^oStnina plavam v g^wML
Leto LXVILf št«
torek 7« avgusta
Cena
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Skrvensfci Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dm 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO m UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva nltea St. 5
TeJefon: 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65» podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
HINDENBURGOVA ZADNJA POT
O polnoči je krenil sprevod iz Neudecka in prispel okrog poldneva v Tannenberg, kjer so položili krsto v grobnico pod tannenber-
škim spomenikom
Berlin,  7.  avgusta,  r.  Žalne svečanosti o priliki    pogreba    maršala Hindenburga, »zadnjega predsednika nemške republike«, kakor ga imenujejo po objavi »Hitlerjevega zakona«, so se pričele prav za prav že včeraj    opoldne,    ko se je sestal državni zbor k svoji žalni seji.   Krollova opera, kjer zaseda državni zbor, je bila vsa v črnini. Vse svetilke so bile obdane s črnim florom,   prav   tako   tudi  okna  zagrnjena, s črnino. V veži je bil položen velik venec, ki ga je položil diplomatski zbor. Poslanci so prišli vsi v črnih oblekah ali pa hit-lerjevskih  uniformah.   Polnoštevilno  je bil navzoč diplomatski zbor. Točno ob 12. je stopil v dvorano v spremstvu članov vla-o>   kancelar Hitler in z dvignjeno roko pozdravil poslance, ki so mu odzdravili na enak način, toda molče. Seji so prisostvovali  Hindenburgov  sin,    njenova  žena in Hindenburgov tajnik  dr.  Meissner. Hitler je imel daljši govor, v katerem je orisal Hindenburg ovo vlogo v zgodovini nemškega  naroda.  Svoj  govor je  zaključil  z besedami: Hindenburg ni mrtev, on živi med nesmrtniki našega naroda.    Sredi velikih duhov   preteklosti bo on večni zaščitnik nemške države in nemškega naroda. Seja je bila nato zaključena s sviranjem arije iz \Vagnerjeve opere »Ootterdammerung«. Po seji so polki berlinske garnizije, redarstva  in   hitlerjevskih    oddelkov defilirali pred   Hitlerjem.  Seji  je prisostvoval rudi bivši prestolonaslednik v uniformi nekdanjih cesarskih gardnih huzarjev.
Takoj po seji so se Hitler in ostali člani vlade s posebnim vlakom odpeljali v Tannenberg. da prisostvujejo današnjemu pogrebu. S posebnim vlakom so se zvečer odpeljali v Tannenberg tudi člani diplomatskega zbora. Razen tega je bilo <->drejenih še IS posebnih vlakov za razne j-uge predstavnike in odposlanstva tujih držav. Ze včeraj so transportirali v Neu-cieck in v Tannenberg deputacije vseh nemških polkov ter v celoti polke, katerim je svoječasno poveljeval Hindenburg. Prav tako je bril poslan v Tannenberg oddelek nemške vojne mornarice.
Točno opolnoči so se pričele pogrebne svečanosti v Neudecku. Trije polki, ki jim je bil Hindenburg svoječasno poveljnik, so obkolih grad in postavili špaHr ob vsej poti proti Tannenbergu. Točno opolnoči se je pred gradom ustavila topniška Lafeta- V istem trenutku so v gradu in okolici ugasnili vse luči in prižgali baklje, ki jih je bilo na tisoče in tisoče. V svitu bakelj je šest oficirjev dvignilo in preneslo krsto iz gradu ter jo položilo na lafeto. Takoj nato se je začel žalni sprevod v
globoki tišini, v kateri je bilo slišati samo peketanje konjskih kopit in prasketanje gorečih bakelj. premikati po glavni cesti proti Tannenbergu. Pot meri 80 km. Krsto sta spremljali dve četi pešadije, motoriziran oddelek konjenice in baterije topništva. Ker tako dolge poti ne bi mogli napraviti v 10 urah, so kmalu za Neu-deckom odpregli konje, pripregli lafeto s krsto na traktor in naložili pešadijo na pripravljene tovorne avtomobile, tako da so precej naglo vozili dalje. Vso pot so razsvetljevale baklje. V posameznih krajih, skozi katere je prišel sprevod, so sredi noči zvonili z vsemi zvonovi, prebivalstvo pa je čakalo ob cesti, da izkaže mrtvemu vojskovodji in državniku zadnjo čast. Par kilometrov pred Tannenbergom so zopet vpregli konje in sprevod je krenil v počasnem koraku na Frogenau. od koder je Hindenburg vodil glavne bitke ob mazur-skih jezerih. Tu se je sprevod za par minut ustavil, nato pa je nadaljeval pot do Hogenstema. kjer so ga pričakovali predstavniki oblasti, oddelki vojaštva in nepregledna množica naroda.
Malo pred tannenberškim spomenikom se je sprevod ustavil. Tu so dvignili krsto
z lafete, nakar sta jo dva generala in dva admirala ob častnem spremstvu oficirjev ponesla skozi špahr vojaštva na katafalk, ki je postavljen pred govorniškim odrom. Okrog in okrog so zgrajene tribune, na katerih je prostora za 4000 ljudi, dočim se je ostala množica razmesrila po travnikih okrog spomenika. Ob katafalku so zavzeli mesta zastavonoše, ki so se poklonili mrtvemu maršalu s prapori vseh 53 polkov, katerim je Hindenburg poveljeval v tannenberški bitki. Sprevod se je zaradi velike množice nekoliko zavlekel, tako da so se svečanosti ob spomeniku zakasnile, Šele ob 12. je stopil Hitler na govorniški oder in se v daljšem govoru poslovil v imenu vsega nemškega naroda od Hindenburga, zagotavljajoč, da hoče verno slediti njegovemu zgledu in nesebično delati za srečo vsega nemškega naroda in države. Med grmenjem topov so nato oficirji dvignili krsto in jo ponesli v^ glavni stolp, ki je preurejen v grobnico. Ko so položili krsto v grobnico, so znova za grmeti topovi, zaropotali bobni in trobentači vseh 53 polkov so zatrobili generalski marš. S tem so bik pogrebne svečanosti končane.
Tam, kjer je umrl Hindenburg
m
Grad Neodeck
Tudi v Sašizmu poka
Finančni položaj fašističnega režima postaja z vsakim dnem bolj nevzdržen — Državne finance so na robu
Pariz, 7. avgusta, r. »Ere Nouvei-fe« objavila članek D. A- Gabriota o neverjetno težavnem finančnem in gospodarskem položaju fašistične Itatfje. Med drugim piše:
Zlovešče škripanje je stišati iz finančne zgradbe fašistične Italije. Siti bombastični govori, niti do neba povzdigujoče sam*»hvate tega ne morejo več prikriti. Nevarnost, ki grozi bleščeči diktaturi fašizma, je sedaj oči-vidna. Saj je tinfi Musso&ii v svojem nedavnem govoru v parlamentu javno priznal da je Italija v dobi zadnjfh deset let, odkar vlada fašizem, potrosila tri četrtine narodnega bogastva. To pomeni, da je neposredno pred katastrofo. Absolutno nemogoče je sanirati gospodarske prilike z eno samo četrtino narodnega premoženja. Proračunski primanjkljaj iz leta v leto narašča. Letos je ocenjen na štiri milijarde lir (več kakor znaša celotni .iugosiovenski državni proračun. Op. ur.), dočim je se lansko leto znašal samo 3 mSiiajnde lir. Zlovešče škripanje postaja vedno glasnejše. Konvertirana renta je padla za 20 odstotkov kljub temu, da so tečaji pod kontrolo in se Mussoifflj pri tem sklicuje na fašistično disciplino. Plače uradnisrva in delavstva so že znižane na minimum ki ta ni mogoče niti več misFiti na kake nadaljnje prihranke. Na drugi strani pa so fiskalna bremena dosegla višek in torej tudi na tej strani ni niti več misliti na povišanje dohodkov, število brezposelnih, ki jgi je že sedaj, v dobi glavne sezone, nad en milijon, neprestano narašča in bo doseglo na zhno katastrofalno vrsmo, V stotrsoče gre že šte^ao onm, ki zasbcmo še jedva i, da no mrm od lakote. V pri-
meri z letom 1925 je število konkur-zov naraslo za 120 odstotkov. Leta 1932 je bilo skupno 24333 konkurzov. Letni narodni dohodek je precenjen na 65 milijard fir. Iz proračunov je razvidno, da znašajo državni izdatki letno 22J5 mJBfarde, samoupravni pa 11-5 milijarde lir. To pomeni, da znašajo skupni javiri izdatki letno 34 milijard, to je nad polovico celotnega narodnega dohodka. Tako stanje je nevzdržno, kajti če država absorbira nad polovico zasebnega dohodka narodnega gospodarstva, je to ne samo nezdravo stanje, nego že stanje, ld se sploh ne da več ozdraviti. Razen tega znaša denarni obtok 14 milijard Ar. Če se upošteva, da znašajo državni in samoupravni izdatki 34 milijard, pomeni to, da mora celokupni denarni obtok v enem letu več kakor dvakrat rti skozi javne blagajne. Eden izmed glavnih vzrokov tega nezdravega stanja je ta, da trosi Itaftja za svojo vojsko in oboroževanje nad 6 mlRjard letno, to je eno tretjino celokupnega državnega proračuna. Zlovešče škripanje fašistične finančne zgradbe je toliko bolj zloslutno, ker so ostali vsi napori fašistične vlade, da najde zdrav«a temu stanju, bili zaman in docela brezuspešni. Stanje Italije le danes tako, da mu ni izhoda In pogled! v bodočnost so prav črni.
Smrt tetafsfce rekorderke
Davtau (Obio), 6. avgusta. AA. Mrs France© Harrel Maraaiis, večkratna letalska reJtarderfca, se je včeraj pri podefcu obala, rvaaegte. je bila svoj čas vztrajnostmi rekord za ženska, ko je ostala, v zraku 8 dnL JP 4 ura, pojmeje pa je dosegla nov re-taMl, 1» je oštete v zzafcn 9 dni in 21 ur.
Epohalna iznajdba za letalstvo
Parii, 6. avcruMa. r. Kakor poroča >Ma-tincc je znašel francoski polkovnik AiquiUoo celo vrsto epohalnih iznajdb na polju zrakoplovne. Med drugimi je znašel aparat, ki avtomatično stabilizira letalo v zraku, tako da pilot s pritiskom na gumb izvaja še tako komplicirane kretnje v zraku. Patente je že nabavila francoska vlada. Polkovnik Aiquillon je izvedel že več poskusov s poleti brez pilota, pri čemer vodi letalo električna struja. Verjetno je, da bodo v kratkem prišla v promet takšna letala, ki bodo lahko prevažala pošto brez človeškega rizika.
Nevarnost splošne stavke v Posaarju
Pariz, 6. av^u^ta. g.   Med rudarji v Po-
saanm se je pojavilo me-zd.no gibanje in se je treba bati, da bo izbruhnila splošna stavka, katere bi se udeJežvlo 45.000 rudarjev. Zdi se, da hujsfkajo k stavki nemški na-rodnj socialisti, da bi izzvali v Posaarju politične nemire. V ta namen so dali na razpolago i'Tdatna denarna sredstva.
Litovski ukrepi proti nemški propagandi
Kovno. 6. avonsta. g. Uradno se poroča, da je ravnatelj državnega varnostnega, oddelka .prepovedal do vfcfenčoo 1. januarja 19.55. uvoz in razšitrjenje 28 nemških listov ro Litovskem. Med njimi so »Der VfcTki->che Beohachter«, »Deutsche aEigemel-ne Zeihmg«. berlinska »Borsen Ze:tung<r, »Lokal Anzeiger« itd. Prepoved se utemeljuje S tem. da so nemški festi vršili sistematično propagando proti suverenosti Litovske v klaipedskem ozemLjn. Nemšlci list." so traj no objavljali žafcjve hi hujskajoče vesti W Sanke za Htovsfco javnost.
Avstrijski športniki ne smejo v Nemčijo
Dunaj. 6. avsrjeta. w. Vrhovni aportni vodja za Avstrijo knez Starnemberg je prepovedal av^rijtijtddm dirkačem startati na svetovnem kolesarskem rjrveaietvu, ki bo od 12. dk> 19. t. m. v Ijpafcem.
Zarota proti Mussoliniju
Slično kakor v Nemčiji proti Hitlerju, so se fašistični prvaki pobunili proti Mussoliniju — Mussolini je dal zapreti svoje najvernejše sotrudnike
Pariz, 7. avgusta- r. »Teraps« poroča, da »o bile v soboto in nedeljo izvršene v Rimu in po vsej Italiji številne aretacije. Aretirani so bili mnogi ugledni funkcionarji fašistične stranke. Po informacijah na merodajnem mestu je bilo aretiranih okrog 350 oseb. Aretacije pa se še vedno nadaljujejo in so do danes zaprli že nad 600 fašističnih funkcionarjev. Vse te aretacije so v avezi z opozicijo v fašistični stranki proti Mussoliniju. Izgleda, da so se pripravljali v Italiji s4tčni dogodki, kakor 30. junija v Nemčiji, kjer so glavni funkcionarji stranke pripravljali zaroto proti svojemu voditelju.
Dopisnik »Tempsa* misli, da je glavni vzrok teh dogodkov iskati v gospodarskem položaju. Italijanska vlada je zašla v težke finančne stiske, in to ne samo zaradi stanja v državi, nego tudi v kolonijah. Italijanski gospodarski krogi so posebno nezadovoljni s koncesijami, ki jih
je dal Mussolini Avstriji in Madžarski, ki po mnenju italijanskih gospodarskih krogov daleč presegajo moč ItaHje. Italijanske kolonije se bore z največjimi težkoča-mi. Vlada pa kljub ponovnim urgencam ni mogla storiti ničesar, ker so državne blagajne prazne. Položaj v Italiji sami je silno napet. Italija mora sedaj odplačevati dolgove, ki jih je napravil fašistični režim v prvih letih in pokazalo se je, da ne more izpolniti svojih obveznosti. Poleg tega je doživela Italija v zadnjem času celo vrsto zunanjepolitičnih neuspehov, kar ie nien položaj še poslabšalo. Sestanek Mus-soitnija s Hitlerjem je ostal brez uspeha. Anglija je v vprašanju vzhodnega pakta m mnogih drugih mednarodnih zadevah zavzela stališče, ki je docela nasprotno inteTesom Italije. Ukrepi vlade proti draginji in brezposelnosti se niso obnesli. Kredit Italije je padel na ničlo. Vse to je napotilo fašistične prvake z bivšim držav-
Veliko neurje v Ameriki
Newyork, 6. avgusta, č- Nad Michieanom m niinoisom je divjala včeraj strahovita nevihta. Nad pokrajino so se zbrali tako erni oblaki, da je zavladata sredi dneva prava tema, tako da so morali povsod prižgati raci. Tudi promet je skoro docela zastal. Po strahoviti plohi, ki je izzvala r>ra-vo poplavo, je nastal silen orkan, ki je opu-stošil vse nasade. Vihar je bil tako moćan, da je ruval debelo drevje s koreninami in ga razmetal po polju- V mestih ie razkrilo skoro vse hiše, ponekod pa je vihar odnesel cele strehe. Osem oseb ie bilo ubitih. Škodo cenijo samo v Michiganu na pol-drug milijon dolarjev. Na Michiganskem iezeru ie vihar zajel velik potniški parnik in ga treščil na kopno. 10 potnikov in w>č mož posadke ye dobik) pri tem hode poškodbe, tako da se bore s smrtjo, ostali pa so bili tako omamljeni, da so bili mootfl po dve uri v nezavesti.
Amerika za omejitev oborožitve na morju
Wasehington. 6. avgusta, č. Amerflfci mornariški minister dr. Swianson je v razgovoru z zastopniki tiska ostro izrekel T>roti zahtevam Japonske, naj se v dosedanji pogodbi o omejitvi oboroževanja ne morju ukine ključ za vojn«? sila na morju, dogovoren med Anglijo, Ameriko in Ja-poonsko. Swaneon je napovedal, da bo ameriška vlada na pomorski konferenci prihodnje loto ostro nastopila proti te i japonski zahtevi in da bo prediaiala, naj se znižajo za 30 odstotkov pomorRke sii? vseh velikih  pomorskih držarv.
Barv je nad 20t
ImAosl, 6. av<rusta. AA. Te dni je izšel besednjak barv r dveh zvezkih. Besednjak obsega nad 200 barv z natančnim opisom
nim podtajnikom Leonardom Arpi natrijem na čelu, da so zaceli ostro opozicijo proti Mussoliniju. Ta pokret je zavzel že tolikšen obseg, da je Mussolini spoznal, da mu preti največja nevarnost. Zato je izdal ukrepe, da ta upor v kali zaduši. Dal je zapreti vse nezadovoljneže v stranki. Arpinatti je bil aretiran in čez noč obsojen na 6 let konfinacije na Liparskih otokih, kamor je nekoč sam pošiljal v izgnanstvo Slovence...
Pravi povod za aretacijo Arpinatrija je oster spor, ki se je odigral v predsedništvu vlade spričo Mussolinija med Arpinatti-jem in sedanjim tajnikom fašistične stranke Staraceom. Mussolini je pozval Arpinatti ja. naj pojasni svoje politično delovanje. Njegovo opravičilo je bila ostra kritika fašističnega režima. Prepir se je stopnjeval tako daleč, da je Arpinatri prt-solil Staraceu spričo Mussolinija klofuto. Arpinatti je nato rapustil predsedništvo vlade in bil kmalu nato aretiran. Nalog za aretacijo je dal Mussolini osebno.
Pariz, 7. avgusta, r. Akcijo Arpinatrija m njegovih prijateljev spremljajo v tukajšnjih krogih z živim zanimanjem. Za to akcijo so v emigrantskih krogih Že dolgo vedeli, vendar pa ji niso pripisovali tolike važnosti, da bi moral Mnssolini sam nastopiti in izvajati tako dalekosežne kon-sekvence. 2e delj časa se opaža, da se na sejah fašističnega sveta in na zborovanjih fašističnih organizacij države ostro govori proti politiki vlade. Na teh sestankih te Arpinatti ni vzdržal niti najostrejse kritike in je osebno napadal ce+o Mfussolmi-ja samega, ki je btl poprej nedotakljiv. Mussolini je zaradi tega že ponovno opominjal Arpinatrija in mu zagrozil, vendar pa to ni nič zaleglo. Arpinatti se je čotil že tako močnega, da je riskirah borbo proti Mussoliniju. Vest o njegovi aretaciji je zaradi tega izzvala v italijanaki javnosti veliko presenečenje, tem bolj, ker je bila aretacija izvršena po osebnem naročfl« Mussolinija, Arpinatti je v svojem deAo prekoračil meie, ki se smatrajo v Itafifi za dopustne, kajti Mussolini ne trpi nobene opozicije, še manj pa kritike njegovega lastnega dela. Arpinatti je bil obveščen o aretaciji, ki mu jjrozi, toda ni hotel bežati v inozemstvo, nego je hotel raje postati fašistični mučenik. V rtarrjanski javnosti, ki, o ozadju teh dogodkov ni obveščena, ker so listi prinesli samo kratko notico, da je Arpinatti odstavljen, so se razširile govorice, da je bfl aretiran zaradi velikih poneverb, ki so jih odkrili pri občinskem gospodarstvu v Bologni, kjer je bil Arpinatri župan. Te govorice so dale vladi povod, da je izdala kratek komunike, ki pravi:
Bivši podtajnik fašistične stranke v ministrstvu notranjih del Leandro Arpinatti je bil aretiran po nalogu vlade. Pregrešil se je zoper temeljna načela fašistične stranke in zavzel ostro držanje napram službeni poHtiki fašizma. Arpinatti je v zadnjem času docela odkrito vršil agitacijo proti korporativne m u sistemu in fašistični ureditvi države in je s tem javno priznal, da je nasprotnik fašističnega sistema. Njegovo aretacijo so narekovali najvišji državni interesi.
atriji in trgovini. Važnost tegra besednjaka izhaja že iz dejstva, da so morali med njegovim sestavljanjem ločiti nad SO odtenkov modre barve. 60 različnih behm barv in 40 črnih barv.
Naraščanje prometa v ČSR Praga, 6. avgusta. AA. Izšla je uradna statistika o prometu češkoslovaških državriiih železnic meseca maja t. 1. Po te i statistiiki je bil potniški promet v tetošnjern maju za 8&99JS večljS kakor v lanskem maju.
Huda nesreča na slavnostnem banketu
Madrid, 6. avgusta. w. V neki stani palači v Oz! so se med svečano pojedino adeJežencev nekega kongresa vilrla t!a stevnostne drvorane. Vsi gostje so padli v globoko Ide-t, odkoder so jih mog-l: rešiti šele po daljše m prizadevanju. Ena ženska je bila ubita, vsi ostali udeleženci pa r*-noenu med njimi mnogi smrtno nevarno.
Borzna poročila.
LJULJANSKA BORZA Devize:    Amsterdam 2297.63—2308.99
Berlin 1312.36—13SS.1-6, Bruselj 797.96 d0 801.40.     Curih     1108.35 — 1113.85, London
170.53—172-13, New York 33S9.&6—3S87.92 Pariz 223.99—225.11. Praga 140.96—141 81 Trst  291.01—293.41    (premija  28.5%t Avstrijski  šiling v privatnem   kliringu' S do 8.10
INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.21, London 15.42 N*m Yopk 305.06,   Braselj 7I.95.   Milan ' 26.20. Madrid 41.90,   Amsterdam 3(T7^0 Berlin 113,60, Dinsaj 57, Ptaga ' Varšava
57.9250. ^
Umor Franca Serše bo kmalu pojasnjen
Francka Serša pripoveduje, kako na] bi bil Serša umorjen in raz--^„*    sekan — Kaj je dognala preiskava
Ljubljana, 7. avgusta.
Dolgo se preiskava glede zverinskega umora na Starem trgu ni premaknila z mrtve tačice. Edino, na kar se je policija lahko naslanjala, je bilo pismo pokojne Jožefe Cepudirove in pa kosti, ki so jih našli v stanovanju med pepelom. Pismo je obremenjevalo Antona Rozjn&na. Ker je pa on vse tajil in ker sta tudi Francka Serša in rt>ena mati Ivanka odloono zaniikali, da bi bil Rozman v času untora v nji-hovem stanovanju, je obstala preiskava na mrtvi točki. Rozmanu niso mogli ničesar dokazati, kajti rudi stranke, ki stanujejo v hiši na Starem trgu na istem hodniku, niso videle Rozmana, da bi bil pri Serše vin.
Naenkrat je pa nastal preokret in doslej nejasna slika je dobila ostrejše obrise, v temo je posvetila luč. Najprej so na Golovcu našli zadnje osianke razsekanega Serše, čez dva dni je pa Ljubljanica naplavila truplo Jožefe Cepudrove. Na podlagi najdenega okostja se je dalo sklepati, kako je bil izvršen umor. Policija je začela mrzlično delovati. Naporna zasliševanja aretiranih .Antona Rozmana ter Francke in Ivanke Serše so imela !e malo uspeha. Rozman in stara Serša sta vse zamikala, edino Francka je izpovedala več bistvenimi okolnosti, vendajr vsem policija ni mogla verjeti, ker so bile vsakokrat drugačne. Zato je policija še enkrat temeljito preiskala stanovanje Cepudrove in Rozmana. Ponovna preiskava je spravila na dan marsikaj zanimivega, toda zanesljivih dokazov policija šc vedno nima.
dušervni oče umora Anton Rozman.
Nepojasnjene so sicer še nekatere podrobnosti, ki jih je Cepudrova odnesla s seboj v grob, vse to pa na dejstvu ne srp remeni ničesar.
Kaj je izpovedala Francka
Taikoj, ko ie policija našla na Golovcu okostje, je ponovno začela iz-prasevati Francko. Francka, ki se je najbrž naveličala mučnega zasliševanja, je povedala, kako naj bi bil zJo-cin storjen.
Po obisku svoje prijateljice Nade Družine se je vrnila domov. Na trkanje ji je odprla njena sestra Pepca vrata samo toiiiko, da >e lahko smuknila v sobo. Sosedna stranka ga. Pa-sarjeva je slišala, da je Francka pri vstopu vprašala Pepco:
— Kaj pa je. Pepca?
— E. saj vidiš. — je odgovorila sestra.
Vsa soha je bii-a po'lna krvi. na postelji pa je zagledala
popolnoma razmesarjenega očeta brez glave rok in nog.
— Pepce sem se silno bala, — ie nadaljevala Francka svoje pripovedovanje, — vse. kar mi je ukazala, sem storila. Morala sem ji pomagati pri raztelešemiu očeta.
Pepca je manjše in bolj mesnate dele
sekala s sekiro. Nekaj kosti, roke in noge je zmetala na ogenj v štedilnik, drugo pa v lonec, da se razkuha.
Kako je fejst gorelo,
ie živahno prepovedovala Francka. Mimo je govorila, prav nič ni jokala, kot da se ne bi prav nič zavedala, da je bil to njen oče. Opisala je ves dogodek od začetka. Tone (Rozman) je bil že v sobi, ko je prišel oče, s katerim je bil maj o prej v gostilni.
Komaj je za seboj vrata dobro zaprl, že ie naval?! nanj Tone s sekiro, ki jo je imel pripravljeno. S krepkimi udarci je pobil starega na tla, nato sta ga pa skupno s Pepco položila na posteljo. Ker še nista bila sigurna, da je stati Serša res mrtev, sta ga pričela, ležečega na trebuhu, obdelovati z noži in sekiro.
Tone je potem odšel, je nadaljevala Francka, kakšne pol ure po polnoči pa se je vrnil in pomagal pri čiščenju sobe, da ne bi ostali sledovi krvavega dejanja.
Truplo ta čas še m' bilo razkuha no, temveč le posamezni deli. Pepca je že prej truplo raztelesila. Česar ni mogla ra/sekati s sekiro, je razlagala z malo žago, kakršno rabilo mesarji za razžaganie večjih kosti. Hrbtenico le prežama 1 a na dveh mestih. Ko je bilo vse delo končano je Tone odšel lomov, jaz pa sem držala P epe i nahrbtnik in vrečo, kamor je pospravila (osti, ki lih je nato v nedeljo popoldne nesla na Golovec.
Tako je pripovedovala Francka. Rozman se je vrnil Sele zjutraj
Pofccija je zdaj zasrršaJa Rozmanovega gospodarja na Lončarski stezi. Ta je izpovedal, da se je njegov najemnik vrnil domov šele zgodaj zjutraj, ko je bik> že svetlo. Ko mu je opokme prinesel juho, je Rozman tako trrdo spal. da ga ni mogel zbuditi. Čeorav ga ie večkrat stresel.
Alibija ne more dokazati
Policija domneva, da Rozman ni tako nedohžen, kot je zatrjeval. Marsikaj, kar je navedel v svoj alibi, se j« izkazalo za resnično, ne more pa dotozati, kje je bil usodne
sobote od 20. do 22. Po tem časti so ga sicer videli na cesti, ob pol ene pa je spet izginil. Od te ure pa do 6. zjutraj ga nihče ni videl.
Dekleta so ga imela rada
Rozman je sicer invalid, v Karpatih so mu zmrznile noge, vendar svetovna vo.ma na njegovem obrazu ni zapusula vxJnejših sledov. Njegovo lice je mirno, skoroda lepo. P redno je izpregovo-ril. je vsako besedo dobro premislil in ni prav nič čudno, da je premamil marsikatero žensko. Pri ponovni hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju kopico
ljubavnih pisem,
ki so mu rih pisale razne ženske in
katerih vsebina dokazuje, da je Rozman nagnjen k seksualnosti in da ga imajo dekleta rada. Občeval je večinoma s služkinjami in z ženskami njegove najbližje okolice. Ženske so naravnost norele za njim. Prav mnogo je pisem, kjer ženske Rozmana kneaujeao »dragi moj pišek«, »sladki mo.i bonbonček«, »moj preljubi j en i Tonček« itd. Rozman pa je bi-1 glede svojih ljubic silno izbirčen. Dajal je prednost onim. ki so ime<le nekaj premoženja. Kjer ie opazil, da ni denarja, .ie z ljubimkanjem prenehal in je dotično žensko brez vsakega slovesa zapustil. Zato je med pismi tudi precej takšnih, kjer se prevarana srca pritožujejo in ga obkladajo s psovkami, očitaioč mu vse. samo ne. da je č)ovek. Nekai ljubavnih pisem so našli tudi nri Čepu d rovi.
Varčen in hladnokrven računar
Poročali smo že. da je Rozman silno vesten človek, ki si je vsak izdatek sproti zabeležil v posebno knjižico. To knjižico so temeljito pregledali in našli prav zanimive podrobnosti, ki dokazujejo, da Rozman ni samo dober trgovec, temveč tudi zelo varčen. Pepca mu je nekoč posodila 2000 Din. Izposojeni denar je vračal na svojevrsten način. Pepci je večkrat dal kakšno malenkost. Navadno ji je plačal za golaž, drugič je naročil šilce sli-vovke ali brinjevca, sem pa tja je prinesel lectov srček ali kakšno drugo darilce. Vse te izdatke je redno zapisoval v svojo knjižico: »štamperl za Pepco, srček Pepci itd. ter redno navedel ceno. Pepca je seveda mislila, da ji je vse te reči Tone kupil kot njen fant in je terjala svojega prijatelja, da ji vrne izposojeni denar. Tone ji je enostavno pokazal knjižico, češ, poglej, koliko sem izdal na račun vrnitve mojega dolga ih je posojilo že davno vrnjeno.
Pepca Cepudrova ni bila nič manj varčna kot Rozman. Policija je še enkrat temeljito prebrskala njeno stanovanje. Uspeh je bil presenetljiv. Našla je
6 hranilnih knjižic na 100.000 Din.
Knjižic še ni imela dolgo. Vlagati je začela 1. 1931 in to v Mestno in Poštno hranilnico. VeČina knjižic je bila na njeno ime, dve pa na ime njene matere in na ime polsestre Francke. Vlagala je dostikrat prav velike zneske, enkrat celo 25.000 Din, drugič 12.000, letos pa večkrat po 2000 Din. Knjižice so bile veči-
Knninik, 6. avgufta Kljub temu, da igra Kamnik važnejšo vlogo kot prehodna postojanka in izhodišče za planine, napreduje v-?ndar tudi število nj^izovih stalnih letovišfcanev iz leta v leto. Z odločnim delom in res emotreno propagando &e ;e posrečilo nekaterim marljivim domačinom dviemiti zanimanje med tujci za to lepo mestece in jih privabiti ra prijeten oddih. Priznati moramo, da je Kamnik po svojem romantičnem položaj edinstven, ker nobeno slovenftko mesto ne leži tako zek> v o*»rčiu trora in ne mdi toliko najlepših priložnosti za sprehode v bližnjo okolico, izlete v oddaljenejše kraje in ture v planine. Slovf»s, ki ga j^e užival Kamnik 5e v letih, ko je bil Bred le majhen in malo pomemben kraj. ni bil neupravičen; neupravičeno H bilo le. da je med vojno in prva leta do nji Kamnik igral tako neznatno vlogo v naši tujsko prometni bilanci in da so era prekašala mesta, ki se v pogledu lepote svoje okoVice s Kamnikom niti primerjali ne morejo. Delo domačinov, ki so se in se 5e zdaj trudijo, da poživv v Kamnikj tudi to važno panoeo našega narod nf>sra gospodarstva, zasluži v*v> pohvalo in bo gotovo rodilo obilo sadov.
Kljub težkim rasom so zgradili Kamni-čan; vzorno kopališče na Nevljici, a poW njorra pros+or za tenis, v nacrtu so pa tudi druga eoortna igrišča. &ele z zera d bo kopališča ie postal Kamnik moderno letovišče k>*r je brez njega in športnih prostorov sploh nemogoče privabiti kolikor toliko rarvajenega tujca. Čudno je le. da Kamni-čani sami tako malo obiskujejo lepo kopališč^, ki jim prinaša posredno mnogo koristi. Nevidnega dotoka denarja namreč, ki prihaja v kra1' s t ljpkim prometom, r*-1 morejo čutiti vsi. niti ne more v kratkem razdobju Ustvariti ?*e tako skromno blagostanje, ker je iasna potreba in mMeva Jasa, da se NM3 vi*ek dohodkov od tuiskega prometa zopet vrača istemu v tej ali oni obliki. Povzdiga in ureditev m*e#U stuuega. naprava parkov in drugega, kar ie vsakemu pravem'i IStovSBu nujno potreono. zahteva precej kanitnla. ki ga Je treba leta in 1 ^ta bro7obrestno n*l?gati. predno pj mor«1 pričet-' obrfvfova*i tako. da je dobiček r^s viden Najlepši zgled za to y? Bled, ki j« investiral   sam   za   nase   razmere naravnost
noma vinkulirane, ker se je skopa Pepca bala, da ne bi kdo od domačih denarja brez njene vednosti dvignil. Kje je denar dobila, je ena izmed skrivnosti, ki jih je vzela Pepca s seboj v grob. Policija se s pojasnitvijo tega vprašanja ne bo bavila in bo nadaljnje ugotovitve prepustila preiskovalnemu sodniku. Popolnoma izključeno pa je, da bi Pepca toliko zaslužila pri prodajanju časopisov je zaslužila pri prodajanju časopisov, saj je mogla zaslužiti dnevno največ 40 Din, vendar je morala biti silno pridna, Povprečno zasluži kolporter dnevno največ 25 ali kvečjemu 30 Din. Pepca bi pa morala zaslužiti po 100 ali še več dinarjev dnevno, da bi lahko vlagala tolikšne zneske v hranilnico. Rozman zatrjuje, da o teh hran. knjižicah ne ve ničesar. Seveda se mu v tem pogledu ne da ničesar dokazati, ker pač manjka glavna priča, ki bi mogla o tem več povedati. Francka niti ni vedela, da je Pepca nalagala denar na njeno ime. Tudi njena mati odločno zanika, da bi sploh kaj vedela o hranilnih knjižicah. Priznala je pač, da je imela naloženih blizu 5000 Din, da pa se je ta vloga podvojila, ji ni znano in zatrjuje, da si tega ne more razlagati.
Odkritje policije je povzročilo pravo senzacijo. Znano jc bilo namreč, da je družina živela v silno slabih razmerah in da je moral umorjeni Serša pomagati pri strankah, da je tam dobival hrano, ker mu je doma niso dali, čaš, saj nimamo denarja, da bi jo kupili. Pepca je bila celo tako skopa, da je iskala podporo pri raznih socialnih uradih in pri občini, kamor se je obrnila tudi tedaj, ko se jo zdravila v bolnišnici, češ, da nima denarja, da bi plačala zdravljenje. Seveda so ji verjeli, kajti nikomur se ni niti sanjalo, da ima Cepudrova toliko denarja.
Rozman je imel baje več prijateljic rudi na deželi. V listih je objavljal ženitne ponudbe, kjer je iska! ženske, ki bi imele nekoliko premoženja. Bil je pa previden, da nobeni ni obljubil zakona. Policija ni mogla ugotoviti imen vseh njegovih prijateljic. Mnoga ljubavna pisma so pač podpisana, je pa več anonimnih in to zlasti takih, kjer ženske Rozmana zmerjajo, ker jih je zapustil.
Velika tragedija, ki je ves teden držala v napetosti ne samo Ljubljano, temveč tudi druge kraje — o nečloveškem umoru so obširno poročali rudi vsi beograjski, zagrebški in mariborski dnevniki — je torej kolikor toliko pojasmjena. Policija je pri preiskavi uporabljala vsa tehnična sredstva in najmodernejše pridobitve na polju kr i mina lis tik e. Mnogo je sicer pomagalo naključje, nemalo ie k razjasnitvi pripomoglo tudi dnevno časopisje, ki je sproti zabeleževalo vsako odkritje, v giavnem pa je pač zasluga vestne preiskave, da bo umor tomam pojasnjen. Na policiji zatrjujejo, da še ni bilo preiskave, ki bi bila tako vestna, kot je bila ravno ta. Nekatere podrobnosti pač še niso pojasnjene, pričakuje se pa. da bo po končani sodni preiskavi še marsikaj pojasnjeno.
ogromen kapital, a ie vendar danes za vee hotelske pod, etnike še visoko pasiven, dočim bo v itirib ali petih letih postal aktiven, ce se bo tujski promet investicijam primemo razvijal Če hočejo domačini svo-krai v tujsko prometnem pogledu r-^s povzdigniti, morajo biti sami prvi pripravljeni na žrtve, ker jim le pot^m more biti uk;> »h v delu zajamčen.
Sod^č po letošnjem letu je Kanmik pravilno doumel naloge lokalne tujsko prometne politike, ker je istvaril mnogo novega, kar tujcem napravlja prijetnejše bivanje v Kamniku. Tuisko prometno društvo je i rzleti, ki jih za tujce in domačine prireja dvakrat na teden, napravilo velik korak naprej Tudi večerni promenadni koncerti so posrečeni, ker je dobro, da imajo tujci vsaj nekajkrat tedensko prijetno razvedrilo in zabavo. Večjo skrb bi bilo tr-^ha posvečati kamniškim parkom, ki so bili pred vojno mnogo l^pAj in bolj urejeni, k«-kor so »daj. Posebna pozornost, ki jo mero-dajni posvečajo kamniškim c-stam. zaslužijo javno pohval.*. k<»r t*o c**ste v malokai^-rem slovanskem krai'i tako l«w> uredne in tako malo prasne, kakor v Kamnik i. Sistematično zbolj^avanjp »-*>st bi bila «ptoh prva naloga vsakega  našega kraia.
Spričo vsestransko vzornega dela nj čuda, ako je ste-vilo letoviščarfay v Kamniku iz leta v leto večje.
Letošnja  sezona je  gotovo ena izmed najboljših, če sploh ne najboljša za Kamnik.  O  tem  so uverjeni domačini, kakor tudi tisti, ki jih privede pot v Kamnik za dan ali dva ali ki    samo skozi Kamnik gredo na planine. Kamniško kopališče ob Nevljici je obiskano kot malokdaj, zvečer, v hladu je pa po glavnih ulicah promenada In tedaj šele vidiš. Koliko sveta iz raznih krajev naše domovine in tudi inozemstva je letos prihitelo v Kamnik na oddih V okusno urejenih  izložbah trgovsKih lo kalov, g. Skale, predsednika Tujsko-prom društva, čigar glavna zasluga je. da ?e je tujski promet letos tako dvignil, vise sp<^ redi  to  načrti  avtobusnih  izletov, fcl jih tujcem v razvedrilo in za saznavanje na šlh  Krajpv prireja    kamnišk«. Tujsko-prn met no dnrštvo.
Zanimive so »zjave letoviščarjev, kako
se počutijo v Kamniku vn kdo jih je na-rotil v ta idiličen kraj nase Gorenjske. Eni so vz ničen i nad prfcku**no preprosto« jo mesta, dru<gim je zopet pri srcu slikovita okolica s senčnimi iaprehajališči. s noro vsi pa kar ne morejo prehvalitl velike pozornosti kn postrežlj i vos/ti domačinov. V vprašanju prehrane in bivaJiSc je soglasno mnenje, da nl&o cone nikjer pretirane, hrana je izdatna in dobra sobe in stano-\ anja pa zračma in snažna, kar ;c vseka* Kor najboljši dokaz, da se domačini dobi o /:a^e!ajo. da je uspeh . sakega leta odvisen od zadovoljnosti in vtisov gostov, <1 rknas pripovedujejo, kako je bilo na poč.t-p.cah.
Ob četrtk h je obhčajt:C r>r »me-na tat koncert 5,>ma V kamniške *od!be na *»lar-i»e.m trgu,  ki  razgiba  domaćine i u t-jjcs,
mnogi bi želeli koncert po večkrat tecien-sko; no. česar letos še ni, se bo napravilo druero in prihodnja h-ta. Nekaik IctoviSkl prt' Jol zase je v gradiču Zaprice, ki »o stalno zasedene po gostih, ki so redmo vsako leto vračajo v Kamnik.
Ko tako hodiš po kamnišKin ulicah, z \< !je>m o?azvš, da so gostilne v pravem tujsko-pronaetnem razpoloženju. razsvetljen, lokali, okna okrašena 8 cvetjem, vse vabi. Prijetno je prav povsod, posebno še tnin kjer so si uredili vrtove in terase, tako da imensko ne morom nob r.esa I©-Kala navesti. ugotovim U\ da se lahko sU bemi  tujec povsod  prav dobro počuti.
Kamniški kolodvor »mesto« kakor ga nttzivajo, je majhen, o tem, da je premaj-li*m. niti ne govorim, a vsako nedeljo m praznik je okrog vlaka tak naval. ta*o veselo vrvenje. da se upravičeno čudiš. Nekaj jih pride samo za en dan. so kopljejo domačini se zopet vračajo, največ potnikov pa tvorijo turisti, ki oh teh lepih dneh naravnost preplavljajo kamniške vršace   in  Kamniško Bistrico.
Upravičena je pa želja izletnikov in vseh. ki potujejo iz Kamnika, naj poskrfol žel. uprava na postaji Kamnik-mesto za hitrejše poslovanje pri izdaji vozovnic. Skoro vsi pridejo neposredno pred odhodom vlakov in se prerivajo pred majhno kolibico, ki naj bo kolodvorska postaja, ubogi sprevodnik pa, ki je tudi blagajnik pa piše vozovnice kar je silno zamudno in gotovo tudi nepripravno. Za novo postajo naj že vendar enkrat natisnejo vozne karte, s tem bodo omos^in' hitrejše poslovanje pri blagajni in zadovoljili upravičeno nezadovoljne potnike. R. K-
OUZD v juliju
Ljubljana, 7. julija.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Lju'bljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v juliju. Povprečno je bilo zavarovanih 82.S35 delavcev ki nameščencev 4403 več kakor v juniju), in sicer moških 52.024 (+ 2602), žensk 30.811 (+ 1801). Bolnikov je bilo 2291 (+ 293), ali 2.70%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.57 (— 0.77), celokupna dnevna zavarovana mezda Pa 1 milijon S69.fi66.80  (+ 38.734.80).
Napram juniju je članstvo OTJZD nekoliko naza 'ovale za 168. To je vsakoletni sezijski pojav, ki ga opažamo, od kar obstoja naše socijalno zavarovanje Proti koncu julija je začelo število članstva zopet nekoliko naraščati. ljetni prirastek znaša 4403, namreč prirastek od julija 1933. Zadnje mesece narašča vodno bolj število moških zavarovancev, doclam je ostal letni diferencijal žens.k skoraj na isti visini. Prirastek članstva napram juliju 1932 znaša 1815 Odgovarjajoči prirastek v juniju je znašal 360.
Z zboljšanjem zaposlenosti pa delavske plače padajo v glavnem že v začetku tekočega leta. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je približno enaka taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla letos v juliju naprama istemu mesecu lanskega leta za 0.77. Celokupna dnevna zavarovalna mezda vseh članov je zaradi naraščanja zaposlenosti kljub zni-anju plač nekoliko večja, kakor je bila lani.
Rudarski otroci v Poljanski dolini
Trbovlje, 6. avgrirerta-
2e več let pošilja tukatfsraja krajevna bratov^ka sklad-nica večje števik) bojevnih in slabotnih rudarskih otrok na svež zrak. Doslej so letovali večinoma na Gorenjskem, ker se ie izkazalo, da gorenjski zrak rudarskim otrokom najbolj priia. Lansko taborjenje rudarskih otrok v Gorenji va-si nad Šfcoijo Loko le dokazalo, da je ta kraj kot nalašč ustvarjen za okreptev slabotne, dobrega zraka, soln-ca *.m vode potrebne rudarske mlade-ži. Da-s.iravno v neposredni bližini planin, je So-
ob tem času izredno topla, pa tudi či-*ta. ker te^e le skozi nekaj manjših naselij.
Letos si je posta vrlo v tem lepem kotičku božie narave 90 otrok 20 šotorov, ki ^o od daleč kakor majhna bela vas rta zelenem potjo. Starešina tabora je trii podirredsednik krajevne bratovske sMad-n'ce z- Alojz Hrušcvar, ki je poleg učitelja g. Menceta skrbel za prehrano, red ii mafo v taborišču in okrog njega. Dve kuhairici sta imeli dela čez glavo, da sta nasiti; \-ak da-n petkrat lačne želodčke. Posamezniki so se že prvi teden vidno poprav ti, p0 tretjem tednu pa je večina pridobila kar po - kg- nekater! pa še več. Solnce tudi v SorSki dolini ni nič manj vroče kot v Tr^o^iah. zato je mladrna lepo zagorela. .
Niajveč pa jc seveda pripomogel k okrepitvi zdravja visakdanji red v taborišču. Do 7. ure zjutraj so morali vsi zapustiti lež šča v šotorih, nato so se umili in zajtrkoval5- Mladina si je zajtrk lahko izbrala, in sicer kavo aH pa kakao. Nato je sledilo posp-ravijanje šotorov in čiščenje taboniišča. Ko je bilo vse urejeno, so se začele ;<gre na prostem ali pa ^olrrče-nje, pogosto pa rud: kratk' zleti v naravo. Po kos H u ie btf počitek, nato pa kopan ie. Dopoldanska in popoldanska 'užma ie obstoiala iz kosa kruha z me-lo-m «n ma;lom. toda tud" ko^'o in ve-Vrl« Mta   :rd?*T»-i  hi krepka
T-zmed veči»;n 1 /letov ra h'Mo omenit! 'zlet na 3 iKe oddaljeni Blegaš. odkoder se ie mladini nud.il prelep ra-zgled na Ka-
ravanke in JmVij-ske afc>e. Le težko se je deca ločiia od lepe, solnčne planinske narave ob bistri Sori. ki ji daje ljubo zdravje, toda zavest, dj -e čez leto dni morda zopet vrne, i je v tolažbo, da slovo ni pretežko.
KOLEDAR Danes: Torek  7.  avsnmTa katoličani: Kajetan. Vldojka.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino  Matica.- Dve »troti. Kino   Dvor: Predor. Kino Slika: Beg v Nijaio
DEŽURNE LEKARNE Danesc    M r.   Kuralt.   O^-vspopv^ti^ura <*e-sta 10 m Sufenik, Mari>Ln trp S
I>opisnik,   ki  smo  Me včeraj spom-
nili, je nam poulul dopolnilo, ker meni. da nasu beseda o jezikovni podkovanosti nekaterih dopisnikov ni bila popolna. O točarjih je bila beseda in dopisnik nam bere levite, da smo v hudi zmoti, ko trdi mo. da po toči prizadetih kmetovalcev ne moremo imenovati tako Ce mestni ljudje tega ne vedo, pravi naš vrli dopisnik, jc to pač dokaz, da mestna gospoda vse premalo prihaja na deželo, posebno po dnevih, ko toča pobije v*e in ko krnet t skrb jo gleda v bodočnost. Ob takih dnevih bi se po njego\~em mnenju lahko marsikdo seznanil tudi s točarji. In ie nekai o šivi sloxmici jezika našega kmcckcCa človek nam pripoveduje. Ccš, naj bi imeli man t stikov s papirnatimi slovnicami in i«eč z živimi.
Je pač hudo. če si člo\ck ni na /mnem glede pojmov. Sodar bi bil po mnenju na šega dopisnika tisti, ki mu kipeče \ino sod raznese ali ki mu ga uniči trohnoba, skratka tisti, ki pride oh sod. ne pa obrt-nik, ki sode izdeluje. Čevljar bi bil potem takem popotnik ali strasten plesalec^ ki čevlje raztrga, ne pa obrtnik, ki čevlje izdeluje. ToČar ne more biti po toči prizadeti kmetovalec, temveč le coprnik, ki točo dela. Če našemu dopisniku to ni jasno, mu ne moremo pomagati in tudi vs« coprnice s Kleka bi mu ne mogle pomaga ti. Tudi živa slovnica je zmotljrvsu pa ie kako/
Mislil je, da je ubil ženo
Kranj, 6. avgusta. V nedeljo popoJ-dne okrog 16. &e je o-lasi! pri orožjiikih v Kranju -Ipna/ Tri -sen, posestnik in strojnik i* ĆArctf pri Kranju, in icjavil. da je ubil svojo 53 let staro ženo. Orožniki so takoj obvesttM o tem resevaln-i od*ek Oasil^ke čete in ha novinskesra zdravnika dr. Novosalskega Rešilni avto je z zdravnikom takoj odipeljai v ćirčiee.
Kako so vsi oetrmeli, ko &o zajedal: v čirčicah Proseoovo ženo Marijo aedeo-v domači sobi. ženska se je čudila, po kaj je prišel rešilni avtomobil. Zdravnik jV> je kljub temn pregledal in ugotovil, da ima samo dve labki rani, na desni nosri fcn na glavi.
2ena je potem  prifpovedovaka, kako Je bilo. Kakor že večkrat sta se tudi v ne ljo TMi kosilu z možem sprla. Pri term Je mož tako razjezil, da je vrgel krožnih j«uho ob tla, da se je vse ra^Mlo in razli I To pa je užalilo njegovo ženo In jo h<>T« oditi k teti Frančiški Kilerjevi v čirčičal. Mož je sel za njo in jo prosil, naj se tak«..; vrne. 2ena pa ga ni hotela slišati. Is Je je začel mož metati za njo kamenje, dva kamna sta jo res zadela in ji povzročila oni dve lanki rani. ki pa sta ji zadali trenutno tolike bolečine, da se je onesvestila Videč, da se je žena onesvestila, je BaAel mož jokati, čes. da jo je ubil. Sklenil Je, da se bo sel sam javit orožaikoni, čeprav mu je žena zatrjevala, da ni nič hnd«-, m naj ne deda neumnosti.
Proaen bo kaanovan, ker »e je &laga: orožoikom, ki so potenn obvestili Gasilsko četo in adravnika.
Skrivnostni vplivi v aferi Staviskega
Parit, 6. avgusta, d. V aferi Staviskejja je nas-tal nov preokre-t z odkritjem treh aktov v finančnem oddelku državnega pravdništva, ki se tičejo družbe »La Fon-ciere«, ustanove Staviskega. Izfrazak) se je, da gre za tri poročite uanorjene^a sodnega svetnika Primcea, U jih ie sestavil na podlagi svoje preiskave. V tej najdibi vid j o nov dokaz o s&rrvoostmh vpKvih v finančnem oddelku državnega pravdništva, tembolj, ker se Prince ni upal prHož-iti dokumentov ostalim spusom o preiskavi v .afer Staviskega. ker *e je bal za svojo varnost Čudno je tudi. da so prišli ti dokument še4e pol leta po uvedb preiskave v zadev; Princea na dan.
Zaščita Francije
Dunaj. 6. avgusta. \v. »Wiener Zeitung« poroča na čelu današnje izdaje, da se jc francoski zunanji minister Barthou udeležit svečane zadušnice za pokojnega zvez nega kancelarja dr. I>ollfussa v katedrali Notre Dame v Parizu. Zunanji minister I svojo navzočnostjo ni dal izraia samo ivo jim osebnim simpatijam za pokojnega kan-celarja, temveč je manifestiral s tem tudi interese Francije za ohranitev neodvisne Avstrije, za katero je padel zvezni kancelar dr. Dollfuss. Tudi ob priliki obiska, ki ga je vrnil avstrijskemu odpravniku poslov Bischoffu, je zunanji minister zagotavljal, da bo Francija skupno z ostalimi velesilami z vsem poudarkom podpirala neodvisnost Avstrije.
Italijanska plavalna reprezentanca v LJubljani
Ljubljana, 7. avgusta. SK Ilirija je iz Budimpešte prejela brzojavno sporočilo, da se je delegat Ilirije pogodil z italijansko reprezentanco, ki je sodelovala v Budimpešti na plavalnem tromarchu. da se ustavi v Ljubljani, kjer bo jutri zvečer nastopila proti Iliriji. Italijani pridejo v Ljubljano s popoldanskim brzovlakom ob 16.54.
V Kamniku je letos zelo živahno
Tudi Kamničani bodo lahko zadovoljni z letošnjo
tujsko-prometno sezono
Monumentalno filmsko veledelo po znanem romanu A. D. En-nerva, ki je izhajaj v >Slovenskem Narodu«.
I
Danes ob 4.. 7.15 in 9.15 zvećei Telefon 2124
Dve sirot
ELITNI KINO MATICA
DNEVNE VESTI
— Ban na dopustu. Ban dravsko banovina dr. Draso Marušič jf» nastopil svoj r^dni tet ni dopust. Za njegovo odsotnosti ga zastopa pomočnik lana dr. Pirkmajer.
— Spomenik kralju Petru na Sušaku. Na Sušaku jo izvoljen poseben odbor za postavitev spomenika kralju Petru. V odboru bodo zastopniki mesta. rezervnih častnikov in bojevnikov«
— češkoslovaško odlikovanje dr. Luje Vojnoviča. Preži lent Masarvk je odlikoval dr. L#ujo Vojnoviča z redom Belega leva II. stopnje v znak priznanja njegovih zaslug za poglobitev ce&kosiovašKo-jugoRlo-vensrfkega bratstva
— Kopalni    vlak  na  progi Ljubljana-škofja  Loka.  PriČenšJ  z S. avgustom bo vozil na  pr<- si Ljubljana glavni kolodvor —&kofja I »k a ob lepem in solnčnem vre-monu dnevno kopalni vlak, ki bo odhajal iz  Ljubljane   glavni  kolodvor ob delavnikih v Škofjo I>oko ob 14.54 oziroma 13.30 *z škofje Loke se bo kopalni vlak vračal vsak da.n ob 18.26 in bo prihajal na glavni kolodvor ob 19.03.  Potniki plačajo za vožnjo s kopalnim vlakom polovico normalne f nekonk ur ene nr)    vozne    cene. Polovična voznina se  mora  plačati za tja in nazaj htkrati. Otroci od 1. do 10. leta plačajo četrtim ko  normalne   vozne  cene. Knosmerne polovične vozne karte,    ki se izdajajo na osnovi legitimacij za državne nameščence, za t*» vlake ne veljajo.   Te znižane cone veljajo od vseh postaj na progi Ljubljana glavni kolodvor—Skofja   Tx»ka. Apeliramo na potujoče občnstvo, da se poslužuje kopalnega vlaka,  ker je  dnevna  vožnja odvisna od zadostno frekvence.
— Zlate kolajne za proučevanje Jugoslavije. TTpiedini washingtonski pravnik in velik prijatelj našega naroda advokat Thomas Macoonald je dal ameriški mladini T>ofbirdo za proučevanje Jugoslavije. TV>lo-č.il je poselbno nagrado v obliki zlatih kolajn, s katerimi bodo odlikovani oni ameriški študentje, ki napišejo pet razprav o Jugoslaviji. Natei-aj je zaenkrat omejen samo na slušatelje Georgestownske univerze v Waahmgtonu. Macdooald je izrazil željo, da bi izdelal kolajno jugosloven-»ki umetnik. Zato ee je obrnil na našega poslanika v Washingtonu, ki mu je priporočil Vaso Pomor uVa. Pomorišac je izdelal osnutek za dve varijanti Kolajn, tedelavo je poveril MaodonaM kovnici v Beogradu, ki je izdelala pot vzorcev kolajn ta 14 karatnega zlata. Kolajne **o nekoliko večje od naših 50 dinarskih kovancev.
— Velik letalski miting v Sarajevu. V nedeljo 12. t. m. bo v Sarajevu velik letalski miline, ki bodo na njem sodelovala poleg naših tndi češkoslovaška letala. Poleg 7rračnih akrobacij so na sporedu tođđ skoki s padalom iz višine 1000 m. M Ringa se udeleže vsi aerokluibi.
— Živahna propaganda za naž Jadran na Poljskem. ljetos je propaganda pa naš Jadran na Poljskem zelo živahna. Tujsko-prometni urad Fr&nkoPol in Z verza jugoslovanskih poljskih lig sta orca.nizirala že več izletov na na£ Jadran. Danes je prispelo v Split »opet 136 Poljakov, ki ostanejo delj časa v Dalmaciji. Poljakom ugaja naša rivijera bolj kakor italijanska.
— Kongres strojevodij, sprevodnikov Wi kretnica rje v. V Zagrebu je imelo strokovno udruženje vlakovodij. strojevodij, sprevodnikov in kretničarjev v nedeljo kongres. Ker žive mnogi člani udruženja ▼ Težkih emotnih razmerah je bĐ uetamov-ljon podporni fond. iz katerega je bilo izplačanih 350.000 Dkn. Za predsednika je bU ponovno izvoljen Antonije Jofcsimovič.
Pri pomanjkanju teka, kislemu vzpe-havanju. slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zasratenju, napihnjjenosti, pri motnjah presnavljanja, oprisču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe, 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Jo-sefova« voda še dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Zagrebški Inianjerji obsojajo postopanje nadškofa dr. šariča. Sklep sarajevskega nadškofa dr. sariča. da se poverijo načrti za novo katoliško katedralo v Sarajevu inozemfitoim arhitektom, je naletel na živahen odmev v naši javnosti in na odpor naših inženjerjev in arhitektov. Prvi so nastopili proti temu koraku nadškofa dr. Sariča sarajevski inženjerji, zdaj so jim pa sledili se zagrebški. Njihova sekeija je objavila v zagrebških liscih daljšo resolucijo, ki v nji najodločneje obsojajo postopanje dr. sariča, ker so s tem težko kršene moralno in materijelne pravice naših domačih strokovnjakov arhitektov, saj se jim poredno izraža popolno nezaupanje, da. celo bagateliziranje S tem korakom ni samo težko prizadet ncled našega inienjerskega stanu, temveč je x njim ponižan tudi ugled naše narodne "kulture, kajti cerkev morajo zgraditi tisti, ki jim bo služila, ona mora biti dokument
. lastnega narodnega ustvarjanja. ZagTebški inženjerji zahtevajo, naj inženjerska zbornica na merodajnih mestih okrene vse Potrebno, da se prepreči ta naša kulturna sramota
— Angleži v Dubrovniku. Včeraj zjutraj je priplul v Dubrovnik angleški prekooceanski parnik Vicerov of India, ki je pripeljal 471 potnikov. Angleži so se izkrcali in si ogledali mesto, potem so se pa odpeljali z avtomobili v bližnjo okolico.
_ V Jugoslaviji 11S0 avstrijskih beguncev. V našo državo je pri bežalo 1130 avstrijskih beguncev. Med Avstrijo in Nemčijo teko zdaj pogajanja glede njihove usode, če se begunci ne bodo mogli vrniti v Avstrijo, jih prevzame Nemčija. V tem primeru bi se vkrcali na Sušaku na ladjo in prepeljali bi jih vHamburg, od tam pa v taborišče avstrijskih beguncev.
— Izreden lovski blagor. ProKurist prve hrvatske štedionice, podružnioa Ljubljana g. Fric Turnšek je ustrelil v nedeljo v lovišču g. Josipa Palmerta v Iški krasnega jelena.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in vroče vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je zna&ala najvišja temperatura v Splitu 32, v Skop-lju 29, v Sarajevu in Zagrebu 27, v LJubljani 26.6, v Beogradu 26, v Mariboru 24.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.9, temperatura je znašala 13.4.
— Medved napadel pastirja. Člani kvarteta Glasbenega društva intelektualcev H Zazreba so doživeli na poti iz Bu-gojne v Liv no neprijetno presenečenje. Na livadi v gozdu so zagledali velikega medveda, kraj njega pa okrvavljenega pastirčka, ki je pasel vole. Otro* je obupno klical na pomoč. Kmalu so prihiteli v bližini zaposleni kmetje s kosami. Čim jih je medved zagledal, jo je ubral proti avtomobilu, kjer so sedeli presenečeni pevci. Kosmatinec se je pa ustrašil avtomobilske hupe in izginil v gozd. Kmalu se je vrnil in odkoracal • naravnost k avtomobilu. Pevci so se ga seveda ustrašili, toda šofer je brž pognal avto, medved je pa zopet izginil v gozd Kmetje So jo takoj ubrali za njim
— Smrt v Dravi. Včeraj zjutraj je utonil v Dravi pri Osijeku 37 letni zasebni uradnik Oton Rauker.
Bernhard Kellermann
»Predor"
Filmsko veledelo, ki je zbudilo veliko zanimanja. V glavnih vlogah Paul Hartmann, Atila Horbiger, Gustav Griindgens. Danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50.
ZVOČNI   KINO »DVOR«
Telefon 27-30
Iz Ljubljane
—U Mahrova hiša dobi novo lice. Nekajkrat je bila že obsojena, da jo bodo podrli, ker je baje napoti za zgradbo novega magistrata. Ros stoji na velikem prostoru, ki bi se dal mnogo bolje izrabiti, a v njo je tudi vloženega zelo mnogo kapitala ki bi bil uničen, če bi jo podrli. Nedvomno je v mestu dovolj stavbnih parcel, ki bd prišli do njih z mnogo manjšimi denarnimi žrtvami. Sicer pa zdaj menda ne mislijo na gradnjo magistrata, saj ni odkod vzeti denarja V Mahrovi hiši ima V nadstropjih občina poslovne prostore elektrarne in vodovoda, v pritličju pa skladišča. Razen Slovenske banke je v hiši še več trgovskih lokalov. Danes so postavili oder ob fasadi na Krekovem trgu Delo je prevzelo podjetje ing. J. Dedek.
—lj Na trgu s kurivom, na Grudnovem nabrežju, je vsak dan dovolj drv, ki jih pripeljajo največ Ižacci in tudi kmetje iz Polhovgrajske doline. Danes je biLo 14 vozov lepih, suhih bukovih drv. Meščani se zdaj še ne zanimajo mnogo za drva, ker še ne mislijo na zimo, zato jih kmetje zelo težko prodajo. Nekateri imajo stalne odjemalce ter jim vozijo drva naravnost in ne na trg, drugi pa Češče zaman čakajo vse dopoldne na kupce, nakar ponujajo drva na slepo srečo po mestu.
—lj »Likalnik« ob začetku Poljanske ceste je dograjen, zdaj še opravljajo manjša dela v notranjosti. Kmalu bodo tudi uporavni trgovski lokali, ki so zelo lepi. Ker hiša stoji na zelo prometnem kraju, bodo lokali najbrž kmalu oddani, čeprav Jih je zdaj težko oddati. Tako je n. pr. v bližini Poljanske ceste prazen lokal že več let. Lokali so se zadnja leta pač zelo po nmožili, dočim trgovina ne preživlja baš rožnatih časov. Največ povpraševanja je še vedno po stanovanjih, ki jih v "Ljuibljani primanjkuje zlasti higijeničnih in cenenih. Ob novi hiši tlakujejo zdaj hodnik, ki bo pa ozek, ker je cesta tam zožena, kar se pozna še tom bolj zaradi dveh tramvajskih tirov.
—lj I* Vošnjakove ulice. Prejeli smo: Zelo potrpežljivi smo in se ne pritožujemo zaradi vsaike malenkosti. Naša ulica je prav za prav kolodvorska, kor drži na Gorenjski kolodvor, zato smo vajeni nekoliko bolj nočnega h,ru<pa kot v drugih ulicah. Mislimo pa, da bi morala biti ulica nekoli-iko bolj razsvetljena, kajti zdaj prav za prav niti ni. V nekdanjih dobrih časih smo imeli luč sredi ulice, zdaj >e pa že dolgo ni in egiptovska tema je res idealna za pretepe ponočnjakov. Kar se pa hrup« tiče, je treba našo ulico prišteti res med velemestne. V bližnjih gostilnah imajo odprta keglišča, da se razleea kričanje ter ropot ponoči cel kilometer daleč. Zapiramo okna tudi v soparnih nočeh, vendar ne moremo spati. Baje so neki paragrafi plode kaljenje nočnega miru. toda za našo ulico ne veljajo. Zakaj uživamo baš mi ta »privilegij«? — Stanovalci Vošnjakove ulice.
—lj Nezadovoljni kopalci. Nedvomno So kopalci v kopališču U i rije najbolj zadovoljni, saj v Ljubljani nimamo u?ddbnej-šega kopališča. Zato se pa čad4jo tem bolj. zakaj so v kopališču odstranili zrcala ob izhodu iiz bazena. Pritoževali so se že zaradi tega, a nihče jim ni videl povedati, kdo je odstranil zrcala in zakaj jih ne sme biti baš v kopališču. Upamo, da je uprava tako uvidevna, da bo rzpolnila kopalcem skromno željo.
—lj Bleiweisova cesta najbrž ne bo tlakovana letos v vsej dolžini. Tndi zadnji odsek je prevzelo podjetje Res, toda dokler licitacija ne bo odobrena v Beogradu, ne bodo mogli začeti delati. Formalnosti se lahko zavlečejo tako dolgo, da letos sploh ne bodo nadaljevali dela, ker je pri nas navadaio deževna jesen, ko je tvegano
vsako delo na prostem. Danes bodo zbeto nirali podlago za asfalt v odseku med Gregorčičevo ulico in Tržaško cesto. Spodnji tlak (tlaka sta namreč dva) je asfaltiran od Gregorčičeve do Knafljeve ulice, med Knafljevo ulico in Aleksandrovo cesto je pa tla* aafaRiran ie v obeh plasteh.
—lj Zvišanje cen meu v Ljubljani. Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani nam poroča: Ker se je prometni davek na zaklano živino zvišal od 3% na 5%, predpisi pridohn in skesa davtka pa so se zvišali v primeru z lanskimi predpisi za 100 in celo več odstotkov m je padla cena kožam aa 2 Din, loju pa 1 Din pri kg. so ljubljanski meearji primorani zvišati z dnem S. t. m. cene mesa za 2 Din pri kg. Od S. avguata t_ 1. dalje bo cena prvovrstnega mesa 12 Din, drugovrstnega Pa 10 Din za kg. To zvišanje cen je postalo neizogibno z ozirom na občutno zvišanje davčnih dajatev, na drugi strani pa se je obvarovalo našega kmeta pred nadaljnim padanjem cen goveje živine, ki je že Rak dosegla skrajno nizko mero.
—lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj. To tako važno in zaslužno društvo za dvorski okraj v politično napredni in prosvetnem pomenu že v preteali predvojni in povojni dobi, ustanovljeno 1908 po rajnkem dr. Oražuu, bo imelo v nedeljo 12. t. m. svoj praznik. Dopoldne ob 10. bo slovesna otvoritev novih knjižničnih prostorov v Gregorčičevi ulici 16, na vogalu, ko se zavije i* Gradišča v to ulico poleg tvrdke The Rex C. Knjižnica je dobila po zaslugi društvenega predsednika g. ravnatelja dr. Reisnerja po-
leg lepih, svetlih prostorov še kaj lično, za take namene potrebno opremo. Pa ne samo to. Knjižnica se v mejah skromnih denarnih sredstev izpopolnjuje z najnovejšimi leposlovnimi, znanstvenimi Knjigami m publikacijami. PopokLne ob 15. pa priredi društvo v gostilni, odnosno na dvorišču g. Birka, prej Usenik na Borštnikovem trgu zabaven sestanek. Na obe prireditvi so vabljeni člani in prijatelji društva. Posebno se pa še vabijo pripadniki in somišljeniki obeh političnih organizacij JNS za dvorski okraj, katerima je in ostane to društvo matica. Vse tri veže najtesnejši program Ln cilj zia gospodarsKi. prosvetni in politični napredek tega okraja. Udeležite se v nedeljo te prireditve.
—lj Avtobusni izlet k Bohinjskemu jezeru priredi SPD Ljubljana zopet v nedeljo 12. t. m. kot dosedaj z odhodom ob 4. uri zjutraj v Tavčarjevi ulici »pred kavarne Evrope, povratek od hotela Zlatorog ob 20. uri. Cena za člane 47 Din, za nečlane 55 Din. Vozovnice je treba nabaviti v društveni pisarni. Ako bo dovolj interesentov, bosta vozila dva avtobusa. Prosinac, da se prijavite čim preje, a najbolje do soboto opoldan v društveni pisarni 9PD v palači Grafike na Masarykovi cesti.
—lj Upokojeno učiteljstvo ima ta mesec sestanek v četrtek 9. t. m. ob 4. uri popoldne na Jezici v gostimi g. Ramovša. Vabljeni vsi.
—lj Izlet v Oberammergau k pasijonskim igram bo od 18. do 24. avgusta, z odhodom ie Ljubljane 19. avgusta ob 4.50. Cena izleta je v IK. r. 1725 Din. Prijavite se čim preje pri »Putniku« v Ljubljani.
Po blejskem
plesnem turnirju
Ljubljanski turnir je bil v marsikaterem pogledu boljši Zmagal je par Fischer-Braunova
Ljubljana, 7. avgusta V plesnih krogih so z zanimanjem pričakovali izid mednarodnega plesnega turnirja, ki ga je priredil Park-hotel na Bledu v sredo in v četrtek 1. in 2. t. m. Udeležba odličnih inozemskih parov j« že v naprej zasigurala zanimivo borbo za prvo nagrado. Turnir je vodil aranžer plesnih in zabavnih prireditev Park-hotela g. Schlesinger, vrhovno sodišče so tvorili gg. zdrav, ravnatelj baron Letiš z Bleda, ing. v. Hiitl, predsednik Ljubi j. plesno športnega kluba plesni učitelj Mirko\vitsch i-z Graza in kot pos. dopisnik »Slov. Naroda« Rajko Kos. Točkovni sodniki so bil ga. Schlesinger, g. Kastner iz Zagreba. Scheiber iz Beljaka in Nemes iz Beograda.
Interes gostov je bil prilično velik, vendar pa moramo ugotoviti, da je bil ljubljanski turnir v marsikaterem pogledu boljši, letoviška publika je stala turnirju ob strani, dočim je ljubljanska krepko sodelovala in vsako oceno kritično, često upravičeno, pre-Tcšetovala. V splošnem moramo reči, da ie g. Kenda za turnir mnogo žrtvoval in dosegel z lepim večerom, ki je gotovo nud 1 ši-šck plesnih kreacij » tei sezoni, velik moralni uspeh.
Krasna dvorana Kazine ;e je jela t>ol.vt< nekaj po 9. uri, pari so se nredstavii' javnosti in o*> po .1. uri *o nastopni kot prvi kopališki gostje * p03*b*tetn ^az''edu. Tekmovalo je pet paro" prvo mesto ie dobi! par ML Jexler (Bled)—Vera Kfzma (Osijek) z 49 točkami: drugo Szego (Osijek)—Eva Briill (Plzen) z 52 točkami, tretje pa Šedivv (Praga), Jela Kierer (\Vien) s 55 točkami.
Plesalci so pokazali dober družabni ples, ki je za njih razred povsem odgovarjal. Pari so bil prilično izenačeni, med vsakim ie po 3 točke razlike. Plesali so Fox-trott <n Pnglisch Waltz.
V skupini A je bilo prijavljeno pet parov, vrstni red je naslednji: T. mesto par g. in ga. Holdack. Blau-orange-Kasino. Graz, /. 2S točkami, IT. mesto par Erschen-Ridv Hiibner. Weiss-griin-Klub, Graz. s 40 točkami. III. mesto pa edini jugoslovenski par, k: je na tem turnirju nastopil g. H. Kenda-Ria Rogerjeva (Ljubljana. Plesno-sportni klub) s 63 točkami. Plesali so tango in Fo\-trott, v izločilnem plesu pa English \Va1tz. Med prvim in tretjim je razlika v točkah velika, dasiravno v plesu faktično ni bila tako vidna in če b^ g Kenda plesal bolj sproščen zavesti, da pleše na turnirju, bi odločujoče posegel med prva para. ki sta ru-tinirana turnirska plesalca in sta že letos nastopila na mnogih večjih turnirjih Par Ken-da-R6ger je predvedel vse plese lepo in mirno, dočim sta se oba graška para ločila predvsem v temperamentu. Ljubljanski par ie prejel kola ino za ITI. mesto in posebno kolajno za najboliši jug. par na turnirju, ki jo je pokloni! Blau-orange-Kazino. Graz. Kcnda-Rogerjeva sta plesala prvič v skupini A, še letos sta v Ljubljani tekmovala v skupini B in moramo ob dobrem treninga od njr,h še dosti pričakovati. Vsi trije pari so avtomatično prešli v skupino mednarodnega razreda, ki je štela pet parov plesalcev, ki v drugih skupinah sploh niso nastopili, skupno je bilo torej osem parov, med njimi sami asi.
Prijatelji športnega plesa so 7. zanimanjem in primerno nervozo pričakovali nastopa plesalcev, ki imajo v srednji Evropi dober  in  celo odličen sloves.
Tu so bili: Georg Fischer-Ilse Braun. Gelb-ScTnvarz-Kasino. M^nchen, Ernst Lo-renzutti-Bergova, Brau-orange-Kasino. Graz, dr. H. Schreiner-G. von Grafenstein, Weis-Grun-klub, Graz. zakonca Skalka, Weis-grun glub, Graz. Fr. Novotnv-Romlerova (ĆSR) m iz skupine A par« Srschen-Uub-ner in Holldack-Holldack. oba iz Graza.
Pari Fischer-Braun. Skalka-SkaLka in Lo-renzutti-Berg so prav za prav razred zase in je bilo že takoj razvidno, da bo to prva trojica po vrstnem redu. Plesali so Slow-fox. Tango, v izločilnem plesu pa Foxtrott ;n English \Valtz.
V mednarodnem razredu sta nastopila kot prva para št 18 in 14, Novotnv- Rom-lerova in dr. Schreiner-v. Grafenstein, znan kot »kralj tanga« (plesa! je rudi v Ljubljani). Češki par Novotnv-Romlerova se je v načinu plesa zelo razlikoval od avstrijskega para, ki je bil poosebljena eleganca in finesa. Po prvih plesih je imel dr. Schreiner že naskok 5 točk. ki ga je kasneje zvišal na 20. ter je stanje bilo: dr. Schreiner 51, Novotnv 71. V drugi skupini so nastopili pari Erache-Hubner (TI, Skalka-Skalka (16), Fischer-Braun (11). Fischer in Skalka sta hitro eliminirala graski par ter so bile točke po prvih plesih naslednje: Fischer 11, Skalka 18, Erschen 49; videlo se je, da bo v finalu borba med nemškima prvakoma Fischer-Braun in zakoncema Skalka.
V tretji skupini smo videli Loreazuttija
in Bergovo ter zakonca llolldack. oba klubska tovariša iz Graza. No, Lorczutti je dobil po prvih plesih 10, Holldack pa 36 točk,
znak premoči Lorenzutrija.
V nadaljnjem kolu je plesalo samo šc 6 parov, par Erschen-Hiibner je že izpadel. Nastopala sta po dva para. kot prva No-votnv-Ramlerova in dr. Schreiner-v. Grii-fenstein. ki si je zagotovil dober naskok 25: 40 točk, druga para sta bila Fischer in Skalka s svojima damama, Fischer je dobil 11, Skalka 16 točk, v tretji grupi pa sta plesala para Lorenzutti-Holdack, kjer je Lorenzutti dobil 20, Holdack pa 31 točk (manj točk je plus).
Tekmovanje se je bližalo finalnim nastopom, ko se je iela ogrevati i razvajena letoviška družba, ki se je vsedoslej držala nekako mlačno in malo zainteresirano.
Finale! Kdo bo zmagal? Fischer ali Skalka? Bo li Lorczutti pred Skalko ali ne? Gre samo za prve tri, drugi ne štejejo...
Začelo se je. Schlesinger kliče pare, v prvi skupini plešejo trije. Fischer-Braun, dr. Schreiner-v. Grafenstein. Holdack-Holdack. Lepo so plesali, repertoar plesnih figur se zdi neizčrpen, tehnično izdelani plesi do vseh potankosti. Fischer 33. dr. Schreiner 74, Holdack 95 točk. Prvak bo gotovo Fischer s svojo odlično partnerico Braunovo, ki plešeta neprimerno lepše in sigurneje kot vsi ostali. V drugi skupini rivala Skalka in Lorezutti in češki par Novotnv-Romlerova. Med Skalko in Lorenzutti jem ostra borba, ki jo javnost ne sluti, ker ne pozna prilik, žirija ve. da mora biti stroga, za vsako točko in za vsak gib gre. oba sta si večna rivala. V Ljubljani je zmagal Skalka. Bo li tudi na Bledu? Plešejo vsi trije pari brez nervoze, sproščeno, veselo, rutino in znanje imajo in nič jih ne moti. Schlesinger med plesom korigira godbo in ji daje takt. ..
Rezultat: Skalka. Lorenzutti 55. Novotnv 76 točk.
Razglase rezultate: I. Fischer-Braun. II. Skalka-Skalka, TTI Lorenzutti-Berg: slede še dr. Schreiner- v.Grafenstein kot IV., peto in šesto mesto sta pa zasedla Novotnv in Holdack.
Aplavz in čestitanje, čestitanje in aplavz ... nato ples za plesom brez komisije in sodnikov, prosto in veselo so se vrteli pari, ki so od pol 11. do 1. po polnoči pokazali vse lepote plesne umetnosti.
Prvaka Fischer-Braunova sta v zadnjih treh tednih na dveh kopaliških turnirjih dosegla dve prvi mesti, na Bledu tretje prvo, danes pa zopet tekmujeta v Avstriji, tako da sta vsak teden drugje na turnirju ..
Po turnirju se je za tekmovalne pare začela šele prava zabava. G. Kenda je vse pare povabil v »Stop«, kjer je bila servirana zakuska in kjer se je do jutra pelo. vrtelo in zopet vrtelo. Prvak Fischer se je ob tej priliki v imenu tekmovalcev zahvalil g. Kendi kot finanserju turnirja za odlično očetovsko pozornost, ki so je bili deležni vsi pari želeč. da se prihodnje leto zopet vidijo. — In kako veselo zamore postati v »Ston« ve vsakdo, ki je že bil . ..
Kolo, Čardaš. žvenket zbitih kozarcev, ki bi delali čast rudi slavni Frančiški Gaal, ej. ci, cike. zakc. hu-u-u-u, ki je nekak bojni klic »Stopovcev« se je razlegal še ob 5. uri v obširnih lokalih pod zemljo .. .
Ob pol 6. se je podala vsa pestra družba na počitek, zgoraj je bil " že beli dan. krasno jutro, kot more biti samo na Bledu, je pozdravilo zmagovalec, čijih smokingi in fraki ter krasne plesne toalete Jam so kaj malo harmonirilc s krasoto narave (še mani pa z lačnim' otročiči trboveljskih rudarjev, — op. ured.) očak Triglav je žarel v krasni, prekrasni hitrnji zarji, iezero ie bilo mirno, spočito, samo labodi so se ;irepelja-vali, mi smo zamenjal' obleke in se v avtu odpeljali nazaj proti Ljubljani s prijetno zavestjo, da smo videl lep plesni tunvr. ki nam bo ostal Se dolgo v spominu. Mogoče bomo nekaj teh prvih parov videli v jeseni v Ljubljani, ko bo Ljubljanski plesno-sportni klub priredil revijo plesov kot uvod v novo sezono. R. Kos
Iz Trebnjega
— Poroka, Včeraj sta ae poročila v farni cerkvi v Trebnjem domačinka g"dč. Pavlin Milena, hčerka sostilnfrčarja in posestnika in inieaijeraki kapetan I. kl. g. Globočnik Drago iz Karlovca. Mladi par odpotuje v Skopi je. kjer službuje napetan Globočnik kot aktivni oficir. Z Mileno Pavlino vo lzerubimo marljivo sokolsko delavko   Novoporocencema želimo obilo sreče.
— Davčna objava. Razpored zsrradari-ne sa leto 1934 Je razgrnjen na vpogled 7ave*zancf>m pri davčni umravi. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davka (bodo davčni zavezanci posebno ob-
vtiščenl s plačilnimi nalogi, proti katerim I bodo imeli pravico pritožbe. Raspored j   zgradarine je razgrnjen na   vpogled tiwti
j  zavezancem do 15. t. m.
— Na ajdovo pašo prepeljejo čebelarj* iz Bel »krajine v tukajšnje kraje čebele Ker pri nas čebelarstvo nI posebno razvito, in tuje čebele domačim čebelam ne škodujejo, občina pašo tujih čebel v svojem območju is railogov pospeševanja čebelarstva dovoljuje. Pri tej priliki ojk>-zarjamo čebelarje, da 'ho od 2$. do ti. t m. v Beogradu čobelaraki kontrre* »družen ■ čebelarsko razstavo. Interesenti, k! se žele udeležiti raaatave in Kon*rre«a t blagom in osebno, dobe pri k reškem teme-tijskem referentu vsa navodila ter p.ro-gram in prijavnico na vpogled.
Iz Trbovelj
— Obratovanje  v  avgustu. V prvem
tednu meseca avgusta je rudn-k obratoval 3 dni. In sicer L, 3. In 4.
— Pritožba proti občinskim volitvam.
Proti Občinskim volitvam ie btla vioiena pritožba, zato <e bo prva seja novoizvoljenega o-'i>č;nsikega zastopa nekoUko vlekla.
Kdaj so poceni piščanci
LJnbJjana, 7. avsnurta Nekaj  časa je  bila letos na živilskem trgu  poceni  zaklana  perutnina, seveda ne dolgo, ker se takšne nezaslišane stvari pri nas vendar ne smejo dogajati. Marsikdo je zaradi tega moral črtati pifltc z jedilnega lista, ker so postale preveč preprosta led. Vsi se pač ne moramo enačiti tako na lepem   K sreči smo odpravili prenizke cene in gospodinje so se morale zopet sprijazniti s starimi kuharskimi recepti ter so zopet začele kuhati polento in krompir. Zdaj se menda ni treba nikomur več bati, da se bo do Ljubljančani »napokali« cenenih pi$čan cev
Gospodinje se pa tudi ne smejo pritoževati, da je na trgu premalo perutnine. Kupovati morajo drago perutnino prav tako, kot so prej ceneno zaklano, kajti go spoščina je hud davek. Lahko bi jim kdo očital, da se zdaj več ne maste s pi.ščanci ker ne spadajo med izvoljene. Huao jc, če se srečata dami s cekarji na ulici, ko ni v cekarju med krompirjem in salato putke. Gospodinja se pač mora tudi javno pokazati, da ne pogrinja mize samo za sok in prežganko. In zdaj, »k sreči«, perutnina spada zopet med luksus meščanske kuhinje, da se gospodinje lahko tem bolj postavljajo s kurami. Prav je bilo, sevc. da so jim pustili to veselje.
Vendar sc včasih dogodi na trgu kaj »nezaslišanega«. Ta ali ona gospodinja kupi namreč poceni piščanca. Kaj takšnega se seveda ne sme dogajati. Gospodinje sicer barantajo tako imenitno, da bi jim ne mogel do "živega najboljši mešetar, vendar se vedno rade pohvalijo, da so kupile to ali ono drago, česar si ne more privoščiti kdorkoli. Barantajo torej predvsem zato, da po kažejo svoje kupčijske zmožnosti in ne zaradi tega, da bi česa ne mogle kupiti.
Tako so barantale tudi oni dan, ko je neka kmetica prodajala par piščancev po 12 Din. Piščanci so na našem trgu komad po 12 Din, zato je razumljivo, da je bila huda gneča okrog kmetice s cenenimi piščanci. Sosedne prodajalke so gledale pisano hudo konkurentko, kmalu bi zagnale vrišč, a bale so se za jajca ter so morale mirno gledati, kako cvete kupčija pri mam-ki. Kmetica je prodala že polovico piščancev in gospodinje so se trgale čedalje bolj za nje. Druga drugi jih je pulila iz rok, ko jih je pa že imela v rokah, jih ni hotela plačati, dokler ni kmetica še nekoliko popustila. Kupčijska vnema je bila res huda, da gospodinje niso utegnile niti pihati piščancem med perje pod repom, (ckarji so pokali med okroglimi gospodinjami in tudi piščancem se ni dobro godilo v krepkih rokah gospodinj. Težko je reči, koliko jih jc sploh prišlo še živih v cekarje.
Ko je bila sila največja ter dramatična napetost na višku, je začela riniti med pripadnice okrogle linije prodajalka, ki se ni mogla več premagovati spričo tolikšnega pohujšanja.
— Ja, mat! Po čem pa prodajate piške?
— Ja, po 12 ste rekli, da so. Par 12 Din!
— Jezas! Ne par .samo eden je po 12 Din!
Mamka je prebledela, pograbila košaro s piščanci ter jo urno popihala, še preden so se gospodinje zavedle, za kaj gre.
Iz Ptuja
— Mestno načelstvo razglaša, da sc Ibo-do v času od avgusta do 16. otototora t- 1-vršile na Dravi vojaške veibe ponronnr-skega bataljona in je v te«n času vsak promet plovbe spfavaiTJev m drugih vozil na prostoru med! obema mostocrta ter 500 m n/ž.ie železniškega mosta prepovedan v času od 6. ure zjutraj do 11-30 dotK>Ldne in od 15. do 19. ure popoklne; v nočnem času pa od 20. ure zvečer <k> 4. ure zjutraj. Na desfle-in bregu Drave bo postavij&na vojaška swaža 1500 m nad dravskara mostom m bo imela rdeče-bek) signaino p4o-ščo. Splavarji in drugi, ki se bavijo s plovbo, se opozarjajo na to znamenje in morajo pristati najmanj na 300 rru Visi prizadel se opozarjajo, da v primeru nesreče ali škode nosijo vso odgovornost samu oziroma one pravrre osebe, na katerih račun se je plovba vršila.
Kdo ima prav?
— Mamica, ti si reida, da bi zbolel, če bi pojedel marmelado, ki jo Imaš spravljeno v kredenci.
— Seveda, saj tudi bi.
— No, vidiš, pa sem vendar zdrav.
Poznavalec umetnosti.
— Za to sJiko mi ponujate samo 100 Din? Saj me je toliko veljalo sama platno.
— 2e res, toda takrat je Wk> še novo.
Prostovoljno hod.
— Povej no, mož, kaj res moraš vsak večer sedeti v krčmi?
— Kaj še, prostovoljno hodim tja.
nitzu morja.
»Kad, ti še msi bi! pri morfri?«
»Ne. pač sem bil pa zelo bHzu njega. Lami sem brl v plamsah in tam so mi povedali, da smo samo 1500 m nad morjem, c .
Pansan du Terrail:
9o
Lepa Židovka
Roman.
_ V strahu, da bi utegnili uporniki
v<k«C2 v grad, sam dobil od governer-
ja — . . . .
Tisti tep je nastaJ v množici tak kr&, da se Hektorjev glas ni slišal. Ne-* modoma je zapustil Saro in se vrgel v boi. Prebi se je skozi množico tn znova Zbral svojo siotnijo, ki je bila že nekoliko razkax>p4)ena.
_ Držke se fantje, držite se! — je
zaklical na ves gias-
VzgKMflmem vojaki so navaditi na upojTiike m jih pregnali z mi*.
Ba*oti de Meilleraye se je vrini k Sari,
_ Niti trenutka ne smete izgubiti.
V tej izsbi najdete oesrečaiico m lairico jo "veamete s seboj. Smatrala bo, da jo je osvobodilo ljudstvo.
— Kdo je ta ženska?
— To je angel m mučenica, gospo-cfična de Saiii41ermme. Toda zopet se bližajo Uporniki. Hi me iz grad«, upor-mkž bodo Ztmagaii.
— Zmagali?
_ Da, _ je   odgovoril baron s
skrrvoosnrurn nasmehom. — Nikar se ne čudite. Tu je Gaudet, ki prihaja z apormkL Pomahajte mu.
Onadet in Vergniaud, ki svojega prijatelja ni hotel zapustiti, sta se res vračala sredi upornikov h gradu.
Sara jima je pomahala, potem je pa iaginila za hip skozi velika vrata in že se je vrnila, vodeč za roko dražesmo dekle. Baron je čakal baš na ta trenutek, potem je pa i-zp remeni 1 svoj obrambni načrt.
_ K iečam! — >e zakričala množica*
Uporniki so res zmagali. Navalili so na debela okovana vrata in jih ra/zbirL Vse je drvelo za prvimi, ki so prišli skozi vrata. Komaj je pa bila večja množica na dvorišču, so se zaprla za njo druga vrata, za katera ni nihče vedel. Ta se pa niso dala razbiti kakor prva.
To zvijačo si je bil izimislil baron, da bi preprečil prelivanje krvi. Jetnike so bili že odvedli iz celic v prvo nadstropje in prepustili bojišče upornikom. Štiriindvajset ur posta m strahu naj bi ohladilo njihovo vročo kri.
Oba odvetnika in Sara so pa hiteli ta čas po trgu. Sara se je zahvaljevala Guadetu in Vergniandoi, da sta jo rešila.
Guadet je držal pod roko Saro, Ver-gniaud pa gospodično de Saint-Hermine. ki se kar ni mogla otresti groze.
— Kam pa pojdemo? — je vprašal naenkrat Vergniaud v zadregi spričo naloge, ki mu je bila tako nepričakovano pripadla.
Na to vprašanje je odgovoril Guadet raztreseno:
— Pojdemo ... pojdemo... kamor boste hoteli.
Sara se je za smejala z enim onih angelskih nasmehov, ki so jo delali tako podobno angelu. Gospodična de Saint-Henmine se je ozirala začudeno zdaj na enega, zdaj na drugega m ni bila nič manj lepa, čeprav je bila zapustila ječa na njenem nežnem obrazu krute sledove.
— Najina kavalirja začenjata izgubljati glavo, — se je zasmejala Sara.
— Torej morava midve misliti in delati za nju. — je pripomnila hčerka bivšega generalnega dobavitelja.
— Spremite naju do hiše mojega strica, — je nadaljevala grofica Sara.
— V ulico des Argentiers?   — je vprašal Guadet
— Da
— Na to niti misliti ni, gospa. Cez dobro uro bi bila gospodična de Satrrt-Hermine in vi aretirani, kajti baron je *icer vrnil jetnici svobodo, ne jamči pa, la je ne bodo iskali.
— Prav pravite. _ Enako neprevidno bi bilo zateči
se v nekdanje stanovanje gospodične de Saint-Hermine, — je pripomnil Ver-
gnia/ud.
— Seveda.
— Pa niti svojega stanovanja si vama ne upam ponuditi, — je dejal Ver-
gnaa-ud.
— In prav storiš, — je od^rovorr! Guadet
— Zakaj?
— Ker bodo tudi tvoje stanovanje preiskali. Kaj misliš, da ni znano, da si bil med uporniki in da si odšel iz Cha-teau-Trompette z orveana damama?
— Res je.
— Ne bo jim torej težko uganiti, da bi bil prav tako rad ponudil damama svoje stanovanje.
— Kaj torej storiti? — je vprašala Sara
— Za gospodično bi bilo še najbolje, če bi odšla na nabrežje in se zatekla na ladjo, kjer bi počakala, da napoči ugoden trenutek, ko bi lahko pobegnila ali pa vrnila se v Bordeaux, kakor bi pač naneslo.
Komaj je Guadet izgovoril te besede, so se začuli razburjeni glasovi, za-žvenfketale so ostroge in slišati je bilo naglo bližajoče se korake.
Naši begunci so bili prispeli do ulice de rintedance in vsak je hotel najti varno zavetišče, misleč, da se bližajo vojaki.
V resnici pa niso bili vojaki.
— Gotovo pridemo prepozno, — je dejal prvi glas.
— Saj bolj sploh ne moremo hiteti,
— je odgovoril drugi glas.
— Križ božji, — je nadaljeval prvi glas ves obupan. — Vidim, da ne bom dosegel cilja. Moči me zapuščajo.
— No, grof, ne izgubljajte poguma,
— je odgovoril zamolkel glas, — če hočete, vas dvignemo na rame m tako si odpočijete.
Kar se je četa ustavila.
— Moči vas zapuščajo, grof. Opustimo to dek>.
— Saj ste rekli da me boste nosrli.
— Blazno bi bik) nadaljevati pot.
— Če je tako, prijatelji, me pa pustite samega.
— Kaj se je vam zmešalo?
— Da. ali ne, dejal sem vam že, da po idem naprej. Pustite me; nimam pravice jeziti se rta vas za to, kar ste storili zame, vem pa, da je to moja dolžnost in izpolniti jo hočem.
— Prav pravi, — se je začni glas, ki Še ni bil spregovoril.
Naši begunci so se ta čas plaho tiščali zidu. Glas je pa nadaljeval:
— Ko ste me osvobodili...
— Ah, — je zamrmral Guadet, — to niso vojaki.
— Zdi se mi, — je pomislila gospodična de Saint-Hermine. — da sem ta glas nekoč že slišala.
— Ko ste me osvobodili, — je nadaljeval nevidni govornik, — je dosegel trušč rudi nas in povedali ste mi, da se bliža razburjena množica Chateau-Trompette in tedaj mi le šinila v glavo strašna misel. Bil sem svoboden, ona pa ne. Bil sem oborožen, a tam je šk> ljudstvo v boj za osvobojenje. Povedal sem vam, kaj hočem, in pripravljeni ste bili spremljati me. A zdaj se ustavljate? Zakaj?
— Ta mož je gotovo grof de Coa-rasse. — je zašepetala gospodična de Saint-Hermine.
— Torej se nam bliža namesfcu nevarnosti pomoč? — je vprašal Guadet.
— Da.
— Hitimo torej preprečit junaškemu grofu...
Toda Guadet ni izgovoril svoje misli, kajti v naslednjem hipu so zavili prišleci v ulico de Tlntendance in krenili proti Chateau-Trompette. Kakor si je želel, so Coarassa nosili, za njim so se pa pojavili Gaskoncl in tolpa Jeana de Cadillac.
Pod črno zastavo
z mrtvaško glavo
Prvi morski roparji so se pojavili leta 1715 v Utrechtu Njihovi poglavarji so bili večinoma Angleži
Crna zastava z mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi ali krvavečim srcem je bila častni znak »sovražnikov človeštva*, kakor so se sami nazivali pirati ali morski razbojniki. Pirati niso bili plod iantazije angleških romanopiscev. Saj še ni dolgo tega, ko smo čitali o ladji na Črnem morju, ki je vihrala na njenem jamboru črna zastava z mrtvaško glavo. Kitajski pirati so pa splošno znani po svojih grozodejstvih in oblasti jim ne morejo do živega.
Prvi morski razbojniki so se pojavili v Utrechtu L, 1713. Ko je bila namreč končana vojna za »špansko ded-šcino*. se je mnogim angleškim kapitanom, ki so bili najeti, da bi s svojimi ladjami zasledovali in potapljali sovražne ladje, ta poklic tako priljubil, da so tudi pozneje križarili po moriu in na lastno pest nadaljevali to delo. Svoj posel so opravljali tako temeljito, da je morala angleška vlada L 1717. poslati proti njim celo vojno brodovie. Piratom je bila obljubljena pomilostitev, če bi se vdali. ^Baham-sko otočje je bilo njihov sedež in angleška vojska ga je skoraj brez boja zasedla. Toda čim so prišli pirati tako daleč na morje, da jih vojska ni več dosegla, so se znova lotili svojega posla.
Tedaj so jim pa napovedali gladovno vojno in vsakega pirata, ki so ga ujeli, pa naj je bil ranjen ali ne, so takoj obesili. Vedoč, da ne morejo računati s prizanašanjem, so pirati izgubili vsak človeški čut, postali so kruti in krvoločni, kakor najhujši razbojniki. Kakor t -e organizirane tolpe, ki jim je namen ropati in ubijati ftudi, so imeli tudi ti junaki črne zastave svoje zakone in za njih kršitev je bila določena najstrožja kazen. Prisegali so na sv. pismo in dve sekm, potem so pa s podpisi ali tremi križci svečano pristopili kot člani k piratski organizaciji. Zanimivo je, da članstvo ni bilo omejeno s časom, temveč s pridobljenim bogastvom, kar je pome-rnilo, da je bil pirat oproščen vseh svojih obveznosti, čim je naropal 1000 funtov šterlingov. Toda kapitani niso bili preveč obzirni pri razdeljevanju plena m tako je bilo navadnemu piratu težko zbrati toliko denarja.
Najslovitejš: pirat je bil Eduard Teach, znan pod imenom Black Be-ard, ker je imel dolgo, do pasu sega jočo črno brado. Skoraj vsi pirati so bih* angleške narodnosti. Zaradi izredne moči in krutosti so se ga tako bali, da si celo mornarji na kraljevskih ladjah niso upali napasti ga. Teach je bil neomejen tiran ameriške obale in> bližnjih otokov, kjer je prisilil celo najpremožneiše koloniste, da so mu izročali svoje hčerke. Mož je bil štiri-najstkrat oženšen. Dvanajst njegovih žen je Še živelo, ko so ga zalotili. Ujela ga je vojaška straža pod poveljstvom poročnika Mavnarda tako piianega, da se je kom a i držal na nogah. Predno so ga pa ubili, je sam ubil še 15 vojakov. Teach je zakopal ne-kge ogromen zaklad, ki ga pa razni pustolovci še zdaj zaman iščejo.
Drugi zloglasni morski razbojnik je bil Daviš, ki je pa imel čisto drugačno taktiko. S ponarejenimi listinami se je izdajal v pristaniščih za pove fcjuba vojne ladje, ki zasleduje morske razbojnike. Pristaniške oblasti so priredile njemu na čast pojedino, med katero so pa vdrli v dvorano njegovi pajdaši, da so se polastili vseh dragocenosti in denarja gostov. D a visa je izdal neki zamorec, član njegove tolpe,
GOSTILNO
z več sobami in vrtom — eno-, dvo- in štirisobno lepo stanovanje, veliki prostori za vinske kleti, avto-garažA, delavnice i. t. d., poleg remize takoj oddam- — Foteve se: Dolenjska cesta 12. 2500
Dijaške sobe
oglašajte v »Slovenskem Narodne. — Beseda 0-50 pora.
GOSPODIČNA
ki ima veselje do godbe in petja naj pošlje sliko; dobi službo. — Epih Mate, Fara pri Kočevju. 2499
PUMPARCE
modne hlače, najboljši nakup.
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
štev. 14.
6/T
Zahvala«
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše nepozabne mame. stare mame itd-, gospe
Ivane JRoggel
vdove  dtmnrtcarskega mojstra,
Izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
P ose boo zahvalo smo dolžni sestram »»Zavetišča sv. Jožefa« za vso skrb in požrtvovalnost ob njeni težki bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki ste drago po-kojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat Bog plačaj! Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. t m ob K?, ari zjutraj v novi cerkvi v Šiški.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1<*34. Žalujoče rodbine:   Rogel,   Bevc, štrukelj.
DVOSOBNO STANOVANJE
v mestu išče miren zakonski par brez otrok. Vselitev l. septembra ali oktobra. — Ponudbe na upravo 2>Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 2498«.
HRANILNE KNJIŽICE
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Ljubljanske kreditne banke etc.) jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne Ljubljana.
2461
NAJBOLJŠE ŠTAJERSKO VINO ZOPET PO DIN 10.—I V vin ara i Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči!
▼ kifcaAn:  ten. uiifto:
Štajersko belo 10.- 9.-
cviček 12.- 11--
rizlrng 12.- 11.-
burgundec 14.- 12.-
domače žganje — 32.-
Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago.
Po novi naredbi moram zapirati ie ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrbe s pijačo!
Se priporoča
BUFFET A. RMftin, Ljubljana, palača Grafike 50 T
PETSOBNO STANOVANJE
poleg univerze z vsemi komfor-ti, pripravno tudi za zdravnika, zelo ugodno takoj oddam. — Naslov v upravi »SI. Naroda«.
POZOR!
Kdor ima knjižice Kmečke posojilnice, lahko kupi dve lepi posestvi; zraven je gostilna in lepa vila z velikim vrtom in stvabiiimi parcelami. — Poizve se pri: Jančar Marija, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. 2463
če oddajate ali *ščete stanovanje
oglašujte v   >Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para.
Klavirji!
Planini! od Din 8.500.—
prve sveiovae tabrikate. tio-sendorTer, Steinway, Forster, Petrol Bolzl, Stingl original. Ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro daja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glas bene Matice
Alfonz Brezni!'
1 '-»-sionHrova  cesta štev. 7 Velikanska zaloga vseh glaahe ni h Inštrumentov In *trun
in ko je stopil na breg, so ga ustrelili.
Najdrznejši morski razbojnik je bil Roberts. znan tudi pod imenom »Veliki kapitan«. O njem se je govorilo, da je iz ene napjjgledlnejšib angleških plemiških rodbin. Roberts ni bil . tako krut. kakor drugi poglavarji morskih razbojnikov, temveč nasprotno, bil je zelo omikan in napram ženskam velik kavalir. Njegova drznost pa ni poznala meje. Med zvoki fanfar in z vihra-jočo črno zastavo je privozil v pristanišče, kjer je poiskal najbogatejšo ladjo ki jo dal oplenJti. Potem je zahteval od mesta kot odkupnino nekaj sodov vina in nekaj lepotic. Roberts je padel v bitki, ko sta ga napadla dve vojni ladji, dvakrat močnejši od njegove. Svoje burno življenje je končal z bodalom v roki, ki je imelo z rubini okrašen ročaj, in z velikim demant-nim križcem na prsih, kajti ta morski ropar je bil vedno oblečen kot najuglednejši član angleškega dvora.
Poleg Robertsa, ki je bil pravi vitez črne zastave, so bili znani po svoji suro vos: i še Ned Low, Gaw in Springs. število njihovih žrtev bi bilo težko dognati. Končno so pa tudi sami končali svoje burno življenje med nebom in zemljo, ko so jih oblasti zasačile in obesile.
Obeša se
Vsako leto v avgustu imajo v italijanski vasici Sa rde vole pasijonsike igre in mesar Rominik Otelio že 20 let igra vlogo Jude Iskarjota. In baš ta vloga je daleč naokrog znana, kajti Otelio jo igra zelo realistično. Iz sv. pisma vemo, da se je Judež obesil. In Otelio tudi visi pet ah" pa še več minut, češ, da je to malenkost in da bi lahko visel celo deset minut. Seveda se pa mora igralec tudi za tako vlogo temeljito pripraviti, sicer bi se mu utegnilo pripetiti. da bi obvisel v zaniki in bi mora! njegovo vlogo prevzeti kdo drugi.
Pred letošnjimi pasLkmskfmi igrami v Sa rde voli je bil Otelio na oddihu v neki alpski vasici, kjer se je pridno pripravljal na svoj nastop. 17. julija sta prihitela v vasico dva turista in vsa prestrašena povedala, da sta našla v bližnjem gozdu obešenca. Va-ščani so hiteli tja in res so našli obešenca, ki ;e pa z obema nogama brcal, ko so ga hoteli sneti z drevesa. Bil je Otelio, ki se je pripravljal na svojo vlogo. Nihče mu pa ni verjel smatrali so ga za norca in brzojavno so obvestili njegove sorodnike. Šele ko je prišel odgovor, so mu verjeli in ga niso več nadlegovali pri skušnjah za bližajoči se nastop.
Francosko letalstvo v Afriki
Znani nemški strokovnjak Fischer Poturzvn je napisal v tedenski prilogi »Volkischer Beobachter« zanimiv članek o francoskem letalstvu v Afriki. Inozemstvo je posvečalo lanske jeseni veliko pozornost poletu francoske eskadre nad Afriko. 30 letal je preletelo v Šestih tednih 23.000 km dolgo pot. Letalci so posetili vse francoske kolonije od Sredozemskega morja do Senegala ;n Sudana. Kaj je pomenil ta polet? Nič drugega, nego 60 vojakov na motorjih s 13.500 HP je biro prepeljanih na razdalji 23.000 km preko puščave in pragozdov in da so porabili za ni: v najtežje dostopnem delu sveta 66,000.000 litrov bencina. Francozi so v zadnjih letih na tihem opravili to mojstrsko delo organizacije svojega letalstva, ki je spojilo tudi francosko veledržavo od Severnega morja do Konga. V Sahari imajo Francozi zdaj okrog 250 letališč, ki so omogočila brez najmanjših defektov polet vojaške eskadre od Sredozemskega morja do Cadskega jezera.
Saharska letališča predstavljajo oborožene postojanke, opremljene z ra-diopostajami. skladišči bencina in rezervoarji vode. Vsako letališče ima tudi tovorne avtomobile in zložljive šotore. Med se ve roa friški mi in sred-njeafriškimi francoskimi kolonijami tore i ni. več neprehodne meje. Saharsko peščeno morje ni več ovira, francosko letalstvo jo je temeljito premagalo.
4000 km od Se ine do Cadskega jezera tvori letalsko progo, ki bo na nji v petih do 10 letih organizirana redna dnevna in nočna zračna zveza. Polet bo trajal 24 ur. To pomeni, da bo prispel Parižan leta 1944 k Čadskemu jezeru enako udobno in hitro, kakor je prispel 1. 1914. k Bodenskemu jezeru. In v ta namen se mu ne bo treba posluževati nobene saharske magistrale. Fischer Poturzvn dvomi, da bo sploh kdaj zgrajena, kajti za senco letala pride vedno avto. Motorizacija, ki stalno napreduje, bo samo utrdila ogromno francosko gospodstvo v Afriki. Francija ima v Afriki kolonije, ki so tako velike, kakor vsa sedanja Evropa. Pomen teh kolonij v bodočnosti bo nedvomno ogromen.
Dragi lasje
Ameriški fiimski igralec Cherster Morris je prišel v kočljiv položaj s sivojo vlogo— v angleški verziji likna »Državljanka, kaj zdaj?* Imel je vlogo moža, ki nastopa v filmu gladko ostrižen- Morris je pa imel tako lepe lase, da so jih občudovala vsa dekleta. Kako bo s srečo pri ženskah, če mu ostrižejo lepe kodre? Mar ni njegov usneh baš v lepih laseh, kakor je bila, Samsonova moč? Lasulje mu niso dovolili nositi, ker bi se to v filmu videlo, in magnati filmske družbe so vztrajali na tem, da se mora dati gladko ostrici. Kaj mu je torej pr«-ostajaJo drugega, kakor žrtvovati ponos svoje glave? Dal se >e ostrici, toda obenem ie zasnoval osveto za nepopustljivost režiserja in drugih gospodov, ki so izdelovali omenjeni film.
Komaj >e bil film izdelan, je vložil Morris tožbo m zahteval 2000 dolarjev odsko-drrine za svoje lase. Nastopiti bi bil moral baje kmalu potem v drugem filmu, kjer so bili pa potrebni krasni, valoviti lasje. Ker ye bil gladko ostrižen, je prišel ob vlogo in honorar, kar naj bi mu tožena fihns^a dražba povrnila. Pravdo je dofofl in nlimska družba je morala drago plačati srvojo nepopustljivost. Ta čas so pa Morrisu zopet zrasli lasje tako. da ima zdaj obo^e, denar m diko svoje srlave.
Kako se pišejo
Dobro izbrano ime pomeni za tiim-skega igralca mnogo. Od imena je mnogo odvisno in zato ni čuda, da posebno filmski igralci temeljito premislijo, predno se odločiio za ta ali om psevdonim. Prijatelji filma poznajo vse rx>memixnejše filmske igralce in ijrra:]-ke po njihovih nepravih imen i h. dočim njihova prava imena š.roki >a vnosi i niso znana.
Greta Garbo se prše Greta Gustav-sonova, toda Gustavson ne pomeni toliko, kakor eksotični Garbo. Priljubljeni nemški igralec Georg Aleksander, znan iz mnogih frtmov tudi pri nas, se piše v resnici Georg Liideebe. Lilian Marvey se piše Eiisabeth Pape, znani že pokojni komik Max Adalbert se je pisal Max Krampi. Pat in Pata-chon, tudi po imenih ustvarjena za skupno nastopanje, se pišeta H a roki Madsen m Karel Chemtzoin. Pola Negri se piše Apolena Ghalupez, Lee Parv se je pisala Matilda Bemrv, predno >e prišla k fihriu. Okat Fjord, iz nemega fitma znani igralec, se piše Otto Pouch. Le redki so med filmskimi igralci taki, ki obdrže svoje pravo ime. Igralka Haidova se je pisala tako tudi kot dekle. Lia de Putti ima ime po svojem možu, hu&arskem ritmoj-stru Aladarju de Putti, češka igralka Ana Ondrakova je pa postala v Nemčiji Army Ondra.
Iz Kranja
— Obletnica   kranjske  godbe.  L«tv-> <*ni je minikv, odkar je bila ustanovljena kranj ska godba pod imenom »Kranjsko glasben -d-ruštvoc, ki je do danes prav le$>o uspavajo. Go*iibe,niki so sami po svojih moo*h ivri&pevali  za nabavo  potrebnih   pihaJ. I« več pa je k temu   pripomoglo kraoi&ko meščanstvo, ki je mlado društvo ■ prosto voljnimi prispevJii izdatno podpiralo. Dni &tvo si je že nabavilo 2S pihal in 2S krojev za godbenike. Za prihodnje leT-n na narava društvo i^vežbati več novih godbenih moći,    za kar  pa primanjkuje potrebnih sredstev. Zato bo priredilo v nedeljo 12 avgus-ta popoldne na letnem sokolskem fce-lovadašču  narodno  ve-selioo, pri kateri bo sodelovalo  tudi  več  sosednih   zoo\b. Ura-štY0 ima na programu twii sredolov. zato naj meščani pripomorejo z dobitki k čim večjemu uspehu.
Iz Celja
—c Gostilničarje v Celju in okolici opozarjamo, da od 7. -do 16. t. m. ne smojo točiti naJbornikom atkoholn-ih pijač.
—c Umrl je v nedeljo v celjski bolnic: 35-letoi tesar Antosn Roži* s Hudega vrha pri Oplotnici.
—c Usoden padec V nede.ljo je n*«la 7-letna delavčeva hčerka Slavica Krajn-čeva z Brega pri Celju steklenico po ulio:. Deklica se je s podtaknila in je padla, pri čemer se je steklenica razbila in jo občutno ranila pod desno pazduho. Deklico so oddali v celjsko bolnico.
Z Jesenic
— Velika gasilska tombola. Gasilska četa Jesnice je priredila v nedeljo popoldne na Pogačoikovem vrtu veliko javno tombolo, ki je privabila mnogo iskalcev sreče od blizu iai daleč. Glavni dobitek, lopo sobno opravo je zadela gospa Erlah Elizabeta z Javoruika, II. glavni dobitek je moško kolo, je zadel g. Klabrn Avgust, trgovec z železnino na Jesenicah, pri katerem je (bilo kolo tudi kupljeno kot tom-holski dobitek. III. dobitek vrečo bele moke je za-dela žena tovarniškega delavca Martina Tavčarja, zaboj sladkorja pa je dobil Vari simen, brezposelni delavec s Plavža. Vseh dobitkov je bilo 180. Gasilska četa, ki je s tombolo imela precejšen dohodek za nabavo gasilnega orodja, se zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je dosegla tombola tako lep uspeh.
— Jeseniški trg je vedno dobro zalo žen. OkollSki kmetje dovažajo jajca, sadje, krompir in druge pridelke v velfkih množinah na trg, kjer se razvija prav živahna kupčija. V zadnjem času je na trgu že tudi mnogo grozdja, katerega cene pa so Še precej visoke. Na trgu se še vedno do/W 20 do 30 jajc za 10 Din, 6o&m se jih dobi v nekaterih domačih trgovinah le po 14 do 16 in to v trgovinah, ki so izrazito delavske gospodarske in soc. ustanove.
Orejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno
; Pran JevrAeJfc   — Za iinrw» in Intonlin <*t<»l noto. Oton fTjfiot.
V7w1   ti   I .ttihMnnt