Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. (i, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */t6. uri popoludne. Štev. 107. V Ljubljani, v sredo 13. maja 1891. Letnik XIX. O raznih narodno-gospodarskih gospodar _ predlogih državne zbornice. VI. Nasvet poslanca viteza Brennerja, da se izvoli stalni kmetijski odsek. Da je ta predlog našel mnogo odobravanja, je naravno, osobito ker je veliko število poslancev zastopnikov kmetskih občin, katerim so pridruženi zastopniki veleposestva, ki torej vsi imajo dolžnost kaj storiti za kmetski stan, ki bije trd boj za svoj obstanek, in to zaradi raznovrstnih uzrokov. Poleg visokih davkov in silno dragih poslov imajo kmetovalci trpeti po grozni konkurenci, ki jim je nastala osobito po daljni Ameriki, pa tudi po Rusiji in Rumuniji, ki po železnicah naglo spravijo na naša tržišča velike množine žita in živine, s tem pa seveda potisnejo cene, za kakoršne naš gospodar ne more pridelovati žita, ker pri tako nizkih cenah, kakoršne so bile žitne ta leta (še po 8 gld. kvintal ne), pač ni mogoče gospodarju, ki ima le najete delavne moči, shajati in pokriti troške. Jedino nado stavili so osobito po naših bolj goratih pokrajinah v živinorejo, a žal, stavile so se mnoge zapreke, osobito od strani Nemčije, ki je ne le jako visoko carino na uvažano našo živino vpeljala, ampak tudi zaradi dejanjskih ali tudi izmišljenih živinskih kng kar naravnost meje zaprla in tako zabranila vhod naši živini tudi z visoko carino. In vzlic takim obupnim razmeram moral je kmetovalec plačevati visoke davke, ki so mu bili odmerjeni na podlagi cenitev, izvršenih še ob času, ko je imelo žito mnogo višje cene. Prav tako zvišal se mu je hišni davek, kar moramo pač najkrivič-nejše obdačenje imenovati; kakor sem že omenjal, zahteva se tolik davek od poljedelca, ki itak že mnogo davka od svoje zemlje plačuje. K vsemu temu pa so pripomogle še železnice prav do dobrega, osobito našega kmetovalca potlačiti. Zal, da so železnice le za mogotce, za velike trgovce ugodne, ker tem na ljubo vpeljala so ravna- teljstva železnic takozvane diferencijalne vožne cenike. Saj so že različni naši možje o tej res hudi krivici po domačih časopisih pisali, v zbornici govorili, a vse brezvspešno; vedno še le za malo goldinarjev več plačujoči ogrski veliki žitni trgovec izvaža z daljnega Ogrskega svoje žito in moko v Trst, ter s tem naše žito in mlinarstvo onemogočuje v v konkurenci na tržaškem tržišču. Kaj bi mogli reči o našem lesnem izvozu? S Kranjskega stane vagon žaganic do Trsta 60 gld., in z ogrsko-poljske meje pa le 107 gld. Dalje tarejo naš kmetski stan neprimerno visoke prepisninske pristojbine, bodisi že pri nakupu, ali pri podedovanju posestva. O tem in jednakih krivicah razgovarjajo se medsebojno kmetski zastopniki in zato je našel predlagatelj ugodna tla za svoj nasvet, katerega je osobito s tem utemeljeval, da je dokazoval našo državo kot eminentno poljedelsko in da se malo stori za najvažnejši stan, ki mnogo davkov plačuje, gotovo pa največ krvnega davka nosi, ki je pač vreden, da se n&nj bolj ozira, bodisi vlada, bodisi državni zbor. Očita nadalje, kako malo se je dosedaj državni zbor oziral na razne peticije, došle mu od kmetijskih strank. Izročene bile so peticijskemu odseku, ki jih je naravnost izročil vladi v rešitev, ta pa jih je, — če tudi na stotine njih, — kar kratko vrgla v koš. Opravičuje potem svoj nasvčt s tem, da se je za gotovo nadejati, da bo iz kmetijskih veščakov sestavljeni kmetijski odsek mnogo koristil, ker prepričal se je o tem v miuolem letu, ko je zbornica izvolila poseben odsek, ki naj bi se posvetoval o peticijah došlih zbornici zaradi postave o živinskih kugah. Neverjetno je bilo videti, koliko jako modrih nasvetov so stavili posamezni odsekovi člani in koliko zborovanj je dotični odsek imel. In tako upa, da bode tudi kmetijski (agrarni) odsek mnogo koristil, ker po določilih hišnega zborničnega reda | imajo odseki pravico tudi iz svoje inicijative stavit zbornici razne predloge. Zelo važue gospodarske predloge tudi od c. kr. vlade bo dobila naša zbornica v rešitev. Navaja potem kupčijsko - carinsko pogodbo med našo državo i in Nemčijo, ki se je te dni v dogovorih dogotovila : in ki ima veljavno skleniti se od obeh držav potem, ko bodeta dotičnih držav zbora odobrila od obeh vlad dogovorjeno pogodbo. Od te pogodbe, ki bo deset let veljavna, bode avstrijsko kmetijstvo silno odvisno, ali se bode na bolje obrnilo, ali ne. Vsak resno misleč kmetovalec mora staviti si vprašanje: ako bode ta pogodba z Nemčijo sklenena, kaj nam je storiti, da si za dobo desetih let izvožnjo naših pridelkov z Nemčijo zagotovimo ? Nemčija potrebuje od nas osobito žito in živino; prvo bodo vsekako bolj ogrski kmetovalci oskrbovali, živino pa mi, osobito planinske dežele. Pa vprašajmo se: Ali bomo mogli povsem zadostovati tej nalogi? Ali imamo pa tudi dovolj pitane govedi ? Zato je pač dolžnost vlade, da vse stori, kar more pospešiti in zboljšati našo govedorejo Prav tako bi bilo osobito potrebno kaj storiti za zboljšanje svinjereje v naši državni polovici. Ali ni žalostno, da mora Dunaj večino prešičev dobivati z Ogrskega? Le z Ogrskega dobiva Dunaj prešičev za šestnajst milijonov goldinarjev. Da pa bodo naši kmetovalci mogli, — vsaj domači, — osobito dunajski trg s prešičjim mesom oskrbeti, treba, da se naša svinjereja sploh preustroji, in to je jedino mogoče le s tem, da vpeljemo in povsod razširimo dobro pitovno angleško svinjsko plem9. Velike naloge nas tedaj čakajo; zato treba, da se zaveda državni zbor svoje dolžnosti do toliko imenitnega stanu, kakor je poljedelski, zato predlaga, da naj zbornica odobri njegov nasvet in izvoli stalni kmetijski odbor, sestavljen iz 36 članov. Zbornica je soglasno sprejela ta predlog in izvolila odbor, v katerem sta tudi dva slovenska LISTEK. Ponočni kralj. francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Prvi del. I. Voglavjc. Peter Hadfield in Zalika Jojce. Jedna najlepših pokrajin irskih je ona ob zalivu in globelji glengarifbki; strme pečine, globoko z grčami razoranih, skoro preklauih gora molč tu kvišku; skozi nje pa bije na ubo šumenje kipečih morskih valov. Smaragdo-barveno mahovje, krasne senožeti, s katerih se tu i tam vzdigujejo črne, granitne skale —tam zopet črne jelke, sočno-zelene breze, srebrnolistnati javori, lavorovi grmiči in trsje z rudečim jagodičjem. In zopet ondi peneči slapovi, padajoči čez skale, ki so obraščene z beršljanom in rudečkastim resjem. — Tam na desnej v meglo zaviti Slieve-na-Goil (gora divjega moža) in Lačni vrh; ravno v sredi pred nami, tam daleč pa zaliv glengariffski, razširjajoč se v zahodu v manjši zaliv bantry-ski, kojega zapira predgorje bearhaven-sko. Ozka, k večjemu 4 kilometre dolga dolinica dala je po svojej iirednej, divjej slikovitosti imč vsej okolici in zalivu. Glengariff pomeni »divjo dolino" — in malo je tujcev, da bi ne poznali »divje doline" — Glengariffa, ako so le dva dni mudili se v Irskej. Neznatna vodica, izvirajoča na najvišjem vrhu Glanerougha, prišumi po večkratnem padu v dolino, po kateri se pretaka; premnogokrat pa jo tudi preplavi, ter se vije pod mostom, kojega stebrovje ovija zeleni bršljan in kojega je divji Cromwell po prebivalcih Glena v treh dneh postaviti dal, — dalje, da se izliva onkraj te krajine v sinje morje. V nedavnem času, o kojem govorimo, stalo je v ozkej dolinici mej potokom in podnožjem gore kakih 20 hiš ali bolje koč, od katerih se pa danes nahajajo le še razvaline. In te neizrečeno borne naselbine imenujejo tam — v&s. Pisatelj — natančen, kakor resnicoljuben pripovedovalec — popisuje nam stanovanje irskega kmeta tako-le; Mislimo si štiri stene iz posušenega cestnega blata, kojega pa deževno vreme kaj lahko v prejšnjo obliko razmoči. — Za streho mu služi rnševina ali slama, prosta luknja skozi streho je dimnik. Največkrat pa še te ni in dim se izgublja skozi hišne duri. Jedina soba mu je stanovanje, brez vsake oprave. Postelja mu je kur> slam« ali trave. Pet ali šest pol nagih otrok zbira se ob tlečem ognju — mej njimi s« valja — prešič po blatu, ki jim nadomestuje tlak. — To gotovo ni mikalna podoba, a vendar je prelepa za v&s Mali-bory. Blatne hišice so tu le izjeme. Navadno so od vejevja spletene, rušinami pokrite in na kole naslonjene. Duri so tako nizke, da se le z upognjenim životom, skoro po živalsko more vzlesti. Tla so vsa močvirna. Jedina hišna oprava je pleteno vejevje, oprto na 4 kamne — to je postelnjak. Vsa posteljnina jim je slaba odeja, s katero se branijo vlažnosti. — Dve sosednji hišici delate po svojej velikosti in izrednej snažnosti, v primeri z ostalimi, veliko izjemo. Jedna je last — kolikor sploh na Irskem najemnik svojo last zviti sme — Tom Joyce-a, druga Jurija Hadiielda. Tom Joyce, bolj poznat po imenu »bogati" Tom, je bil rodom iz Bantry-e, kjer mu je oče ribaril. Po groznej nevihti, ki jim je pokopala ladijo z vso opravo v morsko valorje, ostavil je rojstveni kraj ter se naselil z materjo in strijcem v Glen-u, kjer je vzel deset oral puste zemlje v okolici ma-libory-ski v najem. Malibory je lastnina prebogatega lorda Pilfererja, angleškega protestanta, ki biva večinoma v Londonu — in le nekaj poletnih dni poslanca, gg. dr. Gregorec iu Povše, ki je tudi za zapisnikarja t odboru izbran. Kolikor se more iz dosedanjih pogovorov posameznih odborovih članov sklepati, upati je, da bode ta odbor prav v duhu predlagatelja deloval iu poleg mu odkazanih vlog, peticij itd., sam tudi inicijativo povzel za razne nasvete, ki imajo služiti v prospeh kmetijstva. —e. Politični pregled. V Lj u b lj a n i, 13. maja. USotrsHttlj« dtefc©!««. Če s ko ne ms L a sprava. O češkonemški spravi se sedaj malo govori. Pri poslednjem občnem zboru nemškega društva v Pragi se je dr. Schmeykal spomnil te zadeve. Gekel je, da sedaj, ko se Mladočehi tako napredovali, pač ni nobenega upanja, da bi se vsprejela predloga o narodnih kurijah, ki bi Nemcem jako koristila. Schmeykal se je pa tolažil s tem, da se zato tudi deželnozborski voliloi red ne bode preustrojil po želji Cehov. Grilnivald. Jeden glavnih vodij ogrske zmerne opozicije, Grtlnwald, se je v Parizu usmrtil. Pokojnik je bil hud nasprotnik Slovanov in je posebno pospeševal ogrska kulturna društva. On je bil mej prvimi, ki so se bili začeli potegovati za podržavljenje uprave. Za tako reformo uprave je pa bil le zaradi tega, ker je videl v njej dobro sredstvo za raznarodovanje Slovanov. Umoril se je baje zaradi tega, ker je bolehal za neozdravljivo boleznijo in ker se mu ni hotela spolniti dolgoletna želja, da bi postal minister ali pa vsaj državni podtajnik. Vnanje draa-r®, Reforma srednjih šol v Rusiji. Kakor po drugih evropskih državah, tako se je tudi v Rusiji poslednja leta mnogo govorilo o reformi srednjih šol. Vršila so se razna posvetovanja in prepiralo se je, je li boljše, da se v srednjih šolah bolje gojd humanistični ali pa realistični predmeti. Tudi se je naglašalo, da so dijaki preobloženi z učenjem. Vsa ta posvetovanja pa niso imela nobenega pravega uspeha. Uvele so se neke reforme, ki pa neso posebnega pomena iu se ž njimi srednje šole gotovo ne bodo posebno povzdignile. Za olajšanje učenja je minister narodnega pravečenja vvel pri izpitih male premembe. Najpomenljivejše je ta, da odpade posebni prehodnji izpit iz četrtega v peti gimnazijski razred. Ta izpit delali so dijaki iz vseh predmetov spodnje gimnazije, bil je torej v malem nekak zrelostni izpit. Nemčija in Rusija. Nemška vlada si jako prizadeva, da bi pregovorila Rusijo, da ž njo sklene trgovsko pogodbo. V Berolinu se nildejajo, da bodo ta prizadevanja imela uspeh, ker pri premeni gospodarskih razmer v srednji Evropi bode Rusija sama čutila, da jej je taka pogodba potrebna, da bode mogla v zapadno Evropo izvaževati žito. Za Nemčijo bila bi pa taka pogodba siluo velike važnosti. Vse druge evropske države bi potem hitele skleniti z Nemčijo trgovske pogodbe. Samo Francija, ki sedaj o trgovinski pogodbi z Nemčijo neče ni-česa slišati, bila bi primorana popustiti sedanjo carinsko politiko in pogajati se z Nemčijo in drugimi evropskimi državami, da s primernimi pogodbami obvaruje svojo trgovino in obrtnijo hitrega propada. Omeniti je, da v Peterburgu sedaj še ne čutijo nobene potrebe, da bi morali skleniti trgovsko pogodbo z Nemčijo. Kraljica Natalija. Srbska vlada je te dni pozvala kraljico Natalijo, naj zapusti Srbijo. Kra- ljica je na ta pismeni poziv jako prijazno odgovo-i rila, pa vendar zanikalno. Kaj bode sedaj vlada sto-i rila, se ne ve. Prav verojetno pa ni, da bi-se po-služila sile. Če kralj Milan ne bode bolj pritiskal, bode vlada najbrž vso stvar na miru pustila, kraljica Natalija bode lepo ostala v Belemgradu in če ne bode nasprotovala vladi, bode se vsa stvar kmalu pozabila. Milan se pa najbrž tudi za Natalijo v bodoče ne bode dosti brigal, če je res, da se ženi. Vzeti hoče baje hčer bivšega predsednika venezuelske republike, ki sedaj s svojim očetom živi v Parizu. Starejša sestra bodoče Milanove soproge je omožena z nekim francoskim vojvodo. Kakor se kaže, bivši republikanski predsednik zna ceniti plemenitaške naslove, da tako moži svoje hčere. Posvetne šole na Francoskem. Povedali smo že, da je naučni minister francoski nedavno izdal neki ukaz proti samostanskim šolam. Meri pa pridno podpirajo ministra v njegovih prizadevanjih. Ljudje ne marajo otrok pošiljati v posvetne šole, ker se v njih ne uči veronauk in se sploh otroci slabše vzgajajo. Meri pa sedaj obetajo starišem, da se bode tudi v občinskih šolah poučeval veronauk, dasi je to protipostavno. Vodje posvetnih šol razpošiljajo starišem pisma, v katerih jim obetajo, da bodo poučevali otroke tudi v verouauku. Seveda bi se to le tako dolgo godilo, da se izpodkopljejo samostanske šole. Mer v Brestu je prepovedal Šolskim bratom, ki še poučujejo na tamošnji občinski šoli, poučevanje veronauka, naročil je pa že nastavljenemu posvetnemu učitelju, da naj veronauk uči katoliške otroke, če tudi je ta učitelj protestant. Oboroževanje v Svediji. V Švediji so daleč zaostali v vojaških zadevah za drugimi evropskimi državami. V vojsko jemljo le prostovoljce, kakor v Angliji. Utrdbe so v slabem stanju, tudi orožje ni najboljše. Napeti evropski položaj pa tudi Švede sili, da se pripravijo za brambo domovine. Švedska vlada posebno Rusiji ne zaupa, in je zatorej jela posebno utrjevati trdnjave ob finski meji. Napraviti mislijo tudi več novih torpednih ladij. Vlada bi rada tudi uvela občno vojno dolžnost, kakor je že skoro v vseh evropskih državah, pa parlament ima proti temu razne pomisleke, zlasti financijelne. Govori se, da vlada hoče razpustiti drugo zbornieo, če se bode trdovratno ustavljala reformam vojske. Kakor kaže, bodo tudi Švedi kmalu čutili velika bremena, ki se jim bodo nalagala v vojaške namene. Finančna kriza na Portugalskem. Na Portugalskem postaja položaj jako kritičen. Pojavila se je velika finančna kriza. Vlada je morala odrediti, da naj banke izplačujejo v srebru namesto v zlatu, ali to je napravilo veliko nevoljo mej prebivalstvom. Odpovedalo se je nakrat pri bankah in hranilnicah mnogo vlog, Posebno je prišla v zadrego banka Luzitano, katera je od vlade zahtevala, da se jej dovoli z ministerskim ukazom odlog za plačila. Hitro se je izdal kraljev ukaz, da se dovoli bankam dvamesečni odlog za spolnitev svojih obvezanostij. Ker sedaj banke precej ne izplačujejo odpovedanih vlog, nastala je mej prebivalstvom velika nevolja, republičanska stranka pa že narod hujska, da naj se spunta. Vlada se že boji vstaje. Argentinska republika. Kougres argentinske republike se je že sešel. Predsednik je v svojem nagovoru pri otvorjenju naglašal, da je republika v dobrih odnošajih z vsemi vnanjimi državami. Potem je pa govoril o finančnih zadevah in se odločno izrekel proti vsakemu novemu izdanju papirnega denarja. Predlagal je strogo enkSto, da bode pregledala banke, da se potem odloči, ali se naj na novo organizujejo brez sodelovanja vlade ali pa likvidujejo. Predsednik je napovedal potem še važne premembe o finančni organizaciji vsled uve-denja srebrne veljave. — Kakor se kaže, ima vlada preživi v prekrasnej svojej vili poleg Killarny-skih jezerov. Komaj dvajsetletni Tom je bil izredno energičen, delaven in vztrpljiv mož. A tega je trebalo. Nikjer ni najemnina dražja, nego v jugu Irske. V obliki javnih dražb se prodado in ker katoliški Irec nima drugih dohodkov od poljedelstva, dražč se jim najemnine do skrajnosti. Tom se je nastanil na novem domu. Mejtem, ko sta mu mati in strijc obdelavala polje, je on vravnaval svet, okoli katerega je izkopal rove, da je po njih odtekala voda; — potem si je začel graditi hišico. Sam Bog zndl, s kolikim trudom je prinašal kamenja za zidanje iz gore; kolikim trudom je pripravljal jalova bruna za podstrešje; kolikim trudom je iskal škrlastih plošč za pokritje strehe; nosil je je daleč od zaliva bantry-skega po potih, stezah, ki je komaj lahkonoga koza prepleza. »Palača" njegova vendar ni imela oken; a imela je visoke duri in nad njimi okence, skozi katero se je videl vrh Slieve-na-Goil-a, gore divjega moža. — Znotraj je bila hišica razdeljena v tri prostore: v dve spalnici in jedno kuhinjo, ki je bila tudi jedilnica — in je v sili služila tudi za vsprejem gostov. — Slednjič je »mali posestnik", kakor so ga že drugi zavistno imenovali — tudi določil, da ima koristna, a od irske družine neločljiva živalica, — prešič, bivati v lastnem prostoru zunaj hiše, na katero določbo pa so se njegovi sosedje le težko privadili. V tacih opravilih pa vendar ni pozabil najpotrebnejšega. — Ce je za olepšanje pohištva, kar so drugi nepotrebno imenovali, porabil čas, kojega so tovariši in sosedje v krčmah posedali, ter se z whiskey-om ali potheem-on, — žganjem, poleg katerega je najreznejši absint, le sladljivi sirup — opijanili, vporabil je on vestno dueve v poboljšanje tal, katere le neutrudljivo, vztrajno delo more vspo-sobiti k plodovitosti, ki zadostuje visokej najemnini. Delo njegovo je imelo blagoslov; od druzega leta počenši tla niso bila več spoznati. Nadzornik lorda rosescastle-skega ni — in to je bilo izvanredno — niti govoril o zvišanju najemnine, temveč je pohvalil delavnost najemnikovo. Stari najemniki, sosedje, zmajevdli so z glavami, rekoč: „To je nekaj posebnega. Gospod Jan je zvit lisjak, zastonj ga ne imenujejo ,stiskača'." Mejtem torej, ko so možje, žene in otroci posedali po krčmah iu polegah po travnikih, obdeloval je Tom vztrajno prerojeni svet. Zato so ga nazivali »bogati Tom". (Dalje sledi.) resno voljo narediti konec korupciji pri bankah in Truditi finančne zadeve, če bode le imela dovolj moči, da vse to izvrši. Zadela bode na velike težave, ker se bodo vplivne osebe ustavljale pregledovanju | bank, da se ne razkrijejo njih sleparije. i Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 10. maja. (Tretji red svetega ' Frančiška in »Slovenski Narod".) [Dalje.] , Vendar vse večjo vrednost daje tretjemu redu ( velika množica svetnikov, katere je porodil za ne-j besa. Le poglej v redovni koledar, komaj najdeš , dan, ki bi ne bil posvečen spominu tretjerednika. Ignacij Lojolanski, Filip Nerij, Karol Boromej, Frančišek Šaleški, Vincencij Pavi; vse te svetle zvezde so bili udje tretjega reda. Ta red združuje vse stanove: poleg uboge dekle sv. Zite bliščita se v rajski slavi sveta kneginja Elizabeta in sveti kralj Ludovik, patrona tretjemu redu. Da, velika, vzvišena je ta ustanova sv. cerkve; svet je njen začetnik, sveta so njena pravila, k svetosti navaja svoje društvenike. V ta red se sprejemajo le take osebe, ki so res brez vsacega madeža. Udje zapustijo s tem svet in pokažejo, da svojega upanja ne obračajo k minljivim posvetnim rečem, temveč k večnim nebeškim zakladom. Telesno ostanejo mej svetom, ali njih duša se odtrga od tega, kar svet ljubi, in čislajo, in iščejo, kar je božjega. Že ta korak sam na sebi razsvetli dušo, snce kvišku povzdigne, da so stanovitni v dobrem. Ter-cijar zataji dalje svojo voljo in dela vse po volji božji. Kako lep in velik dobiček je to? On se udeležuje obilnih odpustkov in dobrih del vseh treh redov. In kako vpliva tretji red v našem času na človeško družbo? Znano je, da so sv. oče Leon XUI., sami vnet ud tretjega reda, že večkrat priporočili v svojih okrožnicah tretji red kot sredstvo, ki bi moglo vspešno lečiti naš pogubouosni čas, kateri krvavi iz tolikih ran. Tretji red bo rešil svetovno vprašanje in socijalizem. On živi mej svetom. In kaj pa je svet? Slaba načela v nadčutnih sferah so se združila s slabimi načeli v materijalnem dušnem redu, in to skupino in spojino imenujemo svet. To so načela mesa, spojena z ošabnostjo, sovraštvom in bogo-kletstvom padlih duhov, in ta načela se vtelesujejo v ogromne množine ljudi. In ti ljudje skušajo srca celote in posameznikov preslepiti, zapeljati, voditi — nad njimi carovati. Privržencev in zaveznikov si skušajo pridobiti pod naslovom prostosti, napredka, omike in človekoljubja, v knjižurah, v uvodnih člankih, v romanih in listkih, na katedru in v koncertni dvorani, v knjižnicah, slikarnicah in razstavah. Pod krinko veselosti ali resnobe, ali priliznjenosti slepijo brezskrbne ljudi, vzbujajo jim z nesramno smelostjo ali pa s pikro ironijo in zasmehom nravno popače-nost, tirajo jih brezmejnim strastem v naročje, da se igrajo z njimi, v večno pogubljenje. Zares, skoraj moramo obupati in zgubiti ves pogum, ko gledamo in opazujemo uspehe, katere jim poraja dan za dnevom to silno delovanje. In kdo bo zajezil to pogubonosno teženje našega časa? Gotovo lep, živ zgled tercijarov! V vseh stanovih in starostih na celem svetu se dobe pobožni, sveti udje tretjega reda, ki tiho iu skromno delujejo za svoj blagor in bližnjega srečo, dočim okolu njih divja in vihra sprijeni, nravno-gnili svet. Glej, tu zreš učenjaka, ki slovi mej učenim svetom, kako ponižno kleči poleg delavca, da sprejme iz rok mašnikovih svojega Gospoda in Boga. Kako spodbudno, poučno, priprosto in primerno je rešeno socijalno vprašanje! Glej, ta učeni gospod, ki se ne sramuje svojega Stvarnika v podobi kruha, je tercijar. In ona gospa z rožnim vencem v roki pred sliko Matere Božje, ki pobožno kleči mej ženskami, katere so, po zunanje soditi, služkinje, — je — ter-cijarka. — Zvečer korakaš po živahnih mestnih ulicah. Z zvonika zazvoni zvon „Ave Maria" s tožno veselim zvokom, ki globoko sega v srce in spominja posvetnega človeka na vzvišeno skrivnost včlovečenja. In glej! mej hromečo množico, ki se ne zmeni za mili zvonki glas, zapaziš fino oblečenega gospoda, vtopljenega v pobožnost, ki ponižno razoglav opravlja svojo molitev. Svet ga imenuje „grofa" ali „barona" ali kakor si bodi, jaz ti pa povem — ta mož je tercijar. Stopiš v hram božji. Tu vidiš polno cerkev vernega ljudstva, ki verno posluša svojega dušnega pastirja, kateri jim govori o nečimernosti tega sveta in slavi nebeški. Glej, to so tretjeredniki in tretje- rednice. Tam vidiš, kako se skesano spovedujejo j svojih grehov, kako goreče pristopajo k mizi Gospo- j dovi, kako pošiljajo vroče molitve in prošnje pred j nebeški prestol. Tu nese duhovnik sveto popotnico j na smrt bolnemu. Za njim vidiš iti pobožne osebe, i ki molijo za srečno ločitev tega bolnega. Glej, to so i tercijari. Pogledaš ob nedeljah in praznikih v cer- i kev. Popoldanska služba je končana in vendar je vse polno vernega ljudstva, ki gre od postaje do po- ' staje, moleč križev pot in premišljajoč trpljenje Go- ; spodovo in Boga proseč dušnih in telesnih dobrot. ' Glej, to so udje tretjega reda. Prideš v hišo Tu je j pravi blagoslov božji. Zjutraj, opoldne in zvečer, ko • zapoje zvona glas, molijo pobožno. Otroci so ubogljivi, posli dobri in zvesti. Ne jeden revež ne zapusti hiše, da ne bi dobil bogatega daru. Kdo dela ! v hiši tako krščansko življenje ? Oče in mati sta v I tretjem redu. (Dalje sledi.) S sv. Gore, 8. maja. Nedavno nas je zapustil . č. gosp. župnik Janez Piskar, ki je sedem let bival med nami, kakor oče med svojimi otroci. Ko je [ gospod jemal slovo, ihtelo je vse po cerkvi, celo , možje so imeli solzne oči. In dne 30. aprila so svetogorski zvonovi žalostno naznanjali župljanom, da se poslavlja od nas ljubljeni gospod. Žalost je bila tem večja, ker smo zopet brez dušnega pastirja. Zato jaz v imenu vseh župljanov izražam srčno željo, naj bi nam na merodajnem mestu kmalu prišli na pomoč ter nam poslali gosp. duhovnika. I i Iz Zagreba, 7. maja. (E a z n o t e r o s t i.) V Za- ' grebu se s posebnim veseljem goji glasba, ki je ' gotovo za vsak narod velike kulturne važnosti, a za ' Hrvate še posebej, saj imajo toliko krasnih narodnih pesem z raznovrstnimi napevi, da se tujci kar čudijo ! tej pevski naravi našega naroda. Kdor je le prelistal Kuhačevo zbirko jugoslovanskih napevov, mora odo- 1 briti mojo trditev. Seveda se je dozdaj še vse pre- ' malo oziralo na to pravo narodno petje, vendar pa 1 se je tudi v tem na bolje obrnilo, odkar je glaso- ' viti Slavjanski pokazal, koliko so vredni naši napevi in kako krasno se dado izvajati. Od tega časa so se dajali tudi pri nas večkrat tako zvani vokalni koncerti in naš glasbeni zavod ima največ zaslug, da ; se je začela gojiti poleg klasične tudi narodna glasba. Ker so pa zahteve za muzikalno naobraženje vedno ; večje, sklenil je odbor glasbenega zavoda, da se upotrebijo vsa sredstva, kako bi se ta zavod spo- . polnil ter spremenil v glasbeni konservatorij, podoben onemu na Dunaju ali v Pragi. To vprašanje se tako j lepo razvija, da bode v kratkem želji naših glasbe- ' nikov tudi v tem pogledu zadovoljeno. Podpora za I tak zavod je od naše vlade že obljubljena ter bode ' tudi v kratkem prošnja glasbenega zavoda povoljno j rešena. Za novi zavod se bodo pridobile najbolje j domače sile, ki eo z izvrstnim uspehom dovršile ' svoje nauke na dunajskem konservatoriju ter so že j zdaj poznate v glasbenem svetu. Tako bode tudi ta ; zavod sčasoma središče jugoslovanskih umetnikov na j glasbenem polju in potem se bode moglo misliti ' zopet na opero, in sicer na narodno opero, katero 1 bodo peli le domači umetniki. Med tem se bode go- 1 tovo tudi sezidalo novo gledališče, katero je že ! zares neobhodno potrebno za tako veliko mesto, kakor je Zagreb. Mesto naše bode dobilo v kratkem lep nov kras, namreč botaniški vrt. Na južnej strani mesta je , vrejena že polovica tega vrta, pa je nade, da bode j do jeseni vse delo dokončano razven nekih poslopij, j ki se bodo menda drugo pomlad zidala. Nekaj čez 6 oral zemlje bode spremenjene v lep vrt in pe-rivoj, ki bode občinstvu odprt. Največ zaslug za rejenje ima prof. botanike na našem vseučilišču, j dr. Heinz, ki je pokazal s svojim delom, da ni bilo j opravičeno napadanje njegove osebe prigodom nje- j govega imenovanja za vseučiliščnega profesorja. če-ravno še mlad, pokazal se je kaj lepe sposobnosti za svojo stroko in vseučilišče je v njem pridobilo gotovo vrlo silo. Prvi maj je minul pri nas čisto mirno. Naši delavci so seveda morali posnemati one velikih obrt- ^ nih mest ter so napravili ijslet v Maksimir. Bilo jih je do 1500, ali vsa njihova zabava se je vršila brez vsakega nereda. Pri nas pa prav za prav tudi ni še delavskega vprašanja, kajti delavec si zasluži pri nas toliko, da more dobro živeti, ako je kolikaj varčen. Velikih , tovaren še nimamo, tedaj tudi ne toliko delavcev, j kakor v velikih obrtnih mestih; rokodelski pomočniki ; pa imajo tako velike plače, da se ne morejo niti prispodobiti z onimi v velikih obrtnih mestih. Da je pa tudi med našimi delavci zavladal duh nezadovoljstva, je čisto naravna stvar, kajti ta duh se širi po knjigah iu časopisih pa se ga posebno delavci ' hitro nalezejo, saj dandanes hoče vse le udobno in , brez velikega truda živeti posebno pa še delavci. ' Z velikim veseljem so javljali 1. maja krivonosi J dopisniki budimpeštanskim in dunajskim listom sen- , zacijonalni glas, da je bil po belem dnevu v našem 1 najživahneiem sprehajališču oropau in ranjen neki človek. Tudi domači časopisi so smatrali ta dogodjaj istinitim ter so mestnej upravi oponašali, da premalo skrbi za javno varnost. Ali vse to je bilo nepotrebno. Pri preiskavi je priznal dotični človek, da se je sam ranil, kajti bil je v velikej deuarni zadregi, pa je hotel na ta način si pomagati ter tirjalcu dokazati, da je oropau. Za ta svoj čin bo dobil že zasluženo kazeu. ali dopisniki tujih časopisov pa ne, kajti ujim tako ni mnogo stalo če pred vnanjim svetom o naših odnošajih tudi lažnjivo pišsjo, kajti to jim gre na korist. Židovski listi obešajo take vesti na veliki zvon, ko jih je treba preklicati, le molče, češ, Slovan ni vreden, da o njem in ujegovej zemlji pošteno pišeš. Tem večja je dolžnost slovanskih časnikarjev, da v takih slučajih odbijajo z največjo odločnostjo vse napade od strani židovskega časopisja. Dnevne novice. (Dnevni red) seji občinskega svot a ljubljanskega v petek, 15. dan maja t. 1., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — 1. Oznanila predsedstva. 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o rezultatu letošnjih dopolnitvenih volitev za mestni zastop. 3. Finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih mestne klavnice in mestne loterijske zaklade; b) ob izplačilu dovoljenega mestnega prispevka za gradnjo novega deželnega gledališča in o zvišanju tega prispevka. 4. Stav- I binskega odseka poročilo gled^ preložitve tržaške ceste. 5. Klavničnega ravnateljstva poročilo glede razširjenja upravnega poslopja klavničnega in male klavnice. 6. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv. (Dostojanstvo tajnega svetnika) podelil je cesar namestniku v Trstu, vitezu Einaldiniju. (Životopise državnih poslancev,) izvoljenih pri poslednjih volitvah, izdal je na svetlo početkom sedanjega državnozborskega zborovanja dunajski publicist S. Hahn v knjigi: »Reichsraths-Almanach". Ta knjiga je že ob svojega prvega početka iz 1. 1867. poznato pomožno sredstvo ne samo politiškim pisateljem, temveč vsakemu, ki se peča s politiškim življenjem v Avstriji. Osobito o poslancih, kojih ži-votopisi se ne nahajajo v velikih enciklopedijah, podaje napominana knjiga zanimive informacije, katere prihajajo od poslancev samih. (Germanizacija na Koroškem.) Iz Rožne doline na Koroškem se nam piše: Dragi čitatelji „81ovenčevi" so že večkrat brali o žalostnem položaju koroških Slovencev, katerim menda nikdar mogoče ne bode slovenskega poslanca v državni zbor spraviti. Temu je nekaj uzrok krivična razdelitev volilnih okrajev, ker morajo Slovenci z Nemci voliti. Poglavitni uzrok, da pri volitvi propadamo, je pa vedno napredujoče ponemčevanje. Tako sem slišal od Slovencev v celovškem okraju, da se ne štejejo več za Slovence, ampak da so „cvitarji", to je menda neka zmes med Slovenci in Nemci. Njih govorice pa res pričajo, da se skoro ne morejo med Slovence šteti. Tukaj imate nekaj stavkov, kako koroški Slovenci posebno blizu mest in ob nemških mejah govorijo, kjer so tudi šole vse trdo nemške: „Na slednjem vochenmarkt je viehpreis steigu in getradpreis falu". — „Ne smeš na paral šteigat, da ne boš dov falu." — „Fesl šisovei so na šisplacu, ker pelerji tako krahajo." — „V mojem gebetbuch so lepi gebeti." — „V birtshausu so biii včeraj hudi savfovci, raufovci in špilmani." — „Nas eden se mora anstitndig kleidrat, če hoče med volk" itd. itd. — Tako je vsaka druga ali tretja beseda že nemška. Vspešen pouk o krščanskem nauku je tukaj nemogoč, kfcr ljudje niso zmožni ni nemškega, nI slovenskega jezika, zato pa tudi nravnost čedalje bolj pojema. Od takih ponemčenih občin pač'ni pričakovati, da bodo kedaj za sloveuskega poslanca glasovale, ali pa se potegovale za slovenske šole, ker jim je slovenski jezik že tuj in zopern. Da se po nemških šolah ta pokvarjeni jezik vedno bolj razširja, je samo o sebi umevno. Tužua majka Slava! Sklenem pa z rimskim pregovorom: „Videant con-shIps, ne quid n>« pnhl Mestni trg v Ljubljani Mestni trg 1£>. Naročila na ko s t umne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. "VI