rgf amerikanski Slovenec \m gT*rW PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI jft^gAK m la^fc Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmaget Jymf»MW ^ ZA SVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA NAROD __ * __I KUPUJTE VOJNE AKERm' -J i V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. bondei i^555SS3SS5S5SSIZSil tip^——————» I STEV. x ' "" CHICAGO, ILL., TOREK, 7. MARCA — TUESDAY, MARCH 7, 1944 LETNIK (VOL.) LIH v Ukrajini RUSI NAPREDOVALI ZA 31 NDJ; SILOVITI NAPADI NA RERLIN; DRUGE VESTI - London, Anglija. — Ruske južne armade so napredovale od sobote do ponedeljka za 31 milj na 111 milj dolgi črti. Ruske čete so dospele v bližino železniške proge, ki veže Odeso ob Črnem morju z Varšavo. Ta črta je življenske važnosti za nemške armade v južni Rusiji. Novo ru-sko ofenzivo v Ukrajini vodi maršal Gregor 2ukov, "rešitelj Moskvq" in o katerem pravijo, da je najbolj sposobna glava v ruski vojski. 2fukov je pred kratkim nadomestil generala Nikolaja Vatutina, o katerem pravijo, da je na dopustu vsled bolezni. Poročilo omenja, da so Rusi osvobodili več, kakor 500 mest, vasi in obljudenih krajev. Te operacije se vršijo tik nad Galicijo. Rusi so pritisnili proti jugu od Sepetovke proti Volo-čisku in Tamapolu in so na več krajih prodrli v poljsko ozemlje. Proga iz Varšave teče sko- zi Lvov, Tarnopol in Voločisk, od katerega so Rusi oddaljeni le samo še par milj. Kadar bodo prišli v posest te proge, bodo Nemci na jugu v Dnjeperskem kolenu popolnoma odrezani od direktne zveze z Nemčijo. Edini izhod bodo še imeli preko Rumunije in pa po Črnem mor-ju. Rusko poročilo omenja, da so Nemci doživeli velike zgube v teh bojih. Več kakor 6000 Nemcev je padlo, zgubili so več, kakor 100 tankov in mnogo drugega materiala. Na se- (Nadaljevanje na 6. str.) «_- ZAVEZNIKI PRIPRAVLJA- jk JO POGOJE ŽA PREMIRJE London, Anglija. — Evropska posvetovalna komisija, kateri načeluje Fedor Gustev, soyjetski poslanik v Londonu, je zadnjo soboto objavila, da komisija izdeluje pogoje, ki bodo predloženi Nemčiji, kadar bo ista zaprosila za premirje in se bo pri volji podati. Združene države zastopa John G. Vinant, ameriški poslanik. Angleških strokovnjakov je v komisiji več, kakor tudi zastopnikov drugih narodov. Komisija ima pred seboj tri načrte. Najdaljši je angleški načrt, za tem je ameriški, ki je krajši, najkrajši pa je ruski načrt. Komisija bo najbržs sprejela praktične dele iz vseh treh načrtov in bo skušala iste združiti v skupen načrt. Sestanek v Teheranu je baje določil okupacijske zone, namreč, . kako daleč in doklej bo vsaka izmed zavezniških vojsk zasedla Nemčijo. Takrat so določili, da ru- ska vojska zasede vse ozemlje vzhodno od Odre. Angleži bi zasedli ozemlje severno-zapad-: ne Nemčije in ameriške čete bi; zasedle vso zapadno - južno Nemčijo. Prestolno mesto Berlin pa bodo zasedle skupno določeni vojaški oddelki vseh treh zavezniških vojsk. To so le glavni obrisi pogojev. Tisoče drugih določb je treba še pripraviti za vse slučaje in potrebe, ki bodo nastale, ko pride do zasedbe. Pri zasedbi Nemčije bodo imeli pravico sodelovanja tudi druge manjše zavezniške države. ODNOSAJI ZDRUŽENIH DR2AV Z ARGENTINUt) VISE NA NITI Washington, D. C. —- Argentinskega prevrata, ki se je dogodil koncem zadnjega meseca s tem, da je tedanji podpredsednik general FarreU strmoglavil predsednika Argentine generala la Ramireza, Združene države nikakor niso sprejele zadovoljijo. Držfcvni department je le čakal, da je dobil vsa natančna pojasnila o prevratu, ki se je izvršil v Buenos Aires. S temi podatki na roki, pa vlada Združenih držav - zdaj izjavlja, da s prevratom ni prav nič zadovoljna, ker prevrat jasno kaže, da so prišli na krmilo argentinske vlade osišču naklonjeni elementi, od katerih Zedinjeni narodi, ne Združene države nimajo ničesar pričakovati. Obnašanje nove vlade kaže, da Argentina skuša ostati v svoji nevtralnosti, ki pa ni prava nevtralnost, marveč le krinka, za katero se skrivajo osišču naklonjeni ljudje, ki dajejo na ameriškem jugu zavetje osiščni politiki. Takega ravnanja pa Zdr. države ne Zedinjeni narodi ne morejo mirno prenašati v sedanjih razmerah. Podtajnik Stettinius je obvestil merodajne kroge, da argen- < tinska vlada mora najprvo de- 1 j an sko pokazati svojo dobro i voljo, predno jo morejo Zdr. i države priznati. In to sledeče: ji 1. Argentina mora internirati i ] vse osiščne diplomate in vojaške atašeje, ki so ostali na svobodi kljub Ramirezovemu uki- : njen ju zvez z osiščem. 2. Oči- i stiti mora deželo vseh osiščnih vohunov. 3. Zabraniti tihotapstvo kritičnega blaga. 4. Omejiti zveze z osiščnimi prestolnicami in 5. Omejiti trgovske zveze ž osiščnimi tvrdkami. Zdaj je na argentinski vladi, da stori svoje. f REV. JOHN SHOLAR, Ph. D. UMRL V Duluth, Minn. — V četrtek večer četrt do 7. ure je umrl v tukajšni bolnišnici sv. Marije slovenski župnik cerkve sv. Elizabete v New Duluthu č. g. John Sholar, doktor modro-slovja. V bolnišnici se je zdravil več časa. Pokojni gospod Sholar se je rodil 14. decembra 1897 v vasi Rudno, pri Selcih nad Skofjo Loko na Gorenjskem. Podoma-če so^ mu rekli "Markcev Janez-". Bil je nečak pokojnega slovenskega misijonarja č. g. Venceslava Sholarja, O.S.B., ki je lansko l*to umrl v Peru, 111. Z njim je prišel po zadnji vojni v Ameriko, nakar je tu dokončal končne študije za duhovnika. V Washingtonu je napravil :udi izpit za doktorat modro-ilovja. Duluthska škofija ga je lastavila za nadzornika katoliških šol. Za župnika pri cerkvi sv. Elizabete je bil nastavljen, to je bil č. g. Alois Pirnat prestavljen za župnika na Eveleth, Minn. Na župniji je deloval jato uspešno. V starem kraju zapušča bra-* duhovnika Jakob* ŠoIj«^ ri je pnoTesor v Škofovih zavojih in peleg njega še dva brata loma v rojstnem kraju. - Pogreb pokojnika se je vršil /čeraj v ponedeljek. Naj mu iobri Bog, v čigar službi je bil obilno poplača vse, kar je dobrega storil za izročene mu duše tu na zemlji! -o—— TRIJE GANGSTERJI JUSTI-FICIRANI New York, N. Y. — V soboto 4. marca ob 11. uri zvečer je bila izvršena nad tremi newyor-škimi gajigsterji smrtna obsod-Wa na električnem stolu v Sing Sing jetnišnici. .Bili so to, Louis (Lepke) Buchalter, Emanuel Weiss in Louis Capone. Lepke je bil rodom Žid. Kontroliral je gangsterske sindikate in imel na vesti mnogotere zločine. Na smrt je bil pa obsojen radi u-mora Jožefa Rosen v letu 1936, trgovca's slaščicami v Brookly-nu, za kateri umor je on najel morilce. Usmrčenje z elektriko je izvršil jetniški rabelj Joseph Francel, ki je pognal 2000 voltov elektrike skozi telesa obsojencev in dobil zato $150.00 plače. Usmrčeni zločinci so nekoč mogočno kraljevali, toda zločini so jih končo privedli v smrt. Doživeli so resnico: da zločin se nikoli ne splača. -o- BIVŠI NEMŠKI DIPLOMAT DENUNCIRA NAZIJE Kairo, Egipt. — Angleške oblasti, ki so internirale v Egiptu več nemških dezerterjev, ki so pobegnili iz Turčije, Jcjer sc se nahajali v gotovih službah j objavljajo zanimivo izjavo Dr, Ericha Vermehrena, ki je bil preje dalj časa nemški vojaški ataše pri turški vladi. Dr. Ver-mehren obsoja nemški narodni socializem in pravi, da je U nemški narod zavedel v popolno suženstvo. Danes ne grozi Rajhu nevarnost od zunaj, marveč samo od znotraj. Hitlerjev režim javno obsoja ix pravi : "Ta je Nemčiji zapravi; narodno čast, svobodo in lastnino." - ' • / ' Jj»!l|§ -i^sSr i / S M, ' protiletalskih topičer, s katerimi so xavexnUcitxlganjali sovražne aap^alce T zraku. Nemci so skušali ponoči napasti obrežno xagoxdo, ki so si jo za-narodi MprmTili pri ko je bila posneta zgornja zanimiva KRI2EM SVETA 1 — Venice, Florida. — Walter Deane, ki se bavi z lovom morskih volkov za trgovske namene, je ujel v soboto do blizu 1000 funtov težkega morskega volka. Ujel ga je 30 milj ed obrežja v mehiškem zalivu. Ko ga je razparal, je našel v njem še neprebavljene dele moškega telesa. — Moskva, Rusija. — Železniška zveza med Moskvo in Leningradom je bila zadnje teden obnovljena potom direktne zveze, katera je bila do skoro dve leti prekinjena. Prvi tovorni vlaki so že dospeli z raznim blagom iz Moskve v Leningrad. Tudi osobni promet bo obnovljen v kratkem. ' — Fort Worth, Texas. — V tukajšni tvornici Pan-American Fireworks Company, je nastala zadnji petek velika razstrelba V nezgodi je zgubile pet ljudi življenja. Materialna škoda je visoka, ker nastali požar je uničil mnogo blaga. --Chicago, 111. — V tukajšni klavnici so prodali zadnji petek bika Aberdeen Angus pasme, ki nosi ime "Princ Eric of Sunbeam" za $40,000.00.^ Bik "Princ Eric" je odnesel izmed 311 plemenskih bikov, ki so jih imeli tu na razstavi, prvenstvo. — Ottawa, Kanada. — Tu^ kajšnji posvetni list "Ottawa "Journal", povdarja v svojem uvodniku te dni: "Zapomnimo si, &a seme za prihodnjo vojsko se lahko zaseje na mirovni konferenci. Zato naredimo sklep, Ida ne bomo pozabili pri mirovni mizi na Boga!" Umesten nasvet. — Washington, D. C.—Kampanja za četrto vojno posojilo je zaključilo >z velikim uspehom. Določena kvota je bila $15,000,000,00. Prodalo pa se je za $16,730,000,000.00 bon- 31 ARETIRANIH RADI "ČR- 1 NEGA TRGA ZA VOZNE LISTKE Miajni, Fla. — Preiskovalni zvezni urad je odkril velike šle- 1 parije s prodajanjem železniških voznih listkov fcod roko. Kakor znano, je prodajanje] voznih listkov strogo rezervira- . no in v teh vojnih časih ni mogoče tako prosto in poljubno potovati, kakor v mirnih časih.-Hotelirski in želez, uradniki pa so začeli s tem sleparsko trgovino. Prodajali so tiketi pod roko za višje cene. Pri vsakem listku za vožnjo iz Miami v \ New York so naredili do $100 dobička. Za druge kraje še več. Več kakor $20,000.00 so prisle-parili mesečno na ta način. Oblasti so prišli sleparjem na sled in jih 31 aretirali. . POSTREŽBE SI JE ZAŽELEL Cleveland, Ohio. — V soboto je nekdo klical vremenoslovni urad po telefonu: "Kakšnp vreme pa imamo danes?" — Vre-menoslovec po imenu Andrus^ se začudi in vpraša: "Kaj ne morete pogledati skozi okno?" — "Ne," se je glasil odgovor, "v moji hotelski sobi je potegnjena doli zavesa in jaz sem v ! postelji." ---o- TRIJE ARETIRANI RADI TATVINE GASOLlNSKIH KUPONOV Chicago, 111. — Oblasti so a-retirale v soboto tri osebe, pri katerih so našli večje število gasolinskih kuponov, ki so bili ukradeni OPA uradu v Dubuque, Ia. Krivcev je še več. Baje je bilo pokradenih do blizu 2 milijona galonov gasolinskih kuponov. dov. Predsednik Roosevelt je objavil v soboto posebno za-1 hvalo narodu za požrtvovalno j sodelovanje. POGLED IZ WASHINGTONA NA JUGOSLAVIJO Napisal Carl Hartman "TRACER" KROGLE PRI NETTtJNO ■ t Zedinjene države podpirajo napore Velike Britanije, ki si prizadeva, da premosti prepad med maršalom Titom in kraljem Jugoslavije, Petrom, do-čim je videti, da je Rusija pripravljena, da sledi. To je mnenje, ki prevladuje danes v krogih, ki se bavijo z oblikovanjem zunanje politike Zedinjenih držav Amerike. Ta prizadevanja bi mogla uspevati, ako se posreči prirediti osebno srečanje med Josipom Brozovičem, organizatorjem delavskih unij, ki je postal vojak in maršal, ter 20-letnim šolarjem, ki je po slučaju Peter Karadžordževič, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred nekaj tedni so se bile razširile govorice o tem srečanju, toda vse i kaže, da ni prišlo do njega. Največja zapreka med kraljem in Titom je Petrov vojnit minister, general Draža Mihaj- j Tojrxč» o Tša te remije jfejal vrhoy^l ni minister Churchill pred ne-j kaj dnevi, da je . . . "polagoma j zdrsnil v pozicijo, v kateri so! nekateri njegovih poveljnikov barantali in se pobotali z italijanskimi in nemškimi četami." Titovo udarjanje na Nemce pa je, kakor zatrjuje Churchill, motilo te sporazume s sovražnikom, tako da je vojni minister poskusil, da se ga znebi. Vrhovni minister Churchill je dodal s pomembnim poudarkom, da Mihajlovič "deluje v imenu jugoslovanske vlade". Titove čete in Mihajlovičevc moštvo se kar naprej bore med seboj. Velika Britanija in Zedinjene države nujno poživljajo Petra, naj zavrže svojega vojnega ministra in naj reorganizira svojo vlado. Dozdaj še ni videti, da bi bil pripravljen to storiti. O Titu pa poročajo, da je z naslednjimi besedami obsodil jcralja in dinastijo: "Monarhija ni bila najbolj primerno sredstvo za okrepitev bratskih odnošajev med narodi Jugoslavije ^ . . Peter II. je postal že od vsega začetka središče, okoli katerega so se zbirali vsi stajri reakcionarji, ki so pogubili našo zemljo." Peter je izgubil mnogo podpore v teku zadnjega časa, toda britanski Foreign Office in naš State Department sta še vedno mnenja, da pomeni njegova rodbinaSrbom v Jugoslaviji velik in važen simbol. Uradno stališče Moskve je v skladu s stališčem Velike Britanije in Zedinjenih držav. Vse tri velesile priznavajo kralja Petra kot legalnega načelnika jugoslovanske države, Tita pa kot najbolj važni' element odpora proti Nemcem. Toda pozabljati ne smemo, da je Sovjetska Rusija nedav-no zadala zamejni vladi v Kai-|ru bridko zaušnico, ko je odklonila ponudbo ministerskegs | predsednika Puriča, da sklene ta Jugoslavija in Rusija pogod bo medsebojnega prijateljstva ■ Sovjeti so takrat izjavili, da pravi čas še hi prišel za ta ko- rak, ter so obenem spomnili jugoslovansko vlado na dejstvo, da je bila ruska ponudba odklonjena poleti leta 1942. -o- Madžari trpinčijo Srbe po nazijskih načinih Kairo, Egipt. — V Hitlerjevi evropski trdnjavi je veliko število mučilnic, ena najbolj krvoločnih pa se nahaja v Novem Sadu, srbskem mestu ob Donavi. Angleži so zvedeli razne podrobnosti o tem kraju. Novi Sad je v Bački, trikotu med Donavo in prejšnjo oger-sko-srbsko mejo. Ko se je leta 1941 Jugoslavija sesula, so Ogri hitro udrli v Bačko in od takrat po načrtu uničujejo tamkajšnje Srbe, na peklensko I zlobne načine, ki so proizvodi nazijske kulture. Vse moške do 24 leta1 so poslali na delo v ozadju ruske fronte, nad 24 letom |pa na>delo po delavskih tabori- Razen tega, da so pobrali v Bački Vfee srbsko moško prebi-'valstvo, ki je še za rabo, zaja-jmejo teden za tednom večje ; število ljudi in jih vržejo v je-ičo v Novem Sadu, kjer jih mučijo na najbolj nagnusne in zverinske načine, to pa vse z namenom, da bi popolnoma zatrli srbsko prebivalstvo v Bački. Bolgari baje postopajo ravno tako s tistimi Srbi, ki so prišli pod njihovo oblast. -t -o- "UMRLI" VOJAK SE-POVRNE Indianapolis, Ind. — Dne 1. marca je sodnik uredil zapletene zadeve armadnega sarženta Walterja F. Barr, ki je ravnokar prišel domov iz vojne in našel svojo ž§no,jmrodenx> zdjM^ gjm. Iti vendar ni žena S vsaj navidezno nič napačn Mrs. Ethel Barr je pove« rsodniku, da se je poročila Walterjem pred vojno. V jantB ar ju 1942 jo je vojni oddelelfll obvestil, da je njen mož dobil^ od nje razporoko, se iznova poročil in da je bil pogrešan v bitki. Njena mesečna podpora za njim je tudi prenehala prihaja- * ti. Ravno tako kakor vojni department jo jte obvestil tudi i Rdeči križ. V juniju 1943 se je Mrs. Barr poročila z Robertom Utley, sta* rim prijateljem. Sedem dni po tistem ti pride pa Barr nazaj, kmalu za njim pa pisma, ki jih je bil-pisal v teku 18 mesecev. s Preiskava je dognala, da sta 1 bila dva Sgt. Barr onstran mor-1 j a in da je Mrs. Barr prejela 1 obvestila o nepravem. Sodnik ' je razveljavil njeno drugo poroko, toda je pristavil, l da njen drugi mož lahko še nadalje stanuje pri njih, ker bo na ta načm njegova 10-letna t hčerka pod boljšim nadzor-_ stvom. I -o- Pomagajte Ameriki do zma-1 ge! Kupujte zvezne vojne - bonde! AMERIKANSKI SLOVENEC ; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene n list v Ameriki. Newspaper in America. k Ustanovljen let« 1881 Established 1891 ———— * m m Uhaja rnk torek im petek Zssnad •▼•ry Tuesday and Friday k Izdaja in tiska: Published by J EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: \ 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 . __ ,_ li Naročnina: Subscription: ^ Za celo leto__.$4.00 For one year----$4.00 Za pol leta__2.00 For half a year--2.00 j £ Za četrt leU^..............1.25 For three months------1.25 j j Za ChicagoT^Canado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4-50 For one year-----$4.50 ! Za pol leta__2.25 For half a year----- 2.25 j Za četrt leta________ 1.50 For three months-----150 J ._— « Dopisniki so proient da dopisa poftljejo vedno malo praje. kakor sadnje J ore pradno Je list saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v urad- j niilru najkasneje do petka sjutraj prajini teden. Za petkoro številko pa j najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne asfara. — Roko- j pisav uredništvo na vrača. - ! < POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matt«', June 10, 1043, at the post office at . Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. -1----] 0 SPORU MED VODILNIMI ' DEMOKRATI i V vrstah demokratskih voditeljev ie prišlo pred nekaj . dnevi do spora. Nekateri so pisali celo o revoluciji v vo- j dilnih vrstah demokratske stranke. Neki odpor je res na- i stal med predsednikom in voditelji večine y kongresu. Šlo : je največ radi davčnega predloga, ki so ga v zbornici znižali za skoro štiri petine. Predsednik ga je vetiral in vrnil kongresu s pripombami, da je znižan davčni predlog le v ; korist lakomnežem, ne pa malim ljudem. Ta opazka je prizadete kongresnike in senatorje razkačila, da so predlog , ponovno sprejeli z zadostno večino, ki je porazila predsednikov veto in davčni predlog bo postal zdaj zakon preko predsednikove glave. Slučaj, v katerem je nastal ta spor, sicer ni tak, da bi | se bili naveličali predsednika, ali da bi bili s predsednikom nezadovoljni. Predsednik Roosevelt je še vedno najjačjai osebnost v demokratskih vrstah in točasno bi bilo težko! najti osebo, ki bi ga v vsem nadomestila. Vse to mu tudi vodilni demokrati priznavajo. Se pa razlikujejo demokratski prvaki od predsednika v socialni politiki. Ko je predsednik Roosevelt prišel v administracijo kot odrešenik in je v tem oziru tudi res skoro čudeže napravil, so mu pokorno sledili, vedoč, da drugega izhoda pac nima-^ jo, ali pa bi dežela, zašla v tak gospodarski in socialni kaos, iz katerega bi ne bilo lahko najti izhoda. Predsednik Roosevelt je vedel, kje leži vzrok za gospodarsko polomijo, ki jo je dežela preživljala od 1929 do 1933 in so se posledice čutile prav ostro vse skozi skoro do 1940. Uredil je marsikaj, od česar bodo ljudje v tej deželi uživali sadove v socialnem in gospodarskem oziru. To pa je bilo mogoče urediti seveda le na načine in na podlagi tega, kar je bilo na razpolago. Predsednik je že ob nastopu povedal, da bogastvo dežele ni pravično ne pravilno razdeljeno. Eni so imeli preveč in vse, drugi premalo in nič. To je začel spravljati v ravnovesje z novimi socialnimi zakoni. Ni še to uravnovešenje popolno in pravično, vendar kolikor ga je, deluje, in boljše posledice so se začele kazati takoj. Revščina in kriza se je začela umikati, in revni, brezposelni, postarani in drugi taki so začeli prejemati vsaj nekaj neke socialne oskrbe. Za vse to se ni pred Rooseveltom zmenil ■n lit^g Zgleda pa že, da so na vse te njegove takratne uspehe sedaj že prSfiiliSg^ozabili. Zdaj, ko smo v vojni, ko je zopet dela dovolj, ko se^nar zopet sipi je, kakor da ga ne bo nikoli zmanjkalo, zdaj je premnoge zopet osvojila stara dobičkaželjna miselnost. Zdaj bi radi zopet več prostosti, da bi lahko navijali cene in se tako igrali z vojnim dobičkom. V tem so vsi razlogi.' , Roosevelt je proti taki politiki. On je mnenja, da za vojno smo dolžni prispevati in žrtvovati vsi enako. Zato drži s posebnimi zakoni, kolikor se pač da, uravnovešene cene blagu, plačam in drug? veljavi. Na ta načim držimo od dežele proč nevarno nekontrolirano inflacijo, ki bi drugače že davno bila med nami. S temi omejitvami pa zgleda, da niso zadovoljni ne industrijalci, ne trgovci, ne delavci. Vse zopet obrača svoje poglede v višave. Veleindustri-jalci gledajo za višjim dobičkom, tako trgovci in za temi pa stremijo tudi delavci po vedno višjih plačah. Kam bo priv peljalo vse, če se tem željam odpre pot v našem narodnem in socialnem gospodarstvu, lahko vsak kaj hitro izračuna. 4 V novo gospodarsko in socialno zmešnjavo. Davčni predlog je določal višje davke, ki naj bi jih bili sorazmerno razdelili na one, ki imajo od velike vojne pro-izvodnje levji delež dobička. Tisti, ki radi tega, to je radi obilnih vojnih naročil, zdaj bogato žanjejo, naj bi tudi v ta namen prispevali. To. pa seveda raznim industrijalcem ni po volji Zato so pritiskali na vse načine na svoje zastopnike in prijatelje .v Washingtonu, da so, davčni predlog oklestili in tako sprejeli za skoro štiri petine nižji davčni predlog, kakor pa ga je administracija po skrbnem proračunu sestavila.' Predsednik, tako seveda zgleda na zunaj,! je doživel s tem poraz toda to ni poraz zanj. To je poraz za nas vse. Najbolj pa za male ljudi. Ce bo prišla — in! Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. marca 1944_ nihče nima jamstva, da ne bo — inflacija, tedaj bomo ta po-raz vsi prav pošteno čutili. Tedaj šele se bo javnost v polni meri zavedala,-da ta sedanji poraz davčnega predloga, ki ga je priporočal Roosevelt, je poraz nas vseh. Ta spor in predsednikov poraz je torej takega značaja, ki se tiče le pravilnega deljenja bogastva v deželi, ki prihaja od sedanje velike vojne proizvodnje.H Drugače pa nimajo proti Rooseveltu ničesar. Je tudi še vedno najmočnejša osebnost med vsemi demokrati in je baš v sedanji dobi nenadomestljiv. Tudi je verjetno, da če bo le kandidat za četrti termin, ga bo narod ponovno izvolil z veliko večino. Vsaj naše mnenje je tako. VIŠJA POŠTNINA Chicago, 111. Chicaški poštni urad je po naročilu generalnega postnega mojstra Frank C. Walker začel pripravljati vse potrebno za u-vedbo spremenjene poštnine v skladu z novim zakonom za poštne pristojbine. Dne 26. marca 1944 bodo u-vedene nove poštne pristojbine. Za pošiljanje kamorkoli v Z. d. po zračni pošti (domestic air mail) bo treba plačati 8 centov za vsako unčo teže. Pristojbina za zračno pošto bodisi od nadih vojakov, ki se nahajajo izven! kontinentalnih Z. d., ali pa k njim, ostane neizpremenjena, namreč 6 centov za vsa"ke pol unče, kakor je bilo do sedaj. Krajevna pristojbina za poštnino prvega razreda (pisma, itd.) bo zvišana iz dveh na tri cente za vsako unčo na vseh poštnih uradih, kjer imajo svoje pismonoše. Z drugimi besedami, ako kdo v Chicagi pošlje I navadno pismo komu v Chicagi, bo moral 26. marca in nadalje prilepiti na pismo znamko za 3 cente, ako je na slično pismo f d pse da j dajal le znamko za 2c. I Pisma poslana izven istega mesta po navadni pošti ne bodo (potrebovala nič večje poštnine kakor do sedaj, le ako bodo poslana po zračni pošti kamor kA-li v Z. d., bo poštnina višja, kakor je bilo zgoraj navedeno. Pristojbine za denarne po-šiljatve (money order t rates) bodo tudi višje, namreč za 1 cent do $ 2.50........10c $ 2.5 f do $ 5.00........14c $ 5.01 do % 10.00.:......19c $10.01 do $ 20.00........22c $20.01 do $ 40.00........25c $40.01 do $ 60.00........30c $60.01 do $ 80.00_______34c ► $80.01 do $100.00........37c Zvišana poštnim - "c^m&i. rane pošiljatve >Mtd mail) bo naslednja * vsako nakazano vrednost (indemnity limitation): do $ 5.00..........$0.20 do $ 50.00..........$0.25 do $ 75.00..........$0.35 do $ 100.00..........$0.45 do $ 200.00..........$0.55 do $ 300.00.........$0.65 do $ 400.00..........$0.80 do $ 500.00..........SO.95 do $ 600.00..........$1.05 do $ 700.00..........$1.15 - do $ 800.00..........$1.20 do $ 900.00..........$1.25 do $1,000.00..........$1.35 . Za zavarovane pošiljatve (insured mail) bo treba plačati dvakrat tako visoko pristojbino kalcor doslej. Tudi pristojbine za C.O.D. pošiljatve tretjega in četrtega razreda bodo podvojene, nobene razlike pri poštnini pa ne bo za C.O.D. pošiljatve prvega ■ razreda, ki torej ostane kakor j je bila doslej. Pristojbine za omejeno dostavljanje (restricted delivery) j za registrovane, zavarovane ali 'C.O.D. pošiljatve kakor tudi za spremembe C.O.D. zneskov in odklonitve C.O.D. tvarine bodo j podvojene. Danes še ne moremo priobčiti novih pristojbin za parcelno i pošto, le toliko lahko povemo, j da bodo zvišane od 1 do 23 cen- tov, z ozirom na težo in razdaljo, Tozadevne nove'tabele bodo objavljene predno bo prišla sprememba v veljavo. Ernest J. Kruetgen, poštni mojster. o ČLANICA MATERNEGA DRUŠTVA PISE Chicago, 111. Kakor je bilo že na kratko omenjeno v tem listu, se bo v nedeljo 12. marca spet nekaj vršilo v naši šolski dvorani pri Sv. Štefanu. Ob treh popoldne bodo članice našega farnega društva žena in mater priredile igralsko zabavo pri malih mizicah. Vse kar se bo pri C^m skupilo, bo šlo za farno cerkev sv. Štefana. Odveč bi bilo dolgo in široko o tem pisati, ker vsak ve, da bo naš uspeh v korist fare toliko večji, kolikor večja bo udeležba. Pri tem pa potrebujemo pomoči vsake članice, vsakega fa-rana in faranke, prijatelja in prijateljice. Ne le, da'je vsakdo iskreno povabljen, da sam pride na našo prireditev, — tudi druge naj nagovori! Na podobnih prireditvah v preteklosti je bilo naše društvo vedno nenavadno uspešno. Tudi letos bo tako ali pa še bolj, če se bodo spet vse članice iz vseh svojih moči zavzele za svojo prireditev in če nam bodo tudi drugi farani in prijatelji pomagali. Članice pa prosim še za neko stvar. Igralska prireditev je toliko bolj zanimiva, kolikor več nagrad je na razpolago. Same veste, da se primerne nagrade vedno težje dobijo. Vsaka ima gotovo doma eno ali drugo primerno stvar, ki je sama ne potrebuje ali pa vsaj lahko pogreša, kdo drugi bi pa prav rad kaj takega dobil. Naj jo prinese na našo prireditev in tako poveča vrsto naših nagrad. Na-vadno imamo toliko vsega pripravljenega, da mora imeti že prav posebno smolo, kdor pride popolnoma prazen domov. Prinesite kolikor največ morete, da bo več igralcev srečnih, oziroma, da bomo imele tem manj denarnih stroškov in tem več dobička. — Vse članice prisrčno pozdravlja Ena izmed članic. -o- PRIDNE ČEBELICE Chicago, 111. Površni opazovalec bi morda rekel, da smo pri Sv. Štefanu zadnje čase precej zaspani, ker ni med nami več tiste veselosti, delanja novih načrtov in zanimanja za naše skupne zadeve, kakor je bilo prejšnja leta. Tudi Vaš poročevalec je že mislil, da smo začeli iti v Chicagi navzdol, toda ko je začel razmere bolj resno premišljevati, je dospel do drugačnih zaključkov. Resnica je, da smo v veliki meri otopeli odkar se je načela vojna. Vsega smo siti, nobena stvar nas ne zanima več> nobena akcija, nobena prireditev, nobena stvar. To vse pač ne more biti drugače. Vso moško mladino so nam pobrali. Skoro je ni družine, ki bi ne imela enega, dva ali več pri vojakih. Domači ne vedo* ali bodo njihovi fantje še prišli nazaj ali ne, ali pa prišli pohabljeni. V takem £ stanju smo skoraj vsi in bilo bi * več kot človeško, ko ne bi ta pritisk na duha vsakega kolikor £ toliko otopel. To je glavno, dru-U go pa je, da so zdaj vsi, ki so ' ostali, čez mero zaposleni. Sta- i rejši tnožje morajo delati kakor bi bili stari 25 let, žene in s dekleta morajo delati kakor bi i bile najmočnejši fantje. Ko pridemo od dela smo vsi utrujeni. To se ponavlja od dneva v dan. Kako naj bo pri vsem tem človek tako dovzeten za vse kakor bi bil v normalnih razmerah! Vsi smo več aH manj pobiti, pa naj že to kažemo na zunaj ali pa ne. Toda drugod je zdaj ravno tako; te vrstice ne veljajo samo za Sv. Štefana. V teh nenavadnih okoliščinah pa se trudijo naša društva, cerkvena in druga, in posamezni, da bfšlo naše delovanje na-; prej kakor prejšnje čase. Tisti, ki imajo zdaj v rokah različna j vodstva, imajo še posebno tež- i ko delo, ker morajo takorekoč mrtvece vleči za seboj ali pa nositi na rami. Pa se le žrtvujejo in "mrtveci" le pomagajo, četudi morda brez pravega zanimanja. Ali ni toraj čudno, dvakrat čudno, da lahko ravno zadnjih par let poročamo o posebno visokih uspehih, tako pri Sv. Štefanu kakor skoraj povsod drugod. Poglej, kakšno novo cerkev so si zgradili zdaj rojaki v Barbertonu! Poglejte v kako neverjetno velikih zneskih odplačujejo svoje dolgove tiste župnije, ki so gradil? prej! Ena prvih je vsekakor župnija sv. Roka v La Salle, ki je v enem letu naravnost neverjetno znižala svoj farni dolg. V Cleve-jlandu ne zaostajajo veliko v Item oziru, v Milwaukee tudi ne, pa pri Sv. Štefanu v Chicagi tudi ne. Kdor bi rekel, da so po vseh teh naselbinah rojaki zdaj zaspani, bi se torej zelo motil. Kljub duševni potrtosti in po-bitosti, ki jo je kriva vojna, se povsod trudimo, da storimo kar največ moremo in uspehi se poznajo. Napredek je odvisen od posameznih in od društev. Med cerkvenimi društvi pri Sv. Št^ jfanu je brez dvoma najmarlji-| vejše Društvo krščanskih žena in mater. Koliko je že to društvo storilo za faro odkar je bi-Jlo ustanovljeno, bi bilo težko , i popisati. Imelo je to srečo, da so ga vedno vodile take žene, ki se niso ustrašile nobenega truda in jim nobeno delo ni bilo pretežko. Nekatere so se tu in (tam začasno celo zamerile dru-, j gim, ker so bile "stroge" in so . druge včasih takorekoč kar pri-morale, da so pomagale. Neka-. tere se tudi niso počutile dobro, so bile resno bolne, pa se niso , j zase nič zmenile in so bile delavne do skrajnosti, dokler jih ni Bog poklical k sebi. Te roja-„ kin je so nam vsem s svojim ' vzgledom kazale pot, same se-;' bi pa ravno s tem postavile naj-. lepši spomin. Vsa leta je bilo, kakor omenjeno, naše Materno društvo posebno delavno, pa tudi zdaj ko se nas poloteva nekakšna otopelost, se to društvo še posebno trudi* da stori kar največ mogoče. . , To pa naj nikar ne pomeni, . da ostala naša cerkvena dru-, štva niso delavna in zavedna. . Vsako stori kar spada v njegov . j delokrog in pomaga fari in cer-. | kvi kar najbolj more. .! Človek ima veliko večje ve-i selje za delo, če vidi, ravno kaj > bo boljše vsled njegovega tru-. da in žrtvovanja. Prejšnja leta, ■ i ko so bila skoro povsod leta načrtov, grajenja in zidanja, sc i;bila ravno zaradi tega posebne l zanimiva. Je že lepo in pamet-ijno in potrebno, da človek pri-.jnese plačat veliko svote na svoj , Idolg, ker ne bo treba potem toliko plačevati na . obresti. Po- ■ jsebho zanimivo pa plačevanje ! dolga samo na sebi ni, če ga • j primerjamo z veliko bolj zanimivim delanjem načrtov in gra- i jenjem. To vse pomeni, da tisti, ijki zdaj tako pridno plačujejo 11 stare dolgove, zaslužijo Še po- jj i sebno priznanje. Tn i Moti pa se, kdor misli, da pri t( r Sv. Štefanu zdaj zato plačuje- t) - mo dolgove, ker nobenih no- V) ) vih potreb nimamo, ali pa smo l( - že tako odreveneli, da nobenih = -'novih načrtov sploh zmožni ni- j i smo in nam je vseeiio, naj bo i tako ali pa tako. d ^ Vaš poročevalec ni član cer-jn - kvenega odbora in ne ve dru- L^ v gih podrobnosti, kakor jih veste a tudi vsi drugi. Ve, kakor veste - drugi, da morda nikoli prej ni * i— bilo pri nas toliko raznih načr- g tov za različna izboljšanja, ka- ^ i- kor jih je ravno zdaj. Toda v v e sedanjih razmerah je težko ve- ^ e deti, kaj naj bi se storilo zdaj ^ in kaj naj bi čakalo. Morda bo i. ceneje graditi po vojni, morda * { pa bo ceneje plačevati prejšnje grajenje in izboljšavanje. Nih- ? t_ če noče biti prerok, i Samo splošen pregled dela ^ a zadnjih let! Cerkev je bila Hkrasno preslikana, da je bila j precej časa po tistem tako lepa, ia kakor bi jo vzel iz Škatlice. s_ Zdaj je pa spet več ali manj za-0> kajena in omet poka bolj in ^ bolj in bo kmalu začel padati ( od stropa. To bo'ze treba nekoč ^ ^ prenoviti. Okrog oltarja je bilo . ^ vse predelano, da je zdaj tam j več prostora in vse bolj priprav- j e no, posebno za večje slovesno-Isti, medtem ko so še ob takih prilikah prej duhovniki in mi- , ^ nistranti težko ogibali drug [ co drugemu. Vse to je zdaj prav i ^ ^ zadovoljivo urejeno. Ko pride-'' , te v cerkev, stopate po meh- • kem. Ko pokleknete, poklekne-^ i te na mehko. Napravili so tudi, ^ j nov vhod v cerkev, ki je bil res . potreben, posebno kadar sledi ob nedeljah ena maša drugi in pri raznih slovesnostih, da ne \ i i omenjamo možnosti kake ne-' sreče. u- 1 Oder v šolski dvorani se je 30 t a. tresel in zibal in je bil nevaren, j .j Kdor je tehtal čez 150 funtov, *; se že ni več upal iti gor. Zdaj i so naredili tam lep nov hrastov ; ar tlak, močan, da tudi slon lahko i brez skrbi stopi nanj. O" i Velika pridobitev za našo faro so tudi zemljiške parcele, ki jih je cerkev kupila nasproti se-sterske hiše. Prej ali slej bomo ali bodo tam zidali, da bomo -11" imeli vse, kar je za popolni raz-aa mah življenja v fari potrebno. Tudi naš kor čaka na izbolj-"" šanje in preureditev, ki bi bila potrebna posebno za šolski zbor. Pri nas nikakor nimamo slabih orgelj, toda z nekateri-mi izbranimi dodatki bi lahko l.° imeli tako fine in lepe, da bi se m nobena druga slovenska nasel-u" bina v Ameriki ne mogla me-s.° riti z nami v tem oziru. Za raz-n~ meroma majhne žrtve bi dobili ; razne dodatke, da bi nam bile naše orgije v tem večji vžitek in nam napravile cerkev tem-bolj privlačno. Tako vsi sanjamo naprej, a" kaj bi še radi imeli, in teh stva-im ri nikakor ni malo. Še nismo za-spali! Še nismo odreveneli! In če nas eno ali drugo društvo vabi na prireditev v korist cer-no kve, odzovimo se, če moremo, u" saj vidimo, da so vedno nove ie" potrebe, in več ko bomo zbrali vo za cerkev, več novega nam bo-ar do napravili in več starega izboljšali. ni> Porocevalec. -o- ia. ov NAZNANILO! ;r- So. Chicago, III. Danes na kratko poročam re- ysem rojakom v South Chicago, a j po vsej Chicagi in vsej bližnji ■u- in daljni okolici, da se bo igrata, la na Southchicaškem odru pri ia- sv. Juriju slovenska igra "Kisle so gobe". To bo v nedeljo dhe 12. no m area 1944. Proizvajal jo bo et- Klub Ljubljana iz Chicage. ri- Več o vsem tem v prihodnji šte-oj viiki tega lista. Pazite na dopis :o- iz South Chicage! 'o- K. Trilier ije -o- ga VI rad* berete vesti iz dm-ni- gih naselbin; dragi radi bero a- novice iz vale naselbine. Poro-iti, čajte novice in dogodke v "Am. i jo Slovencu"« ' « ** uMiJi— jj DOGODKI | \\ med Slovenci po | Ameriki Dobil priznanje za molzne krave Avon, O. — Slovencem poznati Daniel Kekič, ki je doma iz Žumberka na Hrvatskem, i-ma tukaj okrog več farm, in redi 120 čistokrvnih krav švicarske pasme. Nekaj posebnega je, da je tako lansko leto kakor tudi letos Kekičeva krava dobila prvenstvo. Letos je bil njegovi dveletni molzni kravi priznan drugi največji rekord za mleko. V teku ltf mesecev so to kravo pomol zli po dvakrat na dan in je v tem času dala vsega skupaj 5,295 kvartov mleka in 497 funtov mlečne maščobe. Tako naznanja ž i vin o re j s k a zveza Brown Swiss Association. Nesreče Milwaukee, Wis. — Dne 20. ! t. m. je 56-letni Anton Saffran J (Zefran) tako nesrečno padel ' na potu v prodajalnico, da si > je zlomil nogo. Padec je bil ta-L ko silen, da so siromaku kar kosti gledale iz noge in kri mu je tekla curkoma. Takoj so ga I odpeljali v bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl zaradi za- f strupljenja krvi. Rojen bil v ' |Šmihelu pri Novem mestu. Ba-vil se je z izdelovanjem cigar. Tu zapušča ženo, sina in dve T i hčeri, v Clevelandu pa sestro. II _ Znana rojakinja umrla. Forest City, Pa. — Dne 17. 1 februarja je umrla splošno B znana rojakinja Mrs. Terezija Muchitz. Stara je bila 65 let, v Ameriki pa se je nahajala o-e I krog 50 let. Doma je bila iz '1 Kočevja. Zapušča soproga Martina, ki je bil bivši župan 3 mesta Forest City, Pa., pred 7 leti pa glavni odboiiiik KSKJ, 0 | nadalje sina Josepha, ki je po- veljnik pri letalskem oddelku ~ ameriške armade nekje on- 1 stran morja, in Walter j a, ki je korporal pri signalnem oddel- 0 ku ter je nastavljen v Panami, 0 pa tri hčere, Daisy, Alice in Lila. Pokoj niči bodi ohranjen blag spomin, prizadetim pa iz-i- ražamo naše sožalje. a _ [i Smrtna kosa o_ New York, N. Y. — Dne 19. i- feTa. je v Homestead, L. I., 0 vsled raka umrla rojakinja e Mrs. Elizabeth Kraus, stara komaj 42 let. Tukaj zapušča moža, sina, bratra in tri sestre. 'i Prestala operacijo e North Chicago, 111. — V bol-k nišnici sv. Terezije je bila 17. t- feb. operirana Mrs. Agnes Iva-netič, iz 1034 Park Ave. Ope-i> racijo je srečno prestala in se i- povrnila domov, kjer se ji zdravlje polagoma zboljšuje. n Želimo ji, da bi čimprej popol-o noma okrevala. — Mrs. J. K. >» Potrjen k vojakom e St. Lčuis, Mo. — Profesijo-li nalni ;žogometni igralec Al >- Milnar, naš rojak, ki igra se~ s- daj z žogometno skupino St. Louis Browns, je bil pred kratkim potrjen v armado. Je o-ženjen in družinski oče. Kdaj ga bodo poklicali, še ni znano. Redek slučaj n Cleveland, O. _ Letos 29. feb. je bila staršem Mr. ita Mrs. i* Thomas Smičiklas rojena hčer-l* ka, ki bo imela svoj rojstni ri dan samo vsaka štiri leta, kar e ima pa tudi svojo dobro stran. j Ko bo praznovala svoj 16. roj-0 stni dan, bodo njene vrstnice, ki so bile rojene le en dan prej, praznovale svoj 64. rojstni dan. is _ Poroka Cleveland, O. — V cerkvi sv. Vida sta se 22. feb. poroči-i- la Edward Kuhel, sin Mrs. A-■o ne Kuhel iz 1373 E. 52. St., in ► Ana Zakrajšek, hčerka Mr. in i. .Mrs. Louis Zakrajšek iz 6609 Bonna Ave. K , ^ ^a -__i-__i J«—M Torek, 7. marca 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC__Stran * j1 ....... M Zapadna gp Zveza ! Slovanska DENVER, COLORADO žS® | UPRAVNI ODBOR; ! Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd place, Chicago, I EL | Podpredsednik ia mladinski nadzornik: Geo. J. Mkoalavich. 3360 Viae ! Street, Denver, (16) Colo. | Z podpredsednik: Prank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Locknort, HL i i Tajnik: Anthony Jerinn. «78 Washington St, Denver, (16) Colo. < i Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. « » Vrhovni sdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bids, Pueblo. Colo. J NADZORNI ODBOR: { . j Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (18) Colo. J 2. nadzornik: Mika Popovieh. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. J * nadsoraik: Anton Ropar, 406 E. ,Mesa Ave. Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. i [ 2. porotnica: Johanna V. 1fervxr, 7801 Wade Park Ave* Cleveland. 0. ! » 3. porotaik: Vincent Novak, Box 492y Ely, Minn. S I 4. porotnik: Joseph Godec, 1«15 Huntmere Ave, Cleveland. Ohkx J • S. porotnik: Candid Grmek. 9537 Ave. M, So. Chicago, UL URADNO GLASILO: j "AmartVamW Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chlcsgo, IB. > Vse denarne nakaznice in vse uradne re« naj ee poifijajo na gl*r- < \ nogz tajnika, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J ; foje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, tudi ' i bolniške nakaznice, naj m pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. m priporoča vtem Jugoslovanom, kakor tudi članom dni- < [ gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. , Kdor želi postati član Zveze, naj se oglati pri tajnika sajhližnjega dm- ! | štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede J > ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila * j in potrebne listine. — J | 8LOVBNCZ, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVSZO! J RESOLUTION Pursuant to the authority vested in the Supreme Board by the provisions of Section 53 of the By-laws of The Western Slavonic Association, be it hereby enacted that all male applicants between the ages of 16 and 38 years shall not be insured for more than $500.00. All provisions of our By-Laws, conflicting with this enactment, shall be amended to comply thereof. The above decision made by the supreme board shall apply only to new male members who will enter this Association after this decision will take effect in accordance with provisions set forth in our By-Laws. All local secretaries of the subordinate lodges are hereby requested to read this amendment to our By-Laws at the next regular meeting of each and every lodge. In the event that 10 subordinate lodges will not file a protest as specified in Section 53 of our By-Laws, then the above decision shall become and be declared adopted as part of our By-Laws, so long as the war j i will last. i' 1 Fraternally yours, 1 ANTHONY JERSIN, Supreme Sec'y. RESOLUCIJA 1 V smislu polne moči in pravice, ki jo ima gl. odbor kot do- 1 ločeno v točki 53 v pravilih Zapadne Slovanske Zveze, se s tem } sklene, da vsi moški prosilci med 16. in 38. letom se ne morejo i zavarovati za več kot 1500.00. Vse določbe naših pravil, ki so i v konfliktu s to določbo, se tem potom amendirajo, da bodo v so- 1 glasju z omenjenim sklepom. » 2 Zgorajšnjft določba se tiče samo novopristoplih moških prosilcev, ki bodo pristopili v Zvezo po sprejetju te določbe v ' smislu naših pravil. Vse tajnike (ce) krajevnih društev se prosi, da prečitate to določbo na prihodnji redni seji vašega društva. V slučaju, da 10 krajevnih društev ne bo vložilo protesta proti zgoraj omenjeni določbi, kot določeno v točki 53 naših pravil, potem bo ome- 1 njena določba postala del pravil, dokler bo trajala ta neljuba vojn^. , V . J Bratski pozdrav, 1 ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. -o--3 FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR 1 JANUARY, 1944 FIJfANČNO POROČILO ZSZ ZA MESEC JANUARIJ, 1944^"— Lodge Dis- Lodge Dis- No. Receipts bursamenls No. Receipts bursemenis Dr. št. Prejamki Izdatki Dr. sL Prejemki Izdatki 1 1........................$408.38 $261.50 33____________204.11 133.00 3..........- 446.99 170.50 34.._.......11.79 14.00 4.„_.....„ 105.87 75.50 3«..„.......• 194.63 16.00 1 5~..................319.88 744.50 37__________________47.69 37.00 6........— 76.26 147.00 38..._.....- 86.53 51.00 7------------------320.25 3.00 , 41____________________469.96 145.70 8...----------47.96 28.00 44.______________52.59 —.— 9--------------------223.43 40.00 45__________________67.60 69.00 1 1----------------39.15 514.00 4«.________________30.77 5.00 13-,......._ 24.43 , —51.________________84.65 31:00 t 1 4........................238.16 151.50 52.__________________59.02 105.00 1 5--------------------136.95 —.— 53............10.75 —,_ 1 6------------------449.05 469.35 54..............66.01 —i 1 7.............137.07 56.00 55..._.......36.42 104.00 , 2 1............257.78 103.00 56____________________58.53 —.— 2 2.......— 69.94 34.00 • 57__________________12.65 2.00 1 23—............96.90 30.00 58.......................13.08 —J 24--------------------90.43 2.00 59...................72.73 25.00 28---------- «0.70 4.00 60__________________24.20 — 27 —....... ' 20.75 61________________11.06 — 2 8--------- 23.83 —.— 62.............16.20 _.— I 2 9-------- 145.91 444.00 63...............34.70 13.00 30—.....- 13.04 250.00 64_____ 33 62 ____i 3 1............ 23.81 —.— 66............ 5.46 —.— - 3 2........... 151.23 3J.50 _____4 f Total — Skupaj .............................................45,632.70 $4,316.05 < Interest on Bonds — Obresti na obveznice: $6900 Middle Rio Conservancy 4%...............4160.00 $13000 Ordway, Colo. Water, 4%............. 260.00 ' $5000 Perth Amboy, N. J., 5%_____________ 125.0© $5000 Walsenburg, Colo. Ref., » 4%%. _ 106 25 1 $1000 Costilla Co., Colo. Sch. ..______________________________ 25.00 . + 3 $6000 Dumas, Texas, Accrued___!__________A.................. 98.25 $774£0 Interest on FHA and MortfageLoans — Obresti na FHA in hip. 456.09 Taxes on FHA — Davki na FHA posojila ............. _ 141 58 Pire Insurance on FHA Loans—Zavaro*. proti ognju FHA_________36.48 FHA Insurance — Zavarovalnino, na 7HA posojila ......Z__________________16.061 Profit on Bond sold — Dobiček na prodanih bondih____________________________390.00 Certificate Loans Increased — Posojilo certifikatov zvišano..........30.07 Total receipts from lodges — Skupni prejemki od društev_______ 5,632.70 Total receipts — Skupni prejemki......................—.................. 7,477.48 Balance December 31, 1943 — Preostanek____________:___________ 411,490.42 Total — Skupaj .....................................................$418,967.90 Disbursements — Death Claims — Srartnine ....____\_____________________________$1,250.00 Sick Benefit claims — Bolniške podpore____________________________________2,156.00 Operation claims — Operacijske podpore...........................275.00 Premiums for new members—Ases. za nove člane................23.80 Special Benefit — Posebna podpora________________________. 25.00 Commissions for new members—Provizije za nove ČL 271.25 Prizes — Nagrade________________________________________________315.00 Total disbursed to lodges—Skupno izdato društvom... $4,316.05 Miscellaneous — Razno: Officials' Salaries —Uradniške plače______________________________199.55 Home Office Employee — Pomočnica v gl. uradu____________77.54 Postage and Telephone — Poštnino in telefon............................4.40 Fuel — Kurjavo_____.________________________________________________________27.94 . _ Per diem — Dnevnice.......................................................70.00 Collector of Internal Revenue (Social Security)___........ 23.42 Collector of Internal Revenue (Withholding Tax)______86.40 Stationery — Pisalne potrebščine ........4......................2.00 Steno for Sup. Vice President—Pomoč. gl. podpreds..........3.12 Additional calendar expense________________________________________________7.90 Official Organ — Uradno glasilo__________________________„ 782.70 Exchange Charges on coupons—Vnovčenje kuponov- 1.50 $1,286.47 ■ » Total disbursements — Skupni izdatki _________________________$ 5,602.52 Balance January 31, 1944 — Preostanek____1_____________________4413,365.38 Sick Benefits Paid — Bolniške podpore plačana: Ldg. No. Nam« Amount Ldg. No. Nama Amount Dr'4fc Vsoto Dr. šL Ima Vsoto Ambrozich John $10.00 21 v Milek Matt 29.0Q 1 Cessar John 29.50 21 Orazem Mary 29.00 1 Golesh Theodore 43.00 22 Kochevar Elizabeth 34.00 Kuder John 26.00 23 Gorshe Erazem 28.00 1 Martinac Alvira - 15.00 29 Chandek Rose - 438.00 Pavlakovich Joseph 25.00 32 Hribar Mike 17.50 J*"*2 Joe 7.00 32 Tomle Antonia 16.00 1 Sporar Louis 16.00 33 Ozbolt Pauline 32.00 Starr Nick 13.50 S3 Pistotnik Frank 33.00 Tanko Frank 17.50 34 Yaksekovic Jakob 14.00 3 Lesar John 30.50 37 Aho La uri 21.00 3 Pavlovec Gregor 14.00 37 Jarvie Charles 16.00 3 Prince Mihela 23.00 38 Bacca Mike 16.00 3 Radovich Nick 27.00 38 Rozina Frank 31.00 3 Starcer Johanna 7.00 41 Blanchard Charles 9.00 4 ^ Petrick Jake 60.00 45 Merchum John 24.00 4 Presto Anton 15.50 45 Rykovich Vera - 43.00 5 Balant Joe 23.00 51 Hribernik John 15.00 5 Bar hite Anna 38.00 51 Hribernik William 14.00 5 Gradishar Johanna 31.00 52 Kosec John, Jr. 21.00 5 Gruden Mary 24.00 52 Towne Rose 34.00 5 Hren Frances 30.00 55 Belle Joe 14.00 5 Kline John 11.00 55 Muhick Angeline 13.00 5 Pezderc Nick 15.50 59 Rudolph Caroline 6.00 5 Plut Katherine 36.00 _ 5 Salmich George 31.00 Total — Skupaj $2,156.00 < 8 Fisher Mary 37.00 < 6 Kapsch Emily 31.00 Operation Paid — 8 Slopar Frank 28.00 Operacijske podpore: 9 Sabon Sam 13.00 6 Fischer Mary $75.00 11 Kosec Joe, Sr. 14.00 16 Cid Minnie 75.00. < 14 Krebs Mary 17.00 52 Kosec John 50.00 14 Mlakar Katie 17.50 55 Muhick Angelina 75.00 1 14 Pozun Slava 25.00 _ < li Mary 30.00 Total _ Skupaj $275.00 16 Cid Mmne • > 58.00 '} 16 Janoski Mary 23.00 Death Claims—Smrtnine: 16 Klancher John 9.00 5 Salmich George $500.00 N 16 Konciha Emer 38.00 n Lipersick Grace 500.00 ' I« 16 Lesar Rose > 35.00 30 Benedict Jerry 250.00 1 16 Lesar Vernice 26.00 _ t| 1! o.UparuKtthInne Total-Skupaj $1,250.00 < 16 Stomch Katherine 61.00 < 16 Trotter John 32.00 Special Benefit — , 17 Proietti Benedetto 31.00 Iwedna podpora: ( 21 Brownell Lee 35.00 9 Dremel Anton $25.00 j 1 CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR JANUARY, 1944 ! SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA MESEC JANUARIJ. 1944 Entered — Pristopili: n |] K št. 9 iz ml. odd.: John Benigar, Cert? DD-1408, R. 18, zav. $1000 in $1. 1 K št. 15 iz mL odd.: Rollo Bianchi, Cert DD-1409, R.-20, zav. $500 in $1. K št. 21 iz mL odd.: Frank Chimzar, Cert DD-1414, R. 18, zav. $500 in $1. j K št 29: Margaret Klanac, Cert. DD-1410, R. 20, zav. $500 in $1. j i Lodge No. 41: Florence Grande, Cert. DD-1411, C. 29, ins. $250; from Juvenile Dept.: Sylvia Lambrecht, Cert. CC-144, C. 18, ins. $1000 and $1; 1 Louis T. Pečjak, Cert. CC-143, C. 18, ins. $1000 and $1. ] K št 45: John S. Bebich, Cert. DD-1407, R. 47, zav. $500 in $1. Lodge No. 46 from Juv. Dept.: Elizabeth Mangino, Cert. DD-1412, C. ^ 16, ins. $500 and $1. < Lodge No. 54 from Juv. Dept: Louis F .Dussart Cert DD-1413, C. 18, ] ins. $500 and $1. 1 Lodge No. 61: Louis DiLegge, Cert. DD-1415, C. 24, ins. $500 and $1. f1 Withdrew from all benefits—Odstopili od vseh podpori 1 Lodge No. 3: Bertha J. Bregar, Cert. BB-680. 1 Lodge No. 17:Harvey Ekx, Cert. BB-675; Carl Smith, Cert. DD-722. 1 Lodge No. 30: John Lopan, Cert.- DD-509; Andrew Smodey, Cert DD- 1 1200. Lodge No. 41: Louis Ambrose, Cert. B-205. 1 Lodge No. 56: Richard M. Glavan, Cert. BB-626. j Lodge No. 59: Helen Delasko, Cert. DD-1402; Charles Zimmers, Cert < D D-1294. ? j Reinstated iof all benefits — Zopet sprejeli sa vse podpora: 1 Lodge No. 16: Joseph Horvat, Cert C-45. Lodge No. 41: Louis Kucler, Cert. BB-452. Changes In Insurance Lodge No. 41: Olga Barbich Angel, Cert DD-703, increased from $500 i i to $1000. L Died — Umrli: Pri št 3, umrl dne 19. januarja 1944: John Lesar, Cert 468, star 69 let. « Vzrok smrti: Gen. Arteriosclerosis. Pristopil v Zvezo 14. jan. 1911. Zavaro- i < van je bil za $500, R. 36. j J Pri št. 5 umrl dne 16. jan. 1944: George Salmich, Cert. DD-927, star 20 i let. Vzrok smrti: Thrombosis pulmonary vessel, Probable streptococcic blood infection. Pristjppil v Zvezo 11. apr. 1941. Zavaroavn je bil za $500, 1 R. 18. -ČM št 11 umrla dne 10. jan. 1944: Grace Lipersick, Cert. 5169, stara 1 26 let Vzrok smrti: Ethyl cloride poisoning. Pristopila v Zvezo 20. okt. 1 1935. Zavarovana je bila za $500, R. 18. 1 Pri št 30 umrl dne 28. dec. 1943: Jerry Benedict Cert 3032, star 59 ( let Vzrok smrti: Crushing injuries through lumbar region. Pristopil v 1 Zvezo 16. marca 1926. Zavarovan je bil za $250, R. 42. May their souls rest in peace and to the bereaved families we express ) our heartfelt sympathies. FINANCIAL REPORT OF THE"JUVENILE DEPT. OF THE WSA FOR JANUARY. 1944 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC JANUARIJ, 1944 Lodge No. Receipts Lodge No. Receipts Dr. it. Prejamki t Dr. št W Prejemki -r A 4 $44.62 ' ' 9 '' ' 810 V' 1 8 32.16 . 11 L.35 ^ 3.00 14 20.17 5 16.80 15 > 4.05 6. 3.30 16 37.69 7 6.75 17 n . 13.20 j j 8 • -- 225 21 30.70 11 » 22 4.50 44 1.95 ■ 23 2.43 45 9.6O 124 7.80 46 .90 i 26 1.65 51 f 3 45 ■| 27 .75 52 15.03 > 28 .75 53 2.65 29 7.15 *4 215 31 1.35 55 4 07 32 9.15 56 14 30 33 80.96 5? 75 34 .15 59 9.00 36 23.85 60 4.27 37 1.80 61 2 40 38 22.29 63 1 50 41 64.04 64 .75 Total — Skupaj----x-------------------------------------— $506.53 $506.53 Interest on Bonds — Obresti aa obveznice: $1400 Huerfano Co., Colo. Sch., 4%%...........431.50 $2630 Middle Rio Grande Conserv., 4%............... 80.00 $111.50 Total receipts — Skupni prejemki _________________________ 618.03 Balance December 31, 1943 — Preostanek___________________________ 32,230.63 . Total — Skupaj ----------------------------—-------------------$32,848.66 Disbuzsemenls — Isdalki: , Reserves refunded — Rezerve povrnjene: Ldg. No. Nama Amount ' Dr. št Ima Vsoto ; 1 Angerer Albert------------:_______J$ 1.90 * 1 Drobnick Ann ______________________________ 14.55 ' 7 Marolt Angeline __________1_____________ 9.65 s 16 Narod Wilma ___________________________________ 3.70 26 Strasiser Frank_____________________________ 13.20 41 Joseph Grande ___________________________f 9.65 59 / Cerino Angeliile________________11.45 $ 64.10 Fraternal Voice — Bratski glas___________L________ 43.96 Commissions — Provizije za nove člane'_________________174.75 Refundde to juv. branches—Povrnjeno mL društvom.. 256.49 Refunded to lodges — Povrnjeno društvom______________ 296.64 Exchange Charges on coupons—Vnovčenje kuponov.. 1.25 Total disbursements — Skupni izdatki____________________$ 837.19 # i ■ ■ -Balance January 31, 1944 — Preostanek___________________...____ $32,011.47 Denver, Colorado, February 19, 1944. , ANTHONY JERSIN, See*y-gL tajnik. ' j ZSZ ENGLISH SECTIOF i 1 ——————-----------' , -—— Trail Blazers Lodge No. 41 Denver, Colorado. Our dance on February 19 was a success in every respect although we could have had many more members and friends present The folks already are clamoring for another dance, so lo grant the wish it was decided to hold another immediately after Lent — the first Saturday after Easter Sunday, which is April 15. Keep that date in mind—write it down or draw a circle around April 15 on a handy calendar. More com-1 plfcte details later after the officer-dance committee meets. The meeting on Feb. 24 was poorly : attended. 'We must frankly admit that your lodge does not deserve this lack of interest; more members should display some measure of J loyalty to their lodge that is their protector and a better spirit of cooperation with faithful support to the ] officers and faithful few is urgently , necessary. We hope a goodly number of our some 258 members will find a way to be on hand only one night each month, the fourth Thursday. Please remember when there are five Thursdays, like in this month of March, it is not the last Thursday of the month—it is the fourth Thursday. Therefore, the meeting this month is on March 23. The same applies to the juvenile's meetings oa^very fourth Sunday of each nibo&L. The February meeting was brief but interesting and constructive. President Miroslavich explained in full the terms of the "Insure the Family Campaign" for this year and expressed the confident hope that we must repeat capturing all top honors, retain the Trophy and make certain to earn the special prize of $250.00. Rose Plutt announced the Supreme Office received word the solvency of the WSA was increased from 134.15% to 138%. This is good news of which we may well be _proud. Edward Krasovich gave out some worthwhile reports indicating the great progress of your lodge. Joseph Shaball made an excellent detailed report for the auditing committee giving splendid highlights of the financial standing and other interesting matters concerning the 1943 affairs of your lodge. Felix Dijorio, Carl Putnik, Jennie Marr and Agnes Kucler were among those who contributed to the deliberations of the meeting. John K alee vich comes a long ways to attend every meeting. Our local physician and surgeon, Dr. John R. Shafer, was initiated into membership and responded with a talk. Dr.. Shafer will be happy to meet all members of the WSA at his office at "4522 Washington to become acquainted as a brother and friend. Those in need of his professional services will be given expert attention. The phone is Main 6711. Refreshments were served after the meeting, which adjourned with a beautiful ceremony in tribute and respect to all WSA members in* the armed forces living and dead. Trail Blazers—see that your entire household, Mom, Dad, brothers, sisters and all the kiddies (the whole family) is enrolled into the WSA. Let us quickly secure the quota of 25 thereby cinching $10.$0 after which strive to climb up to thfe'top prize of $50.00 aiming to finish the year with over 200 new members for the capital prize of $250.00 — $300.00 in all. [It can be done! , Let us give much attention to the building up of juvenile membership and endeavor to all possible for their activities. KAJ BO PA SIVKA REKLA? Dajte kemiku proste roke, pa si bo težko predstavljati, kako daleč ga bo pripeljala njegova domišljija in poznanje naravnih prvin, gotovo pa je, da bi prav kmalu nobena stvar ne bila več zavržena. Tako je W. D. Hopie, kemik v Los Angeles, razvil način, kako pridobivati kinin, zdravilo zoper mrzlico, iz žajbelja. Pred nedavnim pa je iznašel način, kako izdelovati papir iz napol prebavljenega sena v želodcih goveje živene, ki jo po-koljejo v klavnicah. £islina v kravjem žalodcu učinkuje" ravno tako pa prežvečeno seno, katar se^ godi pri rednem izdelovanju papirja iz lesa ali pa koruzzdce. Ta novi vir papirja bo lahko precej pomagal, da papirja ne bo toliko primanjkovalo. Samo v .klavnicah v mestu Los Angeles 4obijo 85 ton prežvečenega sena iz želodcev živine, ki jo zakoljejo |v enem samem dnevu. Na drugi strani pa ae iz tega 2opet vidi, da je resničen tisti rek, ki pravi, da v ameriških klav-nicah uporabijo prav vse do zadnje dlake, samo prašičjega cviljenja in kraljenja še ne znajo spraviti v denar. Morda ; tudi ni več daleč čas, ko bodo iz živinskih odpadkov izdelo-i vali godbene inštrumente, o LESA JE VEDNO MANJ Je pač vzrok za to, da nam vedno bolj primanjkuje lesa. Veliko materijala potrebujejo, ko iznova pozidajo in zgradijo zavzete sovražnikove utrdbe. Okrog 45 milijonov deskinih čevljev (board feet) so uporabili samo za popravo pristani-ščnih pomolov v Neapelju. Kolikor dalje bodo prodrle naše oborožene sile, toliko bolj nam bo primanjkovalo lesa. Ob koncu leta 1943 je znašala a-meriška zaloga 6 bilijonov de-skinih čevljev, kar pomeni, da se je -.zaloga v dveh letih zmanjšala za celih 11 bilijonov deskimh čevljev. Ravnateljstvo vojne proizvodnje (War Production Board) > ceni, da j bomo letos potrebovali 15 in pol bilijona deskinih čevljev lesa samo za zaboje, v katerih bomo pošiljali vojne potrebščine. Ena sama povprečna tovorna ladja potrebuje 250,000 deskinih čevljev lesa za zaboje, katerih je spravljena mitnici j a v njenem trebuhu. Vse to nam precej dobro pojasnu-je, kam gre les. V teku marea bo Rdeči križ j*a,biral $200,000,000 za svoj Vojni Fond za leto 1944. Ta denar moramo nabrati ako hočemo da Rdeči križ nadaljuje s svojim delovanjem. Prispevajmo vsi! * Naj za vas delajo! ^^ -- f^rf /r J PZAMENJAJTE pr£d- mete, k! jih ne rabite ^O^Z/ za vojne znamke. Ne imejte vaše nerabne predmete»razdrte a'li po* kvarjene v podstrešju ali pritličju. Zamenjajte jih za vojne znamke pri vašem trgovcu z električnimi predmeti ki imajo razobešen rdeč, beli in plavi znak. On jih bo za nekoga popravil, morda za zaposlenega vojnega delavca, ki morda ne more dru- \ gače kupiti takega predmeta, dokler ne bo dosežena zmaga. T. -'-.*-" . i Opomba: Commonwealth Edison Company ne kupuje obrabljenih električnih predmetov, ra~ * da pa pomaga chicaškim trgovcem v tem patri-otičnem zamenjevalnem načrtu« j ■t?: „ JČV 'f*?;: ■ '{'fx"' : j i COMmmZALTH Etmojc COMPJUit I l « b************* ............................................................................... ^ KNEZ SEREBRJANI — ROMAN - j! Rusko —A. K. Tolstoj •> Poslovenil - Al. Benkovič V Stran 4 _Torek, 7. marca 1944 Godunov je govoril naravnost, z odkritim obrazom, brez sleherne zadrege, kakor da bi ne bilo v njem niti sencexzvijač-nosti in nobene skrbi za Serebrjanega. Ko je prejšnji večer spremil Serebrjanega čez zadnje krilce, ni storil tega zato, da bi skril pred carjem njegov obisk (to bi bilo prenevarno), marveč zato, da bi kdo izmed kobodskih ljudi ne opozoril Ivana - pred 'njim in ga kot prvi poročevalec ne naščuval proti Godunovu samemu. Namigava-nje o Vjazemskem, ki je delalo iz Serebrjanega sovražnika umorjenega kneza, si je Boris Fedorovič Godunov izmislil in pripravil že poprej. Car je zazeval še enkrat, a ni odgovoril »ničesar in Godunov, ki je pazil na vsako potezo njegovega obraza, ni našel na njem nikakega znamenja ne vidnega ne skritega srda. Nasprotno, opazil je, da je carju všeč, da se mu namerava Serebrjani sam izročiti. Kljub temu, da je prelival kri in da je radi tega vse trepetalo pred njim, je vendar hotel Ivan doseči, da bi ga imeli za pravičnega in celo milosrčnega; njegove mo-ritve so imele vedno videz stroge pravičnosti in zaupanje v njegovo velikodušnost mu je prijalo tem bolj, ker se je le redko pokazalo. Godunov je nekoliko počakal, potem pa je sklenil vprašati Ivana Vasiljeviča naravnost. "Ali ukažeš, gosudar," je vprašal, "poklicati k sebi Grigorija Lukjaniča?" A zadnje usmrtitve so že dovolj nasitile Ivana; nekaj nepotrebnih glav ni moglo ničesar pridati njegovemu zadovoljstvu in ni moglo vzbuditi v njem za nekaj časa speč$ krvoločnosti. . _ Pozorno je pogledal Godunova. "Ali misliš," je vprašal strogo, "da ne morem živeti brez mor jen ja? Med zločinci, ki izpodkopavajo gosudarstvo, in Nikito, ki je posekal Afonko, je razlika. Kar pa se razbojnikov tiče, bom še premislil, katere dam umoriti in katere pomilostim. Naj se zbero vsi z Nikito vred pred Velikimi vrati na dvorišču. Ko pridem iz spalnice, bom videl, kaj storim ž njimi." Godunov je želel carju dober počitek in odšel z globokim poklonom. Vse je bilo sedaj 6dvisno do tega, kakšne volje se Ivan prebudi. 37. Odpuščenje. .v Ko je dobil Nikita Romanovič od Borisa ♦ Godunova poročilo, je prišel s svojimi razbojniki na carski dvor. Ranjeni, raztrgani, v raznovrstnih capah, nekateri v kmetiških jopah, drugi v ovčjih kožah, eni v opankah iz ličja, drugi bosi, mnogi z obvezanimi glavami, vsi pa brez čapk in orožja so stali tu molče drug poleg dragega in čakali, da se car zbudi. Slobode niso videli prvikrat ti korenjaki; prihajali so sem kot goslarji, berači in gonilci medvedov. Nekateri so se udeležili tudi zadnjega požiga, ko sta prišla Prsteh in Koršun osvobodit Serebrjanega. Med njimi so bili že znani nam obrazi, mnogih pa je tudi manjkalo. Manjkalo je tistih, ki so, braneč rusko zemljo, pred kratkim padli na rjazanskih poljih, in onih, ki iz ljubezni do svobodnega življenja po kočah po zmagi niso hoteli izročiti carju svojih glav. Med njimi ni bilo ne Prstena ne Mitke ne rdečelasega pevca ne deda Koršuna. Prsten, ki se je zadnjič prikazal v Slobodi v dan sodnega dvoboja, je zginil Bog ve kam; Mitka je šel za njim; pevca je že prej ubil Serebrjani, Koršuna pa so trgali sedaj pod kremijskim zidov-jem psi in kljuvali vrani... Že dve uri so čakali junaki s povesenimi očmi, ne da bi slutili, da jih car opazuje skoz majhno okence, ki je bilo napravljeno nad krilcem in skrito za vzorkovano lino. Nihče izmed njih ni spregovoril ne s tovariši ne s Serebrjanim, ki je stal za- mišljen ob strani in se ni zmenil za množico ljudi, ki«o se gnetli pjri vratih in fesah. j Med radovedneži je bila tudi gosudarjeva dojila. Stala je na krilcu podprta s kljukasto palico in gledala na vse to z ugasMmi očmi in čakala, da se prikaže Ivan, morda zato, da bi ga s svojo prisotnostjo zadržala od nove okrutnosti, r ; Ko se je Ivan Vasiljevič iz skritega okna do sitega nagledal izobčencev in se nasla-dil z mislijo, da stoje sedaj med življenjem in smrtjo ter da jim ne more biti dobro pri srcu, se je nagloma pokazal na krilcu. Spremljalo ga je vec stolnikov. Ko so razbojniki ugledali carja, oblečenega v zlat brokat jft opirajočega se ob vzorkovano palico, so popadali na kolena in sklonili glave. Ivan je molčal nekaj časa. "Pozdravljeni, raztrganci!" je rekel nazadnje ; nato je pogledal Serebrjanega in pristavil: "Zakaj si prišel v Slgbodo? Ali se ti toži po jeci?" "Gosudar,". je odgovoril Serebrjani skromno, "iz ječe nisem ušel sam; razbojniki so me odpeljali s silo. Potem so pobili širinskega murzo Šihmata, kar je tvoji milosti že znano. Skupaj smo pobili Tatarje, skupaj se izročamo tvoji volji; daj nas u-smrtiti ali pa nas pomilosti, kakor se zdi tvoji carski milosti!" "Torej ste takrat ponj prišli v Slobodo ?" je vprašal Ivan razbojnike. "Odkod ga poznate?" "Batjuska car," so polglasno odgovorili razbojniki, "rešil je našega atamana, ko so ga hoteli v Medvedevki obesiti. Ataman ga je zatC"odpeljal iz ječe." "V Medvedevki?" je rekel Ivan in se nasmehnil. "To je bik) menda takrat, ko si Homj&ka in njegovo spremstvo našeškal z bičem? Spominjam se tega. Odpustil sem ti to prvo krivdo, potem pa Bi bil po najinem dogovoru vržen v ječo za novo krivdo, ko ši drugič napadel moje ljudi pri Moro-zovu. Kaj praviš na to?" Serebrjani je hotel odgovoriti, a dojilja ga je prehitela. "Dosti krivd si mu že naštel!" je srdito rekla Ivanu. "Namesto da bi ga pohvalil, ker je pobil Basurmane in branil cerkev Kristovo, iščeš sedaj, kakšno novo krivdo bi našel na njem. Ali nimaš še zadosti mučenja v Moskvi, ti volk?" "Molči starka!" je rekel Ivan strogo. "Ne potrebujem tvojih babjih naukov!" Vendar se kljub svoji nejevolji nanjo ni - hotel razdražiti; zato se je obrnil od Serebrjanega in rekel klečečim razbojnikom : "Kje je vaš ataman, obešenjaki? Naj stopi naprej!" Serebrjani je povzel besedo za razbojnike. "Njih atamana ni tu, gosudar. Odšel je takoj po rjazanski bitki. Pozval sem ga, pa ni hotel iti z nami." ' "Ni hoteli" je ponovil Ivan.."Zdi se mi, da je ta atdman tisti slepec, ki je prišel s st&rcem v mojo spalnico. Poslušajte, capini ! Ukazal bom poiskati vašega atamana in ga natakniti na kol!" "Tebe samega," je zagodrnjala pestunja, "bodo hudiči na onem svetu nataknili na kol!" A car se je delal, kakor da je ne sliši, in je nadaljeval, gledajoč po razbojnikih: "Vas pa, ker ste se mi sami izročili, po-miloščam. Zavalite jim pet sodov medice na dvorišče! ... No? Ali si zadovoljna z mano, norica stara?" Dojilja je požvečila z ustnicami. "Bog živi carja!" so zakričali razbojniki "Služili ti bomo, batjuška gosudar! Za-služimo si tvoje pomiloščenje s svojitni glavami!" -- "Dajte jim," je nadaljeval Ivan, "^sa-kemu po en dober kaftan in po eno griv-, no!" (Grivna=deset kopejk) Vpišem jiti v opričnino f Ali mi hočete služiti med oprič-niki, obešen jaki?" (Dalje prih.) RUSI NAPREDOVALI ZA JiL MILJ; SILOVITI NAPADI NA BERLIN; DRUGE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) verni fronti ob Narvi se boji nadaljujejo. London, Anglija. — Zračni napadena Nemčijo se vrše stalno sleherni dan. . Ni ga dneva, da bi ne bila nemška mesta bombardirana izr zraka. Poseben silovit napad so vprizorili v soboto Amerikanci s svojimi letečimi trdnjavami na Berlin. Zgubili so 1:6 bombnikov. Napad je bil obsežen in je povzročil nadaljno razdejanje nemške prestolnice. Na mesto so vrgli več, kakor šest tisoč tonov bifcnb. Tudi druga mesta so bila bombardi&na. Angleški letalci so v nedeljo večer bombardirali vsa francoska obrežna mesta. Posebno mesto Callais je doživelo silovit napad. ri Neapelj, Italija. — Vojskovanje v Italiji je za oporišče pri Anzio de vedno zelo močno. A-merikanci in Angleži so bili do-aedaj v stanu odbiti vse sovražne napade. Govorice se širijo, da bodo Nemci privedli v kratkem liadaljna ojačenja v Italijo iz Rusije in Francije. V notranjosti Italije ni na frontah posebnih sprememb. Poročila o-menjajo rflabo deževno in sne-žjeno vreme. ; Pearl Harbor, Havajsko. — Borba v Pacifiku je v stalnem teku. Sleherni dan izvršujejo močne napade na japonske po- j zicije po otočju v južnem m osrednjem Pacifiku. Angleži poročajo o večji zmagi v Bur- j mi^ kjer imajo Angleži afriške čete, ki so prodrle globoko ob obrežju proti Akyubabu. -o- PRI PSKOVU NAPOVEDUJEJO STRAŠNE BOJE Moskva, Rusija. — Nemški ujetniki, ki so padli v ruske ror ke zadnje dni so Izpovedali, da je Hitler zapovedal, da se mora mesto Pskov braniti nad vse trdovratno. Pskov je važno železniško križišče in od tu je mogoče prodiranje proti Baltiku, zapadu in jugu. ' 0- — Washington, D. C.—Perzija je zaprosila Pomožno Ustanovo Zedinjenih narodov za pomoč za omejevanje t£fusa, ki se zadnje mesece silno širi po vsej Perziji. Nevarnost Je, da se epidemija te bolezni zanese tudi v evropske dežele, kar bi bilo zelo usodno za vse narode. • — London, Anglija. — "Svobodna radio postaja" iz Jugoslavije javlja, da so partizani razdejali progo med Karlov-cem in Zagrebom. Tam so zasedli tudi železniško postajo Horvati. Poročilo omenja tudi ostre boje v Sloveniji. . • i . __ t -."■'■h'. » . .. • ' • • NAZNANILO IN ZAHVALA j S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem žalostno Test, da je moj nadvse ljubljeni moi in <^peT otrok FRANK PANCAR previden S sv. zakramenti sa umirajoče, dne 6. februarja 1944 za vedno v Gospodu zaspaL Pokojni je bil rojen v vasi Čatež pri Zaplazu na Dolenjskem, dne 19. avgusta 1876. in je prišel v Ameriko pred 42 leti. Bil je *p£ieini zastopnik Aroerikanske-ga Slovenca. Prav lepo se zahvalimo vsjjftn našim sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoči* tolažbo v teh žalostnih urah. Nadalje se prav lepo sahv«Ssno vsem sa darovpne sv. maše, za vence, in vsem, ki so dalf svoje avtomobile na razpolago, ter vsem, ki so ga prišli kreptt4n;ki so ga spremili na pokopališče sv. Jožeta v Forest City, Pau Prav lepa hvala 4udi časti-temu g. F.VA. Jevniku za darovano sv. mašo, ter za opravljene pogrebne obrede na pokopališču. Še enkrat prav lepa hvala vsem, Id So nam kaj dobrega storili v teh dneh naše velike žalosti. Radi bi se sahvalili vsakemu posebej in če bi po.pomoti koga izpustili, bi bil morda užaljen. Pokojnega moža in očeta priporočamo v molitev in blag spomin, ter naj mu bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: ~ MARGARET PANCAR. soproga; ANTHONY, JOHN, JOSEPH in FRANK (vojak), sinovi; SOPHIE, ANGELINE in MARGARET (poročena Paška), hčere; JERA I PUNTAR, naša stara matu IGNATZ PANCAR, brat; ANTHONY 5IMONČIČ, pol-brat; MARGARET in ANN MARIE PAŠKA, vnukinj L Vandling, Pa« dne S. marca 1944. MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki ifi prevzemamo vse dela, gradimo nove stavba I kakoršnega koli o b s a g a. I Sprejemamo velika dela kot I grajenje večjih poslopij. šoL ■ tovarn, ali kakršnekoli. Ob- enecn sprejemamo tudi ■ manjša dala. kot popravlja- I nje hiš in drugih poslopij. I Za nas je vsako dalo ta sa- I črte dajemo*na^£elJo bras* plačno. plačujete visoka na- I jemnine. Dajte si postaviti I Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois f V w A W ^f m . 'M r mf W p M . J. M. Trunk Menda je že tretje leto odprta i— druga fronta. Tako trdijo. Bolj in bolj grrmi po zraku: baje so cela nemška mesta v razvalinah. Vojaška zadeva; Poročajo pa danes iz ruske in laške fronte, toraj naši poročajo, ne le Rusi, da Nemcem prav ničesar ne manjka glede vojne oprave, kakor bi zračni ptiči ne bili razrušili še nobene tovarne. Fronta, fronta . . v Italiji je vroče! Dalje se poroča od naše strani, da rušenje stanovanj v nemških mestih le še podvoji odporno silo v Nemcih. Sami sodite. * E. Snow razpravlja v S. Evening P. o predmetu: "How fast can Russia rebuild". Zanimivo, če koga zanima. Snow sodi, da bo vzelo 25 do 30 let, tako je porušeno. Pa je vprašal komu-| nista, ki je bil prej v Ameriki, in ima vpogled v ruski program , za pozidavo. Komunist j^" rekel: pet let bo vzelo, ne več! j Snow je posluhnil. "How?" je silil. "There are no contradicto-. ry interests", pravi komunist, "simply because the principle of opposition is denied by the : whole Communist Party dictatorship." Razlago najdeš tam, ako te zanima. V Rusiji vsi za vsakega, vsak za vse! Pri nas poudarjamo demokratično načelo, ki je baje isto, ampak v resnici je: vsi za enega, vsak pa za se!- * Kdo nasledi Stalina, ako ga danes ali jutri zmanjka? Stalin ni Rus. Morda pride za njim kak slovanski Rus?- Morda. E. Snow meni, da bo Stalina nasledil drugi Armenec, Anastaz Ivanovič Mikoyan, ki je že prej naredil vse načrte za reorganizacijo in produkcijo in tako o-mogočil sedanji odpor zoper Hitlera. Tudi pozidava bo šla po tem načrtu, in načrt je delal čudeže. Odtod le — pet let! Kak Slovan bi bil za slovansko srce, ampak pri delu velja le nekdo, ki ima dlako na zobeh. * Ne maraš partizanov. Slo-bodno tt. Do danes so, in še Angleži in Amerikanci so se začeli za nje zanimati, pišejo o njih, ko je bilo prej, kakor bi jih ne bilo. Kako bo jutri ne vem, sam se pripravi, če hočeš. Tudi pri partizanih igra moralna stran vlogo. Pridruži se jim kak bradat pravoslavni duhovnik, in mnogi se dvignejo z njim. Zato je nastal med njimi rek: Svaka brada kao brigada! Tako pač je. * Ko so Rusi zavohali, da Nemci špegajo po Rusiji in bodo pri-; šli žet, kjer niso sejali, in dalje, ko so Rusi imeli dosti soli v glavah, česar je drugim hudo primanjkovalo in so imeli le — marelo (Chamberlain), so naredili načrt, da mora vse služiti le za odpor proti nemškim roparjem, toraj nič hlač, nič srajc, nič čevljev, nič žlic, nič potic za drugo prebivalstvo, vse le za vojaščino, za kanone, krogle, puške. Tako le so mogli Nemce ustaviti. E. Snow trdi, da bo ta načrt veljal tudi za pozidavo: "„ . . what the State plan requires for its fulfillment, will determinate the size and nature of the Soviet market..." To se nanaša na "kšeft" v Rusiji po zmagi. Moskoviči so bili tiči in bodo tiči. Kaj pa tiste dni v Jugoslaviji? Saj še menda niste pozabili! Kričali so, da jih bo "nevtralnost" rešila vseh nadlog, proti Berlinu so mižurkali, pošiljali tja vse, kar je Berlin hotel in želel imeti, in iz Berlina so prišle — harmonike, orglice, trompete, konjički, ki zadi piska j o . .'. in saj sami vidite, ^a-ko danes v Jugoslaviji plešejo! Nekj&so imeli le en sam kanon, pa še tega so — krave vlekle! Naj zadostuje le ta harmoniška mizerija* ko je mizerija narast-la v pravo morje. Ampak iz Moskve — nič! * Ne jaz, drugi trdijo, da bo utegnil najmanj vpliv Moskve narasti, ako Moskva zmaga, in da se bodo sosed j* morali ozirati na Moskvo. V Chicagu skačejo: tiranstvo, totalitarizem, nič "morali", to je zoper demokraciji . . . ! Well, pa ogradite vsako republičico s plotom, da ničesar ne boste videli od ostalega sveta. Go ahead, če mislite, da pridete v kak demokratičen raj! ★ Novice. A. Eden je povedal v parlamentu, da bo Nemčija razkosana, in da se atlantski čarter nanaša na vse kaj drugega. To je novica. Kaj takega se ne pove tja v dan! Novica je tudi, da namerava Rusija vzeti severni del Vzhodne Prusije, drugo naj vzame Poljska. Bomo še videli. Tretja novica bi bila, da prihaja v ubežno poljsko vlado nekaj razumevanja za zbližan je z Moskvg, Na to vsaj upajmo. NAPRODAJ IMAM: 6 stanovanjsko zidano hišo, kopalna soba v vsakem stanovanju, blizu Damen Ave. in 21. Pl.; cena je $7,500; 2 stanovanjsko zidano hišo, 5 in 6 sob; cena je $4,600* 500 dolarjev naplačila; 5-sobni "cottage"; cena je $4,500; 5-sobni "bungalow" v Ber-I wynu; cena $9,000. Imapi, še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod ] naprodaj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chica-' go, IU. Res. Tel. Rockwell 7196 Michael Trinko : in Sinovi PLASTERING and PATCHING ' CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa , in sten. i 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 - Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam ' priporočamo, da daste nam kot Slovencem, priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. _t_ ; DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG [ Urad: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah Telefon Canal 4918 I CHICAGO I Residenčni tel.: La Grange 3966 I i ' , ■ ...:»=ass========— = m i WtBHfWm fj^ym DR. JOHN J. SMEW Pregleduje oči In predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST « 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ BUY WAFTBO NDS and give tin change to M« MARCH OF DIMES