izdaja" cp serjRTflrasffi ttsr; leto - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO XV. KK/INT, PONEDELJEK, 10.DECEMBRA 1962 m A st. 142 CIALISTICNE OVNEGA LJUDSTVA ZA TZfTATA on OKToWWXTM»ICOT TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETN/ NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Predsednik Tito v Volgogradu Predsednik Tito, njegova soproga Jovanka in člani spremstva se mudijo na prijateljskem obisku v Sovjetski zveri že teden dni. V soboto sta predsednik FLRJ Josip Broz Tito in Jovanka Broz v velikem kremeljskem dvorcu priredila slovesno kosilo na čast predsedniku ministrskega sveta ZSSR Ni-kiti Sergejeviču Hruščovu in njegovi soprogi Nini Pctrovni Hru-Ščovi. Slavnostnega kosila sta se udeležila tudi prva namestnika predsednika ministrskega sveta Alekscj K osi gin s soprogo in Anastas Mi-kojan, član prezidija CK KP in sekretar CK Mihail Suslov, predsednik komiteja partijsko državne kontrole CK KP in ministrskega sveta Aleksander Seljepin, ministri Andrej Gromiko, Vjačeslav Jeljudin, Sergej Kurašov, Rodion Malinovski, Nikolaj Patoličev, Je-katerina Furoova, soproga predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta Viktorija P. Brežnjeva in druge uradne sovjetske osebnosti. Z jugoslovanske*strani so bili na kosilu podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič, predsednik LS Jo-Van Vesclinov, predsednik Narodnega sobranja Makedonije KJupčb A rs o v s soprogo, podpredsednik izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič, podpredsednik koordinacijskega odbora ZIS Boris Kraigher s soprogo, predsednik komisije za mednarodne stike BZDLJ Dobrivoje Vidić, generalni Sekretar predsednika republike Bogdan Crnobrnja, veleposlanik v Sovjetski zvezi Cvijetin Mijatović s soprogo, generalmajorja JLA Petar Babić in Luka Božović ter tlani jugoslovanskega veleposla-trišTva. "Včeraj je predsednik Tito pri-SpeJ v Volgograd, kjer so niu priredili prisrčen sprejem. Se nekaj »dni in Kranjska gora bo spet pisana, paleta turistov Težnje in cilji v prihodnjemJetu ga gospodarstva Lanske in letošnje izkušnje — Vrzel ^med proiz vodnjo in potrošnjo — Glavne težave so za nami čeprav še niso znane podrobnosti v zvezi s predpisi, ki bodo spremljali naše gospodarstvo v prihodnjem letu, pa so vendar že znani osnovni cilji in težnje, ki jih imamo. V štirinajstih dneh pa bo že izdelan in dan v razpravo zvezni družbeni načrt za leto 1963. Vendar že danes o teh stvareh mnogo razpravljajo po naših kolektivih in tudi pripravljajo osnove za start v bližajoče še leto 1963. Zato je tudi razprava o osnovah načrta za prihodnje leto, ki jo je vodil držvnl podsekretar za industrijo pri ZIS Vinko Hafner pretekli petek v Kranju, privabilo veliko število udeležencev. in v, sociiaMstočnem sektorju fcme- dene cilje kot dokončno zagotov Izdelava načrtov za prihodnje leto oziroma priprava za njegovo Uresničenje je tesno povezana z doseženimi izkušnjami v preteklosti, zlasti pa v zadnjih dveh letih. Po daljšem obdobju, zlasti po letu 1957, ko smo vsako leto dvigali obseg proizvodnje za povprečno 13,4 odst., se je v obeh zadnjih dveh letih pokazala ista težava — predvideno povečanje smo dosegli samo še do polovice. Namesto 13 odstotkov večjo proizvodnjo smo dosegli lani le 7 odstotkov in isto moramo pričakovati od končnih letošnjih pokazateljev. Prišli #eno do neke stopnje, kjer se po dosedanjih oblikah ne da več s tako velikimi ko-taki naprej. Ob tem pa šo nastale težave, ker je prišlo do velikega razpona med stvarno doseženim porastom proizvodnje in še večjim dviganjem potrošnje. Prav na takih izkušnjah je predvideno za prihodnje leto samo 10 odstotkov povečan ob^eg proizvodnje. To pomeni za .1 odst. manj, kot je bil letošnji načrt, toda hkrati tudi za 3 od«t. več, kot naj bi bilo letos dosežemo. Vendar je to realno, zakaj mnoge težave z devizami, z reprodukcijskim materialom in podobno, kot je bilo to lani, so že dokfij um i 1 jene. Po posameznih dejavnostih pa je predvideno, da bi se povečala proizvodnja v gradbeništvu za 2 odst., v cestnem in železniškem prometu za 6 odst., v obrtništvu za 6 odst., v industriji za 10 odist., v trgovini, v kmetijstvu nasploh za 11 odst. gostinstvu in turizmu za 9 odat., V pričakovanju občinskih statutov Razprave o osnutku nove ustave so v jeseniški občini zelo živahne. Do konca novemhra je bilo organiziranih 64 razprav, ki se Ah je udeležilo 2360 občanov. Organizirala, sta jih občinski odbor SZDL in delavska univerza Jesene. Pričakovati je, da bodo v Mesecu decembru organizirali še ^rsto razprav, predvsem v sindikalnih podružnicah, gospodarskih ^ganizacijah in drugje. Skoraj ^s« razprave do sedaj so opozo-da bo razpravljanje o občin-*^em statutu še bolj pestro. Iy gospodarskih organizacijah so ™*ie razprave najboljše. Premalo je bila aktivna mladina. Mno-j& so razpravljali o nagrajevanju P° delu, o zaposlovanju novih de-rJVcev in o delitvi čistega dohod-Poudardili so, da je treba. na-. grajevanje po delu uveljaviti povsod tam, kjer ga še ni. Mnogi so se zavzeli za nadaljnjo krepitev samoupravnih pravic. Pohvalno je, da so v delovnih kolektivih razen o pravicah, ki jih daje nova ustava delovnim ljudem, razpravljali tudi o dolžnostih v prihodnje, to je o tistem delu temeljnih načel, ki govorijo o nadalnji graditvi socialistične družbe oziroma o poti v komunizem. Povsod ro jaisno ugotovili, da je treba proizvodnjo izboljšati, povečati in poceniti. Tudi v razpravah v krajevnih organizacijah se je zvrstila pisana vrsta vprašanj o načelih nove ustave. Razumljivo je, da so se državljani zanimali za podruž-birjanju* kmetijske proizvodnje in (Nadaljevanje na 2. str.) tijstva"!pa^7a''40 odst. Gosrjodarske .težave,;, hi smo jih letos v glavnem premostili, nam v parihodinijem letu obetajo dokaj normalnejse poslovanje in stabilnost gospodarstva sploh. To kažejo tudi podaitJki o izvozu in uvozu. Lani je ta razli ka znašala v našo škodo polnih 67 milijard dinarjev. Se pravi, da je biil uvoz toliko večji. To je hudo omajalo našo stabilnost. Kljub velikim težavam pa se je letos ta razlika zmanjšala za 37 milijard dinarjev, v prihodnjem letu pa, kot zagotavljajo podatki, bo ta razlika znašala samo še 13 milijard dinarjev in vse možnosti so, da se že v 1964. letu o tej pasivi sploh ne bo več govorilo. Gibanje narodnega dohodka bo tudi v prihodnjem letu šlo navzgor, in sicer nominalno od 3224 na 3642 milijard dinarjev. Osebna potrošnja bi se morala povečati za 10 odstotkov in prav za toliko tudi osebni dohodki v gospodarstvu. Cene pa bi se povečale za povprečno 2 odst. Največje gibanje cen, na žalost navzgor, je predvideno v nekaterih živilskih potrebščinah. Taka predvidevanja bodo seveda uresničena samo ob točnem izpolnjevanju proizvodnih načrtov. Zato, kot je dejal tovariš Hafner tudi v zaključnih besedah, ne gre tolmačiti te predvi- Ijeno stvar, marveč le kot cilje, ki jih moramo šele uresničiti z delovnim elanom in racionalnim gospodarjenjem. - K. M. V ospredju naj bo človek Na seji sveta za gospodarstvo so razpravljali o investicijah v prihodnjem letu. Na vrsti je bilo več predlogov za rekonstrukcijo nekaterih podjetij. Seveda so bili zraven tudi predstavniki prizadetih podjetij, da bi dajali razna pojasnila in tako rekoč branili predložene elaborate. Po mizi so razgrnili skice in načrte in razprava se je začela. Številke so bile presenet-jivo obetajoče — v pičlih dveh letih bi se vrednost proizvodnje povečala za 41 odstotkov in zaposlitev bi našlo še 200 delavcev. Taki in še drugi so bili podatki o vzponu male tovarne, o njenem pomenu in mestu v našem gospodarstvu, o perspektivah ... Gospodarstveniki in drugi strokovnjaki pa so ob tej dokumentaciji imeli marsikateri pomislek okrog načina proizvodnje, razvoja te dejavnosti v svetu, o organizaciji tovarne, o surovinskem zaledju in podobno. Toda ob tem Je eden izmed navzočih vprašal nekaj čisto preprostega, toda življenjskega in pomembnega — kakšne zaslužke lahko predložena rekonstrukcija zagotovi tem delavcem. Kako bo celotna rekonstrukcija omogočila kolektivu, da doseže ali v.saj približa svojo storilnost in ob tem dohodke proizvodnji iste dejavnosti v svetu? In čudno — teb podatkov v celotnem kupu papirja, v vsej dokumentaciji in načrtih ni in ni bilo. To se je pripetilo v eni izmed naših občin. Ne bi bilo prav, da bi se samo v tistem podjetju nekateri posipali s pepelom in povsod drugod trkali na prsi. Gre za to, da se je doslej premalo upoštevala prav ta plat. Vse preveč je težnja nekih dokazovanj o družbeni koristi in nujnosti, o splošnih gospodarskih interesih, o povečanju proizvodnje in podobno. Premalo pa je razvidno, kaj bodo od tega imeli sami delavci, zaposleni proizvajavci. Ce pa se posamezni elaborati lotevajo teh problemov, potem je to navadno le primerjava s sedanjo dejavnostjo te vrste v Jugoslaviji. To se je v zadnjem času videlo tudi pri nekaterih podjetjih čevjarske stroke. Lotili so se rekonstrukcije in uvažajo moderne stroje. To- da zmogljivosti teh strojev v svetu ne upoštevajo in se skušaj« oklepati starih norm. Pri vsem tem gre zgolj za človeka, za delavca, za njegovo perspektivo, za njegov standard. — Mnoge razprave okrog raznih integracij in drugih organizacijskih oblik, kamor nas danes sili mednarodna izmenjava blaga, so bolj razumljive, če postavimo v ospred-* je človeka, našega delavoa. To je še posebno pomembno ob razpravah o raznih rekonstrukcijah, kooperacijah, reorgamiizaof-t jah in modernizaciji proizvodnje. Razprave o vseh današnjih teža« vah v proizvodnji, prodaji in mednarodni integraciji bodo manj teoretične in bolj privlačne, zlasti za delavce, če bodo .slonele n,-interesih in .perspektivah naših delavcev, naših delovnih kolektivov, na perspektivah našega človeka. Res, zelo težko je oredvi deti vnaprej, kakšen bo nadaljnj? razvoj tehnike, kakšni bodo proizvodni in potrošni sunki in podobno ter ob vsem tem izračunat dohodek podjetja in posameznegj proizvajavca, vendar pa puščanj« teh stvari v ozadju nikakor ni na mestu. — K. M. Izvoljeni so člani v nov okrajni komite ZKS Na seji okrajnega komiteja ZK za okraj Kranj, ki je bila v petek, 7. decembra, so razpravljali o reorganizaciji okraja oziroma c njegovi združitvi z okrajem Ljubljano, kot smo že tudi poročali Sprejeli so .sklep, da se okrajni komite razpusti. Hkrati pa so v nov okrajni komite predlagali 11 članov z našega področja. To so: Allđrej Levičnik, Martin Košir, Vladimir Logar, ing. Tone Tribu-šon, Milan Osovnikar, Smilja Go-stiša, Tomaž Ertelj, Slavko Zalo-kar in Dušan Djukanovie. — Seja novega okrajnega komiteja za okraj Ljubljana je predvidena v tem tednu. — M. V Kranjski gori gradijo nov hotel. Ce ne bo ovir, bo v novi restavraciji I le tetošnJe silvestrovanje Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi % Obraz) Konferenca krajevne organizacije je razprava »zavozlala« pri težavah bližnji tovarni in s kmetijo se ne vaš plašč po vetru! Kako lepo znati S2DL. okrog varstva otrok. Niso in niso ukvarja več; vsi vaščani ga s posti/- nastopati in govoriti, da vam ljud- Nezakurjena dvorana v zadruž- mogli najti rešitve. Precej ljudi od jejo in radi poslušajo. Zlasti sta- je ploskajo. Kot sem slišala, so varr nem domu je postala kaj kmalu tam bodi v tovarne, tudi mnoge rejši. Sloves Podpcskarjcvih ne bo prav tako ploskali na seji delavske-topla ob »vroči« razpravi, ki se matere, a nimajo kje pustiti otrok, izginil tako hitro! ga sveta v vašem podjetju, ko sti »Res,« Je začel Urban, »morali bi lani pozimi govorili prav n tem u najti kako rešitev. Čudno je, da se pomagali odbiti našo prošnjo. Ta-prav v naši vasi to ne da urediti, krat ste govorili, da mora to ure da prav tu ne najdemo prostora ...« Dolgo je gororil in lepo. Ko je sedel, so mu ljudje ploskali, o tem, če bi Prav takrat pa se je nepričako-sobo, kako dano zgodilo nekaj neprijetnega, ne- Plašč po vetru diti občina. Vsi so vam ploskali zlasti tisti, ki nimajo majhni! otrok. Toda občina ni imela denar je vlekla skoraj tri ure. Razprav- 2e lani so govorili o tem, če bi Prav takrat pa se je nepričako- ja in tako je ostalo.« Ijali so o vaških poteh in o njiho- našli vsaj primerno sobo, kako dano zgodilo nekaj neprijetnega, ne- Potem je žena sunkoma sedla i> vem vzdrževanju, kritizirali so ne- kmečko hišo. Ženo za to delo bi kaj takega, kar je »zamorilo« celot' vse je ostalo tiho. Urban je blng katere, ki so se v jeseni izogibali že dobili. no konferenco. Nenadoma se je l j al z nogo in niti glave ni dvignil skupnemu delu pri urejanju ignsča Oglasil se je Podpeskarjev Ur- oglasila neka žena. Zaka)_ zivseb strani so ga zbadal pred šolo in podobno. Potem pa se ban. Že dolga leta je zaposlen v »Urban, kako lepo znate obračati pogledi. — A', M. J TE DNI PO SVETU * POPOVIC ŠE NI RESEN Po desetih dneh zelo kritičnega zdravstvenega stanja uslužbenec Momčilo Popović, ki je bil ranjen pri ustaškem napadu na naše predstavništvo le vedno ni izven nevarnosti. Predstavnik državnega sekretariata /a zunanje zadeve Drago Kune je v zvezi z napadom na tiskovni konferenci dejal: ►►Pričakujemo, da bodo pristojne oblasti v ZRN najstrože kaznovale zločince in sprejele med drugim tudi nkrepe, da zatro in preprečijo vsako nadajno dejavnost kvi slinških organizacij in posameznikov, ki so našli zatočišče v ZRN.« 0 TANGANJIKA - REPUBLIKA Opolnoči, v noči med soboto in nedeljo, so v Tanganjiki slovesno razglasili republiko. Republiko so razglasili leto dni po neodvisnosti. Naso delegacijo, ki se udeležuje proslav ob razglasitvi republike, vodi Jakov Blaževič. « NA VZHODNIH MEJAH SE NEMIRI Predsednik jemenske vlade EI Salal je izjavil, da je zadnje dni na jemenskih severnih mejah mirno, še vedno pa imajo opraviti z zadrževanjem čet Saudske Ara bije na vzhodnih mejah. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in H Svetovni periskopi so te dni še precej neizoblikovane in daleč ud bruhom sovražnosti. Brez dvoma glavnem mestu bo te dni razprav- dobav orožja Indiji, ki M ga ln' vedno naravnani v smeri bimalaj- praktičnega uresničenja. Samo po je osnovni vzrok njihove nenadne l.jaio šest azijskih in afriških ne- dija, v pravem času lahko izkori-skega pogorja, kjer je prišlo do sebi pa to kratkoročno zboljšanje odločitve v občutku mednarodne vezanih držav na pobudo cejlon- stila, da bi rešila sporno kašmir- ustavitve ognja in so se Kitajci na nekaterih področjih začeli, umikati na prvotne položaje v zaledje. ustvarja boljše pogoje, da bi se osamljenosti, ki je sledil po na- ske vlade o mejnem sporu. Drža- sko vprašanje, ki že več let P* i ndljsko-H tajske razlike uredile padalnih dejanjih kitajskih čet na ve, U so se zbrale v cejlonski vojni kali dobre odnose med In na pravičen način, dokler strasti indijske položaje. Večina držav, ki prestolnici so pred tem že nave- dijo in Pakistanom, z vojsko. Zatišje je do tega trenutka še z razumevanjem gledala na kitajski revolucionarni poskus«, je sprevidela, da se kitajska dejanja v marsičem razlikujejo od lepih načel in dobre •soseščine. Kitajska je v tem pogledu ostala osamljena tudi v svojem najožjem zavezniškem kro- zale stike s Pekingom in New Del- Himalajska vojna jc tudi moč bijem, da njihov trud ne bi bil no vplivala na indijski notranje ocenjen kot dejanje na »lastno politični ustroj. V dneh himalaj-pest*. ske vojne se jc okrepil položaj Indijsko-kitajski spor dobiva desnice v Nehrujevi kongresni počasi tudi politično razsežnost, stranki, ki sedaj pritiska na W" Kitajska izrablja indijsko paki- dijsko vlado, da bi iz himalajskih stanski spor okoli Kašmirja, da bi izkušenj napravila edini pameten gu, čeprav to negodovanje v ožjem na svojo stran proti Indiji prido- zaključek, ki bi bil v pristopu 1*" družinskem krogu ni dobilo urad- bila tudi Pakistan. Peking je pred dije v zahodni tabor. Seveda so Kljub temu, da vojaki postopoma in maščevanje še ni nadvladalo ne oblike. dnevi ponudil Pakistanu pogodbo takšne težnje bolj pobožno želje, prepuščajo besedo v himalajskem razuma in pameti. Po prenehanju -male vojne« na o nenapadanju z očitnim name- kot stvarnost, Id se je misli indti- sporu državnikom, politikom Id Kakšni vzroki so privedli do ' :*ko-kitajski meji so se v in- noro, da bi ga iztrgal iz zahodne ska vlada pridrževati. Nehru je že diplomatom, kar jc v primerjavi s spremembe kitajskega kursa in do dijsko-kitajski spor vključile tudi vojaške zveze. Verjetno pa ta ne- izjavil, da njegova država ne bn prejšnjim stanjem na indijsko- njihovega enostranskega sklepa, nekatere azijske in afriške drža- navaden poklon ne bo šel iz okvi- spremenila svoje nevtralne poli-kitajski meji pozitiven doprinos, da vojsko povlečejo na izhodiščne ve, da bi pomagale najti osnovo ra ponudbe, čeprav so v Fakista- tikc pod nobenim pogojem, so vendar osnove sporazuma še položaje, ki so jih držali pred iz- za mimo rešitev. V cejlonskem nu vedno bolj preplašeni zaradi Zdravko Tomaže' Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in dosrodki • Liudie in dosodki • Liudie ?n vu.kovica z no-jžem zabodel do smrti. Usodno j dejanje je razburilo, pa tudi pre-1 senetilo okolico, vsaj sta bila ob-i toženec in Vučković sicer dobra , prijatelja in je prvi slednjega ce-lo sprejel pod svojo streho. Obtožene? sc jc zagovarjal, da se v trenutku, ko je uporabil nož, j .-ploh ni zavedal. kaj je storil, 1 najmanj pa, da bi zabodel Vučko-, viča naravnost, v srce. Ko je vi-da Je ta poškodovan, je takoj j odšel na postajo Ljudske milice I :n se prijavil. Poudarjal jo tudi, dfl sta bila S pokojnim prijatelja i in ga Je ta malo prej povabil v I svojo sobo na šilce žganja. Potem je prišlo do prepira med pokojnim in obtoženčevo ženo, in ko je Vučković udaril najprej ženo, nato pa še njega, je udaril sesam nazaj z nožem, ki ga je imel v od- Zadovoljevanje skupnih potreb občanov v kranjski občini Osrednje vprašanje v osnutku statuta občine Kranj je, kako zadovoljevati skupnim potrebam občanov. Občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju šolstva, prosvetc in kulture, zdravstva, socialnega varstva .telesne vzgoje, stanovanjske ter komunalne dejavnosti in preskrbova-nja po posebnih za to organiziraniji službah, delovnih organizacijah in po svojih organih. V 19. čl. statuta so za vsako področje do-. ločene naloge, ki jih mora občina opravljati, da občani lahko realizirajo svoje potrebe. Nato se določa, da občinska skupščina načrtuje razvoj družbenih služb, uporabo sredstev in da mora komunalna organizacija poročati o svojem delu pristojnemu .svetu občinske skupščine. Na področju .šolstva se pojavlja!,) dve pomembni vprašanji, in sic-,r vprašanje ustreznih kadrov in potrebnost šolskih ustanov, v fCsnovnih šolah ugotavljajo, da je preveč učiteljev za razredni pouk (in sicer 171), medtem ko bi jih potrebovali le 136. Nasprotno je premalo predmetnih učiteljev in profesorjev, saj jih je le 74, potrebno pa bi jih bilo 144. Zato je razumljivo, da predmetne učitelje irt profesorje nadomeščajo neusposobljeni kadri. Tudi strokovne šole in gimnazije v Kranju niso polnoštevilno zasedene; tako razpolagajo le s 96 učnimi močmi, potrebovali pa bi jih 128. Tako pmanjkanje učnega osebja se rešuje z nadurnim delom in tako trpi kvaliteta pouka. Zato bi bilo. potrebno, da se sporazumno z v.-T-mi šolski raj ustanovami štipendira ustrezne kadre, po drugi strani pa tudi teži, da bi zagoto-ali ustrezne osebne prejemke uč-no-vzgojnega kadra. Po vojni so bile zgrajene nove šole v Pše-vem, Trsteniku, Zalogu in Dupljah, na katerih se zaradi majhnega .števila učencev izvaja strokovno nezadovoljiv kombiniran pouk. Nasprotno naselja Cerklje, Šenčur, Preddvor, ki so privlačna v pogledu šolanja, nimajo ustreznih šolskih prostorov. Zato bi morala komuna prav v te pomembnejše šole vlagati nujna potrebna družbena sredstva. Kulturno-prosvebno dejavnost statut obravnava v tem smislu, da želi zagotoviti materialna sredstva obstoječim ustanovam. Ta sredstva se dajejo tem ustanovam po-I godbeno, tako da se ustanove ob-j vezujejo opravljati naloge, za ka-| tere so zainteresirani VSi občani. V osnutku statuta je za to področje tudi predviden poseben sklad. Glede zdravstvenega varstva v občini je treba ugotoviti, da so vse službe razvite, vendar obstajajo še določene pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno rešiti v okviru občine s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizmov od občinske skupščine do delovnih organizacij. Tu so pomembna 3 vprašanja. Prvo je problem investicij za novogradnje in dograditev ter adaptacijo že obstoječih objektov. Na prvem mestu je vsekakor dograditev bolnice za porodništvo in ginekologijo. Ce upoštevamo obstoječe potrebe, bi bilo potrebno zgraditi zdravstvene postaje v Strazišču in Cirčah ali v Hra&tju in dograditi zdravstveno postajo v Cerkjah. Za uspešno opravljanje nalog na področju zdravstva je znano, da se mora primerno reševati kadrovsko vprašanje. — Namreč ustrezne strokovne kadre je mogoče dobiti samo pod pogojem, da se jim preskrbijo stanovanja. Zato bo morala celotna družbena skupnost občine v. veo skrbnostjo obravnavati te osnovne potrebe zdravstvenih delavcev. Tretje pomembno vprašanje zadovoljevanje potreb občanov na področju zobozdravstvenih storitev. To vprašanje bo mogoče perspektivno rešiti s povečanjem števila terapevtov; posebno bi bilo potrebno organizirati zobozdravstveno varstvo otrok z uvedbo potujoče zobne ambulante ipd. Razen tega bi bilo potrebno organizirati: a) higienako-epi-demiološki oddelek v sklopu zdravstvenega doma; b) strokovno in laično nogo bolnikov na domu, ker je ugotovljeno, da jo stalež v podjetjih visok prav zaradi tega, ker zaposleni negujejo obolelo svojce: to delo bi morala opravljati posebna skupina laičnih negovalk; c) dispanzer za medicino dela bi imel predvsem nalogo, da opravlja zaščitno delav- nost v podjetjih, ki te službe nimajo posebno organizirano; d) nujno bi bija potrebna mentalnc-higienska posvetovalnica, ki bi imela nalogo obravnavati primere motenj in okvar duševnega zdravja občanov, psi nosom a Učnih obolenj in motenj vedenja (take posledice ima moderen industrijski razvoj in .se zato mora posvetiti temu vprašanju posebna pozornost); <) važno je v občini tudi vprašanje primernega zdravstvenega varstva starih oseb. Cepita' obstaja dom oskrbovancev v Preddvoru, vendar ne zadovoljuje vseh potreb starih in onemoglih ljudi. Predvsem bi bilo misliti na gradnjo primernih poslopij s sarnskimi sobami in sobami za 4 do C oseb. pri čemer bi morale biti talce stavbe lokalizirane blizu bolnišnice ali 'zdravstvenih domov.. Iz navedenega izhaja, da obstajajo na področju zdi'avstva pomembne naloge, ki zahtevajo obsežna materialna sredstva. Te naloge bo mogoče reševati samo na podlagi perspektivnega dogovora vseh činiteljev v občini, ki bodo z vlaganjem potrebnih sredstev postopno ve. iSevali, navedene naloge. (Nadaljevanje prihodnjič) loki, ker si je tok pred tem rezal kos kruha. Obravnava je potrdiJa, da °_l3~ toženec dejanje ni storil iz KaK-"' nega sovražnega naklepa, inarv^ le v efektu zaradi hudega papira med njegovo ženo in Vučko-vičem, Ivi ji je očital, da nlU i', nekaj dni prej ukradla 10.000 gg%c, manjše mere. Ce bi sc w» h gova žena in pokojm kakor^ pomiriti, najbrž ne bi blio flodnega procesa? « 3 OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRANJU OBVEŠČA do 13. ure v pro- krajevnega urada DA BO POTRJEVAL ZDRAVSTVENE IZKAZNICE INVALIDSKIM. OSEBNIM IN DRUŽINSKIM UPOKOJENCEM PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: 1. Trebija v Poljanski dolini — dne 12. 12. 1962 od 8. do 13. ure v prostoru dom pod Planino za območje: Lanise. Nova Oseliea. Sovodenj, Koprivnik, Podjelovo brdo. Hobovse pri Stari Oselic: in Stara Oseliea, Fužine. Kladjc. Podgora. Trebija in Javorjev dol. 2. Gorenja vas v Poljanski dolini- dne 13.12.1962 od 8. do 13. ure v prostorih krajevnega urada v Gorenji vasi za območje: Gor vas, Zirovski vrh nad Gor. vasjo, Cabroče. Hlavče njive, Hotav-Jje, Srednje Brdo, Suša, Volaka, Leskovi ca. Studor, Debeni. Ko-pačnica in Davča-del, Brebovnica, Dolge njive, Goli vrh, Lučine. Prelesjt:. Zadovjt- in vsi ostali kraii območja krajevnega urada Gorenja vas. 3. Poljane v Poljanski dolini — dne 14. 12. 1962 od 8. do 13 ure na krajevnem uradu v Poljanah za območje: krajevnega urada Poljane. 4. Železniki v Selški dolini — dne 13. 12. 1962 od i. do 13. ure v prostorih krajevnega urada Železniki za območje: krajevnega urada Železniki. 5. Selca v Selški dolini — dne 14. 12. 1962 od S. štorih krajevnega urada Selca za območje: Selca. 6. Škofja Loka — dne 15. 12. 1962 od 8. do 14. ure. za upravičence od črke A do K, in dne 17. 12. 1962 od 8. do 14. ure, za upravičenec od črke L do Ž, v prostorih podružnice OZSZ škofja Loka za območje: bivše občine škofja Loka. 7. /abnica — dne 13. 12. 1962 od 8. do 13. ure v prostorih krajev-nega urada v žahnici za območje: krajevnega urada Žabnica. 8. Jezersko — dne 12. 12. 1962 od 8. do 13. ure, na krajevnem uradu na Jezerskem, odnosno gostišče Korotan za območje: krajevnega urada Jezersko. 9. Preddvor — dne 13. 12. 1962 od 8. do 13. ure na krajevnim uradu v Preddvoru za območje: krajevnega urada Preddvor. 10. Predoslje — dne 14. 12. 1962 od 8. do 14. ure na krajevnem uradu v Predosljali za območje: krajevnega urada Predoslje. 11. Cerklje na Gorenjskem — dne 13. 12. 1962 od 8. do 13. ure na krajevnem uradu Cerklje za območje: krajevnega urada Cerklje. 12. Šenčur — dne 14. 12. 1962 od 8. do 13. ure v prostorih gostilne Gašperlin v Šenčurju za območje: krajevnega urada Šenčur. 1.1 Naklo — dne 15. 12. 1962 od 8. do 13. ure v zadružnem domu V Naklem za območje': krajevnega urada Maklo. 14. Tržič — dne 13. 12, 1962 od 8. do 14. ure •za upravičenec od črke A do K, in 14. 12. 1962 od 8. do 14. ure, za upravičence od črke L do Z, v prostorih podružnice OZSZ Tržič — novi zdravstveni dom za območje: občine Tržič. 15. Kranj - Stražisče — v prostorih smartinskega doma — dne 14. decembra 1962 od 8. do 14. ure za območje: Strazjsce. Orehek. Gorenja sava in območje krajevnega urada Maučičc in krajevnega urada Besnica. 16. Kranj — Primskovo — v prostorih zadružnega doma — dne 15. 12. 1962 od 8. do 13. ure za območje: Kranja, vzhodno <>d Kokre. 17. Kranj — teren Vodovodni stolp v prostorih stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp — dne 13. 12. 1962 od 8. do 13. ara. 18. Kranj — teren Zlato polje — v prostorih stanovanjske skupnosti Zlato polje — dne 13. 12. 1962 od 8. do 13. ure. 19. Kranj — teren center v prostorih društva upokojencev — dne 14. 12. 1962, od 8. do 14. ure. Uživavcem nadomestila — zaradi manjšega osebnega dohodku, zaradi skrajšanega delovnega časa ali manjšega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu —bodo potrdili zdravstvene izkaznice njihovi delodajavci, kjer so zaposleni. Upokojence prosimo, da se zagotovo zglasijo določenega dne v navedenih prostorih. S seboj naj prinesejo zdravstvene izkaznice zase in za svojce, ki uživajo zdravstveno zaščito po zakonu o zdravstvenem zavarovanju. , Kdor se tega dne ne bo odzval in dal v potrditev zdravstvene Vknjižice, jo bo moral prinesti potrditi na uradni dan vsako sredo na okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju. V$c stroSke v zvezi s tem pa gredo v njegovo breme. Nihče pa ne bo mogel od 1. 1. 1963 koristiti zdravstvene zaščite z nepotrjeno zdravstveno izkaznico. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj Obvestilo REGISTRACIJA MOTORNTH VOZIL V OBČINI JESENICE »D DELE K ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINSKEGA UUD »KGA ODBORA JESENICE OBVEŠČA LASTNIKE - UPO UBNIKE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL NA OBMOC fU OBČINE JESENICE, DA MORAJO PODALJŠATI REGISTRACIJO VOZIL ZA LETO 1963 V NASLEDNJIH DNEH: Na območju mesta Jesenice in krajevnega urada Žirovnica /a vou. motorna vozila v dnevih 15.. 17.. 18.. 19., 20.. 21.. 22., 24.. 25., 26.. 27., 28.. 29. decembra 1962 in 7.. 8.. 9. ter 10. j* nuarja 1963 od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v prostorih industrijske metalurška sole na Jesenicah. Na območju krajevnih uradov Kranjska gora in Rateče dne 4. januarja 1963 od 9. do 12. in od 13. do 18. ure v PTC štorih krajevnega urada Kranjska gora. Na območju krajevnega urada Dovje. Mojstrana dne. 5. januarja 1963 od 9. do 12. in od 13. do 18. ure v prostorih krajevnega urada v Mojstrani. Obrazce za podaljšanje registracijo dobite v dnevih registracije v pisarni, kjer bo registracija, tam vam bodo izpolnili tudi obrazce. Prošnji je treba priložiti državni kolek: za avtomobile 700 din, za motorna kolesa 400 ciin, prometno dovoljenje, kartonček o tehničnem pregledu rotila in odrezek položnice o plačani cestni pristojbini, ki jo vplačate na pošti ali v komunalni banki na tekoči račun številka 607-13-68871. zbirni račun taks za motorna vozila, štiridelne položnice dobite na kraju registracije. Za vozila, ki so last gospodarskih podjetij, jc treba predložiti šc potrdilo o zavarovanju vozila. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve ObLO Jesenice mali oglasi •mali oglasi •i« i Prodam 3 prašiče za Srednja vas 26. Šenčur 4930 Prodam gospodarsko poslopje — primerno za .stanova n k Z ne* tržni pregled < kaj popravila. - Kranj. Smodnika 18 4844 Prodam globok italijanski vozi-zakol. -.(ček. malo rabljen. - Ivan Liko-ttn, Kranj. Tomšičeva 4 (doni upokojence'.') 4945 Prodam 3 plemenske svinje, in dva prašiča, za pitanje. - Kocelj, Mi .saće 11 pri Otočah 4B4b Prodam prašiča za zakol, težkega 190kg. - Sp. Rrniki 11. Cerklje 49-17 V KRANJU Fižol 130 do 'J40 din, ajdova otoka 170 do 180 din, koruzna moka 60 dir. ješprenj 100 do 130 din. kate 130 do 170 din. krma za kokoš 70 din. koruza 00 do 63 din. oves 40 do <13 din, pic?o 30 do 30 dinarjev - za liter: zelena in pe-tenSiiJ 10 do 20 din za šopek; kolerabe 40 do 30 din, ohrovt :>0 dinarjev, hcu&e 90 do loo din, jabolka 100 do 120 din, orehova jedrca 1000 din. celi orehi 250 din. redkev Gft din, k:s'a repa M din, sladko repa 30 din. pesa fi? din. solata 130 do 130 din. kislo zelje 100 do 140 din. sladko r-elje S& dinarjev, krompir 40 din, čebula 130 din, maslo 800 din, sir skuta 160 din, korenček tf) din - za kg; ftnetana 2-0 din za merico; ee -en 10 do 40 din, jajca 13 din, kewH 600 din, ptlAsncl ?so de 420 din -za kos. Kupim enostanovanjsko hišo ali stanovanje. V zameno nudim dvosobno komfortno stanovanje. Ponudbe oddat" pod "Kranj — takoj •■ 492'0 ostalo • V okolici Stražišea sem izgubila denarnico z c«ebno izkaznico fte* ' vilka I2?fl. - Najditelja prosim, naj jo,vmesna uaalov.. ki jo naveden v iskaznici 4919 W Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ANTON ARHAR upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 10. decembra 1962, ob 15.30 izpred hiše žalosti, Cesta talcev 15, na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Francka; hčerki Slavka in Francka; snaha Anica; zeta Rajko in Jardo; vnukinje Andi, Neli in Bojana; vnuki Jože, Jardo, Tone in Mircek; brat in sestra / družinami ter ostalo sorodstvu ISKRA, indUftfija za elektromehanike, t elekom u nikaci je. elektroniko in avtomatiko, Kranj s prejme v začasno delovno razmerje 10 DELAVCEV S FINANČNO-KNJIGOVODSKO PRAKSO Začasna delovna mosta --o v Ktanjij'in v Ljtibl.'iapi. Drlo v: dopoldanskem in popoldan* s-.kem času. Osebni dohodki po dogovoru, rnteresentj za zaposlitev v K:artju naj se prijavijo nn ng-;iov: ISKRA. Kranj, Savska loka 6. koordinacijski center, kadrovska služba. Interesent! za zaposlitev v LJubljani naj se prijavijo na naslov: ISKRA. Kranj. Prodaj' po servisna organizacija. Ljubljana. Linhartova 35, finančni sektor. REGISTRACIJA MOTORNIH VOZU, ( V OBČINI 11 AN J OBVESTILO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ, ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBVEŠČA VSE UPORABNIKE MOTORNIH VOZIL. DA BO PODALJŠEVANJE PROMETNIH DOVO L JEN J ZA LETO 1963 PO NASLEDNJEM VRSTNEM REDI i: 17. 12. 1962 tovorni avtomobili 18. 12. 1962 avtobusi, traktorji, prikolice in specialna vozila Za lastnike osebnih avtomobilov z začetno črko: 19. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 A do F 20. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 G do K 21. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 L do P 22. 12. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 R do t 24. 12. 1962 ostali osebni avtomobili, last podjetij, ustanov in zasebnikov A do I "25. 12. 1962 ostali osebni avtomobili, last podjetij, ustanov in zasebnikov T do / Za lastnike motornih koles i začetno črko: 26. 12. 1962 motorna kolesa A do C 27. 12. 1962 motorna kolesa D do H 28. 12. 1962 motorna kolesa I do L 29. 12. 1962 motorna kolesa M do P 31. 12. 1962 motoma kolesa R do T 3. 1. 1963 motorna kolesa U do / Veljavnost registracije motornih vozil bodo lahko podal j* sali v stavbi občinskega ljudskega odbora Kranj — referat za promet. Titov trg 4, soba 1, ob zgoraj določenih dnevih od 7. do 12. ure. Tiskovine za registracijo jc treba izpolniti v treh izvodih in bodo na razpolago pri Avto-rnoto društvu Kranj, ki bo Ludi opravljalo pravilno izpolnjevanje tiskovin in dajalo vse potrebne informacije. Avto-moto društvo Kranj bo imelo na razpolago tudi položnice za plačilo pristojbin, kj se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list FLRJ št. 32/61 in 8/62). Lastniki motornih vozil, ki so oproščeni plačila cestne pristojbine, naj poskrbijo potrdilo o oprostitvi plačila pristojbin pri upravnem organu za finance ObLO Kranj. Za registracijo je treba predložiti tudi statistični list iu potrdilo o zavarovanju vozila za tista vozila, ki morajo biti obvezno zavarovana. V kolikor jc na posameznem vozilu od zadnje registracije nastala tehnična sprememba vozila (menjava motorja, sprememba barve itd.) in lastnik le spremembe doslej ni prijavil, je dolžan na registracijo pripeljati vozilo in prijaviti tehnično spremembo, Šele nato mu bo vozilo registrirano za naslednje leto. V primeru, da v prometnem dovoljenju ni vpi sana številka batve, naj lastnik tudi tako vozilo pripelje na registracijo, da se bo ugotovila številka barve in vpisala v prometno dovoljenje. Upoitevajte datume objavljenega vrstnega reda registracije motornih vozil. Tisti, ki do 3. I. 1963 vozil nc bodo registrirali, bodo morali takoj po preteku tega roka vrniti registrske tabPce in prometno dovoljenje referatu za promet, ki bo vozilo s tem dnem črtal iz evidence Oddelek za notranje zadeve ObLO Kranj Avtomobilisti pozor! SPOROČAM«) VAM, DA SMO DALI V PRODAJO , VITRINIL* IMPREGNIRANE KRPE, S KATERIMI ZAŠČITITE OKENSKA STEKLA AVTOMOBILOV PRED ROSENJEM. 7 NAKUPOM TF. KRPE SI OMOGOČATE DOBRO VIDLJIVOST IN S TEM TUDI VARNO VOŽNJO. , VITRINI L( impregnirane krpe lahko nabavite pri vseh bencinskih črpavkah »Jugopetrol«, v prodajalnah »Slovenija avto« in drugih podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo avto opreme. , Kranjčani omenjeni proizvod lahko nabavijo tudi v trgovini MOJCA v Kranju, Koroška cesta 16. Krpe jVITRINIL' so v prodaji od 10. 12. 1962 dalje. Vsak kupec naj se pri uporabi ravna točno po navodilih. ZAVOD - INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ Pot na kolodvor 5t. 2 afera « nine g 14. Avtomobilska cesta je žarela. Za Alsfeldem sem nekaj časa vozil e .stotridesetimi kilometri na uro. Avtomobil je drvel, slišati je bilo le piskanje vetru. Stari pes je spal med nama. Julfus Brummer je kadil težko cigara. Drveli tmo po ovinkih Knullskih gora med Niederjceso. in Kirchheimom in se epft spustili v nižino krog Bad Hevsfelda. Na vzhodnem obzorju to se dvigovali majhni, beli oblaki. Na vs«« strani se je odpiral lep razgled. Povsod so ležala zelena polja in med njimi rumene pa rjave njive, Dežela je bila posejana t vasmi. Povsod beli zidovi, rdeče opečnate sirene, in mnogo cerkva. V deželi je bilo ogromno cerkva. Na cesti proti Bad Hersfeldu in iuldi smo se začel; vzpenjati. Gozd je obdajal cesto. Drevesa so bila temno zelena, veatjh so bila videti črpa. V gozdovih je lepo dišalo in bilo spet hladneje. Prehitevali smo dolge kolone- ameriških vojaških vozil. Prebit*!i amo dvoinpoltonske tovornjake s. snetimi šotorkami. tefk* tank'', džipe in oklopne izvidnike. Na tovornjakih SO sedeli vojaki s čeladami in uniformami iz varovalnega blaga. Iz tankov bo gledali vojaki z usnjenimi čeladami In sluSalkami. V džipih 60 sedel' cestniki. Za krmili so bili običajno črnci. Na vseh križiščih sem videl pisane zastavice in po.sam&zne vojake z brzostrelkami. V eni koloni sem naštel sedemdeset tankov In nad sto tovornjakov. Dijpov nisem Štel, bilo jih je pteveč. ■.Manevri.« je rekel Julius Brummer in otresel pepel s trm-cigare. »-Velike manevre imajo, a m i j i.- Odpri jc okno na svoj) .-'rani in -iztegnil skozenj rožnato, majhno dlan. Nekaj vojakov g tovornjakov je odmah.alo. Drugi izpaha}I. "t'Q bi bil lepo dekle, bi v*j mahali,- je rekel Juliu* Brummer. Drveli smo mimo tovornjakov in čez nekaj tata sPtt prehiteli VMfto tankov. Prebarvani *o bjji zeleno in rjavo, imeli so antene in okrog stolpičev $q bile privezane čelade in odeje. Tnnki. džipi in tovornjaki so volili proti vzhodu. •Ste bili vojak- Holden?- • Da. gespod Brumer.*. '■Kakšen rod?< • Tanki.- »Kaj menite o teli stvarcah, veličastne se, k-,'.)•'.'•• »Vej i častne. •- »Čeprav sc <\v.c. to. kajpada zdi malce smežn < p H-l '.:nv>, da ob$tat4jo vodikove bonibe.« »Mslcc *.m.e$no, da-•■Celite. eigaro";v ••Hvala, ne. gospod Prumrm-M. • Na. desnem cestnem robu «w> as prikazali napisi V angleščini in nemščini. Prebral sem: POZOR! DO CONSKE MEJE JE SAMO 150 METROV! C'eit« s« Jo začela i&pu&;3ti. Videt) je bilo daleč proti vzhodu-Videl sem vasi z belimi zidovi, rdečimi strehami in cerkvami- Polja so bila 7*len» in zlato rumena in vrne,? ho ležale rjave, njive. Z»-Sledal isem večje mesto k številnimi dimni-ki. Iz dimnikov se Je kadilo. «Ei*icmK-h.« je rekel Brummer. »2e na drugI strani.« »Da-<. sem. rekel. Toi« dežela sc pravzaprav nj razlikovala. Na drugi strani je bila podobna. Na roba ceste so stali Jeseni stolpi in nekaj bunkerjev. Na travnikih rad nama sem zagledal može v zelenih uniformah. Ncsili so pušk«. Nekateri so vozili kolesa, drugi so vodil| pse in mnogi so tiho stali in skozi daljnoglede strmeli proti mostu s kadc-čimi se dimniki, ki se je imenovalo Eisenaeh in jo že ležalo na »drugi strani«. Ceste je bilo nenadoma konec - pred reasteraljenim mostom. Napisi v treh jezikih so napovedovali, da je do conske obmejne postaje Heriesh«U6en-Wartha le še 25 kilometrov in da je treba voziti po stranski cesti. Cadillac jc po luknjali poskakoval v dolino, kjer »o se pasle krave. V zadnjih tridesetih minutah je postalo čudno tiho. Sreča-vati s-mo 1« malo avtomobilov. Mnogi so imeli bele conske tablice. Paiste. je bila zelo oska in pralna. Zaprla sva okna. Dežela jo poslala strornasnejsa. Ljudje na poljih so bili videti žalostni in rosni. »Rit sveta.•< jc rekel Brummer. Gozd « skrivenčenimi drevesi. Blatna vas. Bencinska postaj*., trgovina. Otroci, ki s prsti rijejo po nosovih. Pesek in prah. Hiše iz. neometane opeke. »Tukaj nihče note vlagati denarja. Vse je pripravljeno za naslednjo vojno.« »Da, gospod Brummer.« »Haha! Kakšna sreča, te vojne bodo v*>aj enkrat krivi drugi!-»Da, jfospod Brummer." sem rekel. Cesta je bila r« odvrarnn, polna ovinkov, izvoženih kolesnic !r lukenj. Poslednji kraj pred mejo se je imenoval Herlcshausen. Za me slom je vodil nad cesto velikanski nadvoz. Zgoraj je. peljala avto-mobtfska cesta. Tu je bil k-onee ceste. Poljaka pot jc vodila k z.;i hodnonemški kontrolni postaji. Pred njo je .-tale nekaj tovornjako. s prikolicami in osebnih avtomobilov. Zraven jc stalo majhno go, Ktiščo z glasbenim avtomatom in strupeno pisanimi tortami po-steklom. Zatem se bencinska postaja, pivpleakana t rdečo in rumen, barvo, pa mnogo muh. Iz aostišča jc- bilo slišati glasbo. Frank Si-;r«'.tra je prepeval :-He.j. jealous lover...« Obmejni, uradniki so bili zeio prijazni. Nosili so grahaste hlače in /elcne; srajco in se znojili. Pokazal; sva najine* potne liste, Uradniki to salutirali in nama želeli sreča' pot. Zapornica pod črno-rdečo-zlato zastavo se je dvignila in p slabi cesti sva