LETO III. — Št. 22
Poštnotekoči račun štev. 23.
eemcil, 28. BiH J A 1921
Posamezna številka 20 cent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, I! nad.
Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Oglasi: Oglasi na drugi strani ^!r L— za vrsto. — Mali °2k[si Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Italijanski zakoni
Grozno mrženje vsega, kar prihaja od italijanske države in slavna zmaga slovenskega nacijonalizma s pomočjo istih italijanskih zakonov, to je dejanski položaj politike na Goriškem.
Nobeden Slovence, ki je danes polen zmagovitega , čustvovanja, se ne bode niti od daleko spomnil, da je slovenska zmaga pri volitvah posledica svobodoljubne italijanske zakonodaje, morda pojde celd tako daleč, da bode zahteval naj se bodoče deželne in občinske volitve vrše po avstrijskem zakonu. Že se sliši tu pa tam s prevelikem povdarkom govoriti o potrebi obrambe upravne avtonomije pozabivši pri tem popolnoma novo upravno konstelacijo Goriške, ki jej je danes priklopljen tudi del stare kranjske (pet slovenskih sodnih okrajev) in nemški okraj Trbiž.
Pozicija slovenskih politikov je danes naravnost krasna. Italijanska zakonodaja je pripomogla Slovencem do pravice v volilnem pogledu,
|sta italijanska zakonodaja jim pripomore do večine v deželnem zastopu in jim ohrani vse glasove tudi v poluslovenskih občinah.
^ Ne vemo, ako razmišljajo Slovenci, dasi je to dejstvo sila velike važnosti za našo bodočnost.
Velikanska bojazen, da nas Italija pogoltne črez noč, menda ne bode stoprav upravičena, kajti kljubu fašističnemu pritisku se je pokazala slovenska moč. Niti tako besna »Edinost« se ni mogla vzdržati, da ne bi v ledni svojih zadnjih številkah napisala cel; članek pod veselim naslovom: «Se bodemo živeli«.
«Da, še bodemo živeli«, to smo mi vedno trdili v očigled vsem težavam ki so se Pojavljale v politiki Slove-nov in Italijanov v Julijski Benečiji.
Nič pa nam bolje ne prileže kakor stroga aplikacija 'stih italijanskih zakonov, do katerih imajo naši politični
bj skorda raje po avstri sko I be, T6 dezele> lor ustvantl
V0|j|j	1 L	J j podroben program.
Mi smo bili prvi, ki smo I ..Pr'j Pr0*ram' ^ i« •*>"»?" Povdarjali potrebo uvedbe ! °'J,a 8 »'»"“v "a Cronšken, je modernih italijanskih zako- !‘aek"ekoii dovršen, kajt, slonov in prva skušnja, ki so ' S'|.f9'0Pn,k'	kot
10 Slovenci z njimi imeli, j
, .ene more biti taka> da ' bode dana prn0*„ost ilveljav-
Konečno nam ne ostane namreč drugega kakor čutiti se člane velike italijanske družine in kot taki moramo spoštovati italijanske zakone ter delovati skupno z vsemi našimi novimi sodržavljani za procvit in gospodarski razvoj države, v kateri se nahajamo.
Izpolnevaje naš narodni program v tem okvirju, ne bodemo le ohranili našega narodnega značaja in obstoja, ampak naš rod v Julijski Benečiji, se bode mogel tudi razvijati in množiti.
Na ta program morajo stopiti naši novoizvoljeni zastopniki, četudi so do dna ignorirali našo edino pravo politiko.
Četudi je slovenska masa dirjala na volišča v nadi na jugoslovenska nebesa in v tem znamenju oddala svoje glasove jugoslovenskim kandidatom, ne smemo vendar nikdar zabiti, da novoizvoljeni poslanci v pričeti politiki ne morejo in ne smejo nadaljevati, ako nočejo narodu škodovati.
Nadaljevaje namreč svojo proti sanžermanski in proti rapallski politiki, kakor jo vodi sedaj narodnjaško časopisje Julijske Benečije, se bi postavil slovenski narod Julijske Benečije izven zakona in bi moral spre jeti na se nasilja? ki se bi jih italijanski narod hotel posluževati proti TsTovenskemu sovražniku«.
Tega povoda Sloveni Italijanom naj ne dajo in slovenski poslanci v Rimu so poklicani podati italijanski zbornici potrebne izjave v svrho ublaženja tukajšnih razmer.
sko blagostanje pa v tem, da bode naš narod sodeležen vseh gospodarskih dobrot, do katerih ima vsak državljan pravico.
Konečno pa seveda tudi ni pozabiti da je treba rekonstruirati krajevno in državno policijo, zajamčiti državljanu svobodno življenje, svoboden izraz mišljenja in želja, v kolikor niso v nasprotju z državno mislijo.
Vspostavod dežele pa je odvisna tudi zdravstva in socijalnih institucij, ki pospešujejo zdravo vzgojo državljanov in pobijajo javnemu zdravju ško-dljvo činitelje, bodisi moralnega ali naravnega značaja.
Program, kakor jo videti na prvi pogled, jo sila obširen in težaven. Obširen je, ker se je v vojski vse zanemarilo, težaven pa je, ker bode treba podrediti vse akcije državni misli, ne da bi se dalo pri tem sile in krivice lastnemu narodu.
Vendar se ga je treba oprijeti z vso vnemo in spravili takoj v razgovor vsaj ona vprašanja, ki težijo najbolj naše ljudstvo.’
I
vse kar potrebuje za svojo kul- pa socijalistične, ki je bila polurno, elementarno in višjo izo- tisnjena od fašizma v popolno brazbo. Vsa ta sredstva so pa defenzivo, zapopadena v baš opisanem Buržoazno časopisje pozablja programu, na katerega se vr- j namreč velevažen faktor, da
nemo v prihodnji številki.
XXVI legislatura
Naši prvi izvoljeni poslanci se prikažejo italijanskemu parlamentu v njegdvem XXVI zakonodajnem zasedanju.
Kakor smo že enkrat omenili je različnost strank tudi v tem zasedanju jako velika. Težave so morda še dosti občut-nejše nego so bile za časa XXVI legislature, kajti vsem možnim strankam se danes priključuje Mussolinije-va fašistična skupina, od katere je vlada pričakovala čudeže, a dejanski bodo zastopani v jako malem številu. Nekateri trdijo, da ne bodo prestopili števila 20, ako pa vprašaš Mussolinija, ti poreče, da šteje njegova skupina kakih 50 članov.
Mussolini, ki je bil izvoljen
, ,	. v ..	----- državnim poslancem na fašistič-
Med temi vprašano pa zav- .	1
) m listi v Milanu, namerava
Kje je program?
Z izvolitvijo novih poslancev ali bolje prvih slovenskih poslancev v rimsko zbornico smo stopili na konkretna tla delovanja.
Nujno je treba proučevati gospodarske in kulturne potre-
zema gotovo najodličnejše mesto šolsko vprašanje, ki se deli zopet v dva dela, kojih jeden bi bil zunanji, drugi pa notranji.
Zunanji del šolskega vprašanja jc tehnične narave. Proučiti je namreč natančno število slovenskih šoloobveznih otrok, ustanoviti šolsko okraje tako, da bode čim natančno mogoče nadgledovati obisk in razvoj pouka, pospešiti bode treba gradbo starih in novih šolskih poslopij, ki se večinoma nahajajo v zelo slabem stanju. Nadalje bode treba poskrbeli, da dobi dežela dovolj učiteljskih moči, da se bodo zlahka obvladal pouk v šolali,
Ako se pomisli, da nam dandanes pomanjkuje šol, da nam pomanjkuje dovoljnega in dobrega učiteljstva, ker jih je mnogo pobegnilo v jugoslavjjo in tam tudi ostalo in da je morala starejše mladine precej padla, jo samo ob sebi umevno, koliko dela čaka rodoljubov.
Z ozirom daljo na dejstvo, da se je naša dežela s priklo-pitvijo peterih kranjskih sodnih okrajev zdatno povečala, je postalo vprašanje slovenskega go-riškega šolstva komplicirano in obsežno.
Poleg popolno ureditve takozvanoga elementarnega šolstva, ostaja pa še vedno nerešeno vprašanje srednjega šolstva.
Na tem polju rabimo vzorno učiteljišče, gimnazijo in realko
namreč pritegniti v sodelovanje tudi nacijonalistično skupino-A pri tem so pojavljajo gotovo težkoče. Dočim namreč zavzema Mussolini državi popolnoma sovražno stališče, jo znano, da so nacijonalisti udani vsaki od kralja izvoljeni vladi in da ne prehajajo radi v opozicijo.
Mussolini je punktiral na Salandro in Medo in je vsled tega že napovedal vojno sedanji vladi. Radi tega ugiblje rimsko časopisje, je-li mu bodo res slepo sledili nekateri zmernejši elementi, ki sede danes v nacijonalistični skupimi.
Takozvani «popolari» ali krščansko socijalna stranka šteje danes kakih 106 poslancev in ne kaže prav nobene volje podati so na vladno stran, zlasti odkar jo njihov glavni kolovodja Meda stopil iz ministerstva.
Vendar se jUidj ta stranka stalno bojuje z dvemi strujami v stranki, kojih jedna jo vedno pripravljena pod gotovimi pogoji stopiti v vlado, druga pa vleče vedno na ekstremno stran obsojevaje vlado, ki išče gaslombe pri fašizmu.
Tako je prišlo že pred volitvami v krajih, kjer so prevladovali v katoliški stranki ekstremisti, do sporazuma med socijalisti in krščanskimi so-cijalci.
Tak konkreten slučaj smo imeli prav blizu nas, v Vidmu. Kar se tiče socijalistov je
J° Slovenci z njimi imeli, kjČ ne more
se jih bali.	j Ijati želje in potrebe sloven-j 1110 v	-------
Kako lahko nalogo bi imeli	j	skega naroda v Julijski Benečiji,	j	nove didaktike, moramo gledati	i Da je ter poslednji silno na
edaj novo izvoljeni sloven-	)	T°da z edino afermacijo	i	na to, da si uredimo in žago-	| tem ležeče, nikakor ne dvomi-
'1 poslanci pokazati itall-	Slovenstva se ne pride naprej,	tovimo to vnanjo obliko naše-	; m0) kakor ji je tudi na sode-
Janskemu narodu, da je Slo- ! Takoj je treba govoriti o j ga šolstva.	f ’	J 1
Venec že po rodu takega konkretnih stvareh in ti so
kulturno in gospodarsko bla- j koliko finančno in kulturne gostanje naroda.	j gi]e iegj v na§em narodu in
Kulturno blagostanje obstoja . kateri bodo delež, ki odpade v tem, da se poderejo vse ovi- j na državno breme, re, ki bi zadrževale razmah j Država kot taka je dolžna slovenskega gluja, gospodar- 1 dobaviti vsakemu državljanu
bi prišla namreč socijalistična stranka ob vso vero pri svojih privržencih . ako bi se spustila že v sedanjem trenotku v kaka pogajanja s katoliško ali kako drugo stranko, ki jo stala dosedaj na nasprotni strani.
Radi tega se nam zde naravnost tendencijozne vse vesti, ki govore že nekako zatrdno, da se morajo socijalisti odločiti za sodelovanje.
Vsekakor bode tudi po sestanku vse zbornice poteklo še ! dokaj vodo, predno se bode videlo, kaka je prav za prav nova italijanska zbornica.
Vlada se seveda drži silno reservirano. Le toliko so se vladni krogi že jasno izjavili, da menijo vpoštevati položaj v zbornici in temu dosledno izvršiti nekaj prememb v minister-skih osebah ali bolje predsta-viteljih vlade.
V obče pa imajo najbolj prav oni listi, ki trd'e, da vlada popolna tema glede bodoče konstelacije v parlamedtu. Saj se niso še niti vršili prvi sestanki strank, na katerih bodo določene politične smernice.
Ustaja
v
v Gorenji Slezki
Ustaja v Gorenji Šlezki postaja sila resna zadeva. Ne le, da so je zazibala cela stavba versailske mirovne pogodbe vsled odprtega nesporazuma med Francijo in Anglijo, ampak se je pričelo tudi otvarjati na Gorenjem Šlezkem organizirani vojaški upor, ki ga pod-nihuje poljska vlada sama, proti zaveznikom.
Med zavezniki in poljskimi ustaši so je nenadoma ustvaril vojni položaj. Zavezniki skušajo dobiti v roke takozvane strate-gične pozicije, pri čemer operirajo tudi nemško prostovoljske čete. Pri prvem spopadu so se Poljaki naglo umakvili in pustili na bojšču jštiri topove, osem strojnic, 150 pušk ir» veliko Število bomb.
Ustaši pa so v Oppelnu prekinili brzojavne in telefonske zvezo. Mesto Katovice je brez plina in vode/
Nemške čete se zbirajo okoli mest Kreuzburga, Oppelna, Ko-sela in Ratibora. Angleške čete si prizadevajo z vsemi močmi, da bi to ofonzivo preprečile. Misli se, da je poljskih ustašev
--v.	icu\cga
Tečaja, da mu je pri srcu /?lr in red v državi in da ' Slovenec nič manj ne sa-j/ia, kakor prevračati države, v' obstojajo in se vladajo v vobodi in pravici.
in to v kakem središču in ne j neumovno pisanje buržoaznega
na periferijah italijanske države. | časopisja, da so bliža doba, _	^	^ ^ ^ ^ ..o^cv
Še predno se torej poglobi- 1 ko bodo socijalisti sodelovali z j 60.000, nemških pa 30.000 tiso'č silo težavno poglavje j vlado.	j Spričo te velike nevarnosti’
ki bi znala dovesti do novega požara v Evropi, se je začelo govoriti o novi medzavezniški konferenci, na kateri bi se imelo vprašanje Gornje Slezi j e Ako hočemo položaj s prav ’ hladnim očesom presojati, si
| lovanju s krščansko socijalno Se le potem bodemo vedli, stranko.
končno rešiti. Vplivni listi pa so tudi že začeli objavljati raz-
moramo pa na vsak način pri- j no predloge, ki bi zadovoljili trditi, da je mnogo verojetnej- | vso prizadete države. V prvi se sodelovanje krščvsko soci- j vrsti prihaja v poštev zopet jalne stranke z vlado kakor g »Times«. Varšavski dopisnik
«GORiSKI SLOVENEC*
tega lista je prišel do prepričanja, da z razdelitvijo Gornje Š ležijo to vprašanje nikakor ne bo rešeno. »Jaz mislim — pravi omenjeni dopisnik — da bi bil edini izhod iz sedanjega zapletenega položaja, s katerim bi se preprečilo prelivanje krvi in bi se i’ešila čast zaveznikov, da se napravi iz Gornje Šlezije neodvisna država. Ljudska glasovanja so dokazala svojo nemoč, in še pred mesecem dni bi bili morali videti, da glasovanje ni bilo odločilno, in že tedaj je bilo treba iskati drugo podlago za rešitev tega vprašanja. Sedaj, ko je že spregovorilo orožje, ni več mogoče razdeliti dežele niti je dati Nemcem ali Poljakom, ne da bi se povzročila nova vojna. Rešitev bi se dosegla s tem, da bi Gornja Šlezija ostala neodvisna od Poljske in od Nemčije. Treba se je osloniti na dornači deželni poiriotizepn, da so s tem ublažijo plemenska nasprotstva, Takšen patriotizem obstaja v Gornji Šlezki in se goji v društvu Zveza Gornje-š!ezijcev>>, ki je imela lani 240.000 članov in ki hopp delno ali popolno neodvisnost Gornje Šlezije»,
Verjetno je, da bi bila večina gornješlezijskega prebivalstva zadovoljna s popolno neodvisnostjo. Na drugi strani pa ^ayeznikom gotovo ne bi bilo težko najti kajtto rešitev, ko bi šjo pri tepi samo za usodo Gornje Šlezije. Lloyd Gvorge pa je meril panogo dalje, kakor je bilo že večkrat povedano in kakor je tudi sam naglasil v svoji zadnji izjavi. k>
jo je objavil pretekli teden Peuterjev dopisni urad. Llojdu Georgeu je zoprna, skrajno zoprna vsa francoska politika na evropski 'celini od premirja sem. Francija je sklenila zvezo s Poljsko, pod njenim okriljem se je ustanovila mala ententa. Francozi razpredajo svoje mreže iz Quai d’ Orsaya črez vso Evropo, organizirajo to Evropo in delajo s tem Angležem, ki so bili do sedaj vajeni nemoteno določevati politiko držav na evropski celini, velike pre-glaAice in sitnosti. Lloyd George je nastopil v svojem govoru proti sistemu francoskih zvez. Gotovo je mislil na končno ločitev od Francije, ko je v svojih zadnjih izjavah rekel, da bo usoda Evropo, odvisna od sja? pili zvez in predvsem od ((novih prijateljščins,
Znamenit je ta nevaden in velik preobrat v ententni politiki. Vsak se še spominja, kako so še ne predletom dni zavezniki naščuvali Poljake proti Rusiji, da bi zajezili zapad ogrožujoči boljševizem, a danes ko je sklenjen trgovski dogovor z Rusijo in jo Anglija uvidela, da več izda sporazum z Nemčijo, kakor pa poljsko prijateljstvo, vidimo Poljake naenkrat v pravcatem vojnem stanju z zavezniki.
Časi se pač grozno spreminjajo in kmalu pride najbrž tudi vsa versailka mirovna pogodba ob veljavo.
Egiptovska usta ja
Iz Egipta dohajajo poročila, da so tamkaj zopet povzročili resne nemire egiptovski naci-jonalisti. Posebno budi so bili izgredi v Aleksandrji. Tu je bilo več človeških žrtev. Poro-
čila govore o 42ih mrtvih in 192ih ranjenih.
Prebivalstvo je streljalo iz hiš na Evropejce in posebno na Grl;o. Angleška policija je posegla vmes in zasedla strate-gične točke vmestu.
Med ubitimi je 12 Evropejcev in 36 domačinov. Angleški poveljnik je zagrozi!, da bode dal s topovi posuti hiše, iz katerih se zapazi streljanje. Raz-ven tega ne sme po 9 uri zvečer nihče več na cesto.
Ti strogi ukrepi so izdali t,o-.
liko, da so izgredi pojenjali. Slovenc.« — Čast mi ie razen I Vsaka demonstracija je prepovedana in policijski agenti so pooblaščeni vporabljati v slučaju nepokorščine takoj orožje.
Načelnik nacijonalistov Zag-lul, je naslovil na sultana spomenico, v kateri zyrača na vlado krivdp izgredov, ker vlada namreč ni izvršila storjenih obljub. Zahteva v G e d toga posebno komisijo, ki bi morala ugotoviti odgovornost yla(je.
Domač? v«sti
En pošfenjak. — Na tolminske dogodke so dobili Slovenci obilno zadoščenja. Sam tolminski občinski komisar je pograbil za poro in povedal y «Eri nuovis pravo resnico o tolminskih dogodkih.
Ker si štejemo v našo dolžnost, da pribijemo na desko vsako pošteno besedo, si ne moremo kaj, da ne bi ponati snilitegavelevažnega popravka:
«Kot zastopnik tolminskega prebivalstva, v mienu njegovega poštenega imena in kot popravek ter pojasnilo vesti iz Gorice o tukajšnjih žalostnih dogodkih 15. t. m., kateri so bili objavljeni v izredni izdaji «Ere Nuove» od 16. maja 192i, št. 654, stran L., kolona IV., imam čast izjaviti, ker sem bil tisto nedeljo blizu obeh tolminskih volišč od 7’15 zjutraj do 19’30 zvečer, to le: 1. Noben volilec, ki ima volilno pravico v Tolminu — naj pripada katerikoli stranki, — ni bil izzivali od slovenskega prebivalstva ali drugih oseh iž Tolmina ne v volilnih dvoranah ne blizu volišč. Volilci so odš|i k žaram strnjeni, v redu, disciplinirani, potrpežljivo in mirno.
2. Do najhujšega spopada, ki ga omenja list, je prišlo neko- ! želi potovati navesti: 1) ime in liko sto metrov daleč od voli- | priimek, 2) dan in leta rojstva, šča in.ravno v tern spopadu je j 3) država in kraj pristojnosti, bil ranjen s kamenom Nicosia, j 4) točna adresa, 5) kopališče ki no stanuje v Tolminu, ka- j in letovišče v katero s želi kor je ugotovila pristojna oblat, j priti, 6) dan prihoda, 7) doba — 3. Slovensko prebivalstvo | bivanja v kopališču oziroma ni no streljalo ne metalo roč- j letovišču in 8) navedba kopali-nih granat, temveč jo reagiralo j šča oziroma letovišča, v katero samo nekoliko mladeničev 3 : bi odpotoval tujec v slučaju, lupanjem kamenja, ki je pre- j ako v onem pod točko 5) in nehalo po poku druge petarde, ; protoro. Tujec, kateremu je ki so jo vrgli nasprotniki. V j poslal Tourist oftice potrdilo, vsem ste bili vrženi dve počni j se mora javiti s tem potpdilom granati ali bolje petardi. — 4. in s pravilnimi potnimi listina-Drugi ranjenci, o katerih go- 1 mi pri zgoraj Omenjenem kon-vori list, so vsi Slovenci, kate-- ' zulata, Id mu izda — ako ni-rih 5 se nahaja v bolnišnici ma tehtnega razloga proti vpe-usmiljonih bratov v Gorici, a tovanju — vizum. Ta vizum • 2 se zdravita doma, Prva pe- ; volja tudi za povratek. Gene-torioa go: Fon Ivan, iz Tolmina, ralni konzulat v Trstu sme na roj. 1. 1885, vdovec in oče zahtevo tujca izdati vizum, ki treh otrok, prestreljen skozi velja za 4 mesece in za več-hrbet od kroglje iz revolverja, kratno potovanje. Potno dovo-Ranjen je težko, toda nahaja ljenje velja za bivanje v kraiu, so izven nevarnosti in noben za katerega se glasi vizum, za življenski organ ni poškodovan; druge le v toliko, kolikor je Leban Ivan, iz Tolmina 87, roj. potrebno v svrho dohoda, ven-1. 1904., precej težko ranjen, ie v onih krajih, ki leže ob toda izven nevarnosli; L' ban poti. V slučaju izpremembe le-Andrej, iz Ravnih Žabe 9. roj. lovišča oziroma kopališča, se 1, 1887., lahko ranjen; Klobu- mora tujec na novo obrniti na
čar Franc, iz Čad^o 4, roj. 1. 1893., ne težko ranjen z revolverjem skozi zadnjo stran telesa kakor prejšnja dva; Bre-š m Franc, iz Tolmina 65, roj. I. 1883, lahko ranjen od petar-dnega drobca. Zadnja dva, ki se zdravita doma, sta: Brešan Oskar, iz Tolmina 65, brat prejšnjega, in Kavčič Andrej iz Dolj 22. Razen tega je še nekoliko lažje ranjenih. — 5. Aretiranci, ne 20 temveč 15, so vsi tujci, to je ne pripadniki tolminskega okraja in noben Slovenc.« — Čast mi je razen, tega pripomniti, da ao se vo-litve samo začasno prekinile in se takoj zopet nadaljevalo v redu in s številno udeležbo, tako da se je v enem volišču glasovalo neprekidno do 19, a v drugih Čez 19. Pridružujem se splošnemu obžalovanju tega neljubega dogodka, ki ga ni izzvalo to prebivalstvo, katero posnarn že dve leti kot spoštljivo, dobro redno, tiho in mirno, kakor jo ostalo tudi v ne® dolje, fi5. t. m. Nji moja dolžnost, da bi iskal izzivalce, proti katerim so merodajne oblasti takoj uvedle primerno preiskavo. — Tolmin, 19. majnika 1921. Izredni komisar': Marti-nocci.»
Tako odpadejo tudi slovensko obdolžitve na naslov tolminskega občinskega komisarja, ki jo bd od slovenskega časopisja napaden kot da bi bil previ povzročitelj tolminskih incidentov.
Kakor pa kaže njegov italijanskemu listu doposlani popravek, je mož popolnoma korektno postopal.
Naredba ministrstva trgovine in industrije glede potovanja letoviških in zdravišl^ih gostov iz inozemstva v Jugoslavijo. — Tujci iz Čehoslo-vašk ali Nemške Avstrije ter is teritorija Julijske Benečije, ki hočejo potovati v kako zdra-višče, kopališče ali letovišče Slovenije, se morajo zglasiti pri Generalnemu konzulatu kraljevine SHS v Pragi, Boču ali Trstu odnosno pri konzularnem predstavništvu v Gradcu ter izpolniti potni list. Istočasno se imajo obrniti na Tourist office, Ljubljana, Dunajska cesta 18 z dopisom, v katerem je za vsako osebo posebej, ki
fourist-Offloe z dopisom, v katerem so navedeni podatki pod 1—8. V dopisu na Tourist-Of-fice je priložiti za poravnavo poštnih in drugih stroškov 5 dinarjev za 1 osebo, za vsako nadaljno osebo pa še po 1 dinar.
Uradni izid volitev v državni zbor. — V soboto ob Šestih zvečar je zaključil centralni volilni urad svoje delovanje hi proglasil Wilfana, Podgornika, Seeka, luntarja in Lavrenčiča državnimi poslanci. Za slovensko listo je bilo oddanih 34640, za komunistično 10112, za sooijalistično 4291, za katoliško 2562, za repuplikansko 1408 in za blok pa 4774 glasov.
Upeljava novih vlakov. —
Od 1. junija naprej se bo vpeljal direktni brzovlak Beograd-Trst in obratno, ki bo odhajal iz Beograda ob 18. uri in prihajal v Beograd ob 8.15. Ta brzpvkik bo imel v Trstu takojšnjo zvezo z Italijo, Švico in Francijo. Obenem se vpelje direktni vlak Reograd-Solija-Carigrad.
Potne olajšave. — Kr. kvestura v Trstu naznanja: Potnikom, kateri potujejo iz kraljestva v inozemstvo, ni več treba, da pustijo vidirati svojo potne liste od kvesture odnosno od
civilnega komisarijata. To velja ravnotako za italijanske državljane kakor za inozemce. — Za vpotovanje v kraljestvo pa si morajo inozemci slej ko prej priskrbeti vizum pristojnega italijanskega- konzulata, kakor je predpisano. — Tudi ni več treba, da priglasijo inozemci svoje bivanje, pač pa (stanejo gostilničarji, najemodajalci itd. tudi za naprej dolžni, javiti inozemce kakor sploh vsako osebo, ki prenočuje pri njih proti plačilu.
Upravitelj in urednik: Karol Juši?.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
ZobozdravnlšM
Dr. STENER V. G. HANSEN
■■s—a OOISiOfl Gorso Vitt. Em. III št 34, I. n. ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9—12. -

Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z omejeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi“ št. 29 (Mestni dvorec)
t
i

p	Pri tem konsorciju se razprodajajo:
/1	I. KRMILA: Oves, otrobi,	moka za	krmljenje,
\ sezamove pogače, sol za živino.
F II. SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, ^ rastlin za krmljenje in vrtnin.
P	III. GNOJILA: napravljena	umetno iz	najboljših
^ kemičnih snovi.
P IV. VITRiJOL IN ŽVEPLO.
/j	V. PLUGI znamke «Sack»	in drugih	ter razni
\ poljedeljski stroji.
r



m
Banka za Julijsko Benečijo y Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
flgsncije:
Ajdovščina, Ajdlo, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih namazov, Ki s»o vporabljivi po celem Kraljestvu

Marna G. Juch
GORlOA, VIA HORELLI 14
SPREJEMA VSAKO TISKARSKO DELO