<
r
<t
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
v
s
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c-Ameriki,
rl'V	'V£ - »"


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 160. — STEV. 160.
fc
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 10. 1907. — V SREDO, 10. UAL SRPANA. 1907.
VOLUME XV. — LETNTK XV.
Vojne priprave se vrše z vso-hitrostjo.
V WASHING TONU SO MNENJA, DA JE NAMEN VSE APE-RE — PROSLAVA ROOSEVEL TA.
Mornaričnl tajnik Metcalf sedaj trdi, da se pelje mornarica "na vaje**.
TORPEDO VKE POŠLJEJO PO ŽE LEZNTCI NA PACIFIK.
•hode prisostvoval tudi naš admiral Evaos, kteri bode vodil naše vojno brodovje na Pacifik. Slavnosti bodo prisostvovali se drugi admirali s svojim spremstvom. Pojedina se bode vršila v hotelu Astor.
V j>otek boiie admiral YaimamoU) obiskal predsednika Roosevelta v Oyster Bayu.
Washington, 10. julija. \ nmma-ričnem oddelku naše v hide se dela sedaj ''(iwr lime", da se priredi vse potrebno za *>dj»oslanje oklopnic na Pacifik.
Ja|wnisko (jHihlevno kritiko, ki je prišla iz Tokija in ktera trdi. da brez bnwiovja t*>r]>edovk brodovje oklopnic ni d«Ksti vredno, so takoj vzeli na znanje in sedaj se že naznanja, da lx»de plulo z «>kl<kjmi<-aiiii t u-d i šest torpedo-lovk in več topničark. Torpedovk pa ne morejo vzeti seboj, ker bi se s tem pot zavlačevala. Male ladije bi ne mo^le dobr*> kljubovati velikemu va-lovju in bi morale skoraj neprestano ukrcavati tpranog1. kar bi hitrost pota zelo oviralo, Radi tega se deluje sedaj usa to, da se pošljejo pod- in nad-vodne torpedovke po železnici na Pacifik. To se bode seveda le potem zgodilo, ako bode imelo 'brodovje o-klopnic na Pacifiku kaj rennega o-praviti.
V političnih krofih se pa trdi, da je odposlan je velikega brodovia na zapadno obrežje političnega pomena, in sicer ne anedamrodinega, temveč domačega. V Oyster Bayu trdijo, da hočejo s tam napraviti vtis na ves svet, tukaj so pa mnenja, da velja ta vtis našemu prebivalstvu, l'red vsem hočejo impcmirati prebivalstvu v pa-cifičnih državah in potem tudi drugod. S tem se ne bode pozabilo na predsednika HrfMJsevelta. ker smo že več let navajeni, da je Hoosevelt središče političnega življenja. Sedanja administracija nudi javnosti vedno .m kaj senzaeijijnelnega. in sicer vedno, kadar se trre za povzdigo r<*»sevel-t iztna.
Oakland, <*al., 10. julija. Morna-rični tajnik trdi, da odposlanje vojne mornarice na Pacifik ni smatrati vojnim činom, kajti oklopniee*piujejo le "na vaje"' in ne ostanejo i rajno na Pacifiku.
Akron, Ohio, 10. julija. Stirling t Ywnpamy, v bližnjem Barb^rtonu, dobila je iz Washingtoua naročilo, da kolikor mogoče hitro izgotovi kotle £a oklopnice naše vojne mornarice. Mor-narični inžener Gay dospel je v Bar-berton, da e»krbi za hitro izvršitev dela. V tovarnah se bode sedaj delalo no! in dan, dokler kotli ne bodo gotovi.
Philadelphia, Pa., 10. julija. Mor-M ari črni oddelek ukazal je ladjedelnici na Ijeague Islandu, da hitro pojn-avi oklopnici Kearsarve in Kansas. — Možtvo Kamesasa ni popolno, toda začasno se popolni z mornarji oklopnice India ne, ktera je sedaj v Navy Ya>rdu.
Tokio, 10. julija. List "Nichi-Nichi" naznanja, da bode ja*:K>nski
jmslanik v Washinglonu, viscount Aoki, v oktobru od poz van.
Washington, 9. julija. Tukaj se zatrjuje, da admiral Evans še* ni dobil naročil jrlede odposlanja oklopnic •na Pacifik in on izjavlja, da ima na-h»g povesti svoje brodovje k j>oletniin vajaim in streljanju. To je najbrže le navidt/zua izjava, k t ere namen je prikriti nadaljne načrte o jmitih vojnega brodovja.
• • •
.IafK>nski admiral G. Vamamoto, ki je bil za časa rusko-japonske vojne minister vojne mornarice, pride te dni v New York v spremstvu petih čfK&nikov japonske mornarice. Admiral Y a mamo to se vrača domov iz Anglije, kjer se je mudil s princem Fushimi. V Zjedinjenih državah se bode mudil kakih trideset dnij in bo obiskal vsa večja mesta. Tem povodom bodo v oficijehiih krogih storili vse, da se do)(^že posebno prijateljstvo med Zjedinjenimi državami in Japonsko, to tem bolj, ker Yamamoto sedaj ni oficijelna oeoba.
V četrtek priredi newyorSki japonski klnb Nipon loncheon v po&ast admiralu
Znamenje prosperitete. Sto milijonov v hranilnici.
BOWERY SAVINGS BANK JE DOSEGLA REKORD VSEH 'BANK NA SVETU.
Depoziti imenovane newyorške banke se izredno hitro množe.
SVOTA ŠE VEDNO NARAŠČA.
Ko so včeraj zvečer zaključili poslovne ure v newyorske j hranilnici The Bowery Savings Bank, sa je izkazalo, da znašajo sedaj denarni depoziti imenovanega denarnata zavoda nad sto milijonov dolarjev
Xi jedna druira hranilnica na vsem svetu Še ni nikdar dosegla -e^ra rekorda. Ker je pa danes zadnji dan zi vložitev denarja tako, la bode nosil obresti od 1. julija nadalje, pričakovati je, da bode ta svota še izdatno narasla.
Bančni predsednik Flood naznanja, da so depoziti dosegli toliko svoto zaradi tega, ker je prosperiteta stalna in splošna in ker so ljudje prenehali v velikej meri špekulirati * zemljišči v predmestjih. Štiri odstotke, ktere izplačuje hranilnica na vloge so zagotovljen dohodek.
ŽELEZNIČNA VOŽNJA MORCE.
za za
Zamorci morajo imeti na vlakih iste udobnosti, kakor beli potniki, ako ravno tako plačajo.
WardiiiiiiUm. 9. julija. Komisija za meddržavni trgovinski promet izdala je včeraj v zadevi pritožbe zauiorke Georgije Kdwardsove proti Chattanooga & St. Louis železnici razsodbo, vsled ktere je vsaka železnica prirno-rana zamorskim potnikom preskrbeti jednake u lohnosti, kakor belim pot-'Liikom. To velja seveda pred vsem za one železnice, ktere >o uvedle posebne vagone za zamorske j>otnike, kteri pa morajo ravno toliko plačati za vožnjo, kakor beli. Komisija je mnenja, da železnice zapostavljajo zamorske potnike, kar naravno nikakor ni v soglasju s pravicoijubnostjo. Radi tega je imenovana komisija sedaj odredila, da mora jo železnico tudi v vagonih za zamorce omisliti omivalnike, vedno sveže brisače, poseben oddelek za kadilce in vse druge ugodnosti, ktere imajo tudi beli potniki na razpolago Tožiteljica se je morala na potu iz Chattanooge, Tenn., v Palton, Ga., preseliti iz vagona za bele v vagon za zamorce, kteri pa ni bil prvega razreda, kakor oni za bele in radi tega se je potem pritožila ter dbsegla zgoraj-snji uspeh.
Union IronWork na prodaj. Vlada kot kupec.
PREDSEDNIK TRUSTA ZA JEKLO, CHARLES M. SCHWAB, TRDI, DA BODE VLADA KUPILA LADJEDELNICO.
On ne veruje, da pride do vojne med našo republiko in Ja-•	ponsko.
NADALJEVANJE PROSPERITETE V	-o-
Charles M. Schwab, bivši predsednik t rust a za jeklo in sedanji predsednik Bethlehem Steel Comp.. se je ravnokar vrnil iz S an Francisca in izjavlja, da je prepričan, da se Japonska še dolgo časa ne bode upala pričeti z vojno z Zjed. državami. To priliko je foudi porabil, da je govoril v prid postavnega predloga, vsled kterega naj daje vlada parniškim družbam denarno ]x>dporo, da se tako naša trgovinska mornarica poveča.
On trdi, da je za Japonsko preveč riskantno pričenjati z nami vojno, kajti Zjedinjene države zamorejo v intern času zgraditi petkrat toliko vojnih ladij, kakor Japonska, ktera mora vse oklope in večje topove kupiti v Angliji in Nemčiji. V slučaju po trebe so viri naše domovine takorekoč neizčrpni.
Kjub temu pa ne smemo pozabiti, da so j»ogoji, ktere je vlada naložila zasebnim ladjedelnicam, taki, da poslujejo ladjedelnice sedaj le še z velikimi zgubami. Ladjedelnica Union Iron Works, ktera je last Bethlehem Steel Co., bode morala za nedoločen čas prenehati z delom, kakor hitro bode dograjena nova oklopnica California, ktero grade v imenovanej ladjedelnici. Samo pri gradnji treh vojnih ladij je imenovana ladjedelnica izgubila ij?2,600,000 in ako ne nastopijo ugodnejši pogoji, bode Bethlehem Steel Co. prisiljena imenovano ladjedelnico zapreti. S tem se nudi vladi ugodna prilika imenovano ladjedelnico |h) ceni kupiti.
Poleg te«a je Schwab tudi pix> rokoval, tla bode prosperi; eta zadnjih let Ae doliro trajala.
OBRAVNAVA PROTI WOODU.
hay-
no v letalni stroj.
Toledo, ()., 9, julija. Znani zrako-phivec Knabenshoe namerava še ta teden poleteti s svojo ženo v Cleveland in sicer v >vojem novem letalnem stroju. Ta |m»1 l»ode najdaljša, kar jih je do.-edaj napravil, kajti vozil bode I>ovprečno po dvajset milj na uro in lx»de za svojo pot rabil kakih sedem ur. —
Novi letalni stroj je dolg 45 čevljev in ni opremljen z vijaki, temveč tudi s peroti. Stroj tehta le 54 funtov in ima 16 konjskih sil.
Kitajska vojna v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 8. julija. V tukajšnjem China to wnu postajajo prepiri med kitajskimi strankami vedno večji in vsled teh prepirov je že večkrat prišlo do prolivanja krvL Tako je prišlo tndi včeraj do domačega streljanjn, v kterem je bil Wong Luk iz New Yorka ustreljen. Tuui kitajski brivec Lung Kee je bil ustreljen. Sladnji je dobil krogi je v vrat in v trebuh. Oba sta umrla kmalu potem, ko so ju prepeljali v bolnico. Dva Kitajca iz New Yorka, ktera sta baje I
Čitanje o zaslišanju glede napada na Bradleya v San Franciscu.
Boise, Idaho. 9. julija. Pri včerajš-njej obravnavi proti Haywoodu, porabili so vso sejo za čitanje o zaslišanju prič, ktere so izpovedale o raz-strelhi v Bradleyevej hiši v San Franciscu. Zaslišanje tozadevnih prič se je vršilo pred dvema leti na licu mesta. Zagovorništvo je za to skrbelo, da se je o tem zaslišalo po možnosti veliko število prič, med kterimi je tudi Bradley sam. Vse te priče so jednoglasno izpovedale, da je ono razstrelijo pro-vzročil plin, ne pa dinamit, kakor je trdil znani Orchard, ko je nastopil kot priča proti obtoženemu Haywoodu. Orchard je trdil; da je bombo tako napravil, da se je morala razleteti, ko hi se sprednja vrata odprla in da je v njej bilo deset funtov dinamita.
Čitanje izpovedanja tozadevnih prič je objavil zagovornik Darrow. ki je tem povodom nastopil kot priča. Izpovedi prič obsegajo 4<>0 strani, pisanih "s pisalnim strojem. Čitanje izpovedi se danes nadaljuje.
Nezgoda na železnici.
Mount Clair, N. J., 10. julija. Proti zapadu vozeči brzovlak zavozil je včeraj v veliko vrsto tovornih voeov, kteri so stali na glavnem tiru. Vsled tega je brzovlak skočil raz tir. V vlaku je bilo kacih petdeset potnikov, kteri m se po večini ni nič zalega zgodilo, le dve Newyorčanki sta bili pesno ranjeni. Obe so odvedli v bolnico.
flfco si namenjen
Temu lunebeon-u streljala, so zaprli.
•Mt
ali p* v Ameriko _vacti» volne cene na: RANI Št« p New Yviki K, Y« tu bode« naipotteneje in najbolje . r^reien. Fr. Saloer je priznani zastop-1 ak vaeh irwitaih paxobrodnih draw
Lepa dekleta so
uzrok bankerotu.
DEAN HEAT DISTRIBUTOR CO. V ALLENTOWNU JE RADI DESETIH DEKLET MORALA NAPOVEDATI BAN KEROT.
Dekleta so rabili za reklamo pri prodaji peči.
LEPOTA JE ZGINOLA.
Philadelphia, Pa., 10. julija. Dean Heat- Company v Allentownu, Pa,, je prešla v roke državnega oskrbnika, za kar se ima zahvaliti desetim lepim iu naravno tudi mladim deklicam, krere je tvrdka najela, da bi z -njih pomočjo svoje peči v večjem številu zamogla prodati, oziroma da bi peči postale bolj popularne. Ko so pričeli s -tozadevno reklamo so odbrali najlepša dekleta., s kterimi so hoteli dokazati. da peči lepoti kuharic niti malo ne škoduje. Ker pa dekleta niso bila navajena stati pri pečeh, pričela je vsled nenavadnega dela (njihova lepota pojemati in kmalo so pričele vsled tega hira<ti i<n z njimi na ravno tudi kupčija s pečmi.
Posledica temu je bila, da je sodišče sedaj imenovalo oskrbnika. Uradniki družbe izjavljajo jednoglasno, da so lepa dekleta zakrivila banke rot.
Vesti iz Rusije. Nova ruska mornarica.
OD LETA 1908 DO 1911 DOVOLI RUSKA VLADA VSAKO LETO PO PETNAJST MILIJONOV DOLARJEV ZA NOVE VOJNE LADIJE.
O sveta teroristov; v Rigi so teroristi umorili svojega tovariša, ker jih je izdaL
KMETSKI ŠTRAJK V KIJEVU.
PARNIK UBIL VELIKEGA KITA.
Velikanska žival je prišla preblizo vijaka.
Boston, Mass., 9. julija. Potniki parnika Admiral Simpson, kteri je dospel semkaj iz Jamaike, so na svojem potu videli redek prizor, ko se je velikanski kit približal parnikovemu vijaku, kteri ga je ubil "in ga skoraj prerezal na dvoje. Kapitan Henshaw trdi, da še nikdar ni videl toliko ki tov ob našem obrežju, nego te dni. O čudnem dogodku pripovedujejo, da so kita ugledali dopoludne dne 6. t. m.
Morje je bilo tako mimo kakor olje in tako so vsi potniki in mornarji skoraj hkrati opazili blizo ladije velikega kita. Ko je kit ugledal parni k, se mu je takoj približal in prišel tako blizo vijaka, da ga je slednji z vso silo u laril iti se zakopal v njegovo meso. tako. da"tee ni mogel odstraniti. Ko je končno nastala luknja v kito vem truplu dovolj velika, je odletel v morje in dalj čas<a brizgal vodo visoko v zrak. Pri tem je z repom ndaril s tako silo po parniku. da je -le malo manjkalo, da niso odnehale železne plošče. Več minut potem, ko je plul parnik že dalje, je bilo še videti, kako je kit brizsjal vodo. Večkrat- se je dvignil vslevi bolečin iz vode in videti je bilo v njegovem hrbtu velikansko luknjo. Voda je bila na površju daleč na okrog krvava. Par minut za tem se je kit umiril, kajti bil je mrtev in njegovo truplo je mirno plavalo po vodi. Ostali kiti so takoj videli, da nekaj ni v redu in so hitro odplavali proti iztoku.
Ustrelili unijskega predsednika.
Chatanooga, Tenn*. 9. julija. Delavski agent od Coal Lake Co. je ustrelil predsednika tukajšnje lokalne unije premoga rje v. Len Revnoldsa. s kte-rim se je prepiral o razliki unijskih in neu n i j skih premolar je v, kteri delajo v tukajšnjih rovih.
Denarje v staio domovino
pošiljamo:
f 10.30 ............ 50 kron,
u Z 20.50 ............ 100 kron,
$ 40.90 ............ 200 kron,
$ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Pofttarin Je všteta pri tek veotah. Doma se ti al a?, ne v ot popolnoma izplačajo htm vinarja odbitka.
Naše denarne poUJstr« izplačuje c. kr. poitni hranilni urad t 11. do 12. daofc.
toaije nam ^oelati Jo najprilič-noje do f25.00 v gutotlal • pxiporoSo-itt xiiisUwaaa iln, «»SJo o po DoMftU Portal Money r ali pm, How Točk Bonk Draft.
10» Oiwwfiil PUiili Venr Tijk. de* St Otaftr An. WL, OMalid.
Petrograd, 9. julija. Ministerski svet je naročil ministerstvu vojne mornarice, da zamore od leta 1908 do 1911 vsako leto potrošiti po petnajst milijonov dolarjev za gradnjo novih vojnih ladij. Tudi one svote, ktere so bile z^ letošnje leto dovoljene v to svrho in ki so velike, se lahko porabijo za gradnjo no' Ih ladij.
Ministerski svet je tudi povečal carjevo oblast v toliko, da bodo v nadalje obmejne čete pridejane vojski in mornarici, tako, da dnma s temi četami ne bode več razpolagala, kakor dosedaj.
Riga, 10. julija. Blizu tukajšnjega mesta so teroristi necega svojega bivšega tovariša, kteri jih je izdal oblastim, počasi do smrti mučili, in sicer baš na onem mestu, kjer so voflfiti u-strelili trideset teroristov, ktere je sedaj umorjeni terorist izdal. To se je zgodilo v nekem starem mlinu, kjer so se teroristični lopovi redno shajali. Ko je izdajalec imenovano mesto izdal oblastim, so vojaki mlin obkolili in potem pričeli streljati na teroriste. Izdajalca, imenom Sproge, so včeraj teroristi povedli seboj v oni mlin, ga privezali na tla, ga utaknili v vrečo, ktera je bila zgoraj odprta. Skozi to vrečo so pustili, da je na izdajalca počasi tekla moka, dokler ni bila vreča polna, tako da je počasi umrl vsled zadušenja.
Kijev, 10. julija. V kijevskej gu-bernaji je pričakovati splošnega štraj-ka poljedelskih delavcev. Da stori agitaciji revolucijonarjev konec, naznani! je gubernator prebivalstvu, da bode vojaštvo vsak upor s silo zatrlo.
Petrograd, 9. julija. V Ključevskem okraju, v neposrednej bližini glavnega mesta so se uprli kmetje in upor postaja vedno večji. Zbralo se je nad dvatisoč kmetov, kteri so se vojaštvu uprli z orožjem. V lukah ob Ladoškem jezeru počiva ves promet in parkrat je že prišlo do krvavih bojev. Nemire so povzročili soeijalističnl agitatorji in bati se je, da se kmetom sedaj ne pridružijo še socijalistični delavci tukajšnjega mesta. V tem slučaju je veliko prolivanje krvi neizogibno.
Iz Avstro-Ogrske. .Volitve za dež. zbore.
NUJNI PREDLOG- ZA UPELJAVO JEDNAKE VOLILNE PRAVICE ZA DEŽELNE ZBORE ODKLONJEN.
Hrvatski izgredi v čaj koven na Ogrskem ; posredovanje orožništva.
MORNARIČNI ATAŠEJ ZA WASHINGTON.
PRI ROOSEVELTU OB ŠTIRIH ZJUTRAJ.
Izumitelj je želel na vse zgodaj govoriti s predsednikom.
t
Oyster Bay, L. I., 9. julija. Včeraj zjutraj ob 4. uri ustavil se je blizo vile Sagamore Hill, kjer stanuje predsednik Roosevelt, velik avtomobil iz New Jerseya in nek velik mož je vprašal vratarja, kteri je vedno na straži: "Kje je predsednik, jaz moram takoj ž njim govoriti. Izumil sem nov podvodni čoln, kteri mora pluti z oklopnicami na Pacifik, kajti čoln je tak, da zamore uničiti vso japonsko vojno moi-narico!"	^
Stražarji so moža, kteremu se oči-vidno meša, prijazno pregovorili, naj se kasneje zopet vrne, da se s predsednikovim tajnikom dogovori glede obiska predsednika. Par ur kasneje je neznanec v resnici prišel in se razgo-varjal s tajnikom predsednika o no-vej iznajdbi. Pri tem se je tajnik prepričal, da je mož dokaj učen. Tajnik mu je svetoval, naj svojo zadevo sporoči mornaričnemu oddelku, kteri bode o tem .službeno poročal predsedniku. S tem je bil končno tudi obiskovalec zadovoljen in ee je mirno poslovil, ne da bi povedal, kedo da je.
Duma j, 10. julija. Poslanska zbornica državnega zsbora je včeraj odklonila nujnosnni predlog socijalnih demokratov, vsled kterega naj se tudi za deželne zbore uvede splošna, jed-•naka in direktna volilna pravica. Tudi tem povodom je prišlo do razgrajanja.
Maloruski poslanec Markov je namreč govoril maloruski in vsled tega mu je predsedništvo odvzelo besedo. Vsled tega. je v zbornici nastalo tako kričanje, da je nadaljevanje seje ■bilo nemogoče.
Čajkovec, Ogrska. 10. julija. Ko so dospeli semkaj iz Budimpešte se vračajoči hrvatski poSTan'ci, priredilo jim je tukajšnje prebivalstvo, ktero je izključno hrvatsko, burne ovaeije in je napadlo madjarske uradnike in vslužbence. Končno je moralo orx»ž-ništvo množico razgnati.
Dunaj, 10. julija. Avst ro-Ogrska namerava v kratkem počastiti sedanji pomen mornarice Zjedinjenih držav s tem, da imenuje momarionega atašeja pri nadposlaništvu v Was h ing-tonu. Dosedaj je imela Avstrija mor-•narične atašeje le v Londonu in Rimu.
-o*-
VSESLAVJANSKO , NASELNIŠKO DRUŠTVO.
Slavjanski naseljenci v nadalje ne bodo odvisni od avstrijskih in ogrskih družb.
Glavni naselniški komisar in upravitelj naselniŠkih uradov na Ellis Is-landu, Mr. "Watc-liorn, nam naznanja, da. je osobno pristopil k Vseslavjan-skemu naselniškemu društvu v New Torku, čegar namen je, kakor smo že poročali, podpirati irf čuvati naseljence, kteri prihajajo iz slavjanskih dežel. Komisar naznanja, da bode vedno skrbel za to, da slavjanski naseljenci ne pridejo v roke avstrijskih ali ogrskih družb, ktere se za Slav-jane bore malo zmenijo in je vsled tega odredil, da se na naselniškem otoku vsacega naOeljenca vpraša, je-li Slavjan, in kakor hitro to potrdi, se ga izroči slavjanskej družbi.
Imenovana družba bode sprejemala v oskrbo naseljence vseh slavjanskih narodnosti, tako Slovence^ Hrvate, Srbe, Bolgare Slovake Čehe Ruse in Malomse pa naj že prihajajo iz Avstrije, Ogrske, Rusije, ali iz Balkana, kajti v nadalje se Slavjani ne bodo vknjiževali kot ' 'Avstrijce" ali "Ogre" temveč le kot Slavjane.
Tem potom prosimo časopisje na Slovenskem, da o tej važne j odredbi sporoči tamošnjemu prebivalstvu, da bodo rojaki, ki »prihajajo v vedno večjem številu v Ameriko, vedeli se po tem ravnati in da ne bodo. prišedši na Ellis Island, izjavljali, da so Av-strijanci, ktere narodnosti sploh ni.
Razne novosti
iz inozemstva,
GOSPA FROMKINA V MOSKVI JE RADI POSKUŠENIH UMOROV OBSOJENA V SMRT.
Kralj Edward v nevarnosti ? Na poti kraljeve dvojice so našli necega sumljivega moža
SMRT V PARLAMENTU.
Moskva, 10. julija. Tuku. ^nje sodišče je obsodilo v smrt u. - •> Krwroki no, ktera je v min.dem m.-rcu >ku-šala umoriti policijskega i»refekta. Rajnibota m v maju iii>|M'rv porov za politične kazji.feu-* njeira je nevarno rajiihi.
Holyhead. 10. julija. 1 kteri spremljajo kralja K. kraljico Aleksan-d-o na n.jti vanju po Walesu, s,»	I
rja za-S!ed-
i i*d a in
•Ti ]'«>fo-
iieee«:»
sumljivega moža, ktereira • iašli baš pred prihodom kraljeve d v, .Ji.-.- ua posest™ Sir Richard Burkeh^ ;«, skritega v grmovju. Ivo so ga opazili, je prii-el bežati, toda to mu i pomagalo.
London, 10. julija. V dolenjej zbornici je pri glasov Ari ju o nekem predlogu umrl poslanec Sir Alfred Billson iz St-aifordshire, m sicer vsled srčne kapi. Sir Alfred Billson je bil leta 1S39 rojen.
MIROVNA KONFERENCA. Zahteve Škipetarov in Kucovlahov.
Haag, 10. julija. Predsedništvo ški-petarskega revolucijonarnega odbora, kteremu predseduje knez Albert Ghi-ka, priposlalo je predsedniŠtvu mirovne konference naslednjo brzojavko:
"V imenu najvišjega albano-kueo-vlaškega odbora, kteri zastopa spojitev naših narodnih koristi, prosimo predsedništvo mirovne konference^ da naznani delegatom želje škipetarske-ga ljudstva glede njegove svobode. Dokler vilajeti Bitolj, Skadar, Kosovo in Janina ne postanejo neodvisni, tako, da tvorijo skupno Albanijo, je mir na Balkanu izključen. Takozvano maeedonsko vprašanje ne pripoznamo in smo za trdno sklenili, da čuvamo našo domovino v slučaju potrebe z o-r ožjem.''
Nov brzovlak med Pittsburgom in New Yorkom.
Pittsburg, Pa., 8. julija. Promet med tukajšnjim mestom in New Yorkom se je v novejšem času tako povečal, da je Pennsylvania železnica uvedla na svojej glavnej progi nov brzovlak, kteri bode prevozil razdaljo med obema mesti v devetih urah. Do sedaj je bil v prometu le jeden tf ak, kteri je tako hitro vozil. Ker je pa bil ta vlak vsaki dan prenapolnjen, so sedaj ustanovili še druzega.
pošlj*emo lepo sliko parni*
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in n^j direktne j ši progi za Slovence. Pišite na Austro-Ameri-fluu Line, Whitehall 'Building, Now Tork.
KRETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli so:
Bata via 9. julija iz Hamburga s 14S3 potniki.
Noordam 9. jul. iz Rotterdama s 1528 potniki.
Kroonland 9. julija iz Antwerpena s 1627 potniki.
Dospeti imajo:
Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Badenia iz Hamburga. Adriatic iz Liverpoola. Neckar iz Genove. Slavonia iz Reke. Cedric iz Liverpoola. Philadebphia iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Saratov iz Libave. La Bretagne iz Havre. Ryndam iz Rotterdama. Zeeland iz Antwerpena. Laura iz Trsta.
Friedrich der Grosse iz Bremena. Ultonia iz Reke.
Astoria iz Glasgowa.	—'
Cevic iz Liverpoola.
Odpluli so:
Majestic 10. julija v Liverpool. Stabendam 10. julija v Rotterdam.
Odpluli bodo:
Kaiserin Auguste Victoria 11. julija
v Hamburg. La Provence 1L julija v Havre. Barbarossa 11. julija v Bremen. Kroonland 13. v Antwerpen. Campania 13. julija v Liverpool. St. Letne 13. julija v Southampton. BatavU 13. julija v Hamburg. Laura 13. julija v Trst.
ti
6LASNARODA
n
(Slovenk Dally.)
Owned an.l published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSEK, (.re==i«lent-VICTOR VAUAVEC, Setretarv. Loris BKNKIU K, Treasurer.
Place of ba.-ines.-s <»f the corporation and addreni«es of above oflii-er*: 10i» CJreenwieh Street, Borough of Manhattan, New York
City, N. Y.
7m	leto velja list ?.a Ameriko . . .	$;>.00
,, pol leta .........1.50
,,	leto za mesto New York . . .	4JK1
,,	pol leta za tuesto New York .	2.00
„ KvrojH> /.a \>e leto.....4.-W
,, ,, ,, jm»1 leta.....2.50
,,	,, ,, t-eirt leta ....	1.75
V	Kvroj»o |M»5iljatnii skupno tri številke.
'ČLVS NARODA" izhaja \>ak dan iz-vzemši ne-lelj in praznikov.
"GUA« NARODA"
(**Voh-e of the People") -u«*d ever v day. except Sond ays am Holidays. Subscription yearly 1^00.
Advertisement on agreement.
Za o^la-e do^ deset vrstic se plača 3<) centov.
Dopisi br«-! po<lpisa in osobnosti se natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati jm> Money Orler.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da .-t- nam tu li prejšnje bivališče na'.nani, da hitreje naj«letno naslovnika. Dopi-om in jK^šiljatvarn naredite naslov:
"Cjlii** Na roda"
10!» Ore
ti wit h St met* Telefon : I 27l.
New York City. Rector.
Japonska mornarica.
lvaku mučna je jivj«.-us k a vojna mornarica, je zelo težavno ]K>vedeli, i'red vsem namreč ni znano, koliko ladij so Japonci izgubili v vojni z ftiib-ijo, daširavtno se v«, da so izirubili mno^o več. nogi> -:uui priznavajo. — I*j-v«>uo se je zatrjevalo, da so uilt! njihove zgube le neznatne, toda medtem se je dognalo. <]a so samo na velikih lad jah izgubili GJ,2t>0 ton, ozi-•'»xma devetnajst vojnih ladij, med te-tni t tuli oklopniei Hatsuse in Yashi-tn«r ter dve veliki oklojmi križarki. V ostalem so pa dobili par ruskih razbitih ladij, tako da je brodovje po tonali tako, kakor je bilo preje, dasiravno za vojno to ne pride v po-tetev. Do decembra minulega leta so uvrstili v svoje vojno brodovje pet bivših ruskih lailij. Ako te prištejemo* • stalim, vidimo, da imajo Japonci danes na razpolag« 165 ladij. Možtvo šteje, vštevši rezervo, 52.455 mož.
Toda m«»č jedu e ali druge vojne mornarice v političnem pogledu ne pride toliko v pošte v. kakor raz tie ug«wlrtosti. ktere so za lH»dfičm»sr zelo Ze pre^l priče t k« »ni <i'vnizno-ne«l Hitijo in Jaj «> -.ko j,- Jaka nanu ila v Angliji <tve rnoiler-klopmci. ditčim gradili v do-
va> »ti 1**1 tii ma
ma m
Standard Oil.
Mr. Rockefeller Tii niti sanjal, da ga bode končno zaslišal zvezini sodnik I>and i s v Cfoicagu o poslovanju -po •njenn kontronranega trusta Standard Oil Company. Neklteri trdijo, da se je to zjrodilo baš radi tega, ker se tudi on ravna po vzoru druzih tru-stijanov, kieri se običajno za sodišča le malo zmenijo, ako se pri tem ne gre v njihovo korist. V Rockefel-lerjevo srce ni mogoče nikomur videti. Ako je resnica, da je on že osem let !e po imenu predsednik imenovanega trusta, potem mu v resnici razne podrobnosti o poslovanju te največje kapitalistične družbe ne morejo biti znaine, kajti tako dobrega -]x»mina trudi on ne more imeti, da bi se za to dolgo vrsto let spominjal na vsako trusta tičočo se stvar.
Toda ono, kar je zamogel izpovedati. in kar je izpovedal, je vse kako ugodilo namenu, radi kterega ga je sodnik zaslišal. Rockefellerja so zaslišali, da dobe tako podlago v svrlio izdanja razsodbe, ktera bode določila denarne kazni, ktere mora plačati Standard Oil Company.. Rockefeller je izpovedal o kapitalizaciji in divi-dendah svojega trusta in to je zadostovalo. da i-e je dobila podlaga za imenovano razsodbo. Pri tem Rockefeller ni dobil obljubljeno imuniteto, ktera bi ga čuvala pred eventueluim zavrom, dasiravno je iskreno izpovedal o vseh tajnostih, ktere ga vežejo z njegovim trustom.
Na ta način ima njegov slab opomin in njegova osemletna nedelavnost tudi svojo dobro s ran; seveda naša vlada nikakor ni taka, da bi starega milijarda rja poslala v tamnico, kajti zadostovala bode denarna kazen, ktera pa nikakor ne bode taka, da hi se feockefellerju poznalo. V ostalem pa zadostuje sedaj. da se je izvedelo o/no. kar je sodišče hotelo izvedeti.
železnic in cest. Thnevidmost Je vedno dobra lastuodr tavdi nasproti nezanesljivemu prijatelju,. Sicer pa. hočemo •upati, da več ene pride čas, ko bi moralo odločevarti orožje, kdo je močnejši, Avstrija ali Italija.	S—e.
Proti stari domovini.
DOPISI.
rus
ladjedelnicah 'S
Oklopniei ivatori in časa izvršujeta vih nišilcev tor
že nekaj tudi 20 n
t-v tor-Ivasi i i-službo jjedovk
,l<* /•* uvrščenih v mori.arico. med vojno ^o domače ladjedelnice tak.i povečali, da zain«»rejo sedaj doma graditi največje ladije. Tako so v Yo kosu k i zg ra«l iS oklopnico Satsu-nio in kri žarko K.ura4u«>: \ K.ure o-klopnieo Aki in Oklone ktižarke kuha, I koma in Lbuki icr v Sa$e»bo oklofmo križarko Tone. ilazim t ecu je vlada sklenila graditi še dve veliki oklopniei in dve križarki.
Iz -vsega tega sledi, da deluje Ja-}»onska z vsemi silami na to, da poveča svojo vojno mornarico in baš to je politične važnosti. Razmere so danes povsem drugačne, nejro so bile pred vojno z Rusijo. Tedaj je bila Japonska pripravljena do zadnje točke lu do zadnjega oklopa in radi tega je t«di ipričela z vojno v za njo '■giMlnetn trenotku. l»anes pa mora Japonska, ako je že vojna neizogibna, glodali na to, da konflikt zavlačuje. Na ravno, da s tem tudi n.jen nasprotnik zadohi čas, da se Jn»lj$e pripravi, i«w|u odločitev je ravno -m! časa odvisna: kedor bode bolj hitel, ta bode zmatral.
Italijanski zaveznik.
Zveza je dobra, še boljši je zanesljiv zaveznik, najboljša pa je samo-l>omoč brez zaveznika. Nedavno smo priobčili izjavo vpokojenega italijanskega generala v italijanski zbornici. Nobena druga država nam ne vzbuja toliko nezairpnosti. Ako govorimo o italijanski zvezi, moramo reči: "Bog me varuj mojih .prijateljev, sovražnikov se bodem že sam ubranil." Italijani še vedno niso pozabili svojega poraza leta 1S66. Še bolj pa jih 1 nm 1 e v oči Adrija, koder prosto plove tudi avstrijska Jadija. Adrijo hočejo imeti in pa košček avstrijske zemlje ob robu želene Adrije. invto svrho hočejo neodrešenci in rešitelji italijansko brodovje v Adriji, ki bi v slučaju vojske podpiralo armado na kopnem. Star vojaški pregovor pa pravi: "Preden ti sovra/Aiik poje večerjo, vzemi mu njegov zajutrek. A\s;.rijska vojna uprava mora pazlji-vo zasledovati vse italijanske pripra-\ e na morju in na suliem. Tega ne
Wankegan, HL Dragi "Glas Naroda":—
I>ne 30. junija je imelo tukajnšje društvo Vitezi sv. Jurija J. S. K. J. veliko veselico ena prostem v gozdu blizu naselbine. i^ep je bil pogled, ko so korakali Jurjevi vitezi v svojih lepih uniformah. Igrala je slovenska godba, ktera je dobro izvežbena kljub temu, da je še mlada.
Ta dan je imelo svoj izlet tudi slovensko pevsko in dramatično društvo Ljubljanica, ktero je napravilo najboljši vtis. Da ni manjkalo deklet, se razume. Saj pravi pesnik, da: "brez deklet je prazen svet."
Zabavo je povzdigovalo lepo, ubrano petje. Hladilna pijača, sladoled in pečena jagnjeta pa so uteševala vedno sitne želodce.
Obe veselici ste bili dobro obiskani.
Kot se sliši, se namerava oženiti kmalo precej slovenskih fantov. Prav tako. Živili vsi!
Opazovalec.
POZOR NA "POZOR1!
V 141. štev. "Glasa Naroda" svari neki John Dekleva ]>od notico Pozor!"' Slovence, da naj ne hodijo v Oregon City, Oregon. l>otični dopis ni resničen; .podpisal se je neki Dekleva. Dekleva je res prišel sem ter se predstavljal v tovarni za vsevednega in hotel takoj po .$4.00 dnevne plače na velik smeh tukajšnjih bossov, ki so takoj uvideli, da v njegovej irlavi divja možjranski vihar. Pripovedoval je. kako se on dobro razume na papir, nakar je dobil delo pri strojih, kjer se navija papir. Izkazala pa se je, da ne razume nič ter da je bila njegova samohvala prazne fraze. Pripomniti pa moram, da spada Dekleva v družbo tistih, kterim ni delo baš slast, ter da ima neko bolezen, ktero poznajo pod več imeni posebno berači. Takih ljudij pa tukajšnja družba ne mara, kakor menda nobena ne«
Najmanjša plača ni $2.00, ampak $2.20, in sicer od 12. marca t. 1. Ne-kteri pa imajo tudi boljšo plaoo. Jaz zaslužim z nedeljskim delom $S0.00 na mesec. Resnica pa je, da nimajo tisti, ki delajo na "Čenc"j tc se pravi delo na 12 ur, nič večje plače kot tisti, ki delajo vedno na dan na 10 ur.
Stanovanje in hrana ne stane $20 na mesec, ampak $4 na teden. Mr. J. Pollanc je v resnici superintendent, ne ]»a. kakor ga dopisnik nesramno imenuje, voznik na dvorišču. Ima $150.00 mesečne plače in vsako leto jeden mesec dopusta, med kterim časom je seveda tudi plačan. Predpisane nima tudi nobene ure, kedaj mora priti v tovarno, pa naj pride šele opoldan ali pa če ga ves dam ni. Ako
narekuje nervoznost ali morda strah, temveč le samozavestna previdnost, j pa "greenhorn" Dekleva tega ne ve-1 »a pa je povsem opravičena naša ruje, lahko v angležkem jeziku pis-
Draga trma.
N. upi
i!
ekem pariškem kolodvoru si je teki podjetnik vozni listek. Po jKmioti je vlak zamudil ter je •akati na prihodnji vlak. Da si ! d
j, ^ | opreznost, potrjujejo poročila iz zanesljivih virov.
Italija ima za mobilizacijo na se-veroiztočni meji na razpolago tri železnice, dve z dvojnim tirom. Tako-z van a sredozemska proga ne pride v pošte v. Te železnice pa nikakor ne zadoščajo v sili, ker tudi niso dovolj zavarovane na obrežju. V tem jH><rledu torej Avstrija nadkriljuje Italijo, ker ima na razpolago osem železnic do italijanske meje. Simplon-ska železnica je za Italijo s strate-jričnega stališča nasproti Avstriji brez vsega pomena, važnejši pa sta nameravani progi Spilimbergo-Gemona in Mest re-Treviso. Ni pa brez pomena stroga vojaška organizacija osobja pri treh velikih železniških družbah. To organizacijo je izvršil bivši mini-sterski predsednik general Pelloux. V slučaju vojne dobi vojna uprava v roke t-udi ves promet na teh železnicah. Od leta 1905 je Italija tudi znatno pomnožila števjlo strojev in vozov. Sploh obrača Italija največjo l*>zornost na svojo severoiztočno mejo.
V mnogo višji meri pa skrbi Italija za svoje vojno brodovje, topničarstvo
lgi čas, začel je prebirati j in utrdbe ob avstrijski meji. V je-razobešene vozne rede in tarife. Pri ' seni 1904 so pričeli graditi zaporne tem je videl, da je plačal za svoj voz- j t rdnjavice pri Chiusaforte in Ospeda-ni listek tri centime preveč, prežene čas, si je dovolil šalo ter zapri blagajni povrnitev teh trsh
Da si . letto. Pri Vigu di CadoTe nadaljuje, Veroni in Primolasnu
h te val
cen t i mo v. Zavrnili so ga o »orno. Sel je k postajenačelniku. Brez uspeha. Stvar j?a * je začela zabavati. Nalašč ni hotel darovati železnici treh vinarjev ter je pisal železniški dražbi uljudno reklamacijsko pismo. Ni bilo ««dg»»vora. Pisal je priporočeno. Zopet nii odgovora. Poslal je opomin po tso-dišču. Dražba se mu je Binejala. Vložil je tožbo. Prva inStanca je obsodila železniško dražbo, ki je vložila parbav* a pogori tudi pri dragi in tretji in-štanei. Tudi kaaaeijski dvor Jo razsodil, da mora dražba povrniti tri centime. In železnica j« vrnila tri vinarje, zraven pa plašaU 8000 frankov pravdnih
pri v erom in rriraoiaau pa prezidava stare utrdbe. Posebno važna italijanska točka in oporišče za armado je Chiusaforte, 12 kilometrov od avstrijske meje pod Ponfcabljein-Vsa pogorska formacija tvori ob ChiusafoTti tnuočno zaporo ceste in doline. Italija je lani tudi pomnožila vojaštvo ob avstrijski mejL Bili so namreč od avstrijske meje na irtočno za dobo poletnih vaj premeščeni Štirje polki planinskih lovcev. Namen je gotovo ta, se častniki % vojak^ dobro aenoaspjo s k^evjšnu raUp*-rami ob avstrijski meji.
Pa tudi mi ne perikrivamo, da Avstrija ne drži hifrp) rok. Ijfljepo in ii*K4j6njejo se ob ^
ski nveji	ter rarfirjatjo
lahko
meno popraša ravnatelja tovarne Mr. Danga.
Slovencev ni tukaj, kakor on pravi, samo en par družin, ki si pomagati ne morejo, ampak nad 70, ktero število pa se z vsakim dnevom množi. Ako nam pa Dekleva dokaže, da je resnica, kar je on pisal, smo mu pripravljeni izplačati $500.00 nagrade.
V ostalem pa si ne smete predstavljati Deklevo kot bogzna koga, ker moram resnici na ljubo potrditi, da ne zna mož niti svojega imena pravilno podpisati.
Frank Savs.
Oregon City, Oregon, 24. junija.
Resničnost tega dopisa potrjujemo mi z našimi lastnoročnimi podpisi: Družine:
Peter K urnik, Felix Vovk, John Tratil ic. Andrej Martinak, Frank Sajo-vitz, John Sehiltz, Matija Justin, Joe Smrekar.
Samci: John Veršnik, Valentin Luznar, Frank Annan, Frank Kramer. Jobn Kuniik, Andrej Kodre, Matevž Polajnar, Rok us Zadnikar, Lovrenc Oman, Frank Martinak, Blaž Lioiruhar, Valentin ZLherl, Jožef Fur-lan, John Kordish, Anton Triller, Peter Mesec, Andro Mira vi j a; J. Grumser, John Pečen, Joe Smrekar, Peter Gerkman, Frank Oerkman, Josip Ambrožič, Anton 'Koman. John Koman, John Prost, Alois Ragelj, Frank Troj ar, Thom Chadis, Ivan Koželj, John Gantar, Anton Zaverl,
Jobn Žakelj, Carl KarmaiL • • •
Pripomba nrsdništrva. S tem naj bo končan ta prepir, kieri je zašel proti naši volji v list. Zdaj ima vsaka stranka svoje.	*
Prosimo dopisnike, naj bodo vedno stvarni v poročilih, ker pride sicer do medsebojnih spopadov, kieri ram vedno neljubi. Imqjte vedno pred ofeff, da se ns4 list ži^a ▼ vsi tieočih iztisih po «eli Ameriki. Zato ■bnmeti a* tam, da je — — te vte mo m
Hew York, ijaoniš£e, 8. julija.
Junija 27.. 1907 pod noč poslovil sem se od doma. Nekaj malega na-tlačdli so mi v stari ročni kovček ter mi ga, nesli do poulične železnice. Potujoč imej seboj kolikor le možno malo. Leta 18S9 januarja 12- naložil sem si le pretežko brašnjo, odhajajoč iz Notranjskega v Ameriko in to m<» je stalo mnogo sitmostij in ne-tprilik. Da, težko sem se ločil od rožne doline ! Ako ne bi bil imel v malhi trimesečnega odpusta in obljubljeno pomoč od duhovnikov, mogoče, da 'bi si bil premislil še v zadnjih tre-notkih.
A' Pittshurgu se izročimo hlaponu ob 11. uri in ■smo zjutraj okolu sedmih v Buffalo. Šel sem v kopel. Ko sem se pošteno opral, sem počival v eeliei in par ur spal. Ali treba mi je bilo nadaljevati pot. Zvečer okolu desetih sem dospel v Ldttle Falls. Hi rim naravnost v ž>upnišče. Ondi se od-kašljam iin okrepčam.
Po sv. maši na sv. Petra in Pavla dan podal sem se med rojake, da se dogovorimo, kako si razvrstimo čas. In nastavili smo takle vspored: zvečer v soboto sv. spoved; istotako v nedeljo zjutraj, v 'ponedeljek in torek, potem pa omenjena jjitra ob sv. maša in sv. obhajilo. V nedeljo popoludne ob 5. uri blagoslov zastave društva sv. Barbare in v torek zvečer poslovi t ev.
Parada je bila sijajna, udeležba ogromna, veselica živahna, družba olikana, govori duhoviti; le drobni dež je nekoliko zabavljal, sicer je pa bilo v dobrem redu ; v cerkvi in pri sosedu. Zal. le prenaglo so nam izginile vesele urice! Na pot so me pa še založili financijelno, z jedjo in pijačo.
,Julija 3. po 0. ui'i zjutraj sem stal pa že na Greenwich Streetu v Nevv Vorku. Pof>oludne obiščem Rev. Al. Blaznika na 72. ulici. On neumorno deluje in žrtvuje v dobrobit (ondot-nih) Slovencev. Naj bi mu v to Večni ohranil zdravje, čilost in žila-vost!
S spremljevalcem se podava nato v Central park, kjer si ogledava ne-ktere zanimivosti. "Džulaja" 4-ga sem bil rano na nogah. Sprehajajo-čega po ulicah se me loti en "šaj-naj". Sedem na klop in on mi jame čevlje "fiksati in biksati'\ Kar prisede mlad policaj. Jaz jamem hvaliti krtačarja, češ, da bode ta četrtega gotovo zaslužil pet dolarjev; kajti: Ijtič vsakteri rani se zlahka s črvi hrani.' Sedaj pa policaj poseže v svoj žep in plača mesto mene snaži-telja. Jaz mu hočem hitro teh 10c. povrniti, a on že koraka dalje svojo pot. No. kaj tacega se mi pa še ni nikoli naklepetilol
Nekoliko ka&neje se odpeljem z nad-ulično železnico do 87. ulice do nemške cerkve sv. Jožefa. Ondotni župnik Mnsgr. me kaj prijazno sprejme. Po 11. uri pričela se je peta maša z leviti. Rev. Al. Blaznik je bil celebrant ter imel objednem podučen in jedrnat govor. Dragoceni zastavi društev sv. Frančiška in sv. Petra sti bili nato blagoslovljeni, krasni venci pripeti, svitli žrebljički zabiti...1 "Hvala bodi Gospodu Bogu", "Naprej, zastava Slave". Obe na koru kitonirani in peti pesmi ste odmevali , od velikega oltarja do velikih vrat, popevani od društvenikov, žena ter deklet. Ne spominjam se, da bi bil kedaj v življenju s kora v eerkvi čul svirati na orgije in peti narodno slo7 vensko himno.
s
In postavili so se v vrste in odko-lakali d miš t veni k i, spremljani od drugih rojakov in rojakinj, spremljani od bratskih hrvatskih društev z godci in ponosnimi zastavami — in hajdi po širokih s kamenom tlakanih ulicah v češko Narodno Budovo. Povabili so i mene. Kaj rad sem se odzval temu. Veselje in radost me je prešinila seznaniti se z nekterimi odlič-njaki, čuti toliko zanimivih in izbranih govorov, videti toliko narodnega sveta in cvetja. Istinito, ta večer mi bode ostal v trajnem, dragem in hvaležnem spominu!
Danes in včeraj sem maše val v tukajšnje.) prav dienej kapelici. Nek ■misijonar iz Južne Amerike (iz Co-lombije) mi je ministriral, jaz pa njemu. On 'potuje v Rim.
71 let. stara gospa ima pri mizi veliko žlico in ibesedot Ona trdi, da je bila že devetkrat čez morje, štirikrat v Rimu in da bode še šla. Mene je imela sprva za Italijana.
V soboto oipoludne dospel je sem iz zelenega Štajerja nemški duhovnik, pa že hoče nazaj z menoj, češ, da (bi mu jaz "dolge nrre krajšal". Kakor opazujem, je že "do grla sit" Amerike in se nxu sline eede po štajerskih "krapih in cmokih".
Mlad PhiladelpbijČMi mi opisuje razstavo v JanflSfconrtan s tako tem-innm bojsmi, da ss mi je docela pri-skntila.
9. julija se mora tnaS kontingent »brati Že ob 6. mjubis^j am krovn Kaiser Wilhehn JL P&vijo, da ed teden manevrirali' in Ja* bode^n "sŽfcal" na fltev. 708. fife-boAemo jjufi£eut> t opoli, Mi
Odhajajoč na Kranjsko se brit in pa Savieo pit, proslavljam in pozdravljam ves slovenski živelj po sil-nej in širne j Ameriki! Na zdravo snidenje! Na veselo videnje! Vsem na zdar!
Rev. Josip Zal o kar.
P. S. Duhovnik iz Štajerske je bil pri obedu židane volje. Posrečilo se mu je dobiti kaorto za jutri. Torej se bo deva na istem parobrodu vozila in najbrže — permojdumaj! — čez Dunaj,.
Kje sta: moj brat MIKO MUC iz vasi Primostek, fara Podzemelj, in moj pri jatelj MAiRTIN ŽUGEU iz vasi Dobrav ice. Mislim, da se nahajata nekje v Jolit-u, 311. Prosim rojake, če kdo ve za ujih naslov, da ga mi blagovoli .naznaniti. John Muc, 506 Smith Allev, Steelton, Pa.
(9-11—7)
lo
*—> katoiidko

podp. društvo
svete Barda
Ztedlnjeoo države Severne Amerika
Sedež: Forest Citj^, Pa.
a«, lanuarla 1903 -v drtevt	rMl»»
-o-o-
Kje je moj brat JOSIP FERLIN T Doma je iz Migolske gore. fara Mirna. Dolenjsko. Pred 5 meseci je bil na Falls Creeku in sedaj ne vem, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve 'za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Ferdinand Ferlin, 107 Ruby St., Joliet, 111.	(9-11—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgu. Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. Jakob Zabukovec moral oditi radi potrebne operacije v bolnišnico, kjer bode ostal kacih 14 dnij. Kakor hitro okreva, bodemo v listu "Glas Naroda prijavili. S pozdravom
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pn poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a9
409 VB»T ICOHIOAH DULUTH, MHVH.t
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vaaik rojak j« pri njemu najbolje postrežem.
Poiilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po niiiu po-sredo vanj n. Zastopa nas v vseh poslih ; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka Spoštovanjem
FRANK IAKSE1 CO.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagn, HI- In okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda*
NAZNANTLO.
Slovensko katoliško podporno dm-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg. Pa., in okolico, ima 3%oje redne sejo vsako drujr nedeljo v meseeu.
Družtvenikom se naznanja, da hi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predednii Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Bo št n ar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 YiHe St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nxck PovSe, 28 Tell St„ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Daurič, 5102 Butler St., Pittslmrg; Ivan Eft-Seek, 853 Perry St., Allegheny. —
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi niMuianjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno peso, namreč:
Iklobase, rebra, jeaike,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa Podpredsednik: IVAN TEL.BAN, Box 3, Moon Run, Pa.
I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest Citv. Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŽLER, Box 28, Forest City, ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P, rest City, Pa.
Bex §97, m9
Društveno glasilo je ''GLAS NARODA*'.
T" fr
',UpUHi^J'UJjpj L.,J^l. Ll^iu. nijyiiJP^J» J.1
Telefon 2034.
suho
9.
Frank Petkov
214-218 Market Street	Waukegan, 111. |
priporoča rojakom svoi	4
►	v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in w hiške s, t^r 4
>	ima na razpolago fine smodke.	|
>	V svoji PRODAJALN1CI ima vedno ^veže groce-^	rije po nizkih cenah.
i	Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
►	zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
I A • • i i IA
lifllu IA mUllm iiffTii irfil

Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
P
APXTBO-AMEBICAN LINE
Regularni potni parnlkl
(nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. "Fi'ancesca" odpluje 24. septembra.
VOJt»1« rn©«J Mew Yorkum, Trstom In Keko.
11
NajpripravnejAa in najcenejša parol»ro<in;i rrta v Ljnbljano in sploh na Slovensko. Železnica vel.ia <io Ljubljane le J50 centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
^^	3 Washington St., New York.	^^
Gompagnie Generale Transatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poitni pajrnikx so:*
"la. Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, HO.OOO konjskih moči.
|LaSavoie» „ „ „ ..................i2,000 „ 25,000
"La Lorraine" M ,, „ ..................12,000 „ 25,000
I'LaTourame" , „ „ ..................10,000 „ 12,000
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnikl edplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. nri dopolndne k pristanišča St. 42 North Birer, ob Morton St., N. X.
*LA PROVENCE L«BreUffM •hA SAVOXB •hA TOXS&AXNS *LA LOBSAIKE
Pirnika s

okM.
i m-mmj^^m

LL julija lit? L» Bretagae 181 julija 19* > 'ILdL PROVENCE 26. julija 1901 *LA TOUELAINR 1 avy. I#t7 fLA LORRAINE S. mwg. 1»©:	SAVOIE
xasnamoTani imajo po dva Ada w« Kozminski, generalni agentka zapad.
71 Deaborn St., Chicago, Ilk
15. arg. 1M7. 22. av«. 1MT. 29. avg. 1007. 5. sept. 1907. 12. Gvpt. 1907.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Caiumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bo.r 57, Braddook, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KF.KŽISNIK. Ill, nadzorn i Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB Z A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora*
4^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: TOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drn-rem. Zastopniki krajevni društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUK0VEC, 48*24 Blackberry St.. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki Tsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Nesreča. Dne 21. junija ponoči ob 11. uri je peljal Valentin Jagodic, pote t nik v Mostah št. 9 po Karlovski cesti v Ljubljani voz mrve Jagodic je vodil konja za brzdo, na vozu pa je sedela njegova služkinja, llletni sin in posestnik Jakob Bokavšek iz Most »>. 46. Ko je zavil na Gruberjevo cesto, se je voz prevrnil in so padle z njega tudi vse tri navedene osebe, izmed kterih se ni služkinji prigodilo ničesar, dečko pa se je le malo po obrazu opraskal, Bokavšek pa je obležal nezavesten. Ko so ga oblivali z vodo, je prišel zopet k sebi in ker ni imel nobene vidne poškodbe, so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali na njegov dom.
"Dr. J. Krek — ena krava sive barve." Pri državnozborskih volitvah v Domžalah sc je zgodil sledeči zanimiv slučaj: Neki klerikalni kmet je zavil glasovnico s Krekovim imenom v živinski potni ii>t. srlasec >-c: "Ena krava sive barve.** Ko potem pri skrutiniju razvijal glasovnice predsednik župan Janežič. bral je: "Dr. .T. Krek,T z živinskega potnega lista pa: "Ena krava sive barve." Kmet je storil v pozabljivosti, da je oldal z glasovnico živinski pitni list. župan pa pri oddaji ni pogledal dobro — menda bolj slabo vidi — pa je vrgel oboje skupaj v posodo. Vsi navzoči naprednjaki so se smejali pri branju te glasovnice in živinskega potnega lista.
Povožen. Dne 19. junija je s hlodi obložen voz povozil lletnega sina posestnika Eranca Drnovška v Kotrede-žn, da bo težko okreval.
Ponesrečil se je tesar Anton Rudolf iz Hotedršice. Pri tesanju na Dolenjskem mu je spodletela sekira v nogo, da si je popolnoma presekal stopalo. Prepeljali so srn v ljubljansko bolnišnico.
PRIMORSKE NOVICE.
S špiritom sta se ožgala. Delavca Anton Klun in Jakob Hvala v Trstu sta delala v prosti Iuki. Ko sta počivala. je začel Klun tožiti, da ga križ boli, in prosil Hvalo, naj bi ga drgnil s špiritom, kar je ta to tudi storil, pri tem pa kadil cigareto. Kar naenkrat sta bila v ognju: špirit se je ožgal od goreče cigarete. Od vseh strani so prihiteli delavci in udnšili ogenj. Hvala in Klun sla silno opečena, drugi seveda najbolj po hrbtu. Prepeljali so ju v bolnišnico.
Hudobna mačeha. K orožnikom na OjW-inah je pripeljala neka kmetica sedemletno deklico, ki jo je našla na ecstL Otrok je pripovedoval, da ima mačeho nekod med Opcinami in Pro-nekom. Mačeha je Ž njo delala kot s živino. Ni ji dajala jesti, pretepala jo je, da je bila vsa črna ali celo krvava* zapirala jo je cele dneve, po zimi ji pa ni dala drugega za odejo kot samo rjuho. Otrok je park rat ušel, a vselej ga je hudobnica privedla nazaj in ga mučila. Očeta ima dekletce blizu Gorice. Okrajno glavarstvo v Sežani je uvedlo poizvedbe. — Koliko takih hudobnih mačeh imamo vsepovsod! O-trok prve matere taka Ženska ne more videti, zato dela i njima kar najbolj mogoče grdo- Ker še njih oče potegne po naradi s svojo drugo ženo, so taki otroci največji trpini na svetu in ne čudimo se, ako po taki slabi is njih ne postane to, kar W
Ogenj. A" Gorici je gorele na izvoznem trgu. Pogorele so na levi zadnji in deloma na desni skoro vse lesene -hrambe za sadje. Poškodovanega je tudi dosti sadja.
Konj razgnal procesijo. V Kopru je bila cerkvena procesija, med ktero je pritekel splašen konj. Verniki, posebno ženske, so prestrašeni zbežali na vse strani. Zastave in drugo cerkveno orodje so pometali od sebe, da je bilo vse zdrobljeno in pokvarjeno. Ranjenih je bilo več osob, posebno močno neka 73letna žena.
Pohotnež. 28letni fotograf Karol Pittoni v Trstu je letos v aprilu na devet in polletni Santini B. izvršil nemoralno dejanje, vsled česar je dekletce dobilo nevarno spolno bolezen. Sedaj 141etno modistko Marijo Ga-beršič je lansko leto, ko je prišla k njemu po fotografije, rinil v fotografsko temnieo in se smolil okrog nje, da bi jo posilil, a deklici se je posrečilo ubežati pravočasno. Pittoni je stal sedaj pred tržaškimi porotniki in se delal silno nedolžnega in čistega, kljub temu je pa bil obsojen na tri in I vi I leta težke ječe.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Velik požar. Vas Miliovci pri Pra-gerskem je skoraj popolnoma zgorela. Tudi v sosednjo vas Draženci je veter zanesel gorečo slamo, da je zgorelo par poslopij.
HRVATSKE NOVICE.
Botra in novorojenček ubita. Kmetica Jožefi na Lesko iz Seliča se je peljala iz Seliča s sosedovim novorojenčkom h krstu. Na poti pa so se splašili konji, voz se je prevrnil, kmetica in otrok pa sta padla v obcestni jarek. K nesreči pa se je nanja prevrnil še voz in oba usmrtil.
BALKANSKE NOVICE.
Iz sultanove rodovine. Kot javljajo
poročila iz Carigrada, bode sultan Abdul Hamid pomožil tri svoje hčere: Haimo, Hailo in Aišo. Njegovi zetje so trije višji uradniki iz vezirata; vendar ni misliti, da so ženini potomci slavnih rodovin, kajti vsi trije so nizkega rodu in med diplomati nepoznani. Haila in Ilaima sta bili enkrat že omoženi, Haila z 'Ahmedom, Ha ima pa z Mehmed Kemil Edin pašo, sinom znanega junaka iz I^levne, Osmana Gazi paše. Haima, slovita krasotica in jako izobražena zlasti v glasbi, je stara 25 let. Ilaila 22.. Aiša pa 16 let.
RAZNOTEROSTL
Zarota proti italijanskemu kralju. Policija v Rimu je prijela dva anarhista, ki sta prišla iz Curiha po naroČilu anarhistične zveze, da umorita kralja Viktorja BmanueJa.
Oblegani napadalec. »V Ribniku v Šleziji je večkrat razpočil dinamit pred carinskim poslopjem, ne da bi prijeli napadalca. Končno so osumili hišnega posestnika Bandla, ki je ranil zahrbtno carinskega najemnika, s kte-rim sta se sprla. Bandl je nato bežal domov in je zabranil orožnikom vhod v hišo. Orožniki 17 mož, so nato obkrožili hišo in končno prijeli Bandla.
Mati prodala hčerko vsled lakote.
V vasi Moskovsko je na Ruskem, skozi ktero navadno hodijo potujoči kroš-njarji. Grki, cigani id., je neka kmetica takim kupcem prodala svojo devet leno hčerko za pet rabljev; župan in vaški pisar sa potrdila pobotnico, ta so odvedli deklico. Ko je sta-
rejšima izvedel, kaj se je zgodilo, zapoved al je takoj trgovce s človeškim blagom zasledovati. 3 vrst od vasi so jih dohiteli ter rešili ubožico sramotne usode. Ko so mater vprašali, zakaj je vendar storila ta nečloveški čin, je obupano odgovorila se st rada na kmetica : '' Če človek nima ničesar dati v usta, mora nekaj prodati-" Deklica je sedaj pri drugih ljudeh v vasi v oskrbi. —
Natakarji bojkotirajo častnika v
Kassi na Ogrskem. Do tega koraka je prišlo na sledeči način: Začetkom prošle zime je v kaški gostilni Royal neki huzarski častnik razžalil plačilnega natakarja. Ta je hotel imeti zadoščenja in zato častnika naznanil polkovnemu poveljništvu. Uspeh pa je bil ravno nasproten, od takrat se ni prikazal neben častnik več v gostiiui, povrhu so še zahtevali, naj gostilničar odpusti natakarja, kar je ta tudi storil. V tej zadregi se je natakar obrnil za pomoč na zadrugo natakarjev, da rnu pripomore do zadoščenja. Natakarji so priredili shod in sklenili, da odslej ne sme noben natakar več post reči dotičnemu častniku, dokler ne bo prosil za odpuščanje. Če bi kak natakar prelomil sklep zadruge, ga bodo njegovi tovariši bojkotirali s tem. da ne bodo hoteli v njegovi družbi delati.
Bele sužnje. Angleška policija se je zadnji čas energično podala na lov na kupčevalce z belimi sužnjami, s človeškim mesom. Ta kupčija najbolj cvete na Angleškem in v Buenos Ai-resu. Skoro vsako leto zapusti nad 10.000 deklet, starih 15 do 25 let, Evropo in se pusti tirati od agentov v Južno Ameriko, kjer jih prodajo lastnikom in lastnicam zloglasnih hiš. Dekleta so večinoma Rusinje, Poljakinje in Židinje. Angleška policija sedaj pridno zapira v Londonu, Liverpoolu. Soutliamptonu kupčevalce s človeškim mesom, pri čemer pride groznim stvarem na sled. Med drugim je aretirala moža, kterega je zatožila njegova lastna žena, ktero je s štirimi drugimi dekleti prodal v zloglasno hišo v Ar-gentiniji. Dekleta je izvabil s seboj, obljubujoč jim« da jim v Argentiniji preskrbi bogate ženine.^Zaprli so tudi nekega človeka, ki je ustanovil <fže-nitbeni urad" v Londonu in na ta način v teku treh mesecev izvabil v Buenos Aires 20 deklet. Pri tem je zaslužil 25,000 mark. Najhujše je, da spričo zelo pomanjkljive kazenske post a vod a je na Angleškem, te ljudi za-pro za nekaj dni ali pa jim naložijo le malo globo. V Braziliji in Argentiniji se pa za to niti ne zmenijo.
O ponočnem in dnevnem spanju je
podal Vaschide francoski akademiji znanosti sledeči uspeh svojih večletnih preiskovanj: Spanje podnevi nikakor dovolj ne okrepča in ne da dovolj počitka, najsi je še tako dolgo ii* četudi smo nanj navajeni, ker je prepovršno in prelahko. Le če je telo ali duh zelo izmučen, napravi podnevno spanje isti učinek kot ponoči. Zenica se podnevi manj zoži; zunanjim upli-vom je telo med spanjem podnevi veliko bolj pristopno kot ponoči, a t udi zbudi. Kvalitativno je podnevno spanje bistveno različno od ponočnega iti vsi. ki se navadijo, da morajo podnevi spati, tožijo, da so utrujeni.
Zobna plomba pri slonu. V cirkusu Sarasani imajo slona "Kohna", ki je velik pretepač. Ko se je nekoč ruval s svojim tovarišem, je priletel ob zid in si odlomil levi zob. ToJa mali Kohn se ni poboljšal. Ker ni mogel "delati" z levim zobom, podvojil je delo z desnim, kar je zlasti čutila njegova tovarišica Tnnv, ko jej je v obliki krepkih sunkov v rebra izkazoval na-! ki on jen ost svojo. Inay se je tega kmalu naveličala, ravnatelj cirkusa je pa v listah prijavil, da išče zobozdravnika za slona. Prijavilo se jih je 400 z Nemškega, Francoskega in Angleškega. Ravnatelj je izmed njih izbral štiri, ki so pa zahtevali, da se mora Kohn zvezati, predno začno z operacijo. Ker pa to ni šlo in je ravnatelj izkoristil operacijo kot reklamo za cirkus, ki je bil natlačeno poln, torej se je Sarrasani odločil, da prevzame sam delo. Oborožen z žago je stopil k velikanu in začel žag<ati zob. Slonu je to najbrž ugajalo, kajti bil je popolnoma miren, ko pa je žaga prišla do živca, se je silno stresel in zvil rilec. Par jabolk — njemu najljubša jed — in bolečine so prenehale. Sarrasani pa je lahko žagal, dokler ni odietel nevarni zob. Živec so potem skušali izžgati z žareči m železom, odprtino pa izpolnili z navadnim zamaškom. Vendar je bila velika nevarnost, da ta plomba ni izvršila svoje naloge in da utegne Kdhn — zblazneti. V tej sili je priskočila na pomoč zobozdravnica Bircker, ki se je izučila v Ameriki. Pogumna žena je najpreje odstranila živec 20 cm globoko. Odprtino je potem izžgala, desinfieiraia in zvrtala. Najprve je vanj dela razne preparate, nazadnje pa jo zalila s porcelanom. Kohn se pri eeli operaciji ni prav niš pačil, le njegova velika u-šesa so plapolala po zraku — seveda bolečine nazede gorkoto — ter vila, da je novi klobuk ravnate' la je pomagal adravniei, poeta! kratkem času star in «la je Bircker dobOa pod modro lis«. Ko je kila
krajo, je Kohn zobozdravnici podal v znamenje priznanja in hvaležnosti svojo "desnico", ktero je gospodična galantno stisnila.
**-"i"ni*Jini—rrirrrrYW¥Vr¥Vinn m i_«>niL
VABILO NA NAROČBO!
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo "GLAS NARODA".
List velja do konca leta $1.50 za četrt leta pa 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je naročnina potekla s prvo polovico leta, prosimo, da isto Čim prej blagovolijo ponovitL
"GLAS NARODA" je prvi in največji slovenski dnevnik, čegar naloga je, baviti se z resnimi dnevnimi vprašanji* prinašati najhitreje razne novice to- in onstran oceana, ter tako služiti slovenskemu narodu v poduk in zabavo.
Večina naših cenjenih naročnikov bode priznala, ako ceni nepristransko, da je "GLAS NARODA" na pravem stališču napram času in razmeram.
"GLAS NARODA" je dosegel približno 4500 naročnikov, in upamo, da Be bode s pomočjo zavednih rojakov še bolj razširiL
K temu naj lož je pripomorejo že sedanji naročniki z redno vplačnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana. Čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode naša dolžnost, da se list primerno poveča, s čimur bode gotovo vsem ustrežemo.
Da se to doseže, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Toraj rojaki-na-ročniki na delo.
Upravni štvo "GLAS NARODA".
ZAHVALA.
Tem i»ot«m se najlepše zahvaliva vsem rojakom, zlasti pa društvenikom društva sv. Barbare št. 21 v Little Falls, N-. V., za prijazni vsprejem in vso pozornost, ktero so nama skazo-vali o priliki blagoslavljanja zastave. Lepa slogra vlada med rojajfi tamoš-njega kraja; želeti bi bilo, da bi jiii v tem posnemale tudi druge 'naselbine sirom prostrane Amerike.
Želiva, da bi se društvo še nadalje razvijalo po začrtani poti m izrekava še j eden krat prisrčno zahvalo in iskreni: živelo društvo in njegovi člani!
Forest City, Pa., 6. julija 1907.
Ivan in Ivana Tel'ban.
Pozor Rojaki!
f}Potne noge, kurja očesa in ozeblino am popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor Želi poskuSnjo naj poSlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešsUte imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic,
|229 SOUTH FRONT STREET, |
STEELTON, PA.
JOHN VENZIiL, 1017 E. 62nd Street. N. E-, Cleveland. Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka* Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.

Iščem mojega brata RUDOLF ROJ-CA iz Loškega potoka, vas Hrib, po domače Žlebar. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Roje, P. O. Box 67, Dunn as. Ark.
(9-10—7)
SLHŽBO DOBI
Slavjanska naselniška družba potrebuje moža, kteri bi bil sposoben zastopati družbo pri naselniškej oblasti na Ellis Islandu. Zahteva se popolno znanje angleščine. Jedino pismene ponudbe se sprejemajo pri:
Slavonic Immigrant Society, 35 Broadway.	New York City.
' IVA PRODAJ
NARAVIM CALIFORRIJSKA VIRA.
Dobro črno ta belo vima od 35 do
50 centov
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu inj^ižu

Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E. Park St. Butte,Mont.
zapdmnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri vzamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdiavniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To Je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu prilo: ite nekoliko postnih znamk za poštnino
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
^ Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.

John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34tik Nt. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kaslja, t« žke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J
» 0
Kje je ANTON I^ESJAK? Pred več leti bival je v Weir, Kansas. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku: Frank Mahkota, 3017 20th St. A, San Francisco, Cal.
(6-10—7)
WIRNET00,
Rdeči Gentleman
ie izšel in se dobi 1. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. ■ pošto vred.
UpravniStvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
NAZNANILO.
Trade Mule r*f .
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
K«lor jih je ral»il, ve, kako »lt-pret-enljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slal »ein želodcu slabosti in glavobola, slabem prenavljanja in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne i>o«rre5a. Cena za 3 stftl. $1.80, za ti stekl. $2.75, za 12 stekl. $->.00
ČUDODELNO
VintTni naaki
MAZILO
Vlarijaceljske kaplji
M. RENYI, Box 32, Sta. D.
ZA LASE.
'-ane^Ijivo prepreči izpa-hlad. 1 škatuja $1.50, za lase razpošilja:
New York, N. Y. '
MARICO KOFALT/
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali p lnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadnjočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parcbrocce listke a v stari kraj za vse boljše parnikc in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
2Vtr*. Marko Kofalt je naš zastopnik ?a \ie posle in pa rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojaktf^ najprvo v Chicago in okolici, potem pa se poda ▼ države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kmsss ltd., ter ga prav srčno priporočamo.
Co.
ROJAKI. NAROČAJTE SE n "GLAS NARODA", NAJVEČJI I* NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Za vsebino inseratov ni odgovorit »e uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda
PIŠITE
DMES
NA
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., NewYod(,N.Y.
po veliki cenik, okrašen 2 več sto slikami nr in druge zlatnine. Oni cenik nndi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših nr, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela dragoljarska tvrd-ka v laetoej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tndi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli tr-

Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
2<> milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg ^t. IS,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vi oge ter jib obrestuje po
SAMO 1 CENT,
VWv___ . _
to ttaartett M a*R>tft*r prihrani Vam IS*006 DO-
. .i, op. -r	!!'. I cm :..«
1 - " v'>" -4I£-V '-'i 1	' ..J
, . .. . .. M-l

°9
to je od vsacih 100 kron 4 K oO vin., in sit er takoj od dneva vložitve pa do d ieva dviga, tako da vlagatelj, bodici da vloži bodisi da dvigne začetk^n«, v sredi ali koncem meseca, ne iz-gabi nič na obrestih. Za-vložene zneske j>ošiIja vložneknji^itte priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje eez 500 Člauov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti Člani jamči 10, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, takc^da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno jm>-šilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov 8 trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mn ta takoj obresti nese. Naslov je. ta:	+
QL.AVNA POSOJILNICA
"V LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik.	
I DniH0i»| 1 f. FRAN* SAK	H|atve is Zjcd. dri a v ia Caoatfe posredni* SER CO., Iff Greenwich SU New York .,...! -.-t —r-—»------r *..........*-<J
	
Tor
nVvKfe^wj! j" 7

rt l-^.V'-.-^'

-■ . v ' ,	. ..V-..	- i-.-'-ičri

Sjafm £ -Sj
f ^ gg- " -.v-' ______
r -
nmr wnramMT • - mpwP^P^T^- <-1
- • ... . -- --- - -
Dama s kamelijami.
Fraaoo»iki spisal Aleks. Duma« (sin), prelomil dr. Ivo Šorli.
(Nadaljevanje.)
Nekega dne pa »e je obraz tega dekleta hipoma razjasnil. Sredi tega življenja, ki je v njem sledil naglo greh grehu, prav po nekem programu njene matere, se je zazdelo grešnici, da ji je Bog dovolil naenkrat slednjič tudi eno srečo. In zakaj bi jo bil Bog, ^ ji že ni dal nobene moči na pot, pustil tudi brez vsake tolažbe pod težkimi udarci njenega življenja T Ne-kega dne torej je zapazila^ da je blagoslovljena, in kar je bilo še čistega in svetega v njej, je strepetalo ob tem spoznanju. Človeška duša ima čudovitih kotičkov, kamor se lahko skrije »e zadnja iskrica milosti božje. Lojiza je tekla naglo povedat svoji materi novico, ki jo je tako osrečila. Grozno je, kar moram zdaj povedati, toda -saj jaz ne pripovedujem tu o ne-moralnosti iz kakega veselja do nje, jaz prij»ove Jujem resnično dogodbo, ki bi jo bilo morda bolje zamolčati, če bi so mi ne zdelo, da je treba od časa do časa obrniti pozornost na mu-čeništvo teli nesrečnih bitij, ki jih svet obsoja, ne da bi jih prej poslušal, ki jih zaničuje, ne tie bi jih prej sodil; grozno je, pravim:" njena mati je odgovorila svoji hčeri, da če nima dovolj za dva človeka in da bo imela premalo za tri; da so taki otroci nepotrebni in da je čas, ko ženska nosi, izgubljen čas.
In drugi dan je prišla preiskat Lu-jizo neka babica, ki jo lahko označim najbolje s tem, če povem, da je bila prijateljica njene matere. Tn ta ženska je ostala nekaj dni ob postelji u-hoirega dekleta, ki je vstalo na to še bolj bledo in Se bolj šibko, kakor je bilo k ti a j poprej.
Tri mesece pozneje se je zasmilila nekemu gospodu, in ta se je lotil njenega telesnega in duševnega zdravljenja. Toda zadnji udarec jo je bil preveč pretresel, in Lujiza je umrla na posledicah nenaravnega poroda.
Mati živi še. Ksako ? Sam Bog to ve!
Ta doogdba mi je prišla na um, ko sem ogledoval vse te stvari pred seboj in precej časa sem moral stati tam, kakor sem sklepal iz tega.da sem bil, ko sem se owl, v sobah le še jaz sam in Čuvar, ki ime je izza vrat sem skrbno opazoval, ali neki ne mislim česa odnesti.
Približal sem se vrlemu možu, ki sem res nehote in nevede v njem zbudil bake težke sume.
—	Gospod! mu pravim, ali bi mi mogli povedati, kako se je imenovala ona, ki je stanovala tukaj t
—	Gospodična Margerita Gautier.
Poznal sem to dekle po imenu in
obrazu.
—	Kako? sem se začudil, Margerita Gautier je umrla?
—	1 >a, gospod !
—	Kdaj pa?
—	Tri tedne bo od tega menda.
—	In zakaj so odprli njeno stanovanje na ogled?
—	Upniki si obetajo, da vzbude s tem več zanimanja. Vsakdo si lahko vnaprej ogleda oprembo; saj razumete, — to spodbuja kupce.
—	Pokoj niča je imela torej dolgove?
—	Ej, gospod, in kake!
—	Toda razprodaja jih seveda pokrije?
—	Še ostajalo bo.
—	In kdo dobi tot
—	Njeni ljudje.
—	Ona ima torej svojce?
—	Vse kaše.
—	Hvala, gospod!
< 'itvar, ki je spoznal, da nisem imel slabih namenov, se mi je priklonil in jaz sem odšel.
I'lxiyra duša ! sem si mislil, ko sem se vrnil domov. To je bila pač žalostna smrt, kajti te reve imajo prijatelje le j>od trdim pogojem, da so zdrave. Tn nič nisem mogel zato. da mi je bilo hudo pri srcu zaradi nje.
To se bo zdelo marsikomu morda smešno, toda jaz čutim vedno globoko usmiljenje do teh nesrečnic, in ne zdi se mi niti vredno, da bi se opravičeval zaradi tega....
X«»kega dne, ko sem šel na prefek-iuro po potni list. sem videl v eni stranskih ulic mlado žensko, ki sta jo pelja!a Iva stražnika. Po^rve kaj je zakrivila, a meni je bilo dovolj, da je brezupno plakala in stiskala k sebi komaj nekaj mesecev staro dete, ki so ga ji hoteli vzeti. Od tega dneva nisem moirel več kar tako obsojati teh žensk.
človeku, ko se vrne v glavno mesto ' v seh novic. Margerita je bila pač- lepa* 1 toda pri teh ženskah je že tako, da i vzbuja vseobče zanimanje samo njih j življenje, a skoro nobenega njih smrt. Tako tiho vstajajo ta solnca in tako tiho, tiho zahajajo.... Ce umrejo saj še mlade^ izvedo o njihovi smrti vsaj njihovi ljubiinei, in sicer vsi ob istem Času, ker v Parzu so si skoro vsi ljubimci ene in iste kurtizanke dobri prijatelji. Tu in tam se je kdo spomni prve dni, potem pa nadaljujejo svoje prejšnje življenje, ne da jih je stala taki^ izguba tudi le eno solzo.	j
Dandanašnji so že petindvajsetletnemu mladeniču solze tako redka stvar, — kdo naj jih preliva za vsak nič f KveČemu še, da joče kdo za svojci, ki plačajo za to, a tudi to seveda le v razmerju s tem plačilom.
Kar se mene tiče. ki ni bflo mojega imena torej na nobeni izmed Marge-ritinih dragocenosti, mene je sililo misliti na njeno smrt, — morda ""celo več kakor je bilo vredno, — samo tisto ravno priznano sočutje, tisto naravno in instinktivno usmiljenje, ki ga gojim do vseh teh nesrečnie.
Prišlo mi je na um, da sem Marge-rito srečava! prav pogostoma v Champ^-Elvsees. kamor je prihajala redno vsak dan v modrem vozu, ki sta bila pred njega vprežena dva krasna sivca. in da sem občudoval na njej neko prav posebno vedenje, ki ga nismo vajeni pri njenih sovrstnicah in ki je še znatno večalo njeno res nenavadno krasoto.
Ta uboga bitja spremlja v javnosti vedno in povsod kdo, ki je bogsiga-vedi kdo in kaj.
Naravno, — nihče ne mara kazati pri belem dnevu do njih ljubezni, ki je ljubezen noči.... In one se tako | boje samote! Pa vzamejo s seboj svoj« prijateljice, ki jim ni sreča naklonila lastne kočije, ali pa kako onih starih elegantnih dam, ki so bogve zakaj tako elegantne in pri kterih človek lahko brez uvoda izve kakršnekoli podrobnosti o dekletih, ki jih spremljajo.
Pri Margeriti je bilo vse to popolnoma drugače. Prihajala je v Champs Elisees vedno sama v svoji kočiji ter vzbujala kolikor le mogoče malo pozornosti ; po zimi je bila ogrnjena v velik plašč, poleti je nosila zelo pri-proste obleke. In če se je kdaj na-smelmila komu izmed svojih mnogoštevilnih znancev, se je nasmehnila kakor bi se bila nasmehnila kaka kne-ginja.
Tudi se ni vozila gor in dol po promenadi ob vhodu v Champs-Eli-sees, kakor je in bo to naviada med njenimi koleginjami. Njeni konji so jo odpeljali naravnost v Bois. Tam je stopila z voza, se sprehajala blizu eno uro, ter sedla nato spet v kočijo, ki je zdreala v diru odtod.
Vse te okolnosti, ki sem jih bil včasih sam priča, so se sedaj vrstile pred mojo dušo, in obžaloval sem smrt tega dekleta, kakor človek obžaluje, če se razbije kako lepo delo.
In potem: — ni si mogoče misliti večje krasote, kakor je bila Margeri-tina. Bila je sicer nekoliko previsoka in preveč tanka, a umela je v najvišji meri paralizi rat i to hibo narave na popolnoma priprost način s tem, da
V slučajih nesreče
izvfjenjm tf«fov, ako skoči kost Iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in debavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah, po 25 in 50 centov.
F.AD.RKCHTER&CO.
215 Pearl Street,	New York.
vite pr
A 3
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemške ga Idoyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 11. julija ob 10. uri dapol.
LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri doipol.
LA LORRAINE odpluje S. avgusta, o'b 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
L A LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17v oktobra ob 10. -uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga aeveroaamškega Idoyda):
K.RONPRXNZ WILHELM odpluje 16. julija. _ ob 9. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KA1SEK WILHELM II. o«lpluje 6. avgusta ob 5. uri* zjutraj.
KiRONPRINZ WILHELM odpluje 13. avgust a ob 7:30 zjutraj.
KJfcOtNPRINZElSIN CECILIE
(novi)
je znala izbirati svoje toalete. Skozi , odpluje 20. avgusta ob L uri popol. njeno ogrinja !o, ktere konci so segali I KAISER WILHELM DER GROSSE
do tal, se je svetila na obeh krajih široka svilena bluza, in rokavi, ki so
odjpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM II.
zakrivali njene roke, so bili obrobljeni odpluje 3. septembra ob 1. uri popol-s tako spretno našitimi čipkami, da je j	KRONiPRINZ WILHELM
moralo občudovati mehke konture odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. njenih oblik še razvajeno oko.	| KRONPRINZElSIN CECILIE
Njena glavica pa je bila naravnost ^	(novi)
čudovita. Musset bi rekel, da si jo je . odpluje septembra ob 11. uri dop.
njena mati samo izželela.	KAISER WILHELM DER GROSSE
Mislite si v ovalu, polnem nepoprs-1 , . . 0. , .__. _
. * , ..... odpluje 24. septembra ob 10. uri dop. ne miline, erne oci in nad njima obrvi
v tako popolnem oboku, kakor da so
slikane; okrog teh oči tako dolge trepalnice, da je njih senca, kadar jih je povesila, pokrila cel del rožnatih lic; nos tin, raven, duhovit, nosnice nekoliko odprte, kakor v strastnem hrepenenju
KAISER WILHELM II. odpluje 1. oktobra oh 11 - uri dopol.
KRONI »RENZ WILHELM od/pluje 8. septembra ob 3. uri potpol. KRONPRINZESIN CECILIE (novi)	m
narišite si k temu pravilna odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHElLM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WTLiHELM IL odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG ( H amburg - am eriška proga) :
DEUTSCHLAND
II.
Razprodaja je bila določena na šestnajstega. En dan presledka so pustili med razstavo in prodajo, da so imeli tapetniki čas, sneti preproge, zagrinjala itd.
Jaz sem se bil vrnil ravno s potovanja, ko se je bilo zgodilo vse to. Bilo je docela naravno, da mi ni nihče povedal o Margeritfni smrti ter da tega niso uvrstili med one posebno važne novice, ki jih prijatelji
j	s» iijjiHii
usta in za gracijozno odprtima ustnicama kakor mleko bele zobe; in cela polt iz tistega baržuna še nedotaknjenih breskev. To je vsaj približna podoba te divne glave.
Lasje, črni kakor ebenovina, zva- j lovi jeni morda naravno, morda tudi-ne. so se razlivali iznad čela v dveh ; ■ širokih pramenih in se izgubljali za- j
daj za njeno glavo, da so se videli le odpl-uje 15. julija obH5. uri zjutraj, i še spodnji konci ušes, ki sta žarela v j	DEUTSCEGLAND
j njih	briljanta, vredna po štiri do ' ^ ^ avgusta ob uri dopol.
| pet Usoč frankov	DEUTSCHLAND
, Kako da je pustilo burno življenje .	, , . . „
' , , , __ , ' odpluie	26. septembra ob 8. um dop.
Margeritmemu obrazu popolnoma de- ,	^^
I višk izraz, to je tajnost tudi onemu, j	DEUTSCHLAND
ki jo zdaj opisuje, in prisiljen je to odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj, zabeležiti, ne da mu je mogoče nmetL |	■
Margerito je bil čudovito naslikal j
V i dal za njo samo, pač edini slikar, 1
Za vse pobližne ali natančne po-
..........jL. n jasnila glede potovanjaTpišite pravo-
»•egar copic jo je mogel naslikati. Po j
[ njeni smrti "mi je bila ta slika nekaj
dni na razpolago; bila je Margeriti res tako presenetljivo podobna, da mi je nudila vse, v čemur bi mi moj spomin morda ne bil več zadostoval.
Marsikaj, kar tu opisujem, mi je prišlo še le pozneje na um, a bolje je, da zapišem vee te podrobnosti ie tu, da se mi ne bo treba vračati, ko prič-nem s pripovedovanjem tega nenavad-življenja
H i
FRANK SAKSER CO., > 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril In vas podučil o potovanju.
ONI BOlAKt

najprimernejša pijača je
ISY PIV
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmtla. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Le!sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesLe pri Geo. Trav nikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevol je vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Spominjajte se ob razni* prilika*
Sa vsebino inaeratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda", i **** prekoristne družbe sv. Cirilu in
Rojaki, naročajte se na "(Ha. Na- Metod* v ^^^ ** roda*', največji in najcenejši dnevnik. | Aomu na oltar t	(t d}
Velika
zaloga vina in žganja.
iViatija Gi-m;
Prodaja belo vino po 7()c gt .'Ion „ čr?io ,, „ 5Uc „
I>rožuik 4 jr^Ilone za.......1.00
Branjevec 12 steklen*<i 912.00 ali * gall. (s.nlč«k) za........$ Iti <>«>
Za obilno naročilo sc priporoča
Matija Grillv
1548 St. Clair St.
CLEVELAND O.
AUSTRO-AMERICANA PROGE, t	BAOENXA
ktere parniki vozijo direktno med I odP1»je 20. julija ob 12:30 popol.
Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odpluje jo:
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRA^CESCA odplu ~3 dne 24. septembra.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor Bledi:
V ANTWERPEN:
KRCXXNLAiNiD odpluje 13. julija ob 7:30 zjutraj.
ZEELAND odipluje 20. julija oib 10:30 dopol.
»• FINTTiANP odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLANFD odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
KROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEEiLAND odpluje 17. avgu&ta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KJROONLAiND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob S :30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. seyptembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND oidpluje 2S. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND o«!pluje 5. oktobra ob 3 uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12- oktobra ob 9. uri z j rat raj.
FINLAND 1 odpluje 10. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 3:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA BHETAGNE odpluje IS. julija ob 10. uri dopol.
LA BRETAGNE odipluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASOOGNE-odpluje 14. septemibra ob 10. uri dop.
LA BRET AON E odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobru, ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra obp10. uri dopol.
V BREMEN:
GROSSER KURFUERST odpluje, 18. julija ob 10. uri dopol.
FRIEDRJOH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol.
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje S. avgusta ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST od pluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FR1EDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARiBAROSSA odpluje 19. septembra pb 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIBDRIOH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA Odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
___________________________________________________________________
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
dopol.

PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj.
PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHIER Odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PEN NSYLVANIA odpluje 17. avgusta oib 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta oib 4. uri zjutraj.
SILVIA
odipluje 24. avgusta ob 6. uri, zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. av^ista ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popoL
PATRICIA odpluje 7. septembra oib 5. uri zjutr.
BLUECH3ER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDEiNT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF W ALDERS EE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje septembra ob 9:30 dop. &AISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
iPRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
V SOTJTHAM1PTON: (ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dne 20. julija.
ST. PAUL - odpluje dine 3. avgusta. NEW YORK odpluje -(line 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dine 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. tuvgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra^ NEW YORK odpluje dine 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
Ako kedo šeli pojasnila Še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York,
in postreien bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri ielezniei in kdaj dospe^v New York, pričakuje ga naS uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lahko Is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta našin se je moino rojakom, ki niso smoini angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Toikv.
Vožnje listke sa navedena panike prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parohrodnih družb.
TRAMK HAIfflffl 00„ 109 Oreenwick at, Hew York,* H. T.
U " •
_:_L.__-_._.__i.
Cenik knjig,
KATER e BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.. 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOLTVENTKT
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, šagrin rud. obreza iOe.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, ♦l.OO.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
KijtrtSnebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rad. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c. *
Skrbi za dušo, zlata obreza 80e.r fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava #1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nem ško-an gl eški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladiu s čarobno cvetlico, IOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, IOe.
Božični darovi, 10c.
Bnrska vojska, 30e.
Cerkvica na skali, IOe.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, IOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Boro graj ska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, franeoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75e.
Domači zdravnik po BLneippn, n«?e-zan 50c.	n
Erazem Predjamski, I5e. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Laud on. 25e. George Stephenson, oše Šelesnoe 40e Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischen Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Krvatsko-angležki razgovori, vezano 60a.,
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 2Gc. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gosd. 20e. Knez Črni Jurij, 2Cc. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40 Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mebikaneki. 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20e. Marjetica. 50e Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, IOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Foštenjfakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano. $1.25. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20c.
Nsselnikova hči. 20e.
Had torn. Zbirka povestL Vsak SOe.
Nedolžnost pregajana in poveiičana.
20c.
Nezgoda na Falavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki^ vezano. Vsak po 60e.
Navodilo za spisovanie rasnih pisezr ,
75c.
Oh tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom7*20c.
Poslednji Mohikanec, 20c.
Pravljice (Majar), 20e.
Pred nevihto, 20e-
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20c.
Pri Vrbovčevero Grogi, 20c.
Prst božji, 15e.
frva nemška vadaiea. 36«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Voja<nov-R. Majste^-. 60c.
Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina PolaneškOi. 3 «veaki fSLSO.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovenako-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žie-Bartel, vezan $3»00. Ročni alcvensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, lac.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezaka po 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijska zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20 c. 60 malih po vestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljnbavnih in že ni to vas j-
skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80c. Sto1 etna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 29e. Timotej in Filomena. 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Titra Ling, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi. 20c.
Winn e ton, rdeči gentleman, 3 zvezka $1.00. Zlata vas, 25e.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov.
Zbirka Ijabavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare In nove zavese, vezano 50 c.
Zgodbe sv. pisma za nižje raarede
ljudskih šol. 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženiaova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25o., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c.
RAZGLEDNICE: — Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorške in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Rasne sveta podobe, komad 5«. Ave Marija. IOe.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30c.
OPOMBA Naročilom j« priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakacnl&i aU poteik znamkah. Poštnina je pri vseh teh že