Uredništvo • uprava, LJubljana. Kopitarjeva 6. Tolofon 4U01—40M. Mesečna naročnina 25 lir, ta inozemstvo 4U lir. — čok. rač. I.jub. ljana 10.G50 za naročnino ln 10.3M za inserato. - Izključno zastopstvo za oglaso lz Italijo In Inozemstva:
UPI S. A. Milano. U o k o p i s o v no vračamo.
SLOVENEC
APRIL 1944
14
PETEK
Die Abwehrschlacht im Osten
Absetzbewegungen an der Krim - Neue deutsche Stellungen nordvvestlich Odessa - Bolschewistische Krafte nordwestlich Brody zerschlagen - Feindlicher Vorstoss im Raum von Nettuno abgewiesen - 51 USA-Flugzeuge bei Angriff auf Nord- und Mitteldeutschland abgeschossen
Aus dem Fiihrerhauptquartier, DNB 13, 4. Das Oberkommando der Wchr-macht gibt bekannt:
Im Nordteil der Krim und in der Landenge nordostlich F e o d o s i a wehr-ten deutsche und rumanisehe Divisionen dic unsercn Absetzbevvegungen scharf riachdrangenden Bolschevvisten in erbit-terten Kampfen ab. Schlachtlliegerver-biinde vernichteten dort in den beiden letzten Tagen 82 sovvjetische Panzer. Eine Schlachtiliegerstaffel unter Hauptmann Rvlier hat sich hierbei besonders hervor-getan. Nordwestlich Odessa haben unsere Truppen aul dem Westufer des Dnje-ster befehlsgemAass ihre neuen Stellungen eingenommen. ln den Kamplen der letzten Tage zeichneten sich dort die unter dem Beiehl des Generals der Inianterie von Foerster stehenden Truppen in Angriff und Abwehr besonders aus.
Nordvvestlich J a s s y setzten deutsche und rumanisehe Verbande die Sauberung des an den Vortagen gevvonnenen Gelan-ucs fort. Sie vernichteten einige feindliche Kampigruppen und vveisen Gegenangrifie der Bolschevvisten ab. In der ostlichen B u k o w i n a kam es in einigen Abschnitten zur Geiechtsberiihrung mit feindlichen Aulklarungskriiften.
Zvvischen dem mittleren D n j e s t r ttnd dem Raum nordwestlich B r o d y zersehlugen deutsche und ungarisehe Truppen bolschevvistische Kraitegruppen. In den schvvercn Kampfen der letzten Wochen hat sich hier die brandenburgi-sche 208. Inianteriedivision unter Fiihrung von Generalmajor Piekenbrock hervorra-gend bevvabrt. In den Ruinen von T a r -
n o p o 1 verteidigt sich die heldenhalt kamplende Besatzung verbissen gegen den mit iiberlegenen Inianterie- und Panzer-kralten vveiter angriefenden Feind.
Im Kamplraum von K o w e 1 vvarlen unsere Truppen die Sovvjets bei ortlichen Angriiien zuriick und sehlugen feindliche Gegenangrifie unter Vernichtung einer grosseren Anzahl Panzer ab.
Im Landekopf von Nettuno vvurde ein von starker Artillerie unterstiitzter feindlicher Vorstoss abgevviesen. Fern-kampfartillerie bekamptte das Hafenge-biet von Anzio und Nettuno und zer-sprengte feindliche Schiffsansammlungcn.
Verbande deutscher Kampf- u. Schlacht-ilugzeuge grilfen bei Tag und Nacht Mu-nitions- und Bctriebsstofilager im Raum von Anzio an. Starke Explosionen und Grossbrande wurden in den Zielraumen beobachtet.
An der S ii d f r o n t wurden bei leb-hafter beiderseitiger Spah- u. Stosstrupp-tatigkeit erncut mehrere Stiitzpunkte des Gegners vernichtet und eine Anzahl Ge-iangener eingebracht.
Bei Angriffen nordamerikaniseher Bomber gegen das siidostliche Reichs-gebiet und bei einem Vorstoss feindlicher JagdverbSnde nach Nord - u. Mitteldeutschland \vurden gestern 51 nordamerikanisehe Flugzeuge, darunter 38vier-motorige Bomber abgeschossen.
Einige britisehe Flugzeuge vvarien in der vergangenen Nacht Bomben aui das Stadtgcbiet von Osnabriick. j Schnelle deutsche Kamplflugzeuge grii-len Ziele im Raum von London an.
Obrambna bitka na vzhodu
Umikalni premiki na Krimu - Novi nemški položaji severno-zahodno od Odese - Boljševiške sile severnozahodno od Brodija razbite - Sovražni sunek na področju Nettuna odbit 51 severnoameriških letal sestreljenih pri napadu na severno
in srednjo Nemčijo
Fiihrerjcv glavni stan. 13. aprila. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severnem delu Krima in na ožini scvernovzhodno od Feodozijo so nemške iu romunske divizije odbile v ogorčenih bojih boljšovike. ki so ostro pritiskali za našimi umikalnimi premiki. Oddelki bojnih letal so tamkaj v zadnjih dveh dneh uničili S2 sovjetskih oklepnikov. Neka jata bojnih letal pod poveljstvom stotnika Ruffera se je pri tem posebno odlikovala. — Severnozapadno od Odese so naše četo po ukazu zavzelo nove položaje na zapad. obrežju 1) n jest ra. V bojih zadnjih dni so se tamkaj napadu in obrambi posebno odlikovalo čete pod poveljstvom pehotnega generala von 1'oerstera.
Severnozapadno od .T nli j n so nemški in romunski oddelki nadaljevali čiščenje v prejšnjih dneh osvojenega ozemlja. Uničile so nekaj sovražnih bojnih skupin iu odbile boljševiške protinapade. V vzhodni Bukovi ni je prišlo v nekaterih odsekih do spopadov s sovražnimi izvidniškimi silami.
Med srednjim Dnjestrom in področjem severnozapadno od Brodija so nemške in madžarske čete razbile boljše-iško bojne skupine. V težkih bojih zadnjih dni se jc tukaj odlično izkazala brandenburška 208. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja 1 icken-1,ro,ka. V razvalinah T ar 11 o pol.i so brani junaško se boreča posadka zagrizeno proti sovražniku, ki nadalje napada
Velike izgube angloameriškega letalstva
Berlin, 12. 4. DNB. Severnoameriški bombniški oddeLki so v torek nadaljevali dnevne napade na Nemčijo, ki so jih pričeli že na veliko soboto. Znova so skušali •azbiti nemško protiletalsko obrambo na ta način, da so 60 bombniki, k.i so prileteli v več jatah, v raznih smereh bližali svojim ciljem. Tako je nek bombniški oddelek priletel preko severozahodne Nemčije, dočim 6i je nek drug močan oddelek izbral pot preko Vzhodnega morja ter jo skušaj doseči Nemčijo s severa. Oba oddelka, ki sla se hotela izogniti močno hranjenemu berlinskemu področju, 6ta se hotela združiti nad spodnjo Odro. S seboj sla imela mnogo lovcev za dolge polete, Ui so imeli nalogo Ščititi bombnike.
Vkljub velikemu številu lovcev pa 60 nemške protiletalske sile znova uničile mnogo bombnikov. N omiki lovski in rušilni oddelki so napadli sovražne roje že nad morjem, kjer so jim zadaili prve izgube. Medtem ko so so posamezne nemške lovske jate zapletle v močne letalske boje s sovražnim lovskim spremstvom, jc lahko večina nemških lovcev napadla sovražne bombnike. Ze nad'severozahodno Nemčijo je postajo nešteto štirimotor-nikov žrtev silovitih nemških napadov, ludi pri nadaljnjem poletu proli vzhodu so nemška lovska letala ta sovražni oddelek stalno napadala. Enako so napadli nemški lovci žo nad morjem oddelek, ki jo hotel preleleti Vzhodno morje.
S temi stalnimi težkimi napadi so prisilili Nemci mnoga sovražna letala, da so zasilno odvrgla bombe, tako da pri torkovem napadu ameriškega letalstva prav težko spoznamo, kje naj bi bilo njegovo pravo težišče. Letalska bitka je dosegla ovoj višek, ko sta se ameriška oddelka združila ter strnjeno zapustila nemško ozemlje, leteč proti severozapadu. Zlasti na podrpčju pri Rostocku ter nad otokom Fehmam je prišlo do težkih letalskih bojev, v katerih so Amerikanci znova izgubili mnogo bombnikov. Teh izgub ni mogla preprečiti niti nova lovska zaščita, ii je priletela, da bi zmenjala staro.
Ako potegnemo črto pod velikonočno letalsko ofenzivo ameriškega letalstva, vidimo, tla jc sovražnik izgubil v njej najmanj 287 letal, od tega 202 štirimotor-
nili bombnikov. To visoko število sestreljenih bombnikov — v torek jih je bilo najmanj 105 — dokazuje, da tudi najmočnejšo lovsko spremstvo sovražnikovih boiiibniških jat ne more preprečiti napadov nemških lovcev. K verjetnim izgubam 2300 mož letalskega osebja moramo tudi tokrat prišteti izgube, ki jih je imel sovražnik nad morjem in ki jih ni mogoče točno ugotoviti.
Sovražniki že več tednov govore, da nemška protiletalska obramba ni več dorasla velikanskim naporom ameriške le talske ofenzive. Vedno znova pripovedujejo v tisku in radiu, da so nemške lovske jate skoraj popolnoma uničene ter da ne predstavljajo več nikake resne nevarnosti za ameriške letalce. Zlasti A me rikanci žonglirajo pri tem s fantastičnimi številkami o sestreljenih nemških lovcih. Novi nemški uspehi pa so brez dvoma najboljši dokaz o neresničnosti teh trditev.
Tudi vedno večja uporaba lovcev za dolge polete dokazuje, da hoče ameriško letalstvo na ta način čimbolj zmanjšati bombniške izgube. To lovce predstavljajo v glavnem dvomotorni »Lightningi« ter enomotorni »Tbunderbolti«, ki dobe z dodatnimi bencinskimi tanki zelo velik akcijski radij ter tako lahko spremljajo bombnike daleč v sredino Nemčije.
Da pa so Nemci kos tudi tej razme roma močni letalski zaščiti ter da jim vedno znova uspe, približati 6c bombni-škiin oddelkom in s>i tamkaj poiskati svojo žrtve, nam dokazuje število sestrelitev na veliko soboto, veliko nedeljo in v torek. Poglejmo si samo številke o sestrelitvah štiri motorni h bombnikov in sovražnih lovcev v teh treh dneh:
Dne 8. aprila 65 štirimotornih bombnikov, 22 lovcev, dne 9. aprila 62 štirimotornih bombnikov, 9 lovcev, ter dne 11. aprila 105 štirimotornih bombnikov, 24 lovcev, skupno 232 šUnimotornili bombnikov, 55 lovcev. '
Poleg vedno močnejšega nemškega lovskega letalstva ima mnogo zaslug pri sestrelitvah nemško protiletalsko topništvo, ki je prav v zadnjih dneh z novimi obrambnimi metodami doseglo pomembne uspehe.
Viktor Emanuel odstopil
Milan, 12. aprila. Viktor Emanuel je objavil po radiu, da jo imenoval svojega sina Umberla za »italijanskega regenta . Imenovanje pa bo postalo šele, ko bodo zavezniki vkorakali v Rim . Emanuel trdi, da »prostovoljno« zapušča politiko, in da uresničuje to, kar je predlagal zavezniškim oblastveni in svoji vladi.
Potem ko je Viktor Emanuel izpolnil svojo nalogo, je postal nepolreben. Njegovi in*i prijatelji so mu lo že dolgo l>opolnoma odkrito dopovedovali. Njegova radijska izjava jo tako zlagana, kot jo bila a na vsa njegova politika. Vsled tega more pričakovati, da bi mu verjel kateri koli Italijan ali pa trezen opazovalec, ki zasleduje razvoj v južni Italiji. O prostovoljnem sklepu nc moremo govoriti od one ure dalje, ko je Etna-nucl svojo politiko brezpogojno iztočil sovražnikom Italije ter sc ponižal na stopnjo njihovega sluge.
Ako misli Viklor Emanuel, da si je s hinavsko izjavo, da bo postal njegov ukrep veljaven šele, »ko bodo zavezniki vkorakali v Rim« ustvaril kritje napram svojemu narodu, potem se mora pač zavedati. da njegovim gospodarjem noben termin nič ne pomeni. Izdajalca so <lo-
z nadmočnimi pehotnimi in oklepniškimi silami.
Na bojišču pri K o vi ju so našo čete pri krajevnih napadih vrgle Sovjetp nazaj ter odbile sovražne protinapade in pri tem uničile večje število oklepnikov.
Na Nettunskem predmestju je bil odbit sovražni sunek, podprt z močni 111 topništvom. Daljnostrclno topništvo je obstreljevalo luško področje A 11 z i a in Nettuna ler razpršilo sovražne ladje, ki so se zbirale.
Oddelki nemških bojnih in borbenih letal so napadali na področju Anzia podnevi in ponoči skladišča streliva in pogonskega goriva. Močne eksplozije in ye-lcpožari so bili opazovani na področjih ciljev.
Na južnem bojišču je bilo pri živahnem obojestranskem delovanju izvid niških in udarnih oddelkov ponovno uničenih več sovražnikovih oporišč in dovedenih večje število ujetnikov.
Pri napadih severnoameriških bombnikov proli južno vzhodnemu ozemlju Nemčije in pri sunku sovražnih lovskih oddelkov proti severni in pa srednji Nemčiji je bilo včeraj sestreljenih 51 severnoameriških letal, otl tej;a 38 štirimotornih bombnikov.
Nekaj angleških letal je vrglo v pre tekli noči bombe na mestno področje Osnabriick a.
Hitra nemška bojna letala so napadla cilje na področju Londona.
Mirno nemško zaupanje v zmago
Lizbona, 12. aprila. Znani zgodovinar in publicist profesor. Alfredo Pimenta objavlja v neseni portugalskem časopisu pregled splošnega političnega položaja, v katerem prihaja do pomembnih ugotovitev.	« , »Dočim vladala izven Evropo ter ob robu naše celine nemir in nervoznost, ki spominjata na razpoloženje igralca rulete, ki jn vrgel svoj zadnji denar na igralno mizo. opažamo, kako je v srcu Evrope oni narod, od katerega je odvisna rešitev tega dela zemlje, ohranil mir in razsodnost, ki pričala o edinstvenem razumevanju za sedanje dogodke in ki na nas globoko vplivata. Dočim mečo sovražnik deset in stotisoče tort bomb na mirna mesta, da bi razrušil moralo naroda, ki jo pred Bogom in pred ljudmi postal brani tel j in zaščitnik Evrope, dela ta narod mirno, tiho trpi ter gleda s stisnjenimi zobmi, kako se rušijo njegove katedrale in gradovi, spomeniki in palače, stanovanjske hiše in koče V neoinajanem zaupanju v Fiihrer-ja no omahuje, temveč kuje v tihem besu orožje, ki bo nekoč razbilo sovražnika — kajti razbili ga bodo.«
O nesmiselnem lmmlmem terorju piše profesor Pimenta: »Ljudje se sprašujejo, čemu je potrebno to sistematično
— II
in grozno uničevanje vseli kulturnih vrednot evropske celine, ko je vendar žo dokazano, da s tem ni mogočo po- I membno oslabiti nemškega oboroževanja. Uničevanje rad: uničevanja: to je pove- | lje, ki ga ubogajo strahovalnl letalci.«
Profesor pravi, da si pa? ni mogočo razložiti, čemu Angleži 111 Amerikanci še nadaljujejo s tem uničevanjem, ki dejansko ni 11 i kak dokaz junaštva in zaupanja v zmago, temveč je prej posledica nesi-gurnosti, nervoznosti, razočaranja ter nezmožnosti.
»Le en 1110/«': nadaljuje profesor Pimenta, »je točno napovedal ves razvoj. Ta mož jo Vvinston Churchill. V govoru pred letom in pol, ali prod dvema letoma, ki so ga prenašali po vsem svetu je dejal: Največjo nevarnost za zaveznike pomeni podaljšanje vojne, kajti to nam lahko prinese razliko v nazitaliju, omajan je junaštva ter utrujenost. Te Churchillove besedo so nepozabne. Dejansko traja vojna za zaveznike že mnogo predolgo. Razlike v njihovih nazorih postajajo tako očividne, da je njih navajanje nepotrebno. Prolesor Pimenta zaključuje: »Amerika in Anglija sla danes bolj oddaljeni od zmage, kot kdaj koli prej.«
Zavednim Slovencem!
Pol leta je za nami, od kar jc v najusodnejšem trenutku naše zgodovine vzel v svoje roke krnulo naroda naš prezident, div. general Leon Rupnik. Dobrega pol leta jc komaj od tedaj, a pred seboj vidimo vendar toliko storjenega, toliko sadov težkega in trudapolncga dela. da kaj sličnega v svoji preteklosti skoraj nc najdemo. Ob najtežji uri, ko »so ležali na tleh slovenstva stebri stari« se nai prezident ni ustrašil prevzeti nase zgodovinske odgovornosti. 2e ta korak sam, s katerim smo se uvrstili med narode, ki ob strani hrabre in požrtvovalne nemške vojske prispevajo svoj delež v borbi proti komunizmu, zasluži vse priznanje. Toda ni ostalo samo pri besedah. V par mesecih se jc dvignilo in organiziralo slovensko domobranstvo kot narodna vojska, ki hoče dokončno obračunati s komunizmom. V par mcsecih so izpregledale in naSlc pravo pot široke plasti ljudstva, kar je dokazalo tudi splošno podpisovanje božične protikomunistične spomenice. Na vseh področjih jc bilo izvršeno ogromno obnovitveno delo, naj omenimo samo socialno polje, kjer jc mogla biti izrednim potrebam kos sumo tako velikopotezna socialna akcija, kot jc danes v teku in kakršne Slovenci šc nismo poznali.
Vsi danes uživamo sadove tega trudapolncga dela. Zato dolgujemo svojemu prezidentu vso hvaležnost, hkratu pa tudi zaupanje v njegovo vodstvo in v delo, ki ga še namerava izvesti v bodočnosti. O tem svojem delu bo spregovoril nai prezident, general Leon Rupnik ljudstvu sam neposredno in sicer na zborovanju, ki se bo vršilo v nedeljo, lb. aprila ob 10 dopoldne v veliki Unionskt dvorani. V daljšem govoru bo ožigosal temne sile. ki so nas pahnile v nesrečo, obračunal bo z napakami preteklosti in nam pokazal nove smcrnice za bodočnost. Vsi, ki hočete sodelovati pri bodočem gradilncm in obnovilnem delu, udeležite Se tega zborovanja, pridite poslušat besedo moža pod čigar vodstvom bomo gradili in ustvarjali.
Srbska uradna izjava o Niša | Badoglio - plačanec Moskve B.}..«
slej še vedno odvrgli, čim se jim je zdelo, da je prišel pravi trenutek. Toda ta žalostni zastopnik savojske hiše je lahko trdno prepričan, da bo zaradi svojega izdajstva propadel prav tako, kot vse kreature njegovega kova. Med tem časom bo moral seveda italijanski narod nositi posledice tega izdajstva. Umberto mu bo brez dvoma dodal še, kar bo mogel, v kolikor se ikhjo Moskva, London in Washington sploh šc ozirali na njegove usluge.
Milan. Poročilo, ki ga je angleška poročevalska služba razširila o formalnem odstopu Viktorja Bmanuela, presojajo v odločilnih italijanskih krogih zgolj kot znak in potrditev krize, ki sedaj vlada 11:1 zasedenem južnoitalijanskem ozemlju. Slabost in notranjo izpodkopanje monarhije je postalo sedaj jasno pred vso svetovno javnostjo. Kralj sc jo odločil na ta korak le pod pritiskom protimonarhistič-nega ljudskega razpoloženja,.ki vlada tudi v Južni Italiji. Monarhija je dne 9. septembra izgubila vse zaupanje italijanskega naroda, tako da.tudi v zasedeni Južni Italiji ni bil več možen kralju obstanek na prestolu. Vsel;»kpr pa nima ta korak nikaltPga praktičnega političnega pome-
javlja ob priliki angloameriškega bom bardiranja Niša dne 5. aprila nasledn]o uradno izjavo:	.
Na temelju uradno ugotovI)enih dejstev je predstavljalo angloameriško bombardiranje mesta Niša dne 5. aprila tega leta izrazit strahovalni napad na civilno prebivajstvo. Razdiralne in zažigalne bombe, ki so padle na mestne predele, v katerih ni bilo nikakih vojaških ali gospodarskih ciljev, so zahtevale veliko število človeških življenj ter so povzročile pomembno tvarno škodo. Več sto hiš je bilo porušenih, med njimi tudi neka cerkev in neka bolnišnica. Ta strahovalni napad angloameriškega letalstva na odprto mesto, ki leži v državi, ki so jo Angloamerikanci pognali v vojno in o kateri še vedno trdijo, da so njeni zavezniki, je izzval v vseh slojih srbskega naroda soglasno obsodbo in zgražanje.
Srbska vlada dviga kot veren tolmač čustev svojega naroda pred vso svetovno javnostjo svoj glas proti tej do neba vpijoči krivici, ki so jo Angloamerikanci zagrešili nad srbskim narodom, ea čigar svobodo se domnevno bore. Dejansko pa uničujejo srbski narod tako s svojimi pogostimi strahovalnimi napadi na mirno prebivalstvo kot tudi s potuho zločinskim Titovim tolpam, s katero hočejo izzvati v Srbiji državljansko vojno in medsebojno uničenje.
Učbenik za izdajalce
Madrid, 12. aprila. Badoglio je po poročilih nekega britanskega diplomata, ki je prispel iz Neaplja v Madrid, napisal knjigo, za katero sc zdaj trga neko veliko ameriško založnitvo. Rokopis je imel prvotni naslov »Moja pot v Rim«. Z izja-lovitvijo izkrcanja pri Nettunu pa je bil Badoglio prisiljen, da ga jc predelal ter ga naslovil »Moja pot k zaveznikom«. Založništvo noče čakati s tiskom, da bi Badoglio prišel v Rim. Pravi, da ni gotovo, kako dolgo bi to trajalo; s knjigo pa bi se vendar dalo dobro zaslužili.
na. Imenovanje bivšega prestolonaslednika Umberta za italijuinJkega regenta je, tako poudarjajo, zgolj prazna in brezpomembna gesta.
doglio pr......
vajskega kolovodje Ilroza, je izzvalo znova v vsej italijanski javnosti ogorčenjo in zaničevanje napram temu izdajalskemu generalu. K poročilom o tem novem izdajalskem koraku Badoglia piše tisk, da dogovor z boljševikom Brozom kaže, da se Badoglio nahaja danes že popolnoma v rokah Moskve ter je tako popolnoma izgubil svojo svobodo delovanja. S tem novim izdajstvom se je Badoglio sedaj kot plačanec popolnoma podredil boljše-viškemu gospodstvu. Italijanski narod ne bo tega izdajstva Badogliu odpustil, kot 11111 no Im) nikoli odpustil njegovih dosedanjih zločinov.
Dolarski ček kot obliž
Bern. 14. aprila. Po uradnem švicarskem poročilu je ameriški poslanik v Bernu izročil vodji političnega departe-menta ček za milijon dolarjev, ki predstavlja prvi obrok odškodnine za škodo, ki je nastala pri bombardiranju Schafl-hausna.
Pač značilna ameriška rešitev: dolarski ček kot rešitev vseh posledic podlega zločinstva ameriškega letalstva. To »raz-čiščenjen schatfhausenskega primera označuje Rooseveltovo mišljenje. Z denarjem hoče uspavati Švico ter njeno jezo vsled izgubo nenadomestljivih vrednot ter krvi zahrbtno umorjenih žena in otrok.
Trebljenje tolovajev
Berlin, 12. aprila. Vkljub viharjem in pomladanskim poplavam so nemške in zavezniške čete uspešno nadaljevale svoja čiščenja komunističnih tolp na zapadnem Balkanu. Sovražnik je ob tej priliki na področju ene same armade v enem dnevu izgubil 392 mrtvih, 200 ujetnikov in preko 300 ranjencev. Čete so v boju zaplenile en gorski top, kakih sto pušk, več strojnic, številne konje, opremo oskrbovalne komore ter mnogo sanitetnega gradiva.
Berlin, 12. aprila. Komunistične tolpe so poskušale v južni Črni gori napasti razne kraje na neki važni cesti Nemške čete pu so jih skupno z domačimi črnogorskimi oddelki odbile. Tolovaji so med prazniki egubili 132 mrtvhi.
Včerajšnji letalski boji nad Nemčijo
Berlin. 12. aprila. Dne 12. aprila jf* v opoldanskih urah priletel nad jugoza-padno Nemčijo manjši ameriški bombniški oddelek. Nad področjem VViesbaden-Mainz ter severovzhodno od Frankfurta ob Meni je prišlo do silovitih letalskih bojev z nemškimi lovci in rušilci. Več štirimotornih bombnikov so Nemci sestrelili.
Tudi nek slabši ameriški oddelek, ki jo istočasno priletel v srednjo Nemčijo, se jo zapletel v boje 4 silami nemške protiletalsko obrambe.
Berlin, 12. aprila. Izvedeli smo, da io danes opolduo prišlo do letalskih bojev med nemškimi lovci ter severnoameriškimi iKimbniki nad južnonemško mejo, zlasti na Neusiedlerskim jezerom ter nad vzhodnimi Alpami. Pri tem je bilo več štirimotornih bombnikov zbilib ali pa . prisiljenih k zasilnemu pristanku.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 13. aprila. Romunsko vojno i dne 12. aprila sc glasi: severnem Krimu so se nemško-romunske čete po srditih bojih, v katerih je sovražnik utrpel velike izgube, umaknile na nove položaje. Vzhodno od Dnjc-ster-Limana jc bil nadalje napadajoči sovražnik odbil s težkimi izgubami. V srednji Besarabiji in severno od Jassyja so bili zavrnjeni vsi sovražni napadi, podprti z oklepniki. Napadi nemških oklep-niških sil in romunskih oddelkov severno od črte Podul Iloaic—Tg. Frumos sc nadaljujejo in zavzetih jc bilo večje število krajev in važno višinsko ozemlje. Sovražnik je na tem odseku utrpel izgube v ljudeh in gradivu.
Švedski list k Hullovi grožnji
Stockholm, 13. aprila. K Hullovi grožnji ncvtralccm piše list »Helsingsborgs Dagblad« v uvodniku, da bi morala Švedska s prelomom trgovskih odnošajev z Nemčijo utrpeli nepopravljivo škodo in to nc glede na to, da sc tak čin nc bi strinjal s švedsko nevtralnostjo. Vrh tega bi bil tak ukrep s političnega vidika skrajno nevaren. Švedski list nadalje opozarja, da se celo Zcdinjene ameriške države same niso bile držale pri urejevanju svojih trgovskih odnošajev vidikov, ki jih zagovarja Hull.
Če bi bila zmaga zaveznikov lako gotova. kakor to hočejo prepričati Zcdinjc-nc države, piše ob koncu ta list, potlej pač nc bi utegnili trgovinski odnošaji ncvtralcev z Nemčijo igrati kakšno posebno vlogo. Kar pa sc tiče »demokracije-, za katero se Angloamerikanci bore, no, jc pač gotovo ena stvar- "Tisti, ki se bodo vrnili z bojišč te vojne, bodo poslali vse mogoče, samo nc demokrati. 1
Kratka poročila
Zagreb. Stanovanjske okraje mesla Zagreba so včeraj opoldne ponovno bombardirali angloameriški strahovalni bombniki. Nastala je škoda, število človeških žrtev je majhno.
Stockholm, 12. aprila. Bivši grčki kralj
Jurij je prispe! v Kairo. Zaradi krize v svoji emigrantski »vladi« jc imel številne posvete.
Obvezno pridelovanje oljnih rastlin
Verordnung iiber den verstarkten Olfruchtanbau
Auf Grund der mir erteilten Lr-miichtjguug ortlue ieh an:
Art. 1. Alle Besitzer landwirtschaft-lieh genutzten Bodcns sind verpllich-tet, im Rahmen des Anbauplanes 01-pflunzen anzubauen und deren Sumen ubzuliefcrn.
Art. 2. Der Anbauplan iiber den Anhau von Olfriiehten wird durch den J'riifekten naeh Anhorung des Provin-zial-lnspektorates der Landwirtsehaft bckannt gemnclit.
Art. 3. Landvvirte. die ilirer Anbuu-und Ablieferungspflicht voli nachge-kommen sind, kbunen Pramien erlial-ten.
Art. 4. Wer der Anbau- und Ablieferungspflicht nicht nnehkommt oder versucht, ohne Anspruch «1 ie Pramie zu erlangen, wird mit Geld- und 1' rei-lieitsentzug hestraft.
Triest. den t. Miirz 1044. Der Oberste Kommissar: Rainer e. h.
Naredba o povečanem pridelovanju oljnih rastlin
Na podstavi danih mi pooblastil
odrejam:
Člen t. Vsi posestniki kmetijsko izkoriščanih zemljišč so v okviru pridelovalnega načrtu dolžni pridelovati oljne rastline in njih semenje oddajati.
Člen 2. Načrt za pridelovanje oljnih rastlin objavi prefekt po zaslišanju pokrajinskega kmetijskega inspekto-rata.
člen 3. Kmetovalci, ki docela izpolnijo svojo dolžnost pridelovanja in oddaje, lahko dobe nagrade.
Člen 4. Kdor dolžnosti pridelovanja in oddaje ne zadosti ali neupravičeno skuša dobiti nagrado, se kaznuje v denarju in na prostosti.
Trst, dne 1. marca 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Izvršilne določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin za Ljubljansko pokrajina
Člen 1. Vsak lastnik, zakupnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, je dolžan saditi oljne rastline po predpisih te naredbe.
Člen 2. Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljna rustlina predpisuje sončnica. Povsod tam, kjer sončnica ne uspeva, t. j. v hladnih legah, predvsem v krujih nad 500 m morske višine, se more namesto sončnice saditi kakšna druga oljua rustlina, predvsem buče.
Člen 3. Osebe iz člena 1., ki razpolagajo z obdelano kmetijsko površino v izmeri do 20 ha, morajo oddati nnj-liianj naslednje množine oljnih semen: Pri obdelani površini
1— 2 ha . . 10 kg oljnih semen nad 2— 4 ha . . 30 kg » » » 4— 6 hu . . 50 kg *» » » h— 8 ha .. 70 kg »	»
nad 8—10 kg . . 90 kg oljnih semen » 10-12 ha . . 120 kg » » » 12—14 ha . . 150 kg » » » 14—16 ha . . 180 kg » » » 10—18 hu . . 215 kg » » » 18—20 ha . . 230 kg » » Člen 4. Osebe iz člena 1., ki razpolagajo z obdelano kmetijsko površino v izmeri nad 20 hu, morajo posaditi z oljnimi rastlinami najmanj naslednje | površine:
Pri obdelani površini
nad 20— 25 ha . . 0.75 ha
>	25— 30 ha . . 1.— ha
>	io— 40 ha . . 1.50 ha , 4o_ 50 ha . . 2.— hu » 50— 70 ha . . 3.— ha , 70—100 ha . . 5,—ha » 100—200 ha . . 7.— lin » 200—300 ha . . 9,— ha
>	300 —400 ha . . 12.—ha » 400—500 ha . . 16.— ha
z oljnimi rastlinami. Z izrazom »obdelana kmetijska površina* se razumejo njive, vrtovi, vinogradi in travniki.
Člen 5. Vsaka oseba iz člena 1. je dol/.nu prijaviti do 10. maja t. 1. pristojnemu občinskemu uradu površino in vrsto oljnih rastlin, ki jih je ozir. jih bo posadila.
Člen 6. Občinski uradi pošljejo prijave s preglednim seznamom v dvojniku (ime, priimek, bivališče, obdelana kmetijska površina, vrsta in površina zasejanih oz. posajenih oljnih rastlin) do 20. maja t. I. okrajnim glavrstvom, ta pa urejeno po občinah s sumarič-nimi pregledi do 25. maja t. 1. Kmetijski zbornici /a Ljubljansko pokrajino.
Člen 7. Oljna semena se morajo oddati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (»Prevodu«), ki jih plača takoj v gotovini.
O oddaji mora sestaviti »Prevod« točne izkaze.
Člen 8. Oddano seme mora biti popolnoma dozorelo, suho, pravilno očiščeno in ne sme biti plesnivo, sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kupne cene.
Člen 9. Osebe iz člena 1., ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, prejmejo nagrade, in sicer:
1. nagrado v olju. ki se ne všteje v obrok maščobe in ki znaša za vsakih 2Vs kg oddanega oljnega semena
1 del olja, ki ga plača prejemnik po uradno določeni ceni. Nagrada ne srne znašati več ko 4 litre olja za vsako osebo, ki sc upošteva po naslednjem odstavku.
Pri določunju zgornje meje nagrade se upoštevajo poleg oseb iz člena 1. tudi njihovi rodbinski člani in vse njihove delovne moči v stalni oskrbi. Kmetijski uradniki in njihovi družinski člani se tudi upoštevajo.
2. Za vzorne uspehe pri pridelovanju oljnih semen smejo prejeti osebe iz člena 1. nadaljnjo premijo po natančnejših določbah, ki jih izda Kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino; te osebe se bodo tudi pri dodeljevanju umetnih gnojil prvenstveno upoštevale.
Člen 10. Osebe iz člena 1. dobe po ugotovitvi njihovih pravic iz člena 9. oii »Prevoda« nakaznice za nakup olja oziroma umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih oz. zadrugah.
Člen 11. Osebe iz člena L, ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, morejo od »Prevoda« odkupiti 50% oddanemu semenu ustrezne količine oljnih pogač.
Ljubl jana dne' 4. aprila 1944.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik.
Velikonočno zborovanje Slomškove družbe
.	Ljubljana, 13. aprila.
Tudi za letošnjo velikonočno počitnice jo priredila Slomškova družba običajno zborovanje v torek, 11. aprila t. 1. Ob pol devetih je bila v marijaniški kapeli sv. maša, pri kateri jo zbor učite-ljiščnikov in učiteljiščuic prepeval prelepe velikonočne pesmi. Orkester jo tudi izpolnil vse odmore zborovanja z odlično izvajanimi glasbenimi točkami.
Takoj po sv. maši je bila v dvorani komemoracija za umrlim članom dr. Breznikom. Predsednik ga je v kratkih potezah pokazal kot vzornega SlomSkarja, učitelj Žnidar pa je iz njegovega življenjskega dela izbral številne pobude, ki jih jo prerano umrli učenjak naslavljal na slovensko učiteljstvo, kateremu je v prvi vrsti naloga, da goji in neguje slovensko besedo, ki mora biti središče vsega pouka v ljudski šoli Zborovalci so ob koncu lepega spominskega govora, ki jo izzvenel kot oporoka, hvaležno zaklicali svojemu vzornemu jezikovnemu učitelju trikratni »slava«.
Nato je predsednfk pričel zborovanje s prisrčnimi pozdravi vsem navzočim Slomškarjem, zlasti pa inšpektorju pokrajinske uprave Silvu Kranjcu, nadzorniku Bobiču. prelatu Kalanu, dr. Demšarju, dr. Levičniku, dr. Lovrenčiču. dr. \Vraberju, nadzorniku Ločniškarju, župniku Plantariču, g. Lambizarju, številnim redovnim učiteljicam in profesoricam uršulinkam, usmiljenkam in šolskim sestram ter hišnemu gospodarju dr. Pogačniku.
Predavateljica strok, učiteljica Alojzija Rusova jo nato predavala o družinski vzgoji. Ker je ta vzgojni kompleks preobširen, da bi ga bilo mogoče obdelati v enem predavanju, je predavateljica obravnavala samo versko vzgojo v družini. Na izbranih resničnih življenjskih zgledih je pokazala, kako prva verska vzgoja sloni izključno na materinih ramah, kako oče nekako pozabi na to svojo dolžnost, vendar je v dobrih rokah, ako je mali dobra in verna. Vodila jo poslušalce mimo vseh družinskih in verskih praznikov, ki dajejo družinski vzgoji poseben poudarek, pa tudi dovolj prilike, da se pravilno razmahne. Opozarjala je tudi na vzgojne napake, ki prečesto povzroče, da se otrok naveliča verske vzgoje in mu postane zoprna. To pa je treba na vsak način preprečiti, ako naj poznejši življenjski pretresljaji mladostnika ne odvrnejo od vere. Vsa družinska verska vzgoja mora bili tako urejena, da deluje vzajemno z življenjem; ako sla ta dva činilca: vera in življenje ločena, ni mogoče pričakovati pozitivnih vzgojnih uspehov.
Bela Krajina v odporu proti komunizmu
>Tesko vojsci, kad jo selo hrani, i državi, kad jo baba brani«
Ljubljana, 13. aprila.
To dni je prišlo v Ljubljano iz Bele Krajine več beguncev. Napravili so dolgo in precej nevarno pot. preden so prispeli sem. Priti so morali do Kolpe -ta del poti je bil najnevarnejši — prekoračili so hrvaško mejo in se tam javili pri nemški vojski. Nato so šli v Kar-lovac, od tam v Zagreb, iz Zagreba pa v Ljubljano, kjer že vsi nosijo domobranske uniforme in težko pričakujejo dneva, ko bodo lahko šli v Belo Krajino, da preženejo od tam komunistične tolpe.
Fantje, ki so prišli sem, so se že dolgo časa skrivali pred komunisti, da ne bi bili mobilizirani. Njihova usoda je bila enaka usodi drugih skrivačev: nekaj časa, nekateri kar po več mesecev, so se skrivali po raznih luknjah pod podom in v stenah, tako da po cele tedne niso videli svetlobe. Nekateri so si priredili v takih podzemskih prostorih za božič kar celo božičnico. Vendar so znali svoja skrivališča dobro prikrivati, tako da niti sosedje niso vedeli, kod se skrivajo. Ko se je zima malo unesla in so bili komunisti po hišah zmeraj bolj nadležni, tako da se je bilo l>ati nevarnosti, dn jih bodo oukrili, so fantje odšli v gozd. Imeli so s seboj nekaj orožja ter so stalno postavljali straže, da bi se ubranili komunističnih napadov. Komunisti se jim res niso upali bližati. Izdajali pa so proglase, da bodo milo postopali z vsakim skrivačem, ki sc bo prostovoljno javil.
s silo. Nekaj časa so grozili, da jih bo<lo poslali vse v internacijo, v Kordun v Liki. Kasneje pa so le grožnjo opustili. Mlačneženi so samo grozili, da jim bodo odvzeli »državljansko čast«.
Na miting je ljudi podila patrulja. Iz vsake hiše je moral priti vsaj en zastopnik, star več kot 12 let. Prihajale so navadno same stare ženske in otroci. Včasih so nagnali skupaj tudi kaj deklet. Na mitingih so ljudi ozmerjali, da so še vse premalo navdušeni za komunizem. Po mitingih 60 hoteli prirejati plese z dekleti domačinkami, a so dekleta zmeraj pobegnila in tudi vina za veselico ni bilo nikjer vzeti. Na vprašanje, zakaj ne gredo v Ljubljano, so komunisti odgovarjali, da to ni vredno žrtev, ker se bo Ljubljana sama predala, ko ji bo zmanjkalo vode.
Po Beli Krajini se potika precej hrvaških komunistov, med njimi tudi komunistke, ki rade pojejo ono komunistično pesem:
Naša kapa na tri roga, lorimo se protiv Boga.
Ljudje pa se norčujejo iz komunistične »vojske« in komunističnih »bork« — »Teško vojsci, kad jo selo hrani, i državi, kad jo baba brani«.
Komunisti dopuščajo tudi še nekakšne ljudske šole, v katerih poučujejo same neizobražene domačinke, vsak teden enkrat pa pride poučevat v to šolo tudi
Predavanje jo bilo po vsebini tako močno, da so si ga vsi poslušalci želeli tiskanega za zopetno osvežitev. Končno jo bilo tudi še predlagano, naj sc k okrožnici sv. očeta o vzgoji pripravi potreben komentar in bo potem najbolje služila kot avtoritativna knjiga za vso družinsko vzgojo.
Bivši okrajni šolski nadzornik Boris Grad je v svojem pesniškem predavanju pokazal, kakšna naj bo bodoča slovenska ljudska šola. Poudaril jo, da bo moralo biti prvo, kar bomo storili po vojni: da priznamo Bogu, kar jo božjega in da za-koreninimo otroka v sveto slovensko zemljo. Bičal jo premnoge hibo sedanje šole, ki so bile vzrok neuspehov iu jo na njih pokazal podvig novo šole. Vse škodljivo vplive, prLnešeue iz tujine, je treba odklanjali, zalo pa oskrbeti pravilen izbor vzgojne in učne snovi, ki naj bo vsa domača in domorodna. Skrbeli jo treba za dober učiteljski naraščaj; kajti ni še vsak učitelj, ki je dovršil učiteljišče. Nadaljnja skrb veljaj šoli, zasilnim učilnicam in zgradbi novih šol, ker so dosedanje šole skoro do dveh tretjin porušene. Skrbeti bo treba tudi za bolehao otroke, ki bodo pod skrbno nego — v gozdni šoli — dosegli polnovredno izobrazbo iu
ludi vršili polnovredno delo v življenju, Nadaljnja skrb mora veljati učilom, knjižnicam in šolskemu inventarju. — Za vso tisto mladino pa, ki ji jo vojna onemogočila učenje v šoli, bo treba oskr. beti potrebne nadomestne tečaje in izpopolnitve, da ne bodo hodili še v šolo, ko jih bo že drugo delo nujno klicalo. — Vsak učitelj se mora vprašati: kaj mo čaka? in kakšna je moja dolžnostv
Profesor dr. Maks VVraber je v krat.
kem in klenem predavanju orisal Slomška kot svetniškega in idealnega vzornika sloveuske vzgoje, slovenske šolo in slovenskega učiteljstva. Njegov vzorni lik je tako silen, tako vsestranski, da je nujno, da z mogočnostjo in silnostjo svojega vzgojnega vpliva zavlada vsemu slovenskemu šolstvu. Zato so podružnice Slomškovo družbe potrebna iiujnost tudi na srednjih in visokih šolah, da 6e razširi Slomškov duh povsod, kjer so dela za vzgojo naroda. Za boljši preudarek tega močnega predavanja se je izrazila splošna želja zborovalcev, da ga prinese Slovenski učitelj.
Ob koncu se je predsednik iskreno zahvalil vsel zborovalcem, predavateljem in govornikom in končal zborovanje. Odhajajoči so trdili, da je bilo to zborovanje v zadnjih letih najlepše in močno ter udarno kakor ob katoliškem shodu.
Financiranje vojne v luči gospodarstva
Medtem pa so po vaseh, včasih več-	I	prava komunistična učiteljica. Otroci se
krat tedensko, gotovo pa vsaj enkrat na	'	učijo komunističnih pesmi, mučiteljice«
teden, prirejali mitinge. Na mitingih so	j	pa jim ubijajo v glavo komunistično ideo-
poskušali pridobiti ljudi zase z milo in	i	logijo.
Pretekli teden jo govoril nemški finančni minister Schwerin Krosigk o sodobnih vprašanjih: vrednosti denarja, kupni moči in davkih. Iz tega govora posnemamo po nemških listih:
Za financiranje vojne 6la v primeri s prejšnjimi časi merodajna dva faktorja: 1. armade v masah in veliko povišanje vojnih stroškov in 2. Izpopolnitev državnega kreditnega aparata. Vojna 1870 do 1871 je stala Nemčijo 1.5 milijurde mark, prejšnja svetovna vojna pa 150 milijard mark. Zaradi takega povišanja izdatkov se ni dalo vojne financirati s prejšnjimi kratkoročnimi in srednjeročnimi finančnimi operacijami. Zlasti niso v prejšnji vojni dovoljno rabili davkov kot stredstev za financiranje. Zalo so večinoma stroške krili s tiskanjem bankovcev. To pa bi se vse še dalo spraviti v red, če ne bi bilo veraajskega miru, tako da je namesto urejenih razmer prišla povojna inflacija
Zalo je danes vodstvo finančne politike v polni meri na jasnem, da do inflacije ne sme več priti. Vsa proizvajalna možnost države mora stremeti danes za kritje vojnovažnih stvari, tako da zasebni konzum ostane le malo. Posledica tega je. da se del obstoječega denarja da potrošili in je s tem izgubil svojo kupno moč. Ta kupna moč pa bo zopet oživela, ko bo po vojni na razpolago dovolj potrošnih dobrin. Da pa do tedaj denar obdrži svojo vrednost, skrbi komisar za cene s tem. da so ostale cene potrošnih dobrin ne-izpremenjene. Če kdo zaradi vojne sedaj nc more kupiti vsega, kar bi rad, poleni to ni razvrednotenje denarja, temveč samo počivanje kupne moči.
Tudi iz dejstva, da se na črnem trgu plačujejo naraščajočo cene se ne da sklepati na razvrednotenje denarja. Čo je kave malo. se bodo vedno našli pasioni-rani pivci kave, ki so pripravljeni plačati vsako ceno za zadnjo kilo. To umetno naraščanje cen bo onemogočeno v tistem trenutku, ko bo po vojni dovolj blaga.
Nemški varčevalec danes ne dela samo pravilno v smislu vojnih načel, temveč tudi pametno. Da bodo hranilne vloge odvzete, je govorica, ki jo razširja sovražna propaganda. Če je naša industrija organizatorno in tehnično napravila čudeže z vojno proizvodnjo, bo napravila isti čudež tudi s proizvodnjo po vojni, kar se tiče cene. Tedaj se bo videlo, da se je varčevanje izplačalo. Finančna politika ima z davki v rokah orožje, da izčrpa nevarni presežek kupne moči. Davek od-
Prldigati po cerkvah seveda ni dovoljeno, komunisti se boje, da bi imel duhovnik vpliv na ljudi. O domobrancih širijo najbolj gorosiasno vesti. Premikanje iz vasi v vas ni dovoljeno. Kdor se pregreši proli temu, jo obsojen na prisilno delo.
Belokranjci so se teh neznosnih razmer žo naveličali. Žele si čimprejšnjega prihoda domobrancev. Samo da tega ne vedo vsi, koliko je že domobrancev. Zato so bili vsi begunci veselo presenečeni, ko so videli, koliko je teh fantov. Pa ovde je ljudi celo morje, če bi ljudi kod nas to znali, bi od vesolja jokali,« je dejal eden od njih. Zdaj so se z navdušenjem tudi sami pridružili tej množici.
stranja kupno moč. Čeprav so davki neljuba zadeva, mora vsakdo uvideti, da s svojim plačilom davkov prispeva k financiranju vojnih stroškov in v boju proti inflaciji. To je utemeljitev za dosedanjo in bodoče davčne ukrepe. Doslej smo krili v 4 in pol leta vojne nekaj nad 50"i vojnih stroškov z davki in drugimi tekočimi dohodki vključno prispevke od nas zasedenih ozemelj. Drugo sredstvo za financiranje vojnih potreb, kredit je bil porabljen niti no za celih 50% kritju. Dočim so bila v prvi svetovni vojni izda-jana vojna posojila, se sedaj dobivajo potrebne vsote pri bankah in drugih denarnih zavodih. To je metoda tihega financiranja vojnih stroškov. Temelji pa na varčevanju nemškega naroda.
Mnogi Nemci si delajo skrbi zaradi višine državnega dolga. Sprašujejo, če jo mogoče zdržati tako visoko obremenitev brez poloma. To skrb razumem. Toda ob istočasnem naraščanju javnega dolga sc zmanjšuje dolg zasebnikov v nemškem gospodarstvu, kar poteka paralelno. Drugič jo povečanje dolgov kriti z velikimi in rodovitnimi ozemeljskimi pridobitvami na vzhodu in zahodu. Tretjič pa je državni dolg dolg nemškega naroda samemu sebi. Zato bo mogočo po končani vojni odplačati, odn. spremeniti v dolgoročna posojila državni dolg.
Tudi tiskarno za bankovce se nismo prekomerno posluževali. Sicer jo obtok naraslel na trikratno predvojno višino. Vzroki za to so znani. To so potrebe vojaških blagajn, plačilo družinskih podpor, povečani izdatki za mezde v oboroževalni industriji, mezde djlavcev. ki delajo za vojno, milijonov inozemcev, izplačilo1 vojnih škod in končno povečanje števila prebivalstva. Povečanje obtoka plačilnih sredstev ne smo delati nobenih skrbi.
Na vprašanje, kako se financira vojna, odgovarja nemški finančni minister: z našim delom, z našo disciplino z našimi davki in našim varčevanjem. Na ta način dobivamo denar za vojno in ta denar bo obdržal svojo vrednost. Osnovo nemškega financiranja vojno so zdrave.
Is Gorice
Prepoved doscljevanja v Gorico. Prefekt je s posebnim odlokom prepovedal doseljevanje v goriško mestno občino. Od te prepovedi so izvzeti uradniki, nameščenci in delavci javnih podjetij, ki so prestavljeni v mesto.
Drzna tatvina. Tržaški časopisi poročajo o dreni tatvini, ki- je bila izvedena na Gradiškuti nad Prvačino. Pri nekem posestniku so v pozni noči, ko so gospodar in družina trdno spali, tdrli v hlev tatinski zlikovci in odpeljali kravo s teletom, 2 kozi, 12 piščancev in krme Nakradeno blago so roparji naložili kar na voz, ki so ga vzeli pri sosedu, in nemoteno odšli. Pri čitanju te notice smo se spomnili na komuniste, ki gospodarijo po osamljenih naseljih goriškega podeželja in smo skoraj uverjeni, da so drzni rop zakrivili komunistični rokomavhi, ki ponekod že več mesecev »osrečujejo« primorske Slovence.
Izraelove mreže
nad svetom
44
Likvidacija to nepravičnosti pa ne bo prebudila onih milijonov delavcev, ki so jih likvidirali zaradi svojih fantastičnih načrtov. Vse se da narediti, samo človeka, kot ga je Bog ustvaril, se ne da predrugačitil
V teku naših izvajanj smo uvideli, da se Judje in njih pomagači točno držijo izdanega gesla: Moč in liinav-ščinu, laž in prevara, podkupovanje ter izdajstvo (1/16).
Naštejmo ob zaključku poglavja o komunizmu nekaj teh laži in sleparij: la/ o pravilnosti zlate valute, zapeljevanje s posojili v bankrotstvo, odiranje držav in celih narodov z valutnimi in žitnimi borzami, zapcljevunje ljudi v nepotrebne izdatke za alkohol in lu-ksus; kopičenje zlata, nn drugi strani pa proletariziranje. delavskih mas s pomočjo industrije: razlastitev zemljiških posestnikov z zakonodajo ali z revolucijami, načrtno vzgajanje gangsterjev in partizanov s pomočjo filma, omeli-kuzenje mladine z razvratno literaturo: beganje ljudi z odvratno reklamo, me-;s pojmov in ustvarjanje nezadovoljstva, nemira in sovraštva med narodi, verami, različnimi stanovi, da,
celo med člani družine s pomočjo tiska, uničevanje osebno svobode s pomočjo lažnih gesel o svobodi, izenačenje ljudstev v brezlično množico proletarcev s pomočjo gesla o enakosti, vabljiva gesla o napredku in naprednosti, drzno rušenje tega, kar je človeku najsvetejše, vere in družine; zastrupljevanje mladine in vse javnosti, lažni nauki o darvinizinu in marksizmu; napačni ekonomski nauki, ki jih Judje uvajajo kot svoj monopol v naše šole^ itd. Povsod, kamor pogledamo, je laž in prevara! Vse to je samo »edino primerno sredstvo za dosego cilja — »bodočega blagostanja v judovskem kraljestvu«
Ce jc bilo do sedaj vse, kar je Jud počel in svetoval, laž in prevara, ali mislijo naši komunisti, da misli jildov-stvo sedaj ravno s komunizmom »iskreno«? Kot vse drugo, je tudi komunizem samo sredstvo za dosego judovske nadvlade nnd svetom.
Že v letu 1897. so mislili Judje, da so tik pred ciljem Citojmo:
»Danes vam lahko izjavim, da smo samo še nekaj korakov pred dosego svojega cilja. Ostala ie lc še mala raz-
dalja, vsa prehojena pot je že pripravljena, da zaključi obroč simbolične ka če, s katero mi označujemo svoj narod. Ko bo ta krog zaključen, bodo vse evropske države kot v stiskalnici.« (III/1.)
»Svojega uspeha smo si povsem gotovi, ker imamo v svojih rokah skoraj vsa denarna sredstva« itd.
Snovno nadvlado nad svetom in zastrupljevanje vseh narodov po Judih vidimo, kdor ima oči, brez sionskih protokolov. Videti bi jih morali vsi, pa jih ne vidimo. Zakaj nc?
Načrtna demoralizacija
Kako to, da svet no spregleda židovske igre, ali vsaj ničesar učinkovitega ne ukrene proti tej nevarnosti?
Vsej zaslepljenosti narodov je bila v prvi vrsti kriva nadutost ljudi, takozva-na »naprednost«. — Poglejmo si samo naše putolovščine in razdejanje dežele Kdor ni z njimi soglašal, je bil nazad-njak in reakcionarec, kdor pa je svaril pred avanturami, 3 bil izdajalec, ki so ga likvidirali ob ploskanju velikega dela ljudi.
Človek, ki so Je v napačno pojmo-vatii svobodi prevzel in se upira vsaki oblasti, se je prevzel tudi nad svojim bližnjim. Sočlovek mu ni več brat, tem več samo še predmet izkoriščanja. Po javlja se grabežljivost in lakomnost v trgovini in industriji pa tudi v vsakdanjem življenju. Zakaj je šio toiiko ljudi v hribe? Tudi zato. ker računajo na bolj-
ša mesta! Če je pri tem narod na deželi krvavel in je pel dežele požgane, to jih ne brigal
Da si taki ljudje potolažijo in uduše vest, da pozabijo na najvažnejša življenjska vprašanja, se je treba nekako drugače zamotiti. Tu pride zopet Jud in pravi:
»Da bi množice ne prišle vsej stvari na sled, bomo odvrnili njeno jiozornost na zabave, igre in javne hiše. Taka preobilica zabav bo odvrnila misli množice končno od vprašanj, za katerih uresničenje bi se morali sicer z njimi trdo boriti. Ko so ljudje postopoma vodno bolj izgubili sposobnost za samostojno mišljenje, bodo verno vse za nami klepetali. Mi bomo potem sami postavili nove miselne smernice.« (XIII/4) »V naprednih državah smo ustvarili plitvo, umazano in spolzko literaturo.« (XIV/4) »Mladina je ponorela od humanizma in zgodnje razvratnosti, v katero jih je pahnila naša agentura.« (1/15)
Človek, ki je postal materialist in ki najde svojo življenjsko nalogo samo še v uživanju, razvedrilu in razvratnosti. dejansko ne more biti nikdar srečen pn če ima še toliko bogastva. Kaj naj rečemo o nižjih plasteh ljudstva, ki trpi večkrat res pomanjkanje, pa mu razkazujejo ob jestni bogataši ves svoj 'uksus. vesel ia čenje in razvratno Življenje. Ako ne bi imelo to ljudstvo nekaj več pameti ter idealizma v sebi. bi morala v njih vzkl-peti nevoščliivost, ki prehaja že v besno
sovraštvo.
»Našemu zmagoslavju smo olajšali delo še s tem, da smo vedno vplivali na najbolj občutljive strani človeškega duha. na preračunljivost, požrešnost in človekovo nenasitnost glede snovnih potreb, Žo vsaka posamezna naštetih človeških slabosti bi zadostovala, da uniči vsake iniciativo in nudi narodovo voljo onemu, ki zna njegove silo kupiti.« (1/22)
»Napeta borba za nadvlado bo ustva rila in je že ustvarila razočarano, hladne in brezsrčno družbo. Tedaj bodo šle nižje plasti gojev, ne zaradi tega, da bi slu žile dobremu, tudi ne zaradi bogastva ampak samo iz sovraštva do privilegira nili slojev z nami proti našim tekmecem t. j. proti razumništvu gojev. S pomočje stiske in zavistnega sovraštva vodimo m množico.« (111/10)
»Ustvarjati moramo razdore, nemir« in sovraštva po vsej Evropi« (V11-2), itd Da odvrne človeštvo od takih vpra šanj, ga je zavajal Jud na veseljačenje pustolovske vede in duševno brezdelje O tem čitamo:
»Glavna naloga našega delovanja ji v tejn, da zmešamo ljudem razum s kri tiko, da ga odvadimo razmišljali o tem kar bi povzročalo odpor, in da usmerim« umstvene sile gojev na medsebojno praz no besedičenje.« (V-7) »V vseh časih s« sprejemali narodi in posamezniki besedi zn dejanja, ker se zadov.olje z nekaj na videznim, in le redko kdaj opazijo, č< sledi obljubi tudi b.DOluilev « (V-8)
Ob obletnici strahotnega potresa
14. aprila 1895 jo na velikonočno no-deljo zvečer zajel Ljubljano iu velik del tedanjo Kranjske silen potres. V Ljubljani jo potres požkodoval celo vrste hiš, tako da so jih morali podreti, a čemer se jo v znatni meri spremenilo lice Ljubljane. Tedanja Ljubljana jo štela le 30 tisoč prebivalcev, vendar je nastala zaradi podrtih in poškodovanih stanovanjskih poslopij v Ljubljani huda stanovanjska stiska. Kako so si znali ljudje tedaj pomagati, najlepšo ve povedati poročilo, ki jo bilo tedaj objavljeno v posebni periodični tiskovini. To je tedaj začel izdajati Pomožni odbor za Ljubljano in okolico, zato da jo jo razpošiljal po tedanji Avstriji časopisom, ki so iz nje posnemali novice in podrobnosti o ljubljanskem potresu.
V tretji številki take »Potresne korespondence«, jo bilo tudi naslednje poročilo:
Prenočevanje v zeljnatih kadeh
»Kdo bi si bil mislil velikonočno nedeljo, da bodo igrale pod skladiščem g. Fr. Jakopiča na Mirju ležeče kadi tako važno vlogo. Ze v oni usodepolni noči so se nastanili tu ondotni prebivalci, ki so niso upali v zidana poslopja.
Precej drugo jutro so je podalo mnogo ljudi k omenjenemu gospodu s prošnjo, da jim prepusti prazne kadi v stanovanje. Tej prošnji je g. Jakopič rado-voljno ustregel ter jim glede na število družinskih članov nakazal eno ali dve kadi. V kratkem času so izginile vse kadi izpred skladišča ter jo bilo treba odpreti tudi skladišče in tudi od tam kadi spraviti na prosto. Ubogi ljudje so si pripravili takoj primerna ležišča in zanimivo je bilo gledati zvečer, kako je v mnogih kadeh počivalo celo po pet oseb, večji del matere s svojimi otroki.
Toda te kadi še niso zadostovale, da bi mogli vsi dobiti kolikor možno pripravnega prenočišča. Tedaj je odprl gosp. Jakopič še vse svoje varne prostore in tako mu jo bilo mogoče prenočiti v prvih nočeh nad 500 ljudi. Pri tem gostoljubnem poslu se je udeleževala cela družina g. Jakopiča. Veliko zaslug pri tem poslovanju si je stekel njegov svak g. Friderik Ileren, ki je pomagal s svetom in dejanjem. Po njegovem nasvetu so obrnili vse kadi z odprtino proli jugu. da so se na ta način prebivalci obvarovali mrzlega severnega vetra. Kratko in malo, misel za tako provizorifno stanovanje se je splošno hvalila in odobravala.«
Osebne novice
Himen. V nedeljo, dne 9. t. m., sla se poročila v cerkvi sv. Petra g. Peter Šu-steršič, trgovec, in gdč. Vera Savuikova iz Kranja. Priči sta bila nevestin oče (j;. Ivan Savnik in ženinov brat g. Anton susteršič. Bilo srečnol
Zgodovinski paberki
14. malega travna 1586. leta je ustanovil nadvojvoda Karol univerzo v Gradcu. Karel je hotel zavreti širjenje protestantizma v svojih deželah. To pa ni bilo mogoče, dokler je morala mladina pohajati šole na Nemškem, ki so bile v oni dobi vočidel v proteslantovskih rokah. Zato je sklenil ustanoviti za dežele Notranje Avstrije višjo šolo v Gradcu, vodstvo je izročil jezuitom. Leta 1572. so začeli graditi kolegij. Poleg papeža in nadvojvode so podpirali zgradbo s prispevki štajerski samostani in ljubljanski škof Konrad Glušič. Pričeli so šolo s tremi nižjimi razredi. Leta 1582. je odredil nadvojvoda, da morajo dijaki iz mest in trgov, ki so njemu podložni, študirati le na graški knežji šoli. Jezuitska šola je kmalu dosegla dober sloves, tako da so celo protestantje pošiljali tja svoje sinove. Izreden pomen, ki ga je imela ta ustanova tudi za nas Slovence, moremo razbrati iz imenikov učencev. Tako je bilo 1584. leta v pripravljalnem razredu 45 Nemccv in 24 Slovencev poleg 15 Italijanov; v tretjem gramatikalnem razredu pa cclo samo 15 Nemcev in 10 Italijanov, zato pa kar 26 »Kranjcev«. Ko je Karel videl velike uspehe, ki jih je nova šola dosegla, jo jc 1586. lela povzdignil v univerzo, kjer sc je poučevalo bogoslovje, modroslovje in proste umetnosti. Papež Giegor XIII. je plačeval na leto 1200 cekinov za vzdrževanje dijakov in bogoslovcei v »tl-nem zavodu, enako je tam vzdrževal ljubljanski škof Tavčar devet dijakov. Graško vseučilišče je v naslednjih desetletjih vzgojilo obilo izobraženih mož za vse stanove in močno pospeševalo kalo-
šmarnice Marije Pomagaj
za letošnji maj bodo čez nekaj dni izšle.
šmarnice so tuko kot lanske namenjene vsem Slovencem. Zato prosimo vse župne urade, da jih naroče pri pripravljalnem odboru prvih sobot, Poljanska cesta 6, čimprej, tudi za svoje faranc. Farani naj jih naroče pri žup-nih uradih. Šmarnice je spisal stolni kanonik Fran Koretič in so nadvse aktualne vsebine, tako da bodo za vsakega Slovenca, deželana kakor meščana, inteligenta kakor preprostega človeka lepo duhovno branje.
liško cerkveno reformo. Velik pomen zlasti za štajerske Slovence jc ohranilo tudi skozi naslednja stoletja.
1865. leta je fanatičen secesionist v Washingtonu smrtno ranil Abrahama Lincolna, predsednika Združenih držav, ki je osvobodil črne sužnje v Ameriki. Vprašanje suženjstva je izzvalo oster spor med južnimi poljedelskimi in severnimi industrijskimi državami. Ko je bil 1861. leta izvoljen za predsednika Lincoln, odločen borec za odpravo suženjstva, so južne države izstopile iz Zveze in ustanovile posebno konfederacijo. Nastala je vojna. Lincoln je z nenavadno energijo in vztrajnostjo ukrotil »južnjake« in dosegel odpravo suženjstva, pa tudi padel kot žrtev svoje zamisli.
Imate vse knjige Slovenčeve knjižnice?
Nekatere so že razprodane. Kupite tiste, ki vam še manjkajo, da bo vaša družinska knjižnica popolna. V knjigo založen denar ni izgubljen denar. Obrestuje se, kadarkoli knjigo preberete.
Kupujte ia berite knjige Slovenčeve knjižnice!
Tombola nekdaj in danes
Prejšnja leta so sc vršile vse našo lombole, ki so jih zelo |k)goslokral prirejala razna naša društva v Ljubljani, Kranju in drugod, na javnih trgih. Letošnja tombola, ki jo pripravlja Zimska pomoč, pa sc ne bo vršila na javnem trgu, temveč bodo izžrebane številko sporočeno vsej slovenski javnosti po našem časopisju. Zato ne bo Ireba lastnikom tombolskih tablic Knjižne tombolo Zimske pomoči stali po cele ure na trgu in čakati na izid, temveč bodo lepo doma črtali izžrebane številke na svojih tablicah v času od 7. do 28. maja, kakor jih bodo prinašali naši časopisi.
Vsi tombolski dobitki so sestavljeni iz knjig od 5 do 10 po številu, ki bodo sijajno opremljeno in posebno Irajne vrednosti, ker je večina knjig tiskanih prav za lo priliko, ostale pa so temu primerno opremljene. Poleg tega pa bodo prejeli vsi oni, ki bodo zadeli tombolo, še denarno prispevke za nakup knjig po prosti volji od 500 do 5000 lir.
Od danes naprej se dobijo tombolske tablice tudi po trafikah, prodajali pa jih bodo tudi pismonoše, ki obiskujejo naše domove in so se postavili v službo dobre stvari z veliko ljubeznijo in požrtvoval-' nosijo.
Za danaSnji dan
Koledar
Petek, 11. malega travna: Justin, muče-noc; Douinina, devica ln mučonica; Tl-
burcij. mučonco. Sobota, 15. malega travna: Ilelona, kraljica; Potor Gonzalea, opat; Bazilisu, m.
Dramsko gledališče
Zaprto.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica »Divja ptica« ob 16 ln 19.
Kino Union
»Ljubosumnost« ob 16 In 19.15
Kino Sloga »Tovariš pride takoj« ob 15. 17 ln 19.
Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Piceoll, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ccsln 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Dramsko gledališče
Petek, 11. aprila: Zaprlo.
Sobota. 15. aprila, ob 18: »Razbiti vrč«. Risi
Sobota.
Klelstova klasična veseloigra »Razbiti vrč« v provodu dramaturga g. J. Modra Osebo: Valtor. aodnl svetnik — VI. Skrbln-šok. Adam. vaški aodnlk — Cesar, pisar — Poček, Marta — P. Juvanova. Eva, njena hči — V. Juvanova. Vid. kmet — Korošec, Rupreht, njegov sin — Nakerst, Brlglta — Kraljeva, služabnik — Verdonik, Llza, dekla — Pugljova, Meta, dekla — Verdonlkova, blrič — Pfeifer. Režiser prof. Sest, scenograf A. Oorlovičeva, kostumi J. Vilfanovo.
Operno gledališče
Petek, 14, aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila, ob 18: Baletni večer. Izven. Coue od 36 lir navzdol.
Baletni večer T koreografiji Maksa KIr. bosa obsega tri delo: 1. »Na terasi«, komičen enodojanski halot na glasbo Jonka Oregor-ca; 2. »Mandarin«, pantomimičen enodejnn-ski balet na glasbo W. A. Mozarta, ln S. »Ikar«. bajesloven balot v enem dejanju « spremljavo tolkal po sestavi M. Kirbosa. Vsi trijo baloti Imajo za osnovo koreografijo svotovno znanih plesalcev: Mjosina, Fokina in Deraina, ki jih Jo priredil M. Kirbos v okviru naših Izvajalskih zmožnosti. Tri večoru bo sodolovnt celokupni balet z vsemi solisti in Ireno Kirbosovo kot gostom.
Gostovanje Stile Kogejeve In Ivana Kranela, člana zagrebško Opere v Blzcrtovl operi »Carmen« bo v nedeljo. Pela bosta v partiji Carmoncito ln dona Joseja, s kato-rima sta Imela žo pred nekaj sozonnmi v naši Operi prodoren uspeh. Ostala zasedba: Escamlllo — Janko, Dancairo — M. Sanein, Micaela — Ribičeva, Zunign — LupSa, Hc-mendndo — B. Kancin, Morale« — Dolničar, 7rasquita — Kržetova, Morccde« — Poli' čovn. Dirigent dr. Svnra. režisor C. Debevec, koreograf inž. P. Golovin.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 14. nprll:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutran.il pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračntca, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Dermelj
—	14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trlo — 18.45 Iz našega leposlovja: Covc: Preprosto zadevo — 19 Komorni zbor
—	19.30 Poro&ila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena modigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Iz opernega sveta, pojejo sopranistka Ksenija Vidali, tenorist Rudolf Franzl in bafilonist Vekoslav Janko
—	21 Ves svet pojo danes le zame — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasbeno potovanje.
0d 13. aprila velja zatemnitev od 21 do 5
Bivanje v Jadran. Primorju
Osebe, ki so izza i. julija 19-13 prišle iz kake italijanske pokrajine, ki ne pripada k operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«, in so se nastanile v Ljubljanski pokrajini, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 15 aprila 1944 pri upravi policije v Ljubljani, Če bivajo stalno izven Ljubljane pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu pismeno zaprositi za dovoljenje za bivonje v Ljubljanski pokrajini v smislu naredbe Vrhovnega komisarja z dne 10. marca 1944, ki jc objavljena v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 8. aprila 1944.
Kundmachung der Ernahrungsanstalt
Abgabo vom Fleisch
Verbraucher bekommen am Samstag den 15. d. M. bei ihren Motzgern jo 20 lig Kindlleisch gegen Abgabo von Abschnit-ten »1, 2, 5, G Ap< der vom SVA in Lai-bach ausgegebenen Aprilgruudlebensmit-tclkarte.
Berechtigte Verbraucher in den Ge-mčinden: Ježica, Dev. M. v Polju, l)o-brunje und Kuduik bekommen am Samstag, don 15. d. M. bei ihren Metzgern je 10 Dg Bindfleisch und je 10 Dr Flei-scherzeugnlsse gegen Abgabo vom Abschnitt >63 — Ap« der Aprilgrundlebens-mitlelkarte.
Obvestilo »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 15. apr. 1944 pri svojih mesarjih 20 dkg mesa proli odvzemu odrezkov >št. 1, 2, 5, 0 Ap . aprilske živilske nakaznice izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Upravičeni potrošniki v občinah: Dev. M. Polje, Dob ru n je, Ježica, Rudnik bodo prejeli 15. apr. 10 dkg govejega niesa in 10 dkg mesnih izdelkov proli odvzemu odrezka >03 Ap« aprilsko živilsko nakaznice.
Za Socialno pomoč
Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli:
Gospa Urbane Fnni je darovala namesto cvetja na grob gospe Šifrerjeve 500 lir za »Socialno pomoč:.
Za informacije glede »Socialne pomoči* kličite: 47-571 Prostori »Socialno pomoči'' so na Oosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po Čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč, ček. rač. 16.580»!
Seznam najdenih predmetov
oddanih v mesecu marcu na upravi po-lioijo: približno 6 kg »tare mešano konjsko žime; par črnili žonskih nogavio iu kos baržuna; žonska ogriicu z malimi pozlačenimi okroglimi členki: mnlu ovalno usnjena denarnica z vsebino 30 lir; bankovec za 50 lir io očala z rjavimi roženimi okvirji.
V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti v mesecu februarju: par dam-skili čcvljov zavitek jostvln; nahrbtnik s svežim mesom, prnznn aktovka in mreža: aktovka z zdravili; aktovka z razno vso-bino; zavitek s 3 moškimi ovratniki; moški suknjič; šal; palioa iu aktovka z brisačo.
IzSol jo prevod krasnega francoskega
romana, ep ljubezni do rodno grude:
Velika oriiaiellico
Napisal rierro I/Ermite, prevedel A Anžlč v zbirki »Naša knjiga«. 326 strani, oiognntno vezau 85 lir. Roman jo nagradila Francoska akademija.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred H-ofijo 5 — Miklošičeva eestu 5
Poizvedovanje
Našel sem rožni venee na Vidovdnnskl cesti. Dobi so pri vratarju Ljudsko tiskarno v LJubljani.
Nadena je bila na velikonočni ponedeljek mala domska znpestua ura. Naslov naj. ditolja: Sv. Jakoba trg 2 pri vratarju.
Dnevne novice
Sveta maša zadušnica za umrlim Fran« cotorn Buhom bo v potok, dno 14. aprila ub 7 zjutraj v trnovski cerkvi,
Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta Damcsto cvetja na grob blngopo« kojuo Emilijo šumijove darovala g. prol'. dr. Mirko llrlbar 300 Ur in neimenovana 100 lir. Blagim durovalcoui so društvo nuj, prisrčnojo zuhvuljujo.
Hranilni In posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, opozarju svojo člano, da bo v soboto, 15. U iu., ob 17 v zadružni poslovalnici redna letna skupščina.
»Ubogo Kristino« bomo ponovili na belo nedeljo, 16. april«, ob 17. Kor jih jo na veliki ponedeljok mnogo moralo odill od blagajne brez vstopnic, kl ao bilo ie dopoldne razprodano. si jih pieskrbito v prod. prodaji v trgovini SflllgoJ. Pri dnevni bln-gajnl se bodo prodajale na dan predstavo od 9.30 do 13 ln od 15 dalje.
Važno ca vsakogar sedaj In v bodoče Jo znanje strojepisja! Nov| eno-, dvo- ln trimesečni tečaji (dnovnl In vočornl) pričenja-jo 14. In 15. aprila. Učno uro po ioljl obiskovalcev. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, l»o-mobranska 15.
Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevl ulici jo podaril g. Andrej Do lin ar, Bohoričeva ulic« 1. 200 lir namesto evetjn na krsto pok. ge. Morije Terček. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v iiuenu podplranlh.
Dr. inž. Anton Kuhelj je napisal zanimivo in aktualno knjigo
o mehaniki vsakdanjega življenja
Čitatelj bo gotovo z veseljem prebral zanimivo vsebino; v posebno veselje pa bo predvsem tistim,ki se/anima jo za tehnična vprašanja. Naroiite sena »SVET«!
Košnjo travo ob potih ln strndouih na Burju lu ltukovl jolšl bo mestna občina ljubljanska tudi letos oddala na javili dražbi, kl bo v nedeljo 16. aprila ob U dopoldne v gospodarskih prostorih mestno občino na Prulnh št. 6, torej nu nekdanjem Murtiiičevom ponostvu. Interesenti izven bloka, ki so dražbo uo bi mogli udeležili, lahko pošljejo poobluščonca.
Želatlna za uiodlstlnje. Pokrajinski gospodarski svot bo Izdul inodistinjaiu, ki 1">-trobujojo žclutluo za svojo obrt, nakazilo zn nabavo želatino za dobo treh mesecev. Kor jo vložilo »kupno prošnjo h seznamom Združonje Industrljoev iu obrtnikov, obrtni odsek v LJubljani, posebnih prošenj zu nakazilo nI troba vlagati. Modistinjo se opozarjajo, da dobe nukuzuico v uradu Pokrajinskega gospodarskega »vola v Ljubljani, Boethovuova ulica 10, pritličje, soba 12, v dueh 15. in 17. aprilu 1944,
Slenicncll Bela nedelja je gregorsku iegnanjol Ituzinero no dopuščajo, da lil so ta dan zbrali kot farna družina okrog svetega Gregorja, »o bomo pn v tn namen udeležili skupno pobožnostl v Sloniškovoiu domu, Poljanska cesta 6, kjer bo sv. maSa ob devetih, popoldanska pobožuost pn ob pol štirih. Čeprav bo letošnjo žognunjo brez običajnih gregorskih štrukljev, pu vsaj v duhu bodimo med svojim) drngimi domačimi iu v skupui molitvi prosimo zn čimprejšnje srečno svldonjo v prijaznih Slo-rnenlhl Tudi okoličani - sosedje toplo vabljeni, za vse bo dovolj prostorni
Dol. Logatec
Uspela domobranska prireditev. V Dolenjem Logatcu so uprizorili dne 9. in 10. aprila 1944 dramo »Domovina v plamenih«". Pri tej igri so sodelovali sami zavedni slovenski fantje, ki jih vodi pri delu in življenju načelo: »Za vero in domovino«. Vsega skupaj je naslopilo K) fantov. Pred uprizoritvijo je imel režiser g. Erznožnik tudi zelo lep govor o domobranski ideji: »Živeli ali umreti*. Igra je obakrat leno uspela in je bila udeležba zelo obilna. Ponovitev 1k> v nedeljo, dne 10. aprila.
KULTURNI OBZORNIK
Fr. Knaflič: Lov na skrivnosti
Če bi zapisali, da je to ena prvih slovenskih izvirnih detektivskih povesti, bi morda rekli preveč, kajti: je detektivska povest in ni. Pa tudi prva ni. Ni namreč nc morilcev ne usmrčenih, pa jc vendarle glavna vsebina napeto odkrivanje zagonetnih skrivnosti, kakor pri detektivkah. Razloček je morda v tem, da ta najnovejša- izvirna knjižica Slovenčeve knjižnico ni zgolj policijsko detektivska, temveč bolj — časnikarsko reportažna ter v tem pogledu izrazito feljtonska, pa ne v slabem smislu; jc namreč zelo posrečeno in realistično izvirno lokalizirana v domače slovensko okolje. In prav to je prednost teh zagonetnih zgodb, ki jih razkriva moderni časnikar na motorju Vid Moškon in jih nam podaja potem po svojih zapiskih, ki so zdaj naslovljeni »Lov na skrivnosti«.
Prva povestica v tej zbirki ima naslov »Zavrharjeva senca«. Tu sc razodeva skrivnost dveh očetov, ki sta oba imela svoj greh, in je sin prvega, služil pri drugem, ki ga jc tudi smatral za sina, za hlapca. In iz tega nastane zadrega, ko pride še ljubezen vmes. Tisti sin je Janče, hlapec pri Zavrharju, in se zaljubi v Za-vrharjevo hčerko Minko, tako rekoč brat v sestro; razume se, da ga oče Zavrhar zapodi od hiše, razumljivo pa tudi, da se Minka upira in vztraja pri svojem ter tako nastajajo trenja V to pride časnikarjev nos, ki hoče priti stvari do dna in pride po raznih čudnih okoliščinah. Te razkrijejo, da je Janče sin — bližnjega graščaka Matijčka, katerega žena ga pa obožuje po smrti kot zgled prave zakon-
ske zvestobe. Ta grofica Lili sicer pride ob svojo iluzijo, toda odprta je pot ljubezni med Jančetom in Minko, kar je tudi nekaj. Vmes so še druge epizode, ki poživljajo povestico in ki tudi peljejo v spravo in zakon (Zavrhar sam in dekla Lojza). Kakor je zapletenost zgodbe lahko več ali manj izvirna, jc pripovedovanje resnično živahno ter realistično verjetno, kar daje tej detektivki pristno slovenski izraz.
Ta povest »Zavrharjeva scnca« je največja v zbirki, saj obsega 78 strani.
Nato sledita šc dve, ki imata s prvo skupnega samo skupnega glavnega odkri-vatclja zagonetnosti, privatnega detektiva Kresa ter izvršitelja njegovih naročil, oziroma orodje njegove volje, časnikarja Moškona.
»Dogodek v kresni noči« že po naslovu obeta biti kaj v slogu »Strahu na Sokolskcm gradu« ter je tudi v resnici glavno pozorišče grad; sicer pa višja družba »industrijcev«. Gre za skrivnost izginotja Belinove žene pred očmi moža in — zdaj jo je treba najti in razložiti ves potek, vloviti skrivnost. Ugrabitev na savskem mostu v Črnučah je precej ame-rikanska zadeva, ki jo zapletajo še razne cigarete in besedica »Abal«, na kateri časnikar mnogo gradi, pa v napačno smer. Po dolgem brezuspešnem iskanju naleti na ugrabljenko slučajno v vaški cerkvi nekje na Dolenjskem, kamor se je pripeljala kot gost graščaka z bližnje graščine. In zdaj se izkaže, da dela tu pokoro za — staro ljubezen. Prejšnji lastnik gradu je bil zaljubljen svoj čas vanjo, a ona ga je zavrnila, on pa je umrl zaradi ljubezni. In zdaj se maščuje na njej
njegov brat Hugon, avanturistični baron, ki jc pohajkoval po Indiji in se naučil marsikakšnih fakirskih čarovnij. Ta jo je ugrabil, odpeljal na grad in jo drži v šahu s svojimi fakirskimi navadami. Toda časnikar najde tudi pot sem in noči, ko uganja baron z njim svoje indijske čarovnije, zbeži Tija od njega, tedaj ko ji prihaja naproti že njen mož. Vsa zudeva se v redu konča, kakor detektivka zahteva. Ostala jc zagonetka samo šc beseda »Abal« —
In tej posveti tretjo kratko zgodbico »Abal« V čudnih primerih se jc časnikar srečal z njo, pa vedno mu je ostala zagonetka. Sedem let se je podil po svetu, da ji ugane smisel. Gledal ic za njo čudne skrivnosti, nazadnje pa mu je v nekem beograjskem zabavišču odkrila ciganka, da »Aba« pomeni kavkaško besedo, ki varuje človeka pred uroki — hudega pogleda.
Tc zagonetke rešuje Knaflič v svoji zbirki »Lov na skrivnosti«. Knjiga je gotovo zanimiva kot prva take vrste v naši književnosti; kot realistično opisovanje z močnim slogom pravega časnikarja pa ima tudi svojo ceno. Je lahko čtivo, ki bo marsikomu z lahkoto in zanimanjem pregnalo dolgočasje dni. Amerikanske de-tektivke so tu dobile domač priokus. Zlo-činstvo se je umaknilo fakirstvu. Sicer pa je skrivnost kakor — Zavrharjeva senca, plod domačih ljubezenskih razmer, ki bi lahko dale dober realističen roman. Toda v časnikarskih rokah so dobile hitrejši in senzacionalnejši razplet. Senza-cionalnejšil V tem je ravno bistvo felj-tonskega pisanja, ki je v tej Knafličcvi knjigi dobilo krepko literarno obliko, td
Nove skladbe
Missa 'Regina pacis«. Pod gornjim naslovom je zložil in ravnokar izdal <lr.
Fr. Kimovec novo latinsko mašo za štiri-glasen mešan zbor z orglami ali tudi z orkestrom. Skladba jc dokaj obsežna (orgelska partitura ima 22 strani), vendar pa ne preko običajne mere dolga. Slog, ki se ga skladatelj poslužuje, jc pretežno polilon, tako da so haimonično grajena mesta skoraj kar redka Skupna vez med posameznimi deli, čeprav v daljši skladbi ne posebno značilna, je zadnji takt ki povsod kadencira na isti način; morebiti tudi začetna štiritonska vrsta, ki se skoraj v začetku vsakega dela javlja v rožnih premenah. Za izvedbo bo skladba srednja težka.
Na popolnosti, ki jo od lake skladbe vsekakor pričakujemo, bi maša pridobila, če bi jo skladatelj šc podrobneje revidiral in prečistil Tako moti skoraj istočasna raba slovenskih in mednarodnih (italijanskih) izrazov za brzino v prvem delu maše. Tako naletimo najprej na izraze »zelo počasi, hitreje, prva brzina, široko, prav po malem zadržuj« in podobno, takoj nato ali pa tudi vmes stojijo izrazi »ritardando, andante mosso, moderalo molto, tempo primo« in nato spet slovenska opomba na str 15. Nejasno pisanih mest pa tudi očividnih napak je razmeroma veliko. Tudi so nekatere modulocije dokaj prisiljene ali celo nerazumljive (tako na pr. na str. 15 zgoraj in šc bolj na str 16 zgornja in spodnja vrsta; posebej še spremljava na str. 19 konec druge vrste). Taka mesta So toliko manj utemeljena, če tvorijo samo kratko epizodo v sicer kar se da gladko tekočem stavku. Konec v Čredo, ako sodim po nekaikratnem prcigravanju, tudi nekam v zraku obvisi. — Ne glede na omenjene nedostatke jc maša v zasnovi dobra in bo v dobri izvedbi dosegla zaželen učinek.	M. T.
Bežigrajski cerkveni zbor
Župna ccrkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom ima delaven in c.elo izvežbon pevski zbor, ki ga lahko štejemo med najboljše ljubljanske ccrkvenc zbore, Vodi ga organist g. Jože Hanc, Zbor šteje okoli 25 glasov. Ob raznih prilikah nastopi tudi izven službe božje, kot je bi! to na primer slučaj na Veliki petek zvečer, ko je izvajal skrbno sestavljen spored postnih pesmi. Nastop bi v drugih okoliščinah lahko imenovali koncert. Mešan zbor jc izvajal pet točk in siccr po eno Levičnikovo, Gallusovo, Pavčičevo, Mavovo in Tomčevo. Ženski zbor je ubrano zapel Perosijevo »Crux fidelis« k oratorija »Vstajenje«. Sopranistka gdč. Franja Senegačnik je pa zapela rccitativ in arijo iz Beethovnovega oratorija 'Kristus na Oljski gori«. Solistka ima prijeten, obsežen, dramatično barvan in dobro šolan glas; posebno ob tem spevu jo mogla pokazati vsestransko zmogljivost. Zbor sam zveni kompaktno, inlonančno je zanesljiv, tudi" vokalizacija je dobra; dinamika zadovolji, le v smeri proti piano bi šla vsaj na gotovih mestih lahko še nekoliko dlje; ponekod moti tudi prekratko fraziranje. — Bežigrajski pevski zbor pa tudi sicer rad seže po večjih in težjih skladbah Tako je za letošnjo Veliko noč (pa tudi že dvakrat prej) izvajal obsežno in v vsakem oziru zahtevano Tomčevo lani izišlo latinsko mašo v čast Srcu Marijinemu Za stolnico in za učiteljiščem je bil to menda prvi zbor, ki se jc tega dela lotil in ga tudi lepo izvedel. Izvedba je bila dokaz njegovih višjih stremljenj in lepe tehnične izvež-banosti. Tako bežigrajski cerkveni pevski zbor v tem delu Ljubljane prav častno Zastopa našo cčfkvcno glasbeno 1 umetnost.	M. T,
Ne širite kužnih bolezni!
Posebno gospodarjem ob Ižanski in Dolenjski cesti namenjeno opozorilo
11, medicinsko zgodovine je znanih polno težkih epidemij črevesnih nalez-i ti vili bolezni najrazličnejših vrst, ki so nastale zaradi nesnažne in okužene vode, kjer -o se ljudje kopali. Ker je pa sprejem.. ..ost za črevesne nalezljive bolezni toliko večja, čim manjša je odporna sila prebivalstva, je obtnst posebno ob izrednih vojnih razmerah dolžna iz javnih interesov preprečiti vse možnosti nastanka epidemij, ki je bila Ljubljana pred njimi od leta 101S in 1919 dalje \o8 ali manj obvarovana.
Ob Ljubljanici sc nahaja javno mestno kopališče, prav tako pa na drugi strani kopališče Ljubljanskega sportne--.u kluba in Kajak-kluba. Pred dvema letoma je pa mestna občina odprla prebivalstvu ob Trnovskem pristanu in na Spici veliko brezplačno kopališče iu sonči I išče.
Da bi bila voda v kopališču čim bolj zdrava in čista, je mestna občina podaljšala zbiralni kanal, da se prepreči dotok odpadnih voda z levega brega Ljubljanice. Zaradi onesnaženja in oku-ževanja vode za kopanje je bil za ga-ljeviško naselje zgrajen poseben filter za tamkajšnje odpadne vode, ki jih je
mnogo prebivalcev brez upoštevanja temeljnih pravil javno higijene izlivalo kar v odprto jarke, ki je po njih okužena voda uhajala v Oaljevec iu po njem tik mestnega kopališča v Ljubljanico.
Mestna občina je posvetila pozornost tudi drugim odprtim jarkom in pritokom Galjevca ter je bilo pri tem ugotovljeno, da prebivalstvo na področju Dolenjsko in Ižanske resle ter bližnje okolice, deloma celo tik kopališča na več krajih grdo krši osnovne zahteve zakonodaje, ki naj ščiti javno zdravstvo po gradbenem zakonu, pravilniku in odredbi mestnega poglavarstva o preprečevanju kužnih bolezni v pomori ju mesta.
Gradbeni zakon in pravilnik dovoljujeta samo greznice brez pretoka ter se smejo v odprte jarke stekati samo meteorne vode, torej samo deževnica in snežniea.
Ta odredba pravi natančneje: »Prepovedano jo stresati smeti in druge odpadke ter izlivati odpadne vodo na ulice in hodnike. V odprte jarke se smejo stokati samo meteorne vode. ne pa odpadne vode i/, gospodinjstva, kopalnic m pralnic, niti pretoki iz greznic in gnojišč. Kolikor še ni izvedena kanalizacija, 1110-
Vsakdania Ljubljana po kronistovih zapiskih
Marca izbrisani dolgovi
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je letos v marcu zaznamovala 26 predlogov za izbris vknjiženih posojil in kreditov v znesku 1,760.570 din. dalje 7 predlogov za 275.000 lir, 4 predloge za 17.063 K in 1 predlog za 3.363 gld. Najvišje izbrisano posojilo je znašalo 320.000 din, najnižje pa 75 K.
Nn živilskem trgu jc živahno
7.c prvi dan po velikonočnih praznikih so bili branjevci založeni z veliko zalogo cvetače. Tri ljubljanske tvrdke: Glavnik, Ccrar in Štele so prejele več vagonov cvetače iz Italije. Pošiljka se je bila nekoliko zakasnela, da se je blago med prevozom deloma pokvarilo. Tvrdke so bile primo-ranc zavoje cvetače pregledati, očistiti in nato izročiti v nadrobno prodajo posameznim branjevcem. Mnogo blaga je šlo v upadek. Kljub temu je sedaj na trgu na izbiro mnogo tega priljubljenega sočivja. Prispela je dalje tudi večja pošiljka korenja. — V sredo jc živilski trg zelo oživel. Na trg je prišla prva pomladanska rdeča redkvica, ki je bila po eno liro šopek. Neka ženska je ponujala tudi prve liste rabarbare. Trije listi so bili 2 liri. Precej je bilo naprodaj lepega regrata, dalje nekaj špinače in izredna posebnost so bile -- koprive, ki jih jc prodajal neki deček. Iz kopriv lahko gospodinje napravijo prav okusno prikuho v obliki špinače. Vrtnarji šo Jc'5-isedli večje prostore in začeli prodajati razne sadike, zlasti solato, peso, ka-pusnicc in drugo. Tudi raznega cvetja jc bilo mnogo, tako prve lepe mačehe za gredice. Okoli semenaric je vedno živahno. Največje povpraševanje pa je pc?če-buljčku. Tega zelo primajkuje.
Dimnikarski pomočnik kot podstrešna sraka
Dimnikarski pomočnik Dušan je izrabljal svoj poklic in zaupljivost strank, da je ob ugodnih prilikah smuknil v kako podstrešno stanovanje ter od tam odnašal najrazličnejše predmete in dobrine. Državni tožilec mu je \ obtožnici naprtil kar osem podstrešnih tatvin, toda sodnik-poeainec na okrožnem sodišču je pomočnika spoznal le v 5 primerih za krivega tatvine in ga obsodil na 10 mesecev strogega zapora, ker si je prilastil razne predmete \ skupni vrednosti okoli 4200 lir.
Polšjo kožice
Ozemlje sedanje. Ljubljanske pokrajine je bilo včasih znano, da izvaža največ pol&jili kožic ter da v tem oz.i-ru ne more tekmovati z. njim nobena pokrajina v Evropi. Sicer žive polhi tudi drugod, vendar jih nikjer ne love v tako velikem obsegu in tako, kakor na Dolenjskem in Notranjskem. Zaradi razmer vojnega časa je bil lansko jesen polšji lov skoraj nemogoč, pa tudi /ir ni lani dobro brodil in zato tudi polhov ni bilo dosti. Kljub temu pa zadnje dni polšji lovci le prinašajo ne-
koliko polšjih kožic v meslo, kjer jih tu prodajajo krznarjem. Cene polšjim kožicam so različne: mala kožica polšjega mladiča doseže komaj ceno 2—4 lire, cena kožice odrasle živali pa tudi i o— 13 lir. Kože mladičev s0 sivka-stosrehrne, kože odraslih živali pa tudi temnorjave. Za popoln dnmski plašč je potrebnih 100 polšjih kožic mladičev, ako pa je plašč napravljen iz kož odraslih živali pa zadostuje 110—200. Gospa ali gospodična, ki hoče torej kupiti popoln plašč iz. polšjega krzna, mora žrtvovati za to najmanj kakih 5000 lir. — Na vprašanje, kako je mogel zbrati v teh razmerah svojih 200 lepih polšjih kožic, se je polšji lovec iz Logatca odrezal takole: »Pred hišo in na vrtu sem nastavil v jeseni pasti, vanje dal nekaj drobnic (malih divjih hrušk) ter jih namazal z brinjevim oljem. Polhi so sami prihajali na vrt ter v pasti. V gozd lani seveda nisem šel, sicer bi imel najmanj 1000 ko/ic, tako pa jih imam komaj kakih 200. No, pn tudi s to kupčijo sem zadovoljen. Saj morem vse blago prodati, včasih sem ga moral pa ponujati od trgovine do trgovine.«
Terjatve internirancev
Vsi bivši internirane! v italijanskih taboriščih, ki so svoječasno prijavili eri ravnateljstvu računovodstva svoje terjatve, ki so nastale iz neizplačanih taboriščnih bonov in nedosUvljenilv odnosno neizplačanih denarnih pošiljk, naj se z« lasi jo čimpreje med uradnimi urami zaradi izplačila njihovih terjatev pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave (Bleivveisova cesta št. 13, soba 26). 'I a objava te ne nanaša na eventuel-.e. druge prijavljene terjatve internirancev izguba obleke in paketov, zaslužek za dela, denar pri taboriščnih komandah, za katerega niso bili izdani boni itd ).
Razne nesreče in poškodbe
V mestnem zavodu za onemogle v Japljevi ulici št. 2 stanujoča, 79 letna Uršula Skokova, rojena v Preddvoru pri Kranju, je padla po stopnicah in se hudo poškodovala v desnem kolku. — Trgovski sotrudnik, 29 letni Ernest Kovačič, stanujoč v Peruškovi ulici, se je v sredo hudo opekel po glavi in vratu. Prepeljan je bil v Šlajmerjev dom. — V kurilnici državnih železnic ob Vilharjevi cesti zaposleni pleskar Ivan Gerkman, stanujoč v D. M. v Polju jc dobil pri strojnem delu hude poškodbe po životu. — Strojevodja državnih železnic, 34 letni Ivan Tiller si je pri skoku z vlaka izvinil desno nogo. — Služkinja Pepca Žnidarši-čeva, stanujoča na Miklošičevi cesti št. 1 si je pri delu poškodovala desno rako. — Posestnik-begunec Jože Križman, doma iz okolice Zagradca, je na Dolenjski cesti št. 6 padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Na Rimski cesti št. 11 stanujoča zasebnica Štefanija Gergoletova je padla po stopnicah in se močno poškodovala na glavi.
ra vsaka stanovanjska zgradba imeti
stranišče in greznico iz. nepropustnega gradiva, tesno pokrito in brez pretokov ter so la mora redno izpraznjcvatl.
Ob komisijskih ogledih posameznih sektorjev navedenega področja jo bilo ugotovljenih mnogo takih prekrškov. Nekatero greznico so imele pretoko v odprte jarke in v dotoke Galjevca, drugo spet skrite pretoko v cestno kanalizacijo, namenjeno samo za meteorne vode, marsikje so so pa gnojišča in svinjaki odcejali v pritoke Galjevca in našli so celo stranišče na splakovanje v neki hiši, ki ni imela niti greznice ter je izplakovana fekalna vsebina tekla naravnost v dotok Galjevca.
Znano jo, da jo mnogo hišnih posestnikov tega področja že jeseni dobilo odločbo mestnega poglavarstva, naj take pomanjkljivosti odpravijo v najkrajšem času.
Nekateri gospodarji so manjše pomanjkljivosti res odpravili, drugi so spet prosili za odlog z izgovorom, da ni gradbenega materijala, da ni finančnih sredstev, drugi so pa spet v svojih pritožbah, ki jim ni bila priznana odložilna moč, navajali nemogoča epidemiološka razglabljanja ter ironizirali mestno poglavarstvo. V splošnem je oblast dobila vtis o trdnem zaupanju velike večine, da bo oslalo samo pri odločbi ter bo zadeva brez škode zanje zaspala.
Kakor jo ta zadeva za one. ki so pač vsi več ali manj zavestno kršili zakonska določila, neprijetna, mora oblast vztrajati pri nujni zahtevi, da mora biti kakršno koli onesnaženje ali okuževanje Galjevca in njegovih pritokov najpozneje do konca aprila popolnoma preprečeno, čeprav bi bilo treba seči po najra-dikalnejših ukrepih, po pravici prisilne izvršbe na račun kršitelja zakonitih predpisov.
Javnost bo v tem primeru tudi radikalne ukrepe vzela /. zadoščenjem na znanje v zavesti, da je nedvomno potrebno, naj se zasebni interesi posestnikov nujno podrede javni potrebi.
Ker mora mestno poglavarstvo prebivalstvu dati priliko za kopanje v zdravi in neokuženi vodi, pozivamo hišne posestnike tudi s tem. naj nemudoma za-doste zakonitim predpisom. Tako bodo zadostili svojim državljanskim dolžnostim ter 60 izognili kaznim in večjim stroškom, ki jih bo prisilna izvršba nedvomno zahtevala v njih škodo.
Ta opomin pa velja samo ob sebi umevno ludi hišnim posestnikom drugih okrajev, ker bo kontrola po vsem, mestu. Izgovori in ugovori nekaterih, da mestna občina mora kanalizirali vso strani mesta, ne drže, saj ni mogoče v tem pogledu ugoditi interesom vseh posameznikov ter se morajo javna dela mestne občino izvajati le v okviru finančnih sredstev in po okrajih, kjer je potreba največja.
Kaj je novega pri naših sosedih
Iz Hrvaške
Težki komunistični porazi. V Zagrebu objavljajo poročila o zadnjih hudih komunističnih porazih, Zaradi stalnega zasledovanja in načrtnega uničevanja tolovajskih oddelkov, morala v odmetniških vrstah zelo pada. Moštvo je zelo izčrpano in ne kaže prav nobene volje za borbo, Tudi preskrba tolovajev s hrano je zelo slaba in neurejena. Zato so komunistični politični komisarji povečali teror nad prisilnimi mobiliziranci ter so ea najmanjši znak negodovanja uvedli smrtno kazen. V slehernem spopadu z nemškimi in hrvatskimi četami imajo tolovaji zelo velike izgube. Tako so v zadnjih dneh imeli samo v cnecn spopadu 393 mrtvih. Nad 139 mrličev so tolovaji na begu odvlekli s seboj. 91 tolovajv se je pa predalo. Naslednjega dne so tolovaji spet izgubili 257 mož ter 68 ujetnikov. V obeh bojih je bilo zelo veliko tolovajev ranjenih. Po hudem porazu so se odmetniki razkropili ter razbežali po okoliških planinah. Na mestu poraza so pustili veliko količino orožja in streliva Nemške čete so zaplenile tudi neko tolovajsko pre-skrbovalno središče. Na drugem mestu v srednji Bosni so imeli tolovaji v boju z nemškimi in hrvatskimi četami 103 mrtve. Okoli 115 mrličev so poraženi tolovaji odpeljali. V hudem boju je bilo 37 tolovajev ujetih, mnogo jih jc pa bilo ranjenih.
Nova občinska uprava v Mostarju.
Hrvatsko notranje ministrstvo je izmenjalo dosedanjo občinsko upravo v Mostarju. Za novega župana jc postavljen Ilamdija 11 n s a n e f e n d i č. Ob prevzemu županskih poslov je časnikarjem izjavil, da sc bo nova občinska uprava posvetila reševanju dveh glavnih sedanjih vprašuj mostnrskega prebivalstva, t. j. vprašanju prehrane in zgraditve varnih zaklonišč.
Novi hrvatski poslanik v Sofiji je prevzel svoje posle. Poročali smo žo, da je bil s Poglavnikovo odredbo postavljen zn hrvatskega poslanika v Sofiji admiral Jakčin. Novi hrvatski poslanik v bolgarski prestolnici je že t»i I sprejet pri članih bolgarskega na-mestništva ter je bolgarskemu princu Cirilu izročil listine, s katerimi ga jc Poglavnik imenoval za poslaniku nn bolgarskem dvoru. Ob tej priliki sta novi hrvatski poslanik Jakčin in princ Ciril izmenjala običajne nastopne iz-
jave, v katerih sta oba poudarjala tesne zveze med obema prijateljskima in zaveziškima narodoma.
Poslovilna avdicnca romunskega poslanika. Dosedanji romunski poslanik v Zagrebu Dimitrij Buzdugan je bil te dni v poslovilni avdijenci pri Poglavniku.
avdijenci pri
is Srbije
Prvi visokošolski in kulturni teden v Bauatu. Nemška narodnostna skupina v Banatu in Srbiji jo priredila v Velikem Bečkereku v dneh od 5. do 10. aprila prvi visokošolski in kulturni teden. Na sporedu so bila številna predavanja znanih vidnejših kulturnih delavcev iz vrst same nemške narodnostne skupine. Začetnega predavanja se je udeležil tudi vodja nemške narodnostno skupine v Banatu in Srbiji dr. Sepp Janko. Navzoči so bili tudi zastopniki nemške oboroženo sile. Visokošolski in kulturni teden je zaključilo obširno poročilo o obnovitvenem delu nemško narodnostno skupine v Banatu in Srbiji, ki je bilo podano pod naslovom »Tri leta nemškega Banalat.
Od 13. aprila velja zatemnitev od 21 do 5
FILMI TEGA TEDNA
»TovarlS prlile takoj« teč o v kinu Sloga Film Jo deloma povzet iz. naiafcarskesa življenju. No lo v sedanjih, temveč tudi v prejšnjih časih smo bili navajeni čakati na postrežbo v restavracijah. Vendar pa celoti film nima dosti opraviti « ponesrečenim naslovom. Temeljna misel je: poklic je nepomemben, fo ljubimo. Toda v tem filmu prido na dan spet ženska oholost, ki m.-irsiknterikr.it zakrivi nesrečo. Vendar pa se v tem filmu, kot je pač običajno v takih lahkih filmih, vse srečno konča. Marsikateremu se bo zdel film nekoliko pretiran, vendar pa ima evoje jedro, prnv globoko zakoreninjeno v nas vseh: Nikoli nočemo priznati, kaj bdi v nas samih in tajimo vsa naša čustva, zraven pa mučimo našo soljudi. Film se nnm v začetku zdi lo gola igrn, poznejo pa znajo igrnlei tako zajeti svoje vloge, da občutek prisiljenosti mino in bo z njimi vred oživimo v dogajanja na platnu. Ne moremo sicer reči, da bi bil 1° film izredne kakovosti, vendar pa je priporočljiv piav tistim žensknm, ki vihajo nos, čo zvedo, da je poklic njihovega ljubljenca nižji kot so si ga samo predstav. Ijalo in fle potem čudijo, kako da no prido princ, kl so ga pričakovnle. Ni važen poklic, temveč predvsem značaj in čustva, to jo jedro tega, kar nam liočo film povedati.
Zaklonišča so zadosti vama proti ruševinam in drobcem le tedaj, če so zunanje odprtine zadosti zavarovane. Kolikor je potrebno še posebno podpiranje kletnih prostorov, je odvisno od višine stavbe in načina gradnje.
Načrl| za zaklonišča. Mestno poglavarstvo jo pri urojevanju tn pregledovanju načrtov ugotovilo, da manjka še več načrtov zaklonišč v industrijskih, javnih in zasebnih zgradb. Zato pozivamo vse lastnike na-vodenih zgradb v ožjem in Širšem nevnr-nostnem okolišu mesta I.jubljone, ki imajo zaklonišča žo urejena, niso pa šo oddali načrtov, naj jili takoj predložo mestnemu zaščitnemu uradu v sobi 43 II. nadstropja kresijo v Lingarjcvi ulici I, z merilom 1:100, prav tako pa tudi situacijo z merilom 1: 1000 v treh izvodih ter podatke zaklonišča nn obrazcu H v dveh izvodih. Te načrto jo treba predložiti tudi tedaj, čo jo bila pri izbiri prostora za zaklonišče ali pri zasilnem izhodu napravljena kaka sprememba. Načrti so nujno potrebni zaradi službo pri odkopavanju ruševin in reševanju zasutih. Pri poslopjih, ki bi njih lastniki načrtov ne predložili, bo veljalo, da zaklonišče ni urejeno ter bo tam mogoče začeti z reševalnim delom šele v dragi vrsti. Zato opominjamo lastnike zgradb, nnj načrte brez odlašanja takoj predložo zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva.
MALI OGLASI
HLAPCA II KONJEM
sprejmem. . Železuina I r. stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta I (poleg ligovca).
TORBARSKEGA
pomočnika sprejmem, istotum sprejme učenca ali učenko proli takojšnji plači. Naslov v upruvi »Slov.« pod ŠI. 301!).
KROJAŠKEGA
pomočnika za »talno tlelo sprejmem takoj. Sodja l.ovro. Tržaška cesta 28.
POSTREŽNICO
za celodnevno postrežbo sprejmem. Plača in hrana dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠI. 3064.
NAŠLA SE JE večja vsota v ponedeljek lin Kndeljevcm. Dobi »c v upravi Slovcnca.
V TOREK ZVEČER sem zgubil italijanski notni list št. 2474058 t bližini kolodvora. V listnici jc bila krušna karta in tobačna karta, obenem tudi nemški potni list. Najditelja naprošam, da odda proti nagradi 300 lir v hotel Miklič, na imo Ivan šilce.
KUPUJEMO prazno cementne In slične pnpirnnte vreče PETHONAF1A. Tyrše-<a c. >5 a.
ZGUBLJENA
je bila oh času alarma dne 12. IV. 1944 okoli četrt na 12 teninomu-dra usnjena torbica z nalivnim peresom t in s svinčnikom na ime »Boža«. Najditelj naj odda pri uriulinkali ua pnrti.
ŽELEZNO POSTELJO zložljivo, kupim. Zaloška cesta 77.
OMARO za obleko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno iu velikostjo je naslovili na upr. lista pod šifro: »Dobra o tn n r a«.
KUPIM BLAGO
za pumpariee uli ja. halne hlače Icr ovratnico za birmansko da. rilo. Naslov v upravi »Slovcnca«.
NJIVO SO O m® v Rožni dolini oddam v obdelavo. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3067.
LETNI PLAŠČ'
kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plašč« št. 3069. _
PEGE IN I.ISAJ vam zanesljivo od-slruni »AI.BA« krmia. DROGERIJA KANC, Židovska ulica I.
M KI, PODGANE
in ščurke zanesljivo pokončate s (trupom, ki ga dobile v dro-geriji KANC, židovska ulica 1.
ČRK0VNIGA
a — n — a — a — c — <1 — d — d — e — g — i — i — i — i — k — k — I — 1 — n — o — o — p — r — r — s — s — s — t — u — v.
Ov.....
. ov . . . . . . ov . . . . . . ov . . . . . . ov .
.....ov
Tz 10 črk sestavi 6 besed, ki v drugačnem redu — pomenijo: del Ljubljane; rimski pesnik; niesto v Bolgariji; mesto v Bački; hribovje na Dolenjskem blizu Ljubljane; mesto ob Volgi.
Rešitev črkovnicc iz prejšnje številke:
Otranto; Hotimir; Škotsko; Korotan; krasota; Herodot.
m- KINO »UNION« ""
Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti ne.štcvilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja
»Ljubosumnost«
V glavnih vlogah: Carola Htihn. Hans Niclsen, Werncr Fueltercr itd. Predstave ob delavnikih ob 1i in 19.15
TEl KINO »MATICA« "41
Romantična ljubavna pustolovščina
»Divja ptica«
i Len v Marenbacli. Volker v. Collande, in LJUBI JANCANKO F1F1 HlLI.t. umetniško ime Kil EN II1LLE. Predstave ob delavnikih ob 14 in ob
TEL KINO »SLOGA«
Tobisov film po istoimenski veseloigri \Vilbelma Uterinauna
»Tovariš pride takoj«
Zabavna ljubezenska zgodbica vzornega in podjetnega natakarja, ki je moral doživeti marsikatero presenečenje, nredno si je pridobil svojo izvoljenko. Carola lltihn, Albert Matterstoek. Frilz
Knmpers — Režija: Kart Anton. Predstave ob delavnikih ob 15, 17 in 1»
4. E. P0LA.K
Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih
Na moj krik je zbežal medved v gozd, jaz pa sem sc, menda ob lastnem kriku, prebudila in bila sem od strahu vsa potna. Tolistobar, kaj naj to pomeni?« konča kneginja in pogleda svojega moža z vprašujočim pogledom.
»Helvesvinta, prav nič!« reče knez. »Sanje so sanje!«
»Tolistobar.« prosi kneginja kneza, »sanje nas spominjajo, da bodimo pre-vigni. Tolistobar, ne hodite te dni na lov!«
Zdajci se oglasi rog stražnika Virdo-mara, ki je stražil ob vhodu v gradišče.
Vhod je imelo gradišče samo eden; ta vhod so zapirali z mogočnimi vrati, ki so bile zgrajene iz močnih tramov in tako težke, da jih je moralo zapirati in odpirati vselei po več mož; toda preden se je prišlo do teh vrat, je bilo treba dvigniti iz. močnih goli prirejeno leso- ki se je dala dvigati in spuščati med tečaji iz uglaienih močnih tramov.
Ta vhod je bil zastražen s stražnico, lu jc bila podobna iz trt in vrb spleteni z mahom opaženi in z ilovico zama-
zani kolibi. Ta koliba je bila postavljena na štiri visoke mlaje in do nje je bilo moči priti samo po enoramni dolgi lestvici, ki jo j« potegnil stražnik vselej za seboj, in sicer tako visoko, da od tal ni bilo moči izlepa do nje. Da jc bila okolica vhoda pregledna tudi ob nočeh brez lune in brez zvezd, so bile stražniku na razpolago baklje, ki jih je prižgal ob takih prilikah.
Ko se oglasi rog stražnika Virdomara ponovno, se ozre kneginja zaskrbljeno v kneza . ..
»Tolistobar, kaj pomeni to?« vpraša kneginja kneza.
>Da gremo jutri že navsezgodaj na lov, ki bo trajal tri dni,« pojasnjuje knez kneginji.
»Tolistobar, nc hodi jutri na lov! Lepo te prosim! Tolistobar, ne bodi!« prosi kneginja in sklene ob prošnji svoji lepi roki.
Kar so se začeli oglašati rogovi od vseh strani in naznajati, da so vabilo ro-rumeli in ga poslali v tihi noči v druga naselja.
»Helvesvinta, nič se ne boj,« tolaži knez ženo; »na lovu sem vedno previden; še bolj bom te dni, ker me orosiš ti; sicer pa ne morem več nazaj, če bi tudi hotel; zakaj vest je poslana v svet; in vesli, ki jo je poslal v svet knez Tolistobar, knez Tolistobar nc prekliče več; zakaj taka menjava misli ni vredna onega, ki noče umreti doma na skrinji in iti peš, brez konja in orožja, k boginji pekla, da ga zapre za temni plot, kjer ni več luči, lova, boja in veseljačenja, temveč samo tema, ki jo vidiš lik pred seboj, a jc ne moreš zagrabiti; zakaj taka Kamenjava misli ni vredna moža, ki hoče po smrti pojezditi na konju in v polni bojni opremi preko božjega mostu v nebesa k bogu, ki nam daje na zemlji dan in noč, a v nebesih še po smrti luč, lov, boj in veseljačenje, ki mu ni nc konca, ne kraja.«
Kneginja je molčala; zakaj vedela je, da bi bila vsaka nadaljnja prošnja zaman; sosebno zato, ker je stražnik Vir-domar zatrobil iznova in naznanil, da se je vrnila vest, ki jc oznanila, da sta umcla poziv kneza dol in breg, in se mu bodo jutri navsezgodaj odzvali vsi oni, ki se jih le-ta poziv tiče.
Tako obveščanje, s trobenjem na turov rog, je bilo za časa Keltov podobno našemu današnjemu obveščanju potom telefona ali radija. Sicer to obveščanje ni bilo tako hitro, a že v nekaj urah je bila vest razglašena na vse strani; zakaj ...........
Kelti so razbrali že i7 načina tro-
benja, kaj pomeni trobenje stražnikov; eato pa so za stražnike izbirali le voj-nike, ki so imeli dober vid in tenak posluh.
Pred odhodom iz sobe reče kneginja knezu še tole:
»Tolistobar, lahko noči Bodi te dni na lovu skrajno previden!«
»Helvesvinta, bom!« tolaži knez kne-ginjo, ko jo spremlja do izhoda sobe. »Lov bo v teh treh dneh tak, da ga lovci ne bodo pozabili izlepa!«
»Da bi ne bil konec lova žalosten,« reče kneginja, objame kneza, ga poljubi in mu stisne ob slovesu obe roki.
Tiste noči kneginja Helvesvinta ni mogla izlepa zaspati; zaspala je šele proti jutru. Proti jutru pa je zaspala tako trdno, da ni čula, kdaj so lovci odšli, čeprav je bilo na knežjem dvorcu tistega jutra precej klicanja, ropota, rezge-tanja in lajanja.
3.
Knez Tolistobar se ni motil, ko je prejšnjega večera trdil, da bo večeru, odetemu v žarečo večerno zarjo, sledil krasen sončen dan.
Stražnik Virdomar je zatrobil v mlado jutro in oznanjal, da se bo treba odpraviti na lov.
Bilo je še precej mračno. Po dolinah so se valile goste, težke in sive megle, da je bilo raz hribe in griče videti kot bi po dolinah valovilo svinčeno morje in se zaganjalo s svojimi valovi med drev-
je po gričih in hribih, ki so bili videti v tem meglenem morju kot otoki in polotoki; zakaj na časa naše povesti raz hrib, na katerem stoji sedaj cerkev svetega Miklavža, ki jc videti od daleč kot labod, stegujoč svoj dolgi vrat proti nebu in ozirajoč se na hribe, griče in polja, ni bilo videti nobenega polja in nobenega travnika; zakaj ozemlje, kjer so sedaj polja in travniki, je bilo poraslo z gozdovi in močvirnatimi lokami; močvirnat je bil svet v podnožju hriba, pa tudi dalje od tod proti jugu. vzhodu m zahodu; sosebno ob pomladi in jeseni, ko so se razlile vode studencev in potokov preko ozkih in plitvih strug in so vdrle tudi podtalne vode pod milo nebo.
Na pristavi gradišča je bilo vse Živo; hlapci so osedlavali konje in jim privezovali na določena mesta kopja, kije in sekire; kar pa je bilo manjšega orožja ir orodja za lov, so nosili lovci sami; zakai prač, torb s kameni za prače, ročnih sekiric, nož in lovskih rogov niso pritrjevali in privezovali na opremo konj.
Gonjači so črede konj komaj krotili zakaj vsi psi so že instinktivno čutili, d: pojdejo na lov, kjer se dobi lahko lcf kos svežega mesa, oblitega še s tople krvjo; lajali, zavijali, cvilili in zaganjal so se tako kot bi hoteli potrgati vsi povodce in se razliti po dolinah in bre govih,
Zdajci se oglasi rog stražnika Virdo mara iznova in njegov glas se razlije pi vsej pristavi.
fut »Ljudska tiskarnai - Za Ljudsko tiskamo; Jože lirainari« - ilerausgeber, te^Jatelj: Ini Jože Sodja - Scluiitleiter, urednik: Janko Ualner.