r-1 NajTečj! aloveiuki dnevnik H It Združenih državah § Velja z* vse leto . . . $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 _ J I GLAS NARODA SECTION I. — PAGES 1—«. NO. 72. — STEV. 72. PRIPRAVE ZA DRŽAVLJANSKO VOJNO Strah je preprečil izbruh državljanske vojne. — Mobilizacija policije je preprečila pričakovane spopade med nacijonaiisti in republikanci ter socijalisti. — Kakšne bodo posledice odredbe ministra Severinga? Poroča Arno Dosch-Fleurot. Berlin, NVmčija, "2'k innivn. — Delovanje npuMikan-«k jMilirij«- in povelje pruske vla«le. ki |»iv|>ove«luje zboro-\anj«- urinskih iiarmlnili in drugili organizacij, sta ]>re-pre<"ia daues vse pint i-i*epul>likaiiske demonstracije. I>.» vrstili dalles zvcht niso dospe l;i v Berlin nikaka j h >r«»r ila. ki bi kazala. da je prišlo do kakili spopadov med nacijonaiisti in koimuiisti. eepiav so jili skoro vsi pričakovali. Najvee zadreg so pričakovali odirovorni kro«i v Tiiringiji, kjer organiziral i tako nacijonaiisti kot komunisti. Policija je nadzorovala vlake in r..Nt.', vo.ječe proti severu iz Ha-] Hitler, definitivno lazdruženi uj irske, tla prepreči gibanja iiMci-1 **azpr«?ui. List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. -—- ~ - • ■ ■ ■ ' —^———_.. , . —, mamma m liosnd OUss Matter. September tl. 196$. a* ths Pest Office at Near York. M. Y„ «nd«r the Aet of Oongrsss ml Mmfc j, 1CTL__n»T. I. — STRAN 1—8. __NEW YORK, TUESDAY, MARCH 27, 1923. — TOREK, 27. MARCA, 1923.__VOLUME Tyyr _ T.KTVI| TTTT VELIKONOČNA PROCESIJA V JERUZALEMU. i< »tih lističu i h ali fašintovskih tolp. Naci j«inaJist ične organizacije pa s.. o«'j v id no dobile iHivfljr, naj Notranji politični položaj je na isti način v/neinirljiv. kajti jutri >e i>o vršil seManek državnozbor- mirniejo in popw'ila kn/pjii. da *ke«a komiteja /-a zunanje zadeve. ki je bil sklican prav izrecno \ namenu, da pokliče kancelar ja ( una na odgovor * radi govorov, katere je imel v številnih ju/no- vi> niso vniile niti običajne nedeljske vaje. »Irujrič i//.a /a-edenja Kukr • »kraja je vlada kršila svoje lasi- no jN»vel ie. ki prepoveduje /boro-' nemških mestih. Predno je »kisel t»uija \ razdalji etio milje i*l nemškega državnega /bora. Dovolila j« demonstracije |»r« »t i za sedenju k; «■•• vršila na Kii«*ni^|)latzu, «I i r»- i. tiio pr«*d poslopjem državnega /lH»ra. f*reo<*f*li (],.| ljinKke miio/icc •»«• j«- vlit |m» znani l*nt«T <1. n !.n,ivala, dokler ni ljudVka množica dcjan*ki poskusila napasti poslopje. \ato je razpršila tle-iHonstrante. Treba je čakati, kako bo uspela • tredba pruskega ministra za notranji' za«l«-v»*. S.'verinjn. ki |o-<-jh>\• < I m j«- Nemški ljmNki >tran-ki svobodo zborovanja. Ni š»- mo- na Uavarsko, so ga socijalisti pokvarili, naj ne sprejme takega stališča. in čeprav je splošni učinek iijcfrovejra povora v Stuttjrartn «.lvoril p« »t za podajanja Fran-< ijo. j«- ponovil v svojem monakov-^km govoril frazo, da s.» ne bo pogajal s l'arizoiil. dokler bojo t ran.-oske čete v Ruhrn. Sycijali-stičui in iiitlu^trijalni blok zahte-vata. naj v bodoč«' opusti to frazo. VELIKONOČNE POČITNICE B0NAK LAW A. London, Anglija. 20. man a. — Angleški ministrski predsednik lk>nar Law je na nasvet zdravili- •»o«"«« reči. «la so radikalni naeiio i.uli.vi i \ /v./i z narodnimi *ocija-' kov v/el deset dni ]n>čitiiic. llajt listi, katerim naeelnje AdolplJfra grlo ln»Ii. Vesele velikonočne praznike £eli vsem naročnikom, čitatc-ljem in prijateljem Uredništvo ''Glas Naroda". DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m »HM Mit kaki IwiiiWMiiM^yi, Mri te pt itiklk t«ml m Mto m* mm MiMi jHwiiniii mrnrnodmiH m mšmH pdto te IsplaCvJ« "Kr. poitel Morml tnd te "Jttfruikt banka" v Ljabljanl bmta. Beograda. Kranja. Oalja. Mm-rlborm. Dubrovnik«. Splita. Barajar« ali dragod. kiar ]a pa« aa hltn 100 Din. .. $ 1.30 .. K 400 200 Din. .. $ 2.40 .. K 800 600 Din. .. % 5.70 .. K 2,000 1000 Din. .. $11.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $22.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $55.50 .. K 20,000 ■aapalUa M aaflrtMteBte ti Iglitejj '»Mnlf* kub« f tek. OpatUt te Uši*. 50 lir ..:..... $ 3.00 100 lir ........ $ 5.70 300 lir ........ $16.20 500 lir ........ $26.50 1000 lir ........ $52.00 s trn ptkiljtlif, ki pnmetaje znrsek pet tisai dinarje* ali pa dvatiaai lir dataljujaflMi pa MC^nml ie pmbni papunt. Vrr«fi»«»t dinarjem in lirnm mmIuJ nI Ktalna. men j« so večkrat lu nej)ri-^aki>T«no; ix ir^i raxlmca uam ul moguO podati natančne cene vnaprej. KatHiuamo mil oue^a due. ko nam -^h.m* takozvaii'i Nebi Mn-a proce.>ijo procesijo preroka Mojzesa) i»il j«-rnx-:iI«• udeležujejo procesije tudi anyrlcNki voj;di5. • MRS. ANA BUZZ! MORA IZPRIČATI NEDOLŽNOST Njen zagovornik pravi, da bo najnovejši razvoj napravil iz nje pričo, ne pa obtožene v Schneider je vi morilni zadevi. New York, X. V. I'«;, marca. Danes opoldne !»<• poM Ima velrporote i/. l»nm\n ritijbrž <>!» doižila Mr*. Ano l»n/./.i radi umora. ki-r l»aj«» ustrelila Fri'deri-L-ka SclinciJt-rjii. l>on traktorja Iz Rrunxa. - katerim ježi vela kc*t nj«-«rova žena. Okrajni pravilnik Oleenon j" rekel, da bo še danes zjutraj /.a-vršil svoj slučaj in da se ne bo posluževal pri tein nikakili okol-šenili dokazov. Šest važnih prič bo nastopilo proti Mrs. liu/./.i. Te so: — policist -James l>o\*Ie. ki j«- S • i T v službi na Sound View Avenue, kjer je bij izvršt-n umor: farmer N. Fulner. ki je videl žensko, ko j«-zapustila Sehneiderjev avtoni »bil ter nosila rrno, suknjo, klicno on: Mrs. Unzi; William Ture, svak SLAVNA IGRALKA iPRISKAVA GLEDE BERNHARD MRTVA UMORJENE MISS KING New York. X. Y. marca. — Oseminsedemdesetletna Sara Pomožni okrajni pravdnik Bernhard, ena najslavnej- Pecora je osredotočil vse ših igralk na svetu, je preiskave glede umora na umrla do kratki bolezni. izsiljevalca, katerega je ------deklina zavrnila. Pariz, Francija. marca. —; - Ob osmih zvečer je umrla Sara Bernhard, Zadnje trenutke je bi-. p„tfiii ko je premotril vse dogod-!a nezavesti. ke. ki so se završili pred smrtjo Njem- zadnje ure- so razvidne Dorothv K in <4 ali Keenan, je vče-\/ naxli-diij<*^ra porodila : raj poslujoči okrajni pravdnik Pariz, Francija. marrva. — Pecora. sklenil oprijeti se teorije. Vsči znamenja kažejo, tla se bliža da j.' l>il njen umor posledica iz-ži vi jen je Sare Bernhardt zatonu, i siljevalue zarote proti Mitehellu. Telesno je brez moči. a pri zave- j bogatem bankirju iz Fliiladelphi-sti in včasih se jasno zaveda svo- je, ki je zapustil njeno stanovanje je«ra hoja proti usod i. Velika! predno je bila kloroformirana francoska ijrralka se je vso noč zgodaj zjutraj, dne 15. marca, obupno borila proti temi, ki jo je Okrajni pravdnik je baje včeraj pričela obdajati. Herojska igra. osredotočil vso svojo pozornost — kot pravijo njeni prijatelji, — na človeka, o katerem domneva, katero je igrala skoro osemdeset da je spočel idejo izsiliti veliko let. se bliža koneu in kmalu bo svo to denarja od Mitchella pod padel za štor. , pretnjo, da bodo v drugačnem Navzoči zdravniki. prosUvlje- j slučaju razkrinkani njegovi odno-ni v sled svoje učenosti in ročnosti šaji do Miss King, ter obenem veliki prijatelji ter j PROSIJO POMOČI moči proti nazadnjaškim elementom, ki vladajo v deželi. — Poziv velja ameriškim tovarišem. Mr. Pecora domneva, da je pri- . . .. . , ... , , , občudovalici igralke, izjavlja jo i 5el omenjeni v njen(> stanovanje Obdolzem. ženske, k, rekel, da u.^lasno. da je njen položaj na zapa(lni 57 cesti ^^ da bo je dal Mrs. huzzi revoh-m-, s ka- j 1,pc„. bi edinole ''božanska Sara" našel Ut lerim je l)il Schneider ustreljen: smatra celo stvar za napačen Mrs. William Ture. njegova žena j alarm, in sestra Mrs. Buzzi: Joseph Hil ton. prodajale«- tiketov v Kii: Danes popoldne krog šeste ure »e je njen o stanje naenkrat po-sl;:bšalo in \si /dravnl;i so ]>ri- ^iiiif.r Brothels cirku>u. ki je r-- kel. da j«* posodil dotieni 1 ver Turen in detektivski k »pitan Henry Bruckman. Kot pri »V I »o zaslišan tudi Rich ard Smith, ki je nekoč treniral slone v prejiiiienovanem cirkusu fer izjavil, da je j. .znal Mrs Buz- Uko vreme, so bila okna bolniške zi in Mrs. Ture. ko sta ',<- <>'».- iir j sobe odprta nekaj Spodaj je rali v cirkusu. 1 prišel mimo mrliški sprevod. Tu- — Mrs. Buzz i bo mo«roč- vaz j robni» so odmevali glasovi godbe, na priča v duča.iu liies^o obto Tajnica igralke, vsa zaspana, je ž«v.ka. č« se bo izkazala kot pra- f pohitela, da zapre okna. 111 Mr. Mjtcliella. Ker pa slednjega ni bilo tom, je zasledoval pismo, katero je baje dobila deklica od MitelieLla. ko se je slednji mudil v Palm Beaehu. Ona mu baje tega pisma ni ho hiteli k uj -ni postelji, čeprav so tela izročiti, kajti premislila se je. preje izjavili, da ne bo izdan 110- če se je ^loh kdaj udeležila to-ben nadaljuj buletin do jutri zju-1 zadevne zarote, ter sklenila ščiti-traj. , ti Mitchella, ki ji je bil vedno na- klonjen. Ker je bilo gorko spomladan-| vilna jrotova informacija, katero pričakujem. — je izjavil v.-era. popoldne njen zagovornik. .James Donnelly. Otlpotoval je v New •Jersey, kakorliitro je dobil dotič-no informacijo, o kateri je izjavil. da bo mogoče poincnjala važna razkritja. Okrajni pravdnik (jIcen011 ni hotel razpravljati o možnosti, da bi bil stavljen pod obtožbt« kot sokrivec tudi Ture radi priznanja, katero je baje dal oblastim. Donnelly je povedal okrajnemu pravilniku, da je Mrs. Buzzi pripravljena o«lpovedati se iiuun-nosti. nastopifi pred veliko poroto ter ]>ovt^lati celo poveit svojega življenja ter svojih odnošaje,-s Sehneiderjem. Rekel je. da 1-zna absolutne dokaze, da ni bila — Ni še moj pogreb. — je reki.1 Sarah Bernhardt. — Živela bom še več let. Takoj zatem se ji y obrnilo na slabše. malo po opoldne onega dne, ko je našla mrtvo Miss King njena slu- Dotičui osumljeni — kot domneva nadomestujoči okr. pravdnik. — je nato kioroformiral de klieo. da jo uspava, dočim bi iskal v stanovanju dotično pismo. V njegovih, nevednih rokah pa je močno o mamljivo sredstvo izvršilo svoje smrtonosno delo. Izvedelo se je. da se je tnudil v stanovanju neki mlad človek Poroča Hugh O'Connor. Kolin, Nemčija, marca. — Angleške oblasti lnkaj v Kol i lin, Nemci pa eelc iiiRuhr okraju in Francozi v Dues-seldorfu, vsi dajejo izraza istemu mnenju, da se namreč mir v Rulir okraju se ne bliža. Položaj Francozov je približno naslednji: Plačevati morajo okupaeijsko ~ " silo približno 60.000 vojakov in i IiDAlICVI AUHI civilistov. Nič več ne dobivajo po JUrUnOlU UCLAvul milijon in stotisoč ton koksa in premoga, katerega je dobavljala pred okupacijo Nemčija vsak me- _ sec na račun vojne odškodnine. Japonski delaVCi prOSUO PO-V»letstnikom, kajti naperjena je proti m a j lrni m farmer-jem. Tretja predloga pa je najbolj radikalna. To je predloga proti radikalilo-socijalističncmu gibanju. Namen te predloge je. iztrebiti vse prvobojevnikc delavsko stvari teb prekiniti vsf stike ined Japonci, namreč japonskim pro-letarci ter mednarodnimi prole-tarskimi organizacijami. Tem podlim napadom vladajočega razreda bo postavila generalna japonska delavska federacija nasproti odločno fronto ter izvedla boj do brhkega konca. 2100 ZABOJEV ŽGANJA ZAPLENJENIH. Kew West, Fla., marca. — Zvezne oblasti so zaplenile na ku- izven svojega stanovanja o i ene žkinja. Mrs. Billie Bradford. —1 banskem parniku Monte Tennotte 2100 zabojev najfinejšega žga-^nja._____ do šestih popoldne onegn usode- Ta je poklicala po telefonu Mrs. polnega dne. ko je bil kon trak t or Ano Keenan. mater umorjene. — ustreljen. - Glasi se. da je star dotični mlad Orožje, s katerim je ha jv* Mis. j človek nekako devetnajst let, da Buz/.i ustrelila Schneiderja. je je visok pet čevljev in devet in-starin»ki Colt revolver, o liate-1 čev in da je on izročil policistu, rem je izjavil njen zagovornik.' ki je objavil smrt deklice, prazno da je treba pritiska dvajsetih tun- stekleničico, v kateri je bil preje tov. tla se «ra sproži. kloroform. — Trebalo bi moža. da dvakrat Ugotovljeno je bilo nadalje, da .zaporedoma hitro pritisne nr pe-ini bil moški glavnik, katerega so Trlina. — je rekel. — To bi bilo ; našli v postelji poleg trupla umor-za žensko nemogoče, razen če bi! jene deklice, lastnina milijonarja sc pri tem poslužila obeh rok. ' Mitchella. Nova zanimiva knjiga - NA KRVAVIH POLJANAH - Spisal Ivan Matičič. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so j>ojisani skoro vsi boji in trpljenje bivšega slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne" svetovne vojne. Kjijig-a. je trdo vezana, vsebu« je t£S6 strani s 25 slikami z bojnega polja. Cena s poštnino vred $1.50. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.,-New York, N. Y. Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim prijateljem, znancem in rojakom ši-rom Amerike. Frank Sakter. I 6TBAN II i*LA3 NJlRODA 27 MAKA 1923 "GLAS JNfARODA" | IMJVBlMN DAILV1 f| WW■'il ▼ WWVVIW D f (A C T—ration! FWAHW «AK—W. .....nI ______SINIOtK, Tli—lLi Ptect ar mm ar •« CwmiBwi ui .........at AMava otfiwm ■ CortliHt ttrwt tcf>mh tf Manhattan, Now York City. N. V. "•LAS NAROD«" ___ ttiiatl pa Hoboy Order. FH agramauM kraja auoWkm uroalmo. 4a m MB tudl prejtnje brvmllK* naanairt. da hltreja najdemo aaalomika. "O A d NAROD A" ■ MfHaMl Hi aal. terauoh of Mantiattan, Htm Yart. N. Va Telephone: Ceftlendt an EVROPSKA BLAZNICA, < lovek no luoiv zasledovati dogodkov v Evropi in družni, in- da l»i imel ohčutka, a je mogoče dobiti iz Iiulir okraja, so vkorakali Francozi, ki so tako strašno bankrotni. da ne liiorejo plačati niti obirsti na svoje dolgove, v Rulir okraj > :> mark kredita. \jegova ii.vazija je ohromila eiK> največjih industri-jahiiit ozemlj Evrope, iif takoj je padel francoski frank. Angleška vlada je določila državnega pod tajni k a za zunanje zadeve. Konadu MeXeila. ter polkovnika Amerja. da dasta izraza želji Fraueije, ki hoee s]»ustiti Nemčiji kri. Obenem pa pomaga angleška vlada Nemčiji v njenem boju z Francijo s tem. da ji ]>ošilja premog, dočim pošiljajo angleško banke nemškim industrijam denaiv da lahko poslu jejo. • i * f 1'ranrozi trdijo vsledtega. da Anglija skeha. Anglija je obljubila plačati svoj dolg v Ameriki na temlju ]M»goj«'v. katere j<* Amerika doloT-ila. Kraneija bo morala vsledtega plačati svoj puf v Angliji. To pa ie nemogoče brez nemške vojne odškodnine, katere pa ne bo mogoči' skolektai. kor je Nemčija upro-pnščeiia. kajti nemška marka je jmdla v 14 dneh na 200.00U mark za en funt. A" Lozan ju so s»* Turki jezili na Francoze. Neki angleški list je nato trdil, da je to dokaz lojalnosti Fraueije do Angliji* ter pričel hvaliti Francoze do neba. Francozi So Angleže na konfernci sabotirali ter razkačili angleške inteivso. Tako godljo so skuhali diplomati, blazni ]>ohlepa tcr[ pijani ozkosrčnega liacijoimlizma. Oni se prepirajo med seboj, njihovi narodi pa postajajo \odno hcdiiejši. in neprestano jih navdaja strah. « Peter Zgaga Iz Slovenije. bfcVEROVA ZDRAVILA VZDRZUJLJG ZuRA'vJL V ORUZINAh Mati j«' imela šestnajstletno 1 hčerko, katero je čuvala kot pun-eiew v .svojem očesu. V hiši ni bi- Smrtna kosa. Sin Andreja Gabnščka, 231etni mornariški poročnik Ciril Gabr-š*ek je umrl v Meljinah v Boki Kotorski na posledicah močnega la Spregovorjena nobena pokuj- prchtajCTija. Dovršil« gimnazijo šl.jira beseda, vse je bil., lepo či- v Ptuju, je bil potrjen še ptnl Av-sto in moralno. stirijo za vojaka, vstopil je k v,»j-j' Deklica je pa začela bledeti, ni mornarici v Pulju "m nato k ju-J Pritoževala se je. tla jo boli tu- tr,>s4ov. mornarici v Boki. kaj in tam. j Mati jo je peljala k izvrstnemu Dve nesreči bratov-orožnikov. ! I zdravniku. ' Orožniškemu naredniku Alojzi-j Prosim, pre iščite jo. — je re- ju Stoklasi, službujočemu v Kamniku, je dne 7. februarja umrla so- j proga v ljubljanski Ixdnioi. zapu- j kla zdravniku na samem. — Zdi mi; da jo led ice bole. Toda pri , preiskavi bodite previdni, da ne boste ranili čuta njene sramežljivosti. Zdravnik jo je preiskal. ivši 'i mladoletne otroke. Istega dne je njegov brat, orožniški narednik Josip Steklasa ponesrečil v Grosupljem. Ko je šel po cesti, Ves potrt se je vrnil k materij um -1e «««P«>tj neki kmet rekoč: . f > AqfiacpUcijo iqozil« Priporočljivo za odporrjoč pri zdiWljeqj[i srbečice iq rdzqih l^ozqll] bolezqu CENA SO c Vprdšajie pri v(t»cn) le^drjU. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA — Žal mi je. gospa, toda povedati vam moram, da je vaša hčerka v blagoslovljenem stanu. Mati. toliko, da ni omedlela. — Moj Bog. gospod zdravnik — je vzkliknila obupano. — Kako naj ji to povem, da je ne bom po- | hujšala . . . ♦ ^ * z vozom iz sejma v Ljubljani, ki je imel za voz privezanega konja. V trenutku, ko je Steklasa srečal v. se je konj odtrgal ter podrt orožnika na tla in ga še s kopitom . , . udaril po glavi ter mu prizadejal U'1 ^ Tia raklK ,Tl s-mrtno nevarne poškodbe. Pogrebi pt^kojne prospe ^tfklHsa se je ntšiI dne 9. februarja popoldne. I "^k»-ira . j spi»la. ki je po zdravnikovi izjavi t- • x i i, •,•• -i ležalo že 15 ilmi v gnozitiei Ker .ie Mitchell milijonar, ni j s smela javnost več kot deset dni i v.-deti njegovega ]»ravega imena.! • . '* Bolna Kraneija se kurira. ^aenkrat je zanjo najboljša kiira ti%ta. ki jo dobiva i/. Ruhra. * * * Pravijo .da sta se na Dunaju J .i" ne/aian uzinovič odnesel prav-dva pijančka pogovarjala zvez- j 11 koma Pineku in Čeku razne ob-doznanjstvu. 3'rvi je rekel drU-11(^k<-> v vrednosti 14.ih» ukradeno v «r:itM-\ ini 30.000 kron. trgovcu Lack-nt-rju v Cnionilju pa v«-čja huu»-žina blaga iz njegow trgovine akademskem tU-nm LjnMiani •nii ANTONA V ICR', podoma-če Žej»aninov i/. Velike Bukovi-ee št. s pri Ilirski Bistrici. Prosim rojake, ak<» je kateremu znan njegov naslov, da mi ga naznani. ;i!i naj se pa sam javi na spotla j navedeni naslov. Imam mu poročati več važnih ^tvari <> njegovi dedščini v stn-reii! krjrju. Zadnje pismo ji- dobila njeg»-va mati pred dvema let«ma i/. Klin (Jrove. W. Va.— Anton Volk. Box 5. Markleton, Pa. (27-28—3) bVOJI K SVOJIM! Ta lepa fr.i/a je pri nas Slovencih vdomačena. toda žal. da je v pr» miiojrih slučajih edinole fraza in ničesar drugega. Ker pa baje v vseh stvareh in panogah napredujemo, je upati, da bo ta ira/a v doglednem e;isu izpn^menjena v načelo. k«>jega izvajanje bo s\eta dolžnost Asafjepra našega rojaku. Nekateri naši ljudje imajo čuden predsodek proti rojaku, ki «e je nekoliko povsprl i/ njihove srede ter se osamosvojil. Skoraj hi rekli, da je to /avi>.|. toda ostanimo pri predsodku. Tega predsodka s.. pa treba enkrat za vselej izr.ebiti. Z.i Velikonočno s?. \ilko se nam je posrečil« dobiti preeej ogla-so\ najrazlienejsih jMHljetij. ki so deloma \ shivefiskib. deloma v tujih rokah. 1'odpintjte ta prijet i«. P«»«lpirajte vsako p«nljetje. ki (»glasuje y našem listu. » In pri t**tn s^ skličite n* Milas Xanda". Prepričani ste lahko, da boste dobili v tem slučaju dobro robo m primerno plačilo. Nas jr namvn-sT pres»-neitiln število tujerodnih oglašate! j»-v. Ti ljudje eettijo slo\.nj>: element. Priznavajo, da s«, v gotovem ozirtt rk takole: 'New York je jako vel*.ko me-, st ». v New Yorku so velike hiše. Lansko leto je bila tukaj nova I maša*'. i Slede imena novomašnika in mi-! nistrantov. ! • _ » Občinska bolnica v Trbovljah, j Za občinsko bolnivo z zača.*?n»> I pvavico javnosti v Trbovljah je -I zdravstveni odsek za Slovenijo' (! .ločil rzza 1. t'ebr. f. I. i slerbuino I za f»s-iH»o in na dan 20 Din. i Višje dež. sodišče v Ljubljani j je imenovalo dvornega svetnika Kje je moj brat HPDOLF KO!»p.' V Z^lntžene države je šel še leta l!M):i. Na j prvo je bil v Clti-\crgi. IH.. potein se }Kt tlič več ne ve o njem. S t ;iri-š" in bratje ž»*lč :zvei)i:<1: V Združe:!iii državah biva /'• 1!» let. Zadnjič mi je pisal I. 1^14 s piliponibo. da mi ho poročal natančen naslov. kater«ua pa nisem prejela. Ce kd.> kaj Ve o njem. naj mi ]>oroea. ua.rraje bi pa prejela njegovo j>ismo. f rsula (ios.lavia. (27-2S__■ Sheboygan, Wis. Ne vem. kaj j* vzrok, da s < dopisi v r-sln C. N. zadnji - a-; tako redki. »ioToV'.. ko ]»; ;;j,li (i. N. odločil pro.sjor raznim divoi-sa-n m. bi bil • . :nili,ožena. Prepričan •••m. če i»; >i• ta ogia-ila. bi tudi vsi i kr v« i . zvrni a ua moža. Z«"*!<• v ]fcr«»svet! zahtevajo ••na-k«^pra\nost / možem. Dobra žena .'t -»krSna u spodinja j., gc»tovo tudi n n. Žena p.-. k; ko naj čaka. la nv-ž 1 »di*le na d-h». pa /•• zdrsne s » -tli o,| Te do druge ild.. doma ]>a p i-.-.i vse ;e uarieuo. umazano i:i blatno, lahko tako Iviiči po !i —-t 13a za enakopravnost r. možem, je gotovo ne bo dobila. M<»/. bi moral b:'i pravi tepee. ko Združene papirnice Vevče-Goriča-ne-Medvode. Ministrstvo za trgovino in indu-i širijo je odobrilo sklej) izrednega! j občnega zlx>ra delničarjev Zdru-1 i ivh pap:,mie V*-vče. (Joričane in! ! Medvode v Ljubljani glede zviša-i iei ne zasluži toliko, da bi mogel i . V z?ro,,ovini' ki jo bodo scsta' | " ja delniške gla^.iee od 4(> na 30! eni izjKdnit: vse njene želje, vsaj! v,h v bl 1'° mne- j »mljt-uov -kron ter na možnost, da n-ka-terim ž-nam je nomogove | "j" l'rav lahko izostal slavospev j glav niea nadalje zviša do SO ustreči z bomo plačo kot jo pre- j rojaku .ki je pri tem ali onem so-1 miljcmiv kr«m. .cma dandanes delavec. Vendar cijalističnem klubu najagilnejši • | •aipo mojem mnenju to še ni pra- ! tržaškega rojaka, vi vzrok za tako pogt^ste ločitve * m • ^ Ljubljani je umrl 12. febru- arja zjutraj Ivan Mankoč. šef znane tržaške lesne veletvrdke C. /ak,ma- Velikanoč se bliža. Ako pogledamo nekaj let nazaj,j ]>,, ijstj|, Vse polno re bila 1- čitev zakona !•• redka' vstajenju IV ikazen luni n išimi rofaki \Io t V - ' ' ,.. i «ia markantiiejših <»s*>h Ml: rojaki .olik,, ko, ' i,'^ T J . .' ." V., . J "-1"'1 »udi pri haljanih. latie.s. No. vzrok po mojem za ta-ko mnoge ločitve je iskati v sc- ( ■Janji pi ohibieiji. Lunini žarki so ^ >:;4v gotovo vzrok VO', sedanjih Vstajenja narodov in ljudstev ■ itev. najbrž zaenkrat še ne bo. kako V*»ak ve. kako s.»» prodaje te žar-i ustajo |»a lahko doživimo. .. 4;„ni v vsak: tretji hiši. Več * * * lučajev je. kjer s,- pije tako d .]-S ', dri lie Ve lo več. kaj delajo. Poli ! ce so domači prejuri. pretepi u tako dalje, nakar sb-di i t•.| • }«,. ."•i'ev zakona. So s.-vtnla tudi drug; slučaji, kjer -i* mož in žena ne moreta razumeti, za take pa je najbolje, da se htčijo mirni ni potom in ne oglašajo v javnosti, kar ne more i nikomur koristiti, pač pa viČ iko-| dovati. Moški, ki čila dopi-e že»i.' k* z vso energijo udrihajo poj prejstijih možeh, od kateHh solo-! '-ene. je že gotovo stori! sklep, da i za tako ženo nikdar ne moral. TL Svetlin. t člankov o < %w . - , . .. . . JlankfM-. s iK>kojnikoni je legla v bratstvu. iireporodu.« . , _ . .... ' 1 1 j grob ena markantnejsih ».s<'h trža- V Saj * Kaj wk Nemci doroljujejo v » — * i ■ i , ^^ -- - tiri r ccoMiorua rifiiun. Nemci na Češkem se kar ne morejo sprijamiti s Mudijo, da *o državljani slovanske države, pa kažejo pri vsaki priliki svuje pri-Sateljstvo do Xemeev v r«jhu Hrez ocira na to .da r tem kvarijo or-hoslovaško nevtralnost. Tako 'je mestni za^top v Mostu kljub pr<^ testu češkHl ^lanor sklenil podariti .'tt)00 čehoslovaških kron v J prBMfto-* »eMJ*ke agHarije v Po gurju. Jugoslovansko-albanska meja. V smislu sklepov poslaniške konference ao jugoslovanske čete 20. februarja zasedle zadnji del nevtralne albanske zone od Gja-rane do Koraba. Izvzemši pas 500 m z ene in druge strani te črte. ki ostane še ne£ade$eden, dokler se ne postavijo mejni koli. kar se zgodi poleti. Jugoslovanska vlad^ "i je pridržala pravieo "za more- al ve- _ . , ^______ Ivan Skoda, da pade ta .^ljubljen. I Mankoč se je udej^tvoval zlasti Čas ravno na 1. april. na gos?potlai^kem jxdju. zanimal * * * | pa se je istočasno tudi za vsak' najmaaijši kulturni j>ojav med tr-j žaškimi Slovenci in iniel za njihova narodna društva vedno odprte' roke. Dičila ga je izreulna skrom- j nost: svoje pri«jx«vke je polagal | domovini na oltar vedno pod imenom "Neimenovan". Med vojn«.' je čutil odločno jugoslovanski. Po prevratu se je preselil v Ljubljano. Značajnemu in neustra.še-j Kvr<»j»j in gotovemu delu Amerike ue bo kazalo drugega kot v silnem obo.jMi prazuavat-i.-je*»le«*t \ el k« ga |»etk«. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave. Knajpo-vo ječmertvo kavo in importirana do-mača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je ftakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Prescription A-28S1 je swlo skrt-eče zdravilo z<-»p«.r rcvnmti-zem in trc;jiij»>. pri vsaid utektoniH j® navodilo Kj-ko sf rabi, .steklenica $1.35 SEMENA. V zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišav in zdravilnih zelišč. PIŠ1TK H« > BKKZPLACXI CENIK. Kranjske kose Kosa s i ilK-lcom iz najboljšega jfkla. r,r., ?o in centimetrov ........................ $1.75 B kos s rinfki .............. 9.— Brusni kHm«*n ........:....„ —.30 Klepilno oro<1je .............. t._ Suho gTozdje in drugo. MuAkatf!. z«-to sladko grozdje. baksa 25 funtov .............$3.10 M:«I«i črno srško KrozUje, bak- sa ;»•< funtov ................ 7.75 Br!nj»-v»- jacHle. vreča 13J funtov .......................... 7.— Naveden Mago pošiljam [»ofitnine prosto. Nim !»ri jgrozdju ni Express vraču njen. MATH. PEZDIB Bex 772, City Hall Sta. New York, N. Y. bi bi dovo'il ženi v^e. kar zahtevi* Veeina ž»-na zvr: .j i ,- -do Pr^g^^j an je goriških komunistov. za ločitev zakona na m<*rn. tiste Tudi v f;f>riei je izvršita var- p«. ki se štejej<» lwdj t»»brjjženim. nost na oblast peikomuni^ti*" nih vo-kf»rckture na »eji proti; prištevajo v zroke tudi Albaniji. j,----.^...j,. b-►niMiti! diteljih hišme preiskave. Aretiran življenju delavca. Delavec v res- je bil komunist Jo*ip Mavrin. rajDCMAKE o po. gina Mfiamo, «1* HAI je cena za kanski Koledar" i- kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam avo-to in naalov ^ojega prijateUa v rtarem kraju in poclali mu bomo knjigo narav-nost ~" Vesele Velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem in se priporočam še za naprej. Josip Merše KROJAČ Box 248 Meadow Lands, Pa. 13QXES oflOorlO KAJ JE V IMENU? GOTOV vzrok mora biti, da imajo kadilci: tako zaupanje v H£L|HAR cigarete. Ta vzrok je izvanredno visoka kakovost 100'; čistega turškega tobaka v HELMAR. Navadne cigarete vsebujejo navaden tobak. — HELM AR pa vsebujejo 100' < cisti turški tobak. KELMAR so v lepenkas- tih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in kruše-njem. Navadne cigarete so v zavojčkih. ZAPOMNITE SI ŠKAT-LJO IN IME. " f Izdelovalci prv»- ! f . vrstnih turških in osrii-?*».skil. ret na svetn. GLAS NARODA 27 MARCA 1923 STRAN TLI Glasil® Jugoslovanska ® Katoliške Jednote Vstanovljena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. ___tnkorporirana leta 1901.____ Glavni odborniki. T •rts.Mjnlk: KVl>C>UV rEUDAN', !>33 E. lWlh St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIB r. Al.A XT. B^x 1<* I'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JošKIll FUULEK. EUy. M.an. Blagajnik. OKO. 1- BROZtCH. ElV. »Hnn. Blagajnik SniSpt»em|* koutUio: JoliN JloVEUN. 412 — l=tli Av«. EaJt Duluth. Mii.n. Vrhavni zdravnik* Ur. JO«. V. GR.UIEK. Ml K Ohio H tre« t, N. B., nttsburgh. Pa. Nadzorni odbor: JkNTOSf rBAiiMK. Room M liakewoU Bid«-, cor. r>.a_mor.d and Grant M tresti. rittfblirth. Pa. IfOiioK MIwtDlf'. 11S4 W. 1* Street. Chksiro, IU. FRANK BKltABEC. 4^:2 Washington Street, Lenver. Colo. Porctnl cxJbor. LE^XARD HLABODNtK. Box 480. Ely. Jdlnn. ORBCOR J POUENTA. Flack Diamond. Wash FRANK ZOaiCH, «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Zdraievalnl odbor. VAT.RVTIN PIK«?. 7S0 !.orJ'in Kd.. K. E. Cleveland. O. PAI"LINE KKMENC. — 3rd street. La Fall*. UL JOSIP STKflLK. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CI3LAUC. 628 Murk« t Street. Waukepan. UL --Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'. - yM utvari tikajoče ro uradnih rade v kakor tudi den-irno pofiil.iatve naj ao poS.ljaJo na glavnega tajnika. Voe pritožbe n.ij se r-oSilj* na pr.-d-■ertnika porotnega cxlbora. Protojs ta sprejem novih CUaor ia bolniška BpKevula naj »e p<.$ilja na vrhovnega zdravnik* Jugoolovanf 1:a K. toIJSka Jr-lnota se prii>oro£a. v«>em Juijo^ovanora *a ob len i r -'>■]< Kd r -eh pitati član t« organizacije. naj Jffiast t:»jmku bli?nj»-Ka dr- *tva J. S K. J. Za ustanovitev rif.vih rfrn^ev s- r-"« obrnite na g! tajnik« Novo druStvo lahko vsunwi z S Oanl ali članicami. : Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. 0 S0LVENTN0STI J. S. K. J. ]f so, state the increase, or decrease, of the funds in the year 1922 — Decrease $242,58............................ 5. How many assessments were actually collected during each of the last five years.' Answer: Twelve.................. 1922 1921 1920 1919 1918 Death...... .............................. Disability - - - - .............................. Expense - - - - .................. ............ Combined death, disability and expense Twelve Twelve Twelve Twelve Twelve (J. Dale when the society last changed the number of regular .assessments to lie collected each year. Answer: Unchanged...... 7. What proportion of first and subsequent year's contributions may be used for management expenses? Answer: First year — none. Subsequent years — none........................ .. .. 8. Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans') outstanding against certificates in force? Answer-. No .. .. If so. state amount, $ —.......... 9. Are certificate liens or loans or premium loans granted? — A n S W O X* l N O o • * • s s • O oo •• mm s * •• O o o • • • •• •• • • s s • • o* •• If so. state conditions and amount of each class of liens or loans outstanding —.................................. Also stat*- the amount of liens or loans outstanding at each rate of interest — ...................................... I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and in the correctness of items 24, 35* 37, 46, 59 and 61 of the Valu-' at ion Exhibit. Signature Joseph Pishler,................ dent funds when not vaJued $39.506.44, and tspe-ciau funds (include all funds other than general or expense loads not available for payment of benefits) $0 Contingent — sum of Dopis. 25. Assets — Actual and items 23 and 24, above LIABILITIES — Actual and Contingent (Excluding liabilities of expense and special funds) 126. Present Hid-Year Value of promised benefits, or Net Tabular Midyear Values, on following forms $ 514.431.84 Claridge, Pa. Kaftor je /t* bilo porueano, ob-$2.545 354 S4 ^aja društvo sv. Mihaela štev. 40 of certificates: +27. (a) (b) ±29. (c) +30. (d) +31. (e) +32. (f) +33. (g) *34. Total reath only .f2.420.894.0D death and disability............ sick and accident ............ Official title Supreme Secretary s ,[;|;is!i(. / /ak >ui raznih držav v katerih posluje .1» d not a. pri-Mijrtno v današnji številki (Jlasila. vrednostno poročilo (Va- 10. A synopsis of the forms of certificates and the formulas lnai. n Rep'.rf-. katero iz-kazuje stanje naše organizacije. 'employed for valuing the benefits and contributions under each .1. S. K. J. je nad sto-odstotno solventna od dne 31. decembra 1 fornij together'with the amount of insurance in force, must be gi-l'*20. 1 •> je. ml časa ko s,. je pričelo plačevati rezervni asesment od _ ven the aetuarv or accountant with answers to t"he following strani članstva. Od tedaj se finančno stališče Jednote vedno, izboljšuje. s.daj znaša solventn -st nad 103. Točka <>d vrednostnega poročila kaže razmerje solventn'>sti za zadnjih šest let sledeče: Dee. ::i. 1917 Dee. 1!>1 s S4.508 Dee. 31. 1919 85-574 Dee. 31. 1!>20 102.710?* Dee. 31. 1921 102>02f7 Dec. 31. 1922 103.185% questions: 11. State the method of valuation used (whether level net premium. full preliminary term, straight midified preliminary term, Illinois Standard etc.; Answer: Whole Life - Prospective - Level Premium - Sec Shedule A............................. 12. State the Mortality and Interest Assumptions employed in the Valuation. Answer: (l\se schedule A oil last page.) 13. (a) Have the negative reserves on individual certificates been eliminated from the Valuation Exhibit? Answer: No ...... (b) What is the total amount of negative reserves on individual \Y Inostno p„roeilo sem nameraval prevesti v slovenščino, ker certificates? Answer: $55.980.00 due to reserve assess. - See 13 (c). pa je po: prccej obširno svm t,, namero opustil. Pri tem sem ^ The n.rm "Negative Keserve", refers to the excess of the pre- tudi upošteva 1 tlejstvo. da bi prevedeno poročilo bilo koncem kon- sent YaIue of the future nct contributions over the present value ea vseeno težko uniljiv... kajti, v poročilu je veliko tehničnih i/ra" < 0f the promised benefits. zov, katerih v si- vm.Vini nimamo. Tudi druge slovenske podporne] (e) Does the ^ciety charge redundant net rates of contribu-organi/aei.je ne prevajajo takih poročil v celoti, akoravno imajo |tion j c net rates in excess of the tabular net rates (on the basis stalno nastavljene urednike. Upam. da ne bo nihče godrnjal, kerj0f th,. m<,rtality table and interest assumptions used in the valu- je porof-ilo priobčeno satno v izvirniku. Da je organizacija na solventni podlagi se zahteva, da je 100% aktualno solvent na. .J. S. K. J. je torej nadsolventna za tri odstotke in ls5 tisoeink. Nadsi>lvcnt nost v denarnem oziru znaša $78.565.37. Kadar kdo /eli pristopiti k eni ali. drugi podporni organizaciji .naj se najprvo prepriča, če je taka organizacija solventna ali nesolventna. To je večje važnosti kakor vprašanje koliko je denarja v blagajni. Poznam veliko organizacij, ki imajo veliko višje blagajne kot je naša. pa so nost i toliko višje. a t ion i ? Ai is ver: 30 cents a month per $1000 - additonal to N. F. C. rate on business of 1920 and prior. (d) If so, state the amount of the present value of such excess contributions, and also state the intendend purpose thereof. Answer: $342.548 - to reduce deficit in valuations of 1919 and prior, and to strenghtten resources. 14. In the determination of the ratio per cent of assets to liabi lities. according to the method of valuation prescribed by the Fra-vseeno na slabšem, ker so njih obvez-1 ternal Insurance Law of State of Ohio, there must be eliminated ' the funds not available for the payment of future claims under con- Solven* n.tst pomeni varnost. Ako je .led not a stil ven t na, tedaj je j tracts of insurance and the "ntin-admitted assets7' other than cer-varno se pri n.i -j zavarovati, ker je zmožna pokrivati svoje obvez- tificate liens, loans and interest thereon; provided that the total of nosti. Ker je .JSK-I. na trdni finančni podlagi, je umestno to pov- | such indebtness on any certificate included in the Valuation Exhi- darjati pri agitaciji za nove člane. Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, gl. tajnik. bit shall not be graeter than the excess of the present value of the 35. Deduct liens and interest thereon, not included in Admitted Asset«, and not in excess of required reserves on the corresponding individual certificates valued according to Section 23-a Method Basis other than Ac-cumalation t 36. Balance, item 34 less item 35, above 37. Liabilities of mortuary or benefit funds determined as follows: Total Liabilities, sxcept reserve, page 5 of annual statement $52.319.25 less sum of liabilities of general or expense funds, page 5 annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 24, above) $3,554.08; liabilities of sick and accident funds when not valued, page 5 of annual statement not in excess of balance in corresponding funds (item 24, above) ; and liabilities of special funds (funds other than general or expense funds not available for payment of benefits), page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding • funds (item 24, above) $2.669.70 38. Liabilities —Actial and Contingent — sum of items 36 and 37, above ( Dec. 31.1922 39. Ratio per cent of Assets — Actual ( Dec. 31. 1021 and Contingent — (item 25) to Lia- ( Dec. 31. 1920 bilities — Actual and Contingent ( Dec. 31.1919 — (Item 38) ( Dec. 31.1918 ( Dec. 31.1917 Ration adjusted on basis indicated in Rule on page Report. JSK-F. letos 201etli:co od Ustanovitve društva in da se vrši v ta namen veselica due 7. aprila zve« i čer. Poročam vam. kaj je bilo sk!e-) njeno na seji dne 11. marca. To so ! tiče tistih, kateri nis-> bili navzoči pri seji. Vsak član in članica, ki je enakopraven (da je zavarovan za bolniiško podporo in smrtaiino) mora priti na veselico ali pa plačati $1.00 v društveno blagajno; članice pa, katere ■ zavarovane samo za smrtnino (ali po starem) plačajo ih> 25c v društveno blagajno, ako ne pridejo na veselico. $2,420.894.00 -laz sem bil proti prisilnemu pla-• čilu. Se vedno in vsak čas sem člane in članice braniti, pa to pot je večina zmagala in tako tudi j mora ostati. Vstopnina bo $1.00 za dva in sicer za moža in njego-j vo ženo. Tako tudi za fanta, ku-114ri bo ime! dekl:e.» s s--lmj. Satn- ■——- .-*ke žene in dekleta plačajo po 25^ $2,420.894.00 j vstopnine. Uodei bodo iz Iruina, I Pa.. Idwin Pep (hdiestra. Oni znajo dobro igrati, kar jim kdo ukaže. Za prigrizek bo skrbel odbor. Skrbeli bomo. da bo veselica najboljša, samo pridite in posetite nas v velikem šlevilu. Vabimo tu-| dsi sosedna društva iz Claridge-a, ; Export a, Delmonta. Westmoreland City. MadU'ma. Ilermmip in V uk on a. Ko sem ravno pričel pisati ta-. dopis, pride k meni naš tajnik Anten Kozogiav z naznanilom, da jo njegov sin Anton umrl, nakar sem 46.095.47 se malo zakasnil. Treba je bilo poskrbeti. da ranjkega spravimo k $2466.989.47 ! ve**m'Tnu Hanjki Anton , Koz ogla v je bil rojen ravno 2 leti 103.18.»/d potem, kot smo mi ustanovili na-102.802% še društvo. Rojen je bil 17. julija 102.710% . 1905. umrl je 15. marca 1«>23. Po-85.574% kopali smo ga na katoliško poko-84.508% pališče v Irwinu. Ker je bil v na-87.874% sem društvu, smo se člani zbrali 1 of this ! v njegovem domu in ga spremili do Clark (><>ssLnga v sprevodu. Nekateri člani so ga spremili prav poročal koliko članov(ic) nam tisoč članov, ic , se je v poro-. OPOMBA: — Ko s. m zadnjič tuaujka. da bo Jednota štela devet čilo urini! tisk««rsk: škrat. of December 31. 1922. to the Insurance D» part m« ut of the State of Ohio, pursuant to the requirements of law. 1. When furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or Accountant unless he has personal knowledge of the facts) the Secretary ^or the qualified officer of the Siciety »hall definitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily f »r the payment or claims, and shall answer the fol-1 lowing questions: 2. If the laws of the society provide for the segregation and i trusteeing of the reserves or funds of any classes or certificates, a sopara! Valuation Exhibit and **F<• this report in respect of each such class! and be furnished to all members irrespective of class, trough the official publication of tiie society or otherwise. Do the laws of the s eicty provide for the segregation and tru- i-, ■ -- •teeing of the reserves or funds of any class or classes or certiftca- _ VOBU1LO. tes! Answer: No. If so. attach a copy of such provision to the Va- Članom društva sv. Štefana St.] luation Report 26- kakor tudi vsem ^lanf>m j Was such segregation trusteeing of reserves or funds made sk>van^e Katoliške Jednote in in accordance with, pursuant to. or under the express authority of, ^^ moJI!U PriJatelJ'-'m the statutes of anv State? ' A _ • zdrave in »rečne velikonočne ..risu er: —..................................j pramike! If ho, specify the State and give the reference to th- particular sta-j Pagačar tutorj* provision. Answer: —.................... m .. -. • ! 3. Does the society issue separates certificates promising disability benefits? Answer: No........................... f so, specify same —.............................. 4. Are the net contributions for disability benefits kept in a •If the net reserve method is employed make uo entry opposite the- . lan tako hudo. da so the amount of reserve applicable thereto. vsi zdravniki, kateri so ga zdra- vili, povedali njegovemu očetu, da FORM OF EXPLANATION FOE PUBLICATION: »i rešitve. Sladko spa vaj, /xr n wl r n • i , sinko filovan.ski. in laJika naj ti bo (M. B. i.he toJdowing is to be used only where the ratio assets ameriška gruda: to liabilities is equal to or hi excess if 100%.) promised benefits over the present value of the future net contri- 40- The above valuation indicates that, on the basis of the N. F. C. f Je Pečalo od s\o- butions under said certificates, as shown by the method of valuation taWe of mortality with interest at 4 per cent, the future assessments ^^ ^ ' v' assumed by the society, in accordance with the laws of the State of of the society, at the net rates now being collected, together with "o^j^i^v'v"^ ooV-li ' v ~T Ohio. 'the now invested assets, are sifficient to meet all certificates as thev " ~ 1 1 M" Have the above requirements been complied with? Answer: Yes. raature by their terms, with a margin of safety of $78.565.37 (or j 3.185%) over and above the statutory standards. (N. B. The following is to be used when the ratio of assets to liabilities is less than 100%.) 41. The above valuation is in conformity with statutory requirements and is not to be regarded as a test of financial solvency in any ac- zava«>value družbe. R'-s narediva tion thait may arise, but is made to determine »he amount the society P"-'"'1^' /a -M i'/pla -do ' Eti* should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumptions that its mortality will be same as that set forth in the..................mortality table and that the rate of interest earned will be............ per cent. VALUATION EXHIBIT (Section 23-a Method — Basis other than Accumulation) ASSETS — Actual and Contingent (Excluding assets of expense and special funds) *15 Present mid year value net contributions on following forms of certificates: *16. (a) death only $2,031.123.00 *17. (In death and disability..........'... •If4, (c) sick and accident ............ *19. (d) ............ "20. (e) ............ *21. (f) ............. r22. (g) ............ *23. Total $2,031.123.00 24. Assets available for payment of death losses, l determined as follows: Admitted Assets, item 37. page 4 of annual statement (including loans and interest thereon secured by reserves or I actually maintained on the corresponding individual certificates) $558.921.43 less sum of igene-ral or expense funds $4.984.15, tsick and acci- iriio m 721 dob jega postanka pa do 1. januarja de čez ti. e dolarjev na leto. Še d« bij o ljudje, ki tn bi jo, da take organizacije, kot jih imamo mi. nis • dobre, p .v dal vam bom priliko. IVide k moni a^ent veliko >vab za dou-meait To !>i in^ pribli 'no stalo na leto »I.i bi bil za- van.-, an za ti-'>č dolarj-v anrtni- State of Illinois County of Cook J. H. Nitchie, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary, who made the foregoing computations and answers to the question above set forth concerning the condition of South Slavonic Catholic Union as of December 31. 1922, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this > 15th day of March,.......... .. 1923.) (Official Seal) Irene C. Kmcdtson, Notary Public. J. H. Nitchie, Actuary SCHEDULE A i a s, 4 Mortality and Interest Certificate in Force Assumption Um4 __Dec. SI. 19«| ---j-g-; Form of Certificate! j Formula Used in Valuation In Calculation ; Ia Valuation of j No. Amount of Rate« i Certificates __\_ N. F. C 4 proc. N. F. C. 4 proc. Whole Life 8675 97.1SS.SM Present VaJaa of Benefits S A x i 12 Age at Entry Present Val us of Contributions Those who S P 2 x J entered in 1920 S — Amount insured The funds of the Children Department P = Amount of IS monthly assess- pmy are not included in the above report. ment Mortuary and Reserve SO cents a month per X = Age in M2I $1000 for sarvs Fond. Totals, 867« f7.lSB.SSt IRSKI U8TAŠ NA VARNEM. Dublin, Irska. 26. marca. — Čete proste irske države so vjele pri Sligo generala Bofina, enega fund separate from all other benefits and expense funds T Answer: glavnih t voditeljev irskih revo-Yen. .. .. v .. .. . ..................„/............lneijomrjer. ne m me prclpope m nv za p'>-sk'-dbe. Seda.j iuij i>a ed'-n raeuna, koliko bi jaz moral pJa«*-ati. V L'0. 1*-Tih hi plačal svoto s]0o<> 0<>. če bi pJaeeval po $50.00 vsako leto, brez interesa. Ce bj pa tiali na bank'> na 4 jtM-fiitc vsako leto vam prinese priidizno ta-soč ilolai'jev v 15. letih. V 15. letih bi plačali noter $750.00 in $24<>.00 vam pa pride interesa, tako da vam s t'i potem pustite be 4 mesece n;i banki, pa se vam ponuiozi na čez tiuoč dolarjev. To je primera. Le na bank z denarjem, pa ste «am sv<(.j gospod čez denar ter ga lahko vzdignete, kadar hočete, pri teh kompanijah pa Jaliko vse zgubite, če prenehate plačevali. Ali pa vstopite v dobro slovenska! društvo in Jednoto, pa ste zavarovani za vse slučaje. Sedaj pa voščim vsem Slovencem in SJovo'ikajn vesele velikonočne praznike in kar je vas tu v okolici Claridge, pa vas vse povabim na veselico dne 7. aprila •zvečer. Na svidenje I Anton Jerina. ......--■-■■..........—■ Rojaki v Mesaba Range, Minn., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v G. N. VESELO VELIKONOČ. - LOUIS VESEL, Zastopnik 'GLAS NARODA". JS VELIKA ZALOGA STAROKRAJSKIH KOS 2*)iUva]t« cenik. Steve Stonich Chisholm, Minn. ČEVLJARSKA DELAVNICA Jakob Jartz 230 W. Eirch St., Chisholm, Minn. CASH MEAT MARKET JOHN GORNIK, laatnik T'-l.: 155 203 Central Avenue So. Chuholm, Minn. PRVOVRSTNA MESNICA GROCERIJA T.H-na iu solklna postrežba. Kochevar in Blatnik 129 W. Poplar Street Tel.: J^n Chisholm, Minn. Miners State Bank Chisholm, Minnesota Telephone 2 Zavarovalnina. Hranilne vloge. Čekovni promet. Frank Gouže, blagajnik. v ' - tSer Najboljše storfte, če kupujete v MEDURE'S G ROGER! JI Chisholm, Minnesota AVTOMOBILSKA ELEKTRIČNA POSTAJA. Najboljša in najhitrejša postrežba 2 vsemi električ. aparati. JOHN GRAHEK 122 E. Lake Street T, l.: :, Chisholm, Minn. —CITY DRUG STORE Ti b'phon«' 1» Chisholm, Minn Veselo Velikonoč želimo vsem odjemalcem SHERINGER BROS. Telephone 153 Chisholm, Minn. Cenjenim rojakom in svojim odjemalcem naznanjamo, da imamo obilo doma PREKAJENEGA ter vedno SVEŽEGA MESA Gande & Bižal Tfl.: tea Chisholm, Minn. Balkan Clothing Store MICHAEL BAICH. lastnik 221 W. Lake Street Trivphon.- 4-. Chisholm, Minn. - I K> BR A KOBA — ENA CENA. - Naznanilo rojakom Slovencem in Hrvatom. Pri meni dobite najboljše, kar ai pelehte. VARKO SEBALJ 104 W. Oik St.. Tel 7:0 Chisholm, Minn. Veselo Velikonoč želi vsem od-jemalcem slovenska TRGOVINA S ČEVLJI Egidij Resman T-;. ! - • < EVELETM, MINN. Slovenska -B R I V N I C A— v Eveleth, Minn. 4^8 Grand Ave. JOHN HACE in LOUIS LESAR— Najstarejša gostilno. Solidna postrežba. ANTON FRITZ 110 Grand Ave EVELETM. MINN. KAROL FREDRICKSON Izdeljuje obleke po naročilu od $35.00 naprej ter cisti in popravlja stare obleke. So. Broad wav Gilbert, Minnesota Vesele volik<»uočin' praznike želim vst-m odjemalcem ANTON I. LOPP it COMPANY GROCERIJE, SVEŽE MESO Broadway t. i . ts Gilbert, Minn. Prodaja blaga, ki je last in pod kontdolo delavskega naroda. MESO, GROCERIJE in ŽELEZNINO International Work Peoples Co-operative Assn. Telephone ""4 GILBERT. MINNESOTA Vi'srl velikonočni* praznike želim vsem odcjmaleem ter se priporrani še zanaprej. LEO KUKAR, lastnik 211 N. Broadway Tel.: :«) Gilbert, Minn. Vesele velikonočne prdaznikc želim vsem ter se priporočani za obilen poset. PRVOVRSTNA GROCERUA in SVEŽE MESO RUO. ŠL&TERSIČ, lastmk N. 221 Broadway Tel.: 106 Gilbert, Minn. Zahvaljujemo se vsem svojim odjemalcem v Gilbertu in o-kolici ter jim želimo srečno Velikonoč ter se jim vnaprej priporočamo. CITY BAKERY BROADWAY Gilbert, Minn. T«»l«*i»h> 125 W. 2nd Avenue Chisholm, Minn. First National Bank -Chisholm, Minnesota — Posebno pozornost posvečamo svojim slovenskim in hrvaškim vlagalcem. Vaš rojak J. Osbolt je zaposljen pri tej banki. Oglasite se pri njem. Chisholm State Bank Chisholm, Minnesota POZOR, SLOVENCI IN HRVATI! Pridite v našo banko ter se seznanite ž njo. Imamo v službi Mr. L. Sever-ja, ki vam bo takoj na razpolago v vaših bančnih poslih. Zavarovanje proti požaru in druga vsakovrstna zavarovanje vam bodo gotovo ugajala. Priporoča sc Peoples State Bank Eveleth Eveleth, Minn. Banka z uro. Vesele praznike! GENERAL INSURANCE AGENCY (Multiple Line Insurance Aqcncy) K. IXl'lllAi:, upr;ivjtrlj GILBERT. MINN. Vesele praznike želimo odjemalcem V zalo ji imamo slovenske rekorde -a vaš fonogrof. BARRET DRUG CO. GILBERT, MINN. VESELE VELIKONOČNE PKAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM IN PRIJATELJEM TEK VLAGATELJEM NAŠE BANKE MINERS NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA Pogovorite sc lahko v slovenščini. / Stara in zanesljiva First National Bank Bveleth, Minn. Ima glavnice, prebitka in obveznosti delničarjev — $185,000.00. — Želimo, da se z nami seznanite. — . Vprašajte za Joe Kožarja. On govori slovensko. CENTA & GRAHEK Novo o tvor j ena PRODAJALNA GROCERIJ ter svežega mesa se uljudno priporoča za obilo odjemalstvo. Z«- vnaprej sr I<|m> zahvaljujeva vsrm !<-r voščiva v<*-____selo \ clikoiio«*. 301 So. 1st Ave vogal Birch St., Chisholm, Minn. PRVOVRSTNA GROCERIJA Soiidi'.i in točna postrerb-i vscit našin oiiie''wilce»»'. Pr poročam sr sr n.jdaljc. LUDWIG KOCHEVAR 126 CHISHOLM. MINN. Boyle & Mather Eveleth & Virginia Dodge Brothers Gars and Trucks. Packard Cars and Trucks. Poslužite se naše delavnice za popravilo obročev. STREHE in ZAGRINJALA AVTOMOBILOV IZGOTAVLJAM PO NAROČILU. N.iroč.la polteno .n pozorno izvrier.i. John A. Ju ten 6-8 So. Ercadw,.y CIL3ERT. M r-n. Gilbert Tire & Vulcanizing GARAGE Fnink J.irvisto. . Popravijam in prodajam vsakovrstne kare. I ' GILBERT. MINN. Zaloga čevljev, škorenj in galoš tc popravljanje čevljev. NESTOR LAINE T<1 1-3 IOI do ICKi Bro^d/uy GILBERT. MINN. Vesrio Vel noč zrh vsem Slovencem LYCEUM THEATRE H. FroJjIh Gilbert, Minn. I'rii'M! "''am .-•■ vsem Sl««\»-u«« :n z.i n-obih-n i><». i iti 11 jo " CANDY KITCHEN " MIKE COPAMECE 121 N. Broaflw.iy Gilbert. Minn KDOR HOČE ! DOBRO GROCERIJO TER CI-AGO IZ STAREGA KRAJA, qp ve'Jno Ijhko debi pr. Joseph Cristiano | T' ' N. Droadw.iy GILBERT. MINN. Northern Lumber & Coal Company , Les, drogi, deščice, okn;i in vrata, žlebi, opeka, apno. mavec, cement in premog. v Eveleth. Biw.ab'k. Gilbert. Aurora, H bbm'• GILBERT. MINN. CITY BOTTLING WORKS OSCAR RUNN. lastnik 503 N. 1st Street VIRGINIA. MINN. Tilti-hw 7! STATE BANK tf VIRGINIA 4 VIRGINIA, MINN. POSEBNO POZORNOST POSVEČAMO SLOVENSKEM ROJAKOM. Naš Mr. George Hudy govori slovensko ter se obrnite nanj, ko pridete v banko. To je banka po vaši volji. GLAS NARODA 27 MAK^A 1923 STRAN V KAMENJE IN DRUGE ODPADKE PRODAJAJO ZA PREMOCIS^^.^! tesnica glede "pomanjkanja" kar za prevažanje premoga je prišla sedaj na dan. — Ta-kozvani "slate", to je mešanico kamena, premogovega prahu in drugih ničvrednih snovi prodajajo sedaj premogarski baroni za dober premog. moga. ki proizvaja primerno množino gorkote. Premogarski baroni niso imeli pri odkopa vanji t teh kupov nobenih drugih stroškov kot one. katere je povzročilo izpiranje tor drobljenj«* tega mate-rijala. Xa ta navili so delali og : roinn«* dobičke. 8. — Izvedenci United Mine Work "rs of America pravijo. »In* stane proizvajanje ene tone dobrega premaga ••Š1.20. frlavni av-ditor Lehigh Valley f\t»l I'ompa-; 11 v )»• izpovedal pod prisego. d:i stane po š.~».4! probsvedenje ene: tone dmbreira premoga. če se vzame v pošiev v s- stroške. davke, zmanjšanje vrednosti strojev ter drugega materijala ter vse nadalj-ne "overhead" stroške. — V primeri s stroški, katere imajo premojrarske kompanije pri proizvajanju dobrega in čistega premoga. jim j" treba plača- i ti ie prildiy.no trideset centov za tono. da spravijo "premog" s kupov. če kupe izpodkopavajo. Nekako 00 eento'v pa znašajo stroški. ee se poslužujejo j»arnih I pat. 10. — Natančna poizvedovanja so dognala. da znašajo vsi stroški čiščenja in mešanja tega tnko-zvanega "'premoga" obenem n prevoznino v New York in na dm-0 odstotkov. Ce je to res, ga ne stane več kot tona takega premoga, ko dospe končrrfi na trg. To je najvišja cena. katero more trpeti premogarski baron, a v splošnem lahko trdimo, da stane tona s prevozom vred le en dolar in deset centov. Ljudje v me«tili. posebno v velikih središčih, kot New York. premog. 11. — Prejšnje čase. ko s,, morali nesrečni preniogavji nakladati te odpadke na kupe. ne da bi bili plačani za to in za delo v rovih, ko so izkopavali ta materijah so morali celo plačati smodnik, ki so ga potrebovali pri raz-streljevanju tega ničvrednega materijaJa. Za denar, s katerim bi morali kupiti hrano in obleko svojim otrokom ter jim nuditi primerno vzgojo, so morali kupovati smodnik, ki je ustvaril te velikanske kupe ničvrednega mate-rijala, ki so ga v pretekli zimi prodajali premogarski baroni odjemalcem cele dežele. 12. — Soglasno z izjavami izkušenih premogarjev, manjka temu materijalu. katerega na/.ivaju '•premog", ogljika, to je plina, ki jiroizvaja vročino in sicer za to, ker je bil ta ničvredni premo-_r izpostavljen dolgo vrsto let vsem vplivom elementov. Ti izvedenci trdijo, da s-.' ta premog sicer užge. tla pa njegova gorkota hitro pojide in tla g.\ ni mogoče več prižigati, ker ugasne in ker ne proizvaja nobene na-daljne gorkote. Celo pristni premog, ki je pri mešan temu materijalu, izgubi svoje kurilu« lastnosti. — Ogljik v sveže izkopanem dobrem premogu. znaša približno 65 odstotKov Cimdalje je premog i/.po>(;.\ 1 j -u vremenu, (vetru, dežju itd,. tem-lnanj ogljika ima v sebi. 13. — Sveže mešani premog, kadar gre skozi pralnice in drobilne stroje, vsebuje štiri do deset odstotkov nečistih snovi, a promog s teh kupov gre skozi drobilne stroje z 20 do U.j otlstotki teh nečistih snovi. Posledica tega je bila, da so Nc\vyorča.m preteklo zimo večkrat zmrzovali ob takem premogu- — 14. — Ta "premog", katerega so preteklo zimo razpošiljali veliki in oblastni premogarski baroni. je sicer slab, vendar pa lahko zasledimo še nadaljuo fazo v premogovnem položaju, ki je še slabša. To je prodaja takozvanega — '' butlegarskega*7 premoga. Navade velikih premogovnih kompanij so napravile tak vtis na pohlep skupine manjših prodajalcev, da so pričeli slednji pošiljati na trg neočiščen takozvani * * premog''. v Se ena beseda slovenskim materam v tej de-želi. Ko Amerikanci mislijo na mleko, mislijo nehote na Bordenovo. Tri četrtine stoletja je bilo Bordenovo Eagle Mleko temeljno ime za vse, kar je v mleku najboljšega in najčistejšega. Veliko žensk, ki so dandanašnji stare matere, je bilo vzgojenih z Eagle Mlekom. In one v zameno vzrejujejo otroke s tem varnim mlekom. In tako je bilo generacijo za generacijo. Bordenovo Eagle Mleko je vzredilo tisoče in tisoče slovenskih otrok, tako tukaj kot v Evropi, v zdrave moške in ženske. Dnevno dobivamo slovenska pisma in slike iz vseh delov dežele in v njih pričevanja o vrednosti Eagle Mleka za hranjenje dojen-cev. Eagle Mleko uporabljajo aanes tisočeri vaših prijateljev in rojakov. Če ne morete dojiti svojega otroka, če mu hrana ne prija in ga razburja, poskušajte Eagle Mleko. l>a liostr vcde!i. Kako iilinraliljiiti ljagle Mirko /a hranjenje vašega »trnka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treha pripravljati za otroke vseli starosti. «niiit iniiim, tla boste , .eiovoljni, ali vam vrtie mo deiiar. MUCHITZ HOTEI, VELIKE ZlžAČNE SOBE. PRVOV J \ ST N A OBEDNK A. MODERNI PARLOR ZA SLADOLED. VELIKA ZALOGA SMODK. Najboljšo in najcenejšo moko, kakortudi različno žito dobite pri — JOS. MILUSZUSKY i .<>.■ ».id-ni. ki s» ,-^.l.jj ltr--z \ «-!j;« v*-K«lo lzin< d - Kupil K.iK« «i«-|iiH-e .ili KaKt- tlniK'' zudulžnicv. Ki mj \ r.sli4i »■! • .Ji > •]• u.Li- v. tiiu> itfiuUJ«!. Tmi i« i\ili izpuN« KoliKor mojr'Ke majhno. • j <>■•» bani .• ju. i rnltto Wupitv <>l»v• iiiio-, kojih n<«H m t U Ifin ali »rtu-ii P«;.I.U f.t . X ti>r<*mojra. }>aiif£ra z blatim, škriljeru. urnim kamenjem, "bone". ; ki je nn,š;i-niea >kri!.j.i in premoga >. nw«> -v.iluj predstavljali za i>*-oino;?ar-barone nikake vr» ilno-ti. 'J. — Ti nasipi ali kupi stari • . I do deveto vi-"ki c»*lih sto ri*vljev. Nekateri *>o ž»* tako >ta-r:. iht >o zrasla na njih vi><>k;t ilr«*-\- -a. nekaterih kr;i.iih pokriti z vegetacijo. .'{. — Nekateri teh kupov p«>. njfšani s pepelom. V nadaljnih pa je izbruhnil požar ter nnieil zadnjo sled preinojra v njih. 4. — Ta inaterijal odkopavajo s p'onoejo parnih lopat ali potoi* i/poilkopavanja. S ]>omoejo /ad-nje-omenjenepa pra si prilira-t jo premojrarski haroni celo stro ške izkopavanja n parno lopato. Izkopani inaterijal na lože nato na vozove t»*r o: . »/ te«ra *4preim^ra". 7. — Premogarski baroni, inle-!< zeni ]iri obratovanju železnic, nis i prevažali toga premoga prav ni'"- cenejše do vaše hiše raditega. ker sn jemali ta "premog*' s kupov odpadkov. Vsakdo je moral pla<'-at.i i-tii ceno za tono pro mi-' k"t bi jo m<»ral jilaeati zo vsa-k • t »no dobrega, gorljivega pre- I V uasb titij«*m priubčujemo re*-■iu-1' j»! *>o-■nanjkaiijU premogu . ■ Ta j•• »\ est nam prii>oveduje, ka-■i-.ii - , v.- preiaogarski baroni b«>-Iratili t■ t" kupieili milijone, dočiin Kv je i-r« i»r -ti narod tre»el od ■tura/a ter plaeeval velikanske ce- I l*ovest naui tudi razkriva d«-j-iii pretuogarji prcj-Kujili r.'k m t a-, katerega mi porabili za B,, »Irl««_ ■ l^reiingarji pa >o >e morali iiir-HkO smehljati t'*r prenašati svoje Hapol - i/-tujsko z i vi j« nje ter del-■o str.i lati. doe i m so ra-li njih Htroei \ •' ii in pomanjkanju, — ■a/,'rgani in laeni. To so Morili Biremogarski baroni pretekbrsti za ■ voje preiuogarje. I Naj bi/, pa vas bo ae bolj /.atii-■nalo izv«tlf!i, kaj so >ii>rili vaju Ktr oza-alevne pnlatkr je izbrala izv<*/.-Btana sila newy«»rikih |*ulHH'eval-leev, ki »o bili poslani v |>rem«»gar-Iska jxJja. da zberejo na lieu me* Ivta vse »zadevne informacije. I l)ejst\a V zvezi s tem, SO ua>led-fcija; 1. — za kl Je takisto plakal. karnevala in ulice so bile polne . „ .. .. — Oee, vi ste močan mo^! ljudi i ; - Sedli so. Polkovnik je zavzel' ~~ Kaj PraviS* Kaj praviš T — dostojanstveno pozo ter prtrinil J? Vpražal Polko™ik medeno. __... ____i- i_____ ____,___t Nato pa, popolnoma strtemu, je (Nadaljevanje.) "Poljubi ga in molči!" &e istega dne je bila obsodba peterih teroristov formalno proglašena in potrjena. Obsojencem se ni naznanilo dneva eksckucije. Toda ti so vedeli, poznajoč običaje, da bodo obešeni še tisto, ali najkasneje prihodnjo noč. Ko se jim je povedalo, da naslednjega dne lahko govorijo s svojci, tedaj so vedeli z gotovostjo, da se bo zgoddo v petek ob jutranji zori. •"> Tanja Kovalčkova ni im>da bliž-njfh sorodnikov. Poznala je samo neke oddaljene sorodnike v Mali Rusiji, ki pa najbrž ničesar ne ve- _ ^ do o tej obravnavi in obsodbi, prste svoje desnice med gumbe ^ato P°Pa Muvja in Verner, ki nista hotela suknje na prsih. Sergej je nekaj °mahnila ?lavf na si™vo ramo. razkriti svoje identitete, tudi ni- časa ob>edol; nato .e jc njegov.1 n ?a ?va moza sia se Parila s »ta želel h videti svojih ljudi. Sa- pogled srečal z nagubanim 1 P0^11^*- mo Sepy» j Cjobrvin in Va-dlij Ka- jem maternim ; in nenadoma je Jaz* — Je vprašala nena- širin sts izjavila, da bi rads vide- vstal. doma mati s hripavim glasom. la svojce. Mi>el na ta predstoječil — Sedi, moj mali Sergej !— je! Pogledala sta: mati je stala sestanek je bila obema mučna, prosila mati. , spet na nogah ter ju opazovala, vendar si nista mogla kaj. da ne — Sedi, Sergej! — je ponovil, skoro ljubosumno opazovala. bi še enkrat govorila s svojimi oče. j — Kaj je s tabo, mati? _ je dragimi t«r sprejela od njih še Umolknili so. Na materinem ob- vzkliknil polkovnik. zadnji poljub. razu je igral tuj smehljaj. J _ iu jaz» __ je ponoviia> ma_ Sergej , • - , . . ' zadnje besede polkovnikove so kill. Kaj storiti? Kaj porecif Naj- da ne bi ti morda mislil, da so te ^ile- navadnejse. običajne geste — sti- tvoji roditelji pozabili in zopustili. j " ,f . .. sniti roko. objeti in rečj: 'Kako Spet so umolknili. Sergej jeL . °J.5°8lov k tvoii smrti- je. oče?' — se mu je zdelo v temi gledal na očetovo bluzo, ki je di-j JT^ P°°nmno, kak°r se trenotku nekaj nemogočega. šala po benzinu, in mislil: — Go-1 ^ ° 1 oflcirJu - Po formalno proglaaeui obsod- tovo nima sedaj sluge; torej si l»i niso zaprli obsojencev v skup- mora najbrž sam snažiti svoja no celico, kakor je Tanja priča- bluzo. Čudno, da ga nisem nikoli Janko J. Srlmšek: Vilma Margarita. i. To in ono Razgrnila je zavese; jutranji hlad, pomešan s prvim solncem. je napolnil .bo. V s sed >vem vrtu j se je v belem cvetju šopiril divji ' kostanj. "Janko, danes, to uro še in n<-Stopil seui iz sobe. Stala je na!k«»!i več... Spominjaj Vilme veznem pragu, široko, obe roki1 Margerite... vprti v boke. j Ne vem. ne vem in morda ne Oba sta ostro jiapadala francosko Nad sosednjimi hišami je gorela m n^idar v svojem življenju do- j vlado /aradi okupacije ruhrske-večerna zarja v rdečih plamenih; anal. kaj nama j.- bdn tisto jutro, ga ozemlja in izjavila, da vojaške skozi dekletovo prosojno belo kri-^ ^ **m samo to. da sva j kala oba... j priprave Litve. iVdjske češke lo so se jasno ri*ale prelestne po- Razpela je bluzo — ali jo jc in Romunske zelo vznemirjajo teze mladega telesa. wa ali sem jo ; __ Zakopal : rusk0 vlado. Svoje velike oči je vprla vame. SCm io.a;1 here ostati fašist, ne sine biti Oil — O — tepec! ! A T J VESTE _ 7WUL'| „ . . ; , . . vee prostozidar. S tem vpraša- Z.gra»il stMii jo za rt»ke Ik-siio in . I . ' surovo Ua Jt* *7',--,-,oVsin Viktor «;. > , -Ki v njeni s,- bo bavil tudi veliki faši- -JaJ.'" Sr-» ?•>•»•• —a prvih :tu...r;ški!, stovskisv. t v Itimn. ki b, ^ooro- ,kaj»aeir«.| g«N|e patolog j«- ter .f:. . , , .. "Ti!" spisal v,^ n ^a.itvMih kJ.iitr? ': \ ... val v krajem, ludl v inozemstvu Roka je divje stisJiila nekaj i'1.*1 ^ lnr*si ,",'ak v »<*JiKar »»;jj.Mstei- "hrača pr -to/idai stvo .«11 mehkega, drhtečega. Dvoje gum-P r"!'ak kajt>n^'? proti fašizmu. Pred kratkim bičev na njeni bluzi je popustilo.! " P"tMVal po Kranciji italijanski "•F<»j!" ' državni poshajnik l)ev.*cchi. pr>.- ".faz!" Poneverbe pri italjanskih železni- Ti kater-mu -o •-!• nastopil.- / "Ti! • cah vmi sovražnostjo. T: s:>,,;- pride Njeni pi-sti so m- zarili v moje j I z p j. . da s. mi torej v razora- . pr-l faš st.vski lanski ž**i•*. ■ 1 i*ški upravi i>«r»,toiili sv»*t. kateri ^e bo p.-."-al na tudi z * . -T>" ft? I I — - 4 ; . J prnevrbe v ui.-iein zin^ku :?|0 nastopom številnih Italjanov v Zarja je zažarela nad «isednji- j tiiscč lir. Proti uradnikom ie uve- inozemstvu proti fašist ,vski <.r-nu hisanu. glava se ji je obrnila d en a d^iplimmta praskava. ganizaciji. na levo. živo zlato se je razlilo----- prt ko njenega obraza. Odskočil sem. Vrata v mojo .^lxi so bila sirom odprta. Ona za menoj. "licžite. kajne?... Strahopetec!" Zasmejala se je porogljivo in zv«neče k<»t bi z drobnim k lad večerni udarjal po medeni p loči. "Strahopetec... !" Dela blazina s postelje ji je udarila v prsi. skf-zi okno je zaplul večerni veter, razpel ji lase in tre-r koma zatvaril duri. V sencih mi je kovalo s kovaškimi kladivi, v ušesih je brnel razjarjen hudournik, prsi s > .se napele, hrbtenica se je skrivila kakor h«k, in ko so se moje dlani v drugič oklenile njenih belih zapestij. je siknilo izza stisaijenih zob: "Na kolena!" "Jaz?" "Vi!" "Jaz?" "Ti!" Prsti so skrčili tesneje... Izpod krila je zasijalo belo ko-j leno... " * Tvoja sem, Janko, vsa sem tvoja!___" Ko je odhajala, ji je glava glo- j boko klonila na grudi. Na pragu re je ozrla, oči .s ► pozdravile oči m moje rn njeaie ustne zacepetale: "D^ svidenja!" "Do svidenja!" Večerna zarja za sosednjimi hi-«ami je ugašala. 2. I CHAS STEVENS Mrs- CHAS- STEVENS. "u-.i ,- . j Pcgrebniški zavod. !-831 w. mil St.. IndianapfilLs. Ind. Kadar bos ozenjen U1 imel)2831 W. 10 St., Indianapolis. Ind. , , . zeno neljubijeno, a jaz omožena; I Keim.mt 4072. ^ pripona am Sloienkam. Imam moža neljubi jen.-.a. takrat se bo \ "o potrebujete avto-ambulance. ^:s!U,'.nl° d0V0ljPnjr' in*nn «»*>-: . . , , * vozove za poroke ter pogrebniške vozove. 9rralw ln s<-m v»»n pripravljena za a ZOJX't \-|o uvelih n-g-djnih! Sedaj je prišlo d. ostreča spo- ' in mrtvi res: di — — _ _i ra med fašisti in prostozidarji. V I— — — — — — — —I fašistovska organizacijo je vpisa-Nik-li m ni pisala l>esedice, ni-: nih prceej prostozidarjev. Med j k« h \-praš-tla s-voje.-v, kje s :u in temi obstojita dve struji. ki se ; kako >•• mi g1IH V --eit *i. .1 lep <|v>!iiin 'u zdi'zanesli tudi v vrste fašistov. Ra mi ...... v sv.r trid-s,ei je-| tiitesa j,, vzrastel med pravimi j sr n pomladni sen <1 fa5isti Velik i najstletneira fanta —-- ALI VESTE, Potovanje v Jugoslavijo. K«ior namerava potoratl to s{M>uila«l v stari kraj ua obi&k ali za sraliio. i>ri|>«)ri>eamo. da ee od-lo."i za parnik "PAItlS". največji in najnovejši parnik francoske pa r«.brodile drnibe. ki od{>luje U New Yorka 16. maja 1923. Ker je žcle7.niška zveza preko Francije. Švice in Avstrije zelo izboljšana, je za .Tugoslot ane potovanje najlH>lj pripravno po francoski i>rej;i. zlasti pa še s panil-kom "PARIS" in se prhie v devetih dneh v Ljubljano: oni pa. ki potujejo v zasedeno ozemlje. ««> iz Pariza naravnost ▼ Trst. S tem parni k o m potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnik«* do I.j ubijam-, in bo pazil tudi na prtljmro. da h«> šla na-prej valijo z istim vlakom, kot potniki. "" Vri p.»tiiikl I IT. razreda »o tisu»-tanjenl na tem paralku v kabinah ;>o 4--if .in ne bodo b«»!j.ši prostori v«i .-l je sprejel svoje star- to zjutraj. — Naenkrat je vpra-|?* morda ni v»del, a Sergej je še. je hodil Sergej Oolovin p., sVt>- šal: j j°kal dolgo. . . ji celici nemirno gor in dol tert —Pa moja sestra? Je-li zdrava?j Vasilija Kaširina je prišla ob-pri tem ril s prsti po bradi. Vča-, — Ninoška ne ve ničesar! — iskat samo mati. Njejpoč oče. bosih je nenadoma obstal. jK.tepnil je odgovorila brž mati. I trgovec, ni hotel iti z ženo. globoko sap., ter jo nato izdihnil. Toda polkovnik jo je prekinil:!^0 stara ženica vstopila, je Va-uprav kakor plavač. ki je ostal — Kaj pomaga lajrati! CitalalsiliJ hodil po celici gor in dol. predolgo pod vodo. Ampak, ker je v časnikih. . . naj Serjrcj izve. . Kljub gorkoti. ki je vladala v ce- u.i ---■ - , - ...... lici. se je Vasilij tresel mraza. — Pomenck med njima je bil kratek in mučen. — Bolje bi bilo, da ne bi bili mu barvala lica; njegove modre brezbarvne oči so pričele strahot- prišli, mati! Čemu naj eden dru- oei so se. kot navadno, briljantno, no gledati, bolj in bolj je lovila gega mučiva? ---,r----C* v ------- je bil pri dobrem zdravju in /i- da vsi. . . . smo mislili . . . in. . . lavega življenja, je celo v teh tre- Ker ni mogel od ganutja govo-notkih obupa in trpljenja, kri riti. je umolknil. Nenadoma se je točno eirkulirala pod k«»/o ter materin obraz izpremenil; njene bleičale. sapo. — Vse šlf> b<»l>. kak.»r je Ser-- — Ser. . . Ser. . . Ser. . . je p<>-gej pričakoval; nje^.:\ ..."-e, navijala z brezhibnimi ustnami; kob.-r dan, m.»j mali Sergej: hladnosti, je vprašal glasno: Nato jra je poljubila in sedla. . — Kodaj * ne da bi rekla besedo. Ni s,» vrjr-. — Jirtri zjutraj. — je odgovo-la na svojega sina in pričela jo- ril Serirej. kati. kakor je Sergej pričakoval. Mati je gledala na tla ter si Poljubila ga je ip sedla, brez go-j grizla ustne, kakor da ni slišala vorjenja. S tresočo roko ti je po- uičo*as. Kunčuo pa se ni mopla tem še eelo pomladila ftibe na. več zadržati in je rekla: svojem črnem, zidanem krilu. j — Ninoška mi je dejala, naj te Sergej ni ničesar velajšav* tre- i — liobro! Svostovi te pozdrav- notke. ne pa da jih še obteživaJ Ijajo. . . — je odločil polkovnik; in *krb- j — Kdo so ti ? A, da. . . tt« i« pretehtal vaako besedo, ki Polkovnik ga je prekinil: jo bo izrekel pri jutrajšnjem se-, — Oditi moramo. Vstani. mati, »tanku. Toda medtem, ko je po-f potrebno je! učeval ženo. se je sam zmedel ter Moža. oče in sin. sta vzdignila pozabil, kaj je sam zase naštudi-1/enico. rat. da poreče; zgrudil se je na : — Reci mu zbogom! — je uka« *ofo ter bridko zaihtel. Nasled-1 zal polkovnik. — Daj mu njega jutra je ra »lotil svoji ženi, blagoslov! Vasilij ter pričel spet hoditi po celici, pogledujoč tu in tam od strani na mater. — Zebe te, moj sin. . . — Ah! Vi govorite o mrazu, ampak kmalu. . . Nato je naredil gesto brezbrižnosti. ^ Spet je mati začela plakatu — Jaz sapi rekla oeetu: 'Poj-►di in poslovi se od njega; tvoj sin je, tvoje meso. tvoja kri; podeli mu svoj zadnji blagoslov.1 Ampak ni hotel. mene.j _ Yrag ga vzemi! On ni oče! j Vse svoje življenje je bil malo- kaj imaatepiti. J Mati je storila vse. kar ji je bi- MojBog! Kafpravite? Ce^ m^i • • V"em: ^^ J* ? 1° r^en° T<>da' k° ^ 9bUl\l° Kaj nisem vai »olii, — je ponavljal. — Bo« že kratek poljub ter mu naredila na ! sin ? Wilt Mlo kmmj* eeVo krO^, s» 1 __ ampak, ko ga poljwbii, mol«] |ra glavo ter aatarnala: j (r>a|j0 prihodnj«? ) pridnež. In to bo tudi ostal! — Ampak. Vasja, tvoj oče je... In ženica je zmajala z glavo. Bilo je strašno. Tako govorjenje, ko je sin stal pred pragom smrti. Končno jo Vasilij vzkliknil: — Razumite me, mati! Obesili me bodo! Ali razumete? sv°j — ln zakaj si moril? _je vprašala otožno mati Hills Studio Slikar W. rchigan Street Indianapolis, Ind. * Izdelujem najboljše vrsic slike. * OBHAJI!_%E. POROČNE in VSAKO-VRSTNE DRUŽINSKE SLIKE. T.-1-•ih.r.t- FJ<:I1 01^0 Rojaki zakaj plačujete višje cene, ko dobite pri meni najnižje cene za najboljše vrste MESO Ales« /a juho od S do Mir funt. Telečje moo »d 15 do '^ir funt! .Jagnje ali koštrun - 15 do tic funt. Najbolj-a svinjska p« fenka po _ bl'if flint. Ivt-po izrt-zaiu* svinjska p.-renka _ po I < l2 f mit. Sveži bmrt po ...... 17'£c funt. Orwani fsrsl im .... •»-»•• funt \aif*>!|Š-i fir.vi y , _ i? funt. \ai;>t»ij. r ih.mare klobase r>r funl. XajHaljv- prekajeno rn.-so 1 lir funt. Vajho'jsi pr«-k::jeni -»(»r funt. y /-lio-i ijn;.|j|/, \ ak.\r-f it j ti -j.;nla r tr^wviiio . - -nije. 1'ii-lir. in |T.-]tri<'-ajr.- «... V;itu liP Im i Žal. 1 ol.ilea nlusV. ... ,„,... Govorim il over.ik- Avram Lascu 701 N. Holmes in W. Walnut Sta. Indianapolis, Ind. nisva še uikoid v življenju. . . ,P'«rumeJielo lest je bo vsipa- j lo z ostarelih dreves pred najine j noge iu hladen veter bo dihal z za- \ sneženih j>!anin. Midva pa bova. te«io objeta, gledala na daljno južno stran ia si »epetaje pripo-.vedovala o onih divnih poletnih I večorih. polnih zvezd Ln prešerne-i ga, vonja grtnlie pred našim do- j mom, o on ili di\-nih poletnili no-| ceh, Janko, ko si bil ti moj in jaz tvoja..." I I F | 3. , . j Ko se je na vzhodu v rožnatem cvetju porajalo jutro m se je od- j pravljala na pot, je rahlo posrkala1 na moje duri. 4'Da se poijubkn s teboj, Janko, j za slovo, sem prisila, ker se ne bo-vb i-idela nikoli več... Tiho je pdprla vrata, odložila klobuk iu potni plašč in stopila k oknu. "AM U odprta... t" "Odpri!" UREJENA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM in ŽELEZNINO Se priporočata JOSEPH in MARY GAČNIK 901 Ketchem St.. Indianapolis. Ind. , Priporočam bvojo novo urejeno trgo- v .no z MEŠANIM BLAGOM J Annie Koren 2708 W. Walnut Street Indianapolis. Ind. Rojaki, kadar potrebujete potrebščine za svojo karo, posebno obroče, se obrnite name. ANTON M$VAR 710 Holmes Ave.. Indianapolis. Ind. L. B. CALVELAGE NOTAR in ODVETNIK Se priporoča za vsa. notarska in odvetniška del::. 2510 W. Michigan St.. Indianapol.« Rojaki, ko potrebujete — ZDRAVILA — se obrnite name. Joseph Rosner Jr. 975 King Ave in 10 Street Tet: Ik-linoiit L'l^'j Indianapolis, Ind. V zai'gl imam tudi izvrstna Severova zdravila. če potrebujete zdravnika, pokličite po telefonu Dr. T. V. PETRANOFF ZDRAVNIK IN OPERATOR 705 Holmes St., Indianapolit. Ind. Tel.: Učil 3451 Priporoč.-r.r svojo trgovino z raznovrstnim MEŠANIM BLAGOM. JAKOB STRGAR 76a N. Warman Ave.. Indianapolis. Ind. Rojakom priporočam svojo trgovino z raznovrstno OBLEKO. •VviJl najboljše vrste. MRS. EBNERS 2502 W. Michigan St.,» Indianapolis -JOSEPH SOLJAM- G&OCIBUA in MESNICA 77S CmcoN atrect MiaMNU«. GEOCERIJA MESNICA Točna postrelba. Joseph Zevnik m H. Hwah at.. Ind.anapol.s, In«. MODERN SHOE SHOP Če potrebujete popraviti obuvala a* obrnite na nas. Najbelj&e in hitro delo. 242t W. Michigan Street. TeL: Bell 47»8 r i STRAN TtL. - r ^ Rojaki v Little Falls,JN. Y., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu THE GROGAN CLOTHING STORE NOVA PRODAJALKA NOSKIH IN DEŠKIH OBLEK NAJVEČJA ZALOGA OBLEK V CENTRALNEM DELU DRŽAVE NEW YORK W. F. COURTNEY Nizke cene. Perilo in drugo za otroke in ženske. POLETNE OBLEKE PO ZNIŽANIH CENAH STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY 40 W. MAIN STREET. Tel. 479. Areola kotli in r&dijatorji. PARIS MILLINERY Krojaške potrebščine in prvovrstno umetniško blago. VELSY & ADE V ZALOGI IMAM DOCK ASH PEČI Prodajam vsakovrstne drugo peči. Kleparska dela. W. H. AVERY 105 W. Main Street BURNEY BROS. železoma In športne predmetne. Zanesljiva banka. Plačuje na vloge 4° * o obresti. Herkimer County Trust Company Little Falls, N. Y. KEMP F S ■ OVA PRODAJALNA MUZIKALIJ Avtomatični klavirji, Sonora, Victrola in Brunswick gramofoni. RAZNOVRSTNE SLOVANSKE PU)šrE -=- little falls a dolgervlle. r->. v. Nolan & Fitzgf raid Razwms'ne pefii in kuhinjske potrebščine E. Main Street S. & H WOLF INC. Krojaške potrebščine, tapete - ....... in zagritrjala. - BOWMANOVT HLEVI Tel. 79.", Taksiji. pojrrebi, poroke. Si»ilan kare na razpolago. Rogers Ash Inc. ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA Kadar lt«»eete kupiti hišo. |>i*i«l i tter sr »»glasite j »i*i nas v Bum 11 ^»slopju. Little Falls. N. V. H. C. BELLINGERj 522 E. Main Street. PECI, ŽELEZNINA IN KROVSTVO. WiBcox Watts & Co. Vsakovrstna ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU. 16 - 18 W. Main Street LITTLE FALLS. N. Y Tel. 119 j L H.GOD1N obleke za mask« in faete. Studebal^er \arel Teiephore 505 Kupite Studebakerjeve kare za Velikonoč. BOWMAN MOTOR CAR COMPANY 612 — *B14 E. Main Street J. R. TAYLOR & COMPANY "The Winchester Store" 1M ŠKE fX Mr.VlCMA — l'YKKX IX AM'MINIt'M lfOBA SPLOŠNA ZALOGA ŽELEZN1NK 543 E. Main Street Little Falls, N. V. D0Y WEAVAO VSE 2A ELEKTRIKO Zalogu električnih potrebščin 1«4e?4*MM- Z12 J. Opremite svoj dom z elektriko PEČI. KUHINJSKE PE(ft IN GRELCI. — ZIDANE PEČI John Waldvogei in Sin 556 Main Street, Little Falls, N. Y. McTiernan & Coffey ELEKTRIČARJA najvi>-i»: fE.\r. N A.I tU >i prodajalna radio aparatov.) O'ROURKE & HURLEY n>*TA Zim A VIL A m ZDRAVNIŠKI KF< EPTI. ANN STREET GARAŽA Moon in Gardiner kare >»pU»*n* jN»pravili». T*4. T. & J. DASEY Perilo, suknje in obleke. HIŠA D O H R 11 ii A B L A ii A Pri]*>roea sc J. M. Electric Co. Little Palls, N. Y. ENGLISH & LEONIS CHEVROLET MOTOR CARS Albany Street L We fall«. N. Y. B E. CHAPMAN PRODA.TAI.NA PAPIR-JA IN ŠOLSKIH KV-IIG 11 W. Main Street M. L. Goldstone Če kupite novo obleko do Velikenoči, vam damo spomladanski klobuk zastonj. PAVEL KOVAČ M.< »VKNSK \ l'K'M»A.T AI.NA NOVIH < KVUKV Popravljam tudi stare. —SOB CAST JEFFEBSON STREET — Little FIDS Kationi Bank plačuje 4', obresti na uloge. Postavite se za ! Velikonoč. KUPITE DOBRO LRO NA ODPLAČILA . i v■ ' na r-.Ku in !»• $1 . 2-i • ■-t-' KK I Wii.-.'uini, IUiivk-1 jli > u t •. uro. Doiq obroki brez posebnih stroškov. HAROLD J. DUBOIS 568 Main Street 6. A. OPPEL & SON Nasledniki C. N. Opoei s Sons ZLATARJA in OPTIKI £ DOBRO »OPRAVLJANJE U«. Thomas & Dinneen Inc. L tti« r4iit s v. PRODAJALCI FORD KAR Prevajanje. PRODAJAJO TLO! GO.EJO ZlVINO — IN KONJE - A. V GILMARTIN •li« 'I »A-I A ŽENSKIH SI KKN-T u OllLEk t■ r KIM4AŠKU1 PoTIIKlišt" I\ R.CHMONO BLOCK JOSEPH FUBLAV 259 Flint Avenue SLOVENSKA MESmCA Hi GWCttlJA "rotfa;! d'ma sušeno meso. — Fini suhr retodci in klobase. C. A. ROSS PRODAJA BUICK CAR Postajk za popravila. : Nove in stare Buick kare. S»cpravljin-c .r jhranujemo avtomcDct. S M ALIENS POLEG HIPODROMA. SUKNJE. OBLEKE. SRAJCE. KRILA. IX BLUZE Nikjer tako ceno kot pri nas. KUPITE PRAZNIŠKO OBLEKO PRI LURIES Nove spomladanske obleke od $10.75 naprej Nove spomladanske suknje od $12.96 naprej Novi spomladni klobuki od S 2.98 naprej M. Lurie & Co. little Falls, N. Y. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM $ $ FRANK MASLE. zastopnik 'Glas Naroda". Zagonetno, toda resnično. Bančni rop v Rubetown. Oropa-nje People's Saving and n • onstran južnejra mostu. Celi Trus t loiibpauy v ltubetovvn je bi- kraj ima Je eno telefonsko in brio skrbno zamišljeno. lV>tieni, ki /t »javno črto. ki teče na desnem ko vlomili v banko, so upoštevali brepu reke. Keka je p."dna vodo-vse podrobnosti pri sestavi svo- padov in noben yoln ne more vo-jih načrtov in vstm se je zdelo ziti po njej. Naslednji prehod pre-popolnoraa izključeno, tla bi se k•» mostu je deset milj proti se-moplo pojaviti kaj napačnega. veru. Petorica lju«li. ki se je v prerezane žice ter razstreljena fctajala iz izkušenih in spretnih oba mostova z diuainitom. bo ce- zločincev. Vedeli so. kaj sinejo li Ru1h4owii, izoliran od ostalega pričakovati t«-r bili tudi prepri- sveta. Moj avtomobil j<- sicer star. eujii. da so storili vse. kar je bi- a »rledc hitrosti se lahko meri z lo v njih moei, da sjiravijo svoj vsakim modernim. Predrt*) se bo- na varno ter se obenem tudi do prebudili prebivalci ter zapa- izojfnejo jetnišniei. Vsaka kret- z.ili. da je njih banka izropana. in nja bila proraeunana tlo zad- pn^lno bodo mogli priti v stik z njepi trenutka. zunanji mestom, bomo že prišli "fthiek Mike Henderson"* je prek<» Nyaeka in Tarvtowna in jK>z\aI na jw>»iv«"t«#\anje gbsl«- ko- " ' T9»m je !e še kratka pot do New neeiilit »af-rtov s\«»j.> t"\ariš»- v » '-rka. Na Washin^l«Jti Ileitrhts nekcui stati<»vanju, katero imel b mo pirstili avtomobil ter sploh v .ltrw City. pozabili, da je l* i I kedaj naša Toiv.1 prijatelji." — je rekei Zdi M' mi. ila sploh jMdrebu- llenderson. — tako ugodaa pri- J'**« »<»v avtomobil. <>>tali so prikimali. Kdinole neki Smith je menil porogljivo: Kaj pM. če imajo prebivalci H'do'towna avtomobil, s katerim 1>; lahko poleteli preko reke? — .Ve. — je reke! Henderson, in tudi j>oduiorskega čolna ni- lika »•■ iihui ni »e nikdar nudila. I*ra\ čudno je. da nas .ti % iiikd » prehitel. V*,« natančna ]»re- gledal. Mesto leii nekako pet in atiridexet mil j od Nyiwka in prav slučajno sem prišel \ UutK-town. CM» vziMi/.ju nekeira priča le/i. na iztočni strani reke. ki teče skozi m a jo. mestii. Tam dela reka mogočen * ovinek. Na severni in južni stra- Rubetown se je potil v zadohli Si mesteca sta dva mostova, ki vre.čini nekepa poletnega popol-Vo dveh popoldne s#» j,» pripeljal preko pora i j. mestecu in to jc ( preko se v erne p a mostu neki avto-edina »veza. katero ima Ruhe- mobil, ki je bil tako pokrit s pra-towii x ostalim svetom. Bančno hum. tla je bil komaj mopoče raz-posiopje je na Main Sircetu, rav-1 ločiti številke. V tem avtomobilu j>- sedelo pet mož. ki so nosili ve-' kanska avtomobilska očala ter eepice. ki so bile potisnjene jrlo- 1 oko preko cela. Eden izmed družlie je skočil iz avtomobila ter splezal na brzojavni drog na kon-eu mesta. Ko je dospel do konca, je potegnil iz žepa škarje, prereza 1 z njimi žico ter pogledal pri tem na uro. Natanerro ol> tlvHi se je ustavil pred j »roda j a ln o Johnson Specialty Co., na Main ?>t.T kjer prodajajo električne aparate ter dru-jri električni materijah Ta prodajalna stoji direktno nasproti People's Saving and Trust Coni-p.wiy v Kubeiown. Prodajalec, ki je bil navzoč, je zrl tfolgočasno skozi okno. Trije možje sa zap~u-.sfLli a\*tomobil ter stopili v lekarno polep banke, da si kupijo ei-parete. Četrti moški je ostal v avtomobilu in peti je ostal polep kolesa avtomobila, kojega motor je bil še v M no otvorjen. Natančno ob dveh in pet minut je prerezal mož na brzojavni žici vse žiee. splezal navzdol ter šel preko južnepa HK»stri. Eden treh mož. ki so stopili v lekarno, je prišel zopet ven. pohitel proti južnemu mostu, kjer je položil sveženj na t!« ter splezal nato na brzojavni drop. Prebivalci kraja, ki so hoteli telefonirati, .so naenkrat iznašli, da je vsaka zveza pretrpana. Točno ob dveh in deset minut M a odšla o^mi moža iz lekarne, se ustavila pred bančnim poslopjem t- r si prižpala ciparete. Točno ob dveh in dvanajst minut je nastal silen hrušč. in vzhodni del severnega mosta je s frčal v zrak. Mesto se je prebudilo iz spanja. Razburjeni ljudje so pritekli iz hiš ter začeli divjati semtertja. Nihče ni vedel, kje je nastala skrivnostna eksplozija. 1 Točno ob dveh in trinajst mi- irut >o izginila moža. ki sta stala pred banko, v poslopje. <>b dveh in štirinajst minut se je oplasil signal avtomobilskega roga. V banki je počilo enkrat in še enkrat. Ob dveh in šestnjast minut sta prišla oba moža zopet ven. Vsak je nosil v desnici dežni plašč, v katei-em je bilo nekaj težkega zavitepa. a- levici pa revolver. Kden izmed njih. "l>apo Joe"1 Sabino je krvavel iz rane na levi rami. Skočila sta v avtomobil. | ki je takoj zdirjal. Na stopnišču banke sc je poja-; vil posebni* policist, ki je ustrelil za karo. '*Pat'J Flynn se jc obrnil, pomeril in izprožil. Policist je zakrilil z rokama po zraku ter telebnil na tla. Točno ob dveh in osemnajst minut je dospel avtomobil do južnega mosta. "Moe" Feldman in "Tricky I ta ve" Smith sta skočila vanj. j — Hitro! — je vzkliknil Eeld-man. — Prižigalna vrvica je kratka. "'Blaek Mike" je popnal z vso silo. Avtomobil je švignil preko mostn. Komaj so bili na deželni cesti, je most z velikanskim grmenjem zletel v zrak. • * * s silno naglico je divjal avtomobil. Kazalec na merilu se je pomikal naprej: trideset, petintride- ' set, štirideset, sedeminštirideset milj ... Henderson se je sklonil preko kolesa. — Vse je izvrstno. — je-rekeL j •— Komaj dvajset minut od začet-! ka do konca. Koliko ste dobili? — Zdi se mi. da več kot 60.000 — je zastokal Sabino, ker#ga je bolela rama. — Če bi le mali knjigovodja ne streljal. Toda prepri- «"ani ste lalik«'. da ne bo streljal na nikopar več. Cesta je vila v ostrih ovinkiK mimo gore. Včasih je avtomobil vozil samo po dveh kolesih. Ved-; 110 hitrejše, petdeset, tri in pet deset milj na liro. Na ducate in ducate avtomobilov so prehiteli. Neki policist je hotel z motornim kolesom za njimi, da bi vi-del' številko dirja če v, pa so mu izjrinili izpred oči. V trieetrt ure so zagledali Nyaek. Tedaj so začeli voziti počasneje. Feldiuaii je zavezal »Sabinu ramo ter ga zavil v plašč, da bi ne bilo mogoče videti poškodbe. Plen jc ležal pod sedeži. Henderson se je pridružil dolpi vrsti izletniških avtomobilov, ki so vozili k ferrv-ju. i — Sedaj smo na varnem. — je rekel. — Najmanj dve uri bosta potekli, predno bo dospelo poročilo o bančnem ropu v Rube-townn ined svet. Do tedaj bomo ;.<3 zdavnaj v New Yorku. • • • Pri vhodu na ferry je Henderson zavil ter sepel v žpe. da bi plačal voznino. Naenkrat je pre-Uedel. 7. desne in leve je pristopilo k avtomobilu troje policistov ter namerilo nanje šest težkih revolverjev. — Roke kvišku: — se je glasilo povelje. Deset rok je švignilo v višino. Sabino je stokal, kajti rana mu je prizadevala silne bolečine. — Kaj hočete— je rekel Henderson. — Mi smo nedolžni izletniki. — To povej svoji stari materi — je rekel eden policistov. — Poznamo vas. Vi ste pred tri četrt ure izropali banko v Rubetownu ter pognali v zrak dva mostova. Žc deset minut vas čakamo. — Hndiea — je mrmral Triekv l)ave Smith. — Kako je mopoče — Radio — je odvrnil policist. — V Rubetownu je neki mož napravil razpošiljalno postajo. »Skoraj v vsaki farmski hiši je sprejemni aparat. Tudi mi ga imamo, da imamo kaj zabave v svojih prostih urah. Ob n Specialty 4 *». N.-UX roke. da vas vklellCBlo. Fašisti v Sežani. V p'Mh'ni "Alie tre eorone" se j»* us'aiiovil sežansKi faivači inž. Guki > Angeli. V od-1 :.r so izvoljtiii .sami Italjaaii. Goriški deželni odbor v l:kvida-/ ciji. Kakor poroča '"Edino*1 ''. je ko-nr-" v Ni*, eetli iz Firence prispel v .ija na-ni"r- > pr-k.rnjhiN' razpo^een. (J-oiHška dežel;). j,. bHa s kraljevim deicretom obsojena na s;nrt. Likvidacija w že Cr-riške dežele ni več"! VINOGRAD ALI PA PERUTNINSKA FARMA V CVETOČI JUŽN KALIFORNIJI je edina ugodno in stalna rešitev Vašega večm-ga življenskega j»roldenia. ki l>o zagotovila človeku i. do daiws neznan U|K>gled v življenje in skrbno, radodarno mater naravo. ZA USPEŠNO KOKOŠJEREJO. v Južni Kaliforniji st:i 2 akra wiulje ]Mt|K>]i>«fina dovolj, vštet jirostor za Vašo hišo in vrt. Ne enem :»kru kalif, -/.♦•»ulje lahko reUite 1500 — 3000 kokoši, ki Vaui ImmIo prinašale vs:ik:i »hI 1 ~>0 čistega do- bitka na leto. Sami s svojo ženo txliko oz(lja v 1. 1021! je l>ila orl •Ho — «140 2a tono (4 - « krat vet krrt prefl proMMetjoK čas t>cZi — zeinlja 3e vedno «tra*/.ja - torej ne odlašajte r svojo lastno izeut»oI I*i?1te mi ** danes za natančna (»ojamlln. Zni»išite svoj nasNiv. prosim, razločilo in pravilno. J. Z LIST — P. O. Box 355 — Los Angeles, Calif. SKARAMUS 6pisal Rafts! Sabftttai Z* "Olss Kar oda" poslovtnU O. P. (Nadaljevanje.) — Kaj želite, pospod ? — j*' vprašal uljudno. Jasno je bilo, da j»a je, motila zunanjost Andre-Louisa in da ni •»jHj/nal pravega namena njegovega obiska. SjKxlaj imate nabito obvestilo, gospod. — jc rekel slednji, i 11 \i prihajate v t«'m namenu* — je vprašal lastnik vež ba lit ice. Andre-Louis je skomignil z rameni ter se kislo nasmehnil. — Človek mora živeti. — jc rekel. — Stopite vendar not«-r t »t sedite. Kmalu bom prostT da lahko govorim z vami o tej zadevi. Aiidre-Louis je sedel ua klop. postavljeno olj zid. Soba je bila dolga in nizka in na tleli ni bilo ničesar. Ko jc mladi jjospodič. ki se je učil sabljanja, odšel .je zaprl M. d«-s Amis vrata t»*r -topil k Andre-Lotiisu, ki j»* takoj vstal. — Kje st*• sp učili — je vprašal. — N*a Luis le Grand. — a bo/jo voljo, jaz vas ne vprašam, kjer ste se učili htuuani st4čnoh ved. Vprašam vas. kjer ste se učili sabljati. — Nikdar se ako m pravzaprav učil sabljanja : . . Nekoliko seui s. uril nekoč — na deželi. Mojster je namršil obrvi ter rekel: — Zakaj ste potem lezli dva nadstropja visoko? Postal je nestrj>cn. — Obvestilo spodaj pravi, da ni treba posebne izurjenosti. Po znam o* n ovne pojme ter lahko hitro napredujem. Razventega p; imam tudi vse drugo. .Mlad sem in po mojem govoru lahko spozna te, da som izobražen. Po poklicu sem odvetnik, a oprijel sem se gt-sl» : (Vdat tojra arm i s. (Odvetniška halja naj se umakne orožju).. Mojster je zrl nanj kritično. — Kako se pišete.' — «ra je vprašal. Andre-Louis sc je za trenutek pomišljal. Andre-Louis, — je rekel konečno. Oči mojstra s«, jr;, jmzorno motrile. — Andre-Louis, ka j ? — Nič drugega kot Andr»—Louis. Loiii> je moj priimek. — Skrajno čuden priimek. Iz vašega naglasa sklepam, da pr: Lajate iz Bretonske. Zakaj ste jo zapustili.' — I)a rešim svojo kožo. — je odvrnil brez obotavljanja. Nato pa je skušal popraviti svojo zmoto. — Imam mogočnega sovražnika, — jc pojasnil. M. d-«* Amis se jc prijel za brado. — Torej ste [»obegnili? — To lahko rečete. — Torej strabopetnež ? — Mislim, da n«*. Nato pa je pričel lagati na romantičen način. Človek, ki živi od meča. je brez dvoma romantičnega razpoloženja. — Vidite, moj sovražnik je izvrsten sabljač, najboljša sablja v celi provinci, ec ne najboljša sablja v celi Franciji. Ta sloves uži va in sklenil sein oditi v Pariz, se izuriti v sabljanju ter se nato vi niti ter ga ubiti. Raditega me je tudi zanimalo vaše obvestilo. Ja/ nimam toliko sredstev, da bi se vežbal na drugačen način ter plačeval lekcije. Hotel sem najti tukaj delo v odvetniški stroki, a se mi ni posrečilo. Preveč odvetnikov je v Parizu. Ko sein čakal, sem porabil imo malo denarja. ki sem ga imel in sedaj me je srečna usoda privedla sem. M. ties Amis ga je prijel za ramo ter uiu pogledal v oči. — Ali je to resnica, prijatelj moj.' — ga je vprašal. • — Niti ena besedica te povesti ni resnična. — je rekel. Mislil je. da je uničil s tem priliko, ki se mu jc nudila, a je ni uničil. M. des Amis je bušknil v smeh in ko se je nasmejal, jc priznal, da sc čudi temeljni poštenosti svojega obiskovalca. — Slceite suknjo. — j,- rekel. — iu videla bova. kaj znate. Vsaj narava vas je določila za dobre«?a borilca. Lahki ste. živahni, vaša roka dolga in tudi inteligentni se mi zdite. Lahko vas izpopolnim toliko, «la l>os*te mogli prevzeti začetnike, predno jih sam v/aniem v roko ter izpopolnim. Vzemite masko in rapir. Po desetih minutah je des Amis odnehal ter ga sprejel v službo. Keki 1 mu je. da bo moral razven tega pometati borilnico vsako jutro, snažiti sablje in rapirje ter pomagati gospodom, ki bodo prišli pri oblačenju in slačenju. Za enkrat bo dobival po štirideset liber na mesec in spal bo lahko v majhni >umui poleg boriliiiee. - Pozicija je bila seveda precej poniževalna. Če pa je hotel An-dre-Louis jesti, je moral najprvo požreti svoj ponos. — Tako. — je rekel. — odvetniška halja se ne bo umaknila le meču, pač pa tudi metli. Pričel je svojo službo in M. des Amis, ki je zapazil njegovo pridnost ter očividne zmožnosti, ga jc kmalu vzel resno v roke. — Vaša ud an ost in spretnost zaslužita več kot štirideset liber na mesec, prijatelj moj. — ga je informiral mojster konccm tedna. — enkrat pa hočem pokazati svojo hvaležnost s tem, da vas bom uvedel v vse skrivnosti te lepe umetnosti. Vaša bodočnost je odvisna od tega. Oil tedaj naprej st- je mojster vsaki dan pol ure boril s svojim potuočuLkoin. t * • Andre-Louis je presenetljivo hitro napredoval iu kmalu ni bil več (Himočuik. temveč družabnik mojstra. Drugo poglavje. — Izberimo si kokardo. — je vzkliknil ter odtrgal z drevesa list, ki naj bi služil temu nameuu, — zeleno kokardo upanja. Velikansko navdušenje sc jc lotilo množice in ljudska množica, obstoječa iz moških iu žensk vsakega razreda, od potepuha do plemenitaša, od vlačuge pa do velike dame. l>revje je naenkrat iz gubilo listje in zele kokarde so bile pritrjene na vsako glavo. U 11» (»ritHMllillA. . Iz urtda vrhovnega zdravnika J. S. K. J. J B T I K A . Več let seiu primerjal število članov naše organizacije, ki trpe na jetiki s številom 'stih bolnikov v drugih organizacijah. Vedno •>cm bil pono.seii vsled dejstva, da smo mi na boljšem kot jc pa naš sosed. A' zadnjih par letih se je pa vse izpremenilo. Statistike drugih organizacij so v tem oziru boljše, naše pa slabše. Tam. kjer smo imeli enega ali dva jetična. jih .je sedaj na ducate. Zakaj to.' Ali mislite .da je munšajn vzrok.' Kaže. da jc tako. In če ni munšajn. kaj je potem vz\ok' Nekaj teh slučajev ima svoj iz\or v letih, ko je divjala in-fluenca. Preveliko ljudi jc zanemarjalo takozvane "majčkene" prehlade. 1'pali >o. da bo kašelj pojenjal in tla se bo zdravje vrnilo. Pa ni bilo tako. Telesni ustroj je oslabel, pljuča so postala bolj občutljiva. To je izvrstna gredica za bacile. Tam se rede in postanejo končno tako močni, da nas poneso v grob. Če se ponoči potite, če imate kroničen kašelj, če pljujete kri in če izgubljate težo, vprašajte svojega zdravnika za svet danes, ne pa jutri. • te vam lm zdravnik priporočil, da izpremenite podnebje ali da se greste zdravit v kak zavod, storite to. Jetiko je mogoče ozdraviti, če se jo zdravi zgodaj in pravilno t V se hoče bolnik ozdraviti doma, naj upošteva nasledujt pravila: Spi naj sam v svoji sobi. Soba mora biti solnčna in zračna. Ne »iue biti vlažna. Bolnik mora ležati v posfelji, tla ima dovolj energije za boj proti bolezni. Sedenje na stolu ali hoja ni* počitek. Počitek je Ježa na hrbtu, brez vsakih skrbi. Bolnik naj ima dovolj svežega mbleka ter svežih jajc. In v razmerju s tem druge hrane. Nikdar naj ne pride k njemu noben otrok. Ne poljubujte nobenega bolnika. pa naj ima to ali ono bolezen, posebno liu ustnice ne. Pljuvali se ne sme na tla. Pljjnn-k se posuši, iz njega pa gredo v zrak bacili, lii lahko okužijo soproga, ženo ;ili otroka. Vso postni o iz bolniške sobe je treba umivati v vreli votli. Najboljše je. če imajo bolniki svojo po sot 1 o ill svoje toaletne po! rebščine. Začnimo ŽC danes zaustavljati hitro širjenje te bolezni. Dr. J. V. Grahck. ROYAL MAIL UDOBNO FOTOVANJE V EVROPO Ptrnlki 1 enim razredom. 9 lavna "O" parnih« "ORBITA" ta ultuUNA", sedaj ix|>remenjeu v eno-razredna in tretje kabi tiska uarnika. nudita Izvanredm* ucoiluost za Hamburg. Namas aa KMkA m 4n«i rami SIM m f«. fr.mil i 1 ra twIyruiU .... SMS.S* Dva Izborna nova pamika "ORC.V ln "OHIO", ki imate 1.. 2. in 3. razred; stopita spomladi v evropsko sluitx* ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON Kretanje parnikov - Shipping News Pnrtai Havre; Hannover, Bremen; 8am-and. Hamburg; Vre«, llonro«. Cherbourg. J. marca: Roualllon, Havre; Mongolia. Cherbourg n Hamburg; Monut Carroll. Hamburg SI. marca: Majestic Cherttourp: Volendam. Bou- A SON Inc AGENTJE °*ne ,n Rolt®rda">; orca. Cherbourg ln 2C Broadway. N. Y. ali lokalni asentje. | ^"IFJZS"™ lCh'rboi.ir*1I,n ____j »urs; Saxonia, Cherbourg in Hamburg: r»ree. Fillmore, Cherbourg In Bremen. 4. aprila: Saxonia. Cherbourg in Hamburg: .Pres. Von Buren, Cherburc: Seidlitz. Bremen. 5 aprila: Minnekahda. Hamburg; Hansa. Hamburg; Ausonia. Cherbourg. 7. aorila- Olympic, Cherbourg; T.a Savole. Havre: Pres. Hartlins. Clierlxuirp in Bremen: Kinnland, Cherbourg; Cunte Rosso. Ge-ttoa. 10. aprila: Aqultauia, Cherbourg; I'ittsburgh, Bre- • 1- aprila: Pres. Polk, Cberlourg. 2. a-3-ila: aloiint Clinton. Hamburg. 1*. aoriia: H »»meric. Cherbourg. CeorR« Wnah- npton. Cherbourg :ti Premen; Orduna, liMl-orrg in Hamburg: Volendam. Bosi-oi»ne iti Rotterdam; Lafayette, Ha/rer V:. liii.ta. Cherbourg. ŽN I 2 AN E CENE Iz NEW YORKA v TRST (preko Genove) Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni k i, TAORMINA..... 19. aprila---- 17. Julija AMERICA.......9. maja ----26. junija COLOMBO ...... 5. junija----31. julija 3IULIO CESARE 7. julija ."dobne kabine tretjega razreda z 2. 4 in 6 posteljami za družine In ženske. Pri okusnih obedih je vino brezplačno, ia podrobnosti vprašajte našega, agenta v vaiem mestu ali pa naravnost pri mmti nnuu imim Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New Yorh SaSi zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad iu njene podružnice. naznanjamo" našim strankam, ki tekom tedna nimajo časa opraviti svoje posle pri nas, da prevzamemo denarna nakazila in potniške posle tudi v nedeljah od V. do 12. ure d<»p. Za ugodnost ua&ih vlagateljev prevzamemo lil Ltplač-auio vloge tu tli v sobotah do 6. ure pop. PRANK SAKSER STAT K H AN'K ft'J r!ort.la«i(lt St.. New York. vanje društvenih strt*škov. Zat<> vljudno vabimo vse tukajšnje 1*0-jake in rojakinje, da iia_s [» Ksetlj" .menjeiii dan. l>o članov dfiištva ;\*. Jerneja iinamo pa se posebno prt«njo, da liani tudi dejanski pu-.ua^rajt^. v kolikor jim bo pač 1110-i*oee. Zii ljubitelje- plesa bo 11a -azpolago iz v 1 st.i ui igra Mr. F. i l1i"l>lK' Lz .Joiieta. za smeh ni za-javo pa njegov -prirojeni »111 hu-j nor. Za vsestranski j-ed bo skrbel j Mr. J. Verbk-k, ker njegova žc itak energivna postava liaiedi pravi utis dobro rej enega j>tiliea-ja. Za dober prigrizek in drugo b«. skrbel ,odbt4i'. Koncem konea pa da Ihi zabava tem vese+ejša i 11 fi-nančiii uspeh tem večji, bo na pr«>-gramu takozvaui "pcrMStertalic". Kakšne nagrade se tam delijo, za -nkrat tega ne povem. Torej na -.videnje dne 7. aprila! A. Ai«ter, tajniea. ALI VESTE, — ia je zaposljeuili pri pe^eh za izdelovanje koksa v uipatlnem delu Pennsyl-kanije uatl -10 odstotkov Jugoslovanov? Ali veste, tla je tobak v Belmar turških cigaretah boljši in finejši kot v Ifivatlnili eiguretah? Jej te in shujšegte To Je Stara fraza, obrnjena, narob«. tona modem« metode za odpravo malčobe »O OliioKofile ta. Izrek. če ate preveč debeli ter M DOČtt« t#. lesno vežbatl: Ce radi Jest*, pa. kljub ta- mu hočete shujšati za par funtov, ato. rite to: pojdite k svojemu lekarnarju (ali na pišite na Marraola Company. 4«n Woodward Ave., Detroit. Mlch.) ter mu iajte (ali poSljite) en dolar. Za. to zmer no svoto vam bo lekarnar pokazal pot. d^ »e Izpolne vaša želja po leti sloki, atihf postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Pred Pisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Alarmola Pred pisu. Eno morate vzeti po vsaki Je«U ir> r»red počitkom, da boste pričeli izgubljati maSčobo stalno in lahko. Potem se zdra tite do zaželjive teže. Marmola Predpis ne Tablete t Marmola Prescript ion Tablet:-»0 neškodljive ter dobre za sploSno zdravje NI vam treba stradanja In veKbaJlJe 'ejte kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto s zaupa nJem. Brez dvoma bo preobllo meso hitre 'zirtntlo. vl boste pa ostali avoj nsrav^r Tax. lepo pokrit ■ trdim mešam In sinki ml m i il rami Tftkojinja odpomoc ;za KURJA OČESA brez nevarnosti infekcye 17. Mauretania: Maurelanu, Cherbourg; Chicago. Havre. 18. aprila: Kran<-e, Havre; *Tork. Bremen; 1'rra. Oarfield. Cherbourfr: Belgenland. Cherbourg; T>Trhenia, Cherbourg ln Hamburg. 19. aprila: Taormlna, Genoa; Manchuria. Hamburg; Bayern, Hamburg. 21. aprila: Majestic. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Ohio. Cherbourg in Hamburg: Antonia. Cherbourg. 23. aprila: Bremen, Bremen. 24. aprila: Berengaria. Cherbourg; Canoplc. Bremen. 25. aprila: Paris. Havre; Zeeland. Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg. 26. aprila: Mount Clay. Hamburg; Finriland. Cherbourg. 28. aprila: Olympic, Cherbourg; Nqw Amsterdam. Bouloistie; RnrliHmlieuu. 11.i vrt-; !*r<- laletit Arthur. Chrrbouip; Albania, Cltcrl.ourg In Hamburg. 1. maia: Aqultanla, Chrbourg; Reliance, Cher- bnurir in Hamburg. ?. maja: Ijipland. Cherbourg; America. Genoa. POTREBUJEM "zvečbauega in»vNai>«k»,gii p«>mor<«euiiio vedno tinli >-hiiio mij-lK>ljše partlike, ki iinnjo kabine v III. razredu. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam pišite ker So to v Vašo korist. Tudi oni, ki še niso ameriški državljani, smejo potovati v stari kra| na obisk in Sim je dovoljeno vrniti se. Na željo dajemo vsakemu to* zadevna pojasnia. Kdor želi dobiti sorodnike ali znanre iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti Število priseljencev je omejeno. Vm ix»tne stroške ixplueuje i>o n.t- š-em naročilu Jadralska banka rudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortland t Street New York Glavno zastopstvo Jadranske bank«. « + + + + + Nuga-Tone Hitro, ramo, ▼ eni minuti lahko ert Irravlte bolečine r kurjih očesih. — lir. Seholl s Zlno pads odpravijo vimk kurjih očt% drgnjenje in pritisk ob Čerelj. Dr. Seholl'a Zlno' pade mo varne. No I-ene nevarnosti Infekcije ali aastrnplje-oja krvi, kar Je regrat posledica mi r>j« kurjih oCes alt uporabe inoCulh Kdrarli. rsebnjoflh kisline. UspCfeft V iVljSefll jZino pads MistlJo tekom sdrarljenjs .n mm mm So tanke. aatlaepttCue ln nepreauočlji WmCm ** K -e. Velikosti m kurja oftsa. zatiske pa fTK Klar. • jlu bole. Nabavite st daaee ftatlja pri lekarnarja ali čevljarju. V« vasmit» _ KOGAR HOČEJO POOTOITI BOGOVI. Andru-Loui.> je bil nekega dne ravtiti v vrto\-ih kraljeve ]>alaee, kjer je bilo vse polno eirkusov. ka veren, vrtiljakov, igralnic in lior-delov, ko se je razširila vest o odpustu ministra Xeckerja. Naroda se je lotil strašen srd. V odpustu Neckerja je videl narod zmago stranke, ki je bila sovraiua njemu sainemn. Tu je bil mrtva^ci zvoueek /a vsa uparja. da bodo odpravljene kriviee. Zapaz.il je nekega majhnega človeka s kozavim obrazom, katerega je rešilo skrajne odurnosti par sijajnih oči, kako je poskočil na neko mizo pred Cafe de Fov, potegnil tneč ter zakričal; — K orožju! — Tekom grobnega molka, ki je sledil temu pozivu, je pričel ta mladi človek govoriti na ognjevit način. Njegov* govor je motilo le komaj o(»azm> ječanje. Pov«*dal je narndn. da hodu prišli Nemci, zbrani na Cham{>s de Mars. še v isti noči v Pariz, da p^ more prebivalce. Proizvaja bogato rdečo kri,; £m staaovftne živce, žlvlfesia polne možice ln ženske. Ce ste slabega zdravja In pri slabi meči, če se vam spomin m raci m vaše telo n.vači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sred»tv£, potem poaku-iajt* Kuea-Teae. ta izprevideli bon te. kako fcitro »e borte *uti!i drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot •spehavanje, anamija, revmatično bolezni, elavobot. nevraleija. •aprimer slabi tek. nepiehava. vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanj« energije, pomanjkanje iivahnosti. nervoz»o«t. ne-■pečnost. izhaja iz pomanjkanja ftivčne moči, redlc zvodenele krvi ia slabe krvne eirfculaeije. Vsak vsako delovanje telesa je odvis.no od tivčne sile x* svoje •i v I jen je M delovanje. Živčna moč je poglav-Hi« stvar za Modee.. Jetra, ledice, drek. utripanje srca in rfv-.no cirkulacijo. N .ai-Tone * najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizitno izdelane. Zakaj T *«r sestoji iz osmere vain iS sestavin, ki vračajo zdravje ter jik' predpisujejo najslavnejši zdravniki — Nuca-Ton« je bogat na in fosforju — ter je hrana krvi :a živcem. •*«S«-Tone proizvaja iivljenje v jetra, ter ojažuje čreva. da svdno deUujejo. Oživlja ledice -ter iiganji is njih strupene sestavine. Nič ve« vetrov in kolranja. težke sape in rokn>ea jezika. Ni« reč bolečin in bolezni 1 Kura-To ne da v* čudo v.i tek. ••fcre prebav«, stanovitne Civee ter Stl-ravo okrepčujoče spanje Nasa-Tone obirati kri. Čredi krvno cirkulacijo ter prižene tare nje •drevje mm lice in jasnost v oči. Gradi močne in rostavne mete. zdra-ecffte ia krasnejfte ienske. Ku*a-Tone ne vsebuj« omamljivik sredste«, m* zdrava, katerih se člevek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit Je s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Po«kuiajte ga. Pripo;?«OI •S boste vsem svojim prijateljem. te »> teme tate* nsfll lnr. Vfcdtt*. Ja mm mints ix«*Wti niti penijn. — Ml |W i II il i rbte Nsp-Tw J« aa »«eda| prt Nft MrS lskarj^ pe enaki mml Is waU s——'M* --KO NAROČATE. SA POSLUZTI^ TECA KUPOMA. ■ , NATIONAL LABOKATOmr* S. K, SOIS Se. Vtaftesh Ass, Cbšcnee. Ili. •smiSIi.;—P rešim. liMto prOefteme..............na kar mi yiBte.............. Steklenic Musa-Tone. Cesto ln «tv. ali B. F. iD....................................................... ImZ 9 ' nadomestkov. SchctTsl XinO'Dadm I Isdoijuje jih The Seholl tff|. Cm.. Isdele , valel Dr. geholl'e ram l~nsM j lev se udobnost nose in adrsvil PrHsplts |s — — ka rež DR. KOLER I <3IP«u Afa. PHteteuafc, Pa. BAVNOKAS JI JZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilostrovana iedaja Vsebuje 808 strani. OT Cena ■ poštnino $2.— IL0VZ9I0 PUBUBHQTO 00, S3 Cor^landt Strstl V«w York Oitj. X. T. VLAHOV ŽELODČNA GRENC1C A Dela jo In spravlja v steklenice v ZADRU (Dalmacija* od leta 1S61 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vseh Lekarnah, delikatetah In 8'ocerljah. Edini a«entl za Zdru-tene drtava. V. LANGMANN, Inc. 97-0» Shtth Ave.. »«*- A. New York. N. Y. Dr. Koler Je najatarej- ! ti slovenski sdravnik-•pecijalist vPttteburshu.! Zaatrupl jen je krvi: Pravim e dnaovitim SOS' ki sa je isumel dr. prof.; Erlich. Če imate mozo I je ali mehurčke po tele •u: v srlu; lapadanjelas bolečine v kosteh, pridi te in laeiaUl vam bom kri. Ne čakajte;} ker ta bolezen naleze. Vse raoSke bolezni zdravim po okrajSan) metodi. Kakor hitro opazite, da vam pre nebu je zdravje ne čakajte, temveč pridite in jaz vam sa bom zopet povrnil. Hydroaolo ali vodno kilo ozdravim v S« urah in zicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečim v krilu in hrbtu ln včasih prt putčanli. vode, ozdravim s sotovoatjo. Revmatlzem. trzanje, bolečine: otekli ne; srbečlos, ikrofte in druse kotne bo leznl, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ia nI potrebne leto tl. - Uradne ure: Ob delavniku ed 9 do S Ob nedeljah od • do *. NOVI CENIKI GOTOVI! AKO ŽELITE NAJNOVEJŠO MOŠKO ALI DAM8K0 PRAVO ELGIN ALI HAMPDEN LHO. PIŠITE PO CENIK. STANE VAS DOPISNICA EN CENT, PA SI PRIHRANITE DOLARJE. IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. ROJAKI. NABOCAJTE BE K A 'GLAS HAKODA', HAJVSCJI SLOVENSKI IWmii V SDKUtBHIH DBŽAVAH. DR. LORENZ 642 Penn Aren PITT8BUBOH, PA. , KOI NI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK ftPBOMALIST MOiKIH BOLEZNI. Mela MNk« Je adewnjenje akutnih ln kron »nih SilBsnL *mm A mm te zdravim nad O let ter Imam akuSnje v vesli bolsanih I____ In ker znam olevenefce. sate vas swim pepetnems razumeti ln spesnett vate feslsssn, ds vse esdravkn ln vrnem mod In sdravja. Sfcsal at tet sem m IdeSM pass ti no ekuSnJe prt esdravljenju metkih kal si m Zete ee morete pepsinoma zaneetl na atene, meja ekrh pa Je. ds vee pepelnema esdre-vMr. Ne edlatajte. ampak pridite dimprsjs, dsa eadrevlm zaetr upi jene krt, nuuij» ln Hes pe klin, silmui v sriv. la-padanjs las, Medina v kosten, etersrano; oetabe«eet«»Ivdne In peiesnl v medu. j M led Ice h. letrah, ielodcu, rmenlee revmatlzem. katar; zlata tile« naduha M. Uradne ursi T ponedeljek: aredo trn. petek e« ». dopoldne Ao i popoldnei i i^«in> Tf r§^Tt\tmzr ** ** aT#*"r: T te N a z n a n i 1 ti POZOR, ROJAKI, POZOR! Društvo sv. .J;inr/.;t št. .'IT .JSK.I v Glevelaudu. Oliia, je na svoji rinbii mesečni »t'ji dne 18. marca sklenilo sledeče: (1 > da da prosto reiskavo novjli k;in«li4> tri'li merseeev. to april, maj • i iu juiijj: (•i) da podari v.siLUeinu vlann. i i tcaten pripelje v nase društvo 10 nov;h članov y.u «l<>l»o treli lii'-seccv | lepo p<»sel>11 o nagrado iz društvene j Ma«ra.ine. Zatorej, eenjeni rojaki v ('leve-j laaidu in okoliei. sedaj se-vain nu- j <1*1 najlepša prilika, da pristopite z malimi nt roški k dohrvnui pod-! IxM-nemu društvu, katero spada k trdili in močni |KH.l]>onii «n*jfaniza- ; eiji. ki je uad«$a prilika, da pristopili' v dni-štvo z malimi stroški, ker itiiimiti; ue bi »ste imeli vei- tako !ej>e 1»'";-like za pristop kot Dragi bin t je. s<-(I;i.j iiimaiiio tn;-benejra ize driwtvo. Sedaj si. d;i jrremo vsi na delo in da iiir;-tiramo za naše društvo z vsemi n;i-šiuti močmi, da podvojimo član- f stvo v tt-j kampanji. Naj i»o vsakemu članu cilj. da se ua^e dni stvo podvoji v treh mesecih. Za vsa liadaljna pojasnila st*: laliko obrnete na upravne urad nike društva, to je; predsVdnil: Frank Zorich. (»217 St. Clair A v* tajnik Frank Kacar. 12:{1 Ad'lis»n' lioad, blagajnik Ja«-ol> Debc-v«-. 611!) St. ('lair Ave. Vsi v Cleve- Ulidll, 01li(». Z bratskim [mzdravom Frank Zorich, predsednik. (2x 27-:i & 3-4) NAZNANILO IN VABILO. Društvo t»v. Ane š-t. 11 !♦ JSKJ. v Aumri, 111., je na svoji za iuimenjt-n za \z<.liže- Section Two - Page 9-14 i GLAS NARODA List slovenskih dclavccv v Ameriki. Evropa, ki je imela od nekdaj n*štcvilne sporne točke, je bita t tuli od nekdaj poz o rtiče nevarnih mest. Bre/ dvoma pa je da-n<-s več takih mt*.»t v K "ropi kot pa .jih je bilo v katerikoli dobi v modernem času. Na zemljevidu lahko zapazite tr:d.-vt lak:ri — Bie»t, ko jih nekatera so lokalna t »t navid« /no malo važna, druga pa d&leko<*e/m ga pomena ter preteča. lire/, pretiravanja lahko rečemo, *la pokrivajo krajevne te/ko-L-e xenlj(-rit T Kak i so nastala? Na kak na**in jih je mogoče odprav iu T V naslednjem bomo skušali od-P'.vuriti n.» vsa ta vprašanja. V renski kotlini lahko zasledi- »«. dve taki b In i me,ti. Prvo je saar dolina, ki vključuje 7:10 — kvadratnih milj. V jm* vračilu za uničenje francoskih rovov v Lens, »e je |h.lastila Francija Saar ('o-irie za dobo petnajstih let, do 1. I k<» ho pL>«lfcseit ljudi, žive- čih tam dx.e 10. februarja 1920 določil bodočo sirvnretNMit nad tem okrajem. Proizvod premoga v Sjj.ir dolini /naša 17 milijonov ton ali približno devet odstotkov \sega proizvo^la v nemškem cesarstvu pred vojno, l/prva v) francosko zasedanje tega okraja s|ff-ejemali neradi, a nova suverenost. kot zgoraj omenjena, je sedaj sprejeta, čeprav trdi Thvssen neuiniki pretnojrar.ski magnat, da je bila Francija prisiljena poklicati v ozemlje nemške inženirj-*. Druga. bolna točka v renski kotlini je Ruhr dolina (2;, katero je zasedla Francija janarja meseca tekočega leta kot. kazen, ker ni Nemčija dobavila zadostne mno/une premoga Ln les* na račun vojne odškodnine. Posledica tega francoskega koraka jj bila, da so Združene države umaknile svoje zadnje čete ob Renu in da je dala Anglija izraza svojemu nezadovoljstvu stem korakom Franc|je. Treba je namreč poudariti, da ne le/i Ruhr dolina na le.vccn ali francoskem bregu Rena. Ta lezi na desnem ali nemškem bregu in da p v rokah Angležev ter Matinz (4) v rokah Francozov kot jamstvo za izpolnitev versaillske, mirovne pogodbe, bosta ostala ta dva mostna pročelja, z nemškim ozemljem proti zapadu. bolna mesta v Evropi. — Na Bavarskem (5) vre. kajti kot monarhistična ter v glavnem rimsko - katoliška dežela, ni nikoli ljubila vodstva Prusije. Alzaeija in Loren.ska ki sta bili vrnjeni Franciji, sta bolno mesto, katero lahko smaramgr za ozdravljeno. Ti dve provinci ne bosta več postali vznemirjajoč faktor, razen če bi se zopet unela splošna vojna. Aland otočje (7), ki leži v — Baltiku, je predstavljalo že celo poletje zelo bolno moesto. Leta 1809 je odstopila Švedska to otočje Rusiji kot del Finske. Prebivalstvo tega otočja obstaja t glavnem iz Švedov in ker je postala Finska sedaj neodvisna, zahteva sedaj Švedska povračilo te- ger" italijanskega kralja. Odlikovan je bil namreč z redom, ki mu daje pravico poljubiti na vsakem dvornem plesu vse ženske laške kraljeve družine — tudi neporočene hčerke sedanjega kralja. To je višek glumaštva, katero je vprizoril v Italiji fašizem. Vsem je znano, da so se polastili fašisti vlade izključno le z nasiljem, požigom in za vratnimi umori vseh, ki so nasprotovali fašis-tovskemu političnemu prepričanju. Če bi imele ostale države, za-eno z Združenimi državami, le količkaj čuta dostojnosti, bi prekinile vse diplomatične stike 3 tako vlado. Mus>soliiiijevo vlada so sprejeli molče, a ruske sovjetske vlade niso hoteli priznati, ker je v svojem bistvu proti kapitalističnim interesom, proti ciljem mednarodnega kapitalizma. Mednarodni kapitalizem se je razba-hal tekom .svetovne vojne ter vidi v gibanju, ki se je započelo v Rusiji, svojega največjega sovražnika. saia otočje Finski s posebnimi določbami, ki varujejo švedsko, vero, jezik in običaje. Obal iztočne Prusije je pravcato gnezdo bolnih mest. Se nikdar preje v zgodovini ni.so državniki spakedrali takega zemljevida. Iztočna Prosi j a sama je po-podekaneško otočje, (24) otok Rhodes. (25) Ciper, (26) Carigrad, (27) Čanak, (28) Monako, (29) Avstrija, (30) Bur-genual«!. Jugoslavija je nova država, ki se je porodila iz razvalin pro&lu-le avstroogrske monarhije. Kot v sodu. v katerem kipi mlado vino, je tudi v Jugoslaviji prilično vse zmedeno in nengotovljeno. Nešteto strank je tam. Bore se med seboj kot v slavni grški povesti o Abderitih in oslovski senci. — Ce pa človek nepristransko pre-motri položaj, mora priti do prepričanja, da bo država v teku nekaj desetletij ustaljena, ker ima vse potrebne pogoje dobrega in zdravega razvoja. Jugoslavija nova država, ustanovljena na — principu narodnosti, in Italija se ozira nanjo kot na svojo glavno nasprotnico, katere se najbolj boji. Enkrat mora priti do obračuna med obema, in želja vsakega poštenega človeka je, da se ta račun na. miren in poSten način uravna. Aforizmi. Oni, ki sodi, ne da bi se informiral do skrajnosti, česa je zmožen, bo brez dvoma napačno sodil. * * * Človek, ki se je malo naučil je kot žaba, ki ni Se nikdar videla ocena ter misli, da je to velika mlakuža. * • • Za enega človeka^ ki zna prenesti prosperiteto, jih najdete sto, ki znajo prenesti nesrečo. * ♦ • Noben pameten človek ne napravi svojih načrtov le za en dan, brez vsakega načrta za preostali del njegovega življenja. • * • Trdovrafcnost v nazorih drži dogmatika v sponah zmote, brez upanja na emancipacijo. • * Veliko rajše hvalimo stvari, katere čujemo, kot pa stvari, katere vidimo, kajti mi zavidamo navzoče ter spoštujemo preteklo. # * • Vsak človek in naj je še tako ponižnega stanu, izvaja nekaj upli va nad onim^ ki stoje nad njim, za dobro ali slabo. • . * Pregovori naroda so ogledalo njegovega duha ter njegovih u-spehov v cicvillzaciji. • . * Moški in ženske, ki prenaglo sklepajo znanstva. pridejo v slabo družbo še predno se zavedajo tega. • • * To, kar me tlači, je morda moja duša, ki hoče ven na prosto, ali duša sveti, ki trka na moje srce, da bi vstopila? # * • Misel se hrani in raste od svo-jih lastnih besed. bila Poljski zagotovljena dobava tega premoga. Počim je dobila Češkoslovaška centralno železnico, je pripadlo glavno mesto in križišče na tej železnici, Tešin, Poljski. V precej obširnem ozemlju. prid el jene m Češkoslovaški, govori prebivalstvo poljski jezik. Iztočna Galicija (13), pridelje-na sedaj Poljski, kjer pa se bo vršilo ljudsko glasovanje leta — 1944. je presenetljivo bolno mesto. V Karpatih je dosti petroleja ki je v glavnem last Angležev, poleg manjšega francoskega ter belgijskega kapitala. Mesta kot Lvov so poljska, s" staro klturo in rimsko-katoliška. Poljedelska ozemlja pa so maloruska ter uni-jatska. grško - katoliška. Ta o-zemlja simpatlzujejo z LTcrajinci. Iztočna Galicija je tudi člen meti Poljsko in Romunsko ter je zaradi tega neobhodno potrebna za takozvani zdravstveni kordon — proti Rusiji. Besarabija (14), ki leži med rekama Prut in Dnjester, vsebuje 2.700.000 prebivalcev, med katerimi je en milijon Romuncev. 900.000 Ukrajincev ter 300.000 Židov. Pred vojnjk je bila pokrajina ruska. Oktobra 1920 pa je bila izročena na temelju mirovne pogodbe Romunski, z gotovimi klavzulami, ki bodo dovoljevale Reka (17) je vsakemu dobro znano bolno mesto. To pristanišče bi moralo priti v roke Jugoslavije, za katero deželo predstavlja povsem oči vidno trgovski izhod na morje, prav kot je bil tudi Trst naravno pristanišče za — Avstrijo. D'Annunzio se je s svojimi rokovnjači polastil Reke in končno je bilo to težavno vprašanje rešeno na tak način, da je bila Reka razkosana na dva dela. Prvi del, Reka. je postala prosta država, in drugi del. Sušak. je dobila Jugoslavija. Bodočnost Reke kot pomorskega pristanišča je "bila zelo oškodovana vsed njenega odloeenja od Jugoslavije, a morska obal Jugoslavije je taka. da je dežela vsled tega oropana svojega naravnega izhoda na morje. Prebivalstvo Reke, vključno Su-šaka, je več kot polovico jugoslovansko. Cela dalmatinska obal je povod za zadrege med Italijo in Jugoslavijo. in kot vzgled hočemo navesti Zader (18). katero pristanišče je bilo tudi proglašeno za — prosto mesto. Črnagora (19) sc je združila z Jugoslavijo in njena kraljevska rodbina je odšla v inozemstvo. — Nevarnost na tem mestu predstavljajo neodvisneži v gorah, ki lahko vsak trenutek navale na Albansko, koje odnočaji a Jugo- |» otočja. Liga narodov j« pripi-l pozneje Rusiji pogajanja, kakor- ko je Italija zasedla otočje, imenovano Dodekaneze, to je dvanajst, otokov (23). To otočje je v neposredni bližini Knrirne. Tekom vojne in mirovnih pogajanj. ki so se vršila med Italijo in Turčijo pred desetimi leti, je Italija obljubila Grški, d aji bo vrnila te otoke. Otok Rhodos (24) je tudi zasedla Italija in sieer na skrajno ^amoJasten način. Izjavila je. da se bo vršilo po preteku petnajstih let ljudsko glasovanje, ki naj bi določilo suverenost otoka. — V slučaju, da bi to glasovanje izpadlo proti Italiji, se hoče slednja umakniti, a le pod posrojem. da se tudi Anglija umakne z otoka Cipra (25). kjer je izključno grško prebivalstvo. Dogovor, ki je bil podpisan 23. marca 1920. pa pravi, da ne more opustiti Anglija nadvlade nad otokom Ciprom, razen v slučaju, da bi Francija privolila Carigrad (26) je v rokah zaveznikov ter angleške mornarice, kateri pomaga majhna vojaška sila. Ta nadvlada bo trajala, da bodo Turki sprejeli lausannske mirovne pogoje, nakar bodo zavezniki izpraznili Carigrad ter odstraniti tudi "številno inozemsko prebivalstvo mesta. To bo seveda predstavljalo velikanske težkoče. Angleži imajo v rokah tudi Ca- Če bi se hotela pridružiti Nemčiji, bi Franeija odločno naspro-j tovala. V Evropi je še eno bolno mesto in sicer tam, kjer so skušali v Burgenwaldu (30) ustanoviti pre-, hod med Jugoslavijo in Českoslo-j vaško, ki sta z Romunsko vred trojna zveza, naperjena proti — Madžarski. Iz naših dosedanjih izvajanj je razvidno, da je v Evropi trideset bolnih mest. 8 tem pa seveda ni rečeno, da je seznam popolen. Če bi vpoštevali tudi denarna in trgovska vprašanja poleg plemenskih in mejnih vprašanj, bi takoj zapazili, da je Evropa bolj bolna kot pa se kaže na prvi pogled. Niti ene teh bolezni bi ne bilo mogoče ozdraviti potom radikalne rešitve tozadevnih problemov. Lahko se lotimo Gdanska, Reke, Slezije ali Epira, in v vsakem slučaju bomo dobili dva nasprotujoča si naroda, ki zahtevata sporno ozemlje. Jasno je, da ni mogoče rešiti teh zapletenih vprašanj diploma-tičnim potom. Iz vsega je razvidno, da ne bo mogoče nikdar uveljaviti takega zemljevida Evrope, ki bi bil trajen in vsaj nekoliko zanesljiv. Tekom celega poteka zgodovine evropskega kontinenta ni bil njen zemljevid nikdar trajen ter se je izpreminjal vsakih par let. Se nikdar pa ni bil tako nestalen kot je ravno sedaj. Brez dvoma moramo dobiti kako splošno pojasnilo za ta prese-! netljiv ter obžalovanja vreden pojav. [ Evrop. državniki gotovo omalovažujejo neko naravno pravilo in jrdravo pamet, ki je lastna tu-, di evropskim narodom. Seveda si i lahko predstavljamo na prvi po-j gled, kakšna je ta zmota. ' Veliko razkritje v znanosti, industriji ter drugih panoga\, vsaka nova metoda medsebojnih stikov Ham. razodm-a dejstvo, da moramo smatrati ves svet za narodno gospodarsko enoto, ne pa za skupino majhnih, medsebojno odločenih narodno - gospodarskih enot. Dosedaj je bila Evropa organi-zirajia na temelju plemen, fran-kovskih, nemških, hunskih in slovanskih, z maloštevilnimi podraz-redi plemen in narodov. Če bodo te razlike obstajale še naprej, se bo povečalo število takozvanih bolnih mest Evrope, mesto, da bi se zmanjšalo. Radi bi vedeli, zakaj ne prično evropski narodi razpravljati o bodočnosti, ne glede armad, — mornarice in verskih razlik, pač pa glede vodne sile, železa, petroleja, kuriva, obilih letin, zrako-plovnih pošt, radija in avtomobilov? Nič ne zahteva, da odpravijo evropski narodi razlike v jeziku in veri ter razlike glede suverenosti in zastave dežel, a poglavitna stvar je, da enkrat za vselej porušijo gospodarske meje, ki bodo nato polagoma odpravile vsa narodnostna in socijalna sporna vprašanja. __* * • Članek, ki smo ga objavili, vsebuje splošen pregled političnega položaja v Evropi. Pisal ga je človek, ki je povsem nepristranski in ki je pazno zasledoval razvoje ter prišel pri tem do prepričanja, da ne bo mogla Evropa o-krevati, dokler se enkrat za vselej ne iznebi ideje nasilja, ideje narodnostnega sovraštva ter — medsebojnega zagrizenega tekmovanja na vseh poljih človeške podjetnosti. Vojna mrzlica še ni izginila, in vsak trenutek lahko izbruhne požar, ki bo razplamtel v vojno vihro, ne samo po Evropi, pač pa tudi po ostalem svetu. Francozi so s svojim nepopustljivim stališ-; čem izzvali velikansko nevarnost j ki ne ogroža ne le njih lastne de-j žele. pač pa mir in prosperiteto j vsega sveta. Namen Francozov je povsem očividen. Boje se Nemči-j je. ki narašča glede prebivalstva, fdočim pada stalno od leta do leta i prebivalstvo Francije. Francozje so krivi, če nazaduje prebivalstvo in če morajo klicati na pomoč svo-' je kolonijalce ter Mongolee iz A-nama in Siama. Vse izjave francoskih diplomatov so čisto navadno slepilo, ki ne imponira nobenemu razsodnemu človeku, kateri pozna zgodovino zadnjih par stoletij. Spor med Nemčijo in Francijo ni edina nevarnost, k i,preti Evropi. Upoštevati moramo tudi vse na-j daljne evropske države. — Rusija stoji previdno na strani ter opa-! zuje splošni razvoj evropske politike. Ob pravem trenutku bo brez dvoma nastopila, prav kot ^e nastopila tekom mirovnih pogajanj med zavezniki in nacionalistično Turčijo. Moralična pomoč Rusije je bila edini vzrok, da so se Turki tako odločno uprli kapitalističnim in izkoriščevalnim načrtom, vsebovanim v osnutku mirovne pogodbe, katero je predložil lord Curzon turškim delegatom v Lozanju z zahtevo, da morajo te določbe odkloniti ali pa sprejeti. Italijanski ministr. predsednik Benito Mussolini je postal "švo- • ^ k? Drugi del - Stran 9-14 Kje lahko vsak trenutek izbruhne vojna. hitro bo njena vlada priznana. Rusija se ni udeležila sklenitve te pogodbe, in tudi ne Združene države, kjer prevladuje mnenje, da se ne sme razkosati ruskega ozemlja, dokler ne bo ustanovljena v Rusiji stalna vlada. Vsled lega je .Besarahija bolno mesto, polno neprijetnih možnosti. Dobrudža ,15 vsebuje 250.000 Bolgarov ter je bila bolgarska — pred drugo balkansko vojsko. — Dobrudža pa je nato postala romunska Irska in nespametno bi bilo trditi, da se je Balgarija vdala v neizogibno Ter odobrila aneksi jo ozemlja. So^tIh-vj,'> z lordom Brvee je pa treba prištevati med bolna mesta tudi Triileiit (IG), ker Vsebuje nemško govoreče prebivalstvo. — Polit i k a Mussolinija. ki hoče vsiliti italijansko zastavo, jezik in civilizacijo temu tujemu narodu. TRIDESET NEVARNIH TOČK V EVROPI. i slavijo niso nič kaj dobri in prijateljski. Meje Albanije (20) je bilo ze-|lo težko določati. V severnem E-i piru ali južni Albaniji, je prebivalstvo na skoro enak način razdeljeno med mohamedanee in kristjane. Bolgarska je za enkrat brez moči. a nobenega dvoma ne more biti. da je strašno ogorčena, ker je bila izključena od Egejskega morja. Ona. zahteva dostop ali pa posest Dedeagača (21) ali kakega drugega pristanišča v neposredni bližini. li"f >vo je razeritegn. da je tudi zelo ojzorčena. ker je Jugoslavija zasedla dolino reke Strumne. Grška je bila zadnji čas prav tako grdo ponižana kot Bolgarija. ker je izgubila Vzhodno Tra-eijo in Drinopolje (23 Nadaljna težava se je pojavila, i nak (27) v Dardanelskih ožinah. Celo Monacco, znana mala kneževina (28), nudi par težkoč. Slavni, a obenem zagonetni finančnik, jSlir Bazil Zaharov, je kupil večino akcij igralskega podjetja v Monte Carlo, in več kot verjetno je, da bodo Francozi prevzeli- kontrolo nad kneževino na temelju dogovora, ki je bil sklenjen leta 1918. Sir Zaharov je velik prijatelj Lloyd Cieorgea ter pristaš grške nacionalistične struje. Nadaljno bolno mesto Evrope je Avstrija (29). Ta dežela je odrezana od vseh svojih prejšnjih t ržišč- Avstrija je imela prej Dunaj za svoje glavno mesto, a ker je bil obseg države brezprimerno skrčen, si ne more pomagati, ker o-pazujejo sosednje države ljubosumno njene napore. GLAS SAEODA 27 MARCA 1023 Velikonočna zgodba. Začvrčal« so si v logu ptice m pesem je pofcitela od popka do popka. Njena krila so bila nežna in spletena so bila iz samih žarkov zlatega solnea. Pa so cvetke odprle svoje glavice in poslušale pesem pomladi, opojno pesem o novem življenju. Vsa solnena brda ®o si nadela bujno odkritje in travniki so veselja polni zaklenili. Oj, praznik, veliki praznik vstajenja in novih upov. Prisa-njala je v deželo pomlad, soena-tih lic je in mladih kretenj. Priganjala...! ... Pa ti, dekle rdečelično! Kaj jo kipeče tvoje lice in kaj je glad bo tvoje celo? Nova mlvl ti je zatomla. v prsih in veseliš se »olnčnefpa življenja. Pomlad — kaj ne? Od brega sem pa prifrfota pisan metulj in obletava njeno vitko telesce. To je tisti, ki polet a-va od cvetke do cvetke in se pri vsaki napije sladkega medu. Poznaš! ga — mar ne Zlatokrili na-gajivček odfrči dsil.je in se koplje v solnemh žarkih. Povzdigne kp v višave. spušča k tlom. seda na cv e t k e. razkril juje svoje ]M*ruti in zatrubaduri dalje. Deklica kaj zreš za njim? In tako žalostno? . . . Pomladne sanje mar ne? človek ni zasnuje željo, vesel je je. n težko upa. Dvignil bi se rad do ziutega solnea in iz njega hi ix.>rkaJ ono gorečno-st. ki pre-žeee teino in tavajočemu zasadi v sr ee novo eVetko. Deklica gre pre ko polja in gre v daljavo. V deželi je vendar pomlad, novo življenje; Da, pomlad in žJijo sanje o nekdanji lepši pomladi. Samo odmevi iz daljav so in srce tre peče, ko sliši pojemajoče glasove. Kaj bi ne pohitel iz temnih zi dov in se napotil na z*4cne trate? O, krog mene bo življenje, v meni bodo slutnje o nečem sladkem, ki s pomladjo vstaja v duši in človeku saiepeče bajne sanje. Tako sladko mora biti. kot prvi poljub in tako skrivnostno mora biti kot prvi utripljaji človeškega srca. l)a. da. kot prvi poljub. . . . Nad nama bode jasno nebo in na nji-m lx»de žarelo zlato solnce v polni čistiti, brez tistega meglenega pajčolana. Pod njim bodo hitele jate pisanih ptic in njih krila se bodo svetlikala. Tja za goro se bodo potopile, da tudi tam zapojo pesem o zlatolaski MH'natih lie; tam je tudi pomlad, tudi tam je novo življenje. Misel bode pohitela /a njimi in se bo pridružila nežnemu zboru. Oj, tudi tam m sanje o nečem, ki je rdadko in skrivnostim ... Pa kaj! Za hlod i m naj v svet in iščem samega sebeNe, ne! Ne bom g$» našel, le tuji bodo vsi obrazi in v prijatelju bo človek, ki me bode razumel najmanj. Dopuščeno mi je le. da »anjam in se razveseljujem nad peno, ki so jo izvrgli valovi! In resnica? 1'paj! — Pomlad! In v tebi bode hrepenenje, v tebi bom bral davno ptv-vest o povesti. Dovolj mi je. Noga mi udarja po tlaku in mi-Kel mi bili daleč pred menoj. Daleč, t sin daleč, ven iz sivega mesta. da sem sam pod nebom pomladnim in slmim le sam. ko \ /kliknem : *' Aleluja! In — žnjim ke boat dvignil tudi jaz!f' Hitim mitno zakajenih zidov in opazujem. kako mi izpod nog izginja ulica za tilteo, I*a še in še Dale«'- je ;e pomladna ravan! Tla pod menoj postajajo mehkejša in korak mi na njih i»otihne. Konec je velikoinestnega redu, konec tistih ravnih ulic, ki so druga drugi podobne in ao v svoji enoličnosti puste, tmrtve. Predmestni drevored se vije ob suhi cesti. Mimo hodijo ljudje britkih potez in umorjenih upov. Na izmučenih udih jim vi-sc platneno, modrikaste obleke in v obraze so črni. Fabriški delavci so, fabri-*ki. Kot črne golazni so se polegle po predmestnih tratah in srkajo iz njih življenje. Koraki o-*črnelih. zmučenih moi trdo tol Če jo v zemljo zabiti vso bol in gova na trgu pred cerkvijo pognjena, samo številne gube najin ljudje so hodili mimo. Starka obrazu in sivi lasje na glavi so iz-j je mimogrede pogledala vsakega dajali ujema pozna leta. Kadar je. in je pripomnila nazadnje: Rabindranath Tagorfe: J^ ZbifkC "Vitli al*". T Potujoči norec je Iskal preizkusni kamen, z razkuštranimi lasmi, bled in oprašen, telo mršavo kaikor senca, ustna tesno stisnjena, kakor zaprte duri njegovega srca, in plameneče oči kakor sve-in med gnječo stopi mož v pono- j tUka kresnice druii Pred njim je rjovel neskončni ocean. Žlabudravi valovi so nenc-homa čebljali o skritih zakladih. smejoČ se nevednosti, ki ni vedela za njih misli. Znabiti, da ni imel nobenega u-panja več, ali vendar ni hotel mv-rovati. ker iskanje je postalo njegovo življenje. Kakor ocean vedno stegne svoje roke k nebu po nedosežnem. Kakor zvezde hodijo v krogih in iščejo vendar cilj. ki ga nikoli ni mogel doseči. Tako je na samotnem bregu no- ■ rec s prašnimi, bledimi lasmi še vedno blodil iščoč preizkusni ka- j men. < Nekega dne je prišel k njemu deček iz sela in vprašal: — Povej mi, kako si prišel do te zlate verige, ki jo imaš na svojih prsih? Norec se je zdrznil — veriga, i ki je nekoč bila železna, je bila čisto zlato: to ni bil sen, ali nI vedel, kdaj se je spremenila. Divje se je udaril ob čelo — kje, o kje se mu je nevede to posrečilo ? Privadil se je pobirati kremen -čke in dotikati se i njimi verige in metati jih zopet proč, ne da bi gledal, ali se je kaj spremenilo; tako je norec našel slednjič pre-iakušni kamen. Solnce je padalo nižje k za padu, nebo je bilo vse zlato. Norec se j« .vrnil po sv< du. da poišče znova izgubljeni zaklad, r izčrpano silo, sklonjenim telesom in sreem v prahu, kakor i aro vino drevo. ♦ • . v Nihče ne živi vekomaj, brate, in nič ne traja dolgo. Pomni to iu raduj set Naše življenje ni edino staro breme, naša cesta ne edino dolgo potovanje. En sam pesnik nima peti ene same stare pesmi. Roža vene in umre, ali kdor rožo nosi, ni da mora vekomaj za njo Žalovati. Brat, pomni to in raduj se! Foln odmor mora priti, da vple-tte dovršenost v godbo. fevljeaje so »klanja k zapadn, €>.■ - i. -< sen t obleki. Njegov neobriti o-braz je ojster in njegovo oko je jekleno. Prerine se skozi gnječo, ki šepeče: "Oče. oč°T\ Njegov jeklen pogled se upre na sina. Solza zašije v njem. a le ena. mala solza, ki kane v prah fabriške-ga dvorišča. Vse je tiho. Z glasom. omehčanim v boli izusti: "Dečko, dečko . . ,?!" Obrne se v stran in zaihti.. Osivela glava mu pade v globoko na pr-a in žuljava roka se mu stis-)^ ne v p'-st. Z napol jokajočim. z napol razjarjenim glasom zatuli: "Kje je baraba, ki ga je zabo-, del? Pokažite mi ga!" Želja po; maščevanju zaiskri v njegovem' očesu, ki je kot odsev brušenega i meča. j "Prijeli so ga in drže ga", mu j odgovore. " Kje je. moram----- vpraša znova in zopet mu odgovore; "Ni ga več, odpeljali so ga.. Lagali so mu. V pritlični sobici, ki pelje na dvorišče, zarjove po-/ivinjeni glas: "Vrag. še premalo sem te!" Tudi oče sliši te besede, skoči tja. odkoder je prišel ta satanski glas in hoče prodreti do njega. Branijo, mu. prigovarjajo mu in inu svetujejo: "Ne razburjajte se? (Zasluženo dobi že brez vas!" Koka mu spusti pest in uda se. | Stopi k zabodenemu sinu in mul šepeče: "Dečko, dečko moj ...!''i — In dečko težko zahrope. odpre motno oko in je trudno zapre. Izpod belih nstnie mu gledajo beli zobje. Le dihanje — pojemajoči govori o slabosti življe- da se potopi v zlatih sencah. . Dar radosti, ki ga imaš za nas, Ljubezen mora biti odpoklica- ni nikoli popoln, na od svojih iger, da se napije bo- Igračke .ki jih delaš za svojo Issti in da jo poneso v nebesa sol- deco, so krhke, za. Ti ne moreš nasititi vseh na- Brat, pomni to in raduj se! šili lačnih upov, ali naj te zapti-Hitimo trgat rože. sieer jih op-.stim zavoljo tega? lenijo bežeči vetrovi. Tvoj nasmeh, ki je zasenčen od Naše življenje je pohlepno, na- bolesti, je sladak mojim očem. Tvoja ljubezen, ki ne pozna iz> polnitve, je draga mojemu srcu. Iz svojih grudi si nas krmila z življenjem, ali ne z nesmrtnostjo, zato so tvoje oči vedno bedeče. Od vekov snuješ z barvo in pesnijo, ali tvoje nebo ni še zgrajeno, ampak samo njegova otožna slutnja. Nad tvojimi stvori lepote je megla solza. Vliti hočem svoje speve v tvoje nemo sree in svojo ljubezen v tvojo ljubezen. Častiti te hočem z delom. Videl sem tvoj nežni obraz in ljubim tvoj tugepolni prah. Mali Zemlja. * * * O polnoči je lažni asket oznanil: — -Te čas, da zapustim svoj dom in poiščem Boga. Ah. kdo me je zadrževal tako dolgo tu v zmoti? Bog je zašepetal: — Jaz. — ali ušesa moževa so bila zaprta. S svojim detetom, spečim na njenih nedrijih. je ležala njegova žena, pokojno dremajoča na drugem kraju postelje. Mož je rekel: — Kdo sle, ki ste me tako dolgo slepili? Glas je rekel zopet: — So Bog. — ali on ni cul. Dete je kriknilo v snu in se pri-vilo tesno k svoji materi. Bog je velel: — &toj. bedak, ne zapusti svojega doma. — ali m t.ž še vedno ni slišal. Bog je vzdihnil in potožil: — jZakaj gre moj služabnik iskat* me, ko je odpadel od mene? • • # Bilo je v maju. Soparni poldan se je zdel neskončno dolg. Suha zemlja je zevala od žeje v pripeki. Tedaj sem zaeul od brega sem glas, ki je klical: — Pridi, ljub-ček! Zaprl sem svojo knjigo in odprl okno, da pogledam ven. Videl sem velikega bivola z u-mazano kožo stoječega blizn reke s pokojnimi, potrpežljivimi očmi; in deček, do kolen v vodit ga je klical h kopališču. Nasmehnil sem se vzradoščen i govorila, so se ji svetile rujave o-či in s ponosom se je ozirala okoli sebe. V njeni besedi je živel vsak vrh Karavank, vsak hribček po Rozn prav tja do Celovca. Ni je bilo niti večje skale, da ne bi živela, in ne znamenja no poljn, ki ne bi govorilo iz njene besede. — Tjale so zbežale žalik žene. — mi je kazala proti Selann v skalovje, — ko so pridrli oni, ki sn j hoteli pokončat i tudi nas. j Bala se je mogoče, tla ne bi iz-| zvala njena beseda v meni pomi ' lovalnega nasmehljaja, in me je I nekaj časa molče motrila z očmi j Potem je nadaljevala : j — Veste, izza mlada se jib še spominjam. Oj, to so bile lepe. kn vo hodile po naših poljih. Ni je kra.sotice pod solneem. ki bi s» mogla meriti ž njimi. Tn sreča j» hodila povsod, kamor .je stopila njihova noga. Potlej so zbežale v skale in so otrpnile od žalosti. — Zdaj jih ne vidi več zlobno oko. Toda nam. ki smo jih imeli radi nekoč, nam se nLvo skrile popol-n oma. Ver j am et e ? Prikimal sem, d<« je ne bi motil. — Pridete kaj v Sele. gospod, pa vam jih pokažem. Gotovo se odkrijejo tudi vašim očem. saj ste kri naše krvi. gospod. Bilo mi je toplo, kakor da mi govori 1/stna mati. ki je že nisem videl celo vrsto dolgih, težkih let. — Pridem, še kar zdajle v praznike pridem, pa mi jih pokažete. — No. boste videli. Ko se oko zagleda v skale, se mu odkrijejo trije pari ženskih prsi, tako lepih kakor si jih zastonj želi marsikatero dekle. To so žalik žene. da nas vsaj neme tolažijo iu nas varujejo obupa. — Ta j je nekdaj izvirala živa voda in očetje naši so jo pili. Se vam zdi čudno, gospod ? N<». kako naj bi bilo drugače! Kaj ne preštejete mojih let ? — Koliko jih imate, mati ? — Sto še ne. več pa že nego devetdeset. . . Menda je bilo začudenja v mojih očeh. — kajti starka se je hipoma razživela; — Zdaj vidite, kajne? Kako naj bi sieor hodila toliko Časa po še želje so drzne, ker čas zvoni zvonec ločitve. Brat, pomni to in raluj se! Ni časa, da bi prijeli stvar, jo izželi in jo vrgli v prah. Ure teko jadrno, skrivajoč svo-je sanje v svojih plaščih. Naše življenje je kratko; samo. malo dni pripušča ljubezni. Če bi bilo delo in robota, bilo b: neskončno dolgo. Brat, pomni to in raduj se! Lepota je sladka za nas, ker i pleše po tisti minljivi melodiji kakor naše življenje. Znanje je dragoceno za nas, ker ne bomo imeli nikoli časa, da ga odpodimo. Vse je storjeno in sklenjeno na večnem Nebu. Ali zemeljske rože prevare hrani vekomaj sveže smrt. Brat, pomni to in raduj se! t ♦ • Spominjam se na dan svoje mladosti; spustil sem v jarek čol-nieek iz papirja. Bil je vlažen dan v juliju; bil sem sam in srečen pri svoji igri. Spustil sem papirnat čolniček v jarek. Nenadoma so se zgostili viharni oblaki, vetrovi so prišli v sunkih in dež se je ulil v potokih. Potočki kalne vode so pridir-jafi in voda je narastla in potopila moj čolniček. Bridko sem mislil v svoji glavi, da je vihar prišel le zato, da uniči mojo srečo: vsa njegova zloba je veljala meni. Oblačni dan v juliju je dolg danes in jaz sem razmišljal o vseh igrah življenja, v katerih sem izgubil. Klel sem svojo usodo za premnoge klofute, ki mi jih je delila, ko sem se nenadoma spomnil na papirnati čolniček, ki se je potopil v jarku. / / . • ' NeskoncM bogastvo ni tvoje, maja potrpežljiva in žalostna ms-| ti zemlja! i Mučiš se, da napolniš usta svO-iih otrolr »H hran* ie malo. Od «ivih zidov, daljnih planjav priganja ubrano zvonenje. Spo-gledajo se in si poreko:'"Aleluja! Vstal je!" Med zvoki zvone nja pa zaihti: "Dečko, moj dečko--- Rolničnico je bilo sram, da ima sorod nico ' cvetlico brez imena. Solnce je vstalo iti se nasmehijalo cvetlici in reklo: "Kako se imai, draga moja!*' - Ali ni čudno, da je vsakemu človeku zapisano sree na obrazu Samo malo era pogledam, pa že vem. Sove. nazadnje je pravzaprav lahko. Saj so ljudje samo Ivojni; otroci ljubezni in otroci aži. Polagoma so se jeli oglašati zvonovi, toda zvonenje ni bilo več tista veličastna pesem vstajenja, ki jo pozna naše uho izza mlailili dni. temveč samo drobno zvone kanje. /| ££ Starka se je razjokala. — Vidite, še to so nam vzeli, še to. ki je bilo božja lastO. gospod. to je hudo! Kadar je zapel zvon. so zapeli naši žulji in .ie zapela naša kri. pa smo poslušali in smo se s tolažbo zavedli. . . Oj. ti čista, živa vera. kje kladali. Kaj smo jim storili? . . - je tvoje plačilo? Leči si morala v Vidite, ti 4uji ljudje ne poznajo lgo časa se je smatralo le mrtve barve za elegantne. Končno se vrača ien.ski okus k veselim. živim, tako rekoč plašnim, le ne kričavim barvam. Včasih je vladala, v družbi in na ulici enoličnost, poslej zavlada mnogolie-nost. CVrau t»i bila siva, črna ali modra barva najlep«a, ne ve povedati nihče. T<*la temnomodra, morska se je naravnost vrinila kat zakon mode. Krez usmiljenja in lopike. Šivilje ponavljajo druga za drugo, da je '"deeentna. fina. zares elegantna obleka za po- Ženske so dosti hitreje dorasle in de. Kapitalistični svetovni red je razdelil lene v troje vrst: v bogataško, ki nič ne dela, se le za-ha va in lepotiei, v ženo srednjega stanu, ki je gospodinja, mati in vzgojiteljica, ter v proletarsko ženo, ki mora delati izven hiše tor opravljati še vse ono, kar opravlja žena srednjih stanov. • • • Ljudsko vseučilišče v Zagrebu prireja mnogo zanimivih predavanj. Pred kratkim je predaval prof. dr. Frank o ženi in zločinu. Strašno grozodejstvo v Južni Srbiji. Bolgarski komitaši so poklali skoraj vse prebivalstvo. Klali so vse, kar jim je prišlo pod roko — molke, ženske in otroke. mlad le t eni no modra". A črna toaleta je v vsaki modi in povsod takisto zares krasna in elegantna. kakor tudi siva ali bela. Ta enobarvnost ima gotovo prednost, tla ne opozarja nase in ne izziva t'*r je zato možno, isto obleko no-| zrele, zato pa tudi hitreje ostare-i le. Ženski spol je enostavnejši, j moški zlo/.enejši; ženska moč se periodično troši in ženska biološko več deluje. Ženska je manj . občutljiva, vendar bolj reagiraj kot moški. Žena ima boljši spo- j siti dalje časa, ker je nihče ne o- min, a misli površneje nego mo-pazi. Toaleta žive boje pa je vid- »ki; tudi navadno ne presoja sa-j na, marsikdo si jo zapomni in ako ( mostojno. Žena je sprejemljiva, jo vidi nekajkrat, že misli, da ho- mož nstvarljiv. Vzgoja jo dela za d i dama vedno v isti obleki. otroka. .Zato se ženska brani s * e * I pretvarjanjem in lažjo, ne ljubi London in Pariz uvajata nove resnice in pravice, a tem bolj le- tnode. Kakor so modni norci in poto in dobroto. Ker je manj ob-noriee predlanskim nosili s seboj čutljiva, je tudi okrutnejša. Toda pse in lani mačke, tako so začeli j bojazljivejša. Ženska ima preveč sedaj nositi — kače. Najbolj so možganov za svoje telo. Zločink v rabi male. živo pisane afriške j je manj ženskih nego moških. Na kače, katerim preje odstranijo Hrvaškem in Slavoniji stoje žene strupene žleze. V Londonu j«' ne- zločinke proti možem zločincem ki trgovec otvoril veliko trgovi-i v razmerju 1:100! Leta 1900—10. no s temi kačami, ki jih dobiva iz , je bilo ondi med 14,000 zločinci Afrike dvakrat na mesee. I preko 12.000 moških. V vsi Evro- * * * pi tvori ženstvo le 16 odstotkov Dunajski vseueiliški profesor med zločinci. To so dokazi, da je dr. J. Tandler je te dni predaval ženska manj energična in manj o srečnih in nesrečnih zakonih in aktivna. Od leta 1908 pa narašča ženah. Zakon je nastal iz skrbi za potomstvo in zbrani imetek. Mož je hotel imeti jamstvo, da so o-t roe i r^s njegovi in da preide nje- število zločink, ker je borba za obstanek večja. Med vojno je naraslo žensko zločinstvo za 100 od- gov imetek na zakonske otroke.! stotkov. Ženski zločini so tatvin*, T..da kmalu j»> država prepove- požig, sleparstvo. tihotapstvo, de-dala zakon med bližnjimi sorod- j tometer. uboj v spanju; zločini. niki. V stari rimski državi je bil i - , • .... . . . . kl zahtevajo poguma m moči, na- izkljueen zakon med patrieip m , .... , , , - : . , i--.it- va m so ženski. Na 2 in pol plehejei, a se do zadnjih dob je; 1 1.11 zakon med najvišjo arsitokra- mo*kn Pohaja 1 ženski, na eijo in Ijikdstv.-m velika izjema. ubojev in umorov le 1 ženski! Vs.* te prepovedi pa so bile vzrok i Samo v zastrupljanju sta si mori »'^rer ni m zakonom in nesrečnim ški in ženska enaka. Na Franco- ženam. Dolgo je bila žena. brez-1 -„ + j T ,r sK»*m je to dokazano. Mnnpo je pravna last moževa. Mož je >»i 1;, .. , . „ ... , > ..... bdo pobožnih žensk, ki so zastrup- gospfntar natl njenim življenjem, 1 a žena sužnja, dasi morda ljub- !jale- G1(*cle detomorov si stojita ljena. Niti francoska revolucija in moški v razmerju 5:1 leta 1789 ni prinesla ženi sv ob o- nasproti; a tega je kriv le moški! V noči od 16. na 17. februarja sta dve komitaški bolgarski tolpi. močni 50 do 60 oseb, pod vodstvom zloglasnega vojvode Todo-ra Aleksandrova in vojvode Jova-na Brla. vpadi v vas Kadrifalk nedaleč od Štipa, na potu Štip-Sveto Nikola, in izvršili strahovito klanje, Komitaši so se pojavili ponoči nepričakovano koncem vasi. Dočim je ena četa obkolila vas z v.seh strani tako. »j- delek grobnice, v kateri se baje j pridobil neumrljivost in obenem nahaja mumija velikega faraona, j izredno east, da je postala v širo_-Z ozirom na to senzacijo pač kili krogih občinstva še bolj znani čudo, da se svet zanima tudi na, kakor njen mož, eden največ-za preteklost starodavnih mumij.; jjh raislecev človeštva. Cela vrsta ki so gledale sijaj žarkega biblij-i ij„di je namreč, ki imajo o tem skega solnca ter za njihove šege j slavnem grškem filozofu samo in navade. Tudi o tem nam poro- j meglene pojme, ali pa še teh ne, ea zgodovina starega Egipta, ven- zar„ pa poznajo njegovo grdo' Prepirljivo Sokrat o vo ženo Ksantipo morda svet poolnoma po kri v iei obrekuje in zasmehuje. Vendar pa ima to vsaj eno do-! v/> vsebuje nekako 2 do 10 bro posledico: slabi glas. ki ga "jej" --- žganje 20 do «50 ndstot-raznesla o njej govorica, ji je alkohola. Zaužiti alkohol zgori v našem telesu najprvo v očetovo, potem pa skoro povso»m v ogljenčevo dvokislino in vodo. Ob svoji pre-osnovi učinkuje na poseben na-| čin. ki se kože v prvi vrsti v tem. da se razširijo žile. Posledica tega je občutek prijetne toplote, dočim termometer ugotavlja de- dar se danes znanstveniki ne za-: babnieo Ksantipo kot tip hudob-j jansko ohlajanje telesa. Nadalje dovoljujejo s pičlimi podatki. Ka- ne in prepirljive zakonske dru- draži alkohol sluznice na poti, k-kor pravi pedantni profesor, po- žice. In tako se je zgodilo, da dan- jo prehodi, osobito v želodcu in stavlja radovedni svet vprašanje, danes vsako grdo in jezično že-' črevesju, v katerem dalj časa nekake bolezni so mučile sta roda v-, m) imenujemo kratkomalo po So-! razkrojen obleži. Prišedši v te-ne prebivalce Egipta, in je li so j kratovi ženi Ksantipo. j lesne sokove, kaže potem svoje u- bile te bolezni podobne d a naš- Angleški pisatelj Hardv se bavi I čin kovanje na možgane, katerih njim boleznim. , s tem vprašanjem v posebni knji-! delovanje spremeni tako .da mo- V Egiptu so najprej izsledili ; in prihaja do narazveseljivega ramo to njihovo reakcijo smatra-koMn, bolezni, ki še dandanes za- j zaključka, bili veliki učenja- i ti za bolezen. Alkohol torej na na- j vljenje. Alkohol nas pripravi v htevajo mnogo zrtev. Tako o jih spoznali, pa hlepe naravnost in strastno po njih. Seveda pa pozna in uporablja človeštvo, kulturno in nekulturno, še več drugih snovi, katere vplivajo podobno kakor alkohol na človeka — (opij, hašiš, mata. beladona in druge). V tejn tiči tudi glavni vzrok zaiižifanja in razširjanja alkohola med narodi, v tem učinkovanju njegovem na naše duševno ži- nov bolehal na kroničnem trganju v udih ali kosteh — bolezen. borough, veliki angleški vojsko- vija alkohol v dokaj večji meri ^dja, se je v mladih letih poro- pri pogostem, pri trajnem uživa-! „„.1- n -, . _ nvorthea alveo identif ieira » ' —1 1 1 1 »-- . . ... .. u#.i»a radi redkega, samo priložnost ne- — pyorinea aneo, laentuieira z eli z dvofrno damo kraljice Ane, nju opojn h p jač. V prv vrsti ot- revmatizmom. Po modernem poj-1 Saro .Jennings, znano krasotico, movanju je vzrok kroničnemu tr- j ki mu je (lolala nfU.a^ost peklen-ganju močna infekcija, ali pa kro-1 sko muke y noke;in pismu, ki ga nični razvoj infekcije nekje v na-1 je poslal iz bojišč v Flandriji, ra- varja jetra, to kemično tvornieo in razstrupljevalnico našega telesa, potem želodec, srce. ledvice, in vse organe zapored, katera zama- Skfwla pa. ki jo napravi alkohol di redkega, samo priložnostne-. ga uživanja, je vendarle majhna šem telesu, na primer v zobovju. zodeva vojvodi a sramežljivo svoj 1 ščuje, jih napravlja za pravilno V zvezi s tem naj omenimo, da sojStrah prctl ženo In pri tem pri_ mnogi kostnjaki, pri katerih se ( znava kar odkrito, da je raje ne-je ugotovil, da so larLs — ki jeiprestano v bojnem ognju, kakor še danes značilna za mučno trga-1da vidi svojo ženo, besno Saro. Vr nje. Že pred 2000 leti so imeli j boju z izvezbani m i vojščaki fran-ljudje vsled tuberkuloze v hrbte- coskega kralja Ludovika XIV. je niči grbe v zaplečju. Tudi pritli-kovci v Egiptu niso. bili neznani. Našlo se je celo nekoliko muini-ficiranih pritlikovc.ev. Starodavni Egipčani se od drugih izumrlih narodov razlikujejo po tem, da so nam zapustili svoja konservirana trupla. Tako se je znanemu egiptologu Armandu Rufferju po dolgotrajnih poskusih posrečilo omehčati nekatere organe mumij ter jih pripraviti za anikroskopiranje. Posrečilo se je ne samo dokazati, da so že v oni davni dobi obstojale * bakterije, marveč tudi, da so Egipčani bili posebno izpostavljeni arterijskim in ledvičnim boleznim. Tudi vnetje pljuč in malarija so prastare bolezni. delovanje nesposobne in povzroča razne presnovne bolezni. Osobito kvarno učinkuje na naše živčevje, v katerem izzove tekom časa težke bolezenske izpremembe. Za vratno učinkovanje alkoho- gledal že tolikrat neustrašeno smr- [ la je tem težje spoznati, ker se ti v obraz, kadar pa se samo nam bliža zapeljivec s prikupnim spomni na svojo hudo ženo, ga nastopom in deluje, kakor bomo že navdajo občutki bojazni in strahu. James "VVutt, izumitelj parnega pozneje videli, s prevarami. To učinkovapje njegovo je naslikal II. Maver jako posrečeno 7. bese- stroja, sicer ni poročil ravno dami; — Čudna je ta snov, ki se Ksantipe, vendar pa je imela nje- j imenuje ailkohol; povzdigne delo gova žena čudne manije. ki so ga1 mišic in srca. a oboje oslabi: gre-spravljale često naravnost v obup. j je, a jemlje toploto; izboljšuje Žena je namreč neprestano pome-j tek. . . dasi moti prebavo; dela tla, lyskala, stikala in čistila, ta- te zaupljivega, veselega, zadovolj-ko da ubogi izumitelj končno ni nega. dasi naredi, da govoriš in imel več prostorčka, kjer bi se delaš bedastoče. katerim sledi — mogel v miru posvetiti svojim kes. Skratka (alkohol) je v istini študijam. Zato se je končno 11- . . . čarovniška pijača. — mak nil v neko siromašno kamrico v podstrešju, kjer je bil varei vsaj pred metlo in vrči svoje pre-i čiste zakonske polovice. Kako slabo vpliva alkohol na naše duševno delovanje in vohče. so vedeli že zakonodaja-lei in mi- I v primeri z ono, ki nastane radi rednega popivanja osobito širokih plasti. Divje narode je alkohol v najkrajšem času naravnost iztrebil, tudi nas uničuje nekoliko počasneje, a zato ne manj zanesljivo. Sam povzročujoč celo kopo bolezni, pripravlja drugim pot. zmanjšuje od tvornost posameznika in rodu napram infekcijam in intokaikacijam ter boleznim in okvaram sploh, zvišuje torej bolehnost in umrljivost, uničuje deco, znižuje plodovitost. — razplemenjuje in o^lablja zarod, moti mir in red. izpodkopava moč države, razjeda rodbinsko življenje, uničuje naravnost, zakrivi nebroj zločinov in nesreč, ubija blagostanje in narodno bogastvo, spravlja posameznike in cele rodbine v propast in pogubo tor dovaja in pritira najširše sloje do bede, | Vse to morje človeškega gorja pa povzroča alkohol, ker okvarja razdira, ubija in uničuje nase duševno življenje: naš intelekt, naše Čustvovanje in z njimi naso I sleci starih narodov (Lvkurg, Di- voljo. Rojaki, v Lorain, Ohio, podpirajte podjetja, ki 30 vam naklonjena.— Umetno vezenje. Ari &haf) Nellie B. Albauoh 617 Broadway LORAIN, OHIO [Joseph Millek Central Cigar Store Na vogalu nasoreti bolniinice. ! Slovenskemu ob£«i H 3 Ave A Mesaba Street First National Biwabik, Minn. Banka, s katero bi radi poslovali. Pol milijona dolarjev skupnih virov. Z veseljem se poslušimo prilike, da si pridobimo naklonjenost Slovencev ix Biwabik a in McKinley-a. . Če želite nasvete o bančnih poslih, pridite k nam. .1 C. M,-f;iVER\\ ped*odnik. A. B. PIJANK, hlapnjnik. 1>. L. TOKKESAX1. pomož. blajrjnik Qty Meat & Grocery Co. BRINCE in PLANINŠEK, lastnika Mesti, grocerije, seno, moka in krma. — Vsakovrstno sadje in sočivje. — TELEPHONE 90 117 Grant Avenue Eveleth, Minn. POSEBNO POZORNOST POSVEČAMO SLOVENSKIM in HRVAŠKIM TRGOVCEM! SMOLLEY'S DRUG STORE EALOOA ZDRAVIL IN ELEKTRIČNEGA BLAGA. GORAH UNČ .n SLADOLED TRINEBJEVO VINO. BOMBONI, TOBAK Aurora, Minn. Pošiljanje denarja. Hranilne vloge. Zavarovanje. Parobrodni listki. Čekovni promet. POZOR, SLOVENCI! Kupujte pijačo pri CITY BOTTLING WORKS OTTO LIKDHOL M. lastn.k Tti. 117 Giiitert, Minn. SLOVENSKI KROJAČ. JOS. KOMATAR T»l: 247. ELY, MINN. Vsem rojakom želim vesele velikonočne praznike ter( s** jim priporočam za obilen poset. Frank Gruden Telephone J181. Ely, Minn. SLOVENSKI KROJAČ. ANTON GRAD Ig AR Tel. «2 ELY. MINN. Najboljša slovenska čevljarska delavnica. J KOCHEVAR Cene »o zmerne in vsleatesa se priporočam vsem Slovencem in Juga Slovanom. Tel. ^T?. ELY. MINN. EDINA SLOVEN3KA BRIVNICA V ELY, MINN. O. BOHINC. Sheridan St- : SLOVENSKA TRGOVINA : Zaloga grocerij, potrebščin za obleke ter zaloga prvovrstnega suhega grozdja po najnižji ceni. FRANK PENGAL Ely, Minn. Cenjenim rojakom naznanjam, da imam v zalogi MEŠANO BLAGO za moške ženske in otroke. VKUKA ZAUK;A T 13? Rojakom v Ely in okolici naznanjam, da imam v zalogi veliko SPOMLADANSKEGA BLAGA ter novomodne ženske in otroške obleke, ženske in otroške slamnike in sploh vse, kar spada v to stroko. Kadar kaj potrebujete, se oglasite pri nas. Ne pozabite, da imamo v zalogi tudi i cvetke m ženitne vence, pogrebe itd. PETER BE£EK Ely, Minn. T*lepHnfj« '?I5.' * Martha's SODA SHOP Pri nas dobite najboljši lune, najboljše amodke, cigarete in vsake vrste tobak. Oglasite se )>ri Martha Zoretich t* h on* 6i u Ely, Minn. — SMIL A. ERICSON — Dobra jedila in dobra postrežba. 6« hočete dobro jesti, pojdite v AMERICAN |_UNGK Chapman Street, Ely, Minn. --PRODAJALNA — GROCERIJ in KENDIJA Frank Jfsvetz Sheridan Street. Ely, Minn. Rojaki v Ely in okolici! Oglasite se v naši prodajalni, kjer imamo na razpolago veliko zalogo novih oblek za žeaake in otroke. čevlji in grocerue Solidna in točna postrežba. JOHN ZUPANCICH, lastnik Ely, Minnesota Patrick rtarar, lastnik. GILBERT, MINN. rkon 1M Hlevi. Motor ™rava za (,o('nev' 'n p000®1 Inn Garage v nezgodah. ELY TABLE SUPPLY TRGOVINA S SPLO&NIM BLAGOM. JOHN LOZAR, lastnik Ely, Minn. Pristne Fordovi potrebščin* Rod Crown GsseHno. Oljo a avtametnte.] Polnjenje hotenj« Coodyesr ebroet« Popra vl| a ■ It. — Štiri izrctai wehawki. VERANTH HOTEL Frank Veranth, Uatnik. Najboljši hotel v mesta. EVROPSKI NAČRT. IfrJDan. 1913 DESETLETNICA - 1923 First State Bank Ely ' v Ely, Minnesota ' URADNIKI: VLOGE* NADZORNIKI: M. J. Murphy, predsednik. M. J. Murphy James MoWan," |*>d-predsednik. March 13lh 1913 ! $54,133.74 Jamet Mqoaan^ Peter Schaefer. pod-predsednik » . ^ ^ . $270 504 55 L?o*vV Smrtnik Leonard Slabod*ik. blasajmk "arUO * IU,Ot#».«JO A_ D EHef««n j. e. Johnson, pomoz. bia^aj. March 12th, 1015' : : : $306 543 03 G- H'rb Good ' t » . Joseph Mantel March 13th, .1916, : : : : $368,717.52 March 12th, 1917 : : : : : : $417,150.42 March 12th, 1918 :::::::: $464,011.68 March 12th, 1919 : $488,685.69 March 12th, 1920 :::::::::: $480,443.46 March 12th, 1921 : : : : : ::::::: $550,092.11 Mareh 13th, 1922 ::::::::::::::: $550,412.55 Hareh 12th» 1923 ::::::: $584,398.44 Zdravi, trdni ter napredni načrti v bančnem upra vništ vu; aktivna vdeležba in so-delovanje dobro znanili trgovcev-delničarjev v naših opravilih; točna in uljudno pazljivost željam naših vlagateljev, posebno Slovencev ter iskrena želja jih zadovoliti. To pojasnuje naso redno rast v pretočenih desetih letili. S temi elementi moči — zdrava podlaga — velika denarna sredstva ter zadostne rezerve, — se torej tem potom priporoT-ujemo Soveneem v naši naselbini za nas delež bančnih poslov; z našo obljubo za točno in vpoštevajoeo po- , . strežbo. FIRST STATE BANK sT ELY 4 r Sly, Minnesota TftT2 *aPital = = 1 28,000.00 I9I3 PreDIWk : : f 16,000.00 r923 GT-AS XAROT> A 27 MA&TA 1923 SffKXR xtn Neizbežna starka. I. S. Tnrgenjev. Žegnan kamen* Po resnični dogodbi, zapisal — A. J. Terbovec. .1 atic/ je bil prišel v jeleni odi' vojakov. Razumelo se je, da bo ! kmalu prevzel gospodarstvo, da i s. ho oi< nil, m skrbel po svojih : najboljših /možnostih, da se bo i pri hiši š»* v nadalje tako reklo, i K-.1 s,» je d<>/daj. Jane/, je bil to- « r -j veliko upanj** očeta in matere, 1 ipiinj«* zadolženega posestva in. > 1 -r . •• bil eeden fant. t odi tipanje i možitve /oljnih deklet. 1 Oče j.« hotel nadebudnega .la- I ri'-/a iiv»-sti v vse umetnosti skrb- ' nega in previdnega gospodarstva. 1 •i ipnš«"*al m u j«\ da jc vse sam ' "lil. lf / nasveti mu je stal na 1 strani, kadar mu j«* zdelo po- ' trehno. Proti koncu /ime je bilo. ko je bil v hiši. po skrbnem razuiotriva-1 ' n m. d"s»»J»*n soglasen sklep. ila ' ve i lini par vtdov v prodaj pusta-1 ' Vola >ta njena in vrgla bosta ' ' lep denar, pofcebno, ker ima živi- | " na iiu pomlad sploh visoko ceno. I Kupi s»- nato pj.r jttncev. ki >e ho-i ' j;ik. ki j** bit naenkrat odtrgani t nI št » vi In i h svojih mladih in ve-1 ■ selili tovarišev, tam v živahnem i 1 m«*stn in je zdaj ravno preizkusil zimsko puičoho male, preeej samotni' kmetije! \a določeni dan jo torej mah- j ; H' tiaš Jan«4/ /»• na vse Igodaj proti /»'tiski Rebri. Polja in travni- • k'* vse naokoli pokriva močna sla- 1 I na. o/.raeje sicer ni ve.' prav zimsko. tor«'j dovolj hladno, d;i 4a- . mv n- \ <• dobr<>. da li gori eija-! ret a. ali mu prihaja i/ ust le sa-! ■ pa v obliki dima: «aj se tudi od j i VoloVskftl gobe e v V/digajo prave 1 megle. Polagoma prUmeje se solil- ; i «••• preko gričev in slana izgine; le i tu in tam po senčnatih globeli h jt» je še videti. | 1 I>an •• bil gorak. skoro pomladanski m precej živahen. Naš Jane/ pa ni imel sreee. 1'ilo j»* mnogo knpeev. toda vsakemu t so s.' voli /deli predragi, Janez pa ni odjenjal in kupci so odha- (-jali drug za drugim. Dan se jo nagnil in sejmišče se je praznilo: 1 le š»« par suhih kravie je mukalo.' tam in Jane* je tolaži! >r ".* vo- lieke. K~>n<*no iznrevidi. da je da-■ lies kon<-ano s kupčijo, zato za-jx>di svoja rogata tovariša pred seboj proti domu. Gonil je precej hitro. ker je bil nekoliko je-sreti ne pa. ker je imel preeej dolgo ' l»ot pr«si seboj; tudi se je namera- — Vsem čitateljem v Jotiet, Illinois želim vesele velikonočne praznike. - frank Bambich, zastopnik. — _____ _ ■ - - ^ * 4 -- - ' — i « . i — » ■ j ■■ ■■ ■■■ ■ i .i * ■-;•■-•- ■ i ■ VKSKLK VKL1K0X(K \K PRAZNIKE ŽELIM VSEM flTATELJEM, POSEBXO PA SVOJIM ODJEMALCEM MARTIN GORŠIC 1134 N. ifek^ street, jdi^ m Meats & Groceries i ' ' * V zalogi imam vsake vrste svežega In prekafctiega mesa, okusne domače klobase, kakor tudi vsakovrstno suho sadje, moko in iito. Pošiljam tudi v druse ki a jo, sadje, žito, moko itd. Kaša 13e funt, ječmen 6e funt, bela ajdova moka 7<- funt, sulio grozdje najboljše vrste $3.35 boksa 25 funtov. Najceneje po $*2.:i5 boksa 25 funtov, suhe slive po $3.35 boksa 25 funtov. 1 • - -'■ — ■ - ■ ■ — -- ^ PRI MENI DOBITE VEDKO PO NAJKIŽJ1 CEHI. Zunajni mi pUite, domačini p% pokličite na telefon 8301kk] Jelite, da vam pripeljem na dom. o • ' 1*1 v v ; a - i -«m 11'-% «• rt'if,. FRANK DUŠA OosTn^ncAK . »Se priporočam za obilen obisk. e 805 N. Chicago Street JOLDST, ILL. Tel. 5iS14 L'ouU Rollh « Rojakom se priporo^Yn zA obilen obisk. 90$ tMaaa fllTMt MM, P.. PAPESH CASH GROCERY Št priporočam za lobtia. Viahrffla. Pri meni dobite vedno vse po najnižji ceni. Telephone Z227 ali &22S. Ž KLIM VSKM VESELE VKIilKONO^XE PRAZNUTET MICHAEL PAPESH, Jf. Cor. Hickory ft Granite 8t„ Joliet, Hi. _I_____E_I_' ' '_- *——* — * «LOVENS*A dXJStTtlfA MPRIZVEZDIM Se f^OroCa ti oUhn oWik BAMBICH 100T V. HkftE«7.«|mt. ^ . ., Joliet, DI. val malo vstaviti v gostilni t strugah .pri Goret u. Malo oddiha ne bo škodilo, par kozarcev vina tudi ne. n f. in kdo bi zameril takemu lantu. ko^ je Janez, če so iiiti nekoliko všeč tudi gostilni-earjeve hčerke! Saj ga tinti deklice rade vidijo; posebno stare»-ša. Nežika, ki je že /rela za možitev. l*a je t rit l i res čedna punčka; kako se ji poda njen bet I »red pa sn i k in tisti svetli koder-"•ki. ki tako nagajivo silijo na čelo! Kaplan je sieer pridigoval , adnjo nedeljo o ničemernosti. in izjavil, da s.* v takih koderčkih gibljejo sami hudički, toda Janez ■ bil junak in >"vrh še odslužen . itjak. ki se ni bul lepih deklet., niti njih k<»derčkov, niti hudič-: kov. ki straži jo t.- ko lerčke. niti; njihove rezervne armade, pa ma-i irari če je ista pod komando -eelenee Beleebuba ! Že s«- j,* zvei'erilo in tudi preeej' liladtio p«>stalo. ko pride Janez j II o goriomenjfiie gi">^tiln»k. Vola J ,ay>^di rm dvorišče in varno za-! lire ograjo, «ain pa stopi v vibf»,, la si- malo okrepča, in seveda tuli pogovori o ti so«* i h malenko-, stih in nesmiselnostih, ki se j»ai * i oladim ljudenn zde silno važne. J Gorko je bilo Janezu »vi hitre i noje. gorko zakurjena je bila gostilniška soba. gorkoto mil je da-ialo iz.skr<*če vinee in gorki so bf-, ii p<»gletli, s katerimi ga je božala 'jrhka krčraarjeva hčerka. Ni ču-j la. du je fant ?a nekaj časa i»| oolnoma pozabil na vola, ki se pa, lista tako dobro imela na praz-• nem, mrzlem dvorišču. Kdo bi pa udi mislil, na par plcbejskih vo-U.v. če sedi ob strani živahne go--.tilničarjeve hčerke, občuduje ko-ketne koderčke, v katerih se zib-.» jo. ne hudički. ampak angelčki. pije sladko vinee. pije srebr-:i smeh in oj»ojne ]»#gb'»l»' devi-' »kili oči. . . i Bila je že skoro d«*set ura zve-"er, ko s.- Janez domisli, da bo končno treba vendarle proti do-iiu. Kar ustrašil se * je malo, ko ;•■ o|»azti. s«- j«- /ammlil uad iri tre. nekako polovica pota pa je pred n.iLm. Težko mu je bilo posloviti se od teh oeariijoeih de-klet. pa .»•■ bilo Treba. Za nekaj minut je že i/.ginil s svojimi volič-ki v gluho noč. izginil je tudi bel N.žikiu predpasnik 7 gostilniS-k i-g a praga in vrata so s«» zaprla. sladka opojnost je plavala v •Ianez4ivih prsih in nog na kame-•iit i «-e>.ti skoro eiit il ni: zdelo .se i ni u je. kot da hodi kur po zraku. Tako lahke noge more imeti le ■Janez, ki gre od svojega dekleta. Večji vol Sivee pa ni bil tako sva-'o\sko razpoložen. Le nekako s Težavo je prestavljal zadnji nogi n čez rn-kiij ea.sa je začel eelo še-i pati. i Zdaj j»e Janez domisli: kaj ko j t»i se bil Sivee prehlad il! Vroč jej bil od hitre hoje, potem pa je stal] :n ležal tri ure tam na mrzlem i dvorišču! Kar malo zaskrbelo jej Janeza. Drugi dan pa j<* bilo še hujše: vol ni hotel več vstati. Kazali so mu najlepšo otavo in najbolj zapeljivo dl&ečo deteljo, a vstal nL Jedel je pa rad, in pil tudi. toda vse so mu morali prines-ti k ležišču. Drugače je izgledal zdrav, le zadnji nogi mu nista več služili. V hiši je zavladala žalost, saj ♦»n takšen vol res takorekoč en hišni vogel podpira, in če pogine, se bo poznalo pri gospodarstvu čez leta. Pričele so se konference hišmih gospodarjev, ki so ugibali vse mo-eoče. a pravega vzroka bolezni niso ugarrili. Samo Janez je vedel za resnični vzrok, pa je previdno molčal, ali radi lepšega ugibal z druginfl. Preteklo je nekaj tednov. a Sivee je ostnl. kjer je bil. kljub vsem kadilom. ki so jih na-«vet ovale sosede. Ležal je. zadovoljno hrobil deteljo in se redil. Na belo nedeljo se zbrali strici in tete. botri in botre in več] sosedov v hiši Janezovega očeta.' Malo so se pokrepčali. nato pa so vsi ofieijelno obiskali bolnega Siv-en v hlevu. , "Poglejte ga. kako je lep in debel, pravi gospodinja, "samo i e in pije in se redi; vstati pa no-' 'če, d.Lsi vsak laliko vidi, da Je /rlrav." "♦Icj, jej. pa res. kako je lep j fin debel, pa noče vstati, jej. je/, : li rii to čudno.'" so se čudile so-j ' sede in botriee. ' Boter Caspar, ki je vola stro-rkovnjanko pretipal, naredi temen] obraz, popraska se za uš<*som in pravi važno: "Veste kaj vam po-1 vem. ljudje božji, volu je nareje-' no. volu je zacoprano. tako vata povem." "Križ božji," so se pokrižal« 1 ženske in skoro vse v eni sapi izjavile. da ni druge pomoči, kot da ^ nekoga po&lj^ k tistemu u-čenemu gospodu na Primskovo, ki znajo zagovoriti vsako eoper-nijo. *'Preeej jutri nagovorim Janeza. da pojde na Primskovo." pravi hišna gospodinja, "in Marjeta gre lahko z njim. Saj bi šla sama, a do Primskovega je daleč, jaz pa se«m stara in težko hodim". Janeza ni bilo doma. ko se je k-ršilo to važno zborovanje, s še VJj važno odločitvijo, in ko mu zvečer mati pove, kako in kaj je :>ilo sklenjeno, se je samo namuznil in dejal: "1 no. bom pa šel, če mislite, da bo kaj pomagalo." Fant seveda ni verjel v eoper-nije in zagovarjanje, tem manj. ker je vedel. kje. >e je Sivee rev-m;tti/.Hia nalezel. toda ugovarjati pa tudi ni hotel stari ženici, ki n* vedela boljšega. Poleg tega: ali naj izda svojo lahkomišljonost in j lepo krčmarjevo hčerko, z lijf-ni-' uti koderčki vred? ' Drugo jutro se odpravita Jane/ in njegova sestra na pot že > fiTvini svitom, ker do Primskovega je dobrih osem ur hoda ; saj j* nekje doli blicu štajerske meje. j Mati jima je izročila k«»šaroT v • kateri je bilo nekaj malega pri-j grizka za na potu. zraven pa pol j tape bele pogače in duhteča. pre-| &jina kraea za grKpoda. i Kmalu popoldne prideta v Pod-| čumberl:. odkfsler se krasno vidi-j jo razvaline nekega starega gradu. na visokem, strmem hrilm. t Šedota. na podrto deblo ob cesti in se zagledata v razvaline. .Star tnož, r. motiko v roW-se jima ^>ri-, bliža, pozdravi in sede na drugi konec debla. j "SliSite. oee." zakliee Jane«, "kako se pa imenuje ta stari; grad gori na tem hribu.'** "Kaj tega ne vesta." se začudi starce, "odkod pa vendar pri-, deta "" '"Ej, oče", odvrne Janez, "precej od daleč i*fidova. tam iz Katja pri Hinjah. Pri Prhnčevih se pa reče pri hiši. Veste. namenje-| na sva gori na Primskovo. kjer< .sc t.1st i učen gospod, ki znajo vsako eopernijo zagovoriti." '"Nisem bil še tako daleč, dasi sem že slišal od Hinj. ki so menda liek.je blizu Žužemberka, kaj ne?" 4 Pa kakšni ljudje so živeli v tem gradu, da se jim je ljubilo j hoditi v tak hrib?"' vpraša Janez. "0. temu je že dolgo, kar so živeli ljudje tu gori: morda že več' sto let. Kaj prida gotovo niso bili. ker še pri teh razvalinah vedno straši. Podnevi se tam plazijo* modrasi in gadje. z grebeni in ro-Žički. in tako čudno pisani, da se' noben krščanski človek ne upa blizu; le taki gredo gori, ki lovo gade za kačjo ma.st. Ponoči je tam zbirališče čukov in sov, ob gotovih easih, najrajši kvaterni teden' pa frfota tam okoli ognjen pete-' lin. Včasih je videti tudi gorečega koštrun«, ki frči od grada preko doline. Zelo, zelo pregrešni ljudje so nekdaj živeli tamkaj, če se ne motim, niti naše vere nV bili, ampak luterš, ^li nekaj: podobnega." Jane« se je natihoma muzal, ona pa je gledala preplašeno, kot da je na lastne oči videla pretme-Airati gorečega petelina in ko-itruna nad dolino. Prekora^ta vaaieo Galjer in pred njima se vzdigne lepa vinska goric«. Preko te gorice pa se ; vidi cerkev Primskovo. "Kar preko te gorice jo mah-( niva," pravi Janez, "kaj bi ho-! dila po eesrti okoli hriba, prihraniva »i pr«cej pota, saj izgleda, da je cerkvica vrh te gore." Se^stra ni ugovarjala, in ubrala g, in k Dial u sta prilezla do vrha griba in se ža veselila, da bosta skoro pri eerkvi na cilju. Ko pa prideta prav na vrh, obrne se steza po drugi strani v globoko dolino — Cerkev Primskovo pa je na drugem hribu! Morala sta torej zo* pet v dolino in še enkrat v hrib. Janez se je natilioma pridušal, posebno, ker ga je solnce preeej dobro grdo a- hrbet, pa še košaro je nosil, mesto šibkejše sestre. — Naenkrat se vstavi in posluša, nakar pravi sestri, naj gre kar lepo počasi naprej; on gre pogledat v grmovje, če res takmaj šumi stndenček. Sestra ga uboga, fant pa izgine v grmovje, lomasti nekaj časa po goščavi, nakar sede v mah*, odrede kos kruha in dišeče, prekajenc krače, ki je bila namenjena učenemu gospodu na Primskovem, in m prav po gosposko postreže. Po dobrem vinu človek ni le žejen, ampak tudi lačen. Ko prileze Iz goščave, je bila se.stra sicer že precej daleč pred njim. pa se ji je kljub temu zazdelo, da se Janez nekako zadovoljno cibliztije; po-i čaka ga torej in mu reče, naj da ; nji košarico, da 1k> še ona nekaj «'asa nosila. Hrž ko jo je dobila v !r>ke, odgrne ruto in pogleda: — 'njene zle slutnje je niso varale! Dišeči krači je manjkal velik ko® • njenega svinjskega obličja! Tail i hleba je manjkalo nekoliko, toda to naj bi že bilo. ampak da s; upa .Tanoz rezati in jesti Indira- (Nadaljevanje na 14. strani.) Samoten sem hodil po širokem I polju. „ 1 In naenkrat, sem začul za seboj lahne previdne korake . . . Nekdo je stopal po mojem sledu. Obrnil sem se — in zagledal malo v dve gube sklonjeno starko vso za- . vito v sive cunje. Iz njih je bilo videti le nj«»n obraz. Stopil sr/n k njej . . . Obstala je. "Kdo si? Kaj hočeš? Si bera-eica ? Prosiš milosčine ?" * Starka ni odgovorila. Sklonil sem se k njej in sem videl, da prikriva njene oči polprozorna belkasta mrežica prav kakor pri pticah tujih dežela. Ona varuje njihov pogled pred nekoliko premočno svetlobo, j Pri starki pa se ta kožica ni i dvigala in razkrivala zenic . . . tzf česar sem sklepal, da je slepa. j "Hočeš miloščine?" sem vpra-j ! šal iznova. — "Zakaj hodiš zal j menoj?" Starka je molčala kakor j preje, le zdrznila se je od čadu namenjeno kraeo. to se ji je zdel božji rob devetega činovncga razreda. Solze so stopile v oči ubogi deklici in začela j«' oštevati nevernega Janeza: "Oh ti nesrečni človek, kaj j?r>'š napraviti! Givtpodu namenjeno kra<"r> j.fi! Ali ne v«**. da t" lahko gospod zagovorijo, tla ti bo obležala v želodcu * O o s pod vse vedo, torej tudi natančno vedo, da si kračo jedel, du-i t** niso videli! Oh. kako brezverski ste vi mojiki! Zakaj ni^m ^ta sama! (lo hp«wl zagovorili n«' bodo hoteli Kdaj. videl!'* Jano/ ni hotel v*«č ugovarjati, ker je vid-!, da ne bo tiič izdalo j*,ri si^stri in nič n«* pomagalo krači K<» j«* užaljena in prejdašena dekiiea izmolita v s«* .lan«-zu na-in«n.jrn»* litanije. sta jo oba tiho mahala naprej. Prideta do farovia. kjer je sta-timal čudod^lnik in dane z junaško potrka. Odpirat jima pride široka. il«-b«-la kuharica, ki ju vpra-ša, kaj hi rada. Janez ji na kratko razloži kako in kaj. nakar jima kuhinjska kraljica dovoli vstopiti v dru/ins*ko *»«ibo. Kmalu vstopi tudi gospod, re-jrn in okrogel, da se Janez na-tihoma čudil, kako more biti škof tako nepreviden, da posije tako okr< gl-'ga pastirja na tako strni hrib; kaj če bi s»« strkljal p dišečih krač so mu zato prr-nesli verniki. . . To vs.* jc seveda švignilo Janezu po glavi v sekundi, kajti v na-sli-dnjem hipu ga je gospod že vprašal, po kaj sta prišla do njega. Fitnt mu brž razloži, kako se počuti d orna*'i volič Sivec, kako gre spl«>šen ljudski glas. v. ni razumel. Mo-•;.»."•«» bilo latinsko. tii«»i»d 9 hlevski prag, da nobena copernija ne bo mogla več v hlev." "Tako gospod, kaj pa sva zdaj dolžna?" povpraša Jane«, ko se odpravljata. "Jaz za take stvari nič ne računam,** odvrne eudode4nik diplomat urno. "Zli.ijT' ni!" pravi .Tanez. — ko pograbi klobuk in košaro s kračo vred, in izgine z Marjeto skozi vrata. Bila sta ie precej daleč od fa-rovČa. ko »cle Marjeta pride toliko k sapi. da vpraša brata: — Janez, za božjo voljo, ti si pozabil dati kračo gospodu, brž pojdi nazaj!*' "Nič nisem pozabil," se zasmeje fant, "naj si vendar slišala, da je rekel gi»spod, da za svoje delo nič ne računa! Kaj misliš, da ga bom silil in ponujal? To pri go-s|M)di niti dostojno ni. Poleg tega sem prepričan, da imajo v fa-roržu več' prekajenik svinjskih krač, kot jih premore polovica nase vasi. Pa kako prav nama bo prišla krača na poti proti doma! Le potolaži se. Marjetica, gospoa ne bodo lačni brez te krače, mi drt bi pa najbrž bila!" Časnikarski poročevalee. ki se je mudil v Shamokinu. Pa., poroča naslednje: Premogarski delodajalci so razposlali iz tega iztočnega antraeit-nega premogovnega okraja ter preplavili deželo z milijoni ton takozvanega 4 * culm" premoga." Večji del tega premoga je tak. i cia-1 mogovno ozemlje ter določi nje-Jisti so ob nastopu Mussolini je ve ^ govo vrednost. Izvedel je, da jc vlade svoj parlamentarni klub plačala Philadelphia in Reading razpustili. Zadnje čase pa se je železnica neki Maiy Greenough med reform isti začelo gibanje za 12.000 dolarjev za kos zemlje, za obnovo kluba. Klub se je te dni j katero je plačevala po pet dolar že kon-stituiral in so mu pristopili i jev davka na aker in ki je bil v razen Bonom i ja. 4'ellija in Bene- j resnici starodaven Culm nasip alt duceja vsi prejinji poslanci. —; kup.— Predsednik je Oiuffrida. — 24. februarja je klub poslal k ministrskemu predsedniku Mussolini- Železnica je nato pričela kopati kup. M*oran je ugotovil, da je , ozemlje vredno po tisoč, in v ne-ju deputacijo, fci jc prosila, ! katerih slučajih celo dvakrat to-vlada pust i reformUtom. v Južni Hko za aker. Itafiji svobodno roko pri strokov-' To razkrtje je napotilo tudi ni organizaciji delavstva in naj j druge premogovne barone, da so te organizacije ščiti. Pri tem so j pričeli odkopavati stare nasipe in se reformi siti sklicevali na to. da kape zavrženega materijala ter so vsikdar vodili narodno politi-Marjetiea je nato samo vzdih-1 ko. Mussolini je odgovoril povolj-enda "mal* hu-|no. vendar si je končno odločitev ko sU pod goro pridsiil u pin^i odgovor. nila, bilo ji je do, mal' po ne", ko sU pod goro pridsiil a ga prodajati kot pristen premog. Zadnji čas se je ta navada splošno raaiirila, kajti delodajalci sa ae pod višali kar so m najferift ba> Tukaj je par dejstev, katera je tTeba pomniti: I'nited Slates Bureau of Mines | je izdal pred kratkim zanimivo poročilo. V njem je rečeno, da ameriški j premoga r izkoplje trikrat toliko premoga kot pa angleški premolar. I In pomisliti je treba, da zna i angleški premogar kopati pre-; mog. ' _ Pri vsam tem je pa ena stvar izvanredno čudna. V ameriških majnah se ponesreči dvakrat več premogarjev kot pa v angleških. Trikrat več se jih pa pohabi. je s trditvijo "openiioper-jev", da se je ameriško delo po-lenilo ? Preiskava je dognala, da so majnarji v Cumberland okraju zaslužili v zadnjih desetih letih povprečno po $123 na leto. Nikar ne verjemite, ča vam pravi prodajalec premoga, da vam mora zato računati za tono. ker premogarji tako veliko zaslužijo. Ljudje v novoangleških državah, New Yorku ter drugod niso mogli dobiti to zimo dovolj premoga, da bi se ogreli. Zakaj ne? — Da omenim nakratko — je rekel kongresni k Winslow iz Massachusetts, velik zagovornik železniških interesov v poslanski zbornici — dosti je premoga, če oi rmele železnice dovolj moči, da bi ga razvažale. To se pravi, da morajo ljudje zmrzovati, d oči m se vodstva železnic bavijo z uničevanjem unij. Železnice po vzhodnih državah imajo toliko ali še več gonilne sile kot je potrebujejo. Nerodno je le, da skebi, katere imajo zaposljenc, ne znajo popravljati .strojev in kar. Da je ta položaj še slabši, je "premog", ki je poslan v to o-zemlje, "absoltno varen pred ognjem". To ni premog. To je trda živa j skala. Nadaljni presenetljiv vzgled načina, kako ščiti privaten monopol interese naroda. Ali .se morete vsled tega čuditi, da neprestano raste razpoloženje za javno lastninstvo železnic in premogovnikov celo na staroko-pitnem iztoku? Delodajalci so dognali, da je lažje in cenejše obratovati parno lopato ter poseben vlak do kupa kot pa kopati svež premog. Pre-mogarskih baronov pa sploh net briga dejstvo, da je v tem mate-rijalu le majhen odstotek resničnega premoga. Premogarski baroni so trdno uverjeni .da je ta odkopani materijal ničvreden, kajti to je razvidno iz dejstva, da gane uporab-jajo pri kurjenju parnih lopat, s katerimi ga odkopavajo. Ob bregu Shamokin reke je pričela Reading Company kopati starodavni kup ter se poslužuje pri tom parne lopate in mož. katere vodi Joseph Knapp, generalni super tega okraja. Parna lopata je postavljena sredi nekako milijona ton teh odpadkov, kurivo za to lopato je le majhen kup svežega premoga, katerega so privedli naravnost iz rova. materijalcem, kot ga prodajajo svojim odjemalcem, bi parna lopata ne mogla obratovati. Isto velja za malo lokomotivo, ki vlači neprestano šest premogovnih voz ter spravlja ta materijal v drobilne stroje. Kup svežega premoga leži poleg tračnice in s tem kurivo lokomotive. Premogovni baroni so spustili v svet novico, da je pomanjkanje železniških kar odgovor za pomanjkanje premoga. Ttikaj pa ne more nihče opaziti kakega pomanjkanja kar. V uvodnem poročilu rudniškega departmenta za leto 1W9 je bilo rečeno,, da je bilo otnega leta pomanjkanje kar odgovorno za visoke cene premoga. Tukaj prevladuje splošno na-ziranje, da železniških kar ne manjka, vsaj kolikor prideta v poste v Philadelphia in Reading družba. Vse stranske tračnice, kjer odvažajo ničvredni materijal ,so polne praznih kar. Želessničarji v tem okraju izjavljajo, da ne manjka kar in so si tozadevne vesti izmislili premogarski magnati, ki so uspešno dbesili javnosti svoj premog, ki sploh ne gori ter skušali s svojo lažjo upravičiti cenc, ki jih zahtevajo za premog. Ljudsko štet j« v Indiji. Po priobčenih angleških uradnih poročilih šteje Indija okoli 319 milijonov prebivalcev. Zadnjih deset let je narasti o prebivalstvo za 1.2 odstotka. Epidemie-ne bolezni strašno razsajajo med Indijci. Lota 1918-19 je umrlo 12 milijonov oseb na influenci. Povprečno pride na kvadratno miljo 117 ljudi. Resničnost Einsteinovo toorije. Resničnost Einsteinove teorije bodo preizkušali pri polnem mrku 10. septembra 1923, ki bo viden v severni Mehiki in južni Kaliforniji. Tja odpotuje angleška ekspedieija na čelu z Jonesom Speneerjem. Fotografije ,ki so bile posnete pri zadnjem mrku, — bržkone ne bodo pomagale dogna ti verjetnosti Einsteinove teorije, čeprav rezultati teh opazovanj ae niso natančno znar-i. Razpust goriSkega deželnega od bora. Vsled uvedbe italjanskega ob •inskega m deželnega zakona tud 'a. nove pokrajine se pričakuje razpuM. goriškega deželnega od *>ora, ki .sicer dejansko že ne ob stoja. Na njegovo mesto bo ime no van a kraljeva komišja, ki pre vzame upravo dežele, dokler se nt izvedejo volitve v novi pokrajin svet. ki hi se morale vršiti te kom treh mesecev po razpustitvi. Za predsednika goriške komisije prihajata v pošte v senator Bom bhg m vit« Peaeoli. Zdi m imenovan Pomoli ROJAKI V CLEVELAND IN G0LLINW00D U PODPIRAJTE VAM NAKLONJENA PODJETJA Veselo Alelujo vsem — JOS. SMALZEL, zastopnik (>. N. MESNICA FRANK VESEL 4030 St. Olair Ave.. Cleveland, 0. VFI>\0 IM>HKK KLOftAKE. ŽE I.ODCE in Sl'NKK. Želim v inljemnlrrtn vesele praznik«*. . FRANK GABRENJA G&>U St. Clair Avenue Cleveland. Ohio Trgovina s čevlji za vso družino Angležinja žena indijskega maha-radže. Pred kakimi štirimi leti jc izginila v Londonu lTletna Mamie Stuart, hčerka nekega kapitana. Ker se ni vrnila in je tudi niso nikjer našli, so starši pač mislili, da je že mrtva in so se polagoma potolažili. Sedaj pa so potovali po severo-zapadni Indiji štirje angleški inženirji in en zdravnik in pri tej priliki so bili povabljeni na ženitovanje sinu nekega indijskega ve Vi kaša. Kako so se Angleži začudili, ko so zagledali med i>ovabljenci Angležinjo kot ženo indijskega maharadže Alahabada! Bila je to lepa Mamie Stuart, ki je v razgovoru z Angleži povedala, da je odšla od doma in se pridružila neki gledališki družbi, s katero je prišla v Indijo. Pri neki predstavi se je vanjo zaljubil indijski visoki plemič Alahabad in jo takoj tudi poročil. Koliko stene v Nemčiji trgovsko pismo? Po nekem nemškem listu posnemamo ; V Nemčiji stane danes kos j pisemskega papirja 9 mark; stavek, tisk in druge pritikline 5 mark; stenografičen, 5 minut trajajoč diktat, 45 mark, 15minutno pisanje na stroj 55.30, barvni trak ki ga porabi pisalni stroj, 3 mar-1 ke, zalepka z napisom 7.50, poštnina 50 mark, skupaj torej 174.80 mark. Smrtna kosa. V Gočak pri Vipavi je.umrl 18- I1 februarja po kritki in mučni bo-1 tezni Andrej Lwuč, okrajni šolski nadzornik v pokoja. JOHN GORNIK 6217 St. Clair Avenue Cleveland. ST St UK KLOBASE, /.KI.HIK'I IN Sl'NKK. Želimo -vesele veliKonodne prainikf. h- GROCERIJA JOHN CENTA 6105 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio V zalogi vedno sveže blago. QROCERUA MESNICA LOUIS LAVTIŽAB 1193 E. 60 St., Cleveland, 0. SUHE KLOBASE IX ŽELODCI. : GROCERIJA : JOS. ME LIKA 1293 E. 55 St., Cleveland, O. : Vedno sveže blago. : DOMAČA PEKARNA JOHN ZALAB 16006 Waterloo Rd., Coll in wood. O. Vedno sveži kruh. keksi za poroke in kriti je. MESNICA GROCERIJA LOUIS SOMRAK 15800 Waterloo Rd., Collin wood, O. StTTE MESO. KLOBASE in ŽELODCI MESNICA GROCERIJA Ferdo Jazbec 14401 Thames Ave., Collin wood, O. Pri meni se dobi vedno dobre domače kloba.se, želodce in sunke. Želim vsem odjemalcem veeele praznike. "GLAS NARODA" JE NAJVEČJI in NAJBOLJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. RTRA^fr XTV li. da ho kdo razkril njih slepa- f rijo ter ji napravil koncc. Hote-11 li so se tudi pri tem posluiiti u- j ■ godne prilike, ki jim jo jc nudil i trg za premog. : Skrajno zanimivo jc dejstvo. I da je skoraj popolnoma izginil ve- ■ likanski kup pri Cameron rovu, j ki je last Susquehanna - Collieris Company. 1 Ta kup je poznal vsakdo, ki je kdaj prišel v Shamokin. Okrajni strokovnjaiki so dognali, tla je vseboval približno tri milijone in -stotisoe ton "culma". Visok je bil 400 do 500 čevljev. Materijal na tem kupu so zbirali več kot petdeset let. Stara poročila prav i j*, da je temelj kupa star devetdeset let. Znan je bil kot največji kup takega materialnega sveta. Uva-ževali so ga vsledtega, ker jc kazal, kako dolgo Časa in v kakem obsegu se je vršilo .izkopavanje premoga. V resnici pa ni bil največji kup v okraju, pač pa drugi največji. Če bi prišli danes tja, bi opazili komaj sled tega kupa. Kjer je kipela v zrak .skoraj cela gora odpadlega materijala, vidite sedaj le še sledove. Premogovna kom-panija jc odvedla ves kup nazaj v svoje drobilnice ter ga tekom par let razposlala in razprodala kot pristen premog. Premogarji, zaposleni pri Cameron drobilnih strojih, izjavljajo, da je kompanija velik del tega materijala pomešala s sveže izkopanim premogom in sicer v v razmerju ene kare ničvrednega materijala na dve kari svežega premoga. Ti delavci pa izjavljajo nadalje da je kompanija nekaj tega nič vrednega materijala razprodala direktno potem ko ga je osnažila ter zdrobila na majhne koščke. V bližini kupa v Cameronu je nadaljni kup, ki se dviga visoko nad dolino ob vznožju griča. Delavci dotične kompanije sc pričeli sedaj razkopavati ta kup. Položili so ozkotirne tračnice od' drobilnih strojev pa do kupa, in neprestano zaposlena lokomotiva prevaža po šest malih kar, kojih vsaka vsebuje po tri in pol tone tega materijala. Ta materijal spuščajo skozi pralne in drobilne stroje ter ga nato razpošiljajo, zmešanega s pristnim svežim (jyemogom po deželi kot dober antraeitni pre-faog. — Bedasto bi bilo, če bi skušal kak premogovni baron ali sploh kdo drugi zanikati to, kar smo tu navedli. Vsakdo ,ki se ozre s ceste preko doline, lahko vidi ves proces, čeprav imajo premogovni baroni postavljene stražnike in formane. ki imajo nalog odpoditi vsakega, ki bi se skušal približati kupti. Vsakdo lahko vidi oddaleč ljudi, slične muham na velikanskem kupu. i Ti ljudje kopljejo ta ničvredni materijal ter ga nakladajo na kare, ki čakajo spodaj. Materijal spuščajo navzdol- po velikanskih žlebih. Pada narav nost v čakajoče kare, ki ga nato odpeljejo k drobilnim strojem. Pročelje nasipa je dolgo 600 do 800 čevljev ter visoko nad 200 cevljcT. Zemljevidi pokrajine kažejo, da vsebuje kup, katerega so pričeli sedaj odstranjati, 750.000 ton. Tega materijala niso pričeli — premogovni baroni odkopavati ter ga pošiljati na trg radi pomanjkanja premoga ali pomanjkanja delavcev, ki bi kopali premog. Premogovni baroni so se lotil tega posla izključno le raditega, i ker je ta inaterijal poceni. > Pri tem nimajo skoraj nobenih i stroškov. Lahko rečemo, da sploh ■ nobenih stroškov, kajti te stroš-. ke so že davno plačali dclavci z . globami, katere so jim naložili — » premogovni baroni, ker so izko-. pati U materijal.