Poglejte nt Številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA p List slovenskih delavcev v Ameriki Telephone: CHelse* 3-1242 M Hrtwid Class Matter September 25th. 1»40 at Uie Post Office » New York, N. V„ under Act of CottfreM «f Marefa 3rd. 187>. •A fmJU VKC ROT VA DAM DOBIVAT* 1C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM Ostm* iM hMJ n—Btatl« Čitajte, kar Vat ranim« fl * % % No. 202 — Štev. 202 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 15, 194 1—SREDA, 15, OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX VELIKA BITKA PRI BORODINU NA BORODINOVEM POLJU JE BILA JZVOJEVANA ODLOČILNA BITKA ZA MOSKVO LETA 1812. — RUSI DRŽIJO NEMCE PRI BRYANSK U.— MARIOPOL ZAVZET Po sneženih poljanah pred Moskvo je včeraj padlo 50,000 Nemcev, pa navzlic temu so se dalje 'prodirali proti Moskvi s severa, zapada in juga. Tudi na južni fronti so z močnim sunkom zasedli Mjariopo ob Azox-skern. morju. Nemci od štirih strani prodirajo proti ruskemu glavnemu * Himmler baje pod NEMCI NAVAJAJO RUSKE IZGUBE Nemško vrhovno poveljstvo pravi, ,da so imeli cd pričetka vojne 22. junija Rusi 6,000,000 izgub, Od teh jih je bilo 3,000,000 ujetih, drugi pa so bili ubiti ali pa. ranjeni. t:-- 4KMMM uw-^^jiiiissaiiJtiiiiM!^:' liiWira'iiiMffiirata:!! KANADA JE0BLJUBILA RUSIJIvTANKE Četudi kanadska vlada sovraži komuniste, bo poslala Sovjetski Rusiji še pred koncem tekočega leta izdatno pomoč. Kanada sledi vzgledu Velike Britanije in Združenih držav ter je sklenila z vsemi svojimi silami in sredstvi pomagati sovjetski "Rusiji. (i!!®- .a Rusiji je obljubila poslati še Proti Himmler ju je tudi na>re,i koncem ^ mestu, in sicer oa severa pri Kalininu, ki se nahaja 100 milj od Moskve, od zapada od Vijazme, od jugozapada od Bryiaes'ka in od juga od Orela. Annada, ki prodira od Vijaz-me je dospela do Možajska, 10 milj zapadno od Borodina, kjer je Napoleon leta 1812 porazil Ruse, predno je zavzel Moskvo. Rusi pa so dobili ojačenje ter bo se z vso silo vrgli na Nemce ter jih pognali nazaj proti Borodinu — tedaj se je pričela velika bitka pri Borodinu. Oil izida te bitke ni samo odvisna usoda Moskve, temveč tudi u-soda cele Evrope in usoda ci-■vilii-aaieije celega sveta. Iz Moskve je priRtrna fron ~ to poveljnikom povelje:"Štoj! Nemec se ne sme polastifTno-bene pedi zemlje več. Umakniti se ne sme nikdo: more se boriti in če je treba umreti! Poveljniki naj skrbe, da med vojaki ne bo prišlo qo zmešnjave; kdor bi hotel »bežati, naj bo vstreljen!" Sedaj pri Borodinu divja strahovita bitka1. Na tisoče tankov se zaletuje eden v drugega; vojaki padajo in leže na kupih. Do sedaj je padlo že več vojakov, kot pa »te jih šteli leta 1812 armadi cesarja Napoleona in carja Aleksandra. Sovjetski vnanji podkomisar S. A. Lozovsky je časnikarskim poročevalcem povedal, da je bila Hitlerjeva drugia velika o-fenziva proti Moskvi zadržana in na mnogih krajih tudi popolnoma vstavljena. 4 Za obrambo Moskve je vstalo več milijonov mož," je rekel, *' in vemo, da Nemci ne bodo nikdar zavzeli Moskve." Rusi se Nemcem silovito upirajo, toda navzlic temu Nemci od Vijamie pod poveljstvom feldnuaršala Fedorja von Bocka pritiskajo naprej, razun v bližini Bryanska, kjer so Rusi pod poveljstvom generalnega polkovnika Andreja I. Jere-•menka Nemce vstavili. Lozovskv je rekel, da so Nemci zgrešili svoj poglavitni' cilj, da bi obkolili rusko arnia- 1 do ma osrednji fronti, kajti ! maršal Timošenko je svojo armado pna voeasno umaknil, to-1 da prej je še Nemcem prizadel strahovite izgube. Poročilo s fronte pravi, da so včeraj Nemci iagubili nad 500 tankov. Samo na enem kraju-je bila včeraj uničena cela nemška divizija, Rusi so se v tej bitki pričeli posluževati novih močnih oklopnih bombnikov "stormovikov". Lozovskv je tudi povedal, da so iz Moskve odšli stari ljudje, žene m otroci, toda vlada je še vedno v Moskvi. stopil načelnik nemškega vrhovnega poveljstva feldmar-šal Wilhelm Keitel. nadzorstvom Moskovska radio post a j a naznanja, da se je načelnik nemške tajile policije Heinriob Himmler spri z nekaterimi generali ter je bil aretiran in se t-edaji nahaja pod vojaško stražo. General Nikolaj von Falken- . , ... T en . . . * i- m oi j- • i ki nisi na Lafferte Ave liorst, poveljnik v Skandinavi- , . , , TT. dila stanovanje, v katerem so ji, je protestiral proti Him- i,., , . . , • . * j • - bilo vse pnprave za kajenj j o- mlerjevim metodam v zaseae- j ^ ■ r 1 nih deželah, vsled česar je pri-šla nemška armada v slabo i-me ter je zahteval, da je Himmler odstavljen. Opijska beznica v Brooklynu Brooklynska policija je v ne- izsle- AretiraJa je gospodarji in gospodinjo, ki sta bila že saz-n0v3.ila zaradi prodaje mamil. S KONVENCIJE DELAVSKE .FEDERACIJE Predsednik Green je obljubil poštnim uslužbencem, da se bo zanje zavzel — Vsaka pogodba, ki jo bo aklemla unija, mora vsebovati dve važni točki. V Seattle, Wash., se vrši že drugi teden konvencija Ameriške delavske federacije. Kon-venčni program je zelo obširen ter se zaenkrat še ne ve, kdaj bo zborovanje zaključeno. Prejšnji teden je bila prejeta važna resolucija, da mora vsaka pogodba, ki bo sklenila Ne bojte se, ne bomo vas pustili na cedilu. Vsak kongree*-nik, ki bo glasoval proti zvišanju vaših plač, bo označen za sovražnika Ameriške delavske federacije. Na konvenciji je govoril tudi Lynn U. Stambaugh, narod-t ederacija s kakšnim pod je- jni po^jnik Ameriške legije, ki t jem, vsebovati določbo glede ,je odkrito priznal, da njegova pet dnevnega delovnega tedna in plačanih počitnic. 4 Značilna je obljuba, ki jo je dal Green poštnim uslužben-•ceni, kateri že dolgo let zahtevajo višje plače. •— Ne 'bojte se, — jim je rekel, — vaša željai se bo izpol nEla. Ameriška delavska fede racija ima mogočno orožje, namreč politično moč petih milijonov članov. — Kongresniki poznajo način naše govorice. Plače bi varni morale biti že zdavnaj zvišane. organizacija ne verjame prav dosti v zmožnosti delavske tajnice Miss Perkins. Po njegovem mnenju bi imela njena resignacija zelo ugodne posledice. Ameriška legija je za depot-taci jo Harrv-Bridgesa. Joseph Obergfell, tajnik in blagajnik unije pivo varniških delavcev, je trd H na konvenciji, da bo Federacija kanalu postala diktatura. Delavska Federacija je prostovoljna) zveza, ki ima pa čedalje večjo moč in oblast. tankov ter odvisni vojni materija!, ki bi ga Anglija ne potrebo vab.. Proizvodnja v tovarnah za tanke presenetljivo napreduje. Zdaj jo bodo skušali še povečati z geslom: — Tanke za Rusijo! Municijski minister C. D. Howe je izjavil: — Trdno sem prepričan, da se bodo kanadski delavci in podjetniki odzvaji temu i>ozi-vu. Rusiji sJiio obljubili do novega leta sto tankov, in t • ljubo bomo držali. Tanki bodo prepeljani v rusko pristanišče na kanadskih do spremljali kanadski voj iki, ki jib bodo izročili ruskim vojaškim oblastim. Kanadska vlada pomaga Ru- siji, tooa en department je še vedno proti komunistom. To je kanadski justični department. — Naša politika bo ostala nespremenjena, — je izjavil jus-tačni minister Ernest Lapo< t \ ko s o ga vprašali, ~o se > 1 premislil, odkar je Rusija a-veznica Anglije. _ — Xe, nič >*e nisem in se ne bom premislil, — je doc t-i/il minister, — dokler ne delegatov in dolegatinj z oibeina glavnima odboroma, ki je reprezen-tirala preko 62.tKX) članov in elanile v obeh. oddelkih, je glas- srčno usmliljenostjo. Da, kri ni voda! In še več: Gloiboko spoštovanje do vseh onih, ki delajo in prosijo v imenu p%nožue akcije. To so besede,, ki vlrva-jo pogum in zadoščenje v za četo delo. Hvala Ti, najbolj popotjna\ zaloga slovenskih vwnografskih plom dobite pbi JOHN MARSICH, Inc. 4«3 WEST 42nd STREET NEW YORK. N. Y. in nečloveško trpljenje sedanje svetovne vojne. Prosimo .vas, prosimo vas v imenu naše bol- Peter MOČ NAVADE H. Keij ju naslednjega jutra ni življenja, opraA-kov in razmer bilo vjurad, sem jima jaz moral nest i neke papirje v hotel. Medpotoma sem razmišljal o • .* ...... krvi prihjte poživil jen o silo i>z die v tei dpželi. (Mnvpfe &<>iihtfA- Dol^i jesenski in zimski ve- Vrhovno poveljstvo obrambnega gospodarstva (SPAB —"Supplies Priorities and AllooaitioB Board") se je začelo baviti z na-črti, kako bi se dalo sedanji narodni obnanuhni program brezprrmerao povečati, češ, tla je to potrebno za našo lastno varnost in za primerno oborožitev dra»v, bo reč tli se proti Hitlerju. Stacy May, načelnik statističnega in raziskovalnega u-rada SPAB, ki mu niso na razi>olago vsi podatki ne le ameriškega oboroževanja, pač ianu pa tudi vpogled v tozadevne angleške načrte, je rekel, da je mogoče Hitlerja premugati s pri-ic.t»rno produkcijo vojnega materijala iu sicer že priliodnje leto ali pa leto kasneje, toda le pod .pogojem, da Amerika podvoji svojo vojno prdukcijo. — Oe bonio ostali pri starem, — je .opozoril May javnost, — lahko čakamo deset let ali pa še dalje, p redno povzročimo sovražniku kakšno resnejšo škodo. iZa enkrat pa vsi naši načrti zaostajajo za potrebami ter nismo ne krop in ne voda. Če hočemo res kaj bistvenega doseči, moramo prihodnje leto [Kvtrošiti v obrambne svrhe polovico našega narodnega doliod-Ra, to se pravi 45 tisoč milijonov dolarjev. Za tekoče leto imamo ipa določenih samo 13 tisoč 500 milijonov dolarjev,"za prihodnje leto pa ±2 tisoč milijonov dolarjev. S to svojo izjavo je May pokazal pot, ki jo nameravata VJ darovale ubrati vlada in vrhovna' obrambna gospodarska pblast, ter dostavil, da ibodo v doglednem času storjeni potrebni koraki v pravo smer. DELAVSKA VLADA V AVSTRALIJI Nedavno je nastal v Avstraliji velik politični preobrat. Skoro dvanajst let je bila na krmilu meščanska koalicija, in njen zadnji načelnik je hil ministrski predsednik Fadden. — Zbornica mu je izrekla nezaupnico, nakar je odstopil z vsem svojim kabinetom. Njegovo mesto je prevzela delavska vlada pod vodstvom delavskega voditelja Curtina. v Vnanja in vojna politika Avstralije ostane nespremenjena. OdiKjr proti delavstvu sovražnemu nacizmu ne bo zmanjšan, pač pa kvečjemu povečan. Delavska stranka ni mela v zbornici večine. Preobrat jo omogočilo nekaj neodvisnih narodnih zastopnikov, ki so pustili meščansko skupino na cedilu ter se pridružili delavski stranki. -^—i----- KONVENCIJA AMER. DELAV, FEDERACIJE. V Seattle, Wash., s«1 je vrši konvencija Ameriške delavske federacije. Delegat je je v posebni poslanici pozdravi! I redsednik Roosevelt ter pojasnil nekaj bistvenih zadev, ti-kajočjh se ameriškega delavstva. •Nasprotje mod konkurenčnimi deliivskimi organizacdf jami je treba na vsak način ugladiti. Ker štrajki vojiu industriji neizmerno škodujejo, bi bilo treba delavske spore urav-rati potom razsodišč. Nacijsko nevarnost je mogoče premagati le potoni združenih naporov vsega ameriškega naroda. . Konvencija Delavske federacije je soglasno odobrila politiko Rooseveltove administracije. klic slovenske, sekcijo JPO., ko je darovala, v sklad slovenske sekcije jpo pet tisoč dolarjev. To je močna in lepa, izrazita in posnemanja vredna 'beseda iz slovenskega naroda v Ameriki. To je največji prispevek, ki je bil s uda j naklonjen temtu j pomožnemu skladn. To je oči-;viden in trden dokaz, da so imeli zastopniki te konvencije neo-maihljilvo in iskreno zaupanj v izjavo, pravila in delo slovenske sekcije Jugpslov. Pomožnega Odbora, ki je bil organiziran iz naših slovejiskih bratskih in podpornih organizacij v Ameriki,"ki štejejo danes preko ir>0 tisoč članov in članic. To je največja in nnjmočiiejša slovenska organizacija v zgodovini ameriških Slovencev, za to si lahko lasti pravico, da zastopa v pretežni vejeLni ves slovenski naredi v Ameriki. Iskrena hvala :ta velikodušen dar delegaciji in glavnim odbornikom, kakor tudi članstvu obeh organizacij, ki je dalo ill prispevalo ta denar. V časopisih ste čitali tudi o drugih slovenekfh organizaci-v pomožni sklad. Tudi tem hvala. Tako se oglašajo posamteone naselbine in posamezniki, ki darujejo nn moteno in z za.vest.jo. Tudi tem vse priznanje in zahvala *v imenu odbora in v imenu trpečih in krvavečih lira tov in sester onkraj morja. - ... Koncem mec^cn septembra sem prejel pismo od mojega prijatelja jz Bnrley, Idaho ki se glasi: C njeni sobrat: — Prilagam Ti ček na $30.00 kot podporo za potrebne v .Jugoslaviji, prosim, da oddaš na pristojno mesto. Darovalca: .John Ker žitnik $25.00 in Mrs. John Kenžiiš-nik $5.00. Najlepše pozdrave in oibilo uspeha pri Tvojem delovanju za dobro stvar! — Jolrn Keržisnik. To so beswle! To je zlata slovenska zavest, pre pojema s no in zavestno odgovorila na čeri prihajajo med nas SLovence v Ameriki. V toplo zakurjenih sobah bodo kramljale srečne in zadovoljne slovenske družine sirom svobodne ameriške zemiflje. Toda v letošnjih dolgih večerih ho večkrat poletela misel ameriških Slovencev in Slovenk tja v križano in žalostno Slovenijo, onkraj morja: kjer trpijo in unci rajo naiši dragi sorodniki, prijatelji in znanci. Ln misel bo tužna in turobna: Kje so sedaj9 Ali jih krije imzla in okrvavljena rojstna gruda, ali od strahu, zasra-movanja in lakota čakajo, na najstrašnejšo uro mojega življenja ? Grozote polni glad trka na sleherna vrata ua«ega. kmeta, iz praznil* hlevov iu svinjakov straši prizor, ko so s silo odpeljali zatlnjo žival. V ka-škVh ne bo žita, na mi*i ne bo kruha, v kleteh pa premalo krompirja. Se odeje so jim pobrali. revežem vseh revežov team sveta, Ubogi Slovenci, u-smiljenja vredni narod! Svinčeno težke bodo te noči za naše ljudi v Slox-tiniji, kar jih je ostalo še doma; a kaj oni, ki so bili -s silo pognani v iz-guanstrvo na Hrvatsko in v Srbijo! Tam doživljajo dušev- prilijte poživil jeng silo i® vaših usmiljenih src. Daj. brat in sestra, vsi smo potrebni; v tej grozi in trpljenju je. združena vsa slovenska kri in vsa slovenska'srca. . Pet tisoč dolarjev in trideset ,dolarjev naj vam bo zapisano v trajen in svetel spomin. V dolgih in toplih večtrih. misli te tudi vi, "koliko vi morete do- _Xltl WWk4C prinesti kot posameznik ali va-1denarjem * — ali Sa skupina Ni vprašanje: druge kupčije lotil, Kdo ste in kaj ste, vprašanje je: Ali ste Slovenec k čutečim slovenskim srcem, da pomagate iu delate z- onimi, ki so dali pet tisoč, dolarjev, ali se pridružite farmarju in njegovi ženi v Idaho, ki *ta darovala trideset dolarjev. dje v tej deželi. Človek se ubija-dan, za dnem, leto za letom, točno vrši svojo dolžnost, pa nevedno manjka štirih centov do^groša. Nekateri pa . . ... Dve ali tri leta po svojem prihodu v Ameriko je delal v fabriJji. pli njaj-ni, pa se je vsega skupaj naveličal, odprl kje kakšen štor-Ček — največkrat z izposojenim se pa kakšne pa mu je domovini. O, vdova tožua, zapuščena, ti uiati toliko sirot, s krvjo, solzami naipojena, ki bol parna« le, nič dobrot. Oj mati vdanega ti sina, oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni. kar ji obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venca te kraljeva. A trnje v le tvoj venec je, in nxi troj rod mtfeencev je; sovražni svet tf le prezira, ".(prezira te in te zatira! zakrknjena vase. Le on je večkrat poudaril:— £>pekulejšen, to je tisti gospod v ^j deželi, s katerim si morata (biti na rokoy če hočeš kaj i-lueti. Spekulejšen, ja>, špeku-lejšen! Samo to. Več se pa ni izdal. Ko je bil prejšnji dan onfe-uil, da je prinesel s seboj vsega, kar s,i šree poželi, mi je koj šinilo v glayo: — A^a, hatle-ger je moral biti I Z -butilegeri-jo.si je moral pridobiti tisočake! ■On pa, kot da je uganil moje misli, se je naglo izmuznil iz koj začela iti pšenica v klasje, j zanke, ki sem mu jo bil v duhu da je bilo veselje. Nekoliko po-; nastavil, in se, je opral z bese-guma je treha^ nmlo prebrisa-jdami; — Moj »prijatelj *a()vo-no&ti, tukaj izrabiti priliko, tam ' kot »e je bil še pred probibici- iztakniti kaj primernega —t pa je iia konju, ugleden^.spoštovan in denarpn. § svojim te^enski^n zaslužkom si je le malokdo u-Ktvaril v tej deželi "bogastvo. C'e je mogel iz rofc v u*ta živeti, je smel biti zaoovpljen.. Na misel sta mi prišla zakonca, h katerima sem bil name-njon- Kaj sta in kdo sta Zgovorna sta (bila, še prev..»• j zgovorna, toda glede svoje, ne in telesne ntnke. v dne-vnPt^„- * • -borbi med življenjem in smrtjo,^ t0 S°n<1 pa* n"ne tl'? oropani svobode in srečnega člo veškoga življenja, do katerega je opravičen vsak človek. To je duševna muka, ki ji ni primere pod bleščečim soncem. Kdaj se oko ti vjasni kalno! Kdaj sieves to obleko žalno, kdaj sonce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, le s krono trnjevo, nebo, j .. „ . . . {ovito bi ti sveto glava — Nedokma, neohle^na m lac-'kako bi jay. ti pel glasno! na deca joka in jwosi kruha tistega očeta in mater, ki ga jim ne sme in ne mora dati. V nebo vpijoča groza Ln krivica pretresata zemljo naših e>četov in inater. T»ki£. groznih- in temnih dni še ni glenlala zge>dovina slovenskega nnrexla. (Brat in sestra slovenskega naroda v Ameriki, tvoj slovenski narod v domovini te kliče na pamoe v mislih Ln sanjali. t*-m 11 ite se nas, priprav ite se% po ln jene. V začetku je elmina v-eičja, je treba več teh stolpičev. Zdaj pa so začeli izdelovati tudi taka zavetišča, ki so le za enega človeka. To je navaden zaboj iz močne-,ga jekla, ki je 2 metra dolg in 1 meter visok, ki pa so vanj vdelane močne mreže, skozi katere prihaja zrak. Te zaboje postavljajo v pritličja, ter so tako močni, da nanje lahko zgf-iini vsa hiša pa ne bi se tistemu, vojne London ni imel dosti prostorov za letalsko za&čito. Londonske hiše so namreč po večini enonadstropne in brez kleti. Mislimo namreč tisti London, kjer stanujejo ogromne večine prebivalstva. V središču Lon-i dona so kajpak hiše velike, kar pa ne prihaja v pexstev. Ker torej njihove hiše nirfiajo zanesljivih kleti, so začeli sprva graditi male hišice iz opeke in s plovečino pokrite, kamor naj bi se zatekli prebiv alci med letalskim napadom. Boljše so bile .votline in jame, ki so jih začeli kopati na bregovih Temze, toda bilo jih je premalo. Pozneje pa so začeli izdelovati je- Vaše investiranje v Defense klene stolpiče, ki so podobni ne- Savings Bonds, serija E, se ki je v njih, kaj agexlilo. V zaboju je pripravljena blazina, kateri človek lahko leži, v njem je tudi radijski aparat ter nes kaj okrepeila. Tako v takem zaboja človek lahko preždi več ur, dokler se mine napad ali pa dokler ga reševalci ne rešijo. kakemu potapljaškemu zvonu, ter jih postarvljal i po vrtovih. V tcvh jeklenih stolpih je prostora za družinice po 4 glave. Kjer bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps? ■;„■ ' Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANiSlCOSLO VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19% €e hoteš dobro sebi in svojim dragim, za vami f* J^I* W šteni in nadaoiventiii podporni organizaciji, KRANJSKO SJLOVELN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko, »rfuieft » smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in ooemoclostL t*išk* S i*Ma: K. S. K. JKDNOTA wprejenia moške in žem^p odrIfL do 60. leto; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leto pod svojo okrilje. .•J*-. *<•"»: i'-- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $330.0« do $5.000.00. ' ' !!»>►. u clAi K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov. |n sirot. Če ie^BN^ ilau ali članica to mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj. " • d' nf -. «:*dri«taettti Za pojasnila e zavarovalnini in za vse druge podnqlnwti se obrnite na nradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: a L ▲VITI U E A D 351-353 No. Chicago Street, . Joliet, Illinois A ker ni kdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z uo^ainL, jaz ljubim tem srečneje te, jaz ljubim tem avesteje te, a ljubim te — s solzami! OjT mati moja domovina, ljubezen moja ti edina-ti moja #krb ki bolcseina. Bo« \Toi"ški t Jugoslovani zopet obhajali dan ujedinjenja. Na zadnji seji v ponedeljek je bilo zastopanih 17 društev, ki so obljubila svoje sodelovanje. Še vedno pa pri tem ni zastopanih mnogo drt»t«.iv. ki so navadno bila dru^a leta zastopana pri tej prireditvi. .V petek .24. (Atobra z\ečer •ho zopet ieja ua oj9 West 4-2nd St., v New Yorku iu so povabljena tudi ona društiva, ki do sedaj še niso naznanila svoje ude- jo dobro založil z najboljo pijačo. Kmalu po tistem so mu pa zdravniki prepovedali vjse, kar je močnejše kot voda. ip.o--sti 'bizuesa ^eiu mu .bil skoui&n-tUral, -pa nri je -za slovo podaril pet steklenic najboljšega, ki ^a pa moramo v Ne^v Yorku u-jdušiti, ker nočem, da hi se ž ujmi kakšni jblaitarji goortilL. Pojasnilo, ki nisem vprašal zanj, se mi je zdelo verjetno. S •čim se je torej fcavifj Kako se je dokopal do premoženja:? Hudobec mu menda ni nakidul ti-toočakov.' .. . Zatopljen v take misli sem prišel do hotela. Ko sem klerku 'povedal, ko^a želim obiskati, se je , takoj špoumil imena, dasi ima liotel nad dva tisoč sob. Pri tem se je za spoznanje poredno nesmeh-niL ... Hotelski klerki so dobri poznavalci ljudi, — sem pomislil, — Najbrž se je celo pred kler-kom z aeuarjeni balial. Če naj telefonira v suite, — me je vprašal. Sem rekel, da ui treiba, ker najbrž vesta, da boni prišel. — Torej kar *4suite'' sta.ua ležbe. da pošljejo »vojt. zastopnike, da se dogovorimo, kako jelazatri noči?To sta najmanj bi mogli kar najlepše proslaviti dve s kopališčem. Suite v ta pomouibni.dan. Qdbor. Sodnik ni (praznoval praznika . V Syracuse, N. Y_; je v ponedeljek, < ko je bil Kolumbov praznik, sodnik najvišjega sodišča, Edward North Smith, u-radoA-a-1 kakor vsak drugi de-lovnfk. — ('emu bi častil spomin' KoTumba, — je rekel, — kajti Koljanb ni odkril Amerike leta 1492, pa tudi prej ne in ne pozaieje. Aonerika je bila namreč odkrita že več sto ietij pred Kolumbom. ' i, i Kepa knjiga je knltoma poslanfcat odprfmo JI vrata v naic domove, P odprimo ji sree . . . (Flnžgar) Z I VI VIRI Bi- n] Spisal IVAN UH y pojavi Kujl«K Je «volfrTTHteB: pojtv *v elovenaki kirfiicrnoKti. -kajti v njt je t trinajstih-ttoUih pogtevjlb opiaasib tetaajeti rodov slovenskega naseda« odi -datutti poCedtov dv; ■teraaatw, do dne. Kajlja je verno zrcalo nagega Svidenja ia Crplje- ! nja. ln kdor. jo prebere- bo' vedel 0'8tuvetaih: Tefi kot mu' more -nuditi katerokoli aaSe, nirj n DED--,.....v je ZEMUO etrebil. soral . OGE— : t. , je posejal in gledal bujno njeno ^li&T tii> • ittrS? mod težkim klasjem novega dvignil proti it efK;i/wr.» - 't 13 mm 13 POGLAVIJ — i5A S»RAM V PLATNr VEZANO Cena nltimtt Poštnina plačana A-'-, ^tijljep J* IV "\fSTJ Avtor, knjige jp JVAN JI^TlClC. Iti Je sp{opl NEW SORE, N. X. takem hotelu stane petnajst dolarjev na dan, če ne več. V dvanajstem nadstroi»ju potrkani m« vrata. Ali se je za njimi res nekaj zganilo, ali v mi je le zdelo t Zdel6 se mi je, kajti v notranjščini je bil popoln mir. iZa vsak slučaj čakam še dve, tri mintfte in močneje IJotrkam. Nič. Najbrž se je klerk zmotil. Kdo ve kje po New; Yorku se vozita.. Nev.oljen se odpravim proti elevairu, ko zaslišiiu Skleip v vratih in glas: — O* vi stelKar notri, kar io-tri, saj sva tukaj.. Njegova žena me je klicala ter se pozuoje opravičevala: — Malo sem čulinila in se mi jo zdelo, da nekdo trka* Kdo T2, kje so bile moje misli. Najb;/. doma. Doma namreč že več let-nisva nikomur odprla^ če ni- trikrat zaporedoma narahlo potrkal, nato pa močno zakaš-ljal. To je ibilo zaiamenje. . Z obraza sem ji bral, da se je kesala, ker je rekla preveč Takoj je obrnila pogovor na drago smer. Medtem se je tudi njen mož prelbudilt er me, sko-rx> večera, moril s francoskim konjakom iai "»peku1.* -nom.'\ Vsaka njegova druga bets-eda je biku '.'špekulejš-f 1 . Pozneje sem marsikomu, po-vedal ta svoj doživljaj, tn škorci vsi so rekli: — Munšajnarja ista 'bilav kaj pa drugega ? S sv -ijiiui odjemalci sta imela doso-voi^eno znamenje, Prav ni-ti potrkal, pa se ti ni odprlo, 'o 'je moč navade. Navada je ž lezn» a s^a jea. > Jaz sem pa še vedno y aro-mih. No, pa kaj me brigajo zadeve drugih ljudi... "GLAS NARODA**-— New York Wednesday, October 15, 1941 '„ V8TAN0VLJEN L lil J II Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slov£w& "Delavci bi ne smeli š — pravi ministrski (predsednik Hepburn. wm Pazmere v Kanadi je primerjal z razmerami v Zdr. državah.. — Radikalci sejejo razdor ter s tem vztrezajo Hitlerju. — Izza leta ! 937 je Hepburn kanadskemu delavstvu prav posebno v spominu. Nedavno se jt mudil ontarij-ski ministrski predsednik Mi tehell J. Hepburn v Združenih državr.ii ter je imel ob tej priliki v N.av Yorku govor, v kate rem je ponovno pojasnil svoje stal i-če napram štrajkom, post bno pa napram štrakarjem v vojni industriji. Ktrujkarjem je očital nezvestobo ter zahteval drastične odredbe proti radikalnim elemen toni, ki st. jejo med delavstvo razkol ter povzročajo štrajkt. Govoril je sicer o Ivanadi, pri t , m .je pa cikal tudi na-Zdr. države. Primerjal je tudi tozadevne razmere meti obema državama ter priznal, da je Kana-d i v tem poglolu na dosti boljšem stališču kot pa Amerika. Obema deželama je pa potrebna nemotena produkqija, kajti le na ta način bo mogoče zadati Hitlerju usodni udarec. Kanadski delavci vedo, da jim Hepburn ni prav posc-bno naklonjen. Živo se namreč spominjajo njegovega odpora proti CIO agitatorjem, ki so prišli v TCanado ter začel i pridobili vat i člane za svojo organizacijo. K<» je dovolj odločno pooda-ril svoje-nasprotstvo napram stra.Miom v vojni industriji, je. rekel, govoreč o splošnem položili. naslednje: "Nekateri še vedno zatrjujejo, da Severni Ameriki ne preti vojna nevarnost. Tako nazira-nje je popolnoma napačno. bo Nemčija zmagala, bo zgradila vojni stroj, kakršnega svet doslej ni poznal. To ji bo prav Jahko uspelo, ker bo zasužnjila delavce po vsem tn ropskem kontinentu. 144 Ak o se Nemčiji posreči z napadom na Hfljsi.jo dobiti neizčrpne vire olja in kovin, ter Če ji uspe zavojevati Anglijo, ne bo več angleške mornarice. 4C*ti dovolimo Japonccm podjarmiti Kitajsko, bodo tudi J:-ponci zgradili s pomočjo suženjskega dela vojni stroj. V tem slučaju bi naše«mi kontinentu pretila iz zapadne in vzhodne strani velika nevarnost." Hepburn je proslavljal vodstvo. angleškega ministrskeg i •pndsodnika ~01iurcliinlla irt predsednika Roosevelta, v isti sapi pa dostavil, da to ni vojna •roditeljev, anjjpak vojna na- rodov. ilA e je država zasužnjena, so vsi njeni drž-.vljani, bodisi politiki, industrijalci ali delavci, penižani na stopnjo sužnjev. Vse se mora brezpogojno pokoriti zavojevaluVvrm poveljcmi. Zato pa pranrim: ^li v Ontario ra^ikainL agitatorji, so. naše oblasti precej ostro nastopili jiroti njim. ^ "Tudi danes so agitatorji v naši sredi ter širijo v tem kritičnem času nezadovoljstvo, nemir in razkol. S t eni nas nehote ali pa, n»ogoče tudi liote izročajo Hitlerju, .kateri bi »t*-ko j nastopil proti njihovi m-nazorom in njphovenra delovanju, ka'kor hitro bi se polastil te dežele. . .. ! "t'lapstfvo Ameriške Legie in organizacija kanadskih vojnih vc-tc rano v je nekoliko pre-*tsra, da bi ?«e borila v tej vojni, nedvomno bo pa izpolnila svojo dolžnost, če bo poklicana proti petokolonistom ali radikalnim agitatorjem. KANADA (NE GRADI ŠAMO LETAL, — PAC iPA TUDI i-ADJE *4Ali naj se tudi v Ameriki ponovi, tragedija Francije?" je vzklikniL "Nekoliko več tan- mogoče kov in nekoliko ve« krtal bi u-,napore tudi tretji obrambni pa-tegnilo rešiti francosko repub-inoari — mornarici. likq." p Doslej je šlo železo skoro Lz- Pozneje je Hepburn napram ključno le za orožje in munici-č senika r^eni kritiziral domini j- j jo. Vek d novib pogodb z Zdr, sko vlado, ker je z ozitom na, držatvanii glede dobave železa štrajke preveč malomarna. Jn jekla bo pa tudi gradnja la-J Hepburn bi najraje postavno. ^ W*^™ t«di za 4fwe.i KiO irtu je bilo pa to ssajamčeno, se je takoj lo-til dela.. peset tisoč tonska tovorna ladja, -Wit* bil^i.#plovijena ta tfjden v Montreatai, se imenuje ♦fFort Ville ,Marie.". Krstila jo je žena nfuni-cijskega mini- presjtrqijeni. — ppocexK^, je bilo por zelezo^za proizvodnjo orožja. , V dogiediunn času bodo kanadske ladje delnice .popolnoma razvile. o je zn-oiuosti ter začele producirati ladjo za ladjo. . : ,nFiva trgovca ladja je,bila ^plov>jena prejšnji četrtek v Viokers ladjedelnici v Mpnt-realu. Prihodnji teden bo splo-.▼Ijeua draga v Bur raid ladjedelnici ob pacifični obali. Njima bo h sledilo oeenrua jst ladij po. 9.300 ton, čijih vsaka bo veljala 1 milijon 750 tisoč dolarjev. > ». Vlada in privatni Rodjetniki so sklenili, da mora biti za vsako cano vzd ržana ži v Ijen jsk a proga med Kanado in Anglijo, po kateri bo mogoče zaveznikom nevzdržema pošiljati o-rožje, municiijo in življenjske potrebščine. 'Zeloznačilno .je, ker je začela Kanada graditi tudi ladje. To dokazuje, da je njoiia produkcija za armado in zračno silo v polnem razmahu ter do ji jc alo. . V NfW Yorku je bil ontarij-ski m i ni stisk i pi edsednik gost bivšeiga govemerja države New .Tersev, Hoffmana. DOMAČA PORABA KOVIN ZMANJŠANA Največji delež kovin si prisvoji kanadska vojna industrija, precejšnje množine je pa gredo tudi v Združene države. — Produkcijo • bodo skušali povečati. Kanadski nhinicijski minister je pred nekaj dnevi izjavil: "V Kanadi je zavladal zelo neobičajen položaj. V nobeni deželi na svetu na producirajo toliko neželeznih kovin, kakor v Kaliadi, navsdie temu pa ni-liba d«*žela dovolj kovin za privatno porabo. Večino kovin porabita domača in angleška vojna industrija, mnogo jih pa gre v Združene države. Vised čedalje večjega povrašt vanja bo treba produkcijo razširiti in povečati sedanje majne. Pa ee-lo v tem slučaju je dvomljivo, če bo mogoče ustreči domačim potrebaan." elektrarno. Poleg tega naročajo Združi ne države tudi svinoc in asbesf, niklja pa pokupijo toliko, kolikor ga morejo dobiti. Produkcija in prodaja aluminija, niklja in cinka sta v ! Io. .Privatnikom je natančno določeno, kolikor teli kovin si ^luejo^ oziroma morejo nabaviti. V prvil, šestih mesecih teko- Kanadipo^lnajstr^jo konti o čega leta je .bilo iz Kanade eks-portiraniih za 117 milijonov dolarjev neželeznih kovin, torej 17 odstotkov več kakor v istem ra-zdobju .lanskega leta. Iz Zdr. držav prihajajo vedno večje z;vhtwe. Kanadski južni sosedi manjka predvsem aluminija. .Aroeiiiška vla^a se je pred kratkim pogodila za 340 tisoč ton kanadskega aluminija ter nudi poleg tega finančno pomerfe in raaširenje produktivnih možnosti. V ta namen bo treba topi hiice za 60 odstotkov povečati, ter zgraditi .ogromno KUHARSKA KNJKJA: oo d__ Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ■ ■ . *r > • i ►^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani a Recepti to napisani v angleškem jeziku; ponekod 'pa so4., tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadij, Ta knjig* je nekaj posebnega za one, ki se aanunejo zaj i1 kuhanje in se hočejo V njem čimbolj izvežbati in^ izpopolniti. KNJIGARNI SLOYENIC PUBLISHING CO. 216 Wost X8Vb Strwt ; New York, N. Y. To so precej značilni novi razvoji v kanadski produkciji kovin, ki so seveda posledica vojnih razmer. iPrccL jšnjo pozornost so začeli posvečati tudi tungstenu, živemu srebru in lignitu, ki ga je še precej po raznih kanadskih opuSčenib majnaih. Pri tem pride v poštev posebno severni del dižave Ontario. Produkcija premoga je v primeri z lanskim letom nekoliko narasla. Napreddk je bilo opažati posebno v prerijskih provincah, dočim je bik- v British £ohinu-lovemfu olju povišanav bo nedvomno dnlo pobi»do večji pro dukciji. Kimmlski municijski miuL^-ter C. D. Howe je zelo vizrado- nje. Tega ugotovila ni kanadski priseljfMiiiski in.ip: ktor James L. Malcolm niti potrdil- niti zanikal. Uni jar trdi, da .sp Bobinsopa .^irž aretirali prieeljenkški u-. rtidniki. Preiskali so Jim vso obleko, ter g« zart>rli v neko Tiwcn. Robinzon seji udaiežit važne- ačen y.»radi temnega .«odelova-1 vladno j<čo. Pozneje je bil iz-nja »njarlolke^a, aameriskesa in kanadskega niunici.iskwra departmenta. Dokler ni bil uio-nici^ki minister uverjen, da bo redno dobival oklopne pk>-»5oe. se ni hotel lotiti gradnje1 ladij. Vedel je namreč, da Ka-1 nada nima toliko jekla da bi ga -bilo dovolj sia annadne m zra koplovne potrebe, poleg tiiga pa telj. komunistov In pristal ko- Sivkm XH.-S. Tlinniprim) lnfuiiisti-ene franke. Ameriške-. ncu, obrauibmiiHi pragrajnu je t " ko dolgo mrsprotoval, Uofvler ni Hitler napadel Sovjetsko Rusijo. Izza onega časa pravi, da je treba z vseani močil1 i podpirati Anglijo in Sovjetsko Rusijo. IMATE 2E TA PRI ROČNI atlas? V Mi krttffatik teaje i ^iUl^ljn dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki (a pošlk' M našim ntrufiiikuni po najnftjl rrni. — Naročit« ga i« da DM? 45 veHkib strani; 32 barranlb »emljevldor tujih Čttar d d 9 zemljevidov Zdr. drfaT In sattar vodilnih dr- 46 rretOTnih aUk popolnoma o-aaaf»enib; Zanimivi svetovni dotodkl. Najnovejši zemljevid kaSa ceil •vet In tudi: RAZDELITEV POLJSKO VBU NEMČIJO IN KI78IJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 35 centov Poiljlte tvoto v zdamkab ox. po 2 centa. Po S Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON. U ga dobite n atlasom ln ko ga izpolnite lo pošljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejfemi vojskujočih ae držav, kakor bodo preaaa-njene po sedanji vojni-. naročite atlas ph: "GLAS NARODA" (If Wiftt ism street N ■ W T O t I , N. T. WINDSORJA NISO PUSTILI NA AERODROM Ker ni imel pri sebi potrebnih dokumentov, ga • stražnik ni pustil na letalsko vezbališče. — Dospel je .pred določenim časom. tlvo bodo rojaki v Kanadr brali te vr>tice, bosta bivši angleški kralj, sedanji vojvodu Windssor in njegova žena, že v Now Vorku, kje-r bosta ostala teden dni ter se udelefiia neka-terili prireditev za angleški relief. . Na renči v Alberti o kateri je t ekt 1 vojvoda, da je njosjov edini pravi dom, sta ^e dobio oti-počila od napornega potovanja po Združenih državah in Kanadi. Se pred koncem tega meseca 'bosta v Nassau .kjer vrši vojvoda službo generalnega govemerja Baba »nekega o-toČja., , V bližini High River v kanadski provinci Alberti je veli-,ko letališče, na katoreui se vež-bajo piloti za kanadsko zračno službo. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJ1Q po zmerni c^fii Po 50c zvezek Andrej Tertiovae (Ivan Albrehty Blagajna Velikega Vojvoda (frank HHier.J Anderseneve pripovedke u slovensko mladino . + bele no^i . mali junak. (d^tojevakij) božji mejniki (ivan pregelj>-filozofska zgodba (alojz jlrtaek) (mmped fridolln žolna in njegova • družina (fr. miilinskl) kazan, foljčjf pea (j. o. ctirooed} knj ae je makaru sanjalo (v. kero- ittikd) « . .. na. različnih potih (franc frtacty peter pavel cuvar (brv l pregeid, pravica kladiva (vladimir lev mik) bilka bohane gray (o^car hime) verne flttfitf v vicah (prespftr mirime) zapiski iz mrtvega doma (a. m. do-ftojevskl) Po 70c zvezek Do Ohrida lo BUolja (Ivan Mellk) Po 75c zvezek behegor. (artnr behiede) Onstran pragozda (James Oliver Cur- - weed) , po strani itfobok (ftaalr felgel) iOnm eeata (Zase Gttj) 2tatl panter (sinclair glnek) bdeča megla (o. k. frich) Po $1 zvezek cjgvahuem milijoni (k. G. seugcr) Veridrens (Pater Kajetan) rudarska balada (marija- maderjeva) prtgedbtr čebelice Maje (WaMemar Bands) •• PiAfftiinki otok (Anatoie France) Pisane zgodbe (Janko Kac) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $ K50 zvezek. . 2UOM in kasen "(F. M. Mstojevaklj) To letališče si je hotel vojvoda ogledati. Sporočil je, kdaj pride, toda dospei je pred dolo čedni časom. Pripeljat se je sam. kajti vojvod in ja si je ogledovala nek« šolo v bližini. Ob vhodu ga ustavi vojaška straža. . "Kdo ste?" — "Vojvoda "Windsor." — "Kje imate dokumente?" Vojvoda slučajno ni imel pri sebi nobenih uradmn doknrticn-tov. Straižnik ga z.i nobeno ceno ne pastil naprej. . Na ponovni vojvodove prošnje je slednjič vendarle poklical častnika, ki. je seveda takoj razjasnil zadevo. Po ogledu letališča so mu častniki priredili v obednici svečan sprejem. Tisnvi sok je (Mavric* Krister Dimac (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge) f f!.'. T..', r'.,'.. Po $2 zvezek 'Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva rcpatica (VL Levstik) Naročite- pri: knjigarna SLOVENIC. -PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New Yort, R< ¥. . torontskj policfjski r ačehiik obtožen' Brigadni general D. (J. Draper, načelnik torOuta'ie policiji, se bo moral zagovarjati žara df prehitre in neprevidne vožnje. Sedenldeset milj vzhodno od Torottta je njegova kara kolibi-rala s karo Bnrtona Mi.lerja, v kateri so bile tri o^ebe iz Peterborough. Chit.. Gen. Draper iiu* naloniljenili neknj reber ter se ie močno poškodoval na kolenih. Tudi Miller in njegovi gostje so bil' poškodovani. [Priče pravijo, da bi Draper prav iaihko preprečil nezgodo, če bi vozil nekoliko bolj previdno. Kolizija je bi^a tako močna, da se le po čudnem naključju niso vsi smrtno ponesrečili. - . Dan procesa proti generalu zaenkrat še ni bil določen. Gen. Brett v Londonu V London je dospel generalni major 20 je bil izdelan, načrt za kontrolo nad spohaimi boleznimi, kar je bilo pa tudi vse. V ta namen daje vlada v Otta^vi vsako leto provincam 50 tisoč dolarjev. Koliko dragih zdravil je mogoče kupiti za to vsoto,- si je la'hko predstavljati. Združene države potrosijo v ta namen na leto 6 irtilijo-no<- dolarjivv. Za poluoeasni zdravstveni program pri nas nLso kanadske oblasti žrtvovale doslej niti centa, dočim potrošijo Združene države v ta namen na leto 8 milijonov dolarjev. Vsota bo od leta do leta nara-šca-k', do-kjer ne lx> dosegla 100 milijonov. "0e so Združene države v čt"ih vi'edne posnemanja,T? zaključuje dr. Bates svoj članek, "so ga vredne v tem potgled,«-Narodno zdravje, je prvi pogoj vsake napredne države, oziroma države, ki želi biti napredna. Skrajni čas je. da se Kanada v tem pogledu zdrami ter prične z vso vnemo skrbeti za splošno zdravje svojega prebivalstva." "o las nahoda" — new yacfc Wednesday, October 15, 194T« TITA N O V L J t It L lili OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. 108 • t /NOVI AEROPLANI NA POISKUSNEM POLETU Zofija pa. ki je imela od svattbe naprej kot kneginja Ho-henlbtivka pravico do nagovora "knežja milostM'se je vzpenjala navzgor. Cesar ji je podelil naslov "svetlost." Cesar je polagoma izprevideval, da se je čas prilagoditi prestolonaslednikov^ volji. Cesar se ga je začenjal bati. Konec jerolbovanja, konec-czirovl Srečni rodbinski oče Prane Ferdinand je hotel svetu dokazati, da ni nehal misliti s svojo glavo, ko v konapiškem pregnanstvu kadi garaotke in se igra z o-troki. Cesar ga ni hotel videti, ni hotel ničesar slišati, ničesar vedeti o njem — a Prane Ferdinand zaradi t€ga ni mislil 'brezdelno čakati starosti. Pisaril je cesarju mnogo pisem in terjal svoj delež moči. Hodil je k cesarju. Cesar ga ni ma-2 al, a ga js moral sprejemati, čedalje bolj pogosto. Bala sta se drug drugega. Cesar je stokal: "Kakšen človek, kakšna pošast, kak nevaren norec!" Prane Ferdinand se je srdito smejal: "Debelo kožo si omišljani!" Zofija se je redila in debfcilila Frane Ferdinand si je cmišljal debelo kožo. Kadar mu cesar na kakšno pismo ni odgovoril, je neučakanec. ki se je bil namenil, da mora z neskončno potrepžljivostjo in vztrajnostjo iztngatk starcu kos za kosom n>oči, napisal pismo drugič, tretjič in četrtič, ako so ostala vsa pisma brez odgovora', je šel v aivdieneo. Nasilno je stopil v cesarjevo delovno sobo. Imel je obraz nasilnika, mo-igočno so se miu bočile široke prsi, kakor gora je stal visoki, sirOkopleei irftiridesetietnik ipred scvrkajočim se nežnim starcem, ki je postajal vso manjši in manjši, "kadar je stal ob pisalni mizi in se je oklepal z roko. Ča.eih je sivolasi cesar povzdignil fflas ter grenko in iezno zaklical: ''Tega no trpim! Tega ne dovolim! Tega nočem!" A prestolonaslednik jo zakričal: "In vendar se mora zgoditi!" Cesar, ki je slišal mogočno kričanje velikega, krepkega juoža, je zbral vse moči in :iru mahnil z roko, naj gre, tedaj jč groanež, okiutm-ž, strašni nasprotnik odšel, in cesar js sedel in videl: zemlja se ni zibala, nihalo pri stenski uri je mimo in pravično nihalo sem ter tja, kakor da se ni nič zgodlo. Cesar si je pritisnil roko na srce in ukazal svojemu srcu, naj utripi je mirneje. Časih ja s krepko roko zapisal na rob spisa, ki mu ga je bil prestolonaslednik predložil. "Odbito!" Včasih pa —čedalje bolj pogosto — je zapisal z drhtečo roko: "Velja." Z drhtečo roko je knez MJnotenuovo sprejemal spise. Še je bil cesaT edini gospodar v monarhiji, toda bodoči gospodar je že grozeče stal na pragu in se pripravljal na trenutek, ko zgrabi stare cesarjave milestnike, ki so obdajali prestol, za vrat in jih pomeče na ulico. Še se ni bilo zgodilo nič odločilnega, nič odločilnega se ni moglo zgtfditi, dokler je bil cesar živ, toda na dvoru, v. tej trdnjavi, ki se je iz straihu in spoštovanja pred posvučeno postavo sivolasega cesarja nihče ni upal napasti, je že odmeval nestrj.no teptajoči korak novega gospodarja. Franc Ferdinand se ni .dal več pritiskati k tlom, nič vtč ni hotel molčati. Kadar je bil jezen, je kričal tako glasno, da so ga slišali po vsej državi. S silnim glasom, je kričal svoje grožn je na Ogrsko. . Na Ogrskem so že pripravljali varnostne ukrepe zoper bodočega kralja. Ogrski minLstnski predsednik grof Tisza Stefan je v nekem govoru izjavit, da lahko Ogrska brez privoljenja Avstrije izpremeni nagodbeni zakon, kajti ta zakon je samo dogovor med kraljem in ogrskim drŽ3vnim zborom. Avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Koenber je v avstrijskem parlamentu zaivmil to pojmovanje, na kar je TLsza v ogrskem parlamentu označil Koeiiberjeov zavrnitev kot "diletantsko izjavo uglednega tujca.' V nekem pismlu pl. Koeiberju je zakričal Madžarom: "To je pač že najvišja stopnja drznosti in grdobije. — Bog-me, dalj to ne more iti, in za s^-ojo oscibo tolažim svojo pravično, a na žalost onentoglo jezo samo s pregovorom* "Vrč hodi toliko časa po vodo, da se razbije.' Le Bog si ga vedi, kakšne nesreče se utegnejo še zgoditi, in kaj vse hodo ti patentirani ve-le izdajal c i še izsilili monarhiji v pogubo, predlam nastopi polom, ki je tako nujno potreben!", Preden nastopi polom, ki je tako nujno potreben — preden cesar umre. — Vse misli Franca Ferdinanda so se začenjale in končale z mislijo: "Kadar cesar umre. . ." Vse Zofijine misli so se začenjale in končavale z mislijo: "Kadar cesar umire ..." Vsi resni ,pomenki Franca Ferdinanda z Zofijo so se začenjali in končavali z mislijo: "Kadar cesar umre ..." Pobožna in častihlepna Zofija je bila' tista, ki se je prva prestrašila te misli. Veliko je bilo njeno častihlepje, še večja njena pobožnost. 1 Bogaboječnost jo je spravila na kolena.. Izpovedala se je svojega smrtnega greha. Metala se je pred i oltarjem, pred sliko Dleviee Marije na kolena in jecljala: "Cesarju sem želela smrt — smrtni greh sem storila — pomagaj mi, Bog pomagaj! — Odrešenik, pomagaj, sveta Ma-r.ja! ' Oklenila se je ramen ljubljenega moža in zajedala: "Nikar ne želiva cesarju.smrti! To je smrtni greh!" ''Res," je šepnil Franc Ferdinand. "To je smrtni greh!" Bila je črna noč. Slišala sta šumenje drevea. Drevesa so šumela. "Smrtni greh!" Ure so tiktakale: "Smrtni greh!" Stene so jima šepetale: "Smrtni greh!" Sapa spečih otrok je dihala prisluikovajočim roditeljem: "Smrtni greh!" Prisluškujoča, dehteča dvojica se. je oprijela za roke in omahnila h klečalniku. Spustila sta se na kolena ter jela goreče moliti za milost in odpuščanje. •"Lepi Oton" umre. Nadvojvodi Otonu je bilo štirideset let, ko ga je dunajsko prebivalstvo nehalo imenovati "lepsgia Otona"1* in "lepega nadvojvodp." Izpremeh^ba, ki je delala, da- njegovega obraza. nedavno še od vseh db-jtudovanega, ni hilo več spoznati, je bila grozna. Kakor pade lepa moška glava iz mavca s svo-l jega podstafvka na tla in si obtolče nos, da sama sebi ni več, podobna — takisto brea prehoda je "lepega Otona" iapreme-nila neusmiljena (bolezen, ki se je ljudstvo boji, ker rrtu je izmed vseh najbolj os trod na. . (Nadaljevanje prihodnjič.) # ~ r* ^jyM Bi . i IiShUP^Pk HRSSHBS^^ISiHML^i ... fl Dvomortorni aeroplani, zgrajen i iz lesa na prvem poiskusnem poletu nad New Yorkoin. Obisk v Kanadi Piše MICHAEL PREBILI CH, Eveleth, Minn. Nadaljevanje Paradi tega so zopet naredile prošnjo na vlado, katera je slednjič ustregla njihovim željam in od leta 1921, ali odkar je bila Amerika za inozemce sem prišel 28. aprila 1923. Takrat se je več molkih zbralo skupaj, si najeli v kakšni hiši pod streho par sob in so pečlali. i Tako je šlo s pečlanstvom nami je, da so tam hiše kar čez prej kakšnih šest let. Slednjič PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE- SLOVENSKE TE8MI Zbirka 9 narodnih peni Izdala Glasbena Matica v Cievelandu. Cena — $l50 Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNIH PESMI ra ae«U »bor.......................... &E8T NARODNIH PISMI M ■•*. iki zbor .................... " Sest narodnih prsmi a »*- MTE ZA KUVTC US HAR. MONIKO SIX) VEN IAN DANCS \ANOA PUiAA--- PO JKZKKU KOLO D M l otllo v ai. lev sylvia polkiv_______ 5. TAM NA VRTNI GREDI maribob waltz----- m l 8pavaj milka moja ORPHAN WALTZ_____M 7. dekle na vrtu oj, marička. pegljaj— m s. Zidana marela (polka) veseli bratci (masurita) i} IZ STARE ZALOGE pa imamo Se naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: »rane venturini—&e8t mešanih in moških zborov ...... ferde Juv IZ MLADIH LBT, ne>č zrasle, kakor gobe na travniku. Mesto je rastlo hitro in posebno je še hitreje začelo rasti od leta 1934, ko je predsed zaprta in skoraj do sedanje voj- nik Roosevelt povzdignil valu- ne, so se vsi naši ljudje selili v Kanado. Jaz vem, da je veliko naših rojakov po Združe- to zlata od $20.67 na $41.34 za unčo. Pred petimi leti je imel Tim nih državah, ki imajo kakšnega mins okoli 12.000 prebivalcev, svojca v Kanaeli. Danes so na fcti ljudje zaposleni ne samo v jamah. ampak tudi pri raznih drugih podjetjih in eni imajo že odrasle otroke, ki delajo. Samo v mestu Schumacher, katero šteje nad 8000 prebival- a danes je tu prebivalstva nad 32.000. Iz tega se vidi, da so so se moški že naveličali biti o-*x>je, gospodarji in gospodinja Nagovarjali so Matija, da naj vzame svojo ženo v Kanado in ji pošlje "šifkarto" da jim bo vsaj kuhala, da ne bo potreba vsaj njim pečkariti okoli peči, ko pridejo izmučen! iz dela. In kakor dogovorjeno, tako tudi storjeno. Matt pošlje "šifkar-to" in 26. julija 1928 se je moja peter jereb-osem zborov i q nac ... j _*_(•• , T EMIL ADAMlOr Modra devojka (belrkranJaka..JM V »o noč prt potod ...........Jt» Jarjeva ................. Hodi Mleka Uomo; Kaj druge-gm bočem; Zdravica ........J* VASILIJ UIRK in X. GRORMINO: Vetrlč; P« gradioi ..........M KER DO JOVANEC: ZJntraj.......... Slovanska ------- a .M Ameriika BloTenstca Ufa, (lUtatar) M Ortovske himne (Vade»Wee)___M Slovenski akordi, ti miinlti la .7» Trije tiea) (Kari AdamM) stari (Glasbena Ma- V pepelnični noči. kan tata aa Mle. zbor in orkeater. (Sattner).... M .21 A i ta mladina i klavir* Jem (e. Adami«)_________ Dre pesmi, (PreWvee) zbor in aala NaM Gonki odmevi ■ JMpeur)^ zvfifk, moikl iboci .. —...... o. ZA TAMBURICR: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpoari slovenskih narodnih pesmi j za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 .7» M .Slovenake narodne - raiki sbor (Bajuk)____ Bom M na planine«, (Bajuk). ZA CITRE: Poduk za eilre. — 4 weaki — (Koieljakl) _ pa cvetlice, kar kaže, da nas nare>d tudi ljubi naravno lepo to. Poprej, ko so naši ljudje za dekleta v smislu ženitve se je nudila lepa priložnost si iz- r C" tlT-\ brati kakšnega fanta in zato je zaceli delati hise, je bilo okoli - A „ • - . , * A ■iU * . . ' J . n ,se danes priložnost, ker fantov njih kamenje in grmovje. Po • dopti ^pkIet ^ tistem, ko je naš narod začel1 olepševati domove in me>to, so s tem dali pogum Še drucorod-oam in so jih tudi oni začeli posnemati in lepšati Okoli hiš. Na Schumacher samo v Mclntire iarrtf dela nad 3JXX) ljudi. Od Scbumadn^r do Timmin-sa je samo ena milja. Timmins neizmerno hitro raste. Zdelo se divji deželi med zverino in Indijanci. Jaz hočem iti nazaj v svoj rojstni kraj." Živ dokaz, kako človek ljubi tisti kraj, kjer se je rodil, kjer \ idel sem toda, da je Bog mu je tekla zi-belka, zraven ka-Ijudi obilo blagoslovil z dobro tere ga je dobra mamica varo-delaAmostjo in denarjem in ta!vala; zibala v sladko spanje z denar je čakal in še zdaj čaka. j milimi. lepimi slovenskimi pee-da se potroši v dobrih podjet- " " — jih. muni. Ubogi kraj slovenski, a bogat v svoji lepoti in krasoti! Naši ljudje so Še vedno pri-(Čeravno ie moja sestra živela hajali sem; hiš in stanovanj je, v njem v siromaštvu in ubo-hilo težko dobiti in tudi denar, Štvn. da še ni imela včasih niti za hrano. Moje sestre mož je. vžigalic pri hiši, kljub temu je Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SesLari) dr. F. J. Kern. Vezan*- v (Jena $2.00 bodoči državljani naj »aro«- knjiftieo — "How to become a 'JUzen of Um United States". v tej knjigi so »«a pojasnila tn aako-ni z. naaeUen* Ona J85e domaČi živinozdra^tok, spim Franjo do-Iar. 278 atranl. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna fcnjlga sa vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; slike. govedoreja. Spisal S aUkax>' R. uegvart. 143 stranL KNJIGA O VEDENJU. DOSTOJNEM 111 strani $1.- Cena 50o obrtno knjigovodstvo. 268 atrant Vm-.. Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno kljatavnlčaratm »ar fe)*. soli varstvo. - /*• v r\i • • ' ' * • • ' " r ODKRITJE AMERIKB. splssl H. MAJ AR. Tri Jo delt: 162, 14L 133 strani. Cena mehko ves Poljuden to natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se «ta kakor zanimiva poveot tar Je sestsvljen po naJbolJMb vlrto. Cena 50o < ■ • ■- . UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer.. ■ 163 strani. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. a slikami 168 strani. Knjlfca aa mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh. Cena \50c ZDRAVILNA ŽELlSčA. «2 strani. Cena $1— .250 Naročite pri: '... Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. PETER JEREB: Pelin roka; VASILIJ MIRK; Podoknlra........M ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi 91....J* L? enkrat Be ................ Slava delo ..................JM HR. VOLARIČ: Rožmarin; PAVCIČ: Potrkan plea ZA KLAVIR: Buri prideja. — KoraMea —__M Slovenske narodne pesmi. Janko Žtrorrnlk L zvezek. 123 pttmi aa moftkl ali fenski zbor ............ IM II. zvezek, 77 pesmi za ma kaj v usta prinesti ž njimi. Moral -je v tujino ln srečo iskat. Kmalu se mm je tudi žena privadila temu divjemta kraju Imela ie na hrani Tn sa.io-vanjn več fantov. Z pridnimi in poštenimi rokamd je težko delala, kuhala, snažrla in postiljala postelje. Matija, njen mož ji je tudi oib vsaki priložnosti pomagal. In s pametnim .umom in s skrbnimi rokami so si v kratki dobi prihranili lepo vsoto denarja. . RASTLINSKA KRI. Nobelov odlikovanec prof. H. Fischer je presenetil kougres kemikov v Wuerzourgu s predavanjem o kemičnih sestavinah kloiofila. Ta snov je izvor zelene bane stebel in listja ter ima velik pomen za človeštvo. Klorofil spremeni namreč sorieno luč v kemične prvine, ki se preoblikujejo v rastlini v ' sladkor, škrob, olje' in beljakovino, torej snovi, na kalerili sloni naša prehrana. A sestavine k lorofila samega so pomenile do zadnjega časa veliko uganko. Kemiki sploh niso bili v stanju izločiti klorofil v hrezprimesni stalni obliki, ker je izredno spremenljiv in nestalen. Zdaj je ugotovil prof. J. Procher, s pomočjo svojih asistentov po večletnem raziskovanju. da je klorofil najbolj soroden hemoglobinu, oni snovi, na kateri sloni banva krvi. Zna-Inost je že davno slutila to so-(rodnost, a prof. Frsdher jo ie kot prvi zanesljivo dokazal. Posrečilo se mu je kemično spremeniti zelen rastlinski klorofil v rde<5 klemoglobin. Njegova ugotovitev ima velik pomen tudi za hiolosko-filozovske študije. saj daje dokaz enotnosti življenjskih pojavov pri rastlinstvu in živalstvu. Znanost ho zdaj sanatrala kri in rastlinski sok za dve obliki in iste prvine, ki je značilna za ves organski svet.