Jlova &oba PoStnina plačana v gotovini ixhaja v pocedeljek in peiek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, za inozemstvo 20 Din R*čun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: C«lj«, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi »e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažajejo le po možnosti. Štev. 4. Celje, ponedeljek 9. januarja 1933. Leto XV. Ustanovitev okrožnih organizacij JRKD za celjsko in mariborsko okrožje Ostra zavrnitev prevratnih na- menov slovenskih punktacijo- našev CELJE, 9. januarja. V Celjskem domu v Celju se se vr- Sil včeraj ustanovni zbor okrožnih or- ganizacij JRKD za mariborsko in za celjsko okrožje. Zbcra, ki sta mu predsetlovala predsednika celjske in mariborske sreske organizacije gg. dr. Ernest Ka- lan in dr. Fran Lipold, so se udele- žili. Gdposlanci vseh sreskih organi- zacij iz nekdanje mariborske oblasti ter številni poslanci in člani banovin- skega sveta. Na zboru če bilo zavzeto tudi cstro stališče proti nezaslišane- mu početju politikov iz bivše sloven- ske ljudske stranke, ki so se pridru- žili znanim zagrebškim punktaci- jam, katere zahtevajo, da se Sinatra vprasanje ureditve naše države še kot odprto in začenja znova reševati. Ogorčenje zastopnikov iz vseh srezov nekdanje mariborse oblasti nad ta- kim pcgubonosnim in razdiralnim delcm je bilo vsesplošno ter so bill sprejeti zadevno odločilni sklepi. 0 zboru je Ml izdan naslednji ko- munike: Na današnji skupni seji odbora mariborske in celjske okrožno orga- nizacije JRKD, katere so se udeležili zastopniki v mariborskem okrožju organiziranih srezov iz Murske So- bote, Dolnje Lendave, Ljutomera, Ptuja, Maribor levi breg in desni breg, Prevalja in šniarja ter zastop- niki v celjskem okrožju včlanjenih sreskih organizacij Brežice, Celje, Gcrnji grad, Konjice, Laško, Slovenj- gradec in Številni narodni poslanci iz teh srezov, sta bila konstituirana celjski in mariborski okrožni odbor JRKD. Za predsednika celjskega okrožnega odbora je bil izvoljen prcd- sednik celjske sreske organizacije dr. Ernest Kalan, za podpredsednika Ru- dolf Lorber, posestnik in župan v zalcu ter Franc Trupej, posestnik v Sevnici, za tajnika pa Franc Mrav- Ijak, direktor gimnazlje v Celju; za podpredsednika mariborske okrožne organizacije je bil izvoljen maribor- ski župan dr. Franjo Lipold, za pod- predsednika Ivan Janžekovič, posest- nik na Kcšakih, in Josip Renko, na- rcdni poslanec v Murski Soboti, za tajnika pa dr. Miles Vauhnik, tajnlk mariborske sreske organizacije. Sklenjeno je bilo, da sestavljata na- vedeni predsedstvi obeh okrožnih or- ganizacij svGjo skupno eksekutivo. Z cgcrčenjem je bila cbsojena nečuve- na akcija pristašev bivše SL5 in so bill tozadevno sprejeti važni sklepi. Pc referatih pcslancev se je razvila cbširna debata, v kateri so sodelovaJi vsi navzGČi. Soglasno je bilo ugotov- Ijeno, da je upravna in finančna de- koncentracija važen pogoj izbcljšanja hutlih gospedarskih razmer in da je treba širckcpoteznega in dolgoročne- ga gosptdarskega načrta. V zvezi s tern se je razpravljalo o državni po- možni akciji in njeni smotreni izved- bi. Ob scglasju vseh navzočih se je poudarjalc, da je le v doslednem slož- nem delu dano poroštvo za izboljša- nje sedanjih težavnih razmer. Odlocen nastop slovenskih županov V soboto 7. t. m. se je vršil v veli- ki dvoiani Kazino v Ljubljana občni zbor Županske zveze, ki se ga je ude- ležilo več sto županov in obCinskih odbornikov iz vseh krajev Slovenije. Navzoči so bili tudi .minister za so- cialno politiko Ivan Pucelj, minister n. r. Ivan MohoriČ, podpredsednik sonata dr. Fran Novak, podban dr. Pirkmajer, štirje senatorji in osem narodnih poslancev. Po govorih preg- scdnika Županske zveze župana g. Valentina Babnika iz Št. Vida nad Ljubljano, ministra g. Ivana Pufclja in podbana g. dr. Pirkmajerja, ki so bili sprejeti z velikim odobravanjem", se je pred prehodom na dnevni red oglasil k besedi g. dr. Pušenjak iz Slovenske Bistrice in opozoril na tr- žaški fašistični list »Piccolo« z dne 3. t. m., ki z velikim veseljem poroča pod naslovom »Za slovensko federa- tivno državo«, da se je politična sku- pina, ki jo vodi dr. Anton Korošec, pridružila v posebnem proglasu za- grcbški separatistični resoluciji in da zahtcva v ok vim fedarativno Ju- goslavijo samostojno slovensko cfr- žavo. Go vorn ik je vpraSal predsed- stvo Županske zveze, ali inu je o tern kaj znano in ali smatra za potrebno, da danes zbrani župani zavzamejo kako stališče. Razni drugi župani so povedali, da so čitali slične vesti tudi v nekaterih tli'ugih listih in da se razpošiljajo na znani način tudi pri nas. tajni pro- glasi, ki nosijo podpis dr. Antona Ko- rošca. Gre za nekake »ljubljanske punktacije« po vzorcu zagrebške re- solucije. V njih se najprej navajajo točke, ki so pač skupne in svete vsem Slovencem in tudi vsem ostalim Ju- goslovcnom, nato se razvija državno- pravni program. Glavna zahteva pro- grama jc popolna politična samostoj- nost Slovenije. Da sc to doseže, je po- treben nov sporazum s Srbi in Hrva- ti, ki naj bi stvorili državno zvezo v obliki federacije nacionalnih drža- vic, katerih ena bi bila Slovenija. Proglas se izrecno pridružuje zagreb- škim separatističnim sklepom in se tudi s tern postavlja na blazno stali- šče, da se je treba vrniti glede med- sebojnih oduošajev med Slovenci, Srbi in Hrvati v stanje, kakršno je bilo pred zgodovinskim aktom zedi- njenja dne 1. decembra 1918. Te ugotovitve so izzvale med /,bo- rovalci vihar ogorčenja, saj se vsi trezni Slovenci dobro zavedajo, da bi povratek na leto zmed in kaosa 191S lahko pomenil koncc naše politične in narodnc svobode in da bi enako ne- varnost sprožil tudi poskus razkosati Jiigoslavijo s pomočjo federacije. Da je temu tako, priča tudi dcjstvo, da so poprej o zagrebških in da sedaj o 1 jubljanskih separatističnih sklepili z največjo naslado poročajo ravno oni tuji listi, ki so vsak dan polni stru- penih napadov na Jugoslavijo. Zbor županov pa je v soboto pokaza!, da slovenski narod nima ničesar skup- ncga s temi stremljenji, marveč da jili iz vt--e duše obsoja in zavrača. Pa- dali so ogorCeni medklici z zahteva- mi, naj državna oblast naredi ener- gičen konec večnemu hujskanju in beganju ljudi. Vsi govorniki so tudi zahtevali, da Županska zveza, ki je po svojih članih, županih, gotovo naj- bolj pooblaščena predstaviteljica slo- venskega prebivalstva, z jasno in od- ločno resolucijo pove mnenje Sloven- cev. Vsi govori, ki so odločno in ogor- čeno zavraCali scparatistiCno akcijo skupine dr. Koroäca, so biJi sprejeti z burnim odobravanjem. ^borovalci so soglasno sprejeli na- slednjo resolucijo: V času, ko zločinskim nakanam zu- nanjih sovražnikov Jugoslavije daje- jo potuho tudi v domovini nekateri voditelji bivših političnih strank, ki skušajo zlorabiti težko gospodarsko in socialno preizkušnjo našega naro- ila, župani cele dravske banovine, zbrani na občnem zboru Zupanske zveze v Ljubljani, kot predstavniki vseh Slovencev slovesno in odločno izjavljajo: 1. 1. decembra 1918. smo Slovenci, Hr- vati in Srbi po svobodnem sporazu- niii opolnomočenih narodnih pred- staviteljev desinitivno in za vsikdar reSili vprašanje naše državne skup- tiosti. Zato o tern vprašanju ne pri- puščamo nikake debate več ter od- ločno odklanjamo lalikomiselne /a- hteve, naj bi se vrnili v kaotično sta- nje negotovosti pred 1. decembrom 1918. Obsojamo in pobijamo vsako stremljenje, ki je naperjeno proti na- ši dižavni skupnosti, zlasti zato, ker vidimo v jugoslovenski državni skup- nosti edino jamstvo za narodni ob- stoj vseh Slovencev ter za neoviran ] azmah slovenske kulture in vseh di ug-ih panog našega javnega življe- iija. Razkosovanje velike Jugoslavije ua več malih samostojnih edinic bi značilo ncvarnost za sam obstoj dr- žave ter s tern nevarnost novega su- ženjstva Slovencev pod tujim jar- mom, obenem pa tudi nevarnost za tcžko doseženi evropski mir. Združitev vseh Slovencev je naj- svctejši ideal no le vseh Slovencev, marveč ideal vseh Jugoslovenov. Za- to odklanjamo in obsojamo zJorabo toga vzvišenega ideala po posamez- nih politikih v strankarske svrhe. II. Izrekamo kralju Aleksandru in njegovemu. kraljevskemu domu ne- oinajno zvestobo in ljubezen ne le za- to, ker nam to veleva čut hvaležnosti za večne zasluge, ki so si jib. pribori- li Karadjordjeviči za osvobojenje in zedinjenj© Jugoslovenov, marveč tu- di zato, ker sta kralj Aleksander in njegov dom kot simbol našega narod- nega in državnega edinstva najjaCji steber in največje jamstvo za obstoj in napredek naše narodne države ter a tein tudi za obstoj in napredek Slo- vencev. III. I V današnji dobi gospodarske in so- cial ne stiske sm.atra.mo za naj mi j- nejše, da se vse sile združijo k skup- nemu naporu, kako bomo te stiske srečno in čim prej prebrodili. Gospo- dars'ka in socialna preosnova naroda se mora ustvaHti s sodelovanjem vseh stanov in slojev na osnovi smo- trenega gospodai'skega načrta. Pri tern smatramo zaščito in učvrstitev ARKADU AVERCENKO: Igralka Irena Sedel sem v garderobi slovite igral- *e Irene. Cudovita ženska z belimi Jölitmi, dražestno oblikovanim vra~ t0^, krasnimi očmi . . . Vzkliknil sern^ »Irena, ljubim vas!« Pridušeno je kriknila, sklenila ro- *e in se obrnila k meni. V trenutku tt*i jo ležala v narožju. »Ljubljeni, kako dolgo sem te Ca- *ala, svojega dragega. O, ljubim te!« »Srček moj, spomnila si me nežne- 8a dekleta iz »Krizantem«. Tudi ona Vzklikne, ko objame svojega drage- *a: >O, ljubim te!1« Najina sreCa je bila neskaljena. r(^in sva se sicer mimo gredo spo- , • toda vselej samo zaradi kake ^alenkosti. Na Primer: Opazii sem, da gleda v zrcalo, ko Jo Poljubijam. l • Wčaj išCeS v z**calut kadar te po- JJubim? v takih trenutkih Clovek ne sQie misliti na zrcalo.« V zadregi je bila. »Tako nerodno , mo obM- Prijel si me okoli vratu, l° pa nj pray. Mož mora objeti ženo c*z pas.« Ujezil sem se. Dve uri nisem z njo izpregovoril besede. Potem je priäla sama k meni in me objela. »Norček, kaj se jeziš zai'adi take malenkosti! Rada bi napravila iz te- be zanimivega moža. Hotela bi, da bi bil srečen.« Te besede so se mi zdele znane. Nekje sem jih že moral slišati. Saj res, pred kratkim so igrali v gleda- lišču dramo »Dnevi življenja«, kjer je imela Irena glavno ulogo. Takrat je morala poljubiti junaka in mu re- Ci: »Noröek, kaj se jeziS zaradi take malenkosti!« In tako dalje. Človek res ne ve, kje se pri Ireni neha gle- dališče in začenja življenje. Nekaj časa sem jo natančneje opa- zoval in kmalu sem se prepričal, da ne poznam žene Irene, ampak samo igralko. Zdaj je bila ti*peča Neročka iz »Nesrečnice«, zdaj junakinja iz dramo »Bolje pozno kakor nikdar«, zdaj lahkoživka iz kake komedije. Ce sem priäel kdaj prepozno do- mov, me ni čakala Irena, ampak ju- nakinja žaloigre, ki je vila roke in tožila: »Dragi, ne obsojam te! Nikdar te nisem lovila v svoje mreže, nikoli ni- sem jemala svobode svojemu bližnje- mu. Zdaj vidim, da je samo ena pot iz teh vezi — smrt!« »Nehaj!« sem vzkliknil, »Saj je to le prizor iz dnigega dejanja žaloigre »Živa pokopana«, kjer si igrala 01- go.« Otožno se je nasmehnila. »O, le trpinči ,me — prosim te le, da me ohraniš v lepem spominu, ko se najini poti za zmiraj ločita.« »Dovoli,« sem ji skočil v besedo, »da te popravim. Reči bi bila mora- la, v dobrem spominu. Ali si že po- zabila svoj samogovor v ,Selivkah'?« Žalostno me je pogledala in se raz- jokala, toda na skrivaj se je opazova- la v zrcalu. Vse skupaj mi je bilo že preneum- no. Pobral sem plašč in šel. Drugi dan mi je pritekla naproti. Poljubila me je in vzkliknila: »Kaj si res že prišel, moj dragi, stari osli- ček!« Zvečer je bila v dramskem gleda- lišču neka krstna predstava. Sei sem jo gledat. V drugena dejanju je igral debel mož prevaranaga moia. Irena, ki je bila na odru njegova žena, mu je pritekla naproti, poljubila ga je in vzkliknila: »Kaj si res že prlSeU moj dragi, stari osliček!« Gledalci so se zakrohotali, le meni ni bilo do smeha. Danes sem najsrečnejši človek na svetu. Spoznal sem Ireno, pravo, ne- ponaj-ejeno, pristno Ireno. Sedel sem v obednici. Iz kuhinje se je čul Ire- nin glas. Vstal sem, oclprl vrata in jel prisluškovati. Ne, saj ni mogoče, saj ni Irena! Prepirala se je s perico: »To naj bo oprano? To naj bo zli- kano? Kam ste vrgli spet moje svi- lene nogavice? Če ne znate prati, »e lotite drugega dela!« Te besede so mi bile nebeška glas- ba. »Da, to je Irena, prava, resnična Irena!« sem vzkliknil skoraj na glas. Dragi bralci! Saj poznate najnovej- še drame. Ali se morda v kateri iz- med njih gospodinja tako prepira s svojo perico? Jaz je še ne poznam. Ce jo morda vi odkrijete, mi sporo- čite! Morda je Irena tudi tu igrala komedijo? Stran i. »Nova Doba« 9. I. 1933. Stcv. 4. kmečkega in delavskega stanu za bit- no zahtevo gospodarske in socialne politike, kor lo pot em se bodo mogli harmonično razvijati tudi ostali pro- duktivni sloji. IV. Smatramo, da je v interesu vseh slojev našega naroda, pa tudi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prenese čim večji delokrog upravnili in vseh javnih poslov na nižje uprav- ne edinice vse do one mere, ki jo do- voljujejo življenski interesi državne in narodne skupnosti. * * Po poročilu tajnika Zveze županov dr. Fuxa o aktualnih problemih ob- činskih uprav je bila sogiasno spre- jeta naslednja resolucijct: 1. Župani dravske banovine, zbra- ni na občnem zboru »Županske zveze v Ljubljani« due 7. januarja, ugotav- ljajo, da so postale finančne neprili- ke občin dravske banovine zaradi ve- like gospodarske krize, ki povzroča velik izpad davkov, nevzdržne ter ne inorejo več prenesti nobeno večje obremenitve, ki bi jo prinesli eventu- alni novi zakoni, ne da bi se jim istosiasno nakazali za to primorni do- hodki. 2. Ugotavljajo, da občine 13 z naj- večjo težavo plačujejo zakonito dolo- Ceno stanarino in kurjavo učiteljstvu ter pozivajo merodajne faktorje, da delujejo na to, da prevzame to bre- me država sama. 3. Pozivajo kraljevsko) vlado, da čim prej predloži Narodni skupščini zakon, s katerim se ureja razmerje med državnimiin samoupravnimi fi- nancami, tako da občine lahko racu- najo s stalnimi dohodki za svoje pro- računske potrebe. 4. Z zafconom o naknadnih in iz- rednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1932-33 odnosno gledc izredne doklade na ne- posredne davke, ki je dobil veljav- nost s 26. decembrom 1932, se je glo- boko poseglo v obdavcenje riovih zgradb, ki so uživale zakonito zajam- čene ugodnosti. Povišana davčna stop- nja za nove zgradbe pomeni veliko breme za vse one lastnike novih his, ki so z velikimi bremeni in z veliko požrtvovalnostjo sodelovali pri reše- vanju stanovanjske krize. Ugotoviti .moraino, da država sama ni niti naj- manj pospeševala reševanje stano- vanjske krize, ter je počivalo vse to breme na malih ljudeh, ki so zidali na podlagi zakonito zajamcene opro- stitve davkov. Predpisi tega zakona pomenijo hud udarec za vse one, ki so zidali nove hiše. Zaradi novih bre- msen bo opeSala stavbna podjetnost, stanarine se ne bodo znižale in posle- dica bo še vecja brezposelnost in Se yecja nezadovoljnost naroda. Poziva- mo zaradi tega vse merodajne faktor- je, da delajo na to, da se ti predpisi prej omenjenega zakona takoj uki- nejo. Zastopniki občin so nato iznesli razne želje in nasvete, nakar je podal dr. Fux blagajniško poročilo. Odboru je bila podeljena razrešnica. Pri volitvi odbora je bil izvoljen 'dosedanji odbor s predsednikom zu- panom Valentinom Babnikom iz Št. Vida nad Ljubljano, prvim podpred- sednikom županom dr. Dinkom Pu- cem iz Ljubljane in drugim podpred- sednikom županom dr. Milanom Go- riškoin od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Na novo sta bila izvoljena v odbor predsednik pododbora za litijski srez Fran Lajovic in predsednik podod- bora za gornjegrajski srez g. Žiher. Zborovanje je bilo vseskozi stvar- no in je pokazalo lepe sadove smo- trenega enotnega delovanja Župan- ske zveze kot predstavnico vseh slo- venskih občin. Švicarske ure, zlato, srebro, razna da- rila optiRa, originalna ZeiSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, ' -::::¦¦' CELJE, Olavni trg 4. Profesor. »Kakšno prednosti so imeli stari Grki pred nami ?« — Učenec; »Ni se jim bilo treba učiti grščine«. Drzen napad na Sokolstvo V nedeljo 8. t. m. so v vseh kato- liSkih cerkvah čitali pastirski list, ki na uprav nečuven način napada našo sokolsko organizacijo, ki ji načeluje Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. Ta pastirski list je ponoven izbruh into lerance in mržnje ^otovih cerkvenih krogov, ki jim vseskozi tolerantni in nscijonalni jugoslovenski program So- kola kraljevine Jugoslavije ne gre v račun. Vsa narodna jugoslovenska javno^st z ogorčenjem zavrača ta docela ne- osnovani in nekvalificirani napad ter zahteva cdločnih ukrepov, da se po- zovejo krivci na od^ovor in da se v bodoče prepreči rovarjenje, ki škoduje vzviSenim in nedotakljivirn principom, na katerih je zgrajeno naše narodno in državno življenje. Delovanje krajevnega odbora UVI v Celju Na praznik 6. t. m. dopoldne se je v Celju vršil v mali dvorani Narod- nega doma ,v Celju dobro obiskan redni letni obeni zbor krajevnega od- bora Udruženja vojnih invalidov v Celju. Predsednik krajevnega odbora major v p. g. Orel je po otvoritvi obc- nega zbora pozdravil navzočega pred- sednika oblastnega odbora UVI g. Štefeta iz Ljubljane ter ostale udele- žence. Nato se je g. Štefe spomnil la- ni umrlih članov krajevnega odbora v Celju Miroslava Ogrizka, Alojzija Pocivalnika, Franca Schrolla, Aloj- zija Verdeva, Antona Berka, Mihe Doberška, Jakoba Piška, Ivana Iva- nuše in Ludvika Javornika ter članic Antonije štrovsove in Amalije Peč- nakove. Na predlog g. štefeta je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka pred- sedniku Udruženja invalidov kralje- vine Jugoslavije g. Božidaru NeiUču. Po odobritvi zapisnika zadnjega obenega zbora je poročal predsednik ki'ajevnega odbora g. Orel, da ni ma- jo invalidi niti pri vojaških oblast- vih niti pri invalidskih sodiščih svo- jega zastopnika. Od več sto prošenj, ki jib je lani poslal krajevni odbor, so bile saino tri ali štiri ugodno re- šene. Upravnega odbora seveda ne zadene nobena krivda. Pricakovati je, da bo letos spi'ejet novi, revidirani invalidski zakon, ki bo izboljžal tež- ki položaj vojnih Žrtev. Tajnik kapetan v pokoju g. Kovač je poroCal, da je imel upravni odbor lani 13 rednih in 5 izrednih sej. Za- hvalil se je banu g. dr Marušiču za naklonjenost, ki jo izkazuje vojnim zi'tvam. Od prispevkov 34 dobrotni- kov in ustanovnikov za zlate in sre- brne žeblje za invalidsko zastavo v Beograda je ostalo 1.798 Din, ki so bi- li razdeljeni najpotrebnejšim Clanom. Svečanosti razvitja invalidske zasta- ve v septembru v Beogradu se je ude- ležila tudi invalidska deputacija iz Celja. Krajevni odbor je prej el lani od dobrotnikov 2.055 Din podpor na- pram 5.580 Din v 1. 1931. Pri lanski invalidski tomboli je bilo prodanih 5.4G1 tablic. Tombola se bo vršila tu- di letos in bo javnost gotovo zopet z veliko udeležbo pokazala, da ima sr- ce za vojno žrtve. Uradovanje v x>i- &ai*ni krajevnega odbora se vrši tri- krat na teden. Lani je izstopilo 90 članov in 29 Clanic, pristopilo pa 35 novih Clanov in 25 članic. Krajevni odbor šteje sedaj 404 Clane. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal g. Kovač, izkazuje 28.734.0(1 Din dohodkov, 21.590.85 Din izdatkov in prebitka v znesku 7.143.21 Din. Cisti dobicek lans^e invalidske tombole je ziiašal 8.1G1 Din, podpora oblast- ncga odbora UVI pa 4.278 Din. Kra- jevni odbor je naklonil Clanoni 0.430 Din podpor. Na predlog člana nad- zornega odbora g. Šoštarca je bil od- boru sogiasno podeljen absolutorij. Na predlog tajnika g. Kovaca je bila mestna občina celjska v zahvalo za stalno podporo imenovana za do- brotvora krajevnega odbora. Gosp. tajnik je apeliral na vojne žrtve, ki še niso organizirane, da se vclanijo v krajevnem odboru v Celju, čigai* delokrog obsega ves celjski srez. I'redsednik oblastnega odbora UVI g. Štefe je podčrtal, da je lepša bo- dočnost invalidov odvisna od njiho- ve sloge in discipline. Udruženje voj- nih invalidov je doseglo lani lepe uspehe v organizatornem pogiedu; njegov cilj glede izboljšanja invalid- ske zakonodaje še ni dosežen, upati pa je, da bosta Nai-odna skupščina in senat letos sprejela revizijo invalid- skega zakona. iz leta 1929., kakor ga je predlagalo udruženje. Invalidsko udružcnje v dravski banovini je ho- dilo vedno ravno pot in ni nikoli klo- nilo. Po težki borbi je postalo udru- ženje lani zopet svobodno. Invalidi bodo vedno hvaležni Nj. Vel. kralju, ki jim je v znak priznanja lani v sep- tembru poklonil invalidsko zastavo. Udruženjc vojnih invalidov se pod novim vodstvom lepo razvija in krepi. Organizacija v dravski banovini je zelo dobro izvedena. V državi je več invalidskih podjetij; V dravski ba- novini sta ustanovljeni invalidski go- spodarski zadrugi v Ljubljani in Trži- ču. ZaŠčita invalidskega vprašanja je samo v reviziji invalidskega zakona. Prevedba invalidov po invalidskem zakonu iz 1. 1929. bi morala biti že davno izvedena, a je še nad polovico invalidov neprevedenih, ker se izvr- šujejo prevedbe površno in pavžalno. Invalidske zadeve bi se morale izro- cati rednemu sodišcu. V imenu ob- lastnega odbora je čestital krajevne- mu odboi-u v Celju k lepim uspehom v 1. 1932. Predlagal jc naj se naroct- no piedstavništvo brzojavno naprosi, da bi se cim prej izvedla revizija in- validskega zakona. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. predsednik major v p. Orel, ka- petan v p. Kovac, Fröhlich, Oset in Zidarič, za namestnike Dojer, Faktor in Žlender, v nadzorni odbor pa gg. Šoštaree, Likar in Videtič, za na» mestnika Hudoklin in Ribič. Delega- ta za oblastno skupščino sta gg. Ko- vac in Fröhlich. Pri slucajnostih je bila iznešena zahteva naj se davčni census odpra- vi. Oblastni odbor naj zahteva revi- zijo vseh trafik, ki niso v rokah voj- nih invalidov, njih vdov ali sirot. Trafikc naj se podeljujejo samo voj- nim žrtvam, le če teh ni, naj se upo- števajo drugi reflektanti. Krajevni odbor bo zaprosil za dovoljenje, da postavi bencinsko crpalko pred po- slopjem Mestne hranilnice na Kreko- vem trgu; tu bi dobila dva invalida zaposlitev. Končno so bile obravna- vane še razne osebne zadeve. Občni zbor je potekel v popolni slo- gi in disciplini. DOMACE VESTI d Rojstnl dan Nj. Vel. kraljice Marlje. Danes praznuie Nj. Vel. kraljica Marije svoj rojstni dan. Rodiia se je 9. januarja 1900. kot hčerka romun- skega kralja FerdmandH in kraljice Marije. Dne 8. iunija 1922. se je po- ročila z Nj. Vel kraljem Aleksandrom. Naš narod globoko ljubi in spoštuje svojo kraljico kot vzorno Življensko družico našega kralja, kot izredno skrbno mater treh jugoslovenskih kraljevičev ter kot plemenito podpor- nico številnili prosvetnih in Človeko- Ijubnih akcij. Naš narod danes lskreno želi svoji kraljici, da bi jo Bog ohranil 5e mnogo, mnogo let v srečo in zado- voljstvo vsega prebivnktva ,1'igosbvije. d Polovidna vožnja v Maribor in nazaj je dovoljena z rešenjem gosp. ministra za promet St. 107211/32 za vse posetnike Zimskosportnega ted- na od 12.—25. januarja. V Maribor se peljete brez vsake legitimacije s celo karto. Pri Putniku ali Sport-Roglič, Grajski trg 1, dobite potrdilo (10 Din) za brezplačen povratek. d Nove knjlge. Nedavno so izšle v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani tri zanimive nove knjige: »Staroindske basni, bajke in pravljice», »Borba za- pada in vzhoda« in »ldeali vzgoje«. »Staroindske basni, bajke in pravljice« (Jätaka), ki obsegajo 81 strani in sta- nejo navadno vezane 38 Din, v platno vezane pa 42 Din, je priredil Josip Suchy po francoskem prevodu \z sans- krita. Ta knj'ga je bogato ilustrirana ter bo nudila užitek mladini in od- raslim. Knjiga dr. Franca Derganca »Borba zapada in vzhoda« (Ob sto- letnici TyrSevega rojstva) je ponatis članka »Zapadnoevropska in sokolska evgenika« iz slavnostne izdaje »Vest- nika ceskych lekafü« v Pragi z dne 1. julija 1932 z dodatnim predgovorom in pagovorom. Ta knjiga obsega 73 strani in stane 12 Din. Knjižico »Ideali vzgoje« je napisal dr. Fr. Drtina, po- slovenil pa jo je dr. Dragotin Lončar. Spis, ki je izšel sedaj že v drugi iz- daji, bo dobrodošel zlasti sedaj, ko se uvaja nova sola, učiteljstvu pa tudi staršem. Knjižica obsega 45 strani in stane 8 Din. d Dunajska vremenska napoved za torek 10. januarja: Sprva oblačno vreme z nadaljnimi padavinami, na gorah sneg, v nižinah izdaten dež, zlasti v zapadni Avstriji, v vzhodni Avstriji pa najbrž sneg. SploSni vremenski iz- gledi : Nagla izprememba vremena. OBRTNIŠKI PLES V ZNAMENJU ZVEZDE priredi D. J. 0. PO D R. CELJE V NARODNEM DOMU 1. II. 1933 GS«ssba. Č4Q«lji in obleka so stvari, ki jih ne morete pogrcšati. 3rez glasbe ni dobre volje, brez dobrih čevljev ter prilegajoče se obleke pa ni občutka za- dovoljnosti. — Vabimo Vas, da nas obiščete. Posodimo Vam gramofon in plošče kakrSne želite in kolikor hočete. To bo za Vašo dobro voljo. Za Vaš dober izgled pa ,Tempo' Čevlje in ,Rekord' obleko. Oboje na obroke. Kriza s tern še ni rešena. Vendar boste dobro obuti, lepo oblečeni in dobro razpo« loženi, a to je za današnje case glavna stvar. — Torej na svidenje! Vse na obroke CELJE, DEČKOV TRG št 4 Celje in okolica < članski sestanek JRKD za mesto Celje, ki bi sc imel vršiti V sredo 11. t. m. , se preloži zaradi tega, ker se vrši isti dan občni zbor Sokolskega diustva v Celju, na sredo 18. t. m. ( Redni letni občni zbor Sokolske- ga društv«» v Celju bo v sredo 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega do- ma. c Na ba'rji dan v petek 0. t. m. ob 14. 'O jo »a*.\il lep sprevod iz vo- jašnice kralja Pet»a «kozi mesto na Sp II. dinio. V sprevxlu, ki ga je otvoril konjenik / Jržavno zastavo, za katerim je korakala celjska želez- ničarska godh-i, >o bi'.i številni oficir- ji, podoficirji in vojaki na okrašenih konjih, vozovih, del vojaštva «e je podal v sprevodu peš po badnjake. Na povratku so oddali badnjake v vo- jašnici kralja Alek«andra, v hiamr vanjih poveljnika polka in poveljni- ka vojaškega okrožja ter v vojašnici kralja Petra in Oficirskem domu. Sledila je zakuska v Oficirskem do- mu ob sviranju železhičarske godbe. c Predavanje o vesoljstvu. V četr. 12. t. in. ob 20. bo predaval na Ljud- skern vseučilišču v risalnici deške meščanske sole eden naših najugled- nejših naravoslovcev, avtor knjig »Matcrija in energija«, »Ljudska astronomija« i. dr. g- dr. Lavoslav Cermelj iz Ljubljane o vesoljstvu. Gosp. predavatelj nas bo seznanii '/. današnjim stanjem astronomije in nas povedel v daljne prostore vse- mirja, ki si jih cloveški um le težko prcdstavlja. Predavanje bodo sprein- ljale številne skioptične slike. c Evropska prvaklnja Hilda Ho- lovska pride v CeSje. Dne 16. ali 17. t. m. pride v Celje evropska prvakinja v umetnem disanju gdč. Hilda Holov- ska, ki je bila poleti dalje časa na oddihu v restavraciji g. Petrička v Liscah pri Celju. Gdč. Holovska bo nastopila v Celju s produkcijami na ledu. To bo pač izreden sportnl do- godek za Celje. c Napisl na obrtnlh In trgovsklh lokallh. Mestno načelstvo v Celju &t»'v. 4. »Nova Doba« 9. I. 1933. Stran 3. EM LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novcm- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovcnske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Po maturi je Erik študiral pravo na univerzi v Luvenu (Louvain, Löwen) in Innsbrucku. Namesto da bi se posvetil po dovršenih pravniških študijah uradniškemu poklicu, je stopil v red jezuitov (S. J. — D. J.). Takoj po končani teologiji so ga poslali (1863) v Kaločo v tamošnji kolegij D. J. z gimnazijo in internatom. Na gimnaziji je predaval prirodopis v madžarskem jeziku. Junija 1876 so ga poslali v sa- mostan pri Sv. Andražu v Labodski dolini na Ko- roškem, da bi tam izpovedoval S 1 o v e n c e. On se je sicer že okrog leta 1850., ko je s svojim, bratom stanoval nekaj časa v Gradcu, učil skupaj s svojim bratom slovenščine; poučeval je oba brata mladi To- man, poznejši slovenski politik. Ko so ga poslali k Sv. Andražu, je vzel iz samostanske knjižnice Jane- žičevo slovnico, a z učenjem slovenščine ni šlo na- Piej; prvič zaradi tega ne, ker ni imel nikogar, s ka terim bi se bil v čisti slovenščini razgovarjal; drugič, ker mu ni ugajalo koroško narečje z nemškimi spa- kami: štrafujem (strafe), viža (Weise), gnada (Gna- de), žegnana (gesegnet) itd. Zategadelj je opozoril provincijala na svoje težkoče pri učenju slovenščine. Ta ,mu je naic odgovoril, naj gre črez zimo v Zagreb k jezuitom. On pa je ostal tam tri lota, do 1. 1879. Iz Zagrcba je septembra 1878., ko še okupacija Hosne ni bila končana, napravil izlet v Bosno, ter takrat prvikrat obiskal Travnik, ki ga je smatral za najugodnejše mesto za naselje D. J. »Najprej ho- čemo v Travnik, iz Travnika v Sarajevo, a nato v Zagreb« — to je bil njegov načrt za razširjenje reda jezuitov v Jugoslaviji. Januarja 1882 je prišel Bran- dis zopet v Travnik in ostal tam od 1. 1884. stalno do svoje smrti. Zaslovel je tam kot botanik in uredi- telj prirodopisnega kabineta. Prirodopisni kabinet je ponosen na njegovo delo. Cesar ni nabral na svo- jih potovanjih po Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori, jo po večini dobil od javnih muzejev in privatnih prirodoslovcev v zameno za svojc dupJi- kate, zlasti za bogato vlašičko floro, za kukce, poize in rude. Različne stvari so mu tudi poslali misijo- narji iz Kitajske, Indije, Afrike in Avstralije. In tako jo njegova obsežna naravoslovna zbirka prava zna- menitost in ponos Travnika.. Ta zmiraj Bogu vdani, vzorni in učeni redov- nik D. J. je umrl 8. marca 1921 v 87. letu svojega živ- ljenja, v 66. letu redovništva, v 59. letu mašništva in v 38. letu prcživljencga časa v Travniku.* Poznal sem dobro tega prrjatelja Jugoslovenov, ka'kor tudi o. Hofferja in o. Slaviča, ter vso trojico ohranil v dobrem spominu; saj sem hodil od ). 189k. do 1902. kot član sarajevske maturitetne komisije tudi na maturp v Travnik in tam s Hofferjem in z Bran- disom skupaj izpraševal v mešani maturitetni komi- siji. O. Slavic je sedel v komisiji kot rektor. c) Na veliki gimnaziji (zdaj realni gimnaziji) v Mostaru, osnovani 1893: 1. Bedjanic Martin 1893—1900 kot vodja in di- rektor. 2. Novak Vladimir, g. 1. 1910/11 in 1911/12. 3. Reich Slavko 1910—1914. 4. Holeček Peter 1915/16—1918/19. 5. Dolenc Ivan, ]. 1932. iz Ljubljane premeščen. * Tr. sp. 1882-1932. d) Na veliki gimnaziji v T u z 1 i, osnovani 1. 1899: 1. Novak Josip 1908/09 in 1909/10 kot vodja. 2. Paternoster 1908—1911 kl. filolog. 3. Kadunc Fran 1911—1914 germanist in kl. fi- lolog. 4. Jošt Anton 1925/26—1928/29 naravoslovec. e) Na mali realni gimnaziji v Sarajevu: Reich Slavko, po potrebi za časa vojne. f) Na ženski gimnaziji v Sarajevu: Dr. Fludernik Ignac, dve leti. g) Na nižji gimnaziji v G a c k u, osnovani po osvobojenju: Kadunc Franc 1922/23 in 1923/24 kot direktor. h) Na nižji gimnaziji v Derventi, osnovani 1. 1912: Kadunc Franc 1924—1926 kot direktor. i) Na veliki realki v Banjaluki, osnovani 1895, pretvorjeni v realno gimnazijo 1911: 1. Kadunc Franc 1910—1911 kot suplent. 2. Paternoster 1911—1914 kot profesor. 3. Dr. Kotnik Janko 1913—1914 in 1919-1920 kot pi'ofesor. 4. Drobno Rudolf 1925—1927 za nemSki in la- tinski jezik. 5. Vimpolšek iz Ljubljane 1932 svojevoljno. j) Na veliki realki v Sarajevu, osnovani 1905. pretvorjeni 1922 v »II. gimnazijo v Sarajevu«: 1. Novak Vladimir, pravi učitelj gimnastike 1909/10. 2. Fludernik Ignac 1909—1927. 3. Reich Slavko, po potrebi za časa vojne. 4. Kadunc Franc 1919—1922. k) Na medresi (Gazi Husrevbegovi) v Sara- jevu: Dr. Fludernik Ignac eno leto. Ta medresa je od I. 1925. šteta med srednjo sole. Za 1» 1 «a ss » « obleke krasne Crepe de Chine v različnih barvah meter Din Os nudl tvrdka Fr»a,M.C Dobovičnik, C © 1 j © / manufaktura in industrija prešitih odej in perila razglaša : Obrtniki in trgovci se opo- zarjajo na določbe § 128. zakona o obrtih, ki obravnava napise na obrtnih in trgovskih lokalih. Napisi se morajo najkasneje do 1. marca t. I. spraviti v sklad z zadevnimi predpisi. Proti obrtnikom in trgovcem, ki bi svojih napisov ne spravili v sklad z zakonom o obrtih, bo mestno načelstvo posto- Palo kazensko po določilih obrtnega reda. b c Dvoje nesreč. V četrtek 5. t. m. popoldne je v strojnici v Zvezni tiskarni tiskarski stroj zgrabil 46 letnega stroj- nika Karla Gučka za desno roko, jo razmesaril v komolcu in odtrga! malo *°St\.rfi.2ko Ponesrečenega Gučka so bolEfri Z reSJvalnim avtomobilom v Doinico. — v ponedeljek 9. t m zjutra, se je 28 letni Viktor RebevSek delayec v Westnovi tovarni v Gaberju Pn klanju prašiCa vbodel z nožem v levo roko. Tudi Rebevška so prepeljali v bolnico. c Osebna vest. Gospod dr. Jože L'ajs, sekundarni zdravnik v javni oolmci v Celju, je z odlokom kr. ban- ske uprave imenovan za asistenta. *~estitamo ! c Podružnfca Sadjarskega In vrt- narskega društva v Celju bo imela svoj občni zbor v nedeljo 15. t. m. Ob 9. dopoldne v občinski posveto- valnici na Bregu. Dnevni red običajen. c Društvo absolventov drž. trgov- skih sol v Celju obvešča vse člane in tudi ostale absolvente- nečlane, da se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v hotelu »Evropi« članski sestanek, ki bo združen s strokovnim predavanjem. Odbor prosi za zanesljivo in točno udeležbo. c Članski sestanek Društva jugosl. obrtnikov, podružnice v Celju, bo v četrtsk 12. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Nadnevnem redu so davčne prijave in osnutek obrtniškega zavarovanja. c Vsi trgovcl v Celju in okoHcl, ki imajo nakaznice za živila izdane od pomožne akcije za mesec december 1932., se obveščajo, da se bo vršilo izplačevanje teh nakaznic od 10. do 20. t. m. vsak dan od 15. do 17. v uradu celjske borze dela v Razlsgovi ulici. c 300 Din vredne gojzerfe je nekdo ukradel nekemu čevljarju iz izložbene omarice pred delavnico na Mariborski cesti 23. c Nova traffka. Krajevni odbor Udru- ženja vojnih invalidov v Celju namerava ustanoviti novo trafiko v Kocenovi ulici 25. Do trafike imajo poinvalidskem zakonu in zakonu o monopolih pravico osebe, ki so zaščitene z invalidskim zakonom. c Celjsko pevsko društvo poziva vse pevce in pevke, da se zanesljivo udeleže pevskih vaj, ki bodo v torek 10. t. m. za moški, v sredo 11. t. in. za ženski in v petek 13. t. m. za me- šani zbor. V kratkem bo koncert! — Odbor. c Dve aretaciji zaradi tatvine. X soboto 7. t. in. je bil v Celju aretiran 20-letni brezposelni čevljarski po- močnik Josip Vrenko iz šmarskega okraja, ker je nedavno ukradel neke- mu invalidu v Zavodni iz stanovanja 100 Dixf gotovine in nekaj obi eke1. Istega dne je bila aretirana 22-1 etna Barbara J. iz Škofje vasi, ker je osumljena, da je ukradla v Novi va- si sostanovalki 300 Din iz zaklenjene- ga kovčka. c Kolo je bilo nkradeno v soboto 7. t. in. okrog 18. mesarju in go.stil- ničarju g. Josipu GorenjaJtu iz veže njegove gostilno na Kralja Petra ce- sti. Kolo je Crno plcskano, /namkc »Purh« in vredno 800 Din. Tat je znan, a ga so niso izsledili. v Trgovske knjige, registratorje, pi- sai-niško potrobščine priporoCa Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Najditelj, ki je 4. t. m. okrog 17.30 našcl pri poštni blagajni rjave usnja- te rokavice, so prosi, da jih event. proti odškodnini vrne v davCni upra- vi, soba št. 2. c Izguba in najdba. Dne 8. t. m. okrog 16. je bila na poti od kralja Petra ceste do Mdklavškega hnba iz- gubljena 1500 Din v^edna ovratna verižica iz koravd, 5. t. m. pa je bila v neki veži na Glavnem trgu najdena zlata ženska ovratna verižica, Tekme in tečaji Smučarskega kluba v Celju Dne 2. februarja medklubska smu- čarska tekma na progi Celjska koČa — Store (km 13) za vse Clane, verifici* rane pri JZSS. Dne 5. februarja medklubska ska- kalna tekma na novi skakalnici v Liscah pri Celju. Pravico starta imajo vsi venficirani tekmovalci JZSS. Od 1. do 5. februarja štiridnevni smučarski tečaj za izvežbane smučarje pri Celjski koči. Od 1. do 5. februarja štiridnevni tečaj za začetnike pri restavraciji g. Petrička v Liscah. Razpis glede tekem in natančnejSa navodila glede tečajev siede v kratkem. Z odlokom g. ministra za promet je dovoljena od 1. do 6. februarja polo- vična vožnja v Celje za vse vlake v naši državi. p 111 iTT 3 Crepe de Chine v vseh barvah v izborni kvaliteti po Din 39'— meter dobite pri tu. Ifegi & Bevc, Celje, Glavni trg VIERRE BENOIT: 47 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Kmalu se je začelo zaostalo drevje rodčiti. Pred arru je ležala brezmejna močvirna ravnina, siva in Jeco zelena. Nad njo je bilo nizko solnce podobno veliki, rožnati krogli. V majhnem važkem paviljonu sta nas že Cakala ava služabnika in prevzela naše konje. Mar^ais je lmol svojega psa, Dicka, velikega auvergneskega pre- Peličarja, močnega gobca, ki je sicer gonil bolj daleč. Pa se je na klic vselej vrnil. Slokar velike vojvodke^ *i je bil Crn in rjav ter precej grd, se mi je zdel Kakor bi bil pasji brat Tai'asa Buljbe. tl S kakšn» slastjo je spustila uzdo in skoCila na svoi l daneS vidim njeno kretnjo, kako jo orlprla boia ilamerlessko in spustila vanjo dva sivkasta na- nili x danes slišim mrzli žvenk medi, ki je spolz- a v Jekleno cev. žen s sfK° mi Je bil° PetnaJ'st let' sem izkusil, obore- moinih I°,pUŠko' tist0 brezmcjno slast lova po brez- streliani^ Virjih- Pozneje' pri V0Jakih' mi Je bil° v nr • promikaJ°eih se poslikanih silhuet igrača bilo nTx8 streljanJem na razkropljene sloke, ki je duo nekoC moja posebnost. na niihein° °d Daxa so nePi*egledna ležiSCa šote in in GourhIeUVSkraJnein koncu siromaSni vasi Herrn »Cible« k«: JVem PrihaJal 2ez jaso, ki so ji rekli le<<> ker so tai« nekoC streljali cesarski lovci. Lautenburška meglena nižava je bila prav taka. Ravnina, pomešana z mokriin peskom, pokrita s sočno prstjo, polna visoke, rumene, kakor nož ostre trave, ki rani nespretno röko, ko jo hoče razmakniti. Poznal sem to močvirje, izdajalsko površino /e- lenega niahu, kotline, porasle z moCvirsko travo, to pokrajino, ki je navidez tako dolgočasna, poznal sem njeno pestrost in živali, ki na njej žive. Kakor lepa lovka z volšanskih močvirij sem poznal tudi ptice teh medlih nižav. Koliko jih je bilo! Rdeči fazani, ki tekajo skozi visoko travo, da speljejo s sledu tudi najboljše pse in lovce. Ptice, ki obveste lovca, da je zajec blizu, preden se odločijo, da odlete. Uboge, nerodne ptice, ki jim je usojono, da morajo postati plen. Brez števila vrst raznih rac je bilo na močv;rju, tistih rac, ki se jeklena krogla od njih odbije, ki lete vrtoglavo v serpentinah. Piskajoče žličarke in plovke, lepih, rdečih glav. Koliko je bilo Crnih in belih vivkov, srak, ki se hrešče dvigajo pod nebo in se potem spuste narav- nost na zemljo, da se umaknejo krogli . . . In deževnikov, ki so pomladi tako lepi v svojih zlatih suknjah. Naposled je bilo dosti močvirskih kraljic, vodnih slok, ki so tako lepe in jih je težko zadeti. Tiste male z zelenimi in višnjevimi progami, ki so manjše od šoje in jim pravi jo pri nas »gluharke«. Navadne sloke, ki so podobne prepelicam, le da so bol.; miši- Caste in bolj redke, in tiste v dve gube, ki sličijo jerebici. Otožno in rezko zavijajo, lete nezaslišano hitro in se med letom tako nenadoma in nepričakovano obračajo, da je človek pošteno presenečen. Pomeriš na desno. Ko veter razžene dim, vidiš malo ptico, ki izginja v daliave na levi. Sredi teh hannoveranskih močvirij, ki so taka podobna londaiškim, je bila Aurora lautenburška sc lepša kakor sredi palače v svečani obleki. Na glavi je imela kučmo iz srebrnega jarčjega krzna. Obula si je visoke, lepe škornje in skakljala z lahkoto pn- stirke po prstenih grudah, ki so se vdajale pod ne?- nimi koraki. Žolta megla tega ozračja, nasičena / vlago, je metala na njen profil sivkasto vijoličastc reflekse. MarQais je trezno in dobro meril. Mali Ha gen je bil razburjen, sprožil je puško vselej prezgn daj. Sicer sem bil spretnejši od obeh, vendar sem bil samo senca v primeri z veliko vojvodko. Fazane in race je prepustila nam, sama pa se je vrgla na sloke. Počasi se je jelo mračiti nad mof virno nižavo Obzorje je žarelo v poslednjem sojn solnca. V lužah se je svetil nekakžen zelenkast odsov. ki je postajal vse temnejši. Po vsakem strelu je SiniI iz puške bled; ognjen plamen, ki je postajal vso bo': rdeč, čim bolj se je temnelo nebo. To je bila prava ura za veliko vojvodko. Njen po- je skakal, kakor bi ga bil sam vrag obsedel. Slišali smo, kako se med njegovim lajanjem razletava.;-' sloke. Nihče jih ni več videl, ne Mai'cais, ne Hagen, n- jaz. Videla pa jih je Aurora. Vsak njen strel je zbü majhno, sivo ptico. Stran 4. »Nova Doba« 9. I. 1933. Stev. 4. Kino Elitni kino Union. Ponecleljek 9. in torok 10. U m. ob pol 5. in pol 9. kras- ni zvočni velefilm »Kraljica srca«. V glavni ulogi slovita berlinska operna pevka Gltta Alpar. Predigre: Us in zvočni iednik, Us in kulturni film in šaloigra. — Prednaznanilo: »Tri* glavske strmine«. Najnovejši sloven- ski alpski film. Mestni kino Celje. Ponedeljek 9. in torek 10. t. m. ob 20.30: »Cesarjeva ljubica«. Izvrstna zvočna opereta. V glavnih ulogah Liane Haid in Walter Janssen. Prcdigra: najnovejši Foxov zvočni žurnal. I. M.: Ali so Slovani res potomci kratkoglavcev? Dosihmal se je marsikdo prijemal za glavo in tuhtal, jeli so bivali Slo- venci že pred Kristovim rojstvom v svoji sedanji domovini, ali pa so jo naselili šele ob koncu Sestega stoletja po Kr. To vprašanje, ki je tako kočljivo kakor zagonetka o 900 let starem Me- tuzalemu, se je najbolj trudil rešiti D. Trstenjak z dokazi, da so Slovenci sta- novali že v prazgodovinski dobi po zemlji ob Dravi, Savi, Soči in Muri. On trdi celo, da so Salaši, Veneti, Ja* podi, Liguri, Skordiski, Tauriski (ligur- skl, karuski, noriški, podunavski in kar- patski) slovenske krvi. Tega gesla so se držali tudi Hitzinger, Sila, Šembera, Jan Kollär i. dr. Znano je, da je svojČas podpolkov- nlka v. p. D. Žunkoviča zaradi njegove knjige »Slaven-das Urvolk Europas« obsodila veda na smrt, ker postavlja tezo, da je oficijelna zgodovina, ki se opira na dejstvo preseljevanja narodov, zašla na čisto zgrešena pota. Preselje- vanja narodov sploh ni bilo v tem obse- gu; slovanski narodi so živeli na se- danjem ozemlju že davno pred časom, ki so ga določili dosedanji zgodovinarji kot čas njihove naselitve v srednji in severo-zapadni Evropi. Poklicni zgodo- vinarji so tezo gladko odklonili in o- značili njegove dokaze za neresne. Žun- kovič pa le ni obupal in se je tudi dalje bavil z zgodovinskim preisko- Vanjem; zaradi tega je moral med vojno pred vojaSko sodifiče, kjer so mu že pripravljali vislice, naposled so ga pa razrešili vseh vojaških časti. Zanimivo je, da je dobil Žunkovič v osebi dr. Tume novega somišljenika. Dr. Tuma utemeljuje z novimi argu- menti hipotezo, da so Sloveni, katerih ostanek smo mi Slovenci, pranarod Srednje Evrope. Tu gre za revolucijo- narne znanstvene teorije, in navsezadnje aksiomov v zgodovinski vedi ni. On stoji na stališču, da tega problema ne morejo reSiti sami zgodovinarji, kro- nisti in tudi ne samo filologi. Treba je poklicati na pomoč vse vede, tako zlasti Se geografijo, antropologijo, an- tropogeografijo, geologijo, sociologijo in druge, Francoski antropolog Topilard trdi, da je bila Evropa pred kakimi 100.000 leti odtrgana od Azije in združena z Afriko. Po najdbah človeSkih lobanj prazgodovinske dobe se da sklepati, da sta obstojali že od nekdaj v Evropi dve človeški rasi: dolgoglavci in kratko- glavci. Dolgoglavci (negriti) so segali prvotno vse do Qrönlandije, ki takrat §e ni bila ledena, pa po vsej celini daleč do končnih ožin Afrike. Po ledeni dobi, v kateri je nastalo Sredozemsko morje in ločilo Evropo od Afrike, do- čim se je sedanja ruska ravan pretvo- rila iz morja v kopno zemljo, so vdrli kratkoglavci iz Azije in polagoma iz- rinili dolgoglave negrite. Ti mongolski prebivalci so bili - Slovani. Val iz Azije je potisnil na sever Litavce, Romane in Germane, srednjo Evropo vse do Apeninov pa so zasedll kratkoglavci. Srednja Evropa kaže še danes po ve- čini kratkoglavo raso, dočim bivajo na severu (n. pr. Eskimi) še izraziti dol- goglavci. Podobne teorije razvija tudi Italijan Giuseppe Sergi. Naši učenjaki so bili preveč pod vplivom germanske znanosti in so se oplrali zgolj na nemške metode roman- ške izsledke pa so prezrli. In vendar \e Italija klasičen primer za Topilar- dovo tezo. Apenini loČijo dve izraziti fasi: južno so potomci negritov, ki 5e danes naseljujejo Afriko, severno od Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Kupuje inpro- daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, z električno in plinsko na- pravo ter z vrtom v hranilničnem po- slopju v I. nadstropju, Cankarjeva cesta, Se ugodno odda. Ponudbe na Mestno hranilnico v Celju. Apeninov pa žive ostanki Pras ovanov. Antropologija pozna splošno dve evrop- ski rasi: dolgoglavce bele kože, ki se imenujejo homo europeus in kratko- glavce bele kože, ki imajo ime homo alpinus. Sergi trdi, da je imela prastara Evropa dva posebno važna kulturna centra: meditiranskega in severnega, ki je bil praslovanski. Slovani pa so arheološko §e premalo preiskovali svojo preteklost. Cehi so ugotovili, da so imeli Slovani 1000 let pr. Kr. svoj kul- turni center v sedanjem lužiško-mo- ravskem okrožju. Malo preiskana ie tudi skitska kul- tura sredi Rusije. Zdi se, da je to bilo slovansko prebivalstvo, ki se je nase- lilo kmalu po ledeni dobi na izsuSenem morskem dnu. Glede preosnove zgodovine se je v najnovejSem času oglasil Collin Ross, ki v knjigi »Der Wille der Welt« (v zalogi Brockhaus) razpravlja o ideji re- formacije zgodovinske vede sploh. Stanovanja i dve ob9toječi iz 4 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, eno obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin, se oddajo takoj. Istotam se odda boljši lokal. Naslov v upravi lista. 5 sobno stanovanje primerno tudi za pisarno, se takoj odda. Hranilnica Dravske banovine, Celje. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzemavsainstalacijskadela.vodovode, hiSne instalacije, vsakovrstne črpalne na* prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema «sa v zgora] navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — PostreŽba toina insolidna Velika pratika! v Družinska pratika! KARL GORICAR "^ celje tmm KNJiGARNA, ZALOGA UMETNIN IN MUZIKALIJ BV opozarja na bogato zalogo raznih lepili daril lfmetni&ke razglednlce. Cene izredno ugodne Brezpiačen človekoliuben nasvet nudimo podpisani vsem članom bivše »VZAJEMNE POMOČI« iz Ljubljane. Vsi prizadeti, ki ie posedujejo police te pomožne blagajne, bodisl iz oddelka za posmrtnine ali za doto, naj se bodisi osebno ali pismeno obrnejo na pod- pisane : Jakob Gregorec, Ptuj, Vo§njakova ul. 4; Alojz Leskošek, Celje, Razlagova 5; Stane Tomažlč, Kranj 88; Leon Sitar, Ljubljana, Baragova 9; ter Joško Samsa, Dol. Retje 7 p. Vel. LaSče. Lepo stanovanje 3 sobe, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, pritikline, se odda s 1. februar- jem. Naslov v upravi lista. Oglasujte! Lepa prazna soba na ulico s parketiyse takoj odda. Ali pa 2 sobi 8 kuhinjo in pritiklinami s 1. marcem mirni stranki brez otrok. Naslov ___________v upravi lista. Pohištvo kompletna spalnica iz hrastovine, skoro novo, se proda. Naslov v upravi lista. Za veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini franc Leskovšek Celfe, Glavni trg 16 Velika Ixbira raznih keksov, oblatov,"[čo- koladc, finih bonbonov, v zalogi tudi lcpc rozine, mandlji, orchova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Prl „Zfoncu" — Kralja Petra o. 17. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno vamem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisüa, ter naložbam cerkvenega in obiin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso* lila na zemljišča po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplažna Za hranilne vloge jamči poleg premofenja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjetn in vso davčno močjo Urejuje Rado PeAolk. — Odgororen za konzorcij »Nove Dobe« in Zyezno tiskarno Milan Öetina. - Oba v Celj^