KOPER — 13. JULIJA 1362	Poštnina plačana v gotovini	LETO XI. — STEV. 29
S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA
Plenum okrajnega sindikalnega sveta v Kopru je minuli ponedeljek temeljito analiziral strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje v gospodarskih organizacijah. Vrsto problemov, ki ovirajo oblikovanje jasnega in izčrpnega programa strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja, je v imenu OSS za izobraževanje posredovala Lojzka Č o t ar j e v a, razprava pa je pomagala osvetliti ozadje in posledice nedoslednosti večine gospodarskih organizacij do izobraževalne dejavnosti, ki še zdaleč ni sestavni del prizadevanj za večjo proizvodnost. Plenuma. OSS Koper sta se udeležila tudi sekretar OK ZKS Koper Jože Božič in član predsedstva RSS Marjan Rožič.
Dosedanji formalizem, s katerim v večini gospodarskih organizacij našega okraja rešujejo vprašanja strokovnega izobraževanja kadrov, misleč, da je to naloga izobraževalnih institucij izven podjetja, postaja v našem gospodarstvu čedalje težja cokla, kar močno oddaljuje kolektive od glavnega smotra: večje in modernizirane proizvodnje ter večje produktivnosti in boljše organizacije dela. Ze dejstvo, da ima v našem okraju organizirano socialno kadrovsko službo vsega približno 12 podjetij, samo 5 podjetij pa je ustanovilo lastne centre za strokovno izobraževanje, nalaga kolektivom, da ne samo razpravljajo, ampak predvsem konkretno ukrepajo v smislu zvezne in republiške resolucije o strokovnem izobraževanju. Preživelo tolmačenje, da lahko zadavolju-jejo kadrovske potrebe gospodarskih organizacij zgolj strokovne šole in nesistematično izobraževanje na delovnih mestih, se močno križa z osnovnim konceptom delovanja izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah, ki bi morale, bodisi samostojno ali združene po panogah v okviru komune, sistematično proučiti programe strokovnega izobraže-
OBISK DELEGACIJE KPI IZ PISTOIE
Prejšnji teden je bila na obisku v Sloveniji štiričlanska delegacija pokrajinske federacije KPI iz Pištole. Toskanske goste je sprejela v LJubljani predsednica Ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšičeva. Po Ljubljani so si gostje ogledali še Celje, Velenje, Bled in še nekaj krajev na Gorenjskem. Povsod so imeli priložnost, da so se pogovarjali s predstavniki delovnih kolektivov, s člani ljudskih odborov in predstavniki ljudske oblasti. Tako so lahko spoznali našo družbeno ureditev in dobili odgovore na razna vprašanja iz naše prakse v socialistični graditvi. Zadnje dni svojega bivanja v Sloveniji pa so preživeli toskanski gostje na Koprskem.
Ogledali so si Postojnsko jamo, v Kopru so obiskali italijansko gimnazijo, italijanski kulturni krožek in tovarno Tomos. Pred odhodom v Italijo so se gostje iz Pistoie razgovar-Jali še s predstavniki koprskega občinskega in okrajnega ljudskega odbora ter s predstavniki političnih In družbenih organizacij. V izjavi, ki Jo je dal ob odhodu član italijanske delegacije Spartacco Beragnoli, je poudaril, da je bilo njihovo bivanje v Sloveniji ne samo lepo, ampak tudi zelo koristno, ker so lahko od blizu spoznali širok, in živ organizem našega samoupravljanja in neposredne demokracije. Vsi člani delegacije pa so Izrazili željo po čim tesnejših in pogostnejših stikih med predstavniki obeh dežel.	m. a.
vanja, metode dela, planirati skupne izobraževalne akcije itd. Pomanjkljivo delo in sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in zavodom za organizacijo dela, centrom za pedagoško službo. prejšnjimi zbornicami in drugimi činitelji pa je še bolj zavrlo aktivnost gospodarskih organizacij, da so se ponekod povsem odrekli utrjevanju in poglabljanju dela socialno kadrovskih služb in ustanavljanja in vključevanja v že obstoječe centre za strokovno izobraževanje kadrov.
Po podatkih OSS Koper, katerega člani so obiskali nekaj večjih kolektivov (Lesonit, Piransko ladjedelnico, Splošno plovbo," Javor, Gozdno gospodarstvo, Meha-notehniko, Iskro, 2TP Postojna in Delamaris), torej 9 podjetij, imajo kadrovsko službo samo Piranska ladjedelnica,' ŽTP Postojna in Splošna plovba, posebnega referenta za izobraževanje imata razen ladjedelnice še Mehanoteh-nika in Delamaris. V vseh ostalih podjetjih opravljajo to delo razni drugi referenti splošnega sektorja. Če upoštevamo stanje v ostalih, blizu 280 podjetjih, kolikor jih je na Koprskem — od tega 45 podjetij z več kot sto zaposlenimi —, potem je podatek več kot nezadovoljiv.' Samo tri podjetja — Mehanotehnika. Javor in Iskra — pa imajo organizirane centre za strokovno izobraževa-
nje, medtem ko je 2TP Postojna povezano s centrom v Ljubljani, v Piranski ladjedelnici in Lesonitu pa centri praktično obstajajo. le da jih samoupravni organi še niso formalno ustanovili.
V takšnih pogojih torej očitno ne more biti govora o strokovnem izobraževanju, ki bi zajelo najširši krog proizvajavcev, to pa je tudi osnovna ovira za temeljit študij profilov kadrov in posameznih vrst poklicev, Zgolj orientacijski plani potreb in pomanjkljive analize profilov kadrov v manjšem številu podjetij pa lahko, žal, zagotovijo samo kratkoročne programe izobraževanja in torej o daljnosežnejšem planiranju potreb po strokovnih kadrih ne more biti govora.
Ob zapostavljanju osnovne investicije — strokovnega izobraževanja — pa gospodarske organizacije na drugi strani posvečajo vse premalo skrbi tudi družbeno ekonomskemu izobraževanju zaposlenih. In prav zapostavljanje teh dveh osnovnih elementov hromi kljub naglemu gospodarskemu razvoju našega okraja visoke naložbe za povečanje in modernizacijo proizvodnje. V kolektivih se je vse premalo utrdilo prepričanje in spoznanje, da je človek osnovni činitelj, na katerem gradimo gospodarske perspektive, Zato ni odveč trditev, da bi v sedanjih pogojih in ob sedanjih možnostih morale imeti naše gospodarske organizacije že izoblikovano lastno vsebino izobraževanja, kajti v tako pestro zastopanem gospodarstvu obstaja vrsta SDecifičnosti, ki ne prenesejo šablonskih metod ter slepega povzemanja vsebine izobraževanja. Pot do takšnega vsestransko ustreznega sistema strokovnega izobraževanja, ki terja še kako temeljito ekonomsko in analitično metodološko delo, pa bo tem daljša, kolikor dlje bomo oklevali.
Vendar pa plenum OSS Koper
LETOŠNJA POSTOJNSKA TURISTIČNA KRONIKA
o«n	VnU	n ta □1
V juniju je obiskalo Postojnsko jamo nadaljnjih 50.221 turistov, in sicer 29.446 domačih in 20.775 inozemskih. S tolikšnim porastom obiskov v mesecu juniju se je močno izboljšala tudi skupna bilanca obiskov Postojnski jami za letošnje prvo polletje, ki je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta takšna:
v prvem polletju 1961 je znašalo število vseh obiskov 98.692, tujih obiskov je bilo 35.834, odstotek tujih obiskov pa 36,3;
v prvem polletju 1962 je znašalo število vseh obiskov 93,254, tujih obiskov je bilo 38.185, odstotek tujih obiskov pa 40,9.
Iz primerjave je lahko ugotoviti zaznavno nazadovanje skupnega števila obiskov, ki je posledica stagnacije v domačem turi-
zmu, medtem ko število inozemskih obiskovalcev stalno raste, in sicer hitreje od dinamike, ki jo je tujski turistični promet v Postojnski jami zaznamoval v zadnjih letih.
V letošnjem prvem polletju so zaznamovali izredno visoko število obiskov tudi v Pred jamskem gradu, oddaljenem od Postojne priblišno deset kilometrov. Do 30. junija si je Predjamski grad ogledalo že 12,017 ljudi, od tega 1997 tujcev.
Ker se predvsem tujski turistični promet v začetku julija na Postojnskem kljub slabemu vremenu nenehno izboljšuje, je pričakovati, da bo število obiskov Postojnski jami že v sezoni doseglo in morda celo preseglo lan skoletno raven, (ma)
ugotavlja, da v precejšnjem delu kolektivov doslej niso organizirali temeljitih razprav o gradivu republiškega sveta za strokovno izobraževanje. Zato v svojih zaključkih priporoča vsem sindikalnim podružnicam, da skupno s komisijami za strokovno izobraževanje pri samoupravnih organih in ob sodelovanju ter pomoči občinskih sindikalnih svetov čimprej skličejo širša posvetovanja, na katerih bi — izhajajoč iz razmer v podjetju — proučili tudi gradivo plenuma", ki bo objavljeno v julijski številki Biltena OSS Koper.
Poseben sklep plenuma, ki govori o sprejemu konkretnih nalog v podjetjih, posebej opozarja sindikate, da se njihova skrb za strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje delavcev ne bi smela zrcaliti samo v enkratni akciji, ampak naj bo pomemben sestavni del vsakodnevne aktivnosti sindikalnih podružnic, njihovih vodstev in drugih sindikalnih forumov.
Plenum je ob zaključku izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku OSS Koper Francu Klobučarju, ki odhaja na novo delovno mesto. Za novega predsednika OSS Koper pa je bil izvoljen član predsedstva RSS Marjan Rožič, (bb)
V koprski zaliv so nas te dni spet prišli obiskat trije stari znanci, trije stari gosti. Orjaški »Veli Jože«, zeleno opleskani »Rezač« s svojo ekipo potapljačev pa velika črno-rdeča maona. Zdaj križarljo v vodah med Koprom in Izolo, kjer je med vojno morje pogoltnilo znamenitega »Rexa«. Ti trije naši znanci so doslej v glavnem, že opravili svoje zahtevno delo. Na dnu morja so na velike železne klade razrezall »Rexa«, dvignili klade ter jih odpeljali v staro železo. Na dnu, deset do dvanajst metrov globoko, je zdaj še kakih 2000 ton tega blaga. Se po tem bo zda.) treba poseči, ga dvigniti in odpeljati.
Potlej pa bo za »Rexom« ostal le še spomin
VSKLAJEVANJE RAZMERIJ V DELITVI DOHODKA NA POSTOJNSKEM
Na obrežju, v Zusternl, si v zadnjih tednih tehniki ln delavci na vso moč prizadevajo, da bi dobil Koper čimprej lepo urejeno ln primerno kopališče. Tokraj zaliva, p^ed novim pristaniščem, domačim in tujim kopalcem skoraj ne bo več obstanka. Vse pa kaže, da bo treba za letos še potrpeti, kajti kopališča v Zusterni s ploščadjo, napravami pa konstrukcijskim mostom čez cesto do campa ln gostišča tako brž le ne bo mogoče dograditi. To sezono bo zatorej le še treba preživeti nekako »po domače«. Prihodnje leto pa se zagotovo tudi zastran kopanja obetajo neprimerno boljši ln lepši pogoji, ko bo na obrežju v Zusternl vsaj v osnovi urejeno kopališče, ki ga bo pa seveda v nadallnjih letih treba še dopolnjevati z napravami, ki bodo omogočale razvoj vodnih žporto~
Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih postojnske občine je prejšnji teden izrekla soglasje k delitvi, kakor so jo v svojih dokumentacijah k zaključnim računom 1961 določili delovni kolektivi trgovskih podjetij »Oskrba«, Mestne trgovine, >>Javornik« in Tobak.
Po preučitvi rezultatov gospodarjenja in delitve, kakor jo je določila v dokumentaciji Tovarna mesnih izdelkov Postojna, je občinska komisija sprejela sklep, da mora TMI do konca leta 1962 nadoknaditi celotno zgubo in višino skladov, kakor jih je ustvarila v letu 1960. Medtem pa je komisija na osnovi dokumentacije in dodatne analize o delitvi v žagarskem podjetju v Postojni sprejela sklep, da mora kolektiv do 31. decembra nadoknaditi vse izplačane osebne dohodke, razdeljene lani iz naslova odstopljenega prispevka iz dohodka. Ta znesek znaša okrog dva milijona dinarjev.
Občinska komisija v Postojni je. prejšnji teden izdala tudi odločbo, s katero je razveljavila nezakonito odločbo bivšega direktorja »Veluroplastika« v Hruševju o izplačilu dodatne novoletne nagrade v znesku 294.000 dinarjev desetim uslužbencem Veluroplastika. Poleg vračila tega zneska bosta morala do 31. decembra vrniti bivša direktor in računovodja Veluroplastika dodatnih 117 tisoč dinarjev nezakonito prejetih osebnih dohodkov. Komisija je naložila kovinskemu podjetju LIV — h kateremu se je letos pripojil Veluroplastik — nalogo, da s to odločbo, ki odreja vračilo v zne-
KOPER: PROUČEVANJE OSNUTKA NOVE USTAVE
V avgustu bo občinski odbor SZDL organiziral v koprski komuni tako splošno in široko proučevanje osnutka nove ustave, da bo mogel pri tem sodelovati vsak občan. Izvršni odbor je zdaj že sestavil okvirni program ter določil troje komisij, ki bodo poskrbele, da bo akcija potekala nemoteno in tako, da bodo v posameznih enotah predavatelji razlagali teze iz osnutka nove ustave, nato pa bodo o njih mogli občani temeljito razpravljati. Predavatelji bodo tudi prikazali bistvene razločke med našo dosedanjo in novo ustavo ter primerjali naša ustavna načela in ustavno pravo z ustavami v drugih državah.
sku 411.000 dinarjev, seznani zbore proizvajalcev vseh ekonomskih enot podjetja.
Občinska komisija je prejšnji teden seznanila predstavnike KZ Pivka, da ne soglaša z njihovim pravilnikom o kilometrinah, ker vsebuje za nekatera delovna mesta izredno visoke številke dopustnih kilometrov. Komisija je na sestanku s predstavniki KZ sporočila tudi sklep, da mora direktor zadruge vrniti do konca leta 65.000 dinarjev na račun neupravičeno izplačanih kilometrin. Zadružni svet KZ Pivka je v petek svoj pravilnik o kilometrinah že revidiral in ga vskladil z objektivnimi potrebami prevozov v tej gospodarski organizaciji.
Občinska komisija v Postojni je prejšnji teden zahtevala od gostinskega podjetja Pivka, da ji dostavi izpopolnjeno dokumentacijo k zaključnemu računu,, od Jamske restavracije Postojna pa, da iz celotnega dohodka izloči tisti del dohodkov, ki so bili lani iztrženi na račun izrednega porasta cen.
Pretekli teden so delovni kolektivi na Postojnskem dostavili
občinski komisiji tudi prve izpopolnjene pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Iz teh pravilnikov je videti, da bodo ob preseganju plana čistega dohodka zagotovili progresivno delitev v prid skladov.
Občinska komisija v Postojni je imela do 9. julija že 24 delovnih sej. Na njih je izrekla mnenje o izvršeni lanski delitvi za 28 gospodarskih organizacij, v prihodnjih dneh pa bo analizirala delitev v zavodih, ki delijo dohodek, in v preostalih gospodarskih • organizacijah. (ma)
DVE ZLATI ZA CERARJA
Na XV. svetovnem prvenstvu v vajah na orodju, ki je bilo v Pragi, je član jugoslovanske ekipe Miro Cerar osvojil prvi mesti na konju z ročaji in na bradlji. S tem je osvojil za Jugoslavijo dve zlati kolajni, sam pa se je uvrstil v sam vrh svetovne elite v vajah na orodju. Razen tega je Cerar zasedel nadvse častno šesto mesto na krogih in na drogu.
Pretekli petek sta oba zbora na redni seji občinskega ljudskega odbora Piran, na kateri sta razpravljala o nekaterih važnih vprašanjih (znižanje občinske pristojbine na telefonske storitve, pristop
k medobčinskemu zdravstvenemu centru, povezava zavoda za zgraditev Pirana s sta-4 v 'v"j Hk	novanjskim skladom, načelna odobritev o
"	prevzemu obveznosti kmetijskega kombi-
' \ .	nata), tudi izvolila novega predsednika. Na
^ v V* ^	predlog odbornika Janka Mišigoja, ki ga
fvi^ '	1,ofla' v »menu večje skupine odborni-
• p	-.V	kov, sta zbora izvolila za novega predsed-
<•* '	nika piranskega občinskega ljudskega od-
t	k	bora Jakoba Drakslerja, dosedanjega di-
\	rektorja premogovnika v Sečovljah.
••• ■iffi^M	Novi predsednik, ki že nad dvanajst
J&fPpti let živi v piranski komuni, kjer je kot rudarski strokovnjak z veščo roko vodil sečoveljski premogovnik v dobi obnove in sedanjega lepo obetajočega razvoja, je našemu dopisniku po izvolitvi izjavil: »Nadaljevali bomo z doslej zastavljeno politiko v graditvi in razvoju piranske komune. S prav posebno skrbjo si bomo prizadevali, da bi postala piranska komuna ena izmed najlepših in najmočnejših turističnih komun v Sloveniji in Jugoslaviji, takšna, kakršno si je v širokem konceptu že zamišljal in zanjo prizadevno delal prejšnji predsednik tovariš Davorin Ferligoj. Pogoje za to imamo, prirodne, a tudi družbene, zlasti v zadnjem obdobju, ko tudi v držav- . nem merilu na vso moč forsiramo razvoj turizma kot eno izmed naših najvažnejših dejavnosti. Smo torej na dobri in pravi poti, potrebno bo le, da bomo vsi vztrajno delati.«
Predsednik tovariš Draksler, rudar in rudarski tehnik, rudarskega rodu iz Hrastnika, si je v borbi pa potlej v plodni gospodarski, družbeni in politični dejavnosti pridobil zvrhano mero bogatih izkušenj. Z njimi bo zdaj mogel v sodelovanju z občinskimi odborniki ter vsemi občani izdatno pripomoči k nadaljnjemu razcvetu piranske komune.	(j)
Stran 2
»slovenski jadran«
Stev. 29 — 13. julija "196Ž
© Alžirija je postala neodvisna! Sedemletni osvobodilni boj alžirskega ljudstva je tako dobil svoj epilog na referendumu, k„:er se je 2. julija izreklo 99 odstotkov volivcev, med njimi tudi številni lojalni evropski priseljenci, za neodvisno Alžirijo. S tem je bil uresničen evianski sporazum med francosko in začasno alžirsko vlado, začasna izvršna oblast pa bo vodila deželo do volitev v parlament. S temi volitvami bo nedvomno tudi konec nekaterih nesporazumov, ki so nastali v sedanji začasni vladi. Medtem se nadaljuje tudi evakuacija francoskih čet. Od milijon francoskih vojakov je zdaj ostalo še 300.00 mož, čez leto dni pa naj bi bilo v Alžiriji, ki ima sama močno in prekaljeno armado, samo še 80.000 francoskih vojakov,
© Politična kriza v Braziliji ■ je povzročila v tej južnoameriški državi resne nerede. Kot je znano, je novi premier Andradeja sestavil seznam nove vlade, ki bi zavrgla neodvisno zunanjo politiko in ubrala reakcionarno smer na notranjem torišču države. Vendar je predsednik Goulart odločno zavrnil podpis vladne liste, pri čemer so ga podprli sindikati, ki so proglasili 24-urno stavko v podporo predsedniku Goulartu. Zoper reakcionarne poskuse Andradeja, glavnega zagovornika za ustanovitev desničarske vlade, bi v skrajnem primeru nastopila tudi armada, ki je podprla predsednika Goularta. O V Združeni arabski republiki so zaključili vse priprave za ustanovitev Arabske socialistične unije, nove enotne politične organizacije. Predsednik Naser, ki je govoril na zasedanju narodnega kongresa, je dejal, da morajo dosledno upoštevati vse izkušnje, ki so si jih pridobili pri dosedanjih poskusih ustanavljanja množičnih političnih organizacij. © Personalne spremembe v vladi Demokratične reou-blike Nemčije pomenijo vključitev . novih ljudi, predvsem snanih gospodarskih . strokovnjakov, v vodilne državne organe. Politični krogi DR Nemčije so že pred časom nanove-dali, da bodo okrepili državni aparat, da bi tako kar najhitreje premagali nekatere težave v vzhodnonemškem gospodarstvu.
© Mmuli ponedeljek sa je začela v Kairu ekonomska konferenca držav v razvoiu. Na tej konferenci, kjer bo okrog 200 ministrov, ekonomskih in finančnih strokovnjakov izmenjalo mnenja o kar najbolj učinkoviti zaščiti interesov razvijajočih se držav, bo sodeloval tudi opazovalec OZN. Tega pomembnega sestanka zastopnikov držav v razvoju se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Skupno sodeluje na kairski konferenci 32 zastopnikov raznih držav iz vsega sveta, ki so pripravljene enotno nastopiti proti,'negativnim tendencam, ki ovirijo* gospodarski razvoj in zuri^nj.O' trgovino razvijajočih se držav.
O V Moskvi, kjer sta pretekli petek zaključili jugoslovanska in sovjetska, parlamentarna delegacija razgovore, so podpisali sporazum o razširitvi gospodarskih odnosov. Podpisani sporazum določa znatno povečanje blagovne izmenjave med obema državama v obdobju od leta 1963 do 1965. Hkrati sta se delegaciji pogovorili o problemih, kooperacije na področju. industrije in teh-nično-znanstvenega sodelovanja, ter se sporazumeli, da so še vedno neizkoriščene možnosti na tem področju. @ V Ženevi je te dni med delegacijami ekonomsko-so-cialnega sveta največ govora okrog priprav v zvezi s programom »Desetletje razvoja OZN«. Kot je znano, so na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN razglasili obdobje Šestdesetih let kot »desetletje razvoja OZN«. V teh prizadevanjih prihaja posebno do izraza skupna dejavnost štirih držav-udeleženk kairske konference: Jugoslavije, Indije, Brazilije in Etiopije. © V dvorani nove palače v Kremlju je pričel , z delom svetovni kongres za mir in splošno razorožitev. Več kot sto dežel iz vsega sveta zastopa na kongresu za mir 2000 delegatov, opazovalcev in gostov. Naibolj številna je kubanska delegacija,, ki šteje 70 članov. Predvidevajo samo pet plenarnih sej, na katerih bo nastopilo skupno '. 40 govornikov, sicer pa bo. delal kongres v glavnem v komisijah.
TEŽAVE POČITNIŠKIH DOMOV NA ANKARANSKI OBALI
1
Z otvoritve Turističnega urada v Postojni, kjer si prizadevajo, da bi še močneje utrdili pogoje za dober razvoj turizma
Nerazumljiva ravnoduŠnost koprskih preskrb ovalnih podjetij — Ali »Emone« in »Pivopro-meta« zadeva nič ne zanima? — Kdo naj odvaža smeti, kakor določajo sanitarni predpisi?
Na ankaranski obali imamo nerazumevanje za povečanje last- kor določajo sanitarna pravila, zdaj 20 počitniških domov, med nega prometa in zaslužka. Treba Končno so na sestanku rešili njimi tudi nekaj takih, ki obra- je bilo zato nekaj ukreniti, Na tudi vprašanje kopanja v kopali-tujejo že nekaj let, ves ta čas pa iniciativo zainteresiranih je zato šču hotela podjetja »Adria« še nišmo mogli ali znali koristno povabila gostinska zbornica na in vprašanje avtobusne postaje urediti njihovega oskrbovanja, sestanek v Ankaran upravnike nad podjetjem. Stalni gostje po-Težave z oskrbovanjem povzroča počitniških clomov ter zastopnike čitniških domov morejo dobiti v prvi vrsti njihova oddaljenost trgovskih podjetij, občine, komu- celodnevne vstopnice za kopališče, od Kopra kot edinega središča, nalnega podjetja, sanitarne in- ki jim dovoljujejo večkratni pri-od koder je oskrbovanje mogoče, špekcije in notranje uprave. Od- hod in odhod na dan. Glede po-a mogoče je le z dovozi. Razen ziv s strani podjetij ni bil naj- staje je občina že določila kredit ene ali dveh izjem počitniški do- boljši, pogrešali smo n. pr. celo za ureditev izogibališč. R. G. movi nimajo lastnih vozil. Blago zastopnika »Emone«, ki oskrbuje bi jim morala dovažati koprska koprsko ozemlje z mesom in mes-podjetja sama. Prav v tem pa je nimi. izdelki (medtem ko je bil težava, in to deloma po krivdi zastopnik piranske mesnice na-samih domov, ki si niso znali vzoč), zastopnika »Pivoprometa« ustvariti skupne organizacije, de- iz Izole in še nekatere, loma — in morda še več — ko- Vendar sestanek ni bil brez ko-	,	v	, ,	•=„■.„«
prskih trgovinskih podjetij. Prejš- risti. Sprejet je bil predlog, naj V prisotnosti številnih tunstic- turizma v gospodarstvu komune cer_ razsvetljen, čedalje pnvlač-nja leta, in tudi lani, so si neka- bi podjetja, dostavljala počitni- nih delavcev in drugih gostov, ter pri tem izrazil zadovoljstvo, nejso turistično postojanko ne le teri domovi dobavljali živilske širim domovom živila in ostalo med katerimi je bil tudi pred- da je Postojna po osemdesetih le- za domače, pac pa predvsem za potrebščine, pijače 'itd. celo iz dvakrat ali trikrat na teden, ob- Sednik ObLO Postojna Adolf Ger- tih delovanja samostojnega turi- tuje turiste, ki jih povrhu vsega krajev svojih podjetij vse do enem pa sprejemala tudi že na- želj, so prejšnji torek popoldne stičnega društva končno dobila močno privlačujeta tudi sijajna Ljubljane, Kranja in Maribora, ročila za naslednji dovoz. Mimo svečano odprli v Postojni nov tu- tudi svoj turistični urad.	klima in tihota mogočnih notranj-
To ni oskrbovanja samo dražilo, tega bi bilo pametno, da bi do- ristlčpi urad turistično olepševal- Po otvoritvi so se gostje vpisali skih gozdov, (ma)
marveč je škodovalo tudi prome- voz združevali in s tem znižali nega društva.	v spominsko knjigo urada in se	-
tu koprskih podjetij.	prevozne stroške. Upravniki po- Ob otvoritvi urada — opravljal zatem odpeljali se na ogled Camp
Ko so se letos pričeli počitniški čitniških domov so se povsem bo menjalno, informativno, pro- hotela pri Pivki jami, kjer je tu-domovi. odpirati, ni kazalo nič upravičeno pritoževali tudi nad pagandno službo v prid nadalj- ristično društvo letos s postavit-bolje kot prejšnja leta. Nekatera nerednim odvažanjem smeti, njega razvoja turizma na postojn- vijo novih weekendov povečalo podjetja so prošnje za oskrbova- Vozniki se ne zmenijo za tiste skem kraškem prostoru — je go- nočitvene zmogljivosti campinga
nje kratko in malo odklonila, domove, ki ne stoje ravno ob voril predsednik TD Postojna Elo od 31 na 55 pokritih lezisc. Camp y iiirskobistriški komuni se že druga pa so se jih otepala ali sta- glavni cesti ali v njeni bližini. Garzarolli. Med drugim je pouda- hotel predstavlja skupaj s sosed- pripravljajo na praznovanje dne-vila pretežke pogoje. Pri tem so Tu bi moralo biti komodnosti ko- ril zlasti potrebo po intenzivnej- njim turističnim domom ter po- va vstaje. Praznovanje bo nad-pokazala veliko neelastičnost in nec. Smeti je treba odvažati ka- šem ekonomskem uveljavljanju nikalnico Pivke jame, ki je zve- vse si0vesno in množično, kajti
zaradi slabega vremena so združili praznik dneva borca s praznikom dneva vstaje.
Večje proslave na večer praznika bodo v Ilirski Bistrici, Jel-šanah, Novokračinah, v Kuteže-vem, Starodu in drugod. V vseh ostalih vaseh pa bodo slavnostne seje krajevnih organizacij SZDL. Na osrednji proslavi, ki bo na
vanju po enoti proizvoda se Je nam- nomskim programom. Tudi predlog o Partizanskem hribu pri Ilirski reč storilnost izredno povečala — na specializaciji obalnih pekarn za posa- Bistrici Pa bodo sodelovali V oseho od 312 kg pekarskih izdelkov v mezne vrste pekarskih izdelkov ima	buueiuvdii v
raznih predlogov, vendar se, žal, do nančna postavka "izolskega in "pred- letu 1060 na sedanjih «1 kg v osmih zagovornike, vendar prevladuje stali- programu nižja glaspena SOia, danes še nihče ni potrudil, da bi tej vsem piranskega pekarskega pod- urah. Seveda je moč dosegati takšno sče, da bi transportni stroški vsaj na pevci Svobode IZ Ilirske Bistrice pobudi izlirusll ost z ekonomskimi po- jetja. Razumljivo, da bi ta. nikakor storilnost samo v sodobni pekarni, relaciji Koper—Piran m obratno pre- jn borci garnizona JLA. kazateljl in pod črto računa navedel ne majhen prihranek, omogočil močni kakršna je koprska, kjer so prav po segli proizvodne stroske. V Kopru bi
tudi visoke režijske stroške treli in enotni gospodarski organizaciji zaslugi te sodobne pekarne visoke na primer bili pripravljeni prevzeti Razen tega bo V počastitev dne-uprav, ki krepko bremenijo prora- modernizacijo obratov, sodobnejši zmogljivosti lahko specializirali vse izolsko tr/.lsce, seveda z vsemi jam-	nrirprtiln j,:„ci.. Vilc+H
- -	■ •	tri pekarske obrate v Kopru za naj- stvi za redno preskrbo prodajaln, ne va vstaje pnreano mrsko-oistri-
bolj ustrezne dejavnosti. Koprska pe- ogrevajo pa se za združitev pekarskih ško AMD ocenjevalno vožnjo za kavna Ima svoja obrata še v Škofi- podjetij.	pokal »Snežnik«, popoldne pa bo-
V ILIRSKOBISTRIŠKI KOMUNI ZA DAN VSTAJE
V ČIGAVO KORIST TOLIKŠNA RAZKROPLJENOST PEKARN OB OBALI?
Potreba po združitvi obalnih pekarn slcih stroških bi lahko pretopili i v enotno gospodarsko organizacijo je sklade, ki so — izjema je koprska p», že večkrat prišla do veljave v obliki karna — najbolj problematična fi
jah lu Hrvatinih. Slednji obrat je si- Toda očitno je, da bo moral kmalu jn	i; _a7T,a Sr._rtn_
cer pasiven, vendar se jim vzdrževa- prevladati posluh za skupne gospo- no organiziran razna športna teK
čune teh pekarskih podjetij ter visijo transport kruha, enotna nabavna služ-kot cokla na stroškovnih kalkulaci- ba pa bi lahko bistveno znižala stro-jah. Kdo ve, kako drag kruh hi jedli škc za nabavo surovin in podobno, danes pri nas, če družba ne bi zašči- Skratka — pred vrsto prednosti, ki
tila koristi potrošnikov ter določila bi jih lahko dosegli z združitvijo ___ «— ,	-	,__________ r_____________, „—	.
temu osnovnemu življenjskemu arti- obalnih pekarn, ne bi smeli zatiskati nje te pekarne splača, kajti trans- darSke interese obalnih občin ter šte- movanja. V fatarodu ne DO me klu cen?	oči niti v Kopru, kjer so sicer »na portni stroški bi krepko presegli pro- vllnlh potrošnikov, kajti sedanja raz- manj slovesno, kajti vaščani bo-
Frimcrna oblika združitve obalnih zeleni veji«. To Jim je uspelo s smo- izvodne stroške.	drobljenost in neekonomično izkorl- ^o prevzeli lepo urejeno dvorano
pekarn bi pomenila najpomembnejšo trnim gospodarjenjem, ki je rezultat Omenjene okoliščine so torej glavni ščanje obalnih pekarn naravnost vpije tii0„;,;,-e.v;rrf
pridobitev za te gospodarske organi- predvsem dobre stimulacije zaposle- vzrok, da je koprsko pekarsko pod- po ustreznejši organizacijski obliki a ieievizijt>K.j.m bpiejemniKum ili zacije same, kajti prihranek na režij- nili. Zahvaljujoč doslednemu nagraje- jetje kljub 80-odstotni izkoriščenosti poslovanja.	(bb) bo potlej tukaj klub SZDL. J. K.
pekarn v ugodnem ekonomskem položaju in jih tudi 47-miIijonska inve-i sticija (18 milijonov lastne udeležbe) za ureditev nove pekarne nI ogrozila. To jim zagotavlja tudi stalno večanje realizacije, lil bo že letos znašala najmanj 230 milijonov dinarjev.
ŠE EN SPOMENIK ŽRTVAM FASlSTlCNEGA NASILJA
PLANINSKO DRUŠTVO V ILIRSKI BISTRICI JE IMELO LETNI OBČNI ZBOR
Tudi v Izoli je zmogljivost pekarne slabo izkoriščena, vendar ekonomski
V nedeljo popoldne so v prisot- občinskega odbora SZDL Postoj- položaj tega podjetja ni tako zaskrb-nosti približno tisoč ljudi odkrili na Jože Bizjak, ki je spomenik "ocijetj^otiprr^e^^vami Vr®«" Pretekli teden je Planinsko dru-v Landolu pri Postojni spomenik tudi odkril. Zatem so v krajšem zen viS0kega odplačevanja anuitet štvo v Ilirski Bistrici sklicalo svoj žrtvam NOB in fašističnega na- komemorativnem programu na- bremenijo še precej visoki proizvodni redni letni občni zbor ki so se silja. Spomenik, ki stoji sredi vasi stopili pevski zbor in recitatorji Spak cnotSna°^\ku.acUa cln pVkar? ga Poleg številnih članov dru-naerte zanj je izdelal inženir DPD Svobode in JLA iz Postoj- Sklh izdelkov za piransko pekarsko štva udeležili še predstavniki lo-
IZKORISTIT! POGOJE ZA TURIZEM
Razumljivo, da bi boljše izkorišča-je obali
z zdi
pekarn lahko zagotovili Ližitvljo in enotnim eko-

arh. Albert Sušnik —, so posta-	ne ter vojaška godba. Po sveča- podjetje komajda sprejemljiva
vili vaščani z lastnimi sredstvi,	nosti, ki sta ji med gosti priso- .........
na spominski plošči pa so poleg	stvovala tudi predsednik ObLO 'samo'
posvetila v verzih vklesana ime-	Postojna Adolf Gerželj in pred-
na naslednjih 11 umrlih: Stanko	sednik občinskega odbora Zveze
Rupnik, Alojz Doles, Stano Je-	borcev NOV Postojna Janez
senko, Mirko Muha, Ivan Cuk,	Kranjc, so položili ob spomenik
Janez Simončič in Anton Marin-	številne' vence sorodnikov umr-
šek (padli v NOB), nadalje Ma-	lih in raznih družbeno političnih
tija Jager (umrl v internaciji),	organizacij
Ivan Bole (umrl kot talec), Jakob Po odkritju spomenika je bilo
Jager in Janez Simčič (žrtvi faši-	l Landolu družabno popoldne.
stičnega nasilja).	Kakor računajo je bilo ta dan v,
Landolu vec kot dva tisoč ljudi h*
Svečanost ob otvoritvi sporne-	iz okoliških podnanoških in pod- .,;>.
nika je začel predstavnik krajev-	gorskih naselij, na slavje pa je( :
nega odbora ZB NOV Miro Bole,	prišlo več sto ljudi tudi iz Po-' fe
za lijim pa je govoril predsednik	stojne. (ma)
kalnih družbeno političnih organizacij in predstavniki Planinske zveze Slovenije.

-V*'
-ti. ■
''Vrv

ra ■
r>-L
M:

lipP
......^
Silil


ipfiilfilE^Plti:

•v* ■•
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER
razpisuje naslednji delovni mesti;
1.	DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE
2.	DELOVNO MESTO REFERENTA ZA NAJEMNINE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji: za RACUNOVODJO — srednješolska izobrazba z najmanj petletno prakso v vodenju računovodskih poslov, za REFERENTA. — srednješolska izobrazba. Prejemki bodo določeni po pravilniku o plačah. •— Nastop službe po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Prošnje dostavite Stanovanjskemu skladu občine Koper, Vojkovo nabrežje.

g§
-s v Piši

is i Si s I,
V novi planinski koči na vrhu Snežnika (1708 m) boste vedno našli prijetno in varno zavetišče
V razdobju dveh • let, so rekli v poročilu, je doseglo društvo lepe uspehe. Z dobro organizacijo in vztrajnostjo članov društva je uspelo obnoviti planinsko kočo na Snežniku, tako da so danes v ko-, muni vsi pogoji za lep razvoj turizma.
Koča na Snežniku, 1796 m visoko, lahko sprejme danes okrog 30 ljudi, ker razpolaga s šestimi manjšimi in dvema večjima prostoroma. Ves gradbeni material za to kočo, okrog 120 ton, je bilo treba znositi na konjih ali pa na ramah z višine 1400 metrov do vrha. Petino tega dela so prostovoljno opravili člani Planinskega društva iz Ilirske Bistrice, pomagali pa so še taborniki, pripadniki JLA in člani drugih organizacij.
Danes, ko je dograjena še Cankarjeva koča na Svinščalrih in pelje cesta do vznožja Snežnika, lahko številni ljubitelji narave občudujejo lepoto, naših gora.
A. G.
NEKAJ PRIPOMB K NAPAKAM V OBALNEM KMETIJSTVU
.............


?m


t



OBNOVLJEN OBRAT TORTOROSKE »ZAČIMBE« V GRADIŠČU PRI OBROVU
Ko je oktobra lani pogorelo v Gradišču poslopje samostojnega obrata podjetja ZAČIMBA iz Portoroža, so takoj začeli z obnovo, zasilno In začasno pa so nadaljevali s proizvodnjo v kino dvorani v Obrovu. Zdaj se gradbena dela približujejo h koncu, vsa oprema in mehanizacija pa je tudi že pripravljena. Tako računajo, da bodo začeli z normlano proizvodnjo v obnovljenem ln mehaniziranem obratu že 1, avgusta letos. — v tem samostojnem obratu portoroške »Začimbe« bo zaposlenih okrog 30 delavcev pri destilaciji eteričnih olj ln žganih pijač ter v sušilnici sadja, oovrtnine ln raznih domačih čajev. Domala vsa proizvodnja tega obrata Jo namenjena izvozu, — Na sfiki: novo poslopje v Gradišču,
V vseh treh obalnih občinah in na raznih sestankih Je bilo v zadnjem času precej žolčnih razprav o vpra-šanjlli našega obalnega kmetijstva. Ponekod so terjali o vsem tem teme-Ijitcjšo preiskavo in ugotavljanje krivde ter vzrokov za nastali položaj. To je tudi povsem razumljivo, saj bo treba seči precej globoko v žep, . da bodo pokrite razne pasivne postavke in bo mogoče ustvariti nove temelje za bodoče uspešnejše delo. Koristno bi bilo, da bi o vsem toni razpravljali z večjo publiciteto, kot delajo v takih primerih drugod. Koristno bi pa bilo spregovoriti tudi o nekaterih splošnejših vprašanjih, tako zlasti o tem, kakšno jo bilo pri nas kmetijsko planiranje.
Celo zadnjemu laiku je znano, da Imajo različna ozemlja različne pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Te pogoje določajo lega, kakovost, tal, podnebje, vodne razmere Itd. Če se gledo tega ozremo po posebnih značilnostih našega obalnega ozemlja, bomo brž ugotovili, da so drugačne kakor v ostali Sloveniji in celo tudi na najbolj sorodnem Goriškem. Ze samo to bi bilo moralo narekovati snovalcem načrtov za razvoj našega kmetijstva nalogo, da pogoje prouče, ln to na podlagi stoletnih izkušenj domačega življa. Vsem nam Je znano, da je Slovenska Istra v vinogradništvu slovela predvsem po dveh vrstah vin, refošku in malvaziji. Stari nasadi trt, ki dajejo ti dve vini, so bili že ob osvoboditvi močno Izčrpani, pozneje pa so iz raznih vzrokov pristali še slabši. Namesto pa, da bi bili pri urejanju novih vinogradov poskrbel! za to, da dobi naša Istra spet sloves pridelovalko odličnega refošlca ln malvazije, so pričeli nastajati vi-
nogradi merlota in drugih sort. Zdaj Je položaj tak, da res pristnega, nekoč tako slovečega refoška, skoraj nI več. Dobiti ga je mogoče le v manjših količinah pri kakem kmetu. Kar nam še nudijo pod imenom refoška, celo tudi v buteljkah, je od starega in pristnega precej daleč.
Koristno bi pa bilo na drugI strani, če smo že uvajali nove trte, da bi bili vsaj del novih vinogradov posadili s takimi, ki dajejo namizno grozdje. Naša Istra Ima enake ali še boljše pogoje za pridelovanje kvalitetnih sort namiznega grozdja kakor Srbija In Makedonija, Toda tega nismo storili, ln naravnost smešno je. da moramo namizno grozdje privažati v naša obalna mesta po tisoč in več kilometrov daleč. To. kar so nam od domačih sort nudili zadnja leta, sta bili kvečjemu še nedozorela in zato kisla žlahtnina ali v jeseni izabela. z ranim grozdjem drugih, plemenitejših in laže prevozljlvlh sort, bi bili mogli zalagati vso Slovenijo.
Glede sadja bi se morali usmeriti na pridelovanje najranejših in ranih sort, ln to ne samo tistih, ki so bile udomačene pri kmetih, ker se 11 v svoji konservativnosti niso zanimali za uvajanje drugih. To velja za hruške, Jabolka, slive (riglode). breskve, marelice itd. Od vsega tega smo se lotili snmo urejanja velikih nasadov breskev, pri tem pa smo zagrešili isto kot pri ustanavljanju Iste vrste Industrijskih obratov brez poprejšnje ugotovitve, kolikšno produkcijo prenese naš trg lu kakšni so izgledi za izvoz. Nasade breskev so pričeli, kakor po dogovorjenem tekmovanju, urejati no samo pri nas in na Goriškem, marveč tudi po Štajerskem in po vseh delili naše države, kjerkoli so bili za
to dani pogoji. Zdaj Imamo vsako leto ob količkaj dobri letini povsod isti problem — kam s takimi ogromnimi količinami, in še zlasti zato, ker imamo povsod Istočasno zoreče sorte. Na drugi strani nam pa manjkajo pozne sorte, katere je mogoče spravljati v promet še pozno v jesen.
Slovenska Istra je bila dalje odlična dobaviteljica ranega graha, krompirja, bučk, paradižnikov, vrtnih Jagod itd. Rani grah, krompir ln bučke so kulture, ki osvobode že zgodaj zemljo za druge, poznejše nasade. Zemljo jo tako mogoče izkoristiti za vsaj dva alt tudi tri pridelke na leto. Ne da bi raziskovali vzroke — saj niso bili samo vremenskega značaia — moramo ugotoviti, da 1e pridelek ranega graha v zadnjih letih kril le domače potrebe in ga je za odvoz in Izvoz ostalo kaj malo. Močno je padel tudi pridelek vsega ostalega, tudi vrtnih jagod, po katerih je zlasti na tujem trgu veliko povpraševanje.
Zelo veliko smo spočetka govorili ln pisali o oljkah. Slišali smo o načrtih velikih oljčnih nasadov, končalo pa se je le s ponesrečenimi poskusi na neprimernih tleh, stare nasade pa smo tudi sedaj, ko po pozebi pred leti spet rode, prepustili uničevanju oljčne mušice, ker jih nismo škropili. V tem času so zasadili v Hrvaški Istri tisoče hektarov s skrbno Izbranimi in odpornimi vrstami oljk. ki obetajo najboljši uspeh. Velike površine so tam posadili tudi s plemenitimi lešniki. Pri nas smo prišli komaj do poskusa, O vsem tem bi zato morali temeljito razmisliti tisti, ki bodo sedaj poklicani, da popravljajo v preteklih letih zagrešene napake. Če tega no bomo storili, se bomo čez čas spet znašli tam, kjer smo zdaj. R. Q.
CESTARJI SO SE PRVIČ PREIZKUSILI Z EKIPNIM NAČINOM CESTNE VZDRŽEVALNE SLUŽBI:
Tudi koprsko cestno podjetje je po zgledu vzdrževalnih in preglednih cestnih služb v nekaterih evropskih državah uvedlo podoben sistem dela, ki pomeni v primerjavi z dosedanjim individualnim delom cestarjev vsekakor znaten napredek, Ta novost pa bi bila mnogo bolj učinkovita, če bi cestno podjetje razpolagalo vsaj z najnujnejšo sodobno opremo za letečo pregledno službo, v kateri je 22 cestnih delavcev, ki jim je naložena naloga sistematičnega pregledovanja ter manjših posegov na vseh cestah I. in II. reda ter na vseh važnejših cestah III. reda. Toda kako nebogljena je takšna ekipa brez osnovne opreme — ustreznega avtomobila, sodobnega orodja, UKV oddajnika itd, — ni težko ugotavljati, kajti ekipa je v najboljšem primeru opremljena s kolesi.
Bolje kot vzdrževalna služba se obnesejo v danih pogojih ekipna investicijska dela, ko so se s koncentracijo dobršnega dela cestarjev koprskega cestnega podjetja lotili pred nedavnim re-
konstrukcije ceste Sežana—Diva-	izkušnje za tak ekipni sistem cle-
ča in prepotrebnih obnovitvenih	la cestarjev itd,, pa so že prve jp¡
del na odseku ceste Razdrto—	izkušnje pokazale, da ima kolek- |g|
Postojna, Resda ima ekipa za	tivno delo cestarjev vrsto precl-
slednja cestna dela na razpolago	nosti, kot na primer bolj racio-
110 milijonov dinarjev, zaradi	nalno in ekonomično delitev dela
kratkega pogodbenega termina	in večji efekt, razen tega pa se gfgg
V -a'1
< r.

mm
»SLOVENSKI JADRAN«! naročite tudi svojcem
in prijateljem v tujini! pomanjkanj
(dela morajo zaključiti do konca avgusta letos) pa so odtegnili graditeljem ceste Sežana—Divača domala vso mehanizacijo. Tako se je prvotnemu problemu prehrane in prenočevanja za delavce na tem odseku ceste ter razen dolgih organizacijskih priprav — kar so medtem že zadovoljivo rešili — pridružila še tegoba: pomanjkanje osnovne mehanizacije. Bojazen, da bi se utegnila relconstrukcijska dela na tej pomembni prometni žili, ki povezuje obalo s Krasom ter dalje z goriškim okrajem, zavleči, ni brez osnove. Namreč ta 6 metrov široka obnovljena cesta, ki bo marsikje dobila novo traso, da bi ublažili problem številnih nepreglednih ovinkov, bi morala biti gotova do konca oktobra letos. Vendar pravijo, da bodo gradnjo lahko kmalu pospešili, kajti sedaj so se lotili najtežjih zemeljskih del, ki pa so zaradi pretežno kamnitega sveta hudo zahtevna.
cestno podjetje lahko ob tem sistemu dela loti v lastni režiji večjih cestnih del, rekonstrukcij cest, gradenj raznih cestnih objektov itd.
Cestarji sami pa pravijo, da se bodo še morali privaditi na ekipno delo, kajti večina se jih je morala za daljši ali krajši čas ločiti od doma in v večini primerov od koščka zemlje. Toda čas zahteva svoje, pravijo cestni delavci, in predvsem temu se je treba prilagoditi.	(bb)
••. i..«i
.-?v •■'.-S; l'SK,
m^rnMm
.....STiS^i'


Rekonstrukcijska dela na cesti Sežana—Divača resda ne napredujejo dovolj hitro, toda marljiva ekipa graditeljev cestnega .podjetja Koper ne skopari z močmi, da 1)0 nova cesta zares sodobna in da se vozniki v bodoče ne bodo jezili zaradi Številnih ovinkov, saj je ta 10 kilometrov dolga cesta bila pravcata prispodoba Jarc kače ter je imela — reci in piši —
55 ovinkov
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA V ILIRSKI BISTRICI ne zmorejo ne starši in ne občinski ljudski odbor.
Med posebnimi problemi, ki pa niso značilni samo za ilirsko-' bistriško šolo, ampak so skupni vsem našim osnovnim šolam, je vprašanje napredovanja učencev z eno ali dvema negativnima ocenama, vzroki najslabših učnih
Na skupni zaključni konferenci analizirali učne uspehe in se'po- uspehov v petih in šestih razre-
_ .._____—črti- rcrcnt/rivili r\ čnlclriVi nvnViJprmh. Hih in u
Kljub pomanjkljivostim, kot so so prosvetni delavci in člani šol- razgovorih o šolskih problf »manjkanje opreme, minimalne skega odbora v Ilirski Bistrici Statistični podatki kažejo.
osnovno šolo v obiskovalo 1193
problemih, da je Ilirski Bistrici učencev. Brez
dih in vprašanje podlage, ki jo prinesejo učenci iz nižjih razredov.
Učiteljskemu zboru je treba
negativne ocene je izdelalo razre- priznati, da se je pri svojem dede 937 učencev ali 79 °/o, z nega- lu izredno zavzel, v posebnih uč-
tivno oceno "pa je napredovalo v višji razred 110 učencev ali 9 °/n. Spiošna ugotovitev je bila, da se ti učni uspehi v bistvu ne razlikujejo od prejšnjih let, vendar pa zmanjšujejo uspeh nekateri učenci, ki bi sodili v posebne šole,- ker so zaostalo razviti. V novi osnovni šoli nameravajo zato urediti poseben oddelek za de-fektne otroke. Stroški vzdrževa-
nih urah in v krožkih so nudili pomoč tistim, ki so imeli težave z učno snovjo, vsakemu učencu z negativnimi ocenami pa so posvetili posebno skrb ob razpravi, ali naj napreduje ali ponavlja razred. Veliko pomoč in oporo so imeli prosvetni delavci v šolskem odboru, ki je imel v letošnjem šolskem letu 9 sej, na katerih je izčrpno in zavzeto ob-
nja v posebnih šolah izven obči- ravna val najširšo problematiko v ne so namreč tako veliki, da jih zvezi s šolo.	J. K.
¿•i
išillb
MLADA ŽIVINA NA ZELENI VREMŠClCI
Na osnovni šoli v Ilirski Bistrici je dokaj močno razvita svobodna dejavnost nčencev. Veliko na šoli, število se jih udejstvuje v raznih „ „ , sekcijah, krožkih in društvih.
Kraški živinorejci so s svojih dolinskih zadružnih hlevov tudi letos nagnali mlado živino na prostrane senožeti in Nekatere 0blike teh svobodnih pašnike, ki jih na Vrcmščiei postopoma meliorirajo in urejajo. 2e lani so na Vremščici prepasll čez sto glav mlade iNLKdtert-	Leu svuuuuiuu
sivorjave živine. Jeseni je živina prišla v dolino dobre in krepke rasli, čeprav na teži ni pridobila toliko, kot so si aktivnosti SO nastale po željah živinoreici sprva obetali. \ je razumljivo, ker so lani šele začeli z melioracijami ter so senožeti šele zasuli z umetnimi snolili Čeprav letos vreme doslej ni bilo tako prijazno, kakor je bilo tačas lani, je letošnja paša močnejša ter izdatneiša sveža in sočna, ker je planinska trava pognala čez prejšnjo staro preperlno. Letos bo na Vremšcici za kakih petdeset glav več živine, v glavnem mlada živina, nekaj tudi molznic. Nabrali pa so živino malone z vsega sežansko-senožeškega Krasa, od Dolenje vasi do Dutovelj in Komna. Medlem ko so lani napajali živino neposredno v bazenih so letos postavili ob bazene korita, tako da živina ne more v bazene ter ne taca po vodi, ki je na Vrem-'	ščici poleti kaj dragocena stvar
narjev. Za ta denar so si kupili televizijski sprejemnik, ki je zdaj
J. K.
OPEKARNA ILIRSKA BISTRICA SE JE ZDRUŽILA S SGP PRIMORJE V AJDOVŠČINI
Ob koncu lanskega poslovnega leta se je znašla Opekarna Ilirska Bistrica z veliko zalogo opeke v vrednosti 4 milijone 920 tisoč dinarjev. Toda spomladi so izkoristili prodajne možnosti v reškem bazenu in sklenili toliko
prodajnih pogodb, da bi bile za-	| loge kmalu še premajhne.
Vendar pa vsa ta uspešna komercialna manipulacija ni mogla izvleči podjetja iz težav, ki se kopičijo že nekaj let, ker premajhni
skladi niso dopuščali moderniza-	|
cije proizvodnje, še manj pa no-	«
vih investicij ali večjih rekon-	t
strukcij. Letos so celo morali za-	|
radi zastarelih naprav zmanjšati	|
proizvodnjo na 3 do 4 milijone	g
enot, preiti na eno izmeno in	S
zmanjšati število zaposlenih. Da	♦
so lahko obdržali vsaj 60 ljudi, je	$ bilo treba tudi nekoliko pre-
usmeriti proizvodnjo; tako so za-	t
čeli s cementnimi izdelki. Zal le-	«
tos niti ne kaže preveč dobro s	«
proizvodnjo opeke, ker so zaradi	£
slabega vremena — to sezono	♦
ovira vreme delo v vseh opekar-	«
nah — zelo pozno zakurili peč.	♦
Ze dalj časa pa so se ukvarjali	J
v	bukovški opekarni z zamislijo,	J da bi del svoje proizvodnje pre-	♦ usmerili, in sicer da bi začeli iz-	j delovati iz kvalitetne gline, ki je	J imajo na pretek, posebni gradbe-	♦ ni material — vermikulit. Izdelali	♦ so analize, načrt za rekonstrukci-	♦ jo in porabili za elaborat vsa	j sredstva svojih skladov, odpove-	♦ dali so se vsaki delitvi viška	* osebnega dohodka. Toda za to no-	♦ vo proizvodnjo bi bila potrebna	| investicija 30 milijonov, s čimer	♦ pa delovni kolektiv ni razpolagal,	♦ pa tudi na občinskem ljudskem	♦ odboru ne. Ker bi pomenila pro-	♦ izvodnja vermikulita preusmeri-	♦ tev in modernizaejo vsega naše-	£ ga dosedanjega gradbenega siste-	j ma, so se zanj zainteresirala	♦ gradbena podjetja. Najbolj resno	J se je ukvarjal z zadevo delovni	i kolektiv SGP Primorje v Ajdov-	| ščini. In tako je prišlo pred krat-	♦
kim do združitve obeh .podjetij.	|
■ —■	«
□ Minulo soboto so izročili	«
prometu 72 kilometrov dolg	j
odsek avtomobilske ceste od	♦ Zadra do Šibenika. Po dovršit-
vi	odseka od Zadra do Šibeni-	j ka je zdaj dograjena moderna	j avtomobilska cesta brez prekinitve od Reke do Šibenika v skupni dolžini 326 kilometrov,
V Opekarni Ilirska Bistrica, ki je zdaj samostojni obrat SGP Primorja iz Ajdovščine, si obetajo, da bodo lahko zdaj z vsemi čin gradnje,
silami uresničili svoje zamisli o proizvodnji vermikulita, ki bo omogočil moderen in tipiziran na- sliv, kjer so opravili 2600 delov-
Z. L. nih ur in prejeli za to 100.000 di-
POSVETOVANJE O ŠOLSTVU TUDI V ILIRSKO-BISTRIŠKI KOMUNI
ŠOLSKI ODBOJI NAJ BODO ŽIV ORGANIZEM DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA
Svet za šolstvo in občinski odbor SZDL v Ilirski Bistrici sta društvu 25, pri tabornikih 192, pri sklicala vse upravitelje šol in gasilskem društvu 25.	predsednike šolskih odborov iz
Razen tega so se izkazali učen- komune na posvetovanje na kači še z delom. Tako so kmetijski l6/.^_bl_ f,?®0V°5,lh__°. zadrugi pomagali pri pulpiranju
samih učencev, za druge pa so dale pobude razne organizacije in društva. Tako je sodelovalo v dramski skupini 25 učencev, v lutkovni sekciji 18, v modelarskem krožku 20, pri DPD Svobodi 13, pri TVD Partizan 80, pri Rdečem križu 982, pri planinskem društvu 15, pri ribiškem
Dragi tovariši, gotovo mi ne boste zamerili, če tokrat ne l)om pisala samo o pereči gospodarski, kulturni, prosvetni, zdravstveni in ne vem še kakšni problematiki, ampak da bom preprosto pripovedovala o slučajnih srečanjih s prebivavci Ilirske Bistrice.
Veste, do te odločitve me Je pripravilo nekaj prijaznih srečanj z neznanimi ljudmi In potem sem si rekla: kaj ko bi še bolj preskušala njihovo gostoljubnost do neznanih tujcev.
Začelo se je pravzaprav že na Kozini, kjer sem dobila sopotnika. Delavec je, zidar, ki Je vzel dva dni dopusta, da bi šel k sestri v Ilirsko Bistrico pomagat kosit.
—	Letos jim tako nagaja vreme, je rekel.
Pogovarjala sva se o vsem mogočem, tudi o plačah.
—	Obljubili so, da nam bodo zvišali, je zagotovil.
V službi je pri Kraškem zidarju, ki zida pri Kozini obmejni blok.
Ko sva bila blizu Obrova, ml je odpovedala na avtu že tako hri-pava hupa.
—	Morala bom takoj k mehaniku, sem potožila.
—	Pokazal vam bom, kje Je,
Pred mehanično delavnico ,v Ilirski Bistrici sem se komaj stlačila med kamioni in cirkuškim vozom s prikolico. Eden mehanikov je šel takoj z menoj, da bi pomagal avtu spet do dobrega glasu. Na lepem je bilo poleg še nekaj kratkohlačnežev. Nič čudnega, saj sem po mehanlkovem naročilu venomer pritiskala na hupo, kot bi delala reklamo za cirkus. Fantje so si strokovnjaško ogledali avto z vseh strani, potem je eden prišel k mehaniku in mu priporočil:
—	Dobro ji popravi! Nima še pravega glasu.
In že sem ga slišala, kako Je zadaj pojasnjeval:
—	Fičko 750.
—	Piše Zastava C00, se je uprl drugi.
—	Tepec, tako napišejo v tovarni. Motor je 750, se ni dal moj zagovornik.
Mehanik me je medtem potolažil: — Bolje ne bo!
In verjemite aH ne, sploh niso hoteli plačila, še napitnine ne. Fantje pa so si ogledali cesto in mi dali znamenje, da je prosta.
Želodec me je opomnil, da je že precej pozna ura ln da je še prazen. V čedni novi kavarni pred
Počitniški prizor iz lepo urejenega in zelenega parka v Ilirski Bistrici, kjer jo tudi ierišče za košarko
pošto je bilo čisto prazno. Toda čeprav je radio Igral sentimentalne popevke ln je imela natakarica prijetno družbo, je takoj vstala in ml postregla. Pomislite, celo nejevolje ni kazala zaradi tega. Ko sem plačevala, sem Jo vprašala:
—	Kako, da je tako prazno pri vas?
—	Oh, veste, ljudje delajo. Tujci pa se ustavljajo bolj spodaj pri Zmagi, kjer je tudi restavracija. Zvečer je pa polno.
Na vseh mizah v kavarni so bila obvestila o košarkarski tekmi. Se skozi okno je bilo videti v lepo urejenem in zelenem parku Igrišče za košarko in vneti mladi rod, ki tolče žogo. In vprašanje »ste pri vas zelo vneti za košarko« je bilo menda popolnoma odveč.
Potem sem zavila z glavne ceste, občudovala rože na oknih, cvetje na vrtovih in bila vesela snažnih ulic. Vpraševala sem za trgovine ln urade, ljudje so bili ustrežljivi, celo košček poti so hodili z menoj, da bi mi lahko nazorneje pokazali, kam moram zaviti.
—	Gotovo ste prvič v Ilirski Bistrici, se je pozanimal študent, ki je zdaj doma na počitnicah.
—	Hm, niti ne, toda vsega pa vendar ne poznam, sem se izognila vprašanju.
V trgovinah sem si ogledovala blago in se zanimala za cene. NI kdove kakšna razlika od koprskih, izbira pa je nekoliko bolj skromna. Prodajalci so bili zelo vljudni, čeprav najbrž nisem kazala videza kakega resnega kupca. Več-krat sem slišala tudi običajen od-Tpi'ÍJ Rovors — Dobimo! Toda to je pro-blem vseh naših trgovin ln v Illr-' M ski Bistrici ne more biti bolje, >,fíj kot je drugje.
Številni domači in tuji turisti i-Mgg^i brzijo si iozi Ilirsko Bistrico proti
...........g ltckl ln Opatiji, redkokdaj se
»»..v,. ustavljajo. Skoda. Naleteli bi na prijaznost, ki je v marsikaterem izrazito turističnem kraju ni.
In vreme? — boste gotovo vprašali. Saj letos govorimo samo še o vremenu. Bilo je mrzlo ln popoldne je tako neusmiljeno lilo, da je celo avtomobile s tujimi registrskimi tablicami minilo veselje, da bi prehitevali na cesti kjerkoli in za vsako ceno.
Ne, več o vremenu pa ne bom pisala. Ce pa kdaj potujete skozi Ilirsko Bistrico, se ustavite, ne bo vam žal! Lepe pozdrave!
ZDENKA
govornih in nelahkih nalogah, ki jih čakajo v prihodnjem šolskem letu.
Med najbolj važnimi problemi, o katerih so razpravljali na posvetovanju, je bilo vprašanje združevanja niže organiziranih šol s popolnimi osnovnimi šolami, s čimer bi lahko pe samo izboljšali kvaliteto pouka,, ampak tudi pocenili in bolje uredili administrativno poslovanje.
Razprava je še pokazala, da je med šolskimi odbori, krajevnimi skupnostmi, KO SZDL, šolskim skladom in svetom za šolstvo premalo povezave in sodelovanja, V začetku novega šolskega leta bo

POSTOJNA:
NALOGE SZDL IN SINDIKATOV
Pretekli petek je zasedal v Postojni razširjeni plenum, občinskega odbora SZDL in ObSS Postojna. Plenumu so prisostvovali tudi predsedniki večjih sindikalnih podružnic, delavskih svetov in svetov kolektivov, med gosti pa predsednik OO SZDL Koper Gustav Guzej.
Udeleženci plenuma so po izčrpnem referatu predsednika občinskega odbora SZDL Postojna Jožeta Bizjaka v večurni plodni razpravi spregovorili o nekaterih konkretnih in najaktualnejših nalogah Socialistične zveze in sindikatov na področju gospodarjenja in poglabljanja socialističnih odnosov. Referat in razprava sta tokrat nakazala zlasti nekaj koristnih predlogov v konkretnem reševanju problematike zdravstva in šolstva, medtem ko je bila med razpravo o gospodarskih problemih znova podčrtana nujnost, da prično gospodarske organizacije globlje analizirati ekonomske probleme. Udeleženci plenuma so hkrati poudarili potrebo po zboljšanju dinamike proizvodnje in smotrnejši delitvi dohodka, (ma)
O Ameriški predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci minuli petek ponovno izrazil željo ZDA, da bi se nadaljevali razgovori s Sovjetsko zvezo o Berlinu. Tako naj bi končno ugotovili, ali je mogoče doseči sporazum o tem problemu*
H Na podlagi odloka ZIS o smernicah za uporabo splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu je Jugoslovanska kmetijska banka izdala več navodil, na podlagi katerih bodo republiške banke avtonomnih enot in komunalne banke dajale zainteresiranim kmetijskim organizacijam kredite iz tega sklada. Jugoslovanska kmetijska banka je določila tudi pogoje, na osnovi katerih bodo kmetijske organizacije lahko najemale kredite za proizvodnjo vseh kmetijskih pridelkov in za tehnične namene, izvzemši graditev večjih hidrosistemov. 0 Po obvestilih uprave mednarodnega sejma tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu so v prvih dneh razstavljavci sklenili za 7,2 milijarde dinarjev zaključkov. Sejem v Leskovcu si je v prvih šestih dneh ogledalo, skupno okrog 50.000 ljudi.
0 Pretekli petek so v Kragu-jeveu svečano odprli novo tovarno zavodov »Crvena zastava«. Tekoči trak v novi tovarni je pognal podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič, ki je v svojem govoru med drugim zelo zadovoljivo ocenil koristno gospodarsko sodelovanje z italijanskim podjetjem Fiat. Prostor na katerem stoji nova tovarna, meri 430.000 m-, prostor tovarniške dvorane same pa 77.000 m=. V zgraditev tovarne in nakup opreme je bilo investiranih 26 milijard dinarjev. Sicer pa je to ena prvih tovarn v naši državi, ki se lahko po sinhro-niziranem načinu proizvodnje vključi v mednarodno proizvodnjo motornih vozil, v bližnji prihodnosti pa se bo po proizvodnih stroških lahko približala svetovnemu povprečju stroškov za proizvodnjo avtomobilov. Tovarna v Kra-gujevcu, ki je ena izmed petih tovarn v sklopu zavoda »Crve-na zastava«, bo v prvi fazi izdelovala letno 32.000 vozil. B Na zadnji seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je IS dal soglasje k pogojem za ustanovitev komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja, ki jih je predpisal Republiški svet za socialno zavarovanje. V skladu s temi pogoji se lahko komunalna skupnost ustanovi za območje ene ali več občin, če je zagotovljeno uveljavljanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Kot pogoj velja tudi zahteva, da je do ustanovitve komunalne skupnosti socialnega zavarovanja unravičena ena ali več komunalnih skupnosti, če je na tem območju najmanj 15 tisoč zavarovancev in če stroški poslovanja zavoda na enega zavarovanca ne presegajo stroškov na enega zavarovanca v republiki več kot za 20 odstotkov. O Tudi letos je bila v izseljenskem tednu tradicionalna prireditev na Otočcu pri Novem mestu, kjer se je zbralo večje/ število naših rojakov iz Amerike. Zamišljeni piknik na prostem je žal zaradi, slabega vremena odpadel, kljub temu pa je potekalo 'praznovanje, ki so se ga udeležili tudi številni ugledni domači gostje, v prisrčnem vzdušju. 0 Jugoslovanska investicijska banka je po zaslugi znatnega skrčenja števila svojih po-slpvnih enot in zmanjšanja števila zaposlenih uslužbencev lahko znatno znižala tarife provizij, ki jih pobira v svojem poslovanju. Znižane tarifne nostavke za posle kreditiranja bodo veljale od 1. januarja 1962, za druge posle pa od 1. julija 1962. Finančni učinek, ki ga predstavlja sklep o znižanju provizij v poslovanju Jugoslovanske investicijske banke, cenijo na približno 1,2 milijarde dinarjev, kar je za naše gospodarstvo velikega pomena, ker se bodo za toliko znižali stroški gospodarskih organizacij.
O V Ljubljani je bila pred dnevi letna skupščina stalne konference za oddih in rekreacijo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Ker postajajo problemi razvedrila in oddiha delovnih ljudi v prostem času čedalje pomembnejši del splošne skrbi družbe ter je rekreacija tudi sestavni del preventive ter zdravja proizvajavcev, so dobili posebno važno vlogo počitniški domovi. Tako sprejema zdaj večina počitniških domov v oskrbo člane Sindikatov jz vse republike oziroma države. Zastran vprašanja, ali naj poslujejo počitniški domovi kot samostojni gostinski objekti, je obveljalo stališče, da ostanejo samostojne gospodarske organizacije, oziroma ekonomske enota.
Stran 4
»SLOVENSKI JADRAN«
Štev. 29 — 13. julija 1962
»DELIKATESA« OSKRBUJE IZLETNIŠKI TOČKI
liffil
V nedeljo je trgovsko-gostinsko valnice tega podjetja v Piranu, podjetje »Delikatesa« iz Pirana Portorožu in Strunjanu. Poslov-odprlo dve novi poslovalnici, in na enota v Savudriji bo imela na »;? sicer v Savudriji in v Kanegri. razpolago tudi prenočišče v adap--Oba kraja sta priljubljeni izlet- tirani stavbi. Do obeh novih po-niški točki za turiste v Piranu in slovalnic je možen dostop tudi z	_	t.
Portorožu. V Savudriji je mogoče avtomobili, zaradi česar upa de-pristajati tudi z večjimi čolni, da lovni kolektiv »Delikatese«, da bo pa bo pristajanje čolnov in jadr- promet.v novih poslovalnicah to-nic olajšano še v Kanegri, pod- likšen, da bo kril vse stroške, (j) jetje
gradi lesen pomol, ki bo v	-
nekaj dneh dograjen, Pristajanje Čolnov ni problem v poletnih mesecih, ko so izletniki tako večinoma v kopalnih oblekah in se torej lahko vkrcajo oziroma izkr-
NOGOMET DEKANČANI — TRD OREH ZA TOMOS
V nogometnem tekmovanju za ca j o tudi ob plitvih nabrežjih, ko- pokal maršala Tita so se nogo-der čoln ne more popolnoma do metaši koprskega Tomosa z zma-obale.	go nad dekanskim Jadranom uvr-
Izleti na kopanje v Kanegro in stili v nadaljnje tekmovanje za Savudrijo so med turisti zelo pri- to tradicionalno trofejo, ljubljeni, ker je voda zaradi kam- Kljub slabemu vremenu je bila nite obale popolnoma čista. Po- tekma med Koprčani in Dekan-manjkljivost pa je bila v tem, da čani zelo borbena in vratar Jase človek nikjer ni mogel odže- drana Zadnik se je imel prilož-jati s hladilno pijačo ali nasititi nost izkazati že na samem začet-vsaj z malico. V poslovalnicah ku tekme. Toda v 4. minuti je »Delikatesen v teh dveh krajih vendarle moral kloniti pred moč-bo odslej poskrbljeno za vse žej- nim strelom Tomosovega igravca ne in lačne z enako bogato izbiro Lebana. Vse je kazalo, da je Le-vseh vrst pijač in jedi, kakor jih ban odprl pot seriji golov, toda imajo na zalogi že druge pošlo- igra na terenu je kmalu pokaza-
lala, da bodo požrtvovalni De-kančani trd oreh za domačine. To dokazuje tudi podatek, da so igravci Jadrana v 61. minuti igre izenačili z lepim strelom Picige. bela krajina je li. julija prispela n0 Tomos je v zadnjem delu igre
nl	nadigral mlado moštvo iz Deka-
BIHAC je na poti iz Adena proti	t j,,™, crnJnma ki in ip
daljnovzhodnim pristaniščem.	nov te,1 z Qve.ma goloma. Ki juje
bled bo 14. julija prispela v Benet- dosegel Klecm, postavil končni ke, od tod pa nadaljevala pot v rezultati — 3:1. Piran ln na Reko.	Na koncu še ugotovitev, da so
Bohinj je v Buenos Airesu.	se člani koprske nogometne pod-..
bovec je 6. julija odplula iz Benetk Zveze letos izredno slabo izkazali na Reko.	s SV0j0 ucjeiežbo na tem pomemb-
"Tyna^feiinli-ad?"33 odplUla iZ	tekmovanju za pokal mar-
goranka je 5. julija prispela v šala Tita.	R. K
Bombay, od koder bo nadaljevala _:-
pot v Cochin in Madras. GORENJSKA je 11. julija prispela v Ravenno.
KOROTAN je prispela v San Francisco, od koder nadaljuje pot v Longview, Portland in Tacomo. LJUBLJANA je iz Zdanova prispela
11. julija v Sibenik. MARTIN KRPAN bo 14. julija prispela na Reko. PIRAN je' na Reki. POHORJE je S. julija odplula lz Benetk v Ploče. ROG je 9. julija prispela v Italijo. TRBOVLJE je 6. julija odplula iz Ploč proti Beyrouthu, Aleksan-driji in Port Sudanu. ZELENGORA je 10. julija odplula iz pristanišča Sorel.
Na Dan borca, 4. julija, so v Luciji pri Piranu na pročelju »Ljudskega doma« slovesno odkrili spominsko ploščo, padlim za svobodo v letih 1941—1945, med katerimi so bili tudi borci italijanske narodnosti. Plošča je posvečena 17 padlim borcem NOV, 4 umrlim v internaciji ter dvema talcema. Na plošči je vklesano besedilo: »Ta zemlja, ki jo kri je pojila, ne vpraša, kateri jezik govoriš, samo če delaš, ustvarjaš, kdor na njej Živiš, pravic ne kratiš drugim, ki jih sam uživaš. Svobodo priborjeno čuvaš, braniš mir, tako izpolniš vse, kar so pričakovali ti, ki zmage ljudstva niso dočakali.« Ob otvoritvi spominske plošče se je zbralo nad tisoč občanov, ki so jim govorili predsednik piranske komune Jakob Draksler, tovariš Abram in tovariš Verginella. V slavnostnem sporedu so se vrstile recitacije in žalostinke piranske godbe »Svohode« pod vodstvom kapelnlka
Luznarja
ROJSTVA:	dečka, Rozalija Dolgan iz Sežane -—
V postojnski porodnišnici: Pepca	deklico, Pavlina Matuš iz I-IrašC —
Spacapan iz Volčje drage — deklico,	deklico, Elda Kovačič iz Divače —
Helefia Marija Kompara iz Vipavske-	dečka.
ga križa — dečka, Lidija Savle iz No-	Milena Otoničar iz Cerknice — deč-
ve Gorice — deklico, Marija Drožina	ka, Frančiška Mlakar iz Ajševice —
iz Orehka — deklico, Terezija Zele-	dečka, Marija Vecchiet iz Smihela —
znik lz Rakeka — dečka, Marta Zev-	dečka, Gabrijela Ivančič iz Postojne
lilk lz Nove Gorice — deklico, Danica	— dečka, Danka Kek iz Lokavca —
Svetina iz Dan — deklico, Marija	deklico, Evgenija Spačal iz AJdovšči-
Kranje iz Podljubinja — dečka, An-	ne — deklico, Ivana Fiktalc iz Fojane
gela Rantovič iz Velikih Blok — deč-	— deklico, Marija Marc iz Ustij —
ka, Marija Ivančič iz Naklega — de-	dečka, Marija Kovačlč iz Ilirske Bl-klico, Amalija Jerman iz Divače — strice — deklico, Štefanija Breulj iz
dečka, Anica Kete iz Dolenj — deč-	Prezlda — dečka, Vilma Ozebek iz
ka, Marija Strehar iz Vipolž — dekli-	Postojne — deklico, Marija Humar iz
co, Marija Spacapan iz Ozeljana —	Banjšlce — dečka, Veronika Rok iz
Grahovega — dečka, Jožefa Bratuž
jpjpjS	iz Grgarja — dečka, Alojzija Debe-njak iz Kozane — dečka, Julljana
Malečkar lz Ilirske Bistrice
dečka,
¡33	Donrila Blago,ievič iz Velikih Blok —
ia	deklico, Frančiška Stubel.i iz Zalošč
UPOKOJENKA IŠČE PRAZNO	^^^"^pfv^iz^^fBi:
SOBO. Za uslugo bi pazila na	strice — deklico, Ivanka Obtcl iz Za-
otroka. Naslov v upravi »Slo-	gona — deklico, Cvetka Kovač lz iUr-
Bistrice — dečka, Ida Ličen lz
venskega Jacuana«. ____oseka — deklico, Alojzija Ergavec iz
ZAMENJAM DVOSOBNO STA-	Ajdovščine — deklico. Ivana Kovačič
NOVANJE V Kninu, Zadru ali	lz Svetega — dečka, Terezija Znrn iz
e.:u,„„,-i„, „„ «-.i..», ,, Ti-nrM-iT	Prvačine — deklico, Frančiška Pahor
Sib.eniku za enakega v Kopru,	lz Ren& _ doeka> L^ura Bcnsa j2 Pod.
Izoli ali Piranu. Naslov v upra-	sabotina — dečka.
vi »slov. Jadrana«.	V koprski porodnišnici so rodile!
DVOKOLESA od 7000 Lit dalje,	Kristina Benčič iz Boninov — dečka,
CIKLOMOTORJE in SKUTER-	Nela Benčič iz Saleža — deklico, Vio-
TF nrl fi«i nnn T it Halip 7 vpčhr-	Ieta Vukšič iz Kopra — deklico, Alma
jfc oci oo.uuu Lit qa_ije z vecDr	Bamt iz Izole _ deekaj Fran£ižka Ju.
zinskimi prestavami, MOTOCI-	rig iz Sečovelj — dečka, .Tolanda Biz-
KLE, nove in rabljene — vam	jak iz Ankarana — deklici-dvojčici,
nurli M A R n fl N v Trstu	Vlasta Rener iz Izole — deklico, Ma-
nuai IVI A K ^ u v irsiu,	ri Kavrc lz Izole _ cle&ka> Helena
Piazza Ospedale 6. Pošiljamo	Prešern lz Izole — deklico, Helena
kot darilne pakete V Jugosla-	Skrt iz Izole — deklico, Roza Križ-
v.:.:hq ir, ,-nnt-nrn-i Trn-	man iz Rožic — dečka, Elizabeta Go-
Vijo bicikle in vsa motorna vo-	mezel jz Kra1ne vasi _ dečkai Judita
žila na dveh kolesih.	Fiego iz Skuljari — dečka, vita Peric
OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU	iz Sv. Martina — deklico, Marija Fer-
: tit obiska trgovine	Jančič iz Kopra — dečka, Ivana Stare
f. a trgovine	lz Kopra _ de5ka_ Enlsa Kurbašič iz
»MAGLIABELLA« na Corsu	Kozine — dečka-dvojčka, Milena Ko-
Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj	pitar iz Kopra — dečka, Ankica vi-
lfn-^i.-.., nrj avtnhuciip nnstaip	doniš iz Novigrada — deklico, Her-
Korakov oa avtoDus&e postaje.	mina Kuret Jz Kopra _ dekllC0i Da_
Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jezikul Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo!
lija Ivančič lz Pobegov — deklico.
V sežanski komuni: Lenka Ivanova, iz Dola pri Vogljah — dečka.

ZLATI DELOVNI JUBILEJ
Sežanskemu lekar-, narju mr. p h. Miroslavu Rozmanu poteka te dni petdeset let, odkar opravlja svoj poklic. Rodil se je leta 1893 v Brežicah, v lekarniško prakso pa je stopil 15. julija 1912 v Skofji Loki. Služboval je v raznih lekarnah po Sloveniji in v Beogradu, leta 1954 pa se je preselil v Sežano, kjer je prevzel razpisano mesto lekarnarja. Čeprav je od leta 1958 že upokojen, še vedno honorarno sodeluje pri podružnici ZSZ v Sežani kot retaksator.
Magister Rozman je v lekarni-štvu priznan strokovnjak. Posebno znan je bil svojim rojakom v Beogradu, kjer je bila njegova lekarna Avala hranilnica in posojilnica za pomoč beguncem iz Primorske, v času narodnoosvobodilnega ,-boja pa je ilegalno oskrbovala našo vojsko z zdravili. V sežanski občini je magister Rozman reformiral lekarniško službo. Po njegovi zamisli so uredili novo lekarno v Sežani, prav tako pa na njegovo pobudo obnovili .lekarno v Komnu, ustanovili lekarniški depo v Štanjelu in uredili lokal za lekarniško postajo v Divači.
Naj mu bodo te skromne vrstice ob zlatem poklicnem jubileju namesto zahvale za častno opravljeno dolžnost na področju zdravstvene službe. J. Z.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Težišče vseh naporov v go-	smo v teku zadnjih let zgra-
spodarstvu je v iskanju poti	dili preveč kapacitet te ali one
za povečanje proizvodnje, zni-	vrste, katerih proizvodnja pre-
žanje stroškov in s tem cen,	sega domače potrebe, kolikor
za zboljšanje kakovosti in za	so razpoložljive kapacitete
povečanje izvoza, nasprotno	sploh izkoriščene. Znani ^ so
pa da bi se znižal uvoz na naj-	primeri, ko so obrati izkorišče-
nižjo potrebno mero. Zato je	ni komaj do nekaj odstotkov,
bilo izdanih v zadnjem letu in	S poslovnim sodelovanjem v
prej mnogo zakonskih in dru-	raznih oblikah naj bi se to
gih predpisov, v pripravi pa so	stanje zboljšalo, za kar ima-
še novi, ki naj bi pospešili	mo že več primerov in jih bo-
razvoj v nakazani smeri.	mo v kratkem imeli še več.
, , , .	Naj omenimo samo primer
Vsi ukrepi, ki so bih doslej	na~e industrije uhke konfek-
izdani na gospodarskem po-	ci-e kjer imamo nekaj nad
dročju, neposredno in posred-	deset vodjetij4 Vsako od teh
■no prisiljujejo gospodarske	izdeiuje vse od srajc do raz-
organizacije k iskanju poti in	nega perila. s predvideno
k odpiranju možnosti, da bi se	ustanovitvijo poslovnega zdru-
uveljavile na trgu in s tem	ženja te stroke bi si podjetja
utrdile svoj položaj. V tej	razdeUia dei0 tako, da bi eno
smeri smo lahko v zadnjem	izdei0vai0 je srajce, drugo n.
času priča mnogim novim po-
pr. pižame in podobno. Tafeo
javom, ki postajajo značilni in hl dvignili proizvodnjo, kako
ki so neposreden odraz sploš nih naporov za zboljšanje gospodarskega stanja. Pri tem ne mislimo na tiste pojave, ki so posledica predpisov in ki jih morajo usi prizadeti upoštevati, da se ohrani gospodarska
vost izdelkov in zlasti znižali cene.
Naslednje, kar moramo omeniti v tej zvezi, je obširna akcija za ugotovitev naših izvoznih možnosti. Pri tem je zlasti
Osnovna šola Pinka Tomažiča v Kopru razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA
Pogoj: kvalificiran delavec-kurjač.
Plača po pravilniku. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Nastop službe 1. avgusta oziroma po dogovoru.
Ponudbe pošljite do 20. julija ||§j 1962 upravi šole.
disemna, temveč na nekatere	V£™ah t, poslmič s podjetji
druge pojave, ki so bolj ali	f^Se to Pvp7ane Tn od-
manj posreden odraz sedanje-	* možnosti,
ga stanja in razvojne stopnje	lmamo da bi novečali
našega gospodarstva.	. ]Ul .. ' ■ - povecau
a «o	izvoz. Akcija je se v teku in
Eden izmed takih pojavov	bomo o njej spregovorili poje iskanje poti gospodarskih	sebej.
organizacij zlasti sorodnih	Končno naj omenimo veliko strok za čim večje in čim te-	reorganizacijo v naši zunanje-snejše poslovno sodelovanje in	trgovinski mreži. Ta je bila cesto tudi za združevanje. V	doslej bolj »specializirana« na trenutku napetih ekonomskih	uvoz, kar je razumljivo, saj odnošajev prihaja vedno bolj	smo morali uvažati mnogo do izraza potreba po polni za-	opreme in drugega za gradnjo poslenosti kapacitet v podjet-	naše industrije. Sedaj smo v jih, obenem pa tudi do čim	tem pogledu dosegli že tak večje delitve dela med njimi,	razvoj, da se lahko vključimo S tem se hoče doseči preko	s svojo industrijo in njenimi specializacije v proizvodnji, da	izdelki bolj- smelo v borbo na bi proizvajali čim večje koli-	tujih trgih. Mnogi dosedanji čine posameznih izdelkov, kar	uspehi nam dajejo upe, da bone le dvigne njihovo kakovost,	mo tudi tu uspevali, kar se bo temveč zlasti vpliva na zniža-	neposredno odražalo na zbolj-nje cen izdelkov. Dnevno lah-	šanju gospodarskega stanja ko zasledujemo vesti o tem, da doma.	-žj-
mmm m - -IfiÉfil v I h
POROKE:
V	postojnski komuni: Emilija Tom-" šič, uslužbenka iz Drskovč, in Anton
Cesnik, delavec iz Selc; Jožefa Jurje-vič, delavka iz Smihela pod Nanosom, in Stanislav Skapin, kmetovalec iz i Jakove,
V	ilirsko-bistriški komuni: Ivanka Poklar, gospodinja iz Podgraj, in Jože
•j Jaksetič, traktorist iz Trepčan; Nela ! Samsa, uslužbenka lz Ilirske Bistrice, * in Stamenko DJurdjevič, oficir JLA iz Ilirske Bistrice; Anica Prime, delavka iz Vrbice, in Ivan Kinkela, ključavničar iz Jurdani-Opatija; Zorislava , Volk, gospodinja iz Velike Bukovice,
ln Anton Skrlj, kmet lz Podbež. i V ilirsko-bistriški občini: Hermina ; Sprohar, gospodinja z Janeževega br-da, in Ivan Skrab, kmet iz Topolca.
V	koprski občini: Ivana Nachbar, 'j uslužbenka iz Kopra, in Ante Čurko-i vič, uslužbenec iz Kopra; Ana Marija
Gorela, uslužbenka iz Kopra, in Bru-no Crevatin, mizar iz Hrvatinov; Sil-vana Ražem, delavka iz Kopra, in Edvard Lazar, mizar iz Kopra; Marija Marsetič, prodajalka iz Kopra, in Franc Vrabec, orodjar iz Kopra; Marija Markežič, uslužbenka iz Smarij, in Bruno Kocjančič, šofer iz Berto-kov; Marta Kalister, uslužbenka iz .Kopra, in Jordan Baruca, natakar iz Trsta; Valerija Rakuljič-Zelov, delav-
Ze v prejšnji številki smo na kratko pisali o težavah, s katerimi se je že	lz Pirana, in Ivan Ujčič, mesar iz
ivopia.
n se še bo spoprijemal delovni kolektiv Opekarne v Obrovu. Prav gotovo	UMRLI-
bodo pred posebno zahtevno nalogo ob koncu leta, ko bodo iz poskusne	y koprskl komuni: * Marija Simeič
proizvodnje morali preiti na redno in izdelati vsaj 10 milijonov enot letno.	\z Belskega, 70 let; Ivica Mizgur' iz
V poskusni dobi je bil njihov plan okrog 7 milijonov enot, ali cca. 100 mili-	Dolnjega Zemona, 9 let; Jože 'Ražen
jonov dinarjev. — Na sliki vidimo delavce pri proizvodnem traku. Medtem	2 Jesenic. 53 Iei-
ko je ta del stavbe že dograjen, bodo čez dober mesec gotovi tudi upravni prostori in sanitarije. Zdaj je zaposlenih v opekarni okrog 60 ljudi — v glavnem domačini iz bližnjih vasi — ko pa bo začela opekarna obratovati redno in s polno kapaciteto, jih bo okrog 90.
V	sežanski občini: Miroslav Majcen iz Podbrež, 38 let.
V	ilirsko-bistriški občini: Antonija Marinčič iz Ilirske Bistrice, 33 let; Helena Celin iz Kuteževega. 83 let; Ana I-Irvatln iz Kuteževega, 73 let.
O Odlomek iz knjige NOCI © IN VIHARJI — dnevnik © prve slovenske odprave na O vrhove Trisulov v Garlival © Himalaji v letu 1960. — © Knjigo so napisali Marjan © Keršič-Belač, Ante Mah-© kota in Ciril Debeljak-Cic, O izdala pa jo je založba MK D v zbirki Globus in v opre-© mi inž. arh. Uroša Vagaje
za pritrditev! Toda tukaj je ne smeva vzeti, saj sva obljubila!«
»Iz doline sem z velikim daljnogledom natanko opazoval razbiti vrh: laže bo, če se ogneva največjim raz-
»Blazna stena, brez primere. Trava tam spodaj je 4000 metrov niže. Fantastično!«
»Ta vrh z visečim ledenikom pred nama je Nanda Gunthi. Kakšen veli-
pokam v zahodno steno,« pravi Aleš.	- ,., .-.. , ,	■
»Morda bo pa le zadostovalo teh kan' pa je vellko nujI kot midvar'<
Zbudiva se v srhu ledenega poliva
30 metrov grinonke, ki jo imava!«	»Poglej Kamet! Za njegovo pira-
___________ _____ ______________ Vsak uredi svoj nahrbtnik. S seboj mido, tam zadaj, je Tibetl«
oba hkrati. Pogledam na uro, vdelani nosiva puhaste hlače in dvoje vreč - Kot z grobim čopičem in belim pa-vrtečl se koledar pomaga spet na ta za bivak, kuhalnik, ostanke hrane: stelom se mi zde narisane silhueto svet: 4. junija, 0,30.	nekaj zavitkov posušenih sliv, dve gora Gangolrija na črno-modrem
Spala sva odlično, spričo višine ta- t"13! mleka, ščepec čaja in nekaj kock platnu neba. Do koder sesa pogled bora 4 zelo ugodno znamenje o stop- sladkorja; iz nahrbtnika moli snop na severnem obzorju, konica za konji najine aklimatizaclje. Razpnem markirnih zastavic, pod pokrovom je nico, vrh za vrhom. Prepadno se spu-zadrge na notranjem vhodu; smrad metrov vrvi. Za pasom vise klini 2ča pod naju greben Trisulov, se za po vžigalici za vihar napolni spalni in vponke, z rdečo štiridesetmetrsko sedlom spet nenadoma vzdigne prostor. Močan plamen na malem bu-tanskem kuhalniku požene senco v ples. Skozi cevasti vhod, ki ga prej
otresem novega snega, sežem s poso-	_	...
do po zmrznjeno vodo. Kmalu bova na_ ostala zunaj na mrazu, imela tekočine dovolj. Zal samo teko-	*
čine!
Včeraj se v viharju nismo utegnili natanko pogovoriti o današnjem delu. Vse vrvi smo porabili za zvezo do taliora 3 in z Alešem sva bila obljubila, da odhod na oglede odloživa do prihoda Marjana in Serp.
»Ne vem, kaj sem mislil včeraj, morem
-----v
vrvjo sva zvezana, krog vratu ima	Trisul III in po sneženi rezi samo še
Aleš filmsko kamero, jaz pa Exacto,	enkrat zatrepeta v Zadnjem vrhu,
Cevasti vhod je skrbno zadrgnjen,	potem pa po kilometre dolgem gre-
Zaclnji pogled velja lopati, ki je edi-	benu počasi postaja skalnat in na
i ostala zunaj na mrazu.	koncu zelen ter izginja v smeri Kail
Aleš se zasidra, takoj na mostu, ki	Gange proti indijski ravnini. Tisoč-
drži čez razpoko. Jaz se odpravim	metrski stolpi komulusov se vzdi^u-
navzgor v sedlo. Globoko se mi .udira	Jejo iz nje. Za Baroltolijem pa zastor
in cclo pobočje trepeta pod dodatno	oblakov, fronta, ki nam je vsak dan
obremenitvijo. Novi sneg mi jemlje	bliže.
dih, nevarnost plazu me stiska šc bolj	Veter nama biča obraz z ledenim
v dve gubi, kot zahtevala strmina in	pršičem, ko se pehava navzgor na
napor. Krepko zabijam dereze v trdno	greben, vreme je vsak trenutek slab-
podlago pod novim snegom, saj ne	še. Le sneg je bolj zbit in snmo v na-
Brcz pravega premisleka sem si predstavljal, da bo Marjan s Serpama že oh osmih pri nama!«
prav zaupati velikanskim pihili se nama močno udira.
gmotam novine, ki je bila zapadla v	Cez zasuto razpoko v grebenu, ki zadnjih dneli.	je je lo za stopnjo — dve, splezam v Pok! Od zadnje stopinje bliskovito	zahodno steno. Veter zadivja z novo Aleš stoično kuha Lakomalt in čaj, leti razpoka na obe strani. Roke krče-	močjo, zastave na grebenu naju skopa spet Lakomalt. Za zraven imava vito stiskajo zabito ledno kladivo,	raj zaduše. Glavo sklanjava globoko
noge so trdno uprte v podlago in	v ovratnik jope, da lahko dihava,
vzdrže pritisk. Celo pobočje se po-	Bele megle, v zbeganem ritmu ple-
tegne navzdol proti šotoru in snežni	šoča ledena zrnea, naju sprejmejo va-
slap zgrmi v razpoko.	se. Mimo skal, konca prepadne stene,
»Razpoka je obvarovala šotor!« kriči	dosežem manjšo kotanjo, drobno za-
Aleš navdušeno.	vetje.
Hitim za nekaj korakov navzgor na	»Pridi za mano!« rjovem navzdol v
malo polof.nejše pobočje, ustavi me	veter. Zdi se mi, da zahodnlk odnaša
sunek krog pasu.	glas čez greben. Potegnem vrvi, v
»Konec vrvi,« prihaja povelje od	kratkih sunkih popuščam: Aleš bo
spodaj.	razumel znamenje. Kmalu sva spet
»Pojdi naprej, še nekaj metrov, pa	skupaj,
sva na varnem!«	Samo nekaj korakov iz kotanje, že
Oba hkrati se odpraviva. Pogledam	ga požro zastave pršiča, In njegovega
čez r_ob,_zahodnik roc skoraj vrže na-	napredovanja ne morem opazovati.
Še nekaj koščkov biskvita, potem so najine zaloge pri kraju.
»Belač bo prinesel hrane, saj je mora biti še kaj v taboru 3.«
Napravljava se, da raznaša šotor. S časom je zunaj toliko toplo, da nadaljujeva oblačenje kar na prostem. Oba sva obuta v puhaste škornje, čeznje imava pritrjeno dereze, v jopah nama je na soncu prijetno toplo in le precej čez gleženj segajoči sneg nama greni prelepo jutro.
Za manjše težave v prebavilih menim, da izvirajo od lakote.
Urejuje uredniški udbur Glavni ln odgovorni urednik Rastlso Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja • CZP Primorski tisk Koper. Ured-nlštvo ln uprava v Kopru. Can-tkarjeva 1. telefon 21-470 Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3.5 amer. dolarja Bančni račun 002-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov In fotografij ne vračamo Stavek In kiISe.il tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana.
pred nama postaja resničnost. Toda že se porajajo prve megle na lede
On Je na vrsti, da bo gazil. s sinu- stopnica pod najtežavnejšim delom Carsko palico v eni ln z lednim kladi- grebena, sva spet skupaj. Aleš me
niku za zaporo Tharkotov, kmalu sta vom v drugi roki si pomaga naprej, varuje, rta si upam na rob. v vzhod-
Te dni je na poklicni svetovalnici v Kopru vsak dan huda gneča, kajti nastopil je čas vključevanja mladine v poklice. Dnevno se. zglasi pri poklicnem svotovavcu Sonji Frančič do 40 uka in šolanja željnih mladoletnikov. Delo poklicne svetovalnice pa jo tem bolj zahtevno, lcajti pri vključevanju mladine je treba razen poklicne želje upoštevati še umske in fizične sposobnosti mladine, vsklajati pa je treba končno tudi interese mladih s potrebami v Gospodarstvu na tem področju
Devlstana zavita v prozorne tenčice in zdi se, da bo kmalu zavešena tudi Nanda Devi.
»Ne smeva več čakati, saj bova še tako prepozna. Naprej morava!«
»Hudiča, saj je že devet! Čakaj, da pošto ostajajo za menoj v kotli mar
Na ravnem se mu udira še bolj, pa	nih pobočjih je vreme dosti bolj
vendar ima dovolj moči, da se ob po-	ugodno, le izdajalske megle se že pla-
čltklh nasloni na smučarsko palico	zijo navzgor po ledeniku. Ob t.-ibori-
in filma,	gču 4 so zbrani Marjan ln Serpa
Na grebenu ujamem prijatelja. Na	pravkar so prišli. Kmalu bo tabor 4
pogledam za rob, morda pa prihajajo!«
Sestopim ob vrvi do roba, kličem v
klme zastavice, v megli se zdi, da bo pokrajina zelo enolična. »Končno sva na grebenu! Odkar sva
globino; glas se izgubi, odgovora ni. bila s Cicem poizkusila Trisul III, pr
»Zapora nad nama Je vsa peklcn Bita. Lc Kako bova brez dovolj vrvi
vilcrat spet vidim zahodno vzhlčcno zaoopem.
povečan 5e za en šotor.
Pogled na višinomer: fiBlo metrov. Komaj 120 metrov nad taborom 4 sva, pa vendar meniva, da velja prestaviti taborišče sem, steno,« »Laltpa in Ali? Nima naj prideta Jutri čimbolj zgodaj spet v tabor 4,«
V zadnjem delu tekmovanj čla- Zadnje i nov okrajne lige so bili doseženi si delita drugo moštvo Izole in naslednji rezultati: Postojna : Lu- Luka Koper, ka Koper 3:0, Sežana : Izola II Lestvica po končanem spomla 3:0, Prestranek : Luka Koper 3:0, Postojna : Prestranek 3:0, Jelša-ne : Prestranek 3:0.
Postojna v spomladanskem delu tekmovanj ni izgubila nobene tekme in je tako prepričljivo zasedla prvo mesto, ki ji ga bo težko vzeti tudi v jesenskem delu.
predzadnje mesto pa pa ne more na razpored lestvice, ki je po končanem spomladanskem delu naslednja:
I. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
NEOPOREČNA ZMAGA PARTIZANA
Na sporedu zadnjega kola spomladanskega dela prvenstva v I. republiški košarkarski ligi je bilo v soboto zvečer v Ilirski Bistrici srečanje primorskih predstavnikov Partizana in Nanosa iz Postojne. Tekmo, ki sta jo sodila Ljubljančana Steiner in Va-roga, si je ogledalo kakšnih 300 ljudi.
Moštvi sta v najmočnejših postavah zaigrali spiva zelo nervozno, kar je bilo glede na njun plasman v ligi tudi pričakovati. Kljub naporom šibkejše postave Nanosa so Bistričani takoj v začetku krenili v močan napad in kmalu vodili s 13:4. Kasneje so rezultat povišali na 24:8 ter odšli na odmor z 18 točkami prednosti. Moštvo Nanosa je v prvem polčasu po nalogu trenerja igro zelo zavlačevalo. Ker pa mu takšen slog igranja očitno ne ustreza, ga je na trenutke celo zbegal. K visoki razliki je po svoje pripomoglo tudi izredno slabo izvajanje osebnih metov.
V drugem delu igre sta moštvi zaigrali bolj sproščeno in s hitrimi protinapadi dosegali koš za košem. Nanos je kljub odločni obrambi domačih poizkušal izenačiti. Ko je razliko že zmanjšal na 10 točk, mu je usodo zapečatil z odličnimi meti od daleč Lenarčič, Zmagali so zasluženo Bistričani z rezultatom 64:46.
Naša predstavnika v ligi odhajata na polletni odmor vsak z dvanajstimi točkami ter s solidnim plasmajem v gornjem delu prvenstvene tabele.
(m a)
danskem delu:						Kropa	7	7	0	21:6 14
						Črnuče	6	5	1	17:8 10
Postojna	6	6	0	18:4	12	Jesenice	7	4	3	16:11 8
, Sežana	6	4	2	15:8	8	Kamnik	7	4	3	15:13 8
Jelšane	6	4	2	13:8	S	Kočevje	6	2	4	8:12 4
Koper	6	3	3	13:11	6	Žirovnica	7	2	5	10:17 4
Prestranek	6	2	4	8:14	4	Izola	7	2	5	9:18 4
Luka Koper	6	1	5	5:16	2	Kranj	7	1	6	6:19 2
Izola II.	6	1	5	5:16	2					
						Prvo mesto	čvrsto drži nepora'			
Tucii v drugi republiški ligi so žena Kropa, bolj zamotano pa je
tekmovanja spomladanskega dela	na dnu lestvice, kjer tičijo kar
končana. Pred kratkim je bilo	štirje kandidati za izpad iz lige:
odigrano preloženo kolo. Rezulta-	Kranj, Izola, Žirovnica in Kočev-
ti: Žirovnica : Kropa 3:0, Kočevje : Kranj 3:0, Jesenice : Kamnik 3:2, neodigrana je ostala samo tekma Črnuče : Kočevje, ki
je. Kakor v spomladanskem, tako bo verjetno odločala tudi v jesenskem delu razlika v setih.
db
REPUBLIŠKO PRVENSTVO MODELARJEV V MARIBORU
Preteklo soboto ln nedeljo so se v Mariboru pomerili najboljši modelarji iz vse Slovenijo — skupno <5 tekmovalcev. Modelarji iz Maribora, Ljubljane, Kranja, Celja in Kopra so zastopali deset različnih kategorij modelov jadrnic, motornih čolnov, hi-drogllserjev in radijsko vodenih modelov.
Kljub liudl konkurenci, ki v bodoče obeta Koprčanom še liolj trd boj za ohranitev premoči, so tekmovalci iz našega okraja zasedli kar sedem prvih mest. Zanimivo je to, da je bila na tem tekmovanju prekinjena tradicija številnih prejšnjih zmag Hc-hanotehnike, saj so se marljivim Izol-čanom kar trije od sedmih pokalov Izmuznili v Piran, Koper in celo v Ilirsko Bistrico.
Republiški odbor Ljudske tehnike Je podelil še posebne nagrade za najlepše izdelane modele. Tudi v tej di-
sciplini so Koprčani prejeli kar šest od desetih nagrad.
Modelarje s Koprskega čaka temeljita preizkušnja na bližnjem državnem prvenstvu, ki bo, kot vse kaže, od 17. do 19. avgusta v Izoli. Na državnem prvenstvu modelarjev bo zastopanih kar 19 tekmovalcev iz našega okraja.	MIRO ZETKO
ŠPORTNE IGRE V POSTOJNI
Tretje športne igre'delovnih kolektivov postojnske občine, ki so trajale nad mesec dni, bodo zaključili v nedeljo s svečano razglasitvijo rezultatov, podelitvijo pokalov in družabnim popoldnevom pri Pivki jami.
Razen v kolesarstvu so doslej zaključena tekmovanja v vseh ostalih disciplinah iger. V teku je zmagalo moštvo sindikalne podružnice Grad-Kljub težavnim pogojem se ko- malo verjetno. Pri vsem tem gre nie pred LIV Postojna, v vleki vrvi
Premalo razumevanja zo plavavce
prski plavavci in vaterpolisti	bolj za tradicionalno stališče do
pridno pripravljajo za bližnja	plavanja v Kopru, ki obstaja v
republiška prvenstva, ki bodo v	tem, da imamo polna usta besed,
avgustu. Pod vodstvom trenerja	kadar se principialno govori o
Brozoviča vadi 50 plavavcev in	plavalnem športu, in da na te be-
pod vodstvom trenerja Sponze 15	sede takoj pozabimo, kadar je
treba plavalnemu gmotno pomagati.
športu tudi
pa je vrstni red ekip naslednji: 1. LIV Postojna, 2. LM Postojna, 3, Mestne trgovine Postojna itd. V balinanju, ki je bila najmnožičnejša disciplina iger, so- zavzele prva tri mesta moštva GG (uprava) Postojna, GG — obrat Bukovje in Javor — obrat Belsko.
V nedeljo je bila na Bledu tra- čoln Združene arabske republike dicionalna mednarodna veslaška in ekipo beograjskega Partizana, regata, ki je v vsakem pogledu Lep uspeh je dosegel tudi izolski uspela. Vse tekmovalne proge četverec s krmarjem, ki je zase-so bile polno zasedene, kar se na del drugo mesto, omembe vredno prejšnjih regatah ni dogajalo. pa je tudi tretje mesto Izolčana Jugoslovanski predstavniki so Lazarja v skiiu, ki začasno tekmuje za zagrebško Savo, ker je v Zagrebu na študiju.
Na blejski regati so nastopili tekmovavci Bolgarije, Avstrije,
i vrhu TrisuBa
vpijeva navzdol iz vseh pljuč, oba	benu, plavam v pršiču in večkrat se
hkrati. Veter odnese glas k tovarišem,	mi udre do pasu. Aleš filma z roba.
prepričana sva, da naju razumejo,	Veter ni več tako močan, megle so
čeprav ne dobiva odgovora.	skoraj pod nama, vreme se bo spet
Po ploščadi prečim naprej proti gre-	pokvarilo. Med razpokami končno do-
vaterpolistov. Po približnih me ritvah (točen izračun časov je nemogoč zaradi neprimernega bazena) so časi posameznih tek-movavcev boljši od povprečnih lanskih. To velja zlasti za Korči-ča in Koršičevo, za Jazbeca in za Vergleza. 7
Ob vsem tem pa se seveda postavlja vprašanje, zakaj ni napovedan niti en plavalni dvoboj pred republiškim prvenstvom. Nekateri trdijo, da je vzrok v
pomanjkanju sredstev. Mislimo, zmagali v večini disciplin in poda takega vzroka za občino, kot novno potrdili visok nivo te šport-je koprska, ne bi smelo biti. Da ne panoge pri nas. K uspehu ju-in drugi forumi, gospodarske or- goslovanskega veslaškega športa ganizacije in drugi toliko sred- so dali pomemben prispevek tudi stev, da bi recimo organizirali izolski veslači. Tako so osvojili Poljske, Italije, Združene arab-skromen dvoboj s Piranom, Ro- prvo mesto v dvojki s krmarjem, ske republike in 17 domačih klu-vlnjem ali Umagom, je pa res kjer so prepričljivo premagali bov.
sežem greben; trd, spihan, poledenel sneg. Zabijem ledni klin. Kakšno olajšanje, da sem spet vsaj deloma zavarovan in pritrjen in ne visim izpostavljen v živem snegu. Utrdim si položaj še z enim klinom, potem pride Aleš. Ne moreva se dobro zamenjati, zato grem še za naslednjo dolžino vrvi naprej.
Samo da se vzdignem iz razpoke na greben, že zagrabijo dereze. Sneg je skorjast, in čeprav je naklonina izredna tudi za tako strmi greben, napredovanje ne povzroča posebnih težav. Ledni klin, oklo, dereze so opore, ko lovim ravnotežje na robu snežnega mostu. Potem že ugriznem naravnost navzgor v največjo strmino. Zmanjka vrvi, izbijem kadunjo. Nad menoj steber še za dve dolžini vrvi ne zmanjša .strmine, kakovost snega pa kaže, da je zgoraj dosti slabša. Pogled v globino podre vsa upanja: Aleša so že ujele megle. Pritrjena vrv, ki jo vlečem za seboj, je že 10 metrov nad njim.
»Vrnitev tukajlc brez zadosti pritrjenih' vrvi Je norost! Pa še vihar J)o.«
»Vreme bo vsak čas do kraja sprijeno, pri meni je že tista značilna sopara!« odgovori Aleš.
»Nazaj morava! Dobro pazi!«
Počasi se umikam navzdol. Na stojišču zasadiva dvoje markirnih 'zastavic in hitiva v sestop. Aleš pusti svoj nahrbtnik z opremo za bivak, hfano in kamero na ploščadi, potem se nameriva v vzhodno steno.
Sneži, megla je gosta. Skoraj bi bila zašla pregloboko na desno v zahodno steno, šele osamljene čeri v morju megle — skale v ledu — naju obrnejo na pravo pot.
Hitiva po nadelani gazi. Spet se ponavlja staro izročilo: vsak meter navzdol pomeni olajšanje, in sestop p<v«-teka za alpske razmere neskladno hf-tro v primeri z vzponom.
Ob markirnih zastavicah v sedlu za trenutek počljeva, potem pa naprej, dol v tabor.
Oba šotora sta že bela, ko ju dose-ževa. Novi šotor so postavili še bolj k razpoki, tako da je najin dom še vedno branik tabora 4. Na klice nama odgovori Marjan, v eni sapi mu pripovedujeva, da je mogoče na Trisul II. Samo s stalnimi vrvmi si je treba zagotoviti vrnitev!
Otreseva se snega in zlezeva v šotor. Brž sva v spalnih vrečah in za-spiva, namesto da bi se najedla.
Vsi smo utrujeni od naporov prejšnjega dne in krepčilni spanec nam vsem zelo dobro dene.
Zbudiva se lačna, kar se da.
»Ilej, Belaf, ali je to vsa hrana? Saj je ni niti za eno kosilo dovolj!«
Kot orakel odmeva odgovor skozi četvera platna obeh šotorov.
»Nekaj malega je v tem šotoru. Skoraj vse, kar je v taboru 3 užitnega, je tukaj. Ostanek prineseta jutri Serpi.«
»Za večerjo bomo spet lačni!«
Potem zmanjšamo glasove na sobno moč, midva začneva pripravljati kuho. Poželjivo jeva edino lconservo antipaste, kuhava Lakomalt, čaj — še zanj ni sladkorja dovolj. Juh nimava več. Najbolj Kalorično hrano stiskava za iutrišnji veliki dan.
piliiifill
àÊtSiÊ
i
H <•,< , < il
mmmmm
wm 'MmMmmtm

i j.
jg W- — ¡p®
M JM
...Sir;
m.
Posnetek pod ledenimi strehami Trisuia II. Na obzorje je zarisana Piramida m«m vlsokeeaMrlgthunija. V desnem kotu zgoraj je posnetek spominske tiloSčfi ? cS S jo je vklesala prva slovenska odprava na vrhove Trisuia
LIPICA NA KRASU
mrajjgj,:
VABLJIVA ZELENICA ZA DOMA CE IN TUJE TURISTE
ras m
Lipico naj vam predstavimo?
kjer so imeli pred vojno prehod samo ljudje iz »višjih krogov« in je preprosta raja lahko samo ugibala, kaj skriva v nedrih ta kraška zelenica, se sedaj srečujejo razen domačih gostov ljudje vseh narodnosti in poklicev. Lani so v Lipici z manjšo ambicijo po kar naj-Poznate jo, kajne, in obiska- bolj množičnem obiskovanju li ste najbrž tudi že katerikrat te točke zabeležili več kot tradicionalni konjeniški turnir 15.000 obiskov. Letos bo go-ter ste s krepkimi ohi in ahi stov še več, kajti kolektiv izražali občudovanje nad sko- »Jadrana« iz Sežane je v tež-rajda virtuoznimi bravurami nji, da bi lahko doživljali de-svetovno znanih lipiških konj. lovni ljudje in seveda tudi tu-Vendar boste radi potrdili, da ji obiskovavci Lipico in njene vam Lipica in kobilarna v znamenitosti zares neposred-nedrih te edinstvene kraške no, sprejel v program tudi ja-zelenice vedno zopet odkrivata halne ure. 'Za sorazmerno prijetna presenečenja.	majhen denar lahko tako
, . , vsakdo uživa pod vodstvom Gotovo ne veste, da^obisko- u6itelja ali brez niega na hrb_
vavci lahko letos občudujejo tu plemenitega lipicanca in po 7 Mevih ah na zelenih livadah enournem pouku iz jahanja se 140 vitkih nolnokrvnih lipican cev. Povsod na tem velikan skem posestvu jih boste sre čali, toda nikar se ne spustite v beg, če boste zagledali v zelenem gaju vihrajočo belo grivo, kot se je to zgodilo skupini tujih izletnikov. Kajti lipicanci so plemenite živali in verjamete ali ne — mnogi izmed njih imajo visoko šolo dresure. Da, visoka šola jahanja, imenovana tudi španska šola, ki jo vodi daleč po svetu znani mojster dresure tovariš Pečovnik' s svojimi pomočniki, vcepi lipicancu tako eleganco, da njegov že tako prirojeni visoki »španski« ko- ^ rak navduši še tako zakrknjenega pusteža, ki mu po enkratnem obisku ne bo žal truda ne stroškov, da se bo potlej redno oglašal v tem edinstvenem kraškem gaju, ki ga je po čudnem naključju obdarila narava z bogatim zelenilom. Sredi kamnitega Krasa!
lahko spretnež že pohvali, da mu umetnost jahanja ni več tuja.
m »
Rodovnik lipiških konjev je po skrbnem križanju najlepših in najbolj plemenitih živali že štiri stoletja znan po vsem svetu. Narava pač ni skoparila z lepoto oblik in linij, v Lipici pa lipicance z vso skrbjo negujejo in vzgajajo, da bodo te plemenite živali lahko Če na eni strani opažamo, občudovala še številna bodoča po-
kolenja.
da sodobnost in romantika ni-
tiiiii

s iiipll
^mmmKtmsomm......
: v. ......^ "
li pozabHe:
Organizator že tradicional-
v tujini, najbolj zgovorno dokazuje podatek, da kotira na primer v Nemčiji ta čistokrv-
Bolje povedano: takšno kot	T"
je Lipica danes — z obnovlje-	# - 0 wfî'Âi
nim gostinskim objektom in	A HBHfflrž^,. .......,.,....,.-„.
lepimi sobami z nočišči — je	,	¿v .........
predstavil javnosti pred ko-	uvozno-izvoznega podjetja JADRAN iz Sežane Je vložil v ob-
maj 2 tednoma kolektiv iz-
vozno-uvoznega podjetja »Ja-	novo restavracije celih petnajst milijonov dinarjev. Kljub temu so
dran« v Sežani, ki je sprejel	številni obiskovavci zadovoljni ne le z odlično postrežbo in lcakovost-
kobilarno v sestav svojega	nlml jeami ter pijačami, ampak tudi s cenami, ki so zares zmerne podjetja. S kakšnim smislom
za ohranitev in nadaljnje raz-	„ .	, ,	,	,. T. . , .
vijanje tega dragocenega ob-	mata v današnjem svetu tudi »zelene« poti Lipice več
jekta so se lotili urejanja Li-	mnogo skupnega, pa vsaj smi- ali manj sprehajališče in do-
pice pri »Jadranu«, spoznava-	sla za idiličnost še niso po- mena tujih gostov,
jo prav te dni številni domači	vsem zabrisali hlapi bencina,
in tuji gostje, ki jih je ta	Skoraj edinstven kotiček, kjer
»kraški biser« sprejel nadvse	si človek odpočije duha m te-
gostoljubno v novi preobleki	1°. dobesedno ponuja svojim
in še z večjimi načrti za bo-	gostom prav Lipica. Za labi-
dočnost Lipice.	rmt mikavnih samotnih poti,
ki prepletajo ta prelep narav-
In vendarle je res, da^ po-	ni parkj praktično zlepa ni
meni kljub bližnjemu štiri-	najti nadomestiia. In vendar stotemu jubilejnemu letu ob- g	Lipici vse
stoja Lipice ta kraška oaza za	, , • •	--------- — -------------
tujce pravcato odkritje. Kar	premalo shojene, in razen za- nega turnirja v LiDicii domači
se nam čestokrat zdi samo po	ljubljenih parčkov, ki bi se iconjeniški klub »Srečko KÔ-
sebi umevno, zna marsikdaj	najraje odpovedali bližine vse- sovel« bo ob. sodelovanju šte-
povsem drugače vrednotiti	ga živega, zlepa ni srečati v vilnih najbolj znanih jugoslo-
prefinjen čut za dragocenosti	tem zelenem gaju našega čio- vanskih klubov priredil 15, ju-
tujih gostov.	veka, ki sta mu mogoče mir in lija letos pravcato parado
Kako danes cenijo lipicance	počitek še kako potrebna. dresure in najbolj kvalitetnih
konjeniških tekmovanj. Viso-Primer mladega severnjaka, ko golo jahanja bodo predsta-ki je s kolesom prirajžal z vili gledavcem znani učitelji
ni konj izrednih lastnosti naj-	«bale Severnega morja v Li- jahanja individualno, nastopili
manj 12,000 zahodnonemških	pico, da bi videl lipicance in pa bodo tudi v kvadrih (ce-
mark'	to kraško oazo, kjer je nato en tvorka), »Pas de deux« (dvoj-
Za švedske turiste je na pri- mesec užival lepote Lipice Jf^ Ya°ndlm, Td^konja mer postala Lipica sestavni med tujimi občudovavci naših v Zaporedju) itd itd del njihovega letovanja pri znamenitosti zopet ni osam- v
nas; p^d dvignjeno zapornico, Ijen, zato ni naključje, da so ¿evilne obiskovavce^t^g-
. ,	'.-.-! posebej opozarjamo, da bosta
J	nastopila tudi dva para lipi-
ških žrebcev, ki sta nas lani zastopala s četverovprego v Aachenu (Zah, Nemčija), kjer so zasedli na velikem mednarodnem turnirju naši štirinož-ni zastopniki ono prvo, dve drugi mesti itd.
Sicer pa je dovolj zgovorno zagotovilo za izreden užitek ob takšnem zastopstvu podatek, da bo trajal program približno tri ure in pol, kolektiv uvozno-izvoznega podjetja »Jadran«, katerega sindikalna podružnica nastopa s kolektivom kobilarne kot soorganiza-tor, pa bo s to prireditvijo ob 382. obletnici obstoja kobilarne Lipica zopet omogočil. številnim delovnim ljudem od blizu in daleč, da se bodo lahko seznanili z lepotami konj-
Mojster Pečovnik, daleč po svetu znan učitelj jahanja in dresure, skega Športa, ki ima prav po
zaslugi Lipice m lipiških konj
vcepi že tako po naravi inteligentnim lipiškim konjem izredne spo- toljko pristašev in čedalje več-sobnosti, ki mu jih lahko zavidajo tudi najbolj spretni učitelji visoke jj ugled doma in V tujini.
šole jahanja na Dunaju in drugod	•	(bb)
« 1
...i;
\ 1 mM
S
..........,
¡h
KOPER — 13. JULIJA 1962
ZADNJA STRAN
DOBER ODZIV
Oglas v nekem nemškem časopisu, da išče ostareli Sulcj-man el Ilureil, lastnik naftnega polja nekje na arabskem polotoku, mlade Evropejke za svoj harem, je dosegel več kot presenetljiv uspeh. Ze nekaj clni po objavi tega oglasa, ki po vsebini, niti ni tako osamljen v zahodnonemškem tisku, je oglasni oddelek lahko poslal priletnemu Sulejmanu dva tisoč naslovov mladih Nemk, ki bi bile pripravljene deliti »dobro In slabo« s tem nenavadnim ženinom.
3200 Mm dnevno
ZA ČISTOST IN PRISTNOST NAŠIH IMEN
KOPER: 13. julija jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI; 14. In 15. julija jugoslovanski Illm SENCA SLAVE; IS. julija poljsko-nemškl fHm PLANET SMRTI; 17. julija jugoslovanski film NESMRTNA MLADOST; 18. in 19. julija Italijanski CS barvni film SIN RDEČEGA GUSARJA,
IZOLA: 14. in 15. julija ameriški barvni film PRIJATELJ JOE; 18. in 17, julija italijanski barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA- 18. julija poljsko-nemškl film PLANET SMRTI; 18. in 28. julija jugoslovanski -'film NESMRTNA MLADOST.
ŠMARJE: 14. julija jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI; 15. julija francoski CS film PO TOLIKIH LETIH: 18. julija ameriški barvni film PRIJATELJ JOE.
ŠKOFIJE: 14. julija francoski barvni CS film PO TOLIKIH LETIH; 15. julija jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI: 17. julija poljsko-nemški film PLANET SMRTI; 18. julija ameriški barvni film PRIJATELJ JOE.
ILIRSKA BISTRICA: 14. in 15, julija ameriški barvni film SAMOTNI MAŠČEVALEC; 18- in 19. iulija nemški film RDEČI KROG,
SEŽANA: 14. in 15. julija nemški CS film MAZURKA LJUBEZNI; 17. in' 18. julija češki film ROMEO in JULIJA; 19. in 20. julija jugoslovanski VV film PUSTOLOVEC PRED VRATI.
POSTOJNA: 13., 14. in 15. julija ameriški barvni CS film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA; 17. in 18. julija jugoslovanski film MIRNO POLETJE.
PIVKA: 14. In 15, julija italijanski film ITALIJANKA; 17. julija poljski film VLAK.
PRESTRANEK: 15, julija ameriški VV film KRALJ IN JAZ.
Vsak dan razen nedelje poročila ob 7,30, 13,30, glasba za dobro jutro ob 7,15, 7,35, radijski dnevnik ob 15. uri.
NEDELJA, IS. Julija: 8,40 Z vedro' pesmijo v nedeljsko jutro — 9,80 Naša reportaža: »Na morju in v gorah« — 9.15 Zabavni zvoki — 9,45 Pojeta Ella in Louis — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje moški zbor prosvetnega društva »Janko Premii-Vojko« iz Podna-nosa p. v. Ivana Jelerčiča — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, 16. julija:
13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne.
ZVROCEK
Izviru reke Rižane so pravili in še pravijo domačini Zvroček. Na izviru ni vasi, vendar je bil kraj nekoč znan daleč po Istri zaradi cerkvice, ki je privabljala ob posebnih praznikih veliko ljudi. Kako je torej s tem imenom? Kdaj in kako je nastalp? Živa govorica pozna le obliko Zvroček, a zaslediti moremo tudi star zapis Zroček. To — očitno netočno obliko — je prevzel tudi profesor Bezlaj v svoji knjigi »Slovenska vodna imena«.
Na slovenskem narodnem ozemlju imamo vsaj še dve podobni imeni izvirkov ali studencev. Prvi je kar v bližini, pri Koštaboni. Neki tamkajšnji studenec se imenuje Vroček ali Vročalc. Drugi je Vrovec, izvirek pri Loki na Koroškem. Pa tudi drugi Slovani poznajo taka ali sorodna imena . izvirkov. V Srbiji poznamo Vrutak, Vručak itd., na Ruskem Vrutjec itd. Iz Ple-teršnika spoznamo, da smo nekoč res tudi Slovenci poznali za izvirek izraz vrotek. Nastal je po vsej verjetnosti iz stare oblike glagola vreti — vroti. Izrazov vroti in vrotek Slovenci ne poznamo več. Izumrla sta. Prav to pa dokazuje, kako staro je že ime Zvroček za izvir Rižane.
Osnova imenu sta torej glagol vroti in samostalnik vrotek, oziroma koren vro-, ki se je preoblikoval v vre- ■— vreti, vrelec, vreti na dan, izvirati. Naš zvroček pa je nastal še s predpono iz- in se je ime prvotno glasilo po vsej verjetnosti izvrotek. I je, kakor pri drugih predponah starejšega nastanka, odpadel, t, ki js bil prej tj, pa se je spremenil v č. Tako smo dobili končno današnji zvroček, ki je iz splošnega imena izvirka postal nazadnje tudi krajevno ime Zvroček.
Tega častitljivega slovenskega imena zaradi novega turističnega podjetja ne smemo pahniti v pozabo. Podjetje samo se more imenovati poljubno, kraj in izvir pa osta-nita Zvroček! Dolžnost našega tiska je,, da to uveljavi. R.
TOREK, 17. Julija:
. 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 Igra orkester pionirjev iz Sofije — 14,45 Radovan.Gobec: »Dobro srečo, domovina!« — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle.
PETEK, 20. Julija:
13,40 Tri . pesmi za zbor, klgrvir in orkester Ubalda Vrabca — 14.00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operetnega sveta — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra.
i BKÖOI DAM
^ TP, ET JI
1
ČETRIP HAH
I
I
i
i
1
I
^ PETI DAN
I
1
! I
i
I
1
'//SS/.
7////A
Sončenje? Toda po pameti!
Poletne mesece skušamo izkoristiti med drugim tudi za to, da si pridobimo lepo rjavo polt. Toda sončni žarki so lahko prav toliko nevarni, kot so tudi koristni. Zatorej si prizadevajmo, da bi s sončenjem lepo porjaveli, toda ravnajmo pri tem po pameti. Strokovnjaki nam svetujejo, naj pri tem mislimo predvsem na svojo kožo in naj ne skušamo zadobltl rjavo polt čimprej in za vsako ceno. Važni so predvsem prvi dnevi sončenja, ko moramo ravnati izredno previdno. Za začetek zadostuje pet minut. Potem vsak dan pet minut več, postopoma od nog do glave. Sele peti dan takega postopnega sončenja lahko tvegamo in vse telo Izpostavimo sončnim žarkom. Za začetek se sončimo še samo v Jutranjih urah in nismo na peščini več kot eno uro niti v senci. Celo pozneje, ko nismo več v nevarnosti, da bi si opekli kožo in ogrožali telo z nevarnimi ultravioletnimi žarki, pravijo, da je najpametneje, če nismo več kot tri ure izpostavljeni neposredno sončnim žarkom, čeprav preživimo na peščini ves dan. In še na nekaj ne pozabite: močno sonce, pa še voda in pesek ob morski obali, povečujejo vpliv in moč sončnih žarkov ter ogrožajo tudi vaše oči. Zavarujte jih zato s sončnimi očali, ki naj bodo primerne barve, med zeleno in rumeno. Potem seveda še dobro mastno kremo ali olje. Izogibajte pa se vseh drugih kozmetičnih sredstev, posebno parfuma, kolonjske vode in rdečila. Priporočljivo je še, da zavarujete glavo s slamnikom.
Znameniti piranski Tartinl-jev trg so pred nedavnim zavzeli »Napoleonovi grenadirjt« v pisanih uniformah in s tri-ogclniki na glavah. Sredi trga, na visokem odru, so bila postavljena vešala, pod njimi pa gruča »obsojencev«. In »rabelj«
Za dan borca so v Tolminu odprli nov viseči most čez Tolminko, ki bo skrajšal pot pešcem in kolesarjem za več kot 2 km. Tolmin namreč leži na malem polotoku, peščeni terasi med sotočjem reke Soče In Tolminke. Nad mestom_ pa se dviga znan kopasti grič, znan po imenu Kozlov rob, na katerem so še vidne razvaline starega gradu. Tu je ena izmed najlepših razglednih točk, ki jo radi obiskujejo domači in tuji turisti, kateri si spotoma ogledajo še Hudičev most v Tolminskih koritih in znane slapove v Zadlaščici, kjer izpod Medvedje glave kipi slap. Medvedja glava je pravzaprav skalnati bolvan, podoben medvedji glavi, ki se je zagozdil med dve steni in tvori tako tudi naravni most. Naš posnetek kaže viseči most.
se je že pripravljal, da jim za vratove zadrgne vrvi. Pred obsodbo je obsojence z zadnjimi tolažili krepil »župnik«. — No, vse skupaj, kolikor jo bilo hudo na videz, le ni bilo tako hudo. Snemali so le enega izmed prizorov filma »Fra Dla-volo«. Vse je ostalo zdravo in živo, Pirančani pa so le uživali po svoje.
VLOMILEC S SLABIMI ŽIVCI
Ni vsako delo za vsakogar. Tako na primer ni priporočljivo, da bi imel človek, ki se preživlja z vlam-ljanjem, slabe živce. To je na lastai koži preskusil vlomilec,, ki je neke noči vdrl v konfekcijsko trgovino v Pappenheimu (Zahodna Nemčija). Ko se je v poltemi plazil proti' blagajni, je nenadoma zagledal v ogledalu samega sebe z revolverjem v roki, Tat je pomislil, da vidi nočnega čuvarja. Ves zbegan je nekajkrat ustrelil ' v ogledalo in nabrusil pete. Na cesti pa ga je zaustavil dežurni policaj in ga odpeljal.
Turistično društvo v Kobaridu je 10. t. m. izročilo svojemu namenu letovlščarsko naselje za domače In tuje turiste. Zgradili in opremili so 1 zidane weekend hišice s 16 posteljami. Pripravne so za 4-čIansko družino, vsaka ima 4 postelje, kuhinjo, umivalnico in sanitarije. Naselje leži v neposredni bližini Kobarida na Antonovem griču, ki je sestavni člen pobočja dolgega Stolovega hrbta. Naš posnetek kaže detajl Iz pomembnega turističnega objekta.
ZAKON IN OSEBNE TEŽAVE
Birokrat se redkokdaj izneveri samemu sebi. Grški modrijan in zakonodaj avec Kola-nus je vse življenje trpel zaradi hudih želodčnih krčev. Dolgo časa je razmišljal, kaj naj napravi. Naposled pa se je domislil. Sestavil je zakon, s katerim je prepovedal vse vrste želodčnih bolezni na ozemlju grške države. To je bilo v četrtem stoletju pred našim štetjem.
»COWBOY« S PRAVIM OROŽJEM
Dečki se radi igrajo Indijance in kavboje. Za to igro pa je potrebno orožje. Kakršnokoli, ali iz pločevine, plastike, ali pa napravljeno iz lesa. Neki Rene Corbet pa ni bil zadovoljen z revolverjem iz plastične mase. Ko so se šli igrat kavboje, je izmaknil očetu revolver. V igri je pomeril na sošolca Jean-Pirrea in pritisnil na petelina. Počilo je. Trinajstletni deček se je mrtev zrušil na tla.
Za »Trofejo Jadrana« v Piranu. — Na Dan vojne mornarice, 10. septembra, bo prišlo v Piran 10 okrajnih strelskih ekip iz Dalmacije ter Hrvatskega in Slovenskega Prlmorja, ki bodo tekmovale v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje bo na novem strelišču v Piranu, ki ga zdaj naglo gradijo in urejajo. Tekmovanje za »Trofejo Jadrana« bo pod pokroviteljstvom komandanta vojne mornarice admirala Mate Jerko-viča. Na naši fotografiji: piranski strelci že sedaj z vso vnemo trenirajo za napovedano tekmovanje
Proizvodnja evropske avtomobilske industrije narašča iz leta v leto, tako da je zaskrbljenost ameriških proizvajav-cev avtomobilov povsem upra-vlčena,- Čedalje več Američanov se odloča za nakup evropskih vozil, kajti ekonomičnost, velikost in podobne lastnosti so tudi v deželi »cestnih križark« čedalje bolj odločujoč činitelj.
Nič čudnega torej, če so evropske tovarne avtomobilov pohitele s proizvodnjo. Samo turinska tovarna Eiat pošlje na tržišče mesečno 90.000 avtomobilov, dnevna proizvodnja pa j>: v prvih treh mesecih tega leta znašala kar 3.200 vozil dnevno. Tudi francoski Renault se postavlja z mesečno proizvodnjo 47,900 vozil, povprečna dnevna proizvodnja pa je v
zadnjem mesecu znašala 2.200 vozli. Po poldrugem letu proizvodnje sedanjega tipa Opel-rekord so izdelali pol milijona avtomobilov te znamke. Zaradi velikega povpraševanja po teh avtomobilih na svetovnem tržišču tovarna ni predvidela na tem vozilu nobenih sprememb.
KOLIKO NAS JE?
Po statističnih podatkih Organizacije združenih narodov je človeštvo v tem letu prvič doseglo zavidljivo številko — tri milijarde. Poročilo nadalje pravi, da je še sredi preteklega leta manjkalo do te lmpozant-ne številke pet milijonov Zemljanov.
Slavni Limski zaliv je letos zadela velika nesreča. Kar nenadoma so namreč poginile vse ostrige na gojišču in je tako nastala občutna gospodarska škoda v znesku okrog 18 milijonov dinarjev. Vzroke zdaj raziskujejo biološki laboratoriji vse države, pa tudi sicer se strokovnjaki ukvarjajo s tem problemom. Ce namreč ne bo mogoče ugotoviti pravega vzroka, bodo verjetno morali opustiti gojitev ostrig, ker bi bilo preveliko tveganje. Ohranili pa so se tako Imenovani »pidoči« aH morske uši po slovensko. To so manjše črne školjke, ki Jih je treba jesti kuhane oziroma oparjene za razliko od ostrig, ki Jih jemo surove. Na sliki: gostišče nad Limskim kanalom
SREDA, 18. Julija:
13,40 Zabavni zvoki — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo ln pojo George Llberace, Eddie Cochran, Duane Eddy, Carol Daneil e Günther Fuhlisch — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje ženski zbor »Svobode« iz Celja p. v. Antona Teržana.
ČETRTEK, 19. julija:
13,40 Filmske melodije z orkestrom Norman Leyden — 14.00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Filip Bernard: »Slovenski utrinki«.
SOBOTA, 21. Julija:
13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra Kmečki oktet.
Tovarlšica, kar lepo po pravici bova pomerila!
Stara navada — železna srajca!
MM TWAIN:
»Seveda ve. Zlomka ...«
Steelman je nadaljeval:
»Medtem ko smo bili mi pred dobro uro na kraju zločina, je zločinec vzel sveder in svečo, ki je z njima delal poskuse, iz skrivališča — bilo je res slabo skrivališče, in ju odnesel dve sto metrov daleč, v borov gozdiček. Položil ju je pod neko deblo in dobro pokril z vejami. Prepričan je bil, da bo to skrivališče bolj zanesljivo. Toda jaz sem ju našel. Sveder ustreza tisti luknji v sodu. In sedaj...«
Veliki detektiv ga je ujedljivo prekinil:
»Gospoda, slišali ste imenitno pravljico... Zares, na moč imenitno pravljico. Temu mladeniču bi hotel zastaviti nekaj vprašanj.«
Stcelmanovi prijatelji so pritajili dih v zli slutnji. Ferguson je dejal:
»Bojim se, da se Archyju ne obeta nič dobrega.«
Tudi vsi ostali v jedilnici so se ugriznili v ustnice; nasmešek jim je zginil z obraza. Gospod Holmes je začel:
»Poskusimo raziskati to pravljico po določenem vrstnem redu... po geometričnem zaporedju, če lahko temu tako rečem... povezujoč posamezne podrobnosti v tej slabotni in trmasti trdnjavi napak, ki pravzaprav niso nič drugega kot le plod otroške domišljije.
Spoštovani mladi gospod, za sedaj bi vam rad zastavil tri vprašanja ... poudarjam, da bi vam jih rad zastavil le za sedaj. Ali je točno, da ste. rekli, da je bila tista tako imenovana sveča prižgana sinoči okrog osmih?«
»Da, gospod, okrog osmih.«
»Bi mi lahko povedali, ali je bila prižgana točno ob osmih?«
»No, tega bi vam povsem zanesljivo ne mogel povedati.«
»Hm. Ko bi šel nekdo ob tem času tod mimo, bi prav gotovo naletel na morivca. Kaj pravite vi k temu?«
»Strinjam se z vami. Gotovo bi naletel na morivca.«
■ »Najlepša vam hvala, to je vse... za sedaj. Ponavljam, da je to vse samo za sedaj.«
»Da bi ga vrag! Archyju nastavlja zanko,« je zamrmral Ferguson.
»Tudi meni se dozdeva nekaj takega,« je zašepetal Ham Send-wich. »Nič dobrega se ne obeta Archyju.«
Steelman je pogledal gosta in mu odgovoril:
»Tudi jaz sem šel tod mimo okrog pol devetih, pravzaprav je bilo že okoli devete.«
»Res? To je interesantno... zelo interesantno. Ste morda tudi vi srečali morivca?«
»Nisem; nikogar nisem srečal.«
»Aha. V tem primeru ... dovolite mi opazko ... kakšno zvezo ima ta vaša izjava s tem primerom?«
»Nikakršne zveze nima... vsaj za sedaj. Poudarjam, da za sedaj nima nikakršne zveze,« je odgovoril Archy, za hip obmolknil, pa spet nadaljeval: »Morivca nisem srečal, vendar sem mu na sledi, v to sem prepričan, ker sem uverjen, da je morivec sedaj v tejle sobi. Prosim vas, da greste drug za drugim mimo mene... tukajle, kjer je svetloba močnejša... da vidim vaša stopala.«
Ljudje so jeli vznemirjeno govoriti, vendar so se pokorili Archyjcvi volji. Začel se je mimohod. Gost je vse to opazoval in si prizadeval, da bi ostal resen in neprizadet, in naj bo kakor hoče, to mu je tudi uspevalo. Steelman je počepnil, si zaklonil z rokama oči pred močno svetlobo in ostro premeril vsako nogo, ki je šla mimo njega. Petdeset ljudi je šlo enolično mimo njega — nobenega rezultata. Šestdeset. Sedemdeset. Vsem se je začelo dozdevati to nesmiselno. Gost je posmehljivo, a z vljudnim tonom dejal:
»Kaže, da so morivci danes zvečer sila redki.«
Ljudje so razumeli šaljivo stran te opazke in so se ji vljudno nasmehnili. Še kakih deset kopačev jc šlo mimo — vendar ne več s težkim korakom, marveč poskakujoč. In kriveč, se kaleor baletke. To jc bilo tako smešno, da se je sem in tja namrdnil celo dostojanstveni gost. Potem pa je Steelman, ne da bi dvignil oči s poda, mahoma izprožil roko in kriknil:
»Tale je morivec!«
»Fetlock Jones? Mar je to mogoče?« so se vsi začudili in jeli na svoj način, s sočnimi in slikovitimi opazkami, razlagati ves primer.
Sredi tega hrupa je gost iztegnil roko s svojega skromnega prestola v znak, naj vsi umolknejo. Spoštovanje, ki ga čutijo ljudje do slavnih imen in osebnosti, je prišlo do izraza tudi tukaj. Kopači so umolknili. Ko ni bilo v dvorani čuti drugega kot le pritajeno dihanje, je veliki detektiv slovesno in odločno rekel:
»To je že nekaj bolj resnega, ker zadeva življenje nedolžnega
človeka. Človeka, čigar nedolžnost jc očitna! Človeka, čigar nedolžnost je mogoče dokazati! Poslušajte, kako bom z enim samim dejstvom zdrobil to nesmiselno laž! Dragi prijatelji, ta mladenič je bil sinoči ves čas in neprestano z menoj!«
Te besede so napravile močan vtis. Ljudje so se resno in vprašujoče zagledali v Steelmana, toda Archy se je zadovoljno namuznil in odvrnil:
»Vedel sem, da je moral biti še nekdo z njim!« Prišel je k mizi, si ogledal gostove noge, se zagledal v njegov obraz in odločno dejal: »Vi ste bili z njim! Stali ste slabih petdeset korakov vstran, medtem ko jc Fctlock prižgal svečo, ki je pozneje pognala v zrak Flintovo bajto. In ne samo to, vi osebno ste mu dali vžigalice, da je z njimi svečo prižgal.«
Gledavci so opazili, da je gost zinil, kot da bi ga nekdo s koloni po glavi; potem je poskušal nekaj reči, toda z odgovorom se ni ravno dobro izkazal, zakaj zamrmral je:
»To ... tole ... to jc neumnost... tole ...«
Steelman je izrabil svoj očitni uspeh, da bi do kraja porazil svojega nasprotnika. Iz žepa je potegnil vžigalico in jo dvignil, da da bi jo mogli vsi videti.
»To je ena od teh vžigalic. Našel sem jo v tistem sodu... ena pa je ostala tam.«
Gost se je takoj znašel:
»Da... in obe vžigalici ste v sod podtaknili vi!«
Vsi so se strinjali s tem. da je bil to dober odgovor, toda Steelman se ni dal spraviti v kozji rog.
»To je voščena vžigalica, takšnih pa v tem taborišču sploh ni. Pripravljen sem, da me ljudje preiščejo in da se prepričajo, da škatlica s takšnimi vžigalicami ni v mojem žepu. Dovolite, da tudi vas preiščejo?«
Gost jc ostrmel nad Archyjevim odgovorom. Prišel je v zadrego, dvakrat aH trikrat odprl usta, kot da bi hotel nekaj reči, pa ni ničesar rekel. Vsi so ga napeto gledali ln čakali, kaj bo rekel, naposled ga je Steelman blago opomnil:
»Čakamo na vaš odgovor.«
Nekaj trenutkov je vladala tihota, potem pa je gost tiho stisnil skozi zobe:
»Ne dovolim, da bi me preiskali.«
Vsi so se komaj premagovali, da ne bi dali duška svojemu veselju. Z vseh strani se je slišalo:
»Po njem je! Archy ga je spravil na kolena.«