P. t». b kulturno -politično glasilo POZOR! S prvim marcem zopet dnevno dostavljava APNO. -Kdor ga potrebuje, naj takoj naroči pri zastopnikih Jožeta in Toneju Bfaaeia LETINA — Pošta: ŠMIHEL pri Pliberku IBBBftiiaB Postni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Ktagenhirt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfun LETO VI./ŠTEVILKA 9 CELOVEC, DNE 27. FEBRUARJA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Novi avstrijski kancler ■ dr. Klaus Dr. Gorbach je v torek odstopil. Še do ponedeljka zvečer ni bilo jasno, kakšna bo nova vlada. Dr. Klaus je predložil načelnikom treh OeVP-zvez nov seznam ministrov, ki je vzbudil presenečenje. Sprememba v avstrijski vladi Dr. Valentin I n z k o Septembra meseca preteklega leta je bil dr. Klaus na občnem zboru v Celovcu izvoljen za predsednika Avstrijske ljudske stranke. 2e tedaj je bilo jasno, da bo prevzel prej ali slej tudi posle zveznega kanclerja. Kljub temu, da je avstrijska javnost bila pripravljena na tozadevno spremembo v vodstvu vlade, pa je prišla vendar skorajda nepričakovano. • Vsakdo ve, da je bila koalicija med večinskima strankama OeVP in SPOe v zadnjih mesecih izpostavljena velikim preizkušnjam. Socialisti so izkoriščali spretno nasprotja med člani vlade, ki so pripadali Avstrijski ljudski stranki ter njenim vodstvom;, z raznimi dobro premišljenimi akcijami pa so skušali socialisti provocirati predstavnike Avstrijske ljudske stranke, če pomislimo n. pr. na diference socialističnega državnega tajnika z vojnim ministrom ali nasprotja med notranjim ministrom Olahom in njegovim državnim sekretarjem v zvezi s premestitvami varnostnih organov na Nižjem Avstrijskem. Stalne grožnje socialistov z malo koalicijo so končno pritisnile Avstrijsko ljudsko stranko skoro ob zid, tako da je nastal že videz, kot da je OeVP popolnoma obnemogla. Avstrijski ljudski stranki v tem položaju ni preostalo kaj drugega, kot preprečiti zanjo največjo katastrofo, koalicijo SPOe— FPOe. Saj bi se v slučaju njene uresničitve morala OeVP zadovoljiti z vlogo opozicijske stranke, kar bi pomenilo v sedanjih okoliščinah njen razpad. SPOe bi kot vodilna stranka storila vse, da si pridobi do prihodnjih državnozborskih volitev simpatije pri večini avstrijskega prebivalstva, pa četudi na način, ki bi na dolgi rok gledano spravil avstrijsko gospodarstvo v velike težave. Ne pozabimo, da je socializacija ena izmed glavnih programskih točk socialistov, pred katero je tudi privatno imetje v stalni nevarnosti, če pomislimo na podržav-ijenja, ki so jih socialisti izvedli v državah, kjer vlada socializem, in četudi socializem zapadnoevropskega kova. Vsekakor je bila ob stalnih socialističnih provokacijah previdnost na strani Avstrijske ljudske stranke na mestu. Tako so sku-žali predstavniki OeVP v ministrskem svetu storiti vse, da se koalicija v sedanji obliki ohrani. Stalno poudarjanje sodelovanja z drugo večinsko stranko je imelo za posledico, da je to sodelovanje našlo izraza tudi v skupnih proslavah praznovanja 12. februarja, ko sta si stali pred tridesetimi leti nasproti avstrijska desnica in levica. S skupnimi proslavami naj bi bilo tudi na zunaj Poudarjeno, da so bile žrtve v zvezi z 12. februarjem 1934 na obeh straneh doprine-sene za dobrobit Avstrije, kateri naj bo tudi v bodoče posvečeno skupno delo obeh koalicijskih partnerjev. Kakor je razveseljivo, da se je Avstrija spomnila na tako lep in dostojen način februarskih dogodkov, pa je vendar vsak vedel, da s tem trenja med obema koalicijskima strankama OeVP in SPOe ne bodo prenehala ter bodo socialisti dosledno zasledovali svoj cilj, končno zasesti v državi tudi mesto kanclerja-predsednika vlade, do katerega ima seveda vsaka stranka pravico, če 8a doseže na legalen in demokratičen način. Vendar je treba v politiki mnogokrat računati z momenti, ki jih prej nihče ni ,lPošteval, s katerimi nihče ni računal, ki Pa jih je mogla tokrat vsaj trenutno v svoj Prid izrabiti Avstrijska ljudska stranka. Prvotno brezdvomno dobro mišljeni l,krepi notranjega ministra Olaha v zvezi s Premestitvami uradnikov njegovega resora ter akti državne policije, ki je nadzorovala Privatno življenje in javno delovanje neka- Kako je izgledal prvotni predlog dr. Klausa? © Finančni minister (doslej Dr. Kori-nek): Dr. Wolfgang Schmitz, znan kot finančni strokovnjak. © Prosvetni minister (doslej Dr. Drim-mel): poslanec dr. Piffl-Percevic, zagovornik za pravično rešitev habsburškega vprašanja. © Obrambni minister (doslej dr. Schleiinzer): Franz Soronics, doslej državni tajnik v notranjem ministrstvu. © Kmetijski minister (doslej ing. Hart-mann): dr. Karl Schleinzer. © Trgovinski minister (doslej dr. Bock): dr. Karl Bobleta, ta čas avstrijski poslanik pri OECD v Parizu. © Državni tajnik v notranjem ministrstvu (doslej Soronics): državni svetnik dr. Prader, Nižjeavstrijec, ki je bil že svoje-časno predlagan za to mesto. ® Državni tajnik v zunanjem ministrstvu (doslej dr. Steiner): poslanski svetnik dr. Franc Karasek, ta čas avstrijski poslanik v Moskvi. Možje in žene! V nedeljo, dne 1. marca bomo znova volili predstavništva naših občin, to je tiste skupnosti, ki vsakogar izmed nas najbolj neposredno zadeva. Občina je osnovna celica družbenega življenja, je pravzaprav velika družina, v kateri smo vsi člani. Po nujnostih vsakdanjega življenja smo navezani na občine. Zanje moramo prispevati doklade in davke, ki jih vzdržujejo, obenem pa mora občina skrbeti za določene potrebe vsakogar izmed nas. Namen volitev je, da pridejo na vodilna mesta in s tem na odgovorna mesta v občini možje, ki so iz nje zrastli in z njo žive. So to gospodarji naših kmetij, delavci in obrtniki, ki žive z nami. Občine so nastale v teku stoletij iz zrelih izkušenj naših prednikov, zato ne združujejo občanov samo v gospodarsko interesno skupnost, temveč so tudi skupnost lepih in zdravih tradicij našega rodu, ki že tisoč let živi na tej zemlji in jo z lastnim znojem in žulji dela rodovitno. Iz teh spo- terih avstrijskih državljanov ter jih je predal pred televizijo širši javnosti na vpogled minister Olah, so namreč izzvali protest tam, kjer ga Olah ni pričakoval — v socialističnih vrstah. Tako se je oglasil k besedi bivši notranji minister Afritsch ter izjavil, da on krije vse ukrepe njemu podrejenih uradnikov za časa njegovega uradovanja v notranjem ministrstvu. Minister Olah pa je prišel navzkriž tudi z uredništvi tistih listov, ki so bili po njegovi iniciativi zaplenjeni, ker so se razpisali proti njemu. Vrhu tega so škandalozni dogodki na Koroškem, kjer sta bila zaradi poneverbe zaprta dva visoka socialistična mandatarja, nekdanja mestna svetnika Mayerhofer in Asenbauer situacijo čez noč spremenili ter ustvarili v državi za socialiste negativno vzdušje. Predstavniki Avstrijske ljudske stranke, ki so stali že na strankinem občnem zboru v Celovcu za dr. Klausom, so bili mnenja, da je napočil tisti ugodni trenutek, ko bi bilo brez večjega rizika za stranko možno, poveriti nalogo predsedstva v avstrijski vladi Vendar se je mnogo spremenilo O svojem predlogu se je nato dr. Klaus posvetoval z načelniki OeVP-zvez. Proti pričakovanju je ta seja trajala več ur, kajti državni svetnik Piffl-Percevic je javil vodstvu stranke, da ponudbe za mesto prosvetnega ministra ne bo sprejel. V nadaljevanju seje je šlo za to, koga naj bi imenovali sedaj za prosvetnega ministra. Toda nikakor se v stranki niso mogli zediniti, že zaradi tega ne, ker imajo pravico do ministrskih mest po nezapisanih zakonih OeVP, ne le Zveza delavcev in nameščencev (OeAAB), Gospodarska zveza (Wirtschaftsbund) in Kmečka zveza, ampak tudi zvezne dežele. Ker pa je dr. Piffl-Perce-vic Štajerec, bi ga nadomestil lahko samo Harvvalik, ki je prav tako Štajerec. Slednji je tudi že dolgo OeVP-govornik v odboru za prosveto v parlamentu. Ponovna seja Vodstvo stranke OeVP se je v ponedeljek malo pred 19. uro ponovno sestalo. znanj so se v mnogih naših občinah porodile naše samostojne skupnosti, ki so dobile svoj vidni izraz v naših volilnih listah, ki so bile oddane do 9. februarja. Na številnih sestankih in sejah so naši zaupniki temeljito preudarili, na kakšen način bi bili v občinah dvojezičnega ozemlja v prihodnjjh šestili letih najbolje zastopani naši skupni interesi. V naših lastnih listah pride do izraza zahteva po kulturni, gospodarski in socialni enakopravnosti vseh občanov ter želja po mirnem sožitju obeh narodnosti v deželi. V smislu teh načel bodo delovali naši občinski mandatarji ter s tem zagotovili napredek občinam dvojezičnega ozemlja. Kjer niso bile oddane naše lastne liste, pa bomo oddali svoj glas le možem katoliškega prepričanja ter osebam, ki so iz narodnostnega vidika vredne našega zaupanja. Slovenci! Slovenke! Storimo vse, da bomo zagotovili našim listam čim boljši uspeh! NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV dr. Klausu, kar se je zgodilo pred nekaj dnevi. Preuranjeno je, sklepati ob teh spremembah na nadaljnji notranjepolitični razvoj Avstrije. Brezdvomno pa so sedaj fronte jasnejše ter je prevzel dr. Klaus kot kancler in predsednik Ljudske stranke vso odgovornost za to, kar bo ta stranka do prihodnjih državnozborskih volitev ukrenila v dobro celotnega avstrijskega prebivalstva ali pa zamudila storiti za njegovo socialno varstvo, kulturni podvig ter politično stabilnost na podlagi upoštevanja načel enakopravnosti in svobode vseh državljanov. Da spadamo v ta krog tudi koroški Slovenci, je jasno. Zato pričakujemo od novega kanclerja, da se bo kot šef avstrijske vlade dosledno zavzemal tudi za izvedbo določil, ki izvirajo iz člena 7 državne pogodbe. V zavesti, da bo dr. Klaus zmogel vršiti svoje poslanstvo le ob podpori vseh Avstrijcev, mu Slovenci kot državljani zagotavljamo vsestransko pomoč v službi naše skupne avstrijske domovine. OPERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V CELOVCU V 6. številki „Našega tednika - Kroni-ke“ smo na kratko poročali, da bo gostovala 7. in 8. marca v Celovcu Opera SNG iz Ljubljane. 7. marca bodo dali Verdijevo opero „Macbeth“. Dne 8. marca pa bodo uprizorili Amilcare Ponchiellijevo opero „La Gioconda“ (izg. la Džokonda) in ne opero „Zdraha na trgu“, kot smo pisali. To ni bila naša napaka, ampak je prišlo do spremembe sporeda šele pred kratkim. Več o gostovanju bomo poročali v prihodnji številki. I__________________________________ _ Na tej seji naj bi sestavili dokončno listo OeVP-ministrov v zvezni vladi. Tukaj je rezultat zadnje seje vodstva stranke OeVP: Dr. Book ostane trgovinski minister, Soronics ostane tudi v notranjem ministrstvu. Dr. Prader je obrambni minister, dr. Schleinzer kmetijski minister, dr. Bobleta državni tajnik v zunanjem ministrstvu, dr. Hetzenauer pa ostane v sodnem ministrstvu. Dr. Piffl le prosvetni minister V torek pa je bilo sporočeno, da je štajerski politik, državni poslanec Piffl - Percevic vendar sprejel mesto prosvetnega ministra. Razgovori med dr. Klausom in socialisti glede programa nove vlade, načina odstopa socialističnih članov zvezne vlade ter sodelovanja na podlagi koalicijskega pakta z vrsto drugih vprašanj so v polnem teku, s tem pa so marsikatera presenečenja še v zadnjem trenutku možna. — KRATKE VESTI - o Minuli petek je bil izvršen atentat na predsednika turške vlade Ismeta Inonuja, ki pa ni uspel. Atentatorja so aretirali. Izjavil je, da je imel atentat že dolgo v načrtu. • Peto gostovanje znamenite dunajske drsalne revije v Celovcu si je ogledalo 63.604 osebe. S tem je bil presežen rekord lanskega leta, ko je bilo 59.570 obiskovalcev. © Pri nesreči grške ladje „Lakonia“ — o kateri je naš list že poročal — je izgubil življenje tudi mlad Dunajčan Werner Botsoh. To vest so njegovim staršem sporo-čilii šele sedaj. Wernerja so sicer rešili, a je 24 ur ,potem umrl v angleški luki Southampton (izg. Sautamptn) za pljučnico. © Nacionalna uprava za letalstvo in vesolje (NASA) je sporočila, da bo proti koncu leta 1965 poslala v vesolje prvi „biolo-ški satelit"; v vesoljski kabini bo cela vrsta živali, med drugim hrčki, podgane, ose in ščurki. Ponovna napetost na Cipru Na Cipru se je položaj zopet zaostril. V nevtralni coni glavnega mesta Nikozia so bile v noči na ponedeljek grške trgovine oropane. Nekega ciprskega Grka, ki se je hotel rano zjutraj na licu mesta prepričati o nastali škodi, so ciprski Tuki odpeljali neznano kam. U Tant: „Položaj jasen v 24 urah" Glavni tajnik OZN (Organizacija združenih narodov) je imel v ponedeljek skupno posvetovanje s ciprskim zunanjim ministrom Spirosom Kipruanujem in stalnim britanskim predstavnikom v OZN Patricom Deanom. U Tant je izrazil prepričanje, da se bo položaj razjasnil v prihodnjih 24 urah. Volili bomo može našega zaupanja Politični teden Po svetu ... ODJUGA MED VATIKANOM IN PRAGO? Kot po vseh državah pod vodstvom komunističnih diktatur iso tudi ma Češlkosloiva-&kem rdeči Oblastniki takoj po prevzemu Oblasti začeli oster bolj z vsemi nasitnimi sredstvi posebno proti Cerkvi, duhovščini (zlasti višji) in tudi proti vennikam. Sledile so številne aretacije, internacije itd. Med prvimi iso praškemu nadškofu dr. Beranu 11. 1949 zabranili nadaljnje izvrševanje njegove škofovske službe im ga imeli zaprtega brez vsakršne sodne razprave im razsodbe več kot deset let. Pred enim letom se je njegovo stanje toliko izboljšalo, da je namesto v sodnem zaporu živel kot nekak interniranec v nekem samostanu na južnem Moravskem. Sedaj se je zvedelo, da so med Sv. stolico in praško vlado že več mesecev v teku pogajanja o morebitnem izboljšanju razmerja med vlado in Cerkvijo na Češkoslovaškem. Kot javljajo, iso v nekaterih točkah , dosegli delno rešitev. Po teh vesteh je nadškof Beran dobil dovoljenje, da sme prosto oditi iz Češkoslovaške v Vatikan, 'kljer bo opravljal službo v kuriji. Njegov naslednik bo najbrž naslovni škof Matušek, ki ga je svoječasno komunistični režim istotako preganjal. Zanimivo je, da je praška vlada še do nedavnega vztrajala pri svoji zahtevi, da naj postanejo škofje le brsti kapiteljski vikarji, ki so smeli svojo službo vršiti na njeno ..priporočilo". Vatikan se je tej zahtevi — razumljivo — odločno upri, ker bi to bilo proti vsem cerkvenim predpisom. Ker pa praška vlada ni hotela dati povoda za prekinitev pogajanj, je odstopila od te svoje ,,zahteve" im s tem priznala, da ima le Vatikan pravico imenovanja cerkvenih dostojanstvenikov. S to odločitvijo pa je postalo onemogočeno delovanje tudi vseh onih tako zvanih ..mirovnih duhovnikov", ki so se postavili na stran komunističnega režima in v njegovo službo. Praška vlada je nadalje ukinila nekatere omejitve, ki so veljale le za duhovnike; tudi glede omejevanja bogoslovnega študija hoče nekoliko popustiti. Vedno bolj namreč uvideva, da s svojim ,protiverskim in proti-cerkvenim delovanjem vzbuja v narodu naraščajočo nevdijo. Vendar katoliški del naroda — zlasti slovaški ne — nikakor še ni zadovoljen s tem, le malenkostnim izboljšanjem in zmanjšanjem pritiska od strani vlade! DRŽAVNIKI S POTNIMI KOVČKI Toliko medsebojnih državnih obiskov v prvih dveh mesecih menda še ni bilo nobeno leto, kot jih je letos. O njih smo že nekajkrat poročali, danes pa nadaljujemo z njimi. Izgloda, da je 'svetovna politika vedno bolj zapletena, saj se najvišji državniki pri teh obiskih trudijo, kako bi dosegli pomiritev in svoje cilje — seveda na žalost vsak na svoj način dn po svojem prepričanju, ki nista vedno v skladu s poštenim javnim 'mišljenjem niti ne v korist svetovnemu pomirjenju. Zadnji teden se je mudil italijanski državni predsednik S e g n i v spremstvu zim. ministra S a r a g a t a na uradnem obisku v Franciji. Iz poročil, izdanih ob koncu obiska o razgovorih med Segnijem in generalom de G a u '11 o m, je možno med vrstami razbrati, da ni bil v vseh toč-kah dosežen sporazum oziroma soglasje, tako n. pr. je različno italijansko in francosko stalilšče glede Anglije in EWG kot tudi glede dosege politične enotnosti Evrope in o razmerju med ZDA ter Atlantsko zvezo. Tudi predsednik severnoameriških držav Johnson je šel Ikonec tedna na dolgo pot v Los Angeles, da se tam sestane z mehiškim predsednikom Lopezom Ma-t e os om , ki je tja prišel, da sprejme častni doktorat, katerega mu je podelila kalifornijska univerza v Los Angelesu. V skupnem razgovoru je predsednik Johnson obravnaval tudi zunanjepolitična vprašanja, n. pr Južni Vietnam, Ciper, Panamski prekop, Kubo itd. Glede Cipra je rekel, da je treba prej doseči pomiritev, preden bo prepozno. Ob koncu je še izjavil: „Mi (ZDA) ne bomo nikoli odstopili od svojih obveznosti, ki smo jih dali našim zaveznikom!" Ozrimo se še proti 'vzhodu oz. jugu! Danski ministrski predsednik Jens Otto K r a g je bil konec prejšnjega tedna na uradnem obisku v Moskvi, kjer se je sestal s pred- eednikom H r u š č e v o m , kateremu je ponudil obsežno agrarno pomoč Danske. Ministrski predsednik komunistične Kitajske č u E n -1 a i pa je, kot izgleda, postal posebno vztraijen potovalni agent - politik, saj je že nad tri mesece na svoji propagandni „iturneji“. Te dni se je mudil v Pakistanu, kjer se je razgovarjal s pakistanskim predsednikom A j u b K h a n o m , ki mu je ob tej priliki med drugim obljubil, da bo Pakistan podpri željo Pekinga glede sprejema v Organizacijo združenih narodov. Iste dni se je mudila v Pekingu francoska 'parlamentarna delegacija, ki jo je sprejel tudi vodja kitajskih komunistov Mac T s e -1 u n g , ki je ob tej priliki ponovno izjavi, da je prelom med Moskvo in Pekingom popolni(?) in da je za to odgovorna le Sovjetska zveza, ki je med drugim tudi odpovedala sovjetSkoikitajsko pogodbo o pomoči in prijateljstvu, katero je Peking sklenil 1. 1950 s Stalinom. Alžirski predsednik Ben Bel 1 a je pri-sipel v četrtek ma uradni obisk v Gvinejo (v Afriki) im se je sestal z gvinejskim predsednikom Sekou T o u r e-jem v glavnem mestu Conakry. Razpravljala sta v zelo prijateljskem vzdušju med drugim o potova-'nlju kitajskega min. predsednika Ču Endaia in o novi afro-azijski konferenci v Ban-dungu. NOVA DOBA GRČIJE 2e zadnjič smo ma kratko poročali o izidu nedeljskih parlamentarnih volitev v Grčiji. Bile so tri liste: Narodna radikalna unija IZPREMEMBA V VLADI O novih ministrih poročamo na drugem mestu. Omembe vredne pa so s tem v zvezi razne ugotovitve, ki so prišle te dni na dan — deloma nepotrebne, deloma zanimive, deloma pa pretirane. Nekateri objektivni politiki se sprašujejo, da li je bilo treba ..dvigniti toliko prahu" v tej zadevi, ko je javnost vendar že precej časa slutila, da bo do sprememb OeVP-krila vlade prej ali slej prišlo — na podlagi izida glavnega kongresa OeViP lansko jesen v Celovcu. Takrat so ločili vodstvo stranke od vodstva vlade, tako da je vsako funkcijo imela ena oseba, kar se pa do sedaj še ni „obneslo“. Kajti na ta način ima politični nasprotnik možnost izigravati vodstvo stranke proti njeni vladni frakciji. Drugi se sprašujejo, da ii je iz vseh teh dogodkov zadnjih tednov oz. mesecev treba sklepati, da se je vlada kanclerja dr. Gor-bacha pokazala kot premalo zmožna. Dejansko je njeno pozitivno delo v tem času — v primerjavi s prejšnjimi vladami — res bolj skromno: preveč je bilo prepirov in premalo resnega dela, preveč debat pa premalo izvrševanja vladnih poslov. Vendar bi bilo krivično, valiti krivdo za te neuspehe na vladne člane OeVP. Tako zvana ,.velika koalicija" (OeVP+SPOe) je bila posebno trdna in enotna, dokler je bila Avstrija zasedena (t. j. do 1. 1955); pozneje pa jo je stalno spremljala medsebojna borba za politično premoč. Pri tem so tu in tam igrali poslanci FPOe v parlamentu in drugod nekak jeziček na tehtnici. To so znali izkoristiti tudi socialisti: kadar so hoteli izsiliti kak sklep, kateremu je OeVP nasprotovala, jih ni bilo nič sram, p »klicati nemSkomacionalno usmerjeno FPOe na pomoč in se združiti z njo v tako zvano „malo koalicijo". V takih slučajih seveda OeVP-u ni preostalo drugega kot popustiti ali pa prekiniti oz. odpovedati koalicijo s SPOe, česar .si pa do sedaj še ni upala storiti. Kot izgleda, so posebno velik vpliv pri imenovanju članov novega eOVP-dela vlade imeli desno radikalno usmerjeni vodilni člani stranke, poznani že izza njenega lanskega kongresa v Celovcu; njim na čelu bivši minister dr. K 1 a u s. Vendar pa vkljub temu tudi zmerni politiki smatrajo imenovanje dr. Klausa za zveznega kanclerja kot dosti pozitivno, ker je na drugi strani o njem znano, da se je že večkrat izjavil za nujnost sodelovanja med OeVP in SPOe, t. j. za „veliko koalicijo"; upajo pa, da bo kot odločen mož znal reči socialistom tudi „Ne!“, ako bodo hoteli nadaljevati s svojo izsiljevalno politiko. Ta njegova odločnost bo koaliciji le v korist, in ne v škodo. Zato upamo, da bo na ta način v bližnji bodoč- (kandidat bivši vladni predsednik K a rama n d i s), Unija centra (kandidat Georgios P a p a n d r e u) in prokomumistična skupina. Zmagala je Unija centra z absoilutno večino (53.5 odst. glasov), kar ni pričakoval niti sam njen vodja Papandreu: v primeri z ‘lanskoletnimi volitvami (3. novembra) je sedaj zabeležila prirastek 400.000 glasov. V pariamentu bo imela 173 od skupno 300 poslancev — torej nadpolovično večino. Njen vodja Georgios Papandreu, ki je pred nekaj dnevi obhajal svoj 76. rojstni dan, ja znan politik liberalnega kova. V stranki Unije centra so v glavnem liberalci raznih barv kot tudi nekaj socialistov. Prokomunistična stranka EDA je pri teh volitvah izgubila 120.000 glasov oz. 6 mandatov v parlamentu. Na vsak način bo .novi min. predsednik Papandreu imel bolj proste roke pri vodenju politike kot pa Ka-ramanlis; zato politični opazovalci z zanimanjem pričakujejo, kakšno stališče bo zavzel do oiprskaga spora, ki še vedno v nezmanjšani meri prizadeva skrbi svetovni javnosti, v posebni meri pa še Grčiji, Turčiji in Združenim narodom. BRANDT — NOVI PREDSEDNIK SPD Konec prejšnjega tedna je bilo zasedanje Nemške socialistične stranke v Bad Godes-bergu v Zah. Nemčiji. Glavna točka zasedanja je bila izvolitev novega predsednika stranke na mesto lani umrlega Ollenhauer-ja. Pri glasovanju je zmagal z izredno veliko večino glasov (od 336 je bilo lle 16 proti) zahodnoberlinski župan Willli Brandt. On je torej tretjii predsednik SPD po 1. 1945 (prvi je bil Kurt Schumacher, drug; lani umrli EriCh Ollenhauer). Brandt bo nastopil tudi kot socialistični kandidat pri volitvah kanclerja 1. 1965. nosti prišlo v vladi in parlamentu do bolj pozitivnega in živahnejšega dela. ZAHTEVE PO PONOVNEM POVIŠANJU PLAČ državnim uradnikom oz. nameščencem in upokojencem je te dni predložilo zvezni vladi njihovo strokovno združenje. Plače in pokojnine naj bi bile povišane za 5 odstotkov in sicer že s 1. marcem t. 1. Prav tako zahtevajo tudi zvišanje družinskih doklad od 100 na 150 šil. mesečno. Skupno bi to pomenilo povečanje osebnih proračunskih izdatkov za 1 milijardo šil. letno — za približno 300.000 javnih uslužbencev in za 80.000 upokojencev. OLAH NEKOLIKO POPUŠČA Reformne odredbe notranjega ministra 01 a h a še vedno povzročajo ostro kri in resne debate po vsej državi, še posebno pa na Nižjeavstrijskem, kjer je bilo največ premestitev, in na Dunaju. Prejšnji teden so se v tej zadevi razgovarjali zastopniki OeVP—SPOe koalicije. Ker ni prišlo do ni-kakih pozitivnih sklepov, je Avstrijska ljudska stranka zagrozila, da bo stavila nujno vprašanje v pariamentu in zahtevala debato o tem. Ker je minister Olah videl, da le gre zares, je poklical k sebi drž. tajnika v notranjem ministrstvu S o r o n i c s a (OeVP), kateremu je Izjavil, da bo v teku tedna odgovoril na nujna vprašanja OeVP in pojasnil vzrok premestitev in nameravane reforme v notranjem ministrstvu. Nadalje je hkrati obljubil, da bo to ali ono premestitev preklical. S temi ugotovitvami so bili duhovi nekoliko pomirjeni. Kot majhna senzacija v tej ..mirovni akciji" je delovala prejšnji torek tudi vest, da sta se sešla pri skupnem kosilu minister Olah in glavni tajnik OeVP dr. W i t • h a 1 m. To je bil po dolgem času prvi sestanek oz. razgovor med tema dvema političnima mogočnikoma. Seveda pa zadeva glede premestitev še nikakor ni po mnenju OeVP politikov rešena oz. razčiščena in zahtevajo od notranjega ministra nadaljnja pojasnila kot tudi preklic neutemeljenih premestitev. AFERA V CELOVŠKEM MAGISTRATU oziroma natančneje povedano v enem izmed njegovih oddelkov, t. j. v gradbenem uradu, o kateri smo na kratko že zadnjič poročali, je precej večja, kot pa se je prvotno mislilo. Novo senzacijo je zbudila pretekli petek vest o aretaciji bivšega mestnega gradbenega svetnika Asenbauerja zaradi zlorabe službene oblasti in poneverbe javnega denarja. Nova aretacija tako vidnega člana SPOe je v socialističnem taboru razumljivo raz- SLOVENCI (Loma bi p & $(Mtu Slovesnost pred Prešernovim spomenikom Študentsko kulturno umetniško društvo „Akade-mik” jc priredilo 8. februarja pred Prešernovim spomenikom na Tromostovju v Ljubljani spominsko svečanost ob 115. obletnici pesnikove smrti. Po govoru o pesnikovi življenjski poti je nastopil Akademski pevski zbor „Tonc Tomšič” in za|>cl nekaj priljubljenih pesmi. Študentje-člani Akademika, pa so vmes izvedli nekaj recitacij. Razstava slikarja Milana Batiste V Kranju so v okviru kulturnega tedna odprli v Prešernovi hiši razstavo akademskega slikarja in grafika Milana Batiste. Na ogled je 27 gra- J fik, ki pa niso ilustracije Prešernovih pesnitev. Batista sc je lotil prenosa Prešernovih pesmi v likovni svet tako, da mu pesem pomeni le izhodišče za lastno likovno razmišljanje. Ljubljanska Opera v Sovjetsko zvezo V Moskvi so podpisali sporazum, v smislu katerega naj bi v kulturni izmenjavi letos julija gosto-vala v Sovjetski zvezi tudi Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Prof. dr. Josip Hohnjec — umrl V Šmartnem pri Velenju je umrl v 92. letu življenja dr. Josip Hohnjec, visokoina.šnik, častni kano nik, bivši profesor in rektor teol. Visoke šole v pokoju. Folklorno skupino „Kres“ v Clevelandu bo v letošnjem letu vodil naslednji odbor: predsednik jure Švajger, podpredsednica Metka Bizjak, tajnica Nežka Ovsenik, blagajničarka Barbara Cerar in odborniki Metod Ilc, Marija Mertik in Breda Osenar. Slovenci v Londonu so v začetku novembra proslavili petletnico obstoja Slovenskega društva in petletnico, odkar imajo lastno dvorano. Uredili so si jo v hiši, ki so jo pred petimi leti kupili. V hiši je tudi stanovanje za hišnika. Dvorana zadošča za vse potrebe slovenske naselbine v Londonu, saj lahko sprejme do 100 ljudi. V njej imajo pouk tudi slovenski otroci. V tej dvorani je bilo tudi uspelo miklavževanje. Med slovenskimi rojaki v Londonu se zlasti udejstvuje inž. Stanc Bah. Slovenski naseljenci v Sudburyju so pripravili svojim otrokom veliko veselje z miklav-ževanjem. Pripravila ga je tamošnja slovenska šola, ki jo z vso požrtvovalnostjo vodi organist Vid Rovanšek. V okviru slovenske šole deluje prav lepo tudi slovenski mladinski pevski zbor. Slovenski pevski zbor v Sydneyu (Avstralija) se pod vodstvom pevovodje Ludvika Klakočerja vedno bolj uveljavlja tudi med avstralsko javnostjo. Po zadnjih dveh nastopih v Marrickvillu so slovenski pevci peli v Paddingtomi za srebrnomašniški jubilej tamošnjega župnika p. Patrick a. Med odličnimi osebnostmi jc tedaj slovensko petje poslušal tudi sydneyski župan J en sen ter sc zelo po hvalno in lepo izrazil o lepoti slovenske |>csinl Slovencem so pevci peli seveda pri polnočnici, v nedeljo po božiču pa pri slovenski maši v škofijski cerkvi v VVolIongongu. Med petjem slovenskega pevskega zbora je prišel na kor neki monsignor ter je slovenske pevce naprosil, naj bi prišli v marcu zopet v ta kraj, da bi beli pri slavnosti, ki jo bo to mesto priredilo svojemu škofu za 25-lctnico njegovega škofovanja. burjenje če .povečala in spravila v še večjo zadrego — in to ravno tik pred podeželskimi občinskimi volitvami na Koroškem. Nemudoma so se sestali funkcionarji okrajne organizacije SPOe na izredno sejo in so- 1 glasno sklenili, da obema — mestnemu fi- ; nančnemu svčtniku Mayerhoferju in Asen- ' bauerju — takoj odvzamejo vse funkcije v stranki; poleg tega so poslali na deželno vodstvo socialistične stranke zahtevo, da naj oba izključi iz stranke.- j Da so tudi socialisti obsodili zločinsko ! delovanje obeh funkcionarjev, je samo ob ; sebi razumljivo. Hkrati pa se pošteni me- ‘i ščani sprašujejo, kako je vendar mogoče, : da nekdo lahko v tako velikem javnem t uradu nekontrolirano počenja, kar se mu ! zljubi — in to več let!? Ali bi res vsak kontrolni organ moral imeti nad seboj še enega za kontrolo? Pri takih škandalih, ki so na žalost dosti i prepogosti, človek nehotč dobiva vtis, da )e J za odgovornejše javno mesto in službo bolj važno, da je nekdo dober strankarski kričal ^ in priganjač, kot pa to, da je pošten in sposoben! Kdaj bomo že vendar enkrat rešeni „dobrot“ strankarskega protekcionizma!? ... in pri nas v Avstriji Vuk Stefanovič Karadžič Ob 100-letnici smrti reformatorja srbskega knjižnega jezika. Slovenec Jernej Kopitar duhovni oče Karadžiča. Pomen Vuka S. Karadžiča, lingvista, (jezikoslovca), etnografa (narodopisca) in zgodovinarja, reformatorja srbskohrvatskega jezika, presega okvir njegove ožje domovine. Njegovo delo ga uvršča med izredne o-sebnosti v slavističnem svetu. Povečini samouk Bil je sin revnega kmetiča, ki se je prvih črk naučil, ko je pasel ovce, pišoč s črnilom, napravljenim iz razmočenega smodnika, po papirju, ki ga je rabil za zavijanje puškinih nabojev. To ga je stalo mnogo naporov, da mu je končno uspelo napraviti tudi nekaj šol. Ko mu je bilo 17 let in je prišel v Karlovce, se je najprej prvo leto učil doma. Drugo leto pa je obiskoval bogoslovsko šolo. Ko je hotel v gimnazijo, ga niso sprejeli, ker je bil prestar. Sam se je potem učil nemščine in latinščine. Bolehen in pohabljen Vedno je bil šibak in bolehen in tudi zdravljenje ni posebno zaleglo. Leva noga mu je ostala vse življenje v kolenu skrčena in hoditi je moral z berglami. Kljub temu je bilo njegovo življenje živahno. Pridno je opravljal v različnih krajih razne službe, dokler ni 'šel v emigracijo na Dunaj. Vuk spozna Jerneja Kopitarja Tu je za „Srpske novine“ napisal članek, ki je zaradi lepega jezika zbudil pozornost učenega Jerneja Kopitarja, ki je bil tedaj Gledališče v Zah. Nemčiji » Gledališko združenje Zahodne Nemčije je objavilo statistične podatke o gledališki sezoni 1962-63. Na prvem mestu je Hauptmann z 2680 uprizoritvami. V nasprotju s predzadnjo sezono se je Shakespeare mora! tokrat zadovoljiti z drugim mestom: 2104 uprizoritve. Prvo mesto Hauptmanna predstavlja precejšnje presenečenje, ki si ga pa lahko razlagamo z dejstvom, da je 15. novembra 1962 poteklo 100 let od njegovega rojstva, Ker letos proslavljamo 400-letnico Shakespearovega rojstva, bo ta veliki umetnik prav gotovo ponovno zavzel vodilno mesto pri številu uprizoritev svojih del. Na tretjem mestu je Friderich Durrematt s 1763 predstavami. Sledijo Goethe, Schiller, Shaw, Brecht, Frisch, Lessing in Mo-ličre. Od avantgardističnih dramatikov prevladujejo Beckett s 331 uprizoritvami, Ionesco s 330 uprizoritvami in 20 inscenacijami ter Poljak Mrozek z 225 uprizoritvami. cenzor za slovanske in grške 'knjige in uradnik dvorne knjižnice. Pozimi 1813/14 se je Vuk seznanil s Kopitarjem in od tedaj sta postala prijatelja. Na Dunaju ije živel Karadžič v 'slabih gmotnih razmerah in miti 'Kopitar mu ni mogel prida pomagati. Šele pozneje se je njegovo denarno stanje malo izboljšalo, ko so mu pomagali prijatelji in znanci. Tu se je poročil z Nemko in je imel 13 otrok, ki so razen dveh pomrli za tuberkulozo. Kopitar duhovni oče Karadžiča Vukov 'Stik s Kopitarjem pomeni začetek Vukovega znanstvenega dela. Kopitar ga je spodbujal, da začne pisati srbske ljudske pesmi in slovnico. Tako sta 1814 in 1815 izšli knjigi srbskih pesmi in tudi slovnica. L. 1818 je Vuk zaključil obdobje svojega dela s slovarjem. Domači nasprotniki 2e v svoji slovnici je abecedo, ki je imela 46 črk, poenostavil. V slovarju pa jo je skrčil na 30 črk. Vse to ni šlo tako lahko, to- Avsitrljski dnevnik ,,Die Presse“, ki izhaja na Dunaju je prinesel nedavno nekaj člankov o Slovanih. Gre namreč za najnovejša arheološka odkritja, ki še bolj osvet-Hjujeijo slovansko preteklost. Ne moremo reči, da bi nam bila doba in Obseg slovanskega naseljevanja v Srednji Evropi povsem znana. Sicer so že frankovski pisci analov glasno poročali o bojih, ki jih je imel med leti 560-570 frankovski kralj Siigiisbert s prodirajočimi Avari, katere ■so spremljala slovanska plemena, ki so dospela do vzhodne Nemčije. O njihovem izvoru se dolgo ni znalo nič gotovega. Več smo o tem izvedeli na podlagi arheoloških izkopanin v zadnjih dveh desetletjih. Takoj po drugi svetovni vojni so našli v okolici Prage več grobišč iz 5., 6. in 7. stol. Vsi grobovi so okrašeni z značilnim tipom keramike, ki ga znanost imenuje praški tip. Kot izoblikovalci prihajajo v poštev samo Slovani. Talko je bilo mogoče dobiti arheološki ddkaz za slovansko naselitev Češke. Kasneje so odkrili še več takih zgodnijeslovanskih grobišč na Češkem, Moravskem in Slovaškem, na ozemlju torej, ki je bilo nekdaj središče Velikomoravske-ga kraljestva. Da so bila slovanska plemena v 6. in 7. stol. prisotna na ozemlju današnje češkoslovaške, ni dvoma. Tega pa ni bilo moč z gotovostjo reči o ozemlju severno od Velikega gorovja. Toda kmalu po odkritju praških grobišč so odkrili v Vzhodni Nemčiji druga grobišča istega tipa, ki spadajo da on ni popustil. Ostro je nastopil proti ruskoslavenski mešanici in branil ljudski jezik kot knjižni jezik. Priznanja inozemstva Čeprav je bilo njegovo življenje precej časa zelo težko, je pozneje doživel mnogo priznanja in časti. Za svojega člana so ga izbrala učena društva akademije v Rusiji, Nemčiji, na Poljskem in drugod. V Kas-selu se je spoznal z Grimmom, v Weimar-ju z Goethejem, ki je cenil njegove narodne pesmi. Univerza v Jeni ga je imenovala za častnega doktorja. Umrl na Dunaju Prepoved uporabe njegovega pravopisa v domovini še ni bila popolnoma preklicana, ko je 1. 1863 slavil, spoštovan in hvaljen, petdesetletnico svojega dela. Preden je ta prepoved nehala veljati, je Vuk na Dunaju umrl. Skupaj s Kopitarjem je pripomogel, da je tedanji svet (in čas romantike je bil prav za to ugoden) bolje spoznal južne Slovane, v okviru srbskohrvaške kulture pa pomeni Vuk osrednjo osebnost svoje dobe v razvoju te kulture ter v kulturno-nacionalnem preporodu. vsa v prva desetletja 7. štol. in pred enim letam iso našli dokaze za slovansko naselitev tudi v Havellandu, spodnjem toku reke Spree m južno od Mecklenburga. Ce povežemo zadnja arheološka in zgodovinska odkritja, dobimo popolnoma novo sliko o poteku zgodnjeslovanske naselitve. Po mnenju večine raziskovalcev je bilo izhodišče ozemlje okoli Kijeva. Od ondod so Slovani sledili Avarom proti Zapadu. Del Slovanov se ije na Balkanu odcepil in se naselil prav do vrat Bizanca, drugi del pa se je ustavil na Češkem, Moravskem in v Spodnji Avstriji. Od tu so se nekatera plemena spustila od Elbe do Havellanda in ozemlja okoli Berlina, celo do Mecklenburga. Povsod tam, kjer so se naselili, so se Slovani srečali z manjšimi skupinami Germanov, ki niso zapustile svojih prebivališč, kljub temu da se je velik del njihovih prednikov preselil že v 4. stoletju. Ne da bi prišlo do medsebojnih spopadov in do dandanes tako priljubljenega trebljenja manjšin, so se ustavili in živeli v istih krajih, kjer iso prebivali že Germani. Svoje koče so postavili, ikot je dokazano, Ob robu ger-imamskih naselbin. Živeli so v miru drug poleg drugega. Če so Germani izginili, se je to zgodilo na miren, naraven način. Ob nenehnem slovanskem priseljevanju so že sicer slabe vezi germanskih kmetov s svojimi izseljenimi sorodniki — zaključuje „Die Presise" — še bolj popustile, tako da se je manjšina polagoma spojila s Slovani. Naseljevanje Slovanov v srednji Evropi NEKAJ O DEŽELI TjeklCU Predsednika Kennedyja so ustrelili v Dallasu, ki je v ameriški državi Teksas. — To je ogromna država: njena površina je enaka skupni površini Francije in Velike Britanije. — Šteje 9 milijonov in pol prebivalcev. — Petrolej je ustvaril njeno bogastvo. Ljudje v Teksasu pravijo: ,,Združene države so polotok, ki je odvisen od Teksasa. yedno smo jih rešili pred katastrofami...“ l’ako so ponosni nase. Neka anekdota pripoveduje o Američanu ‘z Kentuokyja, ki je nekega dne poklical k sebi Teksanca in mu dejal: »Toliko zlata imamo v rudnikih Fort-Knoxa, da bi lahko 2gradiM tako velik zid, da bi z njim obdali vso vašo deželo." — „Kar zgradite ta vaš 2icl," je odgovoril Teksanec, „če nam bo všeč, ga bomo odkupili." Teksas pod zastavo Mehike Prvi so prispeli v deželo Teksas španski raziskovaloi leta 1528 in se tam obdržali. Ko ise je v Teksasu poldrugo stoletje po-2rieje izkrcal Francoz La Salla, so ga z lahkoto odbili. Po dolgotrajnih bojih so španski pionirji dosegli celo neodvisnost od Špa-n’je in se leta 1821 združili pod zastavo Mehike. Razglasitev neodvisnosti Toda prepovedano jim je bilo nositi orož-io in izbirati voditelje. Ko je Mehika hotela Prepovedati Teksancem tudi to, da bi odprli svoje lastne šole, je izbruhnil upor. Ta upor Se je 1. 1835 razširil po vsem ozemlju in ^eksanoi so razglasili svojo neodvisnost od ^!ehike, od katere jih je odslej delila 130 kilometrov dolga meja. Bitka, ki je trajala 18 minut Iz tega časa izvira ena najbolj znanih in slavnih epizod iz zgodovine Združenih držav. Tega leta je mehiški general Santa Anna s svojimi 3000 vojaki poklal 187 branilcev katoliške misije iz mesta Alamo. V bitki sta padla tudi slavni lovec na medvede Davy Crockett in metalec nožev Jim Bowie. Poraz mesta Alamo je nekaj mesecev pozneje maščeval general Sam Houston, ki je spomladi leta 1836 z 800 izbranimi vojaki prispel do mesta San Jacinto in dobesedno zdesetkal armado generala Santa Anna. Bitka je trajala vsega skupaj komaj 18 minut. Teksas je postal neodvisna republika, priznale so jo Francija, Anglija in ameriške Združene države. Prašiček spremenil tok zgodovine V začetku leta 1840 je prispel v Teksas francoski grof Alphonse de Sal'igny — poslal ga je francoski kralj Louis Philippe — da bi sklenil sporazum, ki bi zagotovil novi državi posojilo petih milijonov dolarjev. Ambasador je komaj prispel, ko je eden od njegovih služabnikov opazil prašiča, ki je žrl seno, namenjeno grofovemu konju. Služabnik je žival ubil, kar pa ni bilo všeč gostitelju, ki se je znesel nad služabnikom. V zadevo je posegel grof in predal spor francoskemu zunanjemu ministrstvu; le-to je zahtevalo takojšnje opravičilo teksaške vlade. Opravičilo pa ni prispelo in grof Sa-ligny je zapustil deželo. Tako Teksas in Francija nista navezala prijateljskih stikov. Po desetih letih vladanja generala Sama Houstona se je Teksas priključil Zvezi ameriških držav. Od nje -se je ločil med »secesijsko" vojno, da se je lahko bonil ob strani držav Juga, leta 1870 pa je bil ponovno sprejet vanjo. Odkod ime Teksas? Ime Teksas prihaja iz indijske besede „tejas“, kar pomeni »prijatelj". Teksaška zastava ima samo eno zvezdo. »Črno zlato" — petrolej Bogastvo je prineslo Teksancem »črno zlato", petrolej. Prva ležišča so odkrili leta 1901. S produkcijo 136 milijonov ton na leto zadosti Teksas polovico celotne potrošnje petroleja v Združenih državah. Toda petrolej je povoljno vplival tudi na druge industrijske aktivnosti: kemični izdelki, ladjedelnice, da ne govorimo o razvoju gradbeništva. Rezerve podzemlja dosegajo nad 2 milijardi ton, čemur pa je treba prišteti še podmorska ležišča. Rudno bogastvo V teksaški zemlji so tudi ležišča srebra, črnih diamantov in drugih dragocenih kovin. Najmanjša posestva imajo po 250 ha. Najbolj znana farma »King Ranch", pa ima površino 500.000 ha. Tu so še bombaž (katerega najmočnejši proizvajavec v Združenih država!) je prav Teksas), riž, vodne melone, 'ki dosegajo včasih tudi do 40 kg teže, itd. Kljub gospodarskemu razcvetu pa ne manjka problemov. V držaVi predstavljajo Hcatke, UuMucirt vc&U ® S predstavo »Kneza Igorja" skladatelja Aleksandra Borodina je zagrebška Opera doživela velik uspeh in priznanje neapeljskega glasbenega občinstva. Premiera je bila v »Teatro San Carlo", ki je mimo milanske Scale največja operna hiša v Italiji. • Na spomenik, ki ga je ob stoletnici Vukove smrti na pokopališču St. Marx obnovila dunajska občina, sta položila vence jugoslovansko veleposlaništvo in predstavniki slavistične katedre na dunajski univerzi. ® Zveza avstrijskih filmskih novinarjev je razglasila film grškega režiserja Cacoya-nisa »Elektra" za najboljši film lanskega leta. Režiserju so hkrati poslali vabilo, naj se letos marca udeleži -festivala „Wiener Fest-wochen“. <9 Upravni odbor avtonomnega zdravstvenega podjetja in turističnega društva za Fiuggi je v sodelovanju z občinsko upravo sklenil, razpisati »Mednarodno slikarsko razstavo Fiuggi", posvečeno Michelangelu. Upravni odbor zdravtilišča je poveril svojemu predsedniku nalogo, naj stopi v stik z županom, da bi začeli skupno akcijo pri državnem odboru za počastitev Michelangela, pri državnem odboru, -ki ima nalogo organizirati večje proslave za četrto stoletnico rčjstva velikega italijanskega umetnika. © -Dino De Laurentis je — v nasprotju z mnogimi protislovnimi vestmi — vendarle odločil, da bo slovita pevka Maria Cal-las sodelovala kot Igralka v kinematografski verziji iSvetega pisma. Mnogo scen tega „,supervelikana“, kot so ga že imenovali, nameravajo posneti v Dalmaciji, predvsem v bližini -Dubrovnika in Splita. Poleg velikanskih zgradb, ki jih pripravljata režiser John Huston ter arhitekt Mario Chiari, bo tudi velikanski babilonski stolp in poleg tega tudi Noetova barka. © Miloška Venera bo v kratkem zapustila svoj marmornati podstavek v Louvrskem muzeju. Odpotovala bo na Japonsko, kjer jo bodo lahko občudovali obiskovalci letošnje olimpiade. Razumljivo je, da jo -bodo pred tem tehniki primerno pripravili. Najbolj občutljiv in za okvaro nevaren del vsekakor predstavlja njeno oprsje, ki so ga z veliko skrbjo zavili. Zatem je bil kip pazljivo prenesen na notranje louvrsko dvorišče ter prekrit s plaitneniim pregrinjalom. Preden jo bodo odposlali v Tokio, bo Venera podvržena posebni osebni negi, v kolikor je že mobilizirana vrsta specialistov, ki jo bodo snažili prahu, jo oprali in polirali. • Dne 18. februarja sta izšli dve spominski znamki za Michelangela Buonarroti-ja, in -sicer po 30 lir in 185 Mr (letalska pošta). Na prvi bo upodobljen detajl s Pieta, na katerem je Michelangelov avtoportret, na drugi pa obraz Madone iz Brugesa. črnci 12,6 odst. prebivalstva, precej manj kot v državi Mississippi, toda še vedno je v deželi 72 šol, ki dovoljujejo vpis samo 'belcem. Plantaže špinače in rož Ta dežela je odkrila v Crystahi, -svetovnem središču za pridelovanje špinače, spomenik v slavo Mathuryna Popeya, velikega pridelovalca špinače. V Teksasu se je v Ty-lerju, kjer so največje plantaže rož, rodil general Eisenhower. Zato je vedno rad prepeval svojo najljubšo popevko »Bele rože Teksasa". Zgrešeni del dežele »Nisem dovolj močan, da bi postal predsednik," je odgovoril nekoč sedanji ameriški predsednik Lyindon Johnson nekemu svojemu prijatelju, ki mu je prerokoval skorajšnjo kandidaturo za Belo gišo, »prihajam iz zgrešenega dela dežele." »Zgrešeni del dežele" — to je Teksas, največja dežela ameriške zveze, najbogatejša dežela na svetu, domovina petrolejskih milijarderjev in konservativnih magnatov. Zgrešeni dol dežele, to je ponosni in ošabni Teksas, ki je žalil in napadel senatorja Stevensona, le nekaj dni pozneje pa vzklikal Lyndonu Johnsonu, demokratu, kot je Stevenson, antirasistu, kot je bil tudi Kennedy, toda simpatičnemu iz golega in preprostega razloga, ker je pač avtentičen Teksanec. Noben politik ameriškega Juga, iz »zgrešenega dela dežele", -še ni doslej postal ameriški predsednik, od secesijske vojne dalje. Vprašanje je le, ali bo Lyndon Johnson znal odstraniti oviro, ki mu jo na njegovi nadaljnji predsedniški polti predstavlja njegov »zgrešeni" rojstni kraj... HODIŠE Kot v različnih drugih občinah bomo Slovenci tudi v Hodišah šli na občinske volitve s samostojno volilno skupino. Naš cilj je tudi v bodočnosti soodločati pri vseh vprašanjih, ki se tičejo naše občine in služijo gospodarskemu razmahu v prid našega ljudstva. Zato pozivamo vse naše somišljenike in tudi druge preudarne volilce, da prihodnjo nedeljo volijo našo volilno skupino, ki stoji na glasovnici na četrtem mestu in nosi ime: „WIRTSCHAFTSBUiND“ — GOSPODARSKA ZVEZA". Naša lista, lista 4! GLOBASNICA (Občinske volitve) Večkrat smo že volili. — 1. marca se moramo zopet odločiti, komu lahko zaupamo in damo svoj glas. Občinski možje niso plačani, zato rabimo v občini idealne može, k' so pripravljeni za našo skupnost prinesti budi žrtve. Prepričani smo, da so to predvsem kandidati naše liste, ki jih vsi poznate kot dobre sosede. Naši kandidati so: Stefan Kordež, Kukman, Mala vas; Korej Pikalo, delavec, Podroje; Alojz Gregorič, kmet, Mala vas; Ferra Franc, Radar, Večna vas; Pebjak Janez, zidar, Šteben; Sadjak Peter, kmet, Podjuna; Greiner Rajmund, delavec, Podroje; Fračko Janez, Škrinjar, Večna vas; Writz Janez, kmet, Šteben; Šorli Urban, Podgora; Hafner Franc, kmet, Večna vas; Tomaž Tumpelnik, Wutte Franc, Pečnik Jurij, Hudi Mirko, Hutter Peter, Matkijz Karel, Wutte Miha, Smrečnik Janez, Hrast Mirko, Zanki Mirko, Zanki Janez, Kreiger Franc. Zato, dragi volilci, dobro premislite — kdo naj v vašem imenu gospodari z davčnim denarjem v občini prihodnjih 6 let! Krščanska demokratska stranka. ŠKOCIJAN (Občinske volitve, 1. marca 1964) Ako hočeš soodločevati, kako se v naši občini vsako leto uporabi 10 milijonov šilingov, potem voli našo gospodarsko listo, voli listo 4. Poglej našo listo in videl boš na njej imena vzornih gospodarjev, kmetov, obrtnikov, delavcev in domačinov. Zato voli gospodarsko listo, listo 4! Ako hočeš, da bo občinska hiša trdno stala, potem pomagaj zidati 4. vogel hiše. Zato voli gospodarsko listo, listo 4. PLIBERK (Občinske volitve) Veliko je ugibanja o izidu nedeljskih volitev. Pa tudi bojazni komu bodo slovenski odborniki odločilni glas pri županskih volitvah dali. Nekateri se bojijo, da bi šli s socialisti, drugi zopet da z ljudsko stranko. Razumemo skrb volilcev. Pa je nepotrebna, ker smo zaupniki sklenili, da nastopimo popolnoma samostojno in se ne vežemo ne na levo ne na desno. Zastopali bomo naše slovenske interese in pa volilce v posameznih krajih bodisi v mestu ali pa na deželi. Z mirno vestjo dajte glas naši listi, listi kmetov, delavcev in obrtnikov. Samo njeni kandidati se upajo postaviti za slovenske in gospodarske interese. Nismo še slišali, da bi se kak odbornik na nasprotni stranki za Slovence potegnil, pa čeravno zatrjuje, da je tudi Slovenec. Vezan je na strankino disciplino in ne more svobodno nastopati. To morejo in hočejo samo naši možje: Crčej, Simonov Hanej, Zgonc v R i n k o 1 a h, pliberški Breznik, Rešetar v Dobu in Jurijev Zep. Imajo dolgoletno skušnjo v občinskih zadevah, saj so že leta zastopali Slovence v bivših občinah. Vsi so preprosti ljudje, s katerimi se lahko vsak po domače pogovori, kar ima na srcu. Preprosti do občanov, neustrašeni v občevanju z oblastjo, pa če tudi z ministri. Če ste pri državnih in deželnih volitvah volili ljudsko ali socialistično stranko, ste to naredili kakor vam je narekovala vest. Pri občinskih volitvah vam pa naj vest narekuje: volimo slovensko, volimo „ Delov n o skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov.“ ri ms mJiomkem Slovenska melodija na Bistrici v Rožu Gb začetku meseca januarja smo se zbrali pri Adamu v Svečah, da prisluhnemo moškemu zboru Rožanskih fantov, ki so vsled svojega idealizma in dobrega petja znani že po vseh naših dolinah. Ob njih so nastopali tudi tamburaši iz Št. Janža ir. Sveč, med njimi vrsta brhkih deklet. Dvorana je bila precej napolnjena, z glasbenim programom je bilo zadovoljno staro in mlado poslušalstvo. Že mesec nato, v petek, dne 7. februarja, pa so bili spet razobešeni lepaki po naših vaseh ter vabili na koncert veselih študentov. Z Rožanskimi fanti in tamburaši so pripravili Bistričanom ter sveškim faranom veselja poln večer. ,,Le kako bo tokrat u-spela prireditev?" se je marsikdo vpraševal, končno je kinodvorana na Bistrici zelo velika, kdo jo bo napolnil v času, ko kar mrgoli prireditev in plesov? Le eden je bil velik optimist ter prepričan, da bo koncert vsestransko uspel: prireditelj večera g. prof. Franc Inzfco. Vse- kakor je Izkazal tudi tokrat svoj organiza-toričmii talent ter spravil vse na noge, tako so se že pol ure pred prireditvijo gnetli ljudje pred občinsko hišo ter kinodvorano. Od vsepovsod iso se pripeljali gostje s svo-jimii vozili, celo iz Kaple in št. lija. Veseli študentje so se izvrstno izkazali. Njih melodija je vžgala ter vnela in ogrela naša srca. Ah, to ti je bil nastop! Kaj takega pa že dolgo nismo videli in slišali. Zrli smo v same nasmejane obraze na odru, a tudi v dvorani ni bilo drugače. Saj nas je od točke do točke, od pesmi do pesmi razveseljeval s svojim humorjem prof. Franc Inzko. Zares kulturni užitek ob melodijah veselih fantov ter Rožanskih fantov in tamburašev, ki jih je z veščo doko vodil Hanzi Gabriel, vrli tajnik Krščanske kulturne zveze. Vsem prirediteljem prisrčna hvala za dve uri in pol pestrega programa. Pa drugič spet! To je naša prošnja in želja. DOBRLA VES (Občinske volitve) V nedeljo, dne 1. marca, bomo volili može ..Svobodne votivne skupnosti" (Freie Wahlgemeinsohaft — FWG) — listo 4! ŠT. JANŽ V ROŽU (Občinske volitve) Naša občina nosi ime „Svetna ves", čeprav je občinski urad v Št. Janžu v šolskem poslopju, kar je zelo primerno, saj leži tako občinski urad sredi občine, v kateri so združene Svetna ves, št. Janž in Podsinja ves ter Rute. Za nedeljske volitve je med občani precej zanimanja. Predloženih je bilo namreč kar pet list, kar pomeni, da smo v naši majhni občini precej poljtično-gospodarsko razgibani. Poleg ljudske, socialistične, komunistične in svobodnjaške stranke so tudi tokrat naši krščanski možje predložili svojo „Kmečko-delavsko listo", ki je naslednica Gospodarskega bloka, ki je v dosedanjih občinskih volitvah združeval naše kmete in delavce in zastopal v občinski upravi gospodarska in kulturne interese vseh občanov. Kakor je razvidno iz volilnega proglasa ,,Kmečko-delavske liste", je nosilec naše liste kmet Hornbook Anton (Bavant), brat g. župnika iz Podgorij, na drugem mestu pa je Weissov Hanzi, krojaški mojster. Na- ! dalje so na listi še Bluml Mihi (Šlemcov), Inzko Jožef (Žbavtov), Sohaunig Hanzi (Dobčnik) in Bister Lorenz (Užnik). To so gotovo možje, katerim lahko vsak zaupa, pa naj je kmet ali delavec, mlad ali starejši. V svojem iprogramu obljubljajo, da hočejo poleg splošnih občinskih zadev še posebej odločno zahtevati ureditev potokov in potov ter čuvati samostojnost občine in šole. Zato v nedeljo volimo listo 4: ,,Krneč- ! ko-delavsko listo". LIBUCE V roke nam rje prišla socialistična propagandna volilna lista občine Pliberk Libuče Blato, na kateri je bila upodobljena tudi 'glasovnica z imeni SPOe, OeVP in FPOe. Slovensko ime so zamolčali, kot da se nas i sramujejo, češ k „purganjem“ ne spadamo več. Jasno je, da bo v novi združeni občini razmerje strank čisto drugačno. Doslej so imeli večino v Libučah socialisti, v Pliberku ljudska 'Stranka, na Blatu Slovenci. V novi občini pa bomo tudi Slovenci tako močno zastopani, da ne bodo mogli preko nas, čeprav nas že v volilni borbi zamolčijo. Na drugi strani pa snubijo naše ljudi, da bi oni dobili župana, kar bodo bržkone slo- r venski zastopniki odločali. Nadalje čitamo na tem plakatu, kako so popravljali cerkve in poljska znamenja, asfaltirali ceste itd. No, pa smo radovedni, koliko je socialistična stranka darovala za : popravilo cerkva. Za elektrifikacijo je prispevala država 50 odst. kakor povsod in vendar nekaj malega res tudi občina, za kar smo hvaležni. V hribih pa je to veliko dražje kot po vaseh in moramo še droge vzdrževati, kar je težka obremenitev. To naj bi prevzela občina. Davke so predpisali v najvišji dopustni meri, kar je moral plačati tudi najvišji gorjanec. Zato so pa asfaltirali cesto Libuče—-Pliberk, kjer drčijo tudi njih I avtomobili, medtem ko naletiš v hribih na tako slaba pota, da še z vodički obtičiš v \ blatu, ker ni bilo denarja za gramoz. V začetku januarja je imela okrajna kmetijska zbornica v Libučah strokovni sestanek pa je ob tej priliki vprašal mali kmet-socialist, kaj je s popisom škode, ki jo je povzročila toča. Več tisoč šilingov je imel škode na poslopju in na polju. Tudi spodnji deli okraja Borovje im Grablje je bil popolnoma uničen, da je izgledalo kakor v januarju. Pa je dobil odgovor: „Mi na kmetijski zbornici smo vse storili, kar je bilo v naših močeh, pa prišlo je vse nazaj, češ da občina, ki je prva pristojna In dolžna pomagati, mi ničesar storila." Niti groša b* občino ne stalo, nam pa se je odtrgal g°' tovo velik znesek iz fonda, do katerega smo imeli pravico in izvira tudi iz naših davkov S tem pa si je g. župan izstavil tako slabo izpričevalo, da je zgubil pri nas vse zaupanje. Si pač Slišal: „Pa bi se bil zavaroval." Marsikateri še davke težko plača '0 v hribe tudi ne pridejo povsod tozadevni agenti. In take katastrofe tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. V nesreči se pokaže, kdo ti je prijatelj, kdo sovražnik, tega pa se bomo zavedali tudi na dan volitev. Naši slovenski odborniki pa bodo gotovo na mestu in vredni našega zaupanja. Na Bistrici v Rožu bomo glasovali za listo Begusch Tudi v naši občini smo temeljito pripravili občinske volitve. Že meseca januarja smo se sestajali na sejah in sestankih pri gostoljubni Ukelnovi družini, kjer smo vsestransko preudarili, na kakšen način naj bi izvedli pri nas volitve, da bi bili interesi našega prebivalstva najbolje zastopani. Odločitev je bila v toliko olajšana, ker se je stavila vrsta mladih oseb za delo v občinskem odboru na razpolago, in to mladi ljudje iz vseh slojev prebivalstva. Nosilec naše liste je gradbeni mojster Franci Begusch. S svojo pridnostjo se je kmalu uveljavil, danes gradi njegova tvrdka vsepovsod, v Celovcu, v Beljaku itd. Tako si je pridobil močan ugled med domačim prebivalstvom, ki ga ceni vsled njegovih strokovnih sposobnosti, pridnosti in poštenosti. Njegova žena, ki ga povsod z velikim razumevanjem podpira pri njegovem delu, prihaja iz doma, v katerem se je rodil prof. Andrej Einspieler, oče koroških Slovencev, ustanovitelj Družbe sv. Mohorja ter dolgoletni deželni poslanec in publicist. Zaupniki, zbrani iz vseh okoliških vasi, so bili mnenja, da naj bo nosilec naše liste v bistriški občini Franci Begusch. Njegov oče je bil kot navdušen tenorist eden izmed stebrov izobraževalnega društva „Kočna“, stric pa dolgoletni organist in pevovodja cerkvenega in posvetnega zbora, ki je doživljal s slavnim baritonistom Antonom Šmarjefa v Rožu Vsem vohlcem šmarješke občine! V nedeljo, 1. marca, bomo zopet volili zastopnike v naiš občinski svet, može, ‘ki so vredni našega zaupanja. Sami moramo preudariti, komu damo naš glas, kdo nas bo najbolje zastopal v občinskem odboru in zagovarjal naše interese. Zavedajmo se, kakšne važnosti je ravno uprava občine. Ni vseeno, kdo sedi v občinskem svetu, kjer se odloča o naših interesih, o naših bremenih, ki jih moramo v večji ali manjiši meri nositi. Volivci! Vsi plačujemo davke in razne posebne dajatve, zato se tudi zanimamo, kako se ta sredstva uporabljajo in kakšna je uprava občine sploh. Nima nobenega pomena, da se kregamo in jamramo nad eno ali drugo napako, ki jo ije napravil občinski odbor. Rajši z našim glasom postavimo može v občino, -ki bodo skrbeli za dobro gospodarstvo! Zato bomo stavili za volitve v občinski odbor svojo listo, ki ni vezana na nobeno stranko, pod imenom: Wahlgemeinschaft St. Margareten i. R. Volilna skupnost Šmar-jeta v Rožu. Na uradnem volilnem listu je naša volilna lista na četrtem mestu. S križcem, ki ga naredimo na volilni listek, pokažimo svojo vOljo. Ne pustimo se zavajati po raznih političnih agentih, špekulantih in — Občinske volifve navideznih prijateljih, ki iščejo le svojo slavo, nam pa ne želijo nič dobrega. Ne bojmo se nikogar, ker so hvala Bogu naše volitve še vedno tajne! Zato gremo v nedeljo, dne L marca 1964 vsi na volišče in oddamo svoj glas možem na listi: „Volilna skupnost Šmarjeta v Rožu! Lista 4“ SV. KATARINA (Popravek) V eni prejšnjih številk je „Naš tednik" prinesel -poročilo, da blaški občinski odbor ni upošteval prošnje romarske cerkve sv. Katarine za prispevke k popravilu. Izgledalo je tako, kot bi vsi odborniki, tudi slovenski, odklonili to prošnjo. Temu ni tako. Občinski odbor o tej prošniji sploh ni prej zvedel kot v listu. Župan prošnje sploh ni dal na dnevni red seje, kakor tudi ne med slučajnosti. Zato tudi niso mogli o njej sklepati. Če hi prošnja ne bila zamolčana, smo prepričani, da bi cerkev dobila primeren prispevek, saj so tri velike vasi občine Blato: Rinkole, Replje, Blato in še Rute pod faro Šmihel. Sv. Katarina je tudi priljubljena romarska cerkev. Verniki se k nji zatekajo, da bi jim izprosila pravo pamet, če bi te bilo dovolj, bi strehe na zvoniku zaradi podpore ne bilo treba rdeče pobarvati. Zerzerjem ter Uearjem kot basistom svojo zlato dobo. Možje, stebri kot: Ojcl, Dolič-njak, Kosmov Lipan, Štuharjev Peter, Vrb-nik, Kosem v Svečah, Žiher na Mačah, Turkov Toni, Mišelovc in drugi so s svojim navdušenjem in idealizmom skrbeli skozi desetletja za duhovno izobrazbo našega človeka v sveški fari. Zato pozdravljamo z velikim zadoščenjem, da so njih potomci pripravljeni slediti njih stopinjam. Da so jim pomagali pri izbiri kandidatov ter sestavljanju liste starejši možje, preizkušeni v dolgoletnem javnem delovanju, mladi ne bodo pozabili nikoli. S svojim nesebičnim delom hočejo dokazati, da so vredni žrtev svojih očetov. Saj so nekateri prevzeli nase ponovno tudi žrtev kandidature, kot Mišelovc in Kosem v Svečah. Naj predstavimo naše kandidate: Begusch Franc, 1934, gradbeni mojster, Bistrica: Bister Lori, 1929, nameščenec, La-dine; Partl Joži, 1939, Kosmov na Mačah; Inzko Franci, 1938, trgovski nameščenec, Spodnje Kraje; Schvvegel Konrad, 1927, tehnik, Sveče; Fertschnig Peter, 1897, kmet v Svečah; Ratz Gregor, 1903, kmet v Svečah; Schwarz Valentin, 1925, ključavničar, Sveče. Kandidati naše liste so za upoštevanje demokratičnih načel v občinskem odboru ter pri občinskem poslovanju. Zato bomo oddali svoj glas listi Begusch. _ Pri nas na Koroškem Pogreb č. g. Franca Katnika Pri šolskih sestrah v St. Jakobu v Rožu je že nekaj mesecev bival č. g. Franc Kat-nik, ki je zaradi težke obolelosti moral opustiti dušnopastirsko delo. Ob skrbni strežbi čč. sester pa je gospod Katnik le še mogel maševati in opravljati svoje duhovniške molitve. S pravo Jobovo vdanostjo je prenašal svojo bolezen prav do zadnjega, toda končno je omagal pod svojim težkim križem. V soboto ponoči, 15. februarja je v 64. letu starosti in v 39. letu duhovništva v Gospodu zaspal. Naslednji dan so ga prepeljali na rojstni dom v Krožiče pri Šmiklavžu ob Dravi, od koder je bil prejšnji torek pogreb. Velika množica vernikov iz Zilje, Podjune in Roža se je zbrala na domu č. g. Katnika, da ga spremlja na šmiMavško farno pokopališče. Gosp. Katnik je namreč kot duhovnik 26 let deloval v Gorjah na Zilji, nato pa v VoVbrah pri Velikovcu, zato so iz teh župnij tudi prišli hvaležni nekdanji farani v tolikšnem številu. Tako je bila zbrana na tem pogrebu vsa Koroška od Šmohorja do Grebinja. Smohor-horsko dekanijo so zastopali duhovnik; šmohorske dekanije s svojim g. dekanom Zebedinom in mnogimi farani iz Gorij, kjer je pokojni gospod preživel svoja najlepša leta in kjer je kot pravi duhovnik iz ljudstva v težkih medvojnih časih z verniki delil vse hudo. Bil jim je zares prijatelj, svetovalec in dušni pastir. Čeprav je že minilo 10 let, odkar je g. Katnik zapustil Gorje, so ga tamošnji verniki še vedno imeli za svojega gospoda, posebno še, ker je od tedaj župnija sooskrbovana iz Bistrice. Pa tudi iz Vovbr se je prišlo mnogo ta-mošnjih faranov poslovit od svojega g. župnika, saj je g. Katnik zadnjih devet let pred težkim obolenjem bil dušni pastir v tej župniji. Z duhovniki velikovške dekanije je bil g. dekan Kanduth. Tudi v Vovbrah je blagi pokojnik storil mnogo dobrega, saj je s svojo dobroto znal pridobiti vsakega za dobro. Posebno pa je znal ravnati z mladino, za kar se mu je v nagrobnem govoru tamošnji župan še posebej zahvalil. Tudi med duhovniki je bil pokojni gosipod zelo priljubljen in spoštovan. To je pokazala tudi velika udeležba duhovnikov na pogrebu; saj je spremljalo nad 40 duhovnikov dragega sobrata na zadnji poti. Poleg kaplanskih mest je gospod Katnik deloval kot dušni pastir še na Golšovem in v Bla-čah na Zilji in povsod se ga s hvaležnostjo spominjajo. Pogrebne obrede so vodili mil. g. kanonik Zechner, ki so tudi darovali pogrebno sveto mašo in imeli pogrebni nagovor v cerkvi, v katerem so opisali dela in trpljenja polno življenje pokojnika. Že na domu, v cerkvi in ob grobu so peli pevci iz Šmiklavža in okolice ter moški zbor iz Vovbr. Na grobu pa so se poslovili od pokojnega g. župnika župan iz Vovbr in Gorij ter g. Millonig, šolski opravitelj iz Gorij. Vsi so se pokojniku zahvaljevali za njegovo veliko ljubezen in pripravljenost pomagati ob vsaki potrebi. Naj počiva v božjem miru. LOČE (Izpod Jepe:) „Poter, ti si bil skala...“ tako bi lahko rekli o pokojnem Petru Čolnarju, pd. Majro-farju v Ovčini. Peter je bil veren in zgleden faran, dober in skrben oče in mož in prijeten sosed. Srečavali smo se zdaj tu zdaj tam in povsod se je znašel kot prijeten družabnik. Rad je prepeval, tudi v cerkvi ni molčal, ko so se oglasile orgle s kako ljudsko pesmijo... Vsekakor ga bomo pogrešali! Nemalo nas je tudi presenetila smrt Mu-šetovega Hanjška. Tudi tega moža dičijo lepe lastnosti. Vse za dom in družino je bilo njegovo geslo do groba. Pogrešala ga bo zlasti neutolažljiva vdova in dom, kjer je vladala lepa harmonija skupnosti in domačnosti! Kako sta bila priljubljena oba Ovčnarja je pokazala ogromna udeležba pogrebcev pri njunem pogrebu. Naj bi oba mimo počivala v domači grudi! Preostalim naše iskreno .sožalje! Minule dni so krožile vse naše najlepše in najboljše želje okoli Sp. Dobja, kjer je gospod ravnatelj Franc Aichholzer obhajal osemdesetletnico rojstva. Še na mnoga leta! Z veseljem in radostjo beležimo „južno vreme“ okoli našega stolpa in iz vsega srca želimo, da bi nastalo iz te odjuge vedno lepo sončno vreme v blagor in ugled naše domače fare ... KAZAZE Dne 6. februarja smo pokopali rajno Ilgo-vo mater. Bila je dobra žena in postrežlji-va v gostilni. Skoro do zadnjega je pomagala, kar je mogla. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ker so jo vsi spoštovali. Bog ji bodi milostljiv sodnik. Naj v miru počiva! ŠT. VID v PODJUNI Na svečnico je bila v Mokrijah poroka s sv. mašo Jurija Prajnik, Kavhovega v Gra-balji vesi in Mlake Kimovec, Fidove v Dvoru pri Šmihelu. Vesela svatba je bila na ženinovem domu v ožjem krogu. Na pustno nedeljo je bila v Rikarji vesi poroka, tudi s sv. mašo, Huberta Tribnig iz Krnskega grada in Hilde Šauer iz PrOboja. Dne 27. januarja je bila v MoMdčah poroka Jožefa Ruple, Vahovega v Rikarji vesi in Gretke Kaiser, Kajžrove v Podkrinju. Novoporočencem želimo vse dobro na njih novi življenjski poti. 26. januarja je naše prosvetno društvo uprizorilo pri Voglu smešno in zabavno igro „Micki je treba moža". Igralci so svoje vloge jako dobro podali in želi lep uspeh. Igro ,so na svečnico ponovili pri Pušniku v Grabalji vesi. Tudi dobrolSka farna mladina je letošnji pust dvakrat gostovala pri Pušniku s svojimi prireditvami 5. januarja in 11. februarja. Na pustno nedeljo so pri Voglu gostovali pevci in godci iz Zagorja ob Savi in zabavali občinstvo .popoldne in še dolgo v noč. Domačim prirediteljem in gostom velja najlepša zahvala. GLOBASNICA (Poroka) V ponedeljek, 3. febr. t. 1. sta si obljubila večno zvestobo pred oltarjem šmihelske farne cerkve Janko Lesjak, šofer, in Rezika Dlopst, Žnidarjeva na Bistrici. Redki postajajo danes fantje, ki bi brli s srcem in dušo tako vneti za kulturno delo, kot je bil od zgodnje mladosti naš Janko. Leto za letom je bil izvoljen za tajnika Kat. prosv. društva v Globasnici. Poleg navdušenosti za društvene vzore ga je odlikovala neutrudljiva delavnost in vestnost. Ko je moral k vojakom, je celo iz daljnega Salzburga prihajal na društvene seje m dajal pobude. Kaj čuda, če je z njegovim tajništvom povezano lepo število uspelih kulturnih pri- TASCHENTUCH! reditev: med drugim je naše društvo na raznih odrih tako tudi v Celovcu — uprizorilo ,,Pasion“ ter spevoigro ..Zlatorog", lani pa priredilo šivalni tečaj, ki ga je v splošno zadovoljstvo vodila Rezika — naša nevesta. Na njuno ženitovanje pri Šercerju so pohiteli tudi številni društveniki 'iz Globasnice, da izrazijo mlademu paru svoja srčna voščila in čestitke, pevci pa so se mu poklonili z venčkom vedno lepih narodnih melodij. Vrlemu Janku in Reziki pa kličemo: daj Vama Bog obilo družinske sreče in zadovoljnosti! RINKOLE V četrtek, dne 6. februarja, smo pokopali najstarejšo ženo iz naše vasi Julijano Vavti. Rajna je bila pa komaj tri leta omo-žena, ker ji je mož v prvi vojni padel. Zadnja leta je pa mnogo pretrpela in bila } dve leti bolna. Enajst mesecev ni mogla več iz postelje. Bila je žena, ki so jo vsi spoštovali. Bila je naročena na verske liste in rada je dajala za misijone. Pogreba se je .udeležilo veliko ljudi. Bog ji daj večni mir. KOMEL V nedejo, 16. februarja nas je zapustil Martin S t e f i t z, pd. Zikov Tine. Zadnje čase je veliko trpel in ga je Bog sedaj rešil bolečin. Doživel je kar lepo starost 78 let. Rajni Žikov Tine je bil splošno priljubljen, ker je bil skromen, prijazen in vesel človek. Večino življenja je preživel pri Žiku, kjer je bil kot domač. Znan je bil zlasti, ker je delal cokle, pletel koše in delal butare in sploh kmečko orodje. Četudi je imel dve uri daleč do farne cerkve v Zvabeku, je bil vendar skozi vsako nedeljo pri sveti maši, rad pa je romal tudi na božja pota. Kljub trdemu življenju pa je bil vedno zadovoljen in vesel. Še se spominjam, ko smo' gradili šolo na Komelnu, kako nas je zvečer po delu povabil, še za pijačo dal in smo se pošteno nasmejali. Pokopali smo ga 19. februarja v Zvabeku ob zelo veliki udeležbi, kar je znamenje, kako so ga na splošno vsi radi imeli. Naj se po trudapolnem življenju spočije pri Bogu! Sedaj pred volitvami je tudi pri nas pogovor, koga naj volimo. Nas zanimajo najbolj tisti, ki tudi za Komel kaj storijo. Največjo dobroto pa smo dobili z novo cesto. Toda komu naj se zahvalimo? Najprej tistim, ki so se brigali za to in imeli skrb. To sta zadnji blaški župan g. Valentin Krof in pa prejšnji župan g. Mirko Kumer. Koliko se je on trudil, letal, interveniral za denarno pomoč in bi že tedaj bila cesta narejena, ko bi bili vsi ljudje zato in bi nekateri ne nasprotovali in nagajali. V skupnosti je moč. On je že toliko pripravil, da je njegov naslednik lahko dokončal. Denarja pa ne da župan, ampak občina, torej mi vsi, in pa deželna vlada, torej tudi naši davki. Župan pa mora znati dobiti subvencije. Bodimo pravični, hvaležni moramo biti prav vsem, ki so nam pripomogli do nove ceste. Naše prireditve_____________ KATOUŠKA PROSVETA V torek, 3. marca, ob pol osmih zvečer, bo ’ v Kolpingovem domu predavanje z barvnimi slikami č. g. Vinka Zaletela. SVETA DEŽELA, kraji Jezusovega trpljenja. Po romanju sv. očeta v Sveto deželo nam bo predavanje še aktualnejše. V smislu liturgične obnove naj bolj spoznavamo sveto pismo in torej tudi svetopisemske kraje. V postnem času zato poromajmo predvsem v kraje Jezusovega trpljenja. Slike nam pokažejo: goro Tabor, pot iz Jerzalema v Jeriho, puščavo 40-dnevnega posta, novo in staro Jeriho, reko Jordan, Mrtvo morje, Betanijo, novi in stari Jeruzalem, Oljsko goro, Sion in vse kraje križevega pota. Ob koncu pa še: kronanje sv. očeta Pavla VI in vse lanske verske In kulturne prireditve na Koroškem. Vsi lepo vabljeni! KAJ BOMO DELALI * • O V (SADOVNJAKU. Čistimo in gnojimo sadno drevje ter pripravimo za škropljenje. Če ne zmrzuje, začnemo s škropljenjem. V prav ugodnem vremenu začnemo konec meseca s cepljenjem in precepljenjem, zlasti češenj. Lovimo in zastrupljamo voluharje. O NA TRAVNIKU. Gnojimo z gnojili in gnojnico. • ZA NJIVSKE POSEVKE. Sedaj si nabavimo potrebna gnojila in seme, ker le-te-ga navadno takrat, ko najbolj rabimo, v trgovini zmanjka. • NA VRTU. Pregledamo zalogo semen. Če ne vemo, koliko so stara, preskusimo kalivost. Naročimo potrebna semena. Pripravimo tople grede ali pa sejalne zabojčke, v katere bomo sejali solato, redkvice, peteršilj, korenje, zgodnje kapusnice, paradižnik, papriko. V toplejših krajih lahko začnejo sejati zgodnji grah. Kako krmiš kure pozimi? Varčen biti, je prav, pa le tam, kjer je na mestu. Tako ni prav, če nekateri kuram, kadar ne ležejo, dajejo le malo piče, češ, saj nimam nič dobička od tega. Dalje pa ko kuro slabo krmiš, dalje časa ne pride k moči, da bi spat nesla jajca. Daj kuram tudi pozimi dobro klajo, žito in mesne odpadke. Dobra klaja jim prej pomore do jajc, kakor vsi drugi pripomočki. Dobro pa je, če se navadni klajii primeša nekaj koprivnega semena. Tudi je bolje, če imaš kure na gorkem (kakor v mrazu. Pozimi zjutraj jim daj kaj gorkega. Zmešaj Otrobov in kruha v kropu ter j'im daj; boš videl, kako (bodo jedle! Opoldne jim daj pšenice ali ječmena; zvečer pa turščice (koruze), kajti koruza greje, ker ima maščobo v sebi. Vodo, ki jo pijejo, tudi nekoliko pogrej. Vmes moraš pa zmerom dati tudi kaj zelenega. Po dvakrat ali trikrat na teden jim daj tudi mesenih odpadkov. Taka piča (brana) jih bo dobro redila in grela. Zjutraj zgodaj jih nikar ne goni na mraz, 'ki jim škoduje. DROBNI NASVETI © GNOJENJE PO SNEGU: Dokler leži debel sneg po površini in če je ta nagnjena, tedaj ni primerno gnojiti po snegu. Ce pa je površina ravna ali je malo nagnjena, lahko gnojimo s fosforovimi ali kalijevimi gnojili. Tudi v tem primeru se raje odločimo Televizijske aparate in radijske aparate vseh znamk PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves-Eberndor tel. 04236-281 za gnojenje tedaj, ko je snežna odeja tanjša od 10 cm. Nitromonkal ali druga hitro topna dušična gnojila niso primerna za gnojenje po snegu. Z gnojnico pa po tanki snežni odeji lahko gnojimo, toda ne za ozimi-ne, temveč po (površinah za okopavine in travnike. Zelo primeren pa je zimski čas ter zasnežena in zmrznjena zemlja za apnenje (kalcifikacijo). Na 'kisle zemlje lahko v tem času navozimo od 1000 do 2000 kg odpadkov žganega apna. Drobno mletega apnenca pa smemo trositi enkrat več kot žganega apna. « ČIŠČENJE DREVJA: Ostrgamo staro skorjo, ji očistimo mah ter jo oščetkamo z železno (ščetko. Bolne suhe, nepotrebne ter vodene veje odrežemo. Odstranimo go-seničje zapredke ter osušene in od monili-je obolele plodove, ki so še od jeseni ostali na drevesu. Vse te odpadke poberemo in sežgemo. O TRAVNIKI: Dokler je sneg in so pota zmrznjena, gnojimo z gnojnico, ki jo po površini razpršimo. Konec zime lahko trosimo na ravne ali pa slabo nagnjene travnike tudi lesni pepel. Ko sneg skopni in če nismo prej gnojili z gnojnico, tedaj potrosimo na hektar travnika okoli 300 (kg apnega dušika. To moramo opraviti takoj, ko sneg skopni. Šest do osem dni pozneje pa gnojimo še s 400 kg supenfosfata ali pa žlindre in 200 leg kalijeve soli na hektar. Zatem poravnamo krtine in uničimo plevele ter mah. Delamo s travniško ali pa navadno brano, tki jo čimbolj obtežimo. BOJ BOROVEMU PRELCU Zaščita iglavcev pred borovim prelcem je obvezna in začeti jo moramo že sedaj, če hočemo preprečiti, da bi nam prelčeve gosenice, spomladi ogolile iglavce. Tipična gnezda prelčeve zalege se nahajajo 'bolj na vrhnjih vejah iglavcev, predvsem bora. Borimo se pa proti prelcu na ta način, da postavimo pod gnezdo kakšno nepropustno vrečko — najbolje iz politene —, v katero pade s Škarjam1! odrezano gnezdo. Za visoko nastavljena gnezda rabimo posebno pripravljene škarje. Porezana gnezda uničimo z ognjem. Lov pa je najbolj uspešen v vlažnem vremenu, ko so vse gosenčice doma. Borba mora biti dokončana še februarja, na vsaik način prej, kot se gosenice razlezejo po drevesih. A njega od nikoder ni . . . Marsikatero dekle sanja o družinskem raju, katerega si bo prej ali slej ustvarila ob strani svojega moža; sanja o lastnih otro-oih, o lastnem ognjišču, a sreča se ji ni na smehnila. Ostala ije sama, sama proti sivo ji volji. Težka in huda preizkušnja za taka dekleta! Mnoge postanejo ob takšni usodi vse življenje zagrenjene, zasovražijo življenje. Samo one, ki so dovolj globoke, da so se znale sprijazniti s svojo usodo in se kljub „porazu“ junaško podale same na pot življenja, da liapolmiljo svoje poslanstvo, le take bodo ohranile v sebi smisel za dobro, koristno in plemenito. Pretresljive so dogodbe nesrečnih deklet, ki so vse stavile na njega, ki ga od nikoder ni bilo ali so ga izgubile in se ni več vrnil... Koliko takih je v svoji nesreči seglo po strupu ali vrvi. Tako kot ono dekle, ki je storilo konec svojemu življenju, ker je zaradi neke operacije na obrazu, ki ji je pustila brazgotino, izgubila ženina. Dekle, ki si ostala sama ali vsaj nimaš izgledov, da bo iprišel fant po tebe, nikar ne izgubi živcev in dobre volje. Zavedaj se, da v božjih očeh nikakor nisi le številka, za katero Boga ne bi bilo skrb. Če boš ostala sama, vedi, da je to po božji volji, ali vsaj po božjem pripuščenju. In star pregovor pravi: „božja volja je najbolja“. Saj je le Njemu znano, kako bi bilo v Tvojem zakonu, če bi se bila poročila s tistim, na katerega si upala. Ko je toliko nesrečnih zakonov in zakonskih tragedij. Na drugi strani pa tudi ne smemo vse „krivde“ pripisovati Bogu So primeri, ko je očividno Bog hotel drugače, a so to grešni ljudje izpačili. Saj sta toliko let govorila, a jo je on zaradi malenkostnega vzroka pustil na cedilu. Nešteto je takih primerov, ko je nepoštenost in zloba dekle onesrečila. Zopet druga bi pa z lahkoto osvojila fantovo srce, ko bi bila vsaj malo več dala na svojo zunanjost, bila vsaj malo bolj gospodinjska, vestna, ponižna ... Najprej je namreč treba uporabiti vsa poštena sredstva, potem šele čakati blagoslova z neba. „Ce mi Ije namertjen, ga bom že dobila,“ je vsekakor premalo! Dekle! Če si torej prišla v tak položaj, da si ostala sama, kaj naj storiš? Edino pametno je, da se sprijazniš s svojo usodo, potem pa premisliš, kako bi koristno uporabila svoje materinske talente. Morda v apostolatu pri farnem delu za božje kraljestvo, morda na karitativnem polju, morda pa pri bolnikih ... Vsekakor lahko bogato in plodno naložiš svoj kapital zmožnosti. Če pa si sama kriva, da si ostala sama, s; pa še manj upravičena tožiti in si greniti življenje. Bila si morda v svoji dekliški pre-šernosti preveč samozavestna in izbirčna. Takim je že pesnik odgovoril z verzi: „Stara sem samičica, zarjavela d’vičica, čakala sem goršega, čakala sem boljšega, dokler me pozabil je ...“ Henrik Sienklewicz: 9 OBLESfNJE WmmQ(u n e (f 6 ie e V službi Najsvetejše Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne Naposled pa, ko je velikanski in objestni jezdec stopil pod skalo in začel vreščati, se je obrnil gospod Andrej k čarneckemu: „Za Boga! Najsvetejšo Devico zasramuje... Jaz razumem nemško... zasramuje strašno! Ne morem zdržati!" In znižal je lok, toda gospod čarnecki je udaril po njem z roko. ,,Bog ga bo kaznoval za zasramovanje," je rekel, „toda o. Kordecki je prepovedal, da streljamo mi prvi." Komaj je končal, ko je jezdec dvignil kopito muškete k obrazu: strel je počil, a krogla zidovja ni dosegla. „Ali sedaj smem?" je kriknil Krnitic. „Da!“ je odgovoril čarnecki. Krnitic se je kot pravi vojak takoj umiril. Jezdec je zaslonil z dlanjo oči, da bi videl sled svoje krogle. Andrej pa je nategnil lok, pogladil s prstom tetivo, da je zašvist-nila kakor lastovka, potem se pa dobro nagnil in zaklical: ,,Je že na tleh!" Obenem se je zaslišal švist okrutne stre-lice. Jezdec se je zgrabil za glavo in se zvalil v znak na tla. Nekaj časa se je premetaval kakor riba, ki si jo potegnil iz vode, in Z/\ MLADINO 1 IN PROSVETO HIMNA MLADOSTI Pesniki opevajo mladost, mladina jo uživa, starina pa žaluje za njo. Saj je mladost doba navdušenja, ognja, velikih podvigov — pa tudi doba neumnosti! „0, mladost ti moja, kam odšla si, kje si?“ Za drzna dela je treba mladih ljudi. Ti se ne vprašujejo, če bo šlo in kaj bo treba žrtvovati. Kdor tako dela, je že podlegel, ne bo nikdar dosegel kaj velikega. Zato so samo mladi zmožni drznih dejanj! Kadar gre človek osvajat svet, se oglašajo od vseh strani ljudje, ki se imajo za modre, preizkušene in hočejo biti svetovalci. Ti z vso vnemo trdijo, da so najboljši prijatelji mladine in da jo razumejo. Hoče- jo ji biti svetovalci, ki samo mirijo, govorijo in opozarjajo na nevarnost. Pred vsako nevarnostjo trepetajo in se ogrevajo za lagodno življenje. Toda mladina hoče ostati mladostna, neustrašena, neugnana. Prav nič ji ni za lagodnost, udobnost in opreznost. To prepušča drugim, njej pa se hoče širokega polja, brezmejnih prostorov! Mladost in ideali so nerazdružni. Kjer je mladost, tam so ideali! Za ideale se mladost žrtvuje, zanje ona živi in se jim vsa stavi v službo. To pa zato, ker mladost hrepeni za tem, kar je lepo, plemenito, vzvišeno. Mladost hoče v višave, kjer je sonce, toplota in ljubezen! Kolikor Jezikov ..Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!" je staro pravilo. In tako bi naj še vedno veljalo. To potrjuje tudi življenje, čeprav hočejo mnogi to zamikati. Neki priznani mož pravi, da so ljudje, ki znajo samo en jezik — in ni važno ali je to jezik, ki ga govori šesto milijonov ljudi ali pa isamo nekaj sto tisoč — invalidi. Svet se deli na ljudi, ki znajo en jezik in pa na take, ki znajo več jezikov. Takih, ki bi znali samo dva jezika, skoraj da ni. Kajti tisti, ki zna isamo enega, se težko navadi še drugega. Kdor pa obvlada dva, se mimogrede nauči še tretjega, četrtega. Skok iz prvega jezika na drugega je desetkrat težji kakor iz drugega na prihodnje ... znaš, toliko veljaš Človek kar ne more razumeti, da so celo mnogi starši, ki mislijo, da njihovim otrokom store uslugo, če jim ne privoščijo, da bi poleg jezika, ki ga učijo v šolah, obvladali tudi govorico, ki so jo govorili že stoletja njihovi pradedje. Pričakovali bi, da bi to storili že iz spoštovanja do njih matere in ljubezni do njih otrok, ki bd tako z lahkoto pridobili usposobljenost za pridobitev novih jezikov. Staršem, ki to spoznajo in doma z otroki v lepi materinščini govorijo, bodo le-ti gotovo hvaležni. Znamenje duhovne revščine je izgovor: „Kaj bo otroku materinščina; samo jezik si lomi z nijo ...“ Talk je bedak, ki ima v roki zaklad, pa ga zametuje. Vsak jezik, tudi culukafrski, je vrednota, bogastvo! ^/)i%6 fn a meni Družinska vzgoja je mnogim v blagoslov skozi vse življenje, mnogim pa v nesrečo, ki jih spremlja do groba. Izmed napak v družinski vzgoji je silno pogubna tako zva-na dvojna mera, ki jo uporabljajo starši do svojih otrok. Na splošno imajo matere več srca za sinove kot za hčerke. Bolj jim postrežejo in včasih kar zahtevajo, da morajo deklice fantom streč, namesto njih delati; da smejo fantje več kot deklice, ki jih smejo celo brcati" in jim starši celo dajeju potuho. Neka mati je vsa zaljubljena v svoje fante. Vse porednosti prezre, za vse ima opravičilo. Če so fantje še tako neredni, mora- kopal zemljo z nogami, toda kmalu se je iztegnil in obležal nepremično. „T6 je prvi!" je rekel Krnitic. „Naredi si vozel na vrvici!" je rekel gospod Peter. ,,Vrv v zvoniku ne bo zadoščala, ako Bog da!“ je kriknil gospod Andrej. V tem je pristopil k truplu drugi jezdec, hoteč pogledati, kaj mu je, ali pa morda vzeti mošnjo, toda strelica je švignila vnovič in drugi je padel na prvega. V tem času so se oglasili poljski topovi, ki jih je pripeljal s seboj Vreščovič. Z njimi ni mogel razrušiti trdnjave, kakor tudii ni mogel misliti, da bi jo dobil, ker je imel s seboj samo konjenico, toda vendar je pustil streljati, da bi redovnike prestrašil. O. Kordecki se je pojavil pri gospodu Čar-neckem, z njim pa je šel o. Dobroš, ki je v mirnih časih nadzoroval samostansko topništvo in je streljal ob praznikih; zato so ga imeli za prvega puškarja med redovniki. Prior je blagoslovil top in ga pokazal o. Dobrošu. Ta pa si je zavihal rokave in začel meriti v vrzel med dvema poslopjema, kjer se je premikalo nekaj jezdecev, a med njimi oficir z mečem v roki. Dolgo je meril o. Dobroš, ker je šlo za njegovo slavo. Naposled je vzel lunto in prižgal. Strel je stresel ozračje in dim je zakril razgled, čez hip pa ga je veter raznesel. V vrzeli med poslopjem ni bilo nobenega jezdeca več. Nekaj jih je ležalo s konji vred, drugi so izginili. Redovniki so začeli prepevati na obzidju. Petje je spremljal tresk padajočih poslopij pri sv. Barbari. Postalo je temneje, le ne- jo sestrice za njimi pospravljati. Doma morajo delati, ko oni lahko hodijo okrog in smejo celo na zabave. Če se dekleta kaj upirajo, jih fantje ,,nabunkajo“. Mati pa še hujska: „iLe daj jo, zakaj te pa pri miru ne pusti". Namesto da bi mati učila fante, da morajo do sester biti plemeniti, jim pomagati pri delu in z njimi lepo ravnati, jih še k surovosti in robatosti podžiga. To je bila dvojna mera v družinski vzgoji. Zelo pogosto se taka dvojna mera maščuje in se je maščevala tudi nad to materjo. Tisti sin, ki je bil materi najbolj prirastel k srcu, ji je pripravil največ gorja. prestani roji isker, ki so se razpršile radi padca brun, so se dvigali v zrak. Trombe so se zopet oglasile, toda njihov odmev se je začel oddaljevati. Požar je pojemal. Tema je objela podnožje Jasne gore. Tu in tam se je oglašalo rezgetanje konj, a vedno bolj daleč, vedno slabše. Vreščovič se je umaknil proti Krepicam. O. Kordecki je pokleknil na zidu. „Mari-ja! Mati Boga edinega!" je rekel s silnim glasom, j.naredli, da bo oni, kii pride za njim, ravno tako odšel s sramoto in praznim srdom v duši." Ko je tako molil, so se nenadoma pretrgali oblaki nad njim in jasni blesk meseca je pobelil stolpe, klečečega priorja in pogorišča poslopij pri sv. Barbari. IV. Drugi dan je zavladal pod Jasno goro mir, kar so redovniki izkoristili in se še bolj goreče oprijeli priprav za obrambo. Delali so -poslednje priprave na zidovju in ograjah,’ pripravili so še več orodja, ki bi imelo služiti pri odbijanju napadov. Iz okolice se je zopet oglasilo nekaj kmetov, ki so služili svoj čas pri pehoti. Te so sprejeli in jih pomešali med branitelje. O. Kordecki je delal za dva, tri. Vršil je službo božjo, se udeleževal posvetovanj in ni opuščal dnevnih in ponočnih skupnih molitev. V presledkih pa je hodil po zidovju in se razgovarjal z žlahto in vaščani. Poleg tega pa je imel na obrazu in vsej postavi tak mir, kakršnega imajo res le kremeniti značaji. če si pogledal v njegovo od skrbi o- fUm8keq.a Si%eta TELEVIZIJA PRODIRA Kakor je bilo po prvi svetovni vojni z radio-aparati .isto ise vedno bolj ponavlja v današnjem času s televizijskimi aparati. Kmalu po drugi vojni so države z visokim življenjskim standartom v nekaj letih bile preplavljene s televizijskim omrežjem. To so bile zlasti države Severne Amerike. Njilm so sledile zapadno-evropske države, ki so se po vojni med prvimi opomogle, kot so Anglija, Francilja In zlasti Nemčija ter skandinavske države. Zadnja leta pa so se tej televizijski poplavi pridružile že ostale evropske države, kot so Italija, Avstrija in celo Jugoslavija in ostale države za železno zaveso. V Avstriji zaznamujemo v zadnjih letih silen -porast televizorjev, saj je pri nas v rabi nad 450.000 -televizijskih aparatov, kar je relativno zelo mnogo, če pomislimo, da -šteje Avstrija manj kot sedem milijonov prebivalcev. Pri tem pa bodi omenjeno, da nakup televizorjev še nikakor ni dosegel svojega viška, kaj-ti v nekaterih pokrajinah smo z možnostmi televizijskega sprejema šele na začetku (Koroška). RUSKI FILM „ŽIVI IN MRTVI" Napovedujejo, da :so v Rusiji izdelali doslej -najboljši ruski film po znamenitem romanu Konstantina Simonova in nosi naslov „Živi in mrtvi". Predvajali so ga pred kratkim v Moskvi z velikim uspehom. Sicer je pa znano, da ruska filmska produkcija ni vrhunska in se malo kdaj poteguje za filmske nagrade na filmskih razstavah. 'Pravtako pa je tudi znano, da so ruski filmi moralno mnogo boljši kot ameri-kanski in evropski, kar jim je vsekakor v čast. KINODVORANE ZAPIRAJO Kriza zajema vedno bolj tudi avstrijski film, o čemer -smo že večkrat poročali. Ta kriza bo verjetno prizadela še več kino-podjetij, kajti televizija je zelo nevaren tekmec filmu. Tako so letos morali samo na Nižjeavstrij-skem zapreti štiri kinodvorane, -ker je bila zguba prevelika. Ta pokrajina -ima trenutno 362 -kino v prometu. BARVNA TELEVIZIJA V EVROPI V Severni Ameriki imajo že nekaj let tudi v televiziji oddaje v barvah. Gotovo je to še večji napredek, kot je bila uvedba barvnega filma. Ker pa velja televizija za „kino v hiši", bo uvedba barvne televizije tudi pr: nas pomenila novo konkurenco' filmu, na drugi strani -pa novo privlačnost za televizijo. Prav gotovo ni več daleč čas, ko bomo tudi v Avstriji na svojih televizorjih gledali barvne slike. Saj bo še v letošnjem februarju v Angliji konferenca, na kateri bodo razpravljali o uvedbi barvne televizije v Evropi. Računajo, da bodo v Angliji uvedli barvno televizijo do leta 1965. bledelo obličje, si lahko mislil, da spi ta človek v sladkem in lahkem snu; a tiha vdanost in nemajhna veselost, ki je odsevala iz njegovih oči, ter ustnice, ki so se premikale v tihi molitvi, so dokazovale, da bedi in moli in se žrtvuje za vse. Iz te duše, ki je hrep'enela iz vseh moči k Bogu, je plula vera v mirni -in globoki struji; vsi so jo pili iz nje s polnimi usti -in kdor je imel bolno dušo, ta je ozdravel. Kjer se je prikazala njegova bela obleka, tam so se razvedrili človeški obrazi, oči so se nasmehnile, a usta so ponavljala: „Oče naš dobri, to-lažnik, branitelj, nada naša." -Poljubovali so mu roke in obleko, on pa se je smehljal kakor zarja in šel dalje; a okoli njega, nad njim in pred njim je šlo upanje in dobra volja. Vendar tudi posvetnih sredstev ni zanemarjal. Očetje, ki so hodili v njegovo celico, so ga večkrat našli, ako ne na kolenih, pa pri pisanju pisem, ki jih je pošiljal na vse strani. Pisal je Wittembergu, glavnemu poveljniku v Krakovu, proseč ga usmiljenja za sveto mesto; Janu Kazimiru, ki je v -Opolu delal zadnje poizkuse, da bi rešil nehvaležni narod; gospodu kijevskemu kaštelanu, ki se je držal, kakor se je sam izrazil, kakor na verigi v Sievežu; Vreščo-viču in polkovniku Sadovskemu, ki je bil Čeh in luteranec, ter je služil pod Miiller-jem, a je imel plemenito dušo in je poizkušal strašnega generala odvrniti od napada na samostan. Dva svetovalca sta se pri MUllerju borila med seboj. Vreščovič, razdražen radi upora, ki ga je doživel osmega novembra, se je I * S * A O B A MATEVŽ RAINER: (17) MOJI SPOMINI Sedaj pa še nekaj geološkega od Jerber-ga. Moj sosed Jožef Buoher, doma na Tirolskem in se je tukaj oženil, je bil svoj-čas učitelj na rudarski šoli v Celovcu in tudi delal oz. vodil razne rudokope, se samoumevno zanima za sestavo zemlje. On pravi, da je nastal Jerberg v terciarni dobi, to je pred tisoč in več tisoč leti. Skoz evolucijo — notranje delovanje v zemlji — je nastala ta gora, katere snov in struktura se razlikuje od druge obmejne zemlje. Sosednje Turje, dalje Dobajnina in naprej Zadnjica imajo konglomerat t. j. zmes raznih obrušenih drobnih okroglih kamenčkov od prakamna kot granit, gnajs, kremen i. dr. Dočim je Jerberg koničast, (špičast) in nima navpičnih sten, so kraji, kjer je kon-glomerat nekako položen kot klopi, radi tega je tu vas Klopice, ter so stene kot odsekane celo v krajih do 50 m visoke,' torej tudi ime kot Preseka i. dr. To konglomeratno gorovje je nastalo v »ledeni dobi“ in sega, kot rečeno, od Št. Hja mimo Celovca in leži med Dravo in Škofičami, Hodišami in po tej nižavi dol. Ledena doba Jerberga ni poškodovala, ta ima še prvotno obliko, strukturo in snov. Sestoji iz praapnenca, je menda starejši kot je Karavankin apnenec, trias, ki je mlajši. Tu v Jerbergu so kopali pred več kot 100 leti srebro. Pred približno 65 Jeti mi je kazal rajni Rudolf — Kranjc — še jamo čisto ob vznožju imenovane gore pod Cudnikovo jamo, kjer so kopali srebrno rudo. Menda se pa ni izplačalo, zato so to delo opustili. To sem pravil imenovanemu Bucherju - 'Strokovnjaku, ki pravi, da v apnencu ni srebra, ampak mora biti spodaj pod Jerbergom druga kamenina in sicer filit — vrsta škriljca. Radi tega je šel tudi omenjeni rov čisto ob vznožju v goro. Pa pustimo vedo geologije, za to iso ja poklicani drugi v tej stroki izšolani ljudje. Pa se vrnimo k našemu Lipu. Ta tudi ni bil noben učenjak v tej stroki, a poznal je vse poti in steze okrog Jerberga in daleč okrog. Prihodnjo nedeljo je pripravil Lip voz in vse potrebno za vožnjo v Tinje. Tudi Mojca je vse oskrbela za dolgo vožnjo in napekla nekaj pogače, da jo ponese svojcem. Že ob 12. uri vstane Lip in začne krmiti in snažiti konja. Mojca je pa tudi že pripravila mleko in žgance in jih močno zabelila. Ob dveh je bili konj vprežen in vse pripravljeno za odhod. Mojca pride in sede na voz. Lip pa po stari navadi napravi z nogo križ pred konja in tudi sede ter reče kobili: „Hi!“ Sedaj pa gre rajža čez Bvate pod Juričam na Serajnika, mimo Krezwirta, dalje pa ne vemo, ker Lip je poznal vsako bližnjico, čez nekaj časa pravi Lip: „To so Škofiče.“ Po nadaljnji vožnji reče: „To so Hodiše.“ Potem po nekaj urah vožnje pravi: „To je Vetrinlj, potem Zakamen“. Lip je bil zelo zgovoren. Sedaj, ko bi moral priti v Celovec, vpraša Mojca, zakaj je cesta slaba. Odgovoril je: „Veš, peljeva se po bližnjici južno od Celovca; te stranske poti pa res hišo lepe. Zaradi decembrske megle in temne noči pa res ni mogla vedeti, kje se vozita. Ko se je že začelo svitati, približno ob pol sedmi uri, je imel naš Lip še kaka 2 kilometra do cilja. Pognal je kobilico, ki je sicer po največ tekla, dn takoj sta bila na zaželenem kraju. Tu skoči Lip z voza in se obrne proti Mojci in ji pravi: »Baba, tu imaš Tinje!" V resnici je bila na šentiljskem sejmišču. Mica dolgo ni mogla doumeti, kje je. To vendar niso Tinje, gleda in gleda okoli ter nazadnje spozna, da jo je pripeljal Lip nazaj v Št. Ilj. Namesto, da bi peljal proti Celovcu dn potem v Tinje, je peljal Mojco trikrat okrog Jerberga. Sedaj ko se Mojca zave, kaj ji je Lip naredil, pa začne v osornem tonu: „Ti baraba, dedec grdi, ti si še več kot svinja, mrha, ničvrednež! Ali nisem dosti skrbela za tebe? Mleko dn žgance sem še tebi bolj zabelila kot gospodu in meni. Gledala sem, da sd vsako nedeljo in praznik imel opran, bel čikel (srajco), ob sobotah in pred prazniki sem pa gledala, če mi je ostal pri okrasitvi oltarja kak naglč, sem ga dala tebi, ki si ga djal za klobuk in se z njim postavljal na sejmišču pred cerkvijo kot pav. Sram te bodi še enkrat!" Tedaj se je začelo za Lipa drugo življenje. Mojca ga ni niti pogledala. Celo g. župniku ni bilo prav, ko je Mojco namesto, da bi jo zapeljal v Tinje, vozil trikrat okrog Jerberga. Navzlic vsemu zapostavljanju se je Lip le muzali in čakal le na priložnost, kdaj bo mogel zopet kaj takega napraviti V' JliiluL (Spela Ku sa Ti ne ugvasiš, sa m’ram p’č jaz, da boš viedVa, da sm še pr živleju. Viem, da moš vajku deva, čiglih je zima. Jas pč flikam, šivam pa sulhUica v pieč nTSim. Zravnu pa ta ,m!i'h’naga Lojzeja zibljem. No, zdaj sm Ti pa ži fculkor puvieduva, da mo-mu princa, da ruod ne bo dziumrv. Čudnu ismu iga gmajtni, da bo saj nehti nošu lubu lesienu bajtu erbov pa de je še ta štora zibov du kšefta pa du žegna prišva. Zdaj šta zibov zibje ži 'ta pati ruod. Ku ziibjem, pa pvajem zravnu: „Aja tutuja, un ga za-suja, ga in’tr pulbiare sa še koj diare." — Bol pa cnu: »Mih in i Lojzej pa veildk kva-buk, vetr putani pa v voudu- štarbunk!" Mislim, da bo hmovu shoduv. Mornuvat še kne more. Zatuva se še Ume vie, a bo znav najpre svaveju, bol nemšku, tk ku pa tainde, ku trnju ži mihnemu mornuvat-»iPilte, pite, gute igute, šoci šoci, vveibi wei-bi, šlafi šlafi, maiusd mausi, pusi, pusi — pa itlk napre. Jas ®i pa mislim, vieda sa je niemc rudiev, ku ®u sa pa starejšm žije pa Šprahe zrmešove, da ne vieju venč, aj siu buab bol fižola. Jas pa mislim, da ovca ne more biit vasuv, da bi reku i — a, či mu bindišar riače „i bin daič!" Ku isu otroci utiepali: rieši sa, rieši sa h novemu letu, da boš zdrav nu vesiev vse letu-------— je pa prišu an pubecl s šifou, tou je tepu je pa riekov: »prišu 'sm, prišu sm-----------dele pa zastopava nism — sm mu pa riakva': »prav, prav, da si prišu------- pvale mi je še le Lojza razvožuva, da pravi: »Frišinsunt, frišnsuimt...“ (Frisch und gsumd!)" Lej, Špela, Štok štifl, pride un, či mi ta store šiage z drugu Šprahu zmie-šamu! Aj si sa kej u pustu fejst zasukova? Lieits je biv krotk pust pa movu pčralk, zatuva pa vejku balov. Lidi so kor noreli; pa na pust je miav vsofc pustni noarc drugi nuos. Pir nas 'smu pa rekli; »Dovh mnos še tk vhku tda dubimu, či pr guspvadi kaj pros’mu bol pa sa prtož’mu zadelu krivice pa koke škode"! Si kej liape krope spiakva? Noša Lojza jih je kor pu storem furmu narediva, toke na nvaja. Večar, ku smu sa kvabos pa hrenove moške najedli, smu sa pa kor dvama v kuhiji movu zasukali, jas z mjatvu, Lojza pa z iNužhTm, ku je zravnu na orglce godu; na tiistu tačosnu vilžu: »Uniegova Mica tk roja, da Švica. Jajm Miha pa skoče če mo glih strgane hvoče." Ta drugi rej: »Možej pa žienk’ca štručk nu trenfca grili nu miši su vsi Vkup v ne hiši!" Jas pravm, naijbol bvafcr je pa koj dvama, pa gnor sa pršpoira, ku ga je štk pičvu. Saj mrmu še pr košti šporat, da si ne mo-remu vse frgunat. Kdr kaj buoJega skuha, mu ipč rjačem: »Le pučosnu jemu, da bo dele dvaru!" Najrajši mama z Lojzu pč koj kufč. Kdr je pr hiši bol svolbe vrjame (tda Nužl kura ukvale bajte poja ...!) t’da si pa kor ta »pravega" skuhama, pa s te dorem duhm (Dalje na 8. strani) trudil na vse kriplje, da bi pridobil generala za pohod. Obetal mu je kot dobiček neizmerne zaklade ter trdil, da je na svetu kaj malo cerkev, ki bi se glede bogastva mogle primerjati s čenstohovsko. Sadovski pa je odgovarjal takole: »General," je govoril MUllerju, »vaši milosti, ki je zavzel toliko znamenitih trdnjav, je znano, koliko krvi in časa utegne stati še najslabša trdnjava, če se hočejo obleganci braniti do zadnjih sil, na smrt in življenje." »Toda menihi se vendar ne bodo upirali?" je vprašal Miiller. »Sodim baš nasprotno. Čim bogatejši so, tem besneje se bodo branili, zaupajoč ne toliko v moč orožja, kolikor v svetost svetišča, katero smatrajo katoliki vse te dežele za nedotakljivo. Dovolj, da omenim nemško vojno: kako šesto so menihi dajali zglede poguma in hrabrosti celo tam, kjer so že sami vojaki obupali nad obrambo? Tako se bo zgodilo tudi sedaj, a še tem bolj, ker trdnjava ni tako neznatna, za kakršno jo hoče smatrati grof Vreščovič. Leži na skalnati gori, kjer je težko delati pod-kope. Zidove, če niso bili v dobrem stanju, so do tega časa že gotovo popravili, a kar se tiče zaloge orožja, smodnika in hrane, vsega tega ima bogati samostan do neizčrp-Jjivosti. Fanatizem oživi srca in ...“ »Torej, gospod polkovnik, ti misliš, da me prisilijo, da odstopim?" »Tega ne mislim, vendar menim, da bomo morali ostati pod zidovjem zelo dolgo, da bo prišel čas, ko bomo morali poslati po večje topove, nego so ti, ki jih imamo, a vaša milost mora iti v Prusijo. Treba je tudi izračunati, koliko časa lahko posvetimo Čenstohovi, zakaj če bi nas kralj poklical od obleganja radi nujnejših pruskih zadev, bi menihi prav gotovo razglasili, da so nas oni prisilili, da smo odstopili. Naj tedaj pomisli, vaša. milost, koliko bi trpeJa vaša slava! — Poleg tega nočem omeniti, da bi dobili v vsej deželi uporniki pogum! Itak... (tu je znižal -Sadovski glas) če se že sama namera, da mislimo udariti na ta samostan, razglasi, utegne zbuditi najslabši vtis. Vaša milost ne ve, kaj je Čenstohova za ta narod. Silno nam je ležeče na tej žlahti, katera se je tako lahko podala, na taki gospodi, na državni vojski, ki je prešla s hetma-ni vred na našo stran. Brez njih bi ne bili dosegli tega, kar smo. Z njihovimi rokam: smo zajeli polovico, kaj pravim, večino te dežele; a naj poči le en strel pod čensto-hovo... kdo ve... Tako velika je sila praznoverja!... Morda vzplamti nova strašna vojna!...." Muller je v duši priznaval, da so misl'' Sadovskega pravilne, in to tem bolj, ker je imel redovnike — sploh, a še posebno čen-stohovske za čarovnike — čarov pa se je ta švedski general bal bolj nego topov — toda, ker se je hotel šaliti ali pa ker je morda hotel nadaljevati razgovor, je rekel: »Gospod, govoriš, kakor bi bil čenstohovski prior ali pa... kakor bi te bili podkupili?" Sadovski je bil drzen in razdražljiv vojak. Ker je poznal svojo veljavo, se je kaj lahko čutil razžaljenega. »Niti ene besede več ne povem!" je rekel s poudarkom. MUMerja (je zopet užalil glas, s katerim so bile izrečene te besede. »Tudi jaz gospoda ne prosim več za svet!" je odgovoril, »za svetovanje mi zadošča grof Vajkard, kateri ta kraj bolj pozna." »Bomo videli!" je rekel Sadovski dn odšel. Vajkard ga je res nadomeščal. Prinesel je list, katerega je vtem dobil od gospoda krakovskega Varšickega s prošnjo, naj puste samostan v miru. Toda iz tega lista je ta nenasitni človek dobil naravnost pro-tiven svet. »Prosijo," je rekel MUllerju, »ker vedo, da se ne ubranijo." Dan pozneje je bil v Velunju sklenjen pohod ma Čenstohovo. Niso ga prikrivali in radi tega je iz ve-lunskega samostana o. Jakob Rudnicki še pravočasno dospel z novico v -čenstohovo. Bedni redovnik ni niti za trenutek mislil, da se bodo Jasnogoroi mogli braniti. Želel jih je opozoriti, da bi vedeli, kako naj ravnajo, da dosežejo dobre pogoje. In res je novica redovnike zelo poparila. Nekateri so postali malodušni. Toda o. Kordeok-i jih je podkrepil, malodušne razgrel z ognjem lastnega srca, obljubil dneve čudežev, -jim olepšal celo pogled na smrt in jih s svojim navdušenjem tako izpremenil, da so se nehote začeli pripravljati na napad, kakor so bili navajeni se pripravljati na velike cerkvene slavnosti, torej radostno in slovesno. Obenem so tudi posvetni načelniki posadke, kot gospod mečnik sieradski in gospod Peter čarnecki delali poslednje pri- * N * J * E Za delo zelo .sposoben, je hotel ta spor vsaj z delom nekako poravnati. -Nasekal -in nacepil je zmerom drv in jih prinašal v kuhinjo. Tudi kravo, M jo je Mojca molzla, je začel molsti in kjer je le mogel, je pomagal Mojoi. Po več tednih so vse to nekako pozabili in prejšnji mir se je zopet vrnil v farovž. Vožnja v Beljak Prihodnjo jesen pravi g. župnik Lipu: »Jutri me popelješ v Beljak, ker -imam tam razne nujne opravke." »Dobro," pravi Lip, zraven pa že -premišljuje, kaj bi bilo pri tej vožnji doseči. Hlače, hlače bi rabil. Letno plačo 30 rajn-išev (goldinarjev) sem že povečini porabil in ostale 2 ali 3 rajmiše pa potrebujem za tobak in včasih kak iglažek žganja. Že vem, kaj -bom naredil, saj so visokovredni dober gospod. V ponedeljek se že ob 5. uri -odpeljeta proti Beljaku. Spredaj sedi Lip, zadaj pa g. župnik. Ko vozita prati mestu, se začne daniti. Ljudije, ki ju srečujejo, gledajo na Lipa in se na vsa usta smejijo. G. župniku se to čudno zdi. Lip pa je tiho in vozi dalje, ko bi ne bifo nič. Ta muhasti Lip, namesto da -bi imel čez kolena odejo, kaže svoja nepokrita kolena, ki se zaradi raztrganih hlač že bliskajo. Dalje zgoraj pri hlačah so pa popokali šivi in tu pokuka bela srajca, kar je bilo posebno Vidno. Ko pri gostilni, kjer sta izpregla, izstopita, Vidi g. župnik brž, zakaj so -ljudje tako gledali Lipa in se smejali. »Ja, ti grdoba grda, kaj si -pa naredil?" pravijo g. župnik. Pojdi in kupi brž nove hlače!" »Nimam denarja," pravi Lip. »Na, tu imaš goldinar (raijniš), pa 'kupi druge". Lip pa nato: »Visokovredni! Za en rajnlš pa dobim zelo slabe hlače. Prosim, da bi mi dali še en rajnlš, da kupim take hlače, da jih bom nosil tudi ob nedeljah." »Na, tu ga imaš in beži, da te ne bom več videl takega." Sedaj se je pa Lip smejal in muzal, ko je imel nove hlače zastonj. G. župnik so pa potem rekli doma: »Ni boljšega in pridnejšega delavca kot je naš Lip, a pa tudi ni večjega po-redneža kot je on. (Dalje prihodnjič) MOLČANJE JE ZLATO! Ne govorimo toliko! — Govorimo manj! In če zvemo kakšno neprijetno zadevo, tudi če vemo, da je resnična — molčimo! Nikar se ne bojmo! Stari modrec Sirah nas zagotavlja: »Slišiš li kakšno govorico, naj umre s teboj. Bodi brez skrbi, ne bo te razneslo.. * In če te vlačijo po zobeh, si nikar ne beli preveč glave. Najprej premisli, če res ne drži -tisti rek: »Kjer je dim, tam je ogenj." In če je res ogenj, pogasi ga. Sicer pa ne izgubljaj časa. prave. Požgali so vse šotore, 'ki so stali okoli obzidja trdnjave in bi mogli sovražniku olajševati naskoke, prizanesi niso niti poslopjem v bližini gore, tako da je obroč požara ves dan obkroževal trdnjavo. Ko pa je ostal od šotorov, brun in desk samo pepel, so samostanski topovi imeli pred seboj prazen -prostor, katerega ni zakrivala nobena ovira, črna njihova žrela so zrla svobodno v daljavo, kakor bi nestrpno pričakovala sovražnika in ga hotela čimprej pozdraviti s svojim zloveščim gromom. Medtem se je zima bližala z naglimi koraki. Bril je oster sever, blato se je izpre-merailo v grude, a zjutraj so se vode strnile v majhne ledene skorje. O. Kordecki si je pri svojih obhodih po zidovju tri osinCle roke in govoril: »Bog nam pošilja n'a pomoč mraz! Težavno bo kopati nasipe, delati pod-kope. Vi se boste menjavali v tople sobe, njim pa bodo severni vetrovi kmalu pristu-dili obleganje." Iz istega vzroka si je želel hitrega konca tudi Burhard Muller. Vodil je s seboj devet -tisoč vojalkov, največ pehate in devetnajst topov. Imel je tudi dva prapora, ker ni mogel rabiti jezdecev pri jemanju skalnate trdnjave in ker so šli ljudje neradi ter so že naprej povedali, da se v nobenem slučaju ne udeleže bitk. Sli so največ radi tega, da bi ob padcu -branili trdnjavo pred grabežljivostjo zmagovalcev. Tako so vsaj govorili vojakom polkovniki, šli so pa, ker je Šved ukazal, zakaj vsa domača vojska je bila v njegovem taboru in povelja so moral: ubogati. (Dalje prihodnjič) ZapostavUanie taxev $ IM Ali so res črnci v Združenih državah v tako bednem stanju? Ali ni ta trditev pretirana? — Na to vprašanje je uredništvo goriškega „Kato-Hškega glasu” dalo sledeč odgovor: Trditev ni nikakor pretirana. Rayno te dni sem prejel pismo sorodnice, ki je pretekle počitnice potovala po južnem delu Združenih držav. Piše mi: „Kar nas je najbolj zadelo na potovanju po južnem delu Združenih držav je, da smo s svojimi očmi videli bedno stanje črncev. Videli smo njihove lesene, umazane barake, bedne hiše in na stotine otrok okoli njih. Pred barakami in hišami so delali starejši črnci, duševno pohiti, depremirani. Gledali so v prazno, kakor da iščejo življenje, ki jim ga belci ne dajo, ker so črnci. Zdelo se je, kakor da so izgubili vsako veselje za življenje, kakor da niso ljudje, ampak od vsega sveta zavrženi izvržek. A ob avtocestah smo videli hotele za belce, odlično opremljene hotele samo za belce, ker je črncem prepovedan vstop v te hotele. Videli smo pa tudi velike barake ali pa bedne, revne, hiše z napisom: „Pre-nočišče za črnce“ in z napisom „Kopali-šče za črnce“ ali pa ..Restavracija za črnce". V Miami v Floridi pa se dvigajo najbolj razkošni hoteli na svetu, seveda samo za belce, za ameriške milijonarje ali milijarderje. Morala bi Ti še bolj podrobno in jasno opisati bedno stanje črncev, a tp, kar sem povedala, zadostuje." To je strašna slika rasizma v Združenih država v XX. stoletju. Jasno je, da katoliška Cerkev odločno obsoja rasizem. Saj je že sv. Pavel naglasil: ,,Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu." (Gal 3, 28) Mmb šahovska poteza v Dallasu Izbira porotnikov v procesu Ruby. Obramba hoče nadrejeno sodišče. 2e v prejšnji številki smo pisali, da je sodišče v Dallasu, pred katerim se odvija proces proti morilcu Leeja Osvvalda, Jacku Rubyju, začelo z izbiro porotnikov. Toda pri tem imajo silne težave. Od 49 meščanov iz Dallasa so našli do sedaj le tri, ki jih je sodišče, državno tožilstvo in obramba spoznalo za nepristranske. Prekinitev izbire porotnikov V ponedeljek so prekinili z iskanjem članov porote, ker hoče obramba izključiti še tiste tri izbrane porotnike, ki so jih s težko mujo komaj našli. Zato hočejo Rubyjevi zagovorniki, da o tej stvari odloča »Višje sodišče v Teksasu" in če treba tudi »Zvezno sodišče". Če bi nadrejeni sodišči dali obrambi prav, potem bi bilo vse dosedanje iskanje porotnikov protipravno in noben Teksanec ne bi smel biti član porote. Sejem rumenega goveda v Št. Vidu V sredo, dne 4. marca 1964, bo Zveza za rejo rumenega goveda na Koroškem priredila prvi spomladanski sejem v živinorejski lopi v Št. Vidu ob Glini. Sejem se prične ob 10. uri. Posebna ocenitev in uvrstitev bo izvedena že dan prej t. j. v torek, 3. marca ob 13. uri. Prignani bodo biki in breje telice ter krave prvesnice, ki so vsi brez izjeme iz hlevov, kjer ni obolenj na tuberkulozi in bacilu Bang. Važno je omeniti, da so vse breje telice frankovske pasme, ki je bila uvožena iz 'Nemčije. Vse živali so zavarovane za dogon Iz hleva v hlev. hi Smiiii - imtm depar m poetične stranke Zopet so politične stranke na Dunaju prejele podporo od davčnega denarja. Na predlog dunajskega podžupana Slawika je odobril mestni senat za SPOe 1,740.042 šil., za OeVP 664.054 šil., Za FPOe 164.644 šil. in za KPOe 107.150 šil. Na vsak oddan volilni glas odpade 2 šil. V zvezi s to uredbo se sklicujejo na dunajskem magistratu na zvezne dežele, ki tudi tako delajo. Znatne denarne podpore so prejele tudi organizacije politično zasledovanih v SPOe, OeVP in KPOe, kakor tudi vse v »Mladinski zvezi" včlanjene organizacije. Razumljivo je, da so politične stranke to denarno pomoč na seji občinskega sveta, ki je bila ta petek, enoglasno odobrile. AVSTRIJA, EWG IN EFTA Prejšnji teden so v Ženevi v Švici zasedali trgovinski ministri EFTA-držav; Avstrijo je zastopal minister dr. Bock. On je izjavil glede Avstrije, da se ona še ni dokončno odločila, da li ostane v EFTA-zvezi ali naj se pridruži EWG. Na tem zasedanju v Ženevi so razprav- V Jluba (Spela (Nadaljevanje s 7. strani) vsa ta hude duhove prepodima. Vieda mr-ma druve šporat. Zatuva srna pa u bužiču vsa štora čerfllna is pudstiriešja znusili; zdaj pa prav prideju za šporerd. An čerfd skuha glih an piskrc kufeja. Lej, Špela, v sedmeh lieteh vse prav pride — su moji babica rekli. Pr nas ži tičke pvajaju. Ja, vdaš, na Kaminu je pre vigrad, ku pa v puoli. Zdaj bomu pa na Hume — h Božjemu grobu hudih; vsok pat’k. Ta pruvi patk je za dekliči, kira sa upustu nisu uženile. Ta drugi patk sa kirfait upravi za utrvake, tretki je za žja-ne, ta št rti za vsa hvačona, pati za vsa, ku bi sa rodi uženili, šesti pa za vejke pa za dalne griešnike, ku si s svojimi griehi v dumoču spuvednicu ne upoju pukvaknit. Pa štuva kne pravi napre, da kne bo druč du reku, da sm hudvabna. Ti beškolca ti! Ta hudvabne žiensike sa fcni trebi bat — neumne sa je za bat — tk su ži včosi rekli tisti ti kišajt Udi. No, riesn, saj u pvasti mrmu bdi tihu bit, drgoče boju pr susedu pud goro druč šin-tlni s strehe leteli, či sa bomu za rokov špiah dali, da to prav ta prava fantura. Saj dr vieš, koj naredi ana štuičasta besie-da! Ta stori su riekali: »Ljubiezn druži, sv6-ba vola p’kuv suži!" Dvaru pa lopu sa za vejku nuoč pr-pravmu — pa tjabe, Špela, vsi vkup lopu puzdrav’mu! Tvoja prijatelca Mica. Ijali zlasti o poenotenju oziroma znižanju čim več carin. To seveda ni in ne bo lahka naloga spričo dejstva, da ima vsaka država drugačne carinske postavke. Ta problem povzroča nemajhne skrbi tudi državam članicam EWG. Na konferencah bodo v bližnji bodočnosti skušali carinske probleme rešiti čimbolj povoljno za vse prizadete. Groza ¥ .Johni slepih" V 400 km dolgi »Dolini slepih" v najsevernejšem delu Severne Rodezije, je po zadnji statistiki 3253 od 100.000 otrok slepih. Gre verjetno za najvišje število slepih na svetu. Glavni vzroki tega groznega stanja so: pomanjkanje vitaminov kakor tudi od zdravnikov-čarovnikov predpisane raznovrstne tinkture in zdravila. V večini primerov gre za sila močne kisline, ki razkrajajo očesno mrežnico. Enostranska prehrana Domačini v ».Dolini slepih" se hranijo po večini z ribami. Ribja jetra pa, ki vsebujejo dragocen A-vitamin, vržejo proč. Mleko in tudi meso sta v teh od cece muhe morečih področjih nepoznana. Cesto izbruhnejo epidemije koz in ošpic, ki imajo za posledice, da zaradi šibkega odpora naproti tem nalezljivim boleznim oslepijo mnogi otroai. O ® Peterčki — štiri deklice in deček — so se rodili v zahodni Nigeriji. Po prvih poročilih je vse zdravo, tako mati kakor pet novorojenčkov. DUNAJSKI VELESEJEM VEDNO VEČJI Letos spomladi nad 5000 razstavljalcev V času ml 15. D> Kosienlose (achmMnnische Beratung O |> Kostenlose Zustellung m.eigenem Mtibelaufo D> O Kreditgew«ihrung bis zu 30 Monalsrafen OO SW-Mdbel-Verkaufsstelle POZO R ! POZOR! Spomladanski plašči vseh vrst za odrasle in otroke samo v strokovni trgovini V. TARMANN Kiagenfurt, VolkermarkterstraBe 16 telefon. 52-76 Ofjlašulf v našem ti$hc! Blago za poletne obleke, posteljno perilo Velika izbira zelo ugodne cene L Maurer Kiagenfurt Alter Platz 35 List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: »Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26 69. - Naročnina stane mesečno 7-šil letno 80- šil za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Toltnajer, RadiŠe, p. Žrelec. - Telefonska številka uredništva 43 58. - Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.