85. številka. Ljubljana, petek 15. aprila. XIV. leto. 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dim, izvzeuiii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati M a vs11 d ■ <> x t r *' e dežele ni pelo leto 18 fL, M p.>l l«-ia B gfc, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld.. '/a četrt leta gh\. .'10 kr., /a en m<MMM 1 gld. 10 kr. Za polivanj« na dom se računa 10 ki. za mesce, i>0 kr. za četrt leta. — Za tuje d e*'. e 1 e toliko ver, kolikor poštnina ./naSa. — Za gospode in'- itel je na ljudskih snlidi in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za <Vtrt leta 2 gld. 50 ki., po poŠti prej-inan /..i četrt leta gold. — Za ozna ii i la se plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., ee se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in 1 kr.. če se trikrat ali \ečkrat tiska. Dopisi naj se izvole 1'rankirati - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je \ Ljnldja' i \ Fruvc Kolmanovoj liiSi ..gledališka stotim". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adinh i«trati\ne st\ari, jc v „Narodnoj tiskarni" v K (V m t* no vej liiai.
Pred ljubljanskimi volitvami.
ii.
Kakor vsako leto poprej, tako so tudi letos ljubljanski nemškutarji uže izdali parolo, da volitve v mestni zbor ljubljanski nemaj o nobene politične važnosti.
Volitve v mestni zbor, pravijo ti licemerski vskoki in politični farizeji, so čisto nedolžna, lokalna stvar, ki z visoko politiko sploh nema prav nobene zveze. Smešno je tedaj, tako trdijo ti renegatje, če meščanski volilni odbor vselej poudarja, da naj se volijo odločni narodnjaki. Čemu ? Saj mestni zbor se nema pečati s političnimi vprašanji, nego brigati se mu je samo za dušno in materijalno blagost ljubljanskega mesta in njegovih prebivalcev. Pri kandidatih zatorej nij toliko gle dati na politično prepričanje, kakor sploh na čist značaj, pošteno voljo, zdrav razum, neumorno pridnost in nesebično delavnost.
Kuj ne, kako je čestita nemškutirska gospoda naša na enkrat zmernu, objektivna, ne !«)lžna postala!
Zakaj neki?
Zato, ker misli s tem svojim velikonočnim evangelijem res kakšnega kratkovidnega, omahljivega in nezavednega volilca, kakeršnih je posebno v I. in II. redu obilo, k sebi privabiti ter v svoje mreže ujeti. To in nič dru-ZOga je njih pravi,  a slabo   skrivani namen!
Da je to res tako, preverilo nas bode naslednje kratko premišljevanje.
Kakor vsako leto poprej, tako je tudi lani osorej slavni Demosten ljubljanskih vsko-kov dr. Schrev, ki vsako jutro v „§vicarjjl" uže pri kavi najmenj sedem narodajakov kar kosmatih sne", svojo čestito gospodo v kazino na volilni shod povabil ter jej gorko na srce polagal, da naj voli v mestni zbor može „ohne Rucksichtaui (len politischen Partoistandpunkt", kakor je bilo čitati v samem „Tagblattu".
In prvi karakter nemškutarsko-renegatske stranke, proslavili vskok K. Dežman je lani osorej izdal v imenu svoje stranke volilni oklic, datiran od 23. marca 1880 leta, v katerem se poleg drugih lepij stvarij bero tudi te besede:
„I'riifet bei diesem Anlasae die Thaten der Oe-genpartei nnd es wird Euch nicht sclnver tallen, die Ueberzeugung zu gewinnon, dass mit einseitigerllervor-hebung des in die Verhandlungen des (iemeindenithes ganz tingehorig hineingetragenen politischen Partei-standpunktes die atiidtisclien Angelegenheiten von joner Seite jedesrnal behandelt vvurden. Dem gogen-iiber hat dic bisberige Majoritat politiBche Fra-gen stets bei Seite gelassen und ihre T h ii-tigkeit nur communalen Angelegenheiten zugewendet.M
Prazne besede, licemerske besede, lažnjive besede!   Tako je pisal Dežman 23. marca in
pri volitvah (i. in 8. aprila 1880. je res njegova stranka zmogla s svojimi kandidati, z B ii r g e r j e m, K a 11 e n e g g e r j e m, L a s c h a-nom, Čubrom, Dreotom, Dežmanom, Lassnikom in Schaff er j e m.
Kaj ne, to so res možje brez vse politične barve, ki se brigajo samo za občinske stvari?
A kmalu sta se Dežman in njegova stranka Se huje po ustih udarila!
Komaj štirinajst dmj po volitvi, uže dne 17. aprila, protestiral je nemškutarski mestni zbor na S raje v predlog zoper znane resolucije dr. VoŠujakove o u ve de nji slovenskega jezika v srednje šole ter poslal energično peticijo zoper te resolucije na državni zbor.
In to je storila tista stranka,   ki je tri tedne poprej nevedne volilce sleparila z besedami:   „die   bisherige   Majoritiit   bat politi 8 C h 0 F rage D   stets   bei   Seite ge 1 a s s e n und ihre Thatigkeit nur c o m m u n a len Angelegenheiten zugevvendet!"
Kaj imajo dr. VošnJakove resolucije opraviti z ljubljansko komuno? Nič! A slavna nem-škutarska gospoda na rotovži ne more strpeti, da bi se v politiko ne vtikala, da bi za pan-germanizem propagande ne delala. To jej je prvo, zato j"j gre, na tem tem jej je največ ležeče. Vse drugo jej je deveta briga .'
Ako tedaj ti vskoki in renegatje spet letos s posebno prijaznim obrazom in prilizne-nimi besedami hodijo okolo vas, voliici ljubljanskega mesta, ter vas s takimi licemerski mi besedami sleparijo ne dajte se jim mamiti! Nemškutarji so in nemškutarji ostanejo. Volk menja svojo dlako, svoje nature pa ne !
Kje je reakcija?
i.
Čudno, zgodovina vseh časov in narodov nam je do sedaj potrjevala, da je le omika oni večno utrjen pot, po katerem morejo dospeti narodi do prave svobode. V devetnajstem veku pa, ko si ljudstva domišljujejo, da so dosegla vence umetnosti in omike, spomni se kakor čez noč jeden največjih kulturnih narodov, da je svoboda pridobljena po stoletnem borenji na političnem in znanstvenem polji nepotrebna — da, čujte, celo škodljiva stvar in vabi svoje sosede na desno in levo, naj dvignejo z njim vred oboroženo desnico, da naj s silo zatro pregrešno misel: človek ti si svoboden, odgovoren nikomur za dela, ki nasprotujejo morda posameznim osobam, — a koristijo tvojej domovini.
Vso Evropo, da, lehko rečemo, ves svet je osupnil pred nekimi dnevi glas, da so se po-
nižali možje svobodni in omikani, svobodne in naj bolj omikane Nemčije, kakor trdijo, ter opomnili svojega političnega Jova, naj predloži v zboru postavo, ki jemlje pravico pripuščati političnim begunom dovoliti pribežališče, ter naj povabi sosednje države, da naj tudi one sprejmo ta zakon.
Pojasnila ne potrebuje ta v zgodovini svobodnih narodov edini in pomenljivi čin Bismar-kovih kimovcev in brez dvoma je, da se nij rodil v možganih v videzno svobodo zaslepljenih kulturonoscev, temuč ima svoj, se ve da, za kulisami nemške politike razjasnjen vzrok, katerega mi jasno imenujemo: strah, boječnost in klečeplazstvo proti onemu sosedu, ki ga zovejo barbara.
Lastno prepričanje, ideal svobode vseh vekov in narodov zatajevati, teptati z nogami, kupčevati po judovski z njim in to iz strahu, tega je le Nemec /možen, oni narod ki prave svobode še nikdar užival nij, in je tudi nikomur privoščil nij.
/nano je, da je po žalostne j smrti carja Aleksandra II. prevzel vladarstvo njegov sin Aleksander III., o katerem ves svet ve, da nij prijatelj Nemcem in da s*' bode preme« nila zaradi tega brez dvomhe evropska politika. Zaradi tega liže in se klanja omikana Nemčija onemu, ki ga je sramotila ves čas, dokler je živel njegov neme.eljubni oče, a ne iz odkritosrčnosti, temuč da bi mu odtegnila države, ki se obračajo s studom od znanega predloga za odpravljenje asilnih pravic.
V poslednjej vrsti je posebno mogočna Francija, ki dela Nemcem s svojim nabruše-nim mečem strašno preglavico, in pa Anglija.
Zvita Nemčija si misli, če ne pritrdi Francija našemu predlogu, ki laska Rusiji, pokaže se sovražno Aleksandru tretjemu in naš giavni namen je pridobljen, če tudi z zatajenjam one krasne ideje, ki stoji videzno na naših zastavah, to je ideje svobode.
Reakcija naj podere torej, o čemer sanja narod veke in veke, reakcija naj pomore, ker omaguje lastna moč!
Nikjer, najmanj pri nas Slovencih, odo-bruje se zakleta carjeva moritev, a to zatrjujemo denes in vselej, da pri vnem tem ne vidimo razlogov, kateri bi opravičevali verige, s katerimi hoče sedaj Nemčija ob viti svobodo in prosto dihanje.
Nemčija se odlikuje po svojej neznačaj-nosti in perlidnej politiki, katera jej je več kot ideali, več kot narodna svoboda, katero je teptala in tepta se s hlimbo in reakcijo, v katere žrelu izgine in gine uže zdaj njena kakor pobeljen grob z goljufijo omadeževana beseda: „Freiheit!" L—s.
Za 10. maja prave za bode ob
Politični razgled.
Motrmile <le#,ele.
V Ljubljani 14. aprila, cesarjeviča  Rudolfa poroko dne
delajo se po celej Avstriji velike pri dotične slavnosti. Mnogo ujetnikov tej priliki pomiloščenih. Jeden pojde na vsak način! Nemški dunajski liberalci so namreč uganili, da je v Taa II oje veni kabinetu nastala kriza in da bode ta ali oni minister odstopil, brž ko ne trgovinski minister P i n o. Baron Pino ima namreč v Linzi svojo rodbino, in ker pojde baje zdaj ponio, hitro so iztaknili ministersko krizo da gre baron Pino za to v Linz, ker hoče kot minister odstopiti in vrniti se na svoje prejšnje me^to. — Poleg Krakovega se javija celo, da odstopita Pino in (Jonrad.
Prvi okraj   mesta <innaf*K«'i>a bode imel  voliti   državnega poslanca  na umrlega Brestla mesto. Volilci tega okraja so se tedaj zvečer 11. t. m. zbrali, da bi se o kandidatu pogovorili. Takoj pa se je kot kandidat oglasil neki dr. Weitlof in pričel razvijati svoj program.   VVeitlof je organizator  in predsednik dunajskega   „schulvereina",   in   iz njegovega kandidatnega govora se razvida, da je strasten nemšk agitator,   ki prav po nemškej maniri blati vse slovanske avstrijske narode. On hoče, da bi  z Dunaja ven  dobili Nemci raztreseni po raznih kronovinah pomoči. Za kandidata se je oglasd tudi dr. J. J. Prochaska. Komaj pa je izgovoril prve besede zagovarjajoč* spravo mej narodi, pa so volilci — se ve, da našču vani — začeli kričati, ropotati  in smejati 8e, dokler nij  Prochuska stopil  z govorniškega odra. Tako umejo Nemci govorniško svobodo „Deutsche Ztg." poročajoč o tem shodu imenuje \Veitlofa simbol velikemu  načelu od nevarnosti zajete nemške narodnosti ter ob strani udari po Slovencih, ki r.emajo niti „slovenske logike," ki bo nenasitljivi,  nerazviti itd. Po tlej  pa  pravijo  Nemci,   da   so miroljubivi Če je tako  surovo  napadanje spravedljivost, potem bomo  prišli  kmalu do takih pojmov ki bodo posebno mej nami Slovenci naseljenim Nemcem jako nevarni.
Vodbtvo južne železnice zahteva od vseli svojih uradnikov na Hrt .i(«Etein. da se imajo v jednem letu naučiti magjarskega jezika, sicer da bodo odpuščeni.
Biskup MAroAMiiiaJor je izdal postno pismo, ki je vzbudilo pozornost ne samo slovanskega sveta.   Omenjajoč teg:t, ka je papež Nikolaj I. poklical v Rim sv. Cirila in Mehu!;, nadaljuje: V tem papeži imamo sploh vsi Slo vani, posebno pa še mi Jugoslovan"' čestiti svo jega pravega očeta in prijatelja, ki je popolnem razumel silno važnost slovanskega vprašanja.   Vendar raspor mej Slovani je bil uže tako velik, da ga nij mogel odpraviti.   A po trpimo!  Zdi  se mi, da se  bliža trenutek, kateri je Vsemogočni odločil; uže se vzbu-jamo  in na papežskem stolu vlada drug Nikolaj L, namreč Leon XIII., ki popolnem u m e v a važnost slovanskega vprašanja, kar ravno dokazuje njegova enciklika." Btrossmajer kliče Slovanom, naj se spravijo z rimsko cerkvijo:   „Bog sam vaa je izbral, da izvršite velike stvari v Aziji in Evropi; vi ste pozvani, da obnovite staro in  gnjilo društvo na zapadu."   Nadalje slika zasluge Cirila in Metoda glede uvedeuja slovanskega jezika v ceikev.   „Ponosni smemo biti Hrvatje,  da se je to do denašnjega dne ohranilo v Senjskej diecezi in v Dalmaciji.   Zakaj pa sploh mej Slovanstvom se ne služi v cerkvi v slovanskem jeziku, to razjasnjuje zgodovina.   A do kazano je pred svetom, da nas Slovane ljub papež Leon XIII. in da prav tako ume važnost BlovanBkega vprašanja,  kakor jo je razumel papež Nikolaj I. v 9. stoletji. Papež Leon XIII hvali v svojej encikliki do vsega krščanstva delovanje naših apostolov,   posebno pa hval pred vsem svetom njiju neutrudljivo branjenje slovanskega jezika  v bogoslužji.   V svojem pismu do sv. očeta dejal sem izrecno, d a b rimski papež gotovo z nova potrdil da se sme slovanski  jezik v cerkv rabiti in sicer po vsem slovanskem svetu, ako bi to pospešilo versko zjedinjenje
In sv. oče v svojem odgovoru do mene odo-bruje moje nazore in pravi: „Božja previdnost je Slovanstvu tudi v verskem oziru v Evropi in Aziji odločila ve liko bodočnost; on upa, da se bode Bog v večjo slavo cerkve poslužil ravno Slovanov."
V 11 illlržttv«'.
V Ziirichu v Švajci nameravajo socijalisti sklicati socijalistišk kongres. Zdaj so najodličnejši možje kantona Zilricha izdali poziv, naj se prosi Zttrictaka vlada, da zabrani ta kongres, da se ne bodo na njem zbirali tujci, ki napade slave ali nove napade snujejo. V Bernu pa so neruski študentje podpisali neko prošnjo, naj se vsi ruski beguni iz-tirajo iz Švajce.
Na Irskem v Cloghi je bil umorjen neki policaj ; Irci so to slavili, prižgali kresove in godba je na raznih krajeh igrala. Krsto so napolnili s šoto, prižgali jo in jo s pogrebnimi obredi zakopali na pokopališči; krsta je imela napis: landlordisin. V Dublinu je bil 12. t. m. meeting irske kmetske zveze, ki je sprejel resolucijo, da Gladstonova zemljiščna postava ne zadostuje. Sicer je pa stanje na Irskem bolj in bolj neugodno. Tega so krivi landlordi, ki hite* še pred uvođenjem zemljiščne postave svojih najemnikov znebiti se. Ta teden je en sam graščak 500 najemnikom sodnijsko odpovedal.
Dopisi.
x laz LJubljane 13. aprila. [Izv. dop.] (Ljudsko stenje in nemško gledali šče v Ljubljani.) Naši liberalni „Nemci" tedaj  nijso  nič kaj zadovoljni z 'zidom ljud skega stenja v Ljubljani, ne samo glede razmere številk mej Slovenci in jeden  uzrok je,  ki  jim više namreč dobro spomimun, kaj kateri  nemškutar.  s katerim tija razgovarjal o nemškutar nij hote
Nemci, nego še nosove.   Jaz se mi je odgovoril sem se sem in našem  materinem jeziku; biti, Slovenec tudi ne, a
K r a n j e c in da govori k r a n j s k i, ne slovenski. Po zadnjem, ljudskem stenji pa je takim gospodom ..kranjska Sprana" popolnem splavala po vodi. V rubriko „unigangssprache" nij se smelo zapisati „kranjski", kajti slavne oblastnije so rekle, daje deželni jezik ali slovenski ali nemški, ter so tako posredno pri znale oficijalno slovenski jezik, „kranjsko šp rab o41 pa našim nemškutarjem vzele, s katero so tako radi zoper nas agitirali.
Kranjski deželni odbor je deželno gledališče ljubljansko zopet oddal dozda-njemu najemniku gosp. Urbanu in nekemu tujcu. Kompetiral pa je za gledališče tudi na! rojak operni pevec gosp. Gerbić. Ta, Slovenec, se ve da nij dobil, da si je določeno, da izmej kompetenti ima oni prednost, kdor se zaveže dajati nemške in slovenske predstave. Gospod (Jerbič bil bi izpolnil ta pogoj, dal tudi kavcijo, česar pa navedena dva podjetnika ne moreta — vendar mu je bila prošnja odbita. Kadar se bodo zopet nemške predstave pričele, svetovali bomo Ljubljančanom, kaj naj raje store, nego da bi se svojimi grozi podpirali nemštvo v slovenskoj Ljubljani.
Iz Kaiimisl <^a okraja 10. aprilu. [Izv. dopis.] (Nemški „schulverei n" ) se
je, kakor iz „L. Schulztg." poizvem, za našo kranjsko deželo slabo izkazal. Po obeeanji, kako bo nemško šolstvo na Kranjskem podpiral, sodil je človek, da utegne na Kranjsko najmanj kacih 30.000 gld. poslati, a poslal je samo bornih 300 gld. v roke g. Karlu Desch-mannu. (Skoro gotovo je pa tudi „Schulzei-tunga" sama nekaj prejela, kar pa zamolči.) Komu in v kateri namen bo pa dal g. Dežman teh 300 gld.V  Napravil je iz  teh 300 gld.
šest daril po 50 gld. in jih namenil dati tistim učiteljem, kateri bodo za nje pri njem beračili, a to še le koncem tega leta, kadar se bode pri teh beračih videl uže vspeh nemškega podučavanja. Tri premije dobe učitelji na takih šolah, kjer se do zdaj še čisto nič nemščine učilo nij, ako jo bodo namreč vpeljali v posebnih tečajih; tri premije so pa namenjene učiteljem na takih večrazrednicab, kjer se nemščina uže uči kot obligatni pred-. met, in kjer bi učitelj v tem predmetu toliko 1 storil, da bi otroci gladko (!) nemško govorili.
Odkritosrčno moram reči, da bode temu i nemškemu   „schulvereinuu  in  g. Dežmanu s tem  zelo spodletelo; te krajcarje bodo čisto zavrgli!  Vspeh v nemškem  podučevanji na Kranjskem  se ne bode  s temi 300 gld. pač nič zboljšal!   Kdo bi se  pač izmej učiteljev, ki so tako ze!6 napreženi, trudil za tako negotovo in sramotno darilo!?  Novemu ponem-čevanju na polji ljudske šole je  za zdaj, ko vlada tega več podpirala ne bo,  pač odklen-kalo na Kranjskem.  Vsaj se je vladni šolski aparat do sedaj v to svrho dosta trudil; nemški poduk in nemški jezik se do zdaj na Kranjskem pospeševali   vsi  šolski  nadzorniki: Sa-vasehnigg, Jarz in Pirker so bili vsi kar od kraja pospeševatelji nemščine in nemških šol, a vendar nt roda našega nijso  ponemčili. — Rekel  bi,  da je  pa   skoro  tudi „schulver-ein" nad svojim vspehom na Kraujskem obupal. Dočim v druge dežele pošilja jako velike svote, poslal je na Kranjsko bornih 300 gld. Z druge strani je pa to tudi čisto naravno, kajti čemu bi večje zneske  nam  pošiljal, ko je. pri nas komaj toliko zberačil. (Še ne. Ur.) Nemškutarjem kranjskim  bi tedaj  jaz priporočal, naj večje zneske na Dunaj pošljejo, potem bodo ir/.e tudi z Dunaja več nazaj poslali. Ali naj pa kar podpirajo obilo naših nemških in polunemških šol. Vsaj so vsled Pirkerjevih šolskih planov čveterorazrednice na Kranjskem večinoma nemške, in tudi po mnogih tri- in dvorazrednicah j   m iogo nemščine. Le podpirajte torej nemikut  ji naše šole, pri katerih nemščina nikako, n i v nevarnosti!   Tudi se Slovenci,  kadar bomo  imeli pravično vlado, nemščine nikakor ne bojimo in nikakor je ne sovražimo. Naj se nam samo dovoli izobraževati  se  v  svojem materinskem jeziku, potem se bomo tudi nemščine radi učili in z veseljem, pa še brez spodbude in pomoči dunajskega „schulvereina".
N IMvke 10. aprila. [Izv. dop.J (Okrajna cesta.) Čulo se je uže pri nas mnogokrat od več odličnih mož. kako potrebna bi bila okrajna cesta od sv. Petra na Pivki čez gozd do Loža. Cesta bi bila velike važnosti za Pivko, ložko dolino in  tudi  Kraševcem  bi bilo ž njo zelo ustreženo.   Največje koristi bi imeli prebivale/ 1 ozkega in ribniškega okraja; ti bi imeli potem ravno črto od tam  do Trsta.   Cesta bi se izpeljala brez posebnih klancev; cestna poteza izpeljala bi se po sledečih krajih. Od Loža in Starega trga na  Podceikev  čez Laze preko Velicega vrha; mimo stare glažute Čez otoške doline ob Stanovniku Čez Ilovici na Vlačno Tu bi se pod vrhom sv. Trojice priklopila občinskej cesti, katera pelje skozi Trnje proti sv. Petru.   Menim,  da bi se omenjena cesta naredila z malimi stroški in brez velikih o\Ir. Opozorjam zastopnike občin ložkega, ribniškega in postojinskega okraja, da bi si v tem obziru podali roke  in na stroške omenjenih okrajev to cesto dovršili. Omenim prilično, da bi gosp. knezu Windischgratzu cesta  veliko koristila, ker bi vodila skezi njegov gozd. Sedaj morajo
mnogokrat goadarji hlode in krije v velikej nevarnosti pokamenitej, strmej cesti voziti v doline. Vsemu temu bi bilo potem pomagano. Knez "VVindischgratz bi gotovo v lastno korist ne odrekel pomoči. Črta b; bila mnogo krajša od Loža do Št. Petra, kakor ona čez Cerknico, Unec, Postojno in dalje. Po starej cesti rabi voznik s polnim vozom 7—8 ur iz Loža do Št. Petra. Mej tem bi po novsj črti polagoma peljaje porabil samo štiri ure. Kakov razloček! Rodoljubnim možem, kojim Je blagor našega ljudstva na srci, predlagam te vrstice v natančni pretres in premislek. V prvej vrsti zadeva to županiji Lož in sv. Peter. Prvi sem izprožil to misel, upam pa, da se kateri, ki bode odobraval moj načrt, tudi v drugem kraji oglasi. — e.—
Domače stvari.
— (Ljubljana in svatba cesarje viča Rudolfa.) Svatbo našega cesarjeviča Rudolfa bode tudi Ljubljana slovesno praznovala. Ljubljanski mestni zbor je v tem oziru sklenil, da bode 1. dne 6. maja, ko prestopi nevesta princesinja Štefanija avstrijsko mejo, salutiralo 21 strelov z ljubljanskega grada. 2. razsvetljava ljubljanskega mesta na predvečer poroke t. j. 9. maja; 3. mesto se ovenča z zastavami na dan poroke 10. maja; 4. slovesna maša na dan poroke, katere se udeleži mestni zbor; 5. trije revni zakonski pari, kateri so se letos združili, dobe darove po 50 gld.
— (Konfiskacija.) Včerajšnji „Slovenski Narod" bil je po državnem pravdništvu zasežen, in sicer zavoljo dopisa o sodnijskem načelniku gospodu Ileinricherji v Celji.
— (Gospod D r a g o t i n D e s c h m a n n in „ Seli u 1 v e r ei n ".) Pred soboj imamo sedmo Številko lističa „Laibacher Schulzeitung" in ne vemo, ali bi se srdili ali smijali. Na zadnjem listu beremo namreč famozen „ein-gesendet", ki ga je gospod Dragotin Deseh-mann za velikonoč „den geehrten Leitungen der Volksscbulen Krains" v hišo poslal. Ta „eingesendet" je interesanten iz mnogih ozi-rov, a gotovo najinteresantuejši zategadelj, ker gospod Dragotin Deschmann živi v veri, da se bode Kranjska s 300 goldinarji ponemčiti dala! Po mislih načelnika „kranjskega šolskega ve-narja" je le igrača naše otroke v pogorskih vaseh nemškega naučiti, in v kratkem bodo naši pastirji po pašah za kozami in ovcami nemško kričali, se reče, če se bode dobila tista praktična metoda „niittelst welcher bei fleissiger Uebung im Deutschsprechen in kiir-zester Zeit die giinstigsten Erfolge erzielt werden." Morda iz Nirnberga kak „trihtar" ! Radovedni smo, kako si gospod Deschmann predstavlja razmere v naših vaseh. Da nema o teh niti pojma ne, kaže njegov „eingesendet". Ko bi bil to šalo predpustom v svet poslal, potem bi se nam ne videla tako grozovita. Ali sedaj v tako resnem času preobračati take kozolce, to se opravičiti ne da! Pač pa moremo končno gospodu Descbmannu povedati, da je njegov „aufruf" brez dvombe tak, da bode vznemiril nekatere duhove. Ali zavoljo 3O0 goldinarjev mi vojske pričeli ne bodemo, ker pri tem se spominamo nehote tistega Španjskega viteza, ki je s slabotnim svojim kopjem naskočil mline na sapo ! Resna bi stvar postala le tedaj, ko bi se v istini dobil kak brezvesten učitelj, ki bi za petdeset goldiuarjev hotel mučiti naše otroke s tem, da bi jim tlačil v glavo nemško slamo. Takim brezvestnežem pa naj je uže tu povedano, da jih bodemo v svojem listu s polnim imenom postavili na sra-
motni oder, da se njihov spomin kot smešnosti izgled prihodnjosti ohrani.
— (G. F. S. V i lhar) slovenski godbenik in pod pseudonimom „Prostin" znani pisatelj naš, prišel je te dni iz Temešvara v Ljubljano, kjer hoče v krogu svojih sorodnikov čez praznike ostati in potem odriniti v Karlovec, kjer je za ravnatelja mestne godbene šole izvoljen. Pri tej priložnosti je omenjeni gospod ljubljanskemu čitalniškemu pevskemu društvu več svojih zborov podaril. G. F. S. Vilhar misli po „Glasbenej Matici" slovenska svoja dela obelodaniti in tudi godbena dela svojega slavnega očeta Miroslava za novo izdanje urediti. Mimo tega namerava vsa pesniška in dramatična dela očetova zbrati in v tej obliki izdati. Ker so pesniška, posebno pa godbena dela neumrljivega našega Miroslava tako redka in deloma popolnoma razprodana, veselimo se tega pod-vzetja in mu najboljega vspeha želimo.
— (V šenklavškej cerkvi) se bode denes zvečer ob 7. uri, kakor dosić uže več let obično, v spodbudo k pobožnosti in molitvi pelo nekoliko prekrasnih cerkvenih pesen.
— (Kanonik g. Matej Mer šol) bil je vtorek popoludne od mrtuda zadet in je v sredo o poluosmih zvečer v Ljubljani umrl.,
— (Ljubljanski mestni zbor) je v svojej zadnjej seji sklenil, da se bode ko-pelj v Koleziji z malinom zopet za eno leto v najem dala; ustanova za jednega kranjskega invalida z 31 gold. 50 kr. se je oddala Antonu Nachtigalu, kateri je bil 1. 1849 v trebuh ranjen. Luteranskej šoli se je podarilo 150 gld.; za dovršene popravke v novej realki se je dovolilo 24(> gl. 40 kr. V skrivnej seji se je dovolila dvamesečna predplača stražniku Rusu.
— („Sokolsk večer") priredi ljubljanski „Sokol" na velikonočni ponedeljek zvečer v čitalniškej restavraciji. Reditelja sta gg. predtelovadca Mulaček in (illnther.
— (Vre m e) imamo tu v Ljubljani uže dalj nego je človeku strpljivo jako kislo in oblačno. Narod pravi, da so samo tri sobote v letu, da ne sije solnce; no, dve smo uže imeli zdaj zapored in ker tedaj za ostale tri četrtine leta ostuje samo še jedna taka sobota, nadejati se
I je vsaj za praznike lepšega vremena.
— (Počitnice.) Na tukajšnjih srednjih šolah so se pričele sredo velikonočne počitnice ter bodo trajale do vto^ka po velikej noči.
— (Gospod Nedelko,) kije vtorek zvečer napravil slovensko in nemško predstavo v gledališči, je brez dvombe pričakoval boljšega vspeha, kot pa ga je dosegel. On nij računal z našimi Nemci, ki so do zadnjega vsi izostali. Škodilo je predstavi tudi to, da se je prepozno pričela in da nij bilo nikacega orkestra. Igralo se je diletantično, večini igralcev moral je surler pomagati iz zaprek, kar je napravljalo mučen vtis. Videti je bilo, da se je cela stvar prav hitro skupaj stlačila. Gospod Nedelko se je kazal tudi v slovenskej igri dobrega igralca, samo da je govoril nenaraven jezik.
— (Služba vrtarskega pomočnika) z letno plačo 250 gld., prostim stanovanjem in vžitkom potrebnega sočivja odda se na Slapenskej vinogradnej in sadjerejskej šoli. Prošnje se spričevali do 24. t. m. vodstvu Sla-penske šole.
— (Slovenskega dramatičnega društva knjige za leto 1879/80) so ravno kar dotisnene bile v „Narodnoj tiskarni" in se bodo v kratkem jele razpošiljati dru-štvenikom. Vsega vkupe obsezajo devet prevedenih iger v dveh zvezkih vezanih, od ka-
terih vsak stane po 1 gold. a. v. V prvem zvezku nahajemo igro Kornerjevo: rTo-nica", katero je poslovenil stud. phil. g Svi-toslav Pinta r. Kolikor smo povrh pogledali, nij to delo tako poslovenjeno, kakor bi bili pričakovali. Germanizmov in nekonsokvene na-haješ v njem v izobilji. — Igro „Št", ima-jočo dve dejanji, je podomačil iz Francoščine pokojni marljivi dramatični pisuteli V. Man-dele. — „B 1 a z n i c o v p r v e m n a d s t r o p j i", veselo igro v jednem dejanji, je prevel iz češi: i ne znani zgodovinar in tudi svoje dni tru-doljubiv deiavec na dramatičnem polji, g. profesor Jo s. Stare v Zagrebu. — Prvi zvezek okončuje z igro, ki jo je poslovenil iz italijanščine g. M P., tudi odličen naš književnik. Naslov ima: „A1 i plavaj ali utoni". — Drugi zvezek, ki je po številki 49., obseza g. Josip Cim perma nov prevod znane A. Kotzebueove burke v 5 dejanjih „\Virrwarr". Prevoditelj jo je krstil „Zmešnjava na zmešnjavo". — Potem imamo zabeležiti glume v enem dejanji; „Štempihar mlajši", katero je preložil g. V Eržen. — Poslednja igra je iz srbščine prevedena in nosi naslov „Izbiralka", vesela igra v 3 dejanjih s petjem. Spisal jo je izvrstni — žal! — da prerano umrši pisatelj srbski, Kosta Trif kovic, na slovenščino preložil jo je V. E r ž e n. Pohvale vredno se nam zdi, da se je slovensko dramatično društvo tudi jelo obirati na jug mej brate, kjer je gotovo še dosta dobrega gradiva dramatičnega najti, ki je vsekako primernejše našim razmeram, nego li mnogo nemških iger, nad katerimi smo uže imeli čast večkrat v gledališči — dolgočasiti se. — O tej priliki bi pak radi izrekli željo, katera bode gotovo, ako se izpolni, samo na prospeh slovenskemu dramatičnemu društvu. Po našem mnenji bi namreč koristnejše za novčne društvene razmere bilo, ako bi se vsaka igra p osebe izdajala, ker tako bi marsikakšen rodoljub in prijatelj dramatiki omislil si laže ceuejšo knjižico, nego sedaj, ko mu je dati zanjo cel forint! Če pogledamo imenik iger, vidimo, du so nekateri prvih zvezkov do čista razprodani, in vendar so se tiskali v večjem številu nego sedanje knjige. In ko pogledamo njih ceno v starejših imenikih, vidimo, da po dve krajši igri staneta le 30 kr. — A kdo bode dal za „Donno Diano" na pr. 1 forint, dočim jo nemško lehko dobi za 12 lir,! Če bi tako igre bile vsaka zase, dali bi mi tudi svet, da bi se tista igra, ki je tiskana, kadar pride na vrsto, da se igra v gledališči, prodajala po primernej ceni pri blagajnici in da bi se to na plakatih objavilo. V tem slučaji bi lehko stavili, da bi si marsikater radovednež tekst igre kupil, bodi si, da bi ga prej malo pregledal, ali da si poznejše kedaj zopet živahnejše v dušo pozove posamezne vtise dotične igre. To so opomnje z naše strani, katere naj bi se blagovolile uvažati tam, kamor so namenjene.
—y.
Razne vesti.
* (Stope za smodnik), pol ure oddaljene od vasi Mitterndorf v gorenjem Štn jerji so minoli teden po no«"i vzletele v zrak. Vnelo se je namreč preko dva stota smodnika in pognalo se strašnim razpokom vse poslopje na štiri vetrove. Dobro, da nobednega delovca več tam nij bilo, ker so vsi uže bili odšli do mov. Škodo ima zatorej le posestnik stop, in sicer je prav znatna zanj.
* (Veliko izneverj enje.) Zopet so v Pešti zasledili veliko defravdaeijo, katero je izvršil Josip Ordodv, potomec neke ugledne
ogerske plemske rodovine. Omenjenec je bil knjigovodja in blagajnik v A. Schmiedtovej to varni za črevlje. Meseca decembra lanskega leta pak je izstopil iz službe ter ostavil Pe-što. Kmalu potem se je ravnatelj tovarniški sam ustrelil, in ta okolnost je lastnike napotila, da so pregledali knjige. Nasledek je bil vrlo žalosten, kajti pogrešili so 45.000 gold. To vsoto je Ordodv preje), a jo je tako vknji-ževal, kakor da bi je stranke še ne bi bile izplačale. Sleparski blagajnik je krvni sorodnik z gospodarjem Schmiedtoin. Izvedelo se je, da je sedaj v francoskem mestu Nizzi, kjer živi pod imenom Vojnić. Zaradi njega izročitve peštanske; sodnijskej oblasti so se uže pričeli dogovori.
* ( Z o p e t napad na pismonošo.) Dne 4. aprila je jeden pariških pismeno* prinesel priporočeno pismo v „Hotel des Etran gers" gospodu, ki je ondi od 24. marca stanoval. Prišedši v tujčevo sobo, skoči poslednji nadenj in ga z bodalom rani na mnogih krajih glave in vratu. Dasi je baje omenjeni pismonoša najstarejši, kar jih je v Parizu, vendar napastniku srečno uide, krvaveč iz obilih ran. Oglasi se v hotelskoj pisarni, a nij še tam povedati mogel svoje dogodbe, ko vidi morilca hiteti od tod. Brž pošljo za njim nekoliko služabnikov, ki ga vjerno. Poskušal se je braniti jim z revolverjem, a ko je prvi strel bil brez-vzpešen, nameril je sam nase in se zadel v glavo. V bolnici je potem posle treh ur umrl. — Pariških pismonoš vredni starina upajo pak da okreva, če mu le strah ne bode kaj škodil. — Še tisti dan je minister za pošte bolniku poslal v dar 300 frankov. (140 gold.)
* (Otok Hios), katerega je — kakor znano — dne 3. t. m. zadela velika potresna nesreča, ima kacih 19 štirijaških milj ter prebiva na njem do 40.000 stanovnikov. Osmani, ki so ga I. 1566 uplenili Genuvezom, imenujo ga zaradi milega podnebja in plodnosti „Arliipelski raj". Glavna pridelka na njem sta izvrstno in sloveče rchiotsko vino", ter lepo dišeča smola, katero pridobivajo otočani tem načinom, da narežejo skorjo tako zvanega drevesa „pistacije." Na otoku je 70 vasi j in 25 izmej njih se živi zgolj o nabiranji omenjene „dišeče smole." Hiosci so krasno ljudsko pleme a tudi najli'hkokrvnejši mej Grki. V glavno mesto Kastro, katero ima zelo dražestno ležo, se na parniku od Smvrne lehko pripelje v 8.—10. urah; do Carigrada je morski pot 30—32 ur dolg.
Dunajska borza 14. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78 „ 15 „
Zlatu reutu.........94 „ — „
1860 drž. posojilo   ...... 131 n 90 „
Akcije narodno banke.....825 „ — „
Kreditne akcijo.......305 „70 „
London..........118 „ — ..
Srebro.......... „ — „
Napol...........9 n 81 »/t n
C. kr. cekini........5 „ 58 „
Državne lnaike.......57 „ 55 „
Ur. 571. (208—2)
Razpis natječaja.
IV) odlitki občinskoga. zastupstva od danas razpisuje »e ovim natjcf-aj za mjesto lifčuiku mjustno občilu; KrnUu i Kotar, Voloako u Istri).
Plaća je devet sto (i>oo) forintih na godinu Is občinsko kaso u mjesečnih antocipatnih obročih, zatim dvie sto (,200 ioi intib pauSala za kola, na tromje-sečne postevipatne obroke, uz uvjek, da je liečnik du/.an rabiti kola u presnih slučajih i kad bi radi oddaljenosti potrebno bilo.
Obvezatna taksa za pohod bolostnikab iznaša 1 for. 40 nove.
Samo siromake, koje občina proglasi takovimi, du/.an je občinski liečnik liečiti bczpliittio. Sprave liekannčki- ustupa občina be/.platno.
Ostali uvjeti mogu se uviditi na glavarstvu občine. Molitulji treba da su doktori svega liec.ničtva (u pomanjkanju takovih uzet če se obzir i na praktične liečnike), ter da su podpuno vješti hrvatskomu jeziku u govoru i pismu.
Izabranomu bit če dužnost, da za osam dauah nastupi službu.
Natječaj traje do 25. aprilu uklopno.
Kastav, 10. aprila 1881.
Glavarstvo občine.
Glavar:
Munić m. p. Izdatelj in urednik Makso Armič.
Tujfcl.
12. aprila:
Pri BUsuSBl Habad % Dunaja. — Negbauer iz Gradca. — Schreiner iz Bočna.
Pri GrOB, Bebiman z Dunaja. — Fuchs,
Einhart iz (roričan. — Friedrich iz Liboie. — VViirfel iz Stolca. — I)r. BroOhn iz Ljubine. — Stoinscheg iz Kogatca.
St. 1881.
(210—1)
Razglas.
Pri deželnej vinogradnej in sadjerejskej Soli na Sla|»u pri Vipavi se oddaje proti vzajenmej trnnesečnej odpovedbi služim vrtarMlic*)^a pomoćnika z letno plačo 250 gld.. prostim stanovanjem in vžitkom potrebnega soćivjn.
Vrtarskemu pomočniku pripada poleg vr-tarskega posla zlasti praktični poduk učencev v vitarstvu in čebelarstvu.
Prosu j ikom za to službo jedo *L aprila pri vodstvu Slapenske vinogradne in sadjerej ske šole ali osobno oglasiti se ali pa poslati mu prošnje s potrebnimi spričevali o vsestran-skej sposobnosti.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne (J. aprila 1881.
zoper trganje,
po dr. Maliču,
jo odločno najboljšo zdravilo zoper prottn
ter irti:<-m. trganje v" >"'>>'. bofo-
Hne v Ar-i ter iivrih, oteklino, otrpnele uete in hita itd., mulo čnna če ho rubi, pa mino popoliiorn trganju, kur dokazuje obilno zahval. Zahteva naj go aumo ,cvi tu zoper trganje ]>o tir, Maliču" z zraven HUiJe-rfm znatncitjem ; I atoklonica /tO kr., pravega prodajo ,i..... (72—20)
ekartia ..pri rtmorogu"
na mostnem trgu it.
|il. Trnkorzjja
Ljubljani.
A. ANDRETTO
Naznanjam s\ojim p. u. kupcem in slavnemu občinstvu luijuljudneje, da sem otvoril v hiši
sv. Petra cesta Ii. si. :I5
Veliko zalogo
prckajcntgi svinjskoga, mesa.
Pri meni se dobivajo tudi mortadelu, Tcroimki* in ogerNkc Nalaiue in izvrstna ogerNku nv|ii|nUu uoisl. ra/.en tega pravi
emoiHioi j sli i. s»i< insKi, parmesa n in (roJtTHki nir. — Prodajalnica jo otvorjona od 'zjutraj de l.K ure zvečer in so razprodajejo navedene stvari, vse okusne in po nizkej ceni, na drobno in oVbelo, da bode slav. obč'n-■tvo z njim prav zadovoljno.
Se spoštovanjem
A. Andretto.
Cevi za vodotoče
prodaja
Andrej Net na Kokrici pri Kranj i.
Cevi s 1 V«"votline seženj 1 gld. — kr. n    , 2"        n „     1    „  20 „
Prodajalec pride na ogled, ako se želi, in to na svoje troške. — Za izpeljane vodotoče garantira 10 let. — Andrej Net je uredil uže 2<> vodotočov, kateri stalno in nepreraenljivo vodo donašajo.        (211 — 1)
Št. 3505.
Razglas.
(203—2)
Leta 1881 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora, in sicer:
iz II. vol. razreda:
Anton vit. Gariboldi, Raimund Pirker, Franc Ziegler;
iz III. vol. razreda:
dr. Karel Bleivveis, Franc Goršič, Franc Peterea, Vaso Petričič, Franc Potočnik;
iz I. vol. razreda:
Franc Doberlet, | dr. Anton Pfefferer.
Razen teh se ima v II. volilnem razredu namesto leta 1880 voljenega gospoda mestnega odbornika dr. Friderika viteza Kaltenegger-ja, kateri se je mestnemu odborništvu odpovedal, domestovalna volitev vršiti.
Nasproti pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci v mestnem zboru, in sicer:
Karel Leskovic, Josip Luckmann, Josip Regali, dr. Josip Suppan, dr. F. Suppantschitsch, dr. Adolf Schafler, dr. Robert pl. Schrev, dr. Valentin Zamik, R. Zhuber pl. Okrog.
(212—1)
Leopold Biirger, Karel Deschmann, dr. Josip Drč, Aleksander Dreo, Franc vit. Gariboldi, Janez Nep. Horak, Josip Jurčič, Dr. F. Keesbacher, Anton Laschan, Peter Lassnik,
Dopolnitvene volitve se bodo vsled sklepa mestnega zbora od 24. t. m. naslednje dneve vršile:
III. volilni razred voli 25. aprila 1881 do-
poludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, se bo ta isti dan popoludne od 3. do G. ure vršila.
II. volilni razred voli 26. aprila 1881 do-
poludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure.
I. volilni razred voli 27. aprila 1881 do-
poludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do C. ure.
Razpisi volitve in glasovni listki se bodo gospodom volilcem v pravem Času dostavili.
To se tem naznani s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljen: biti in da je kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje 8 dnij po končanoj volitvi mestnemu zboru predložiti.
dne 20. marca 1881.
Župan : L a s c ha n.
* 2. Q
■3      ^ o
•A 4» -
rt . - ]
r- t* ■*>
'C1      j2 09
a
5
2
M.
z
si
9 53
7i "B
* ji s
•D i & S 1 o<
><tT S s
—
- —
e -i ? r
rt .<=>
rt rti
d
«4S
'C .rt >"
S c *—,
□0 —
C t—
~ t_ O
as    * i
> * *s f>   _ e c
i 'ii
'K rt rt ^ Prt »    «   63     - °
rt
•• 2 o " « SlZ *£■ •c n> . »a a B*    > I g-o »t ™
i
|3f*
N trt no
C. in kr. najvišje priznanje.
Zlata kolajna Pariz 1878.
ii.u Miajorslicm.
Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogerske zap. železnice. Pričetek saisone 1, maja. Pričetek zdravljenja z grozdjem začetkom septembra.
AlknliCiio-muriiitičiie in žolozno ItUlico, kozjo mloko, iulialiicijo z mlekom, aniru-kovimi Itouki in Htiultuićasto ataniuo, i>Kljono-kiBlu kojiolji, joktotio kopolji, kupolji v aludkoj Toili, kopelji oil mnrokovili book, mrzla polna, kopelj z upravo za zdravljenju z mrzlo vodo.
3MT Ivanova vofBa rs*:;
pri Gleichenbergn.
Nup/\■ si nisu in iiitisilrnt cjsi« lilaUiliit. |>i|u«-u: kor ima veliko prosto ogljono kisline, poapoinjo prebuvljciije valod toga, kor ima doitl dvojno oKljono-kialoga natrona in domačo soli in nema ajiuoiiikili zvez, obtoiujočih žoloiloo, zato ao Ivmiova vodH poaolmo priporoča pri holecnih v /<lod< I in meliurjf.
Doliiva Ne v vaeh večjih trgovinah z inineralno vodo.
Na vprašanja odgovarja, naročbe za vozove, stanovanja in minerale vode izvršuje (184—2)
kopelJNko vodstvo v Gleicheubergu ali pa od vodstva % nova osuovaua zaloga na DuuuJI, i.. WHlIflsvhKasse Nr. §.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".
74
6385
475