebivalci hribovitih, vinorodnih krajev. Zlasti na južnem Goričkem okoli Dolnje Lendave popolnoma prevladujejo vinske gorice. Od časa do časa se pokažeta med jelševjem najvišja, ko, kjer so prebivalci goriškega, hribovitega ozemlja. Tam so vinorodni kraji, večji gozdovi, tudi obdelana, a manj rodovit-očem vidna gorička vrhova, Bodonci in sv. Sebeščan v Pečarovcih. Zgornji, severni del ravnine se imenuje Ravensko, ki je precej rodovitno in obsega zemljo od Cankove do Sobote pa do Beltincev. Pa se vozimo tod od Rankovcev proti Vešči-ci, skozi Kupšince in Črnelavce. Polja kažejo sama strnišča. Žetev je začetkom ju* lija že povsod opravljena, ponekod je bila letos že koncem junija. Koruza stoji tako visoko, da bi se lahko skril vanjo konj z jezdecem vred. Krompir obeta dobro letino. Sadja pa ni videti nikjer. Gospodar Kuhar nam kaže versko mešane in deloma popolnoma protestantov-ske vasi. Protestanti pravijo katolikom: papinci; katoliki protestantom pa: evange-ličani ali trdi. To zaradi tega, ker so trdi po svojem značaju, pa tudi po svojem verskem izražanju. »Trdi grad je naš Bog.« (Eine feste Burg--.) Protestanti so navadno zelo premožni. Družine štejejo po enega ali kvečjemu po dva otroka, da ostane posestvo skupaj. To jim nalagajo tudi njihovi družinski običaji. Protestan-tovske vasi navadno nimajo cerkve. Samo stolp, ki pa je večinoma prizidan k šoli, pa tudi h kakšni hiši ali gostilni. S katoliki žive v prav dobrem in strpnem razmerju. Marsikje hodijo protestanti ob nedeljah in praznikih v katoliško cerkev k službi božji, ako je njihova cerkev predaleč in praznujejo s katoliki vred njihove praznike, celo Marijine. Pripovedujejo tudi, da so protestanti pred leti celo dajali katoliškim župnikom bero in hodili na njihova božja pota. Sicer pa navadno ne prestopajo v katoliško cerkev. V protestan-tovskih hišah ne vise nabožne, pač pa slike Luthra in Melanchtona. V Črnelavcih se vozimo mimo lesenih kolib, kjer so cigani stalno naseljeni, dočim v južnem delu naše banovine prebivajo samo v šotorih in taborijo na prostem. — Tretji, naj-rodovitnejši del Slovenske krajine, se imenuje Dčlinsko.. Središči sta Tutnišče in Črensovci. Po tej razdelitvi se loči tudi govor. V Slovenski krajini je še vedno živ spomin na pokojnega bogojanskega plebano — ša, Ivana Bašo. Kakor bi še danes hodil med narodom, ki je zanj živel, delal, trpel in mnogo prerano umrl. Pa slišiš še vedno, po treh letih njegove prezgodnje smrti: »Naš plebanoš Baša«. Kjerkoli si, kamorkoli prideš, povsod: Baša. Sam zrasel iz domače zemlje, ji je dajal nazaj, kar je od nje prejel. Osebnost župnika Baše sta ustvarjali naravnost in preprostost. Bil je zvezan z zemljo in ljudmi, enako blizu otroku kakor odraslemu človeku. Z otrokom je znal govoriti o vsem na način, da se je otrok čutil dvignjenega in upoštevanega. V občevanju z narodom je bil bogo-janski plebanoš enak na cesti kakor na prižnici in v »spovednici«, ki je pa niti imel ni. Zakaj spovedoval je v zakristiji, kjer je sede! na stolu ob klečalniku in se pomenkoval, kakor bi se slučajno srečal s človekom, ki mu je prišel zaupat in potožit svoje gospodarske, družinske in dušne težave. Baša je bil svojim ljudem vest irf merilo: dobro ?o delali v njegovi nevidni senci, zlo jih je peklo zaradi njegovega pogleda. Nikoli ni bil glasen, da bi ga slišal svet, a njegovega imena šo se bali madžarski notarji in učitelji, da si niso drznili izvajati vsega, kar se jim je zahotelo. Najbolje je to občutil narod ob vojnih rekviracijah, ko je Baša diktiral notarju. koliko sme zapisati. Bil mu je poosebljena zaslomba. Kdor je vsaj zaslutil ravnotežje njegove osebnosti, je uravnal svoje življenje po naravni poti, ki jo je hodil on. Zakaj Baša je gledal na tek dogodkov z mirom, ki ni bil brezčutnost, marveč spoznanje, da človek ne sme utoniti v malenkostih bežnih dogajanj, temveč mora vršiti svoje delo sam iz sebe. Zato se je znal postaviti po robu. če je bilo treba, vsej župniji, pa celo stanov- skim tovariSem ra oblastem, v katerikoli obliki, a brez hrupa, z mirnim delom po lastnem prevdarku. — Trajen spomenik si je sam postavil z bogojanskim »prstom božjim«, ki gleda na njegovo tako zelo ljubljeno Slovensko krajino ia slovenski narod. Sobota, kakor jo pozna in govori narod v Slovenski Krajini, ima še vedno videz in značaj madžarskega provincijalnega mesta. Ob širokih cestah se vrstijo nizke pritlične hiše. Poleg poedinih advokatskih, zdravniških, trgovskih in obrtniških slovenskih imen, številna madžarska... Sredi zapuščenega parka sameva nekdanji Szaparyjev grad, ki je pač gledal v Madžarski lepše čase in sprejemal bolj pestre uniforme. V parku nadzirajo varuško deco, na klopeh posedajo brezposelni, mestna gospoda se izgublja z racketi po zaraslih potih na nevidno tenišče tam nekje za graščino. Grajski inventar je razprodan, tako tudi starinska knjižnica in bogate zbirke. Prejasna grofovska rodbina je v Madžarski. Skozi visoka okna se sklanjajo povsem domači obrazi. Mar bi prenesle ta pogled premi-lostne gospe grofice?... Kar tri konfesije imajo v Soboti dostojne božje hrame: katoliška, luteranska in židovska. In že se ču-jejo glasovi tudi o nameravani pravoslavni cerkvi. — V Soboti imajo prve štiri razrede državne realne gimnazije, ki se nahaja v poslopju nekdanje madžarske meščanske šole. S to gimnazijo je večen križ. Bila je že dovoljena popolna gimnazija, a pozneje zopet ukinjena. So pa vsi pogoji za samostojno popolno gimnazijo, saj je ta imela v preteklem letu do 300 dijakov, za prvi razred se jih je pa letos vpisalo okrog sto. Teritorij te gimnazije je pač zelo obsežen: vsa Slovenska Krajina in še Mursko polje tja do Slovenskih goric. Baš te počitnice so bili dijaki pridno na delu. Peš in na kolesih so zbirali podpise prebivalstva in županstev za razširjenje gimnazije. Ponekod so jih nezaupni, zlasti pa zelo zadolženi kmetje odklanjali. Prekmurski kmet živi skromno, v premnogih primerih naravnost slabo. Zemlja je bila poprej last raznih madžarskih grofov-skih rodbin: Szaparv, Szechenyi, Batthanyi. Grofje so odšli, veleposestva pa so^ razdeljena med domače prebivalstvo. Težaki, ki so bili poprej zaposleni na veleposestvih, so postali odveč. Saj so katoliške rodbine itak same dovolj bogato oblagodarjene z otroci. In Slovenska Krajina spada med najbolj obljudene dele naše države. Še hodijo domačini kot sezonski delavci v Francijo, Nemčijo in ostale države, pa tudi v tem pogledu je zaradi svetovne krize vedno slabše. Pa tudi v tujini živi prekmurski kmet zelo skromno. In niso samo poedini primeri, ko se vrača domov s tisočaki prihranjenega denarja. Doma pa je bila letos borna žetev in pesem mlatilnega stroja kratka.__ (S por t Petnajstletnica ŽSK Hermes V prvem povojnem letu ga je poklicala v življenje peščica idealnih ljudi, ki se je zavedala važnosti športne vzgoje za mladino. Spočetka so gojili samo nogomet, za katerega je bilo takrat največ zanimanja. In prav po svoji nogometni šoli so šiškarji zasloveli,^ toda ne potem, da bi želi kake po-jmembne nogometne uspehe, temveč po nogometaših, ki so izšli iz njihovih vrst, pa prestopili k raznim drugim klubom brez katerih ne bi nikoli dosegli uspehov kot so jih. — Članstvo kluba je izhajalo po večini iz vrst naših železničarjev, tako da so upravičeno izpremenili ime v Železničarski športni klub Hermes. Ko si je klub leta 1930. s podporo raznih železničarskih institucij, največ pa z idealno požrtvovalnostjo odbornikov in članov zgradil igrišče, se je zanj začela' nova doba. — Polagoma so se začele Sibati tudi razne sekcije, vendaT pa nekatere niso mogle v pravo življenje. Prvi pa so prebili led kolesarii, ki so si z zgraditvijo igrišča zagotovili vse, kar potrebujejo za i svoj napredek. To dirkališče je letos ustanovljena moto-sekcija razširila in povečala m tako razpolaga danes klub z modernim dirkališčem, o katerem so priznani strokovnjaki izrekli sodbo, da si boljšo ne moremo želeti. Obe sekciji razpolagate z močmi, ki so znane sirom države. Mnogo uspeha žanie tudi table-tenis sekcija, ki je v poslednjem letu postala gotovo najjačja v državi. Organizacija njenih pogostih turnirjev pa služi za vzgled vsem tovrstnim prireditvam. — Letos ob prflfki ISletnice hoče klub pred Široko javnostjo pokazati uspehe svojega dela. Program proslave je razdeljen v tri dele. 29. in 30. t. m. bo table tenis prireditev, katere se udeleže najjačji klubi države. Igrale se bodo vse discipline gospodov in dam. 7. in 8. oktobra bodo v nogometnem turnirju merila svoje moči juniorska rezervna in prva moštva vodilnih ljubljanskih klubov. 14. oktobra pa bodo dirkališčne dirke kolesarjev in motoristov, kjer se hočeio zlasti motoristi rehabilitirati pred javnostjo za zadnjo neuspelo prireditev. Posamezne .sekcije bodo v prihodnjih dneh javile točne programe. 14. oktobra bo dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Šiški slavnostni občni zbor, zvečer pa razdelitev daril in športna zabavA na Bellevueju. Prepričani smo, da bo naša javnost znala pravilno ceniti idealna stremljenja naših železničarjev ter bo vse prireditve v čim večjem številu posetila. Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora bo danes, v petek, ob 19. v podsaveznem tajništvu. Iz OZDS (Službeno). Za tekme, prijavljene odboru za delegiranje, se določajo: nedelja 16. t. m. igrišče Korotana ob 16. Korotan : Mladika Kušar, igrišče Slovana ob 10. Slovan : Radomlje Pfundner, Jesenice ob 16. na igrišču Bratstva Bratstvo : Enakost Deržaj, v Kranju ob 14. Korotan : Sora Dolinar, v Radovljici ob 16. Radovljica : protivnik naknadno imenovan Mahko-vec, v Hrastniku Triglav : Sava Božič, v Kamniku ob 16. Kamnik : Mars Ramovš, na Rakeku ob 16. Javomik : Disk Hobacher. — Tajnik I. P.evalek, s. r. Iz sekcije ZNS (Službeno). Vsi sodniki se pod pretnjo kazni opozarjajo na sklep ZNS, da morajo brezpogojno pri vsaki tekmi zaračunati predpisano takso. Sodniki se nadalje opozarjajo, da je treba v primeru izključitve igralca iz igre v sodniškem poročilu točno navesti vzrok in kako se je pre-kršaj primeril. Proti sodnikom, ki se ne bodo po tem ravnali, se bo postopalo po pravilih. V švrho pregleda igrišč in sposobnosti istih za tekme se odrejajo na igrišče Mladike g. Ramovš, za igrišče Jadrana g. Pfunder. Poročilo je v dveh izvodih poslati na naslov tajništva. — Tajnik I. Pevalek. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 12. septembra 1934.) Navzoči gg.: Kuret, rav. Šetina, Novak, šalamon, Skuiiala, Ber-gant. V nedeljo 16. septembra se določi prvenstvena tekma v Ljubljani, igrišče Korotana. ob 16. Korotan : Mladika. Službujoči odbornik g. Bucik, vsak klub mora postaviti po tri reditelje in primernega stranskega sodnika. Določijo se pokalne tekme za Gorenjsko v nedeljo 16. septembra v Kranju ob 14. Korotan : Sora. Službujoči odbornik g. Kern. Na Jesenicah, igrišče Bratstva, ob 16. Bratstvo : Enakost. Službujoči odbornik g. Žnidar. Odobri se odigranje poskusnih tekem v nedeljo 16. septembra. V Ljubljani, igrišče Slovana, ob 10 SK Radomlje : Slovan, — v Kamniku SK Kamnik : Mars, — v Radovljici SK Radovljica proti nasprotniku, ki ga sporoči naknadno, — v Hrastniku na igrišču SK Hrastnika Triglav : Sava. Odobrita se prijateljski tekmi Javomik : Disk 16. septembra na Rakeku in Ilirija II.: RAŠK Zagreb 23. septembra v Ljubljani. Obvešča se SK. Zagorje, da je ministrstvo za fvn. odobrilo odigranje mednarodne tekme v Celovcu. Nadalje s eodobri termin 4. novembra O. O. Trbovlje za odigranje pokalnih tekem. Naknadno se odoLri odigranje prijateljskih tekem dne 9. septembra v Ča-kovcu Gradjanski SK : Hajduk, Zagreb in v Žalcu kot prva poskusna tekma SK Žalec : Olimp. Juniorski pokal. (Službeno.) Določi se program za nedeljo 16. t m. Igrišče Primorja ob 10.: Primorje : Mars, sodi g. Ku-šar, služba g. Stražišar. Stadion ob 9.30 Slavi ia : Ilirija, sodi g. Galič, in Ljubljana : Istra I., sodi g. Betetto. Služba g. omerdu. Tekma Ljubljana : Istra I. se bo vršila naj- brže popoldne, če bo igri&če aa razpolago. Kluba se opozarjata na naknadne objave. Panomja : Reka L ob 10. na Reki, sodi g. Bal tesar. Služba Drašler. Ponovno se opozarjajo klubi, da imajo postaviti po tri reditelje in starejšega stranskega sodnika. Posebni vlak v Zagreb ob priliki tekme Hašk : Primorje odhaja iz Ljubljane v nedeljo ob 6.30, prihod v Zagreb ob 9JO. Povratek iz Zagreba ob 20.30 s prihodom v Ljubljano ob 23.30. Prijave sprejema pisarna Putnika še danes do 12. SK Ilirija. (Nogometna sekcija.) Važen sestanek prvega moštva bo v ponedeljek ob 20. v Prešernovi »obi pri Novem svetu. Igralce opozarjamo, da je udeležba strogo obvezna. Za soboto in nedeljo glejte objave v članski knjigi, in sicer A ln B team! ŽSK Hermes. Seja c. o. se vrši drevi ob 20.15 pri »Kočarju«. Istotam ob 19. seja nogometne sekcije. Prosi se polnaštevilna udeležba. Na sejo c. o. se vabi tudi g. Simčič sigurno. ŽSK Hermes, motosekdja, vabi gg. Rozmana m Prebila, da dvigneta svoji diplomi z zadnje motodirke v pisarni Spek-trum dd.. Celovška cesta 81. SK Grafika. Drevi ob 19. sestanek prvega in rezervnega moštva zaradi nedeljskih tekem. Posebno se pozivajo Marjetič, Sre-botnjak, Ciglar, Bončar, Frelih. Gorenje in Verbek. TSK Slovan. Drevi ob 20. pri Krušičo članski sestanek. Določila se bo postava za nedeljo na našem igrišču proti Radomljam. SK Slavi ja. Dane« ob 19 JO strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Zelo važen za nogometno sekcijo. Poravnajte članarino. SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek v klubski sobi zaradi nedeljskih tekem. Pozivajo se: Zavrl, Ban, Dolinar, Klingenstein, Ivo, Jenko, Alo, Srše, Vrhovec, Novak, S trna d, Trček L, K-, Perko, Zadnik, Pogačar Stane, Zupančič. Na sestanku se bo določila postava za prvenstvene tekme, zato je prisotnost vsakega igrača obvezna. Pridejo naj tudi vsi, ki pridejo v poštev za juniorske tekme. SK Svoboda. Drevi ob 19.30 sestanek nogometašev. Po sestanku seja odbora. SK Korotan (Kranj) : SK Sora (Škofja Loka). Z velikim zanimanjem se pričakuje gornja pokalna tekma, ki bo 16. L m. ob 14. v Kranju. Škofja Loka ima sedaj zelo dobro enajstorico in se je Kranjcem minulo nedeljo posrečilo odnesti le neodločen rezultat 2 : 2. Ker bo sedanja tekma morala dati zmagovalca, bo borba prav napeta in mteresantna. Zmagovalec v tej tekmi se bo moral boriti še z jeseniškim prvakom za končno osvojitev pokala, ki ga je razpisal LNP. Igralo se bo v vsakem vremenu. Ker bo poset publike zelo velik, pripominjamo, da bo tekma končala pol ure pred pričetkom velike gasilske tombole, ki se tudi vrši ta dan v Kranju. Javomik (Rakek) : Disk (Domžale). V nedeljo 16. t m. se vrši na Rakeku prijateljsko srečanje Diska z Javomikom. Disk bo to pot prvič na Rakeku, obratno je gostoval Javomik že štirikrat v Domžalah. V štirih igrah sta si kluba zmage in poraze delila, tako da bo šlo v nedeljo na svež Tačun. Ker uživa Disk glas enega najboljših podeželskih klubov, je zanimanje za tekmo veliko. Športne prireditve v Ptuja. Preteklo soboto 90 imeli kar dve športni prireditvi. Na športnem igrišču SK Drava je bila nogometna tekma z novim prvorazrednim klubom mariborsko Svobodo. Tekma je bila vseskozi zanimiva. Tekma se je šele na koncu odločila, in sicer z 11 metrovko ter je končala s 3 : 4 v korist Svobode. Na športnem igrišču SK Ptuj pa je nastopil Atletik SK iz Celja proti SK Ptuj. Rezultat je bil 2 : 4 v korist Ptuja. Ptujčani so to pot igrali lepo in so vsekakor zashržili zmago. ftkTFNT STOP F Pst Patent Stopf Twist Vam omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata. Vam skrajša delo celega dne na dobro uro, Vam daje mesto krpe presenetljivo lepo tkanino. Dobiva se povsod. Dobava na debelo pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo v Ljubljani, poštni predal št. 81, ki sprejema tudi krajevne zastopnike. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Občana IjoUjana Mestai pogrebni iavNo5l Delvsle«. In brez vsakega razloga si je takoj naslikala resno-gledega moža s fino začrtanim obrazom, višnjevimi očmi in sivo brado, in ta mož je stanoval v staromodni hiši nedaleč od Sorbone. Nič več ni čutila puščobe čakanja, noge je niso več bolele, še Mauricea je pozabila. >Kako resnično je vse to!« je pomislila. >Prosila bom gospodično Bonovo, naj mi posodi to knjigo.« Gospodična Bonova se je v >Ženskem svetu« ukvarjala z delavskimi organizacijami, kongresi, društvenimi blagajnami in skrbstvom za uboge, med tem, ko je Jozana opravljala vse mogoče, kar ji je prišlo pod roko: modo, ocene knjig, listnico uredništva in tedenski preglc CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Uin 2.— davka za vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! L«e. Ce zantevate od Oglasnega oddelka »Jutra« fl«M * — « odgovor, priložite U1H 3• V M»amKaH. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. , 1 Din. davek 2 Din n Hfro aH dajanje na slora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnike fcf tjMsfcrrjeio privatnike — iščemo ta nov, idoč predmet. Veftk zasltržek- Pojasnila daje Hanm. Ljnib-iia.ua, Sv. Petra cesta 18. 23676-5 12253222 Beseda 1 Din. davek 2 Dtn. ■a i šifro ali dajanje na Slova o Din. Najmanjši znesek 11 Din. Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov ,postita v oglasnem oddelka »Jutra«. 23645-3 Beseda 1 Din. davek 2 Din ta ittfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Vajenko !«p» postaje, g predpisa«© Šolsko izobrazbo, za kon-fefeajeko trgovino in vajenca sa in sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23 perfektrno, veščo nemščine in rmožno kavcije sprejme hotei Strukel. 23680-1 Jeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro oll dajanje na ilova S Din. Najmanjši snesek 17 Din. Dllakl 19 Din Klavir in francoščino poučuje privatno A. Potočnik, specialno diplomirana v Parizu, Wolfova »1. 10H., H. stopnišče. Prijave sprejema dnevno od 1. do 4. popoldne. 236TT3-4 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Ko sta potem nadaljevala pot, sta po ovinkih mahoma spet prišla do reke. Tisti trenutek sta se spomnila čolna. Kje je neki bil? A dolgo si s tem nista belila glave, zakaj na cesti sta zagledala voz s konjem. Voznik je bil stopil v sosednjo hišo in pustil svoj voz brez nadzorstva. Hitro sta dečka zlezla na voz in se skrila pod kup 9raznih vreč, ki so ležale na njem. Proti instruiramju h 8 e t k e srednješolke in pouku klavirja oddam profesorici oprem? j eno sobo z zajitr-kom. Vprašati med 14. in 18. uro v vili »Nasta« Tržaška cesta 4a. 234&M Službe išče deaeda SO para. davek i Din. sa šifro ali da-tanje naslova 3Din. Najmanjši enesek 13 Din Mesto gospodinje iščem pri majhni družini ali starejšem gospoda. — Službo jaMco nastopim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Razočarana«. 28650-2 Mlada natakarica lepe zunanjosti, t gostilni dobro verzi rana, žeM mesto t boljši gioetiimi. Nastopi tafcoj aii pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod šifro »Dobra natakarica.«. 03663-2 Dekle vajen« vsakega deta. * lepimi spričevali, želi shrSbo v boljši družini. Naslov v vseh podovahmiCAh »Juitra« Vdova pačtena in lsnrjena, že^i mesto kuharice, gospodinje aH »liftno. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gospodinja*. 23701-2 >MJ£L Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vabimo Vas k nakupa t najcenejši ob-laiilaid A. Presfcer. Sv. Petra cesta 14. 133 Od 550 Din naprej dobite modeme globoke otroške vozičke v tovarni otroških vozičkov Kucler & Co. Celovška eesta štev. 28 — po?eg pivovarne »U-nio«n«. 23606-6 Eksistenca S 100.000-50.000 Din lahko preiroamete mojo obrt, ali pristopite kot družabnik. Drugo po dogovoru. PcHMMibe na «g'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotov deoar«. 236&7-16 Yložne knjižice Ljubljanske kreditne bam-ke, Prve hrvatske, Kmečkega doma in Celjske posojilnice kupim večje vsote proti gotovini. — Po-Mdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novac« 28662-16 70.000 Din posojila za dobo 2 let, potrebujem proti dobri garanciji. Obresti po dogovoru. SpTej-mem tudi hran. knjižice Mestne, Ba.novi.nske, Ljudske ali Kmetske. Po«midlbe na oglasni oddelek Jutra pod Bttačko »Sigurnost 9«. 23637-16 Gospodična ki »e po nesreči priš'a ob 3000 Din — prosi pomoči oeeibo, kateri je pomanjkanje neznano. Posojilo bi odplačevala v mesečnih obrokih po 300 Dtn. Odgovor na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »"Poštena in hvaležna«. 23630-16 Posodim k-rjržioo «000 Din — proti mesečnemu odplačevanju. Za odgo-vor pošljite znamko 3 Din na oglasni oddelek »Jutra« pod značko ».Posojilo 6000«. 23694-116 Prodam knjižice Mestne ljubljanske 10.000, 50.000 in 100.000 Din. — Kmetelke posojilnice 5000, 10.000 in 100.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 23663-16 Hranilno knjižico 2*j—30.000 Din Mestne hranilnice ljubljanske kupim in iaplaoam takoj v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj izplačilo«. 23677-K16 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na ^lova 5 Din. Najmaniš-znesek 17 ntn Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuje, prodaja. Kaobardi na St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6. teJefon 28-33. 22028-16 rfeseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniši mesek 17 mn Usnjarsko delavnico ia hišo z gospodarskim poslopjem in vsem poljem proda Franc Ban, Skoci-jam, vii Novo mesto. Delavnica je najnovejšega sistema io pripravma za izdelovanje krom uenria. 23912-20 Hišo v mestu zračno, 6 4—5 sobami — iščem v osjem. Ponudbe na oplasni oddelek Jutra pod »Hiša 51«. 23683-20 Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din za šifre ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Uta Dva površnika dobro ohranjena ngoduo naprodaj. -Ogledati v popoldanskih urah na Rimski cesti 9/H, vrata 16. 23684-16 V najem beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na ?lova S Din. Najmanjši znesek .1 Din. Ugodna prilika Dobro idočo trgovino in gostilno oddam v najem proti prevzemu zaloge. — Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 100.000«. 23634-17 Natakarici z osebno pravico oddam takoj v najem aobro idočo gostilno v letoviškem kraju. Potrebno 3000 Din za prevzem zaloge. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2363847 Ueseda i uin. da ves 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmaniši •nemi 17 mn Smokve (fige) suihe, prvovrstne, dalmatinske, dobavi frarako dom 5 kg za 52 Din večje količine snat.no reneje Petar Vrealovič, Selca-BTač.. 23&13-34 Seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje n8 slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kupim 50 vagonov bi»kovih ©e-panic 1 m dolgih, 50 vagonov žaganih bukovih cepanic 20 om dolgih, 10 vagonov smrekovih kolobarjev, povezanih x žico. — Tvrdika Vemtturi, Via Mae Mahom 40. Milaoo 23530-15 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek '.'» Din. Trisob. stanovanje v centru, v parterju ali L nadstropju išče z novembrom mirna obrtnica. Ponudbe na og!a«ri oddelek »Jutra« pod »Solidna plačnica«. 28666-21/a Dijaške sobe Beseda 1 Din daven 2 Din za šifro ali dajanje ua alova S Dtn. Natmanjš' snesek 17 Din Dijaka (injo) sprejme boljša družina sredi mesta. Klavir in pomoč pri nčenju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 23508-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v ie4o dobro oskrbo v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 28706-22 Mlajšo dijakinjo sprejmem na hrano in stanov an.je. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23685-22 94PTltM tfeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanj znesek 17 Din Nemški bok ser peica svetlo rjave barve r dvema mladičema črne barve se je zgubila. — Oddajo naj se: Marija Prepeluh, Hradeckega vas št. 64. 23676-28 rseseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Mesarske stroje za izdelovanje mesnih izdelkov, na električni pogon aH ročne, potrebuje večji zarod. — Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabljeni stroji«. 23992-29 Razno Beseda i Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Naznanilo Cemj. občinstvu se na«na-nja, da »e 15. sept. 1984 zvečer ukine avtobusni promet na progi Bled—Ljubljana do prihodnje sezone. Obenem ee cenj. občinstvu zahvaljuje za naklonjenost Hojak, avtoprom. družba z o. z., Domžale. 23655-37 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje v bližini obrtne šole, realke in univerze. Cena nizka-Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23640-22 Dijakinjo sprejmem kot sostanovalko v veliko ia solnčno sobo. Naslov v vEeh poslovalnica!) »Jutra«. 33603-22 eseda 1 Din. davek 2 Din 2a šifro ali dajanje na *lova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno • sobo e posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23629-23 Opremljene sobe zračne in solnčne, e posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama oddam po 125 do 250 Din — lahko tudi z vso oskrbo. Sp. Šiška, Cernetova 31. . 23660-23 Opremljeno sobo svetlo, zračno, parketirano, z balkonom, v eentm mesta oddam stalnemu boljšemu gospodu ali dami. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23651-23 Brezplačno sobo oddam starejši žensiki, ki bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23646-33 Sobo oddam v vili. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 23674-23 Nova zimska salama pripoznane kvalitete tvrdke P. J. KLEFIŠ, JAGODINA Cene in pogoji pri zastopstvu: J. GLOBOČNIK, LJUBLJANA NUNSKA ULICA ŠTEV. 17/L 7882 Gospoda kot sostanovalca sprejme takoj Usenik, KorijaJutra< AdoH Ribnika*, Za Narodno tiskarno d. & kot tiakarnarja Franc Jezerfiek. Za fau&rttni del je odgororea Novak Vsi g LJubljani