Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
t**
■ i ■ , . - . •,	, • . . , , v ■
,-r	--^r":. ■ v ". •;";;'-(" -	.-i. t-!
las Naroda
List slovenskih delavcev! v c>Ameriki

&
The tjrst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every* day except Sunday? and Holidays.
Entered m fecond-Cla« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 50. — ŠTEV. 50.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 1, 1906. — V ČETRTEK. 1. SUŠCA, 1906.
VOL. XIV. — LETNIK XIV.
■
Schlander v stiskah. Ukazi trusta za jeklo. Policijsko nadzorstvo. Štrajk premogarjev,
DENAR, KTEREGA SO MU IZBO ČILI ROJAKI. DA GA POŠLJE V STARO DOMOVINO, JE OSTAL V NJEGOVEM ŽEPU .
Sodišče ga je stavilo pod varščino, katere pa ne more dobiti.
"KUŽNO BOLAN".
CVsWkrat -ino v ' • Glasu Naroda" že pisali, kalko ne|*emiŠeljno postopajo nnkteri rojafci, ko izročajo svoj težko priaiužen denar zakotnim ma-aač«n, da jim ga odbijejo svojcem v «taxo tlomovuio.
T:rfe*. -da pred meseci Andrej in Fran (lololiu; izn*-ila znanemu "špi-kizarju" Sclilandru v Pittsburgu, Pa., jjiOT, da jima u> svot« odi*>-slje v domovino. Ker j* ]>a Schlander v ved-nih denarnih .-tiskali. tega, kakor smo že tedaj poročali. ni storil, temveč je {H,rabit zaupani nm denar v lastne »vrhe tako da sta ga oiorala imenovana dva rujaiia sodnim i*>tom prisiliti, <la jima je denar povrnil. Tako je provziočil mjakotna velike stroške in vrhu tega m- denar ni prišel tja, kamor bi moral.	dobrosrčnosti
bratov Golobic se ima Schlander zahvaliti, da že tedaj ni odšel v — gar
lero.	. .
Toda kdor je že im! nekdaj priučen
varati ju, t«g» ne more tako hitro opustiti in tako je Schlander tudi v nadalje posloval z denarjem pennsylvan-ekili rojakov po pričetem nepoštenem
polu.	. ,
Sedaj nam poroča i/, PitUburga, Pa da se je pri tamošnjem sodiššu pritožilo uefcotfce rojakov, kteri so bili 'tako nepremišljeni, da so I*> Schlandra poslali denar v staro domovino — kamor pa izročeni mu denar nikdar ni prišel, ker je, kakor obi-čijno. ostal v Sehlandrovem žepu.
S, »d išče je radi tega stavilo Sch.an-dra p »d večjo svoto varščine, ktere Sehlauder naravno ne more dobiti rn ta.ko bi moral v zasluženo ječo. Ker mn pa ječa nič kaj ne diši, je tako kuinio zbolel, da mu je sodisce dovolil,, — doma ležati. Tu ga ne *me «ihče obiskati in tudi ne sv. Herman-dad, da ga odžene. Tako Schlander aedaj že v lastnej hiši uživa pokoro, ker je -rešil proti poltenim, toda pre-
zaupljivim rojakom.
K..:, r hitro pa pride iz sobe, bode tako i 'aret .van, ker je radi nevestno-sti v denarnem poslovanju policijsko nadzorovan.
" l'.aivko", ktera se mora pravi.neje imenovati "zmaito", vodi sedaj nje-;jr<>V:, žena. ktera marljivo psu je ljtfdi, kteri pridejo j*, svoje stvari.
Tako bodo rojaki poč asu naučili Šl: ndrijaua poštenosti, ktere ima, ka-1;!l. nam d. kazuje sodno postopanje proti njemu, prav malo. Pennsylvan->kim Slovencem pa svetujemo, da lx>-do v na Ulje v denarnih zadevah previdnejši. kajti stroškov, ktera/jim Schlander provzroči, jim iiihfe ne povrne.
O teut poročamo še natančnejše. --o--
LASTNIKI PREMOGOVIH ROVOV MORAJO SKRBETI, DA NE PRIDE DO ŠTRAJKA.
V to jih silijo pogodbe, ktere so sklenile z United States Steel Corporation.
POVEČANJE PLAČE.
Konec morilca svojega/četa.
Hoanoke, Ya.. 28. febr./Ker je^ v noči dm- 18. febr. umoril >fojega očeta, so R. L. Travnhama včeraj zaprli. Splošno ogorčenje proti morilcu je tako. da bi ga množica gotovo linčala ako bi z* po železnici ne poslali v Lvnchburg. Ko so dospeli v to mesto, je pa jetnik — padel na tla in obležal mrtev, fia je li zadela kap ali se je zastrupil, ni dognano.
Lakota na Japonskem.
Washington, 1. marea. Ameriška družba rudečega križa je istoimenskej japonskej družbi brzojavno nakazala $oOOO za podporo stradajočega japonskega prebivalstva. Do sedaj se je za lakoto umirajoče Japonce v Zjed. državah nabralo $25.000.
Napredek Pennsylvania železnice.
Vodstvo Pennsylvania železnice nam je priposlala svoje letno poročilo ktero bode objavljeno v soboto. Iz poročila posnemamo, da znašajo čisti Kg)obi se pri: dohodki imenovane železnice za leto 1905 več nego $38,000.000, oziroma kanih $10,000.000 več, nego L 1904. Prometni stroški so se zmanjšali.
Pittsburg, Pa., 28. febr. Trust za jeklo ali United States Steel Corporation naznanja, da ne bode trpel št rajka premogarjev mehkega premoga v onem okraju iz katerega dobiva svoj premog. Trust je namreč sklenil pogodbo za dobo 25. let z Pittsburg Coal Co., ktera mora v tej dobi dobavljati potrebni premog. Po tej po-ir«>dl»i st* mora imenovana družba ravnati. a!i pa pogodbo razveljaviti. Radi te<ra zahteva sedaj trust za jeklo, da se premogarjem poveča plača, tako, da bodo vztrajali pri delu. Ako tega ne store, bode trust sam premolar jem povečal plačo in potem od imenovane družbe zahteval odškodnino. Trust ima toliko naročil, da jih bode komaj v jednem letu izdelal, in nikakor ne more dovoliti, da bi morali v nekterih njegovih tovarnah radi pomanjkanja premoga z delom prenehati. V tem smislu se je danes izrazil \V. Ellie Corey, predsednik trusta za jeklo proti predsedniku Frank Robbinsu od Pittsburg Coal Company.
Istodobno je tudi Georjre I. Gould kot zastopnik velikih finančnih sku-pinj na jugu in zapadu tamošnjim lastnikom rovov v isteni smislu povedal svoje mnenje kakor Corev pennsyl-vanskim. Vsled tega ni več pričakovati št rajka v okrajih mehkega premo-ya. Premoga rji bodo najbrže dobili povišanje plače.
Danes se vrši v Pittsbunm konferenca lastnikov rovov mehkega premoga in 'premogarskega odbora za plačilne lestvice. Mogoče pride že danes do sporazuma med obema strankama samo vprašanje je, kaj bodo lastniki rovov premogarjem ponudili za mir.
Mogoče je da dobe premojrarji 12% % povečanje plače, ako bodo pri svojih zahtevah energično ust rajali, najbrže se bodo pa tudi zadovoljili z manjšim povišanjem zaslužka.
DR. WILEYEVT CUDEZI.
V jednej sekundi je izdelal "14 let stari Scotch Whiskey." -o
Washington, 28. febr. Profesor dr. Wiley, prvi kemik pol jedel jskega oddelka naše vlade je včeraj pred odsekom za meddržavno trgovino članom odseka dokazoval, kako laliko je ponarejati opojne pijače. V izdelovanju teira on brezdvomno nadkriljuje celo Kristusa. Slednji je znal napraviti iz vode le navadno vino, Wiljey je pa v jednej sekundi izdelal — 14 let stari S<*.,feh Whiskey.
Z svojimi ekspirimenti je hotel dokazovati, kako potreben je zakon proti ponarejanju živil. Na j preje je postavil na mizo steklenice napolnjene z raznovrstnimi tekočinami. Sekundo kasneje je že ponudil Članom odseka izbornl whiskey, na kar je na isti način ustvaril tudi razna vrsta druga žganja./
Izdelovanje ledu.
Washington, 3.. marek. Urad za ljudsko štetje naznanja, da se tovarne za izdelovanje ledu vedno bolj mno-že. Leta 1904 je bilo takih tovarn 1330 z kapitalom $66,612,771. Leta 1904 so izdelale za $25,790,045 ledu.
AMERIKANSKO-SLOVENSKI
koledar
za leto 1906
Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol
8L slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred.
Panika v gledišču. Dvajset ranjenih,
V	WILLIAMSBURG OPERA HOUSE V ALTOONI, PA,
PRIPETILA SE JE RAZ-SRELBA GAZO-LINA
V	nastalej paniki je bilo 20 ljudi ra-
njenih. — Poslopje zgorelo.
$25,000 ŠKODE. -o--
A. toon a. Pa., 1. marea. V tulkaj-snjem Williamsbug Opera House pri-{>etila se je včeraj zvečer razstrelba rezervoarja gazolina, vsled česar je nastal požar. Med trledaici je zavladala. ne-popisjia panika ia vse je bezalo proti izhodom. Pri tem je bilo
20 usob ranjenih, med kterimi so bile tiwli štiri ženske.
Gledišče in dve bližnji zasebni hiši sta zgoreli in skupna škoda znaša 2.~> tisoč dolarjev. Več ranjencev je tako pt^iMMlovanili, da bodo umrli.
Ivo se je pripetila razstrelba, je bilo tnalo gledišče jxdno gledalcev, ki so jedcu preko drirzega bežali proti vratim. Mnogim so se vnele obleke in so taiko, d asi ravno so prišli na prosto, zadobili nevarne opekline.
RAZSTRELBA V ROVU.
Dvanajst premogarjev usmrtenih.
Birmingham, Ala., 1. marea. V pre-mogovem rovu Piper se je pripetila v ttirek popoludne razstrelba plinov. 12 premogarjev je >bilo usmrtenih, sedem smrtno i&ujendi. Aleii tftsmrtdii-m i je j eden zamorec, ostali so ino-zemci.
Mraz na jugu.
Moultrv, Ga., 28. febr. Včeraj zvečer padla je tukaj temperatura za 42 stopinj. Breskve in slive, ktere so bile v najlepšem cvetju so izdatno o-škodovane.
Cerkev zgorela.
Rimsko-katoliška cerkev sv. Lovrenca v Pittsburgu, Pa., je do tal zgorela. Požar je nastal radi pokvarjene peči. Škode še niso cenili.
$100.000 škode.
Skladišče Granite Cotton Mill v Fall River}u, Mass., je zgoreol. Škoda znaša $100.000.
Samomor na grobu soproge.
Jakob Marzolf v Harrisburgu, Pa., kteremu je pred tremi leti umrla nje-irova soproga je od tedaj naprej postajni vedno bolj otožen in se je včeraj ustrelil na grobu pokojne žene.
Kra j Edward pri najboljšem zdravju.
Hunaj. 2S". febr. Zdravnik augležke--ira kralja Kdwarda, dr. Ott v Marijinih Varili, je ravnokar prišel iz Anglije, 'kjer je preiskal kralja in izjavlja. da je Ev ward pri najboljšem zdravju.

Frank Sakser
-09 Greenwich Street. New York 1752 St. Clair St, ClewUnd, O.
TELESA — NAŠI VRTOVI.
Po Jagotu trdi Shakespeare: <;Na-ša telesa so naši vrtovi, v kterih je naša volja vrtnar; mi jih ne moremo primerjati obrti". Toda vsled malo marnosti zamoremo naša trupla spre meniti v sedež nepovoljnosti in bolezni, ako jih pa negujemo postanejo bujni vrtovi zdravja in življenja. Delujte toraj tako, kakor dober vrtnar: uničite plevel, kakor hitro se pojavi; bolezen prepodite z bojem proti prvim simptonom — pokvarjenemu teku. Tri-nerjevo ameriško grenko vino bode za Vas vse to storilo. Ono bode dalo pre-bavalnim organom solidno podlago in bojno moč proti boleznim. Ono bode podelilo tem organom zdravo delovanje naravnim potom, ker ne vpljiva na živce in mišice, pač pa jih ojači; ono ne podira, temveč gradi; ono napravi novo, popolno kri, ktera odvaja hranilno moč v vsak posamezni del telesa. Dajte to sredstvo otroku, mladeniču, bolniku in postaranemu, vsakdo jo bode hvalil. Rabite je, kakor hitro opazite poslabšanje teka ali VaSe moči. V lekarnah Jos. TRINER, 799 S. Ashland Ave. Chicago, HL
Zamorci in beli. Divja bela druhal.
LINČARJI SO SKORAJ POPOLNOMA RAZDEJALI ZAMORSKI DEL MESTA SPRINGFIELD, O.
Posledice boja med uslužbenci železnice in zamorci.
MILICA NA LICU MESTA.
Springfield, O., 29. febr. Tukaj vlada danes mir. Razburjenost, ktera je včeraj provzročila da je bela druhal napadla zamorski del tukajšnjega mesta imenom '"džungel". Ta del mesta «-iiva sedaj milica pod poveljem majorja Horace Keit'erja.
Povodom nemirov k sreči ni bil nihče usmrten, kajti niiiožica se je zadovoljila z razdejanjem šestih zamorskih hiš in neke zamorske gostilne. Tudi mnogo pohištva so razdejali. Policija in gasilci niso zamogli nadvlada! i razburjene množice in šele, ko je nastopila milica zaviadal je mir. V bojih je bil policijski narednik Cra-eger nevarno ranjen.
Nemiri so nastali, kakor smo že včeraj v Glasu Naroda" sporočili, radi tejra. ker so zamorci smrtno ranili dva železniškega zavirača. Kakor hitro se je q tem izvedelo, se je zbrala velika množica ktera je hotela are-tovana zamorca ilnčati, toda oblasti so ju pravočasno poslale v Dayton, O. Nemiri so trajali zvečer od 8 ure do polunoči.
Springfield, O., 1. marca. Včeraj zvečer, ko se je stemnilo, so se nemiri in izgredi proti zamorcem takoj pričeli. Na East Main Str. zbralo se je kacih 500 belih kteri *o preganjali nekega zamorca.
Dasiravno je sed^j v mestu 8 sotnij državne milice, je množica tudi včeraj skušala pošigati zamorske hiše. Hišo liFlickers Nest" je množica najpreje napadla, toda vojaki so napad odbili. Tu pa tam so nastali požari, toda gasilci so ogenj takoj pogasili vedno. Mnogo zamorcev je pribežalo v City Hall, ktero poslopje straži vojaštvo. Iz Columbusa pridejo danes 4 nadalj-ne stotnije milice. Zamorci beže v Columbus, Dayton, Xenijo in Urbano.
Prodajalci orožja so prodali velike količine revolverjev in nabojev, tako, da je sedaj v mestu vsakdo oborožen.
Deportiran anarhist.
San Francisco, Cal., 1. marea. Na-selniški inšpektor Crawford spremljal bode italjanskega anarhista Benedetto Torini v New York, odkjer ga bodo poslali v Italijo. Anarhist je bil radi po"iga 10 let v ječi.
Vihar na Atlantiku.
Norfolk, Va., 28. febr. -Včeraj zvečer je neka nepoznana štirijamborna jadranka v snežnem viharju blizo Cape Henry za vozila na peščenine. Kasneje je vihar še bolj razsajal, tako. da rešilnemu mož Um ni bilo mogoče priti na pomoč. Tudi rešilno vrv niso zamogli izstreliti na nesrečno la-dijo. Položaj jadranke je zelo nevaren.
V prid Kitajcem.
Boston, Mass., 2S. febr. Izvrševalni odsek trgovinske komore države Mas-saehirsetts je danes spnejel resolucijo, ktera zahteva, da se prekliče in razveljavi protikitaj^ki zakon, 'kteri je "neopravičena žalitev velikega in močnega naroda" in ki "dela škodo ©hrti in trgovini Zje-d. držav."
Ameriške zahteve od turške vlade.
Carigrad, 28. febr. Tukajšnje ameriško poslaništvo naprosilo je vlado, naj takoj uradoma prizna ameriške zahteve glede šol v Bejrutu, Asirija. in v drugih krajih Turčije.
V ječi na Isla de Pinos.
Havania; Cuba, 1. marca. Na Isla de Pinos so zaprli poštarja A. W. Moerksa iiz Colombije, ker neče plačevati davkov cubanskej vladi. On trdi, da Isla de Pinos ni cubanski otoik, temveč Zjed. držav.
ker ta bode* Fr.
vzeti, FRANK St, NfW Ytffcy N« Yap
je ia najbolje
Washingtonska vlada in kitajski dogodki.
V WASHXNGTONU SLEDE KITAJSKIM DOGODKOM Z VSO MOGOČO NATANČNOSTJO.
Vojne priprave, ktere je vlada odredila so opravičene. Energičen nastop.
PRIPRAVE V MANILI.
Washington, 28. iebr. Kitajska poročila o umom iraneoskih in angle-skill rr'sijonarjev niso taka, da bi tukajšnja vlada aktivno nastopila proti Kitajskej. Vendar pa bode vlada sedaj še z večjo pozornostjo sledila ra-zorju dogodkov na Kitajskem.
V državnem oddelku so prepričani, da bode pekiška vlada storila vse korake, da prepreči nasilje proti inuzem-cem, toda tamošnji podkralji postopajo samolastno, kar nam dokazuje dejstvo, da oni bojkot proti ameriškem blagu kar javno podpirajo. Radi tega se je na pekinško vlado le malo zanesti, in tukaj vedno bolj prevladuje prepričanje, da je treba z vojaškimi pripravami hiteti, tako, da zamo-re naša vlada v pravem trenutku nastopiti.
Washington, 28. febr. Mornarične-mu oddelku se brzojavlja iz Shang-haja, da sta ameriški topničarski E1 Caney in Guiros odpluli v Kiuhiang, v kterej pokrajini je množica poklala misijonarje.
Manila, 28. febr. Oklopnica Ohio odpluje te dni proti kitajskem obrežju. Vojaštvo za eventuelno ekspedici-jo na Kitajsko je pripravljeno.
Nekej tuk^jšnjej ameriškej tvrdki se poroča iz Cantona na Kitajskem, da sovraštvo proti inozemcem tamkaj vedno narašča. Tajne družbe neprestano naraščajo in tamošnji podkralj ljudstvo podpira v so vraž t vu do ino-zemcev.
Med dolino Yangtse in Hongkon-gom je gibanje proti tujcem taka, da zamore vsaki čas priti do ustaje.
Peking, 28. febr. V južnem delu pokrajine Honan so se vršili zopet nemiri. Mnogo domačih kristjanov je pomorjenih, toda med temi ni ne jed-nega inozemca. Ustaško gibanje je naperjeno edinole proti katoliškim misijonarjem, kteri so največji hujskači v deželi.
Rodbinska žaloigra.
Italijanski brivec Luigi Mauro, 120 Allen St., v New Yoifou, se je včeraj spri s svojo soprogo in se pri tem tako razjezil1, da je dvakrat na njo ustrelil, ne <l.i bi jo pogodil. Ker je pa mislil, da jo je usmrtil, je sebe v glavo ustrelil in obležal mrtev na mestu.
Svatovska tragedija.
V vasi blizu Rima je spremil velik sprevod sv*>tov >k poiviii premožnega mladeniča Sosano, ki bi se naj poročil j. Anteni jo Satmo. Pred oltar pa se pri rine k ženinu nevestina sestra m mu zasadi nož v srce z besedami: Moj hi mora. biti,-ker je oče mojemu otroku. a naju je sramotno zapustil! — Ker pa je tudi prava nevesta bila 'noseča, prosila je duhovnika, da jo je poročil z umirajočim. Talko j /po poroki je ženin še pred oltarjem umrl.
Srečen pesnik.
Na Dunaju je umrl 'bivši 'tovarnar v Brnu na Moravskem Izidor Kuhn ter je zapustil svojemu prijatelju, revnemu pesniku Langmannu 50,000 K in vso opravo.
Denarje v staro domovino
poiUjamt;
sa | 20.65 ............ 100 kron,
U i 41.00............ 200 krm,
sa f 204.40 ............ 1000 kron,
sa $1021.75 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsoto popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarno poiiljatve izplačuje c.kr. poetni hranilni urad v 11. do 12.
Iz Avstro-Ogrske. Marokanska konferenca. Prestolonaslednikov vpljiv Carjevi nasveti,
Denarje nam podati jo najprilič-aojo do |25.00 t gotovini ▼ priporoča um ali refistrovanem pinra, večje eske po Pom—tic Postal Money Order a!l pa How York Bank DmfL
FRAHX !AMItWB» 109 Groenwic] 17U WL OWx St
NADVOJVODA FR. 1'ERDINAND JE ZAKRIVIL, DA SO SE ZADNJI PREDLOGI KOALICIJE IZJALOVILI.
Manifest koalicije poživlja ljudstvo na vsestranski upor.
VLADINO SVARILO.
Budimpešta, 1. marca. Da je Fran Josip zavrnil tudi zadnje predloge ogrske državnozborske koalicije, oziroma Banffijev predlog za poravnavo z Fran Josipom, pripisati je vpljivu prestolonaslednika Fran Ferdinanda, kteri je zahteval, da cesar načrt poravnave zavrže.
Danes je izšel manifest koalicije, naslovljen ogrskemu prebivalstvu, kte se poživlja, naj se vlada vsestranski upira. Manifest ne svetuje, da bi ljudstvo pričelo z revolucijo, pae pa svetuje. da se mora vsakdo braniti plačevati davke in oditi v vojaštvo. Vlada je takoj izdala proti manifest v kterem povdarja brezuspešnost poskusov za poravnavo ter hvali ogrsko prebivalstvo, ktero je kljub aaritaciji ostalo mirno. To dejstvo pomenja po vladinem nazorju politično smrt koalicije.
Vesti iz Rusije.
POLICIJA SE NE SMS VMEŠAVATI V VOLITVE V GOSU-DARSTVENO DUMO.
Načrti socijalnih revolucij on ar j ev uničeni; mnogo aretovanih.
ODLIKOVANJE AMERIŠKEGA KONZULA.
Petrograd, 1. marca. Reakeijonar-na politika (ministra notranjih zadev Dur novo zadobila je zopet krepek udarec, kajti vlada je prepovedala policiji vtikati se v volitve za gosudar-stveno dumo. Policija je namreč zaprla centralni urad Ibonštitucijonalnih demokratov, kteri urad so pa danes po navodilu vlade zopet odprli.
Posikus vtikati se v volitve je pripisati ministru notranjih zadev Dur-novu, kajti policija hi kaj taee<ra sama gotovo ne storila.
Soeijalni revohuijonarji so sTiušuli volitve motiti, toda policija je priš na sled njihovim načrtom ir. je mnoi»o revolucijama rje v, oziroma agitatorjev zaprla. Večina teh so bili čil uti.
Iz dežele se popoča še vedno o za-vratnih imiorih, zlasti iz Poljake, Odese in Kavkaza.
Petrograd, 1. marca. Ameriški jhmI-konznl T. Smith v Moskvi je dobil red sv. Ane, ker je vestno yiirbel za japonske jetnike v Medvetlu za časa vojne.
Nezgoda na morju.
Newport News, Va., 28. febr. Par-nik Princess Ann od Old Dominion Line je na svojem jx»tu pri Cranev Islandu blizo Norfolka, Va., zavozil na peščenine. Tri ure kasneje se je rešilnemu mož t vu posrečilo parnik zopet spraviti na plovno vodo, tako da je srečno dosj>el v tnfliajsnjo lnko. Parnilk ni poško<lovan.
Razstrelba dinamita.
Včeraj dopoludne se je na 8. Ave. in 32. ulici v New Yorku pripetila razstrelba dinamita, pri kterej je hilo več osob nevarno ranjenih. Delavca James Dinmpgsna so morali prepeljati v francosko bolnico na 10. Avenue in 34. ulici. Več osob je lahko ranjenih.
NEMŠKA TRGOVINA OŠKODOVANA VSLED VIX.JEMOVE MAROKANSKE POLITIKE.
Nemčija je baje sklenila poslušati ruske nasvete in mirovati.
MED VLADARJI, -o--
Paris, 28. febr. Po.ožaj na borzi je zelo slab slab radi franvosko-nemške •ko n t ro ve rze.
\ojni minister Ktienne je naznanil, da bode vlada ukrenila vse potrebno, da izpopolni mesta onih poslancev, kateri bodo morali iti k vojaUnai. ko pride do vojne /. Nemeij...
Uerolin. 2M. tVSr. Tuk;.j^u.ia via.ia namerava piiv< Mi v nadaljne zahteve Francije v marokanskem vprašanju.
Paris, 1. marra. Nemški eesar Viljem in ru^ki car Ni'.\«>laj -ta pri-če.a brzojavnim potom jn>svet<ivati o {položaju, kteri je nastal med Francijo in Nemčijo radi man kanskeua vprašanja.
Car Nikolaj resno želi. da Nemčija miruje in ne nadleguje Francije, in sicer v prid Nemčije, ktera je sedaj dobra prijateljica Rusije. Ako bi prišlo do vojne, potem je nemška trgovina za dolgo časa uničena, kar bi gotovo vplivalo tudi na Rusijo, ktera bi v tem slučaju ne mogla najeti državno posojilo v Franciji.
V ostalem bode pa Rusija pri konferenci v Algeciras tudi v nadalje podpirala vse zahteve svoje zaveznice Francije.
Nemška trgovina in tinanee imajo radi Maroka že dosedaj izdatno šlkodo.
ZOPET "LA MANO NERA".
Grozilna pisma in smrtne grožnje.
Newyorski detektiv Petrosino in 2 njegova tovariša italijanskega oddelka so aretovali včeraj Sieilijnnca t'a-logero Trrara. Ta je namre- pisaril grozilna pisma Katarini Gonfarone, lastnici neekega hotela na Maedouiral ulici v New Yorku, od iktere je zahteval $000 in jej pretil s smrtjo, ako mu ne odšteje imenovane svote. Pisma so bila podpisana z "La mano nera". Turrara se je mtulil vedno v gostilnah, v kterih imajo člani imenovane organizacije svoja zborovanja.
Stenski koledar. Cenjene naročnike, kteri morda še niso dobili našega stenskega koledar-3 poživljamo, naj nam to naznanijo, ■la. jim ga odpošljemo.
Kdor rojakov nenaročnikov želi dobiti koledar, naj nam pošlje 5. centov v znamkah
"GLAS NARODA"
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo:
\Vuer;.burg (že jtoročano) 27. febr. iz
Bremena z !Hi»> potniki. Princess Irene 2S. febr. i/. Genove s
1 StiM jHdniki. Cevic 2S. tV!>r. i/. Liverpoola. Astoria 2S. febr. iz Ulasgowa z 2S1 potniki.
Franeesca 2S. februarja iz Trsta z 943 potniki.
Despeti imajo:
Philadelphia iz Southamptona. Bovic iz Liverpoola. St. Laurent iz Havre. Gerty iz Ti-sta. Prinz Oscar iz Genove. Teutonic iz Liverpo.da. Pennsylvania iz Hamburga. Chemnitz iz Bremena. Ca rman ia iz Liverpoola. St. Jjouis iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa. Hohenfels iz Hamburga. La Gascogne iz Havre. Vaderlamd iz Antwerpena. Deutschland iz Genove. Noordam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Amerika 1. marca v Hamburg. La Touraine 1. marca v Havre. Breslau 1. marca v Bremen.
Odpluli bodo:
New York 3. marca v Southampton. Campania 3, marca v Liverpool. Finland 3. marca v Antwerpen. Astoria 3. marca v Glasgow. Princess Irene 3. marca v Genovo. "Wuerrbirrg 3. marca v Bremen. St. Laurent 3. marca v Havre.



fjisž
bi-kfe--
"GLAS NARODA*
. *st slovenskih d?!avcrv x Ameriki.
.Ixdnik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Jk:	Publishes
FRANK SAKSER, *)9 Greenwich Street, New York City-
Sedan ali Jena?
i a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol 1-ta............. 1.50
M Evropo, ra vse leto.......4.50
" " pol leta.......2.50
44 44 četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
■GLAS N A KODA .*haja vsaki dan iz-vzctn&i nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA**
l4-V^oice of the People")
<eu evers da}-, except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3-(JG. Advertisement on agreement.
Za oglase do de^et vrstic se plača 3C
centov.
Dopisd brej podpisa in o«ebnosti se le natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Won*.y Oracr.
Pri spremembi kraja naročnikov
Cosirno, da se nam tudi prejšnje bivali-e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite
"Gfa > Nnroda"
■t® Gieenwic/» Street, New York City.
Tclelv.
.s 3708 CortiaiH).
Nova naturalizacija.
Zelje na.: lizacija m inajvažnejš življenja. To pa nik: (kili, ktere
ega kongresa da se natura-»zemcev spremeni v jedno li stvari naseda državnega mora vsal'sldo odobravati. ^>r ne sme veljati o kora-nanierava storiti naš kon-
Ko —> ta pred log, čegar prvotni namen je bil preprečiti v a ram je z naturalizacijo, predložili kongresu, se je pa dognalo, da sili ta predlog daleč ■pruko «vojega cilja. V kongresu niso ofttu.i pri hvalevrednem jxjskusu, čuvati državljanske (pravice pred golju-ti. Ljudski zastopniki so namreč to prililko {H»rubili v to, da oteže naseljevanje in da j »odeli te v državljanskih pravic poverijo višjim oblastim v odo-1) rite v, kar vse je zelo nativistično.
Zbornici odsek za naseljevanje in naturalizacijo je minolo soboto jedno-gla^uo sklenil priporočiti predlog, kateri ne določa, le važne spremembe glede naturalizacije, temveč kteri na nativističen 'način otežuje izposlova-aije državljanskih pravic, oziroma naturalizacijo. Vsi člani kongresa, kateri so glasovali za ta predlog, prihajajo i/. < nih držav, ktere so vsled na-«e.jevanja postale velike, toda xia to ■omislili, in najbrže tudi držav-
■111: lja
itn pn
bi
držav na to niso mislili, ker otovo kedo prišel na dan s
I):
me naturalizacija po vseh držav ali jednalka, je hvalevredno. Nadalje je tudi dobro, da bodo v nadalje državljanske listine izdajala le zvezi-i.a -*>dis<-a, da morata biti pri naturalizaciji nav/.<dve mesto jedna priča da mora zvezina vlada sama izdelovati to/.atlevni papir itd, — vse to je priporočljivo.
Vlada >i pridrži pravico naturali-»»vauemu državljanu njegovo državljanstvo odvzeti, ako se kak drugi državljan pritoži, da naturalize vaui državljan svojih pravic ni jxistenim potom pridobil. To je za politiksije zelo ii^imImo, kajti oni se bodo pred volit-*r.o lalJko i>ritožili proti dr-im pravicam naturalizovanih
vami v žav.jan državli
Nadalje na
*elj
■m
To 1
di za <i n>tr> več ici.
•a vsak kandidat znati
— in vsled tega mnogo »ode dt bilo ilržavljau-
pa moralo veljati pred vsem domačine, med klenimi je alfabetov, nego med na-
Kljub vsestranskim dementijem se marokansko vprašanje razvija tako, da ga bode mogoče rešiti edinole z. vojno.
meseci, predno se vojna prične, toda jk) našej sodbi smo nverjeni, da letošnje poletje ne hod eminolo, da bi se v njem ne pričela vojna. I>a bode temu tako, nam dokazujejo pred vsem govori l>ojevitega .-nemškega Viljema in poleg- tega tudi zadržanje Anglije in .Francije.
Da že dosed a j ni prišJo do dejanskih sovražnosti med Nemčijo in Francijo, je dejstvo, da obema primanjkuje pra-\i vzrok, dočim niti prva niti druga pred svetom neče nastopiti kot motil-ika svetovnega miru, da si tako še v nadalje oh rim i sočustvovanje te ali otie države. Da rabimo z ozirom na sedanji položaj ameriški izraz, moramo stališče obeh držav opisati kratkim, toda najprimernejšim izrekom: "They are jockeying for positions", tako da bode pri "startu" vsalkdo prvi.	^
Sočustvovanje ostalih takozvanih neutralnih vlasti pa ima največ opraviti pri najetju državnih posojil, brez kterih zadolžena Nemčija sploh ne more pričeti z vojno.
Simpatije vsega sveta, vštevši nemške zaveznike, so na strani Francije in to je za Francijo zelo ugodno.
Nemški cesar je znan !kot največji intrigant na svetu in on nič druzega ne želi, nego da se i on odlikuje s kako vojno. O njemu je znano, da bi sploh ne moge^ umreti, aiko ne bi imel "svoje" vojne. Zaman pišejo nemški listi dolge članke o cesarje vej mi-ruljubnosti, kajti ako bi druge države ne skrbele za mir, bi se Viljem že davno bojeval, kakor je to vsakemu bojnemu petelinu lastno. Njemu ni mar dejstvo, da z vojno uniči cvetočo nemško industrijo in tako kar preko noči požene vse prebivalstvo v še večjo bedo, nego je ona, v ktere j Nemci sedaj životarijo.
Iz druzega stališča pa nemški cesar zasluži, da pride do vojne, kajti nemškemu vsiljevanju v svetovne zadeve je treba na kak način storiti konec, kar se zamore najpreje doseči na bojnem polju.
Ob Themsi in ob Seini so uverjeni, da je prišel sedaj najugodnejši treno-tek, da uničijo svojega nasprotnika, k/ter emu je baš v novejšem času zra-stel greben. ' Sedaj je Nemčija osamljena in isolirana, dočim se na svoje zaveznice ne more več zanašati. V nemškej vojski je udomačen socialize m in ona ne bode več nastopila kot n oprodoma falanga v letu 1S70. In radi tega sedaj ako pride do vojne, ni pričakovati Sedana, temveč Jene, katero jamči anglo-iranooska zveza.
Želja Francije in Anglije pa ni druzega, nego pregnati nemško trgovino raz svetovnega morja, nemška obmorska mesta razstreliti v prah in razobesiti trobojnieo republike nad bran-denburškimi vrati v Berolinu. Vse to se lahko zgodi v letošnjem poletju, ako je sreča Francije tako mila, kakor je bila pred 35 leti Nemčiji.
poslujejo za Nemce kar mogoče mandatov, drugi pa direktno nasprotujejo volilni reformi in ne prikrivajo, da jo bodo jKJskušali onemogočiti. Taki navidezni prijatelji volilne reforme so krščanski socijalci in nemški nacijo-
... ... , . . . , . - /"j. nalci; prvi bi radi u tesnili volilno Minoli bodo sicer se tedni in tudi . 1	, ... . . , . .
pravico s tem, da bi jo imel le tisti,
•kdor gotovo vrsto let v kakem kraju (prebiva, kar je z ozirom na menjavanje de.aveev v indulstrijainih krajih največjega pomena; drugi hočejo za nemške kraje izprešati kolikor mogoče mandatov. Nemški liberalci, ki ®e večinoma rek rut i rajo iz Češke, pa nasprotujejo volilni reformi z ljuto silo. Zadnjič so eelo zagrozili, da jo na vsak način preprečijo, če bi se spremenilo sedanje razmerje med števil«m nemških in nenemških mandatov. To pomeni, da bodo poskusili volilno reformo pokopjuti, kajti njihovi zahtevi Gautseh tudi pri najboljši voiji ne more ugoditi. Končno so odločni nasprotniki volilne reforme tudi Vse-nemci, ki vedo, da izginejo brez sledu, če se uvede splošna in enaka volilna pravica, in Italijani.
V zadnjih dneh se je opetovano pokazalo, da se snuje prava pravcata koalicija nasprotnikov volilne reforme, in sicer po starem receptu 4*ge-trenut marsehieren, vereint sehla-gen1 \
Gautscli je v veliki stiski. Do 1. suš-ca morajo namreč biti rešene trgovinske pogodbe. Gautscli je izgub.jen, če se to ne zgodi. Za rešitev reikrut-nega zakona, za prvo debato o volilni reformi, ki bode gotovo trajala več dni in za rešitev trgovinskih pogodb je le še 14 dni časa. To je tako malo, da visi življenje Gautschevega mini-sterstva v resnici na eni sami niti. Ako bode koalicija nasprotnikov volilne reforme hotela strmoglaviti mi-nisterskega predsednika Gaaitscha, doseže to prav lahko s tem, da zadrži pravočasno rešitev trgovinskih pogodb — o tem si je danes ves parlament na jasnem. Kaj stori ta koalicija. je pač odvisno od tega, kakšen bode Gautschev načrt volTne reforme.
Gautsch v stiski.
Prva bolgarska opera.
Pod naslovom 4'Zad Rila" je zložil 1. Jermarš prvo bo.garsko opero v treh Jejanjih- Besedilo je napisal Kičast nik Morfov. Dejanje se godi v Kilo-planini <»b času vojske med ilolgari in Turki. Sotij Ui "Denj" donasa izjHxl peresa nekega strokovnjaka zelo pohvalno oceno in povdav-ja posebno lepoto bolgarskih narodnih motivov v mnogih melodijah. Tudi li vali orkestracijo, s k tero je skladatelj j-ikazal, da je moderno g.asbeno izobražen.
Rusi za samostojnost Poljske.
Med Rusi se nmože glasovi, ki zahtevajo in>i>oln*» izločen je Poljske iz <lr/.avne zveze ruske in obnovitev samostojne poljske države. Vetrogradski list "Kusskoje Slovo" piše, naj se da Polj atom popolna avtonomija in Rusija naj ravna s Poljaki, rojenimi v kraljestvu tpoljskem, kaikor z držav-^ani tuje države.
Hnda obsodba.
Urednik "Leipziger Vodkszeitung Heinig je bil obsojen zaradi razžalje-nja saksomAe zbornice v dveletno ječo.
Balkan; = Italija. = Av= strija.
"Vossische Zeitung" obširno odgovarja na demenJti Črne gore glede zveze Srbije, Črne gore in Italije. Dne 1. oktobra lanskega.leta je došla v Bar prva italijanska pošiljatev topov, dne 10. oktobra ji je sledila že druga. Črna gora je toraj v kratkem dobila -4S topov (36 poljskih in 12 trdnjavskih po 12 do 15 centimetrov). Poleg tega ji je Itadja podarila še 50,000 patron za puške. To se je zgodilo sicer tajno, a izvedelo se je vseeno po turških oblastih. Srbija je izpočetka sicer prezirala Črnogorce, a ko je videla, kako jih podpira Italija, je takoj izpreme-nila stališče in rada stopila v zvezo s Črno goro.
Ne verjetno je, da bi Italija o teh pogajanjih ne bila ničesar vedela. — Naj prvo so začeli uvažati novi zavezniki orožje v Albanijo in Novi Pazar. Okoli Prištine, Senidža in Previja so razdelili do S000 pušk: 5000 so jih dali kristjanom, 3000 pa mohamedan-eem. Da so jih dali kristjanom, ni sumljivo, bolj sumljivo pa je oboroževanje mohamedancev, iz česar se da j&lepati, da imata Črna gora in Srbija tudi defenzivno zvezo proti avstro-ogrski okupaciji Albanije. Zato ob-orožujeta tudi mohamedance. Srbski poslanik v Carigradu, Simič, je na podlagi defenzivne zveze s Orno goro začel opozarjati porto, naj nadzoruje avstrijsko gibanje okrog Plevlja. ■— K sklepu vprašuje list: Kaj pa je Črna gora dolžna storiti Italiji kot pro-t i uslugo za prejete topove? — Listi z ozirom na podarjeLe italijanske topove našemu sosedu, Črni-gori, pripominjajo, da je Avstrija takoj nato podarila jK»polno goi-j&o baterijo laškemu sosedu v Afriki, abesinskemu nje-gušu Meneliku. S tem bi bila poravnana italijanska "prijaznost" napram Avstriji.
Tudi 44 Muenchener Neueste Nach-riehten" pišejo o topovskem darilu, ki ga je Italija napravila Črni gori. Črnogorsko vojaštvo 'bode v rabi topov podučevali laški častniki. Topove je baje p2ačal sam Viktor Emanuel, italijanski kralj in pokrovitelj irre-dentovskili teženj ter italijanskih načrtov na Balkanu. Iz 'procesa Contin je razvidno, kirfio se Italija zanima za južne avstrijske pokrajine. Znano je tudi, da je italijanska luka Jakin na novo utrjena m oborožena. Tudi po drugih obmorskih mestih so napravili postaje za torpedovke. Železnica iz Bara v Črno goro se gradi z italijanskim denarjem pod nadzorstvom italijanskih inženirjev. Vse to je naperjeno proti Avstriji. Sicer je Italija avstrijska zaveznica, a to ne pomeni nič. Itadija čaka trenotka, (ko bode avstrijska armada osilabljena vsled spora z Ogrsko. Balkanske državice je tiidi za ta trenotek treba pridobiti za-se in Avstrija se bode morala bramiti proti raznim sovražnikom na dolgi črti od Gardskega jezera do donavskega ustja proti Italiji, Črni gori, Bolgariji in Srbiji. In morda
ŽIVIJO
gospod doktor LEONARD L ANDE S !
Bračo Hrvati i Hrvatice!
Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonards Landcsa.
Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i Mganja po rukah i nogah sto sam za-dobio kod vojnietva i eto ja sam pokušao njega i eto sada yesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala.
Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo.
Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o®da sam i s tom osječao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šale te samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu.
Bog Vam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav.
ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio.
Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled.
Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik.
Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali *ko vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
D«-. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop
Slovensko katoliško
podp. društvo
svete Barbare
ZJedlnJene države Severne Amerike.
Sedež; Forest City~, Pa.
inano dno 3f. januarja 1902 v državi Penn«ylvnmt, -o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Ko* 547, Forest City, ft Podpredsednik: JOHN TELBAN, Bo* 3, Moon Bun, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN. Bo* 607, Forest City, Pa........ .
IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Bo* 374, Forest City. Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P»
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Bo* 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Bo* 108, Thomas, W V®. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODIiAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajnikn: Ivan Telban, P. O Bo* M7 r*r*et City, Pm.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
g-oee se zsrcnli takrait, tla Rusija ne bo ■mojrla posretlovati in ako se izjalovi maroška Ikonferenea, bode tudi Nemčija sama s seboj in s svojimi načrti imela toliko posla, da ne bode mogrla
Kolenee se je smejal tudi sam in je obešal suknjo.
"Ampak, lepo te prosim, samo še enkrat <ra d eni na glavo... "
Pnij? se je smejal na jrlas in Ko-
misliti na Balkan in na svoji zaveznici | ]enec <ra je ubogal. Snel je klobuk in
Italijo in Avstrijo.
Tako imenovani bavarski list. Vse tuje časopisje govori o veliki osodni vojski, v ktero bode v kratkem zapletena Avstrija.
Klobuk.
Spisal P. L
Davčnemu pristavu Ivanu Koleneu je -bilo treba (klobuka in zato je bila tisti dan, ko je dobil plačo, njegovva prva pot h klobučarju. Sieer je bilo že
ga je posadil na g/avo in drugovi so se ozrli vanj. Vsi so se smejali na jrlas. nihče ni mogel odnehati in Ko-leniee je vzel klobuk z glave in ga odložil. Pogledal je jx> ljudeh o&rog sebe in tudi ljudje za drugimi mizami so se smejali. Gledali so vstran, delali so kakor bi ne videli, smejali so se zoper voljo, robce so pritiskali k ustam, v obraz so bili zelo rudeči.
"Imeniten klobuk si kupil..."
Rekel je jeden izmed drugov in vsi so se nasmejali krohotoma.
"Drag moTa biti___"
Rekel je zopet drugi in vsi so se za-smejali zopet v novem krohotu.
Potem je vstopil davfcar, debel in okoren možak, vzdihoval pri slačenju
mračno in so gorele po prodajalnah že luči in Kolenee je vedel, da se zvečer """T"	-
navadno slabo kupi. Vedel je, da iz-' suknJe' sedel ,potem in ko je zagledal gleda pri luči marsiktera stvar malo , P^va, se je na glas zasmejal, drusrače kakor sicer, ali tisti dan se ' . . ni mogel ozirati na to. Klobuk je bil KaJ ima;te za tiste čase najpotrebnejša stvar v njegovem življenju in ker ni bil ne-
Pogledal je gor med ki obute, pokazal je z debelim prstom na Kolen-
Na Dunaju, 13. svečana.
Nasprotniki splošne in enake volilne pravice so neutrudno na delu, da bi strmoglavili Garutscha in z njimi vred pokopali volilno pravico. Zlasti zadnje dni so napeli vse sile in uporabljajo najrazličnejša sredstva, da dosežejo svoj smoter.
Nasprotnike splošne in enake volilne pravice je v sedanjem parlamentu vse ipolno in njih moč je jako velika. Odkar je Gautsch napovedal volilno reformo, so mu ti elementi oibrnili hrbet in rujejo proti njemu, četudi le previdno in prikrito.
Očitni nasprotniki vol i.ne reforme so veleposestniki, in sicer tako nem-H.io-libcralni, kakor tmdi katoliško-konservaitivni. L>asi sta si ti frakciji veleposestnikov od nekdaj močno v laseh, sta z-daj pozabila na svoje staro nasprotje in hodita lvko v roki z namenom, onemogočiti Gautschev pro-jiiit.
Z njim hodi tudi poljski klub. Si-•ur se demokratična frakcija tega kluba zavzema za splošno in enako volilno pravico, ali v t.«ubu reprezentira ta li-akeija le še preveč znatno manjšino, dočim je klubova večina odločna nasprotnica splošne in enake volilne pravice. O Gautscliovam načrtu za volilno reformo seveda ne da Gališki toliko zastopnikov, Cioli-kor jih jej gre po številu prebivalstva, da bode Ga-liška prikrajšana in naravno je toraj, da bodo Poljaki s podvojeno eneržijo poskušali preprečiti talko reformo.
Nemške stranke so glede volilne reforme razdeljene. Odkritosrčno se ne zavzema za splošno in enako volilno pravico nobena nemška stranka. Tudi krščanski socijalci ne. Vse nemške stranke bi volilno reformo najraje preprečile, ako bi se ne bale posledic. Strah pred volilci, zlasti strah, da bi se volilna reforma eventualno oiktro-irala — ta je Nemce razdelil. Eni delajo, kakor bi bili prijatelji volilne reforme in jim je le na tem, da iz- Fran Kossuth in grof Apponyi. Mo- vo!'
umen, je ume val to sam zelo natančno, čev klobuk, udaril je z rokami ob de-
Dogodi se na primer v časih, da slu- bela kolena in se je na glas zasmejal, čajno kdo v roko vzame — v kavarni ali gosti.ini — tnj klobuk, pogleda vanj in vidi zelo grdo umazano podlago, notranji trat od usnja ves črn od maščobe, ki že leze preko klobuče-vine in se že kaže na gornji sitrani krajevcev.
41 To ni moj klobulki, vaš tudi ne... No, nekdo se je okoristil s kakšnim boljšim, tega je pa pustil v zameno. Kakšen bolj prebrisan revšelk... "
Tako reče prilično gospod, dene klobuk nazaj, človeku pa je zelo nerodno.
*:Moj je, no___ Jaz ne vem---
zmotil sem se— "
Nerodno je bik) pristani Koleneu in je šel in se je pogajal za klobuik. Izibral je zelo ponižen klobuček, s ponižno potlačeno štulo, s krajevei ne širokimi in ne oakimi, s traikom črnim in ne širokim. Klobuk ni imel nobene loločene yhlike, vsake je bilo malo na njem; nevcaiko sličnost je imel s pol-cilindroan, pa ni bil okrogel in so bili krajevei širji in malo klapasti, ampak od vsake strani je bil malo podobno vzbočen in zaokrožen. Z umetniškim širokokrajnikom je imel tudi nekaj skupnega. Bili so namreč Ikirajevci, kakor je .povedano, precej klapasti in tudi štula je bila pomeč-kana precej ženialno. Podoben je bil klobufk tudi visokemu cilindru, če se je 'pogledal od spodnje strani, recimo, če se ga je položilo na mizo. Srpasto je bil spod-krožen na ta način, da se je dotikal mize samo sprednji in zadnji konec, kator je to slučaj pri visokem cilindru.
Kolenee ga je primeril in klobučar jra je zelo pohvalil.
"Lepo se poda, kakor bi iz glave prirastel. Kaj ne, tega, gospod?"
Kolenee je pocukaj klobuik malo naprej in malo nazaj in potem je odgovoril popolnoma odločno:
"Tega!"
lačal je krono manj, kakor je rekel klobučar prvotno, stari klobuk je zavil v papir in je odšel proti domu.
II.
Zvečer je prišel v gostilno in vsi so se ozrli nanj in drugovi pri mizi so se
zasmejali.
"Nov klobuk, Kolenc, ampak čuden."
Rarkril se je, mislil je, da se šalijo, kakor je to tibo med drugovi navada Nov klobuk, Kolenc, daj ga lepo
bosta zaveznika Italije takrat tudi J te prosim še enkrat še enkrat na gla-
"Se vse svoje življenje ne... na-ika— "
Hotel je nekaj povedati, ali smejal se je tako silno, da ni mogel izgovoriti. In tudi drugi so se smejali in niso mogli nehati.
Potem je vstopil kontrolor, dolg in snh človek s sivimi lepo počesanimi lasmi.
"0 — gospod Ivolenec!"
Pogledal je takoj nanj, zasmejal se je nalaihko in se je ozrl med klobuke.
"Ah, tukaj ga imate!"
Nasmejal se je veseelo in je potre-pal! po rami Kolenca in sedel.
"Kaj ste ga tudi vi videli?"
Davkar je vprašal ves rudeč v obraz od smeha.
"Imeniten, kaj?"
Spet se je smejal na glas, tolkel je z rokami ob kolena in solze so mu silile v oči...
Kolenc je vstal naenkrat, snel je suknjo in jo je nervozno oblačil.
"Jaz ne vem, ali ste vi neumni, ali jaz."
Kolenee je bil užaljen in drugovi so ga mislili .pogovoriti.
"Oprosti, no..."
Ali tafcrat je posadil na glavo klobuk in posmejali so se vsi krohotoma, gostje so pritisnili robce na insta, natakarica je pozdravila in se obrnila v kot/
Tisti večer je bila sobota in drugi dam nedelja.
III.
V nedeljo dopohwlne je imel Kolenee sestanek s svojo nevesto. Povedala mu je bi.ia, da bode promenirala z njim po deseti maši v drevoredu in ta namen naj jo pričakuje. Po! notabene je tudi poše|wiila, da ima silno mnogo pilkantnih novic o svojih prijateljicah in o njihovih zaročencih.
Kolenee je čakal v drevoredu lepo napravljen in v novem klobuku in ko je prišla nevesta Martina, se je poklonil in najsladkejše pozdravil.
'' Moj pofajoai, se klanjam..."
Lepo se je nasmehnil, Martina pa ni odgovorila, ampak je gledala zelo začudeno gor nekam proti čelu. Gledala je tako nekaj časa in zasmejala se je na ves glas.
"Ah, Ivan... ali tak
Pogledala je, ni mogla izgovoriti, tako se je siltao smejala
"Ali tak..."
In zopet se je smejala krohotoma, da so stopile solze v lepe črne oči, da
_ ifer A,. \it - ^ i.":^. .si-
A W i Sb*
DR. J. E. T H O IVI RS O IN.
334 W. 2 O t H. St-	NEW YORK.
U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zclravičše in dobili bodete liitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukai govori se Slovensko. Mi trošhno denarje samo za uobra zdravila.'
Kje je FRAN BUČAR? Doma je iz Kamene pri Novem mestu. 1 'red 1 let^m je bival tukaj ir. je odšel v Cambria County. Rojake prosi za njegov naslov: Frančiška Hren, Box 432, Irwin, Pa.
(28-2—2-3)
Starčevič cigarete
je bil obrazek ves temnorudeč kakor od krvi same.
"Tak... fkje si ga pa dobil?... " In smejala se je spet krohotoma in tiščala robec na obraz.
"Kje si ga pa kupil?... " In smejala se je spet, da ni mogla dalje.
"Domov grem", je rekla, "saj vidim, da ne morem dalje", in se je obrnila in odšla proti domu.
Tako je ostal Ivan Kolenee sam. pomislil je, neprijetno je bilo, kar je ! pomislil, obrnil se je proti domu. sram ga je bilo potom; ' je gledal v tla.
Doma je stopil pred veiilko ogle-, dalo, gledal se je v njem od vseh strani, dal je na glavo klobuk, glej ! in tudi sam se je nasmejal. Silno smešna je bila vsa postava, obraz ni ■ bil ne proseč, ne grozeč, ne brezbrižen .in ne navaden, tako mogoče, kakor gorskega pastirčka, ki je stopil na sredo med gospode.	j
Kolenee je vzel klobuk z glave, za- j vil ga je v papir, pokril starega in se 1 odpravil z njim naravnost h klobu- jovskega tobaka za pipo ali 3 funte carju.	bosansko-avstrijskega ali turškega to-
Z ropotom je odprl vrata, sirovo baka za cigarete, stopil pred starega klobučarja.	Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi
"Ali sem vam pošteno plačal?... "j zas^nj lepo pipo in importiranega "Čast jim, pošteno, gospod!" i"STARČEVIČ" cigaretnega papirja. "Zalkaj ste rekli, da mi stoji ta klo- . Z* S3.00 pošljemo 500 Starčevič ci-buk dobro in da naj tega kupim ?" garet, narejene iz najboljšega staro-
Kolenec je vrgei klobuk na pult in k rajskega tobaka, gleilal srepo na ponižnega klobučarja. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (ku-"Dobro se jim je podal, gospod!" p°ne)> ktere naj razdeli med svoje Ponižno je odgovoril klobučar in ' prijate.je in naj jim pokaže naš tobak. Zato prejme doiičnik od nas zlato uro In verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napi- m: "Živil: Slovenci v Ameriki!" Pišite na:
SLAVIC TOBACCO CO.. 237 East /8th St., New York. N. Y. {7-2— 7-3 v d t
za $3,00.
Mi prodajamo 5 funtov starokra-
razvijal Iktlobuk.
"Vi ste slepi!..." "Da, zelo slabo vidim!..." "Zakaj hvalite potem?" "Da prodam!"
Kolenee je šel potem park rat i«i sobi gorindo!, potem je izbral nov kLi-buk, doplačal eno krono in odšel/ Od tistega ilne pa ne kupuje iklol/tikov nilkoli več zvečer in tudi ne veruje nikomur in skrbi mnogo bolj zaMsvojo zunanjost. Nevesto Martino tli baje zelo veseli in ga ima v zadnje® času i dosti bolj rada.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro d«movmo kličemo vsem prijateljem in «nancem v Hi'bbingu in Chisholmu, Mian., srčni NA ZDAR IN NA SVIDENJE! New York, 28. svečana. 11)00.
Louds Baraga. Anton Gril. Ivan Jemec.
Mazilo za lase.
Najbolje, po zdravnikih priznano in priporočeno
sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je
* 'CR ESCE NT".
Velika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00.
Vsak naročnik dobi knjižico ''Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje nekoliko poštnih zaamk.
P. PRANK, 229 East 33rd St., New York City.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
Kje je JOHN KRALL, doma iz vasi Zagred -t. 32. tara škocjan na Dolenjskem.' Visok je približno šest čevljev, ravi.e postave, temnega obraza, pod nosom ima črne brke in govori bolj koncem jezika. Tu je biva! 4 leta ter poročil mojo hčerjo.
Dne 15. novembra 1905 ob 11. uri ponoči je samovoljno zapustil 6vojj ženo in 3 mesece staro dete. Pisal je ženi že iz Denverja, Co;o., a brez naslova.
V New Mexieu je bil pri rojaku Alojziju P... iz Bučke, kjer je pravil, da je samec. Opeharil je tukaj več rojakov in jim odnesel shranjeni denar seboj.
Kdor ve za njegov naslov, naj ga blfgovoli naznaniti "Glasu Naroda", ali:
SIMON KATZMAN, (2S-3)	Frontenac, Kansas.
			w	
Jugosl	ovar	iska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIK-:
Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O., Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZEN, 306 Pine St. Hibbing, Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, M<nw.
IVAN KERŽIŠNIK, IH, nadzornik. Box 138, Bur dine. Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St^ Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati Tse dopise premembe udov in druge listine tia glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE liox 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega <dbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vt>ake pritožbe.	""
Društveno glasilo je: 44GLAS NARODA"
0RQBN9STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 13. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40. Hrvatov, 23. Črnogorcev, 10 Macedoncev in 27 Slovencev.	^ Vlom na Rakeku. V poslopje Ludo-vika Se v ar j a
-d urt okni potem a prst;
dne 12. febr. ponoči ulomili tatovi skozi in pokradli največ tarega srebrnega de-a, vrednotnie, nekaj likati j it- švalČie in smodk v vrednosti okoli 800 <lo 9O0 kron. Odtrgali so j mrežo pri oknu s tramom. V sobi; in kuhinji so odtrgali tri klučavnice, prebrskali vse, in pisma itd. po tleh 1 in mizah pometali. To je čerti slučaj | v treh letih pri Sevarju, vendar je bila vkradena do sedaj samo kaka salama Minka in sir v vrednosti od 5 do 10 kron. Žandarmerija pridno zalezuje.
Iz Bele Krajine. V Suhoru je umrla poštariea gospa Amalija Mara. Po-_rreb je bil ilne 7. febr. popoldne ob 4 uri. Isti dan je bil pokojnice mož aretiran v Metliki radi hudodelstva javnega nasilstva.
V Metliki je sodišče obsodilo bivšo suhorsko babico Ano Krašovec radi žaljen ja in obrekovanja proti Amaliji i Mam v mesečni zapor poosten vsaki reden jedenkrat s trdim ležiščem.
Ponarejeni desetkronski zlati krožijo v trebanjski fari. Barve so rume-j no-lwle, so malo trdi in gladek rob j
Pretep. 11. febr. je nastal v neki j
:r<"-tilni v Wliki Loki pretep, v kate-r. ni so se obdelavali fantje od Št. j Lovrenca in Trebnjega. Pri tem je I bil 21 letni Franc Pajk od Sv. Ste-; fana tako osuvan z noži, da bo težko okreval.
Pogrešan stotnik. Nekaj dni že so
po ure A al i občepriljubljenega stotnika j Jurija Podlipnika v Ljubljani. Sedaj j >o «ra našli pri Ratečah. < >he nogi sta i mu zmrznili. Prepeljali so ga v Lju- j bi iano.
Težka telesna poškodba. Dne 11. febr. zjutraj je nastal v neki gostilni na Poljanski cesti v Ljubljani med de laveem Ivanom Zupanom in hlapcema Francetom Prijateljem in Ivanom Mencetom prepir, ki se je spremenil v tepež. Prijatelj je bil nekoliko pre-vroe. in je začel po gostilni razgrajati Temu je pa hotel Zupan napraviti mir in ga odstranil iz gostilne. V tem hipu pa začuje Meneetov klic: "Udri tja. udri ga!", kar je dalo Zupanu tak pogum, da se je s Prijateljem sicer nehal na dvorišču prepirati, a skočil je po lnpaito in treščil ž njo svojega nasprotnika tako močno po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. Prijatelja so na odredim policijskega zdravnika dr. Tllnerja prepeljali v deželno bolnišnico, Zupan in Mence pa sta morala v zapor.
Prijet snbagent. Ljubljanska policija je prijela na južnem kolodvoru v Ljubljani delavca Franca Mlakarja iz Podirore v kočevskem okraju, ker je spravljal ljudi v Ameriko in jih pošiljal Zwilchenbartu v Bazel. Pri Mlakarju so dobili pismo, v katerem mu Zwilchenbart obljubuje za vsako osebo 6. kron.
PRIMORSKE NOVICE.
Na smrt obsojeni — oproščeni. Pri
lanski porotni obravnavi v Rovinju so bili radi umora obsojeni na smrt na veŠala Tomo in Matija Radovan ier Anton Stifanič, Ivan Sinožič in
Martin Tidič. Višje kasacijsko sodi-M-e je odredilo novo razpravo in pri no\i porotni obravnavi, ki se je zaklju rila v soboto, so bili vsi oproščeni.
Krvav pretep. V Trstu je krčmarja Mateja Rabateka neki gost sunil v pretepu z nožem v hrbet in mu prizadel rano, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Burja jo je vrgla v morje. V hrvatskem primorju divja nekaj dni sem silna burja. V Seleah pri Reki je vr-gla učiteljico Antonijo Zelinko v morje.. Zelinka bi se bila gotovo utopila če ne bi bil skočil neki mornar za njo in jo prinesel na suho.
Nagla smrt. — 21. let stari ženi Jožefi Bizjakovi je prišlo v nedeljo kar nenadoma slabo v neki gostilni na Blanči. Sla se je sprehajat z možem. Mož je igral v oni gostilni na krogi je. Hotela ga je poklicati, kar se je zarrudila na tla. Zdravnik dr. Dere-ani je konstatiral, da jo je zadela kap.
STAJERSKE NOVICE.
Z loro je padel neki delavec na Koroškem kolodvoru v Mariboru, ko je 1 > rev a žal premog na skladišče. Na nje-;>a je padla težka samokolnica polna premoga ter ga poškodovala na glavi in v križu, da so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Nov most čez Dravo v Mariboru. Med Nemci so sedaj v Mariboru tri stranke, od katerih hoče vsaka na drugem prostoru imeti most. Eni ga zahtevajo v nadaljevanju gosposke u-1 lice. drugi v nadaljevanje Vitrinjske ulice. Med tem, ko si te dve stranki prepirata za most, začel je znani Fran cl Girstmayer agitirati za most v nadaljevanje Ključavničarske ulice. Kakor se govori, je vlada odredila novi komisijski pregled.
KOROŠKE NOVICE.
Ogenj pri plesu ognjegascev na Koroškem. V Svincu so imeli ognjegasci svoj predpustni ples. Ker pa je bila
peč preveč zakurjena, je nastal ogenj ki je provzročil malo paniko. Ogenj so kmalu udušili nakar se je ples nadaljeval.
BALKANSKE NOVICE.
Nove zarote bolgarsgih ustašev. Carigrad. 13. februarja. Turške oblasti so dobile iz Drinopolja obvestilo, da nameravajo bolgarski ustaši poštni u-rad in druga javna poslopja razstreliti z dinamitom.
HRVATSKE NOVICE.
Prepovedalo potovanje v Zemtmu. Hrvaške dijake, člane "Mladosti" so v Zemunu ustavili in jih niso pustili »d potovat i dalje v Belgrad. Vse pritožbe so bile zaman. Srbski dijaki so na kolodvoru zaman čakali hrvaških dijakov ter so priredili demonstracijo proti Avstriji, nakar so se odpeljali v Zemun, kjer so prisostvovali hrvaškemu koncertu.
Cel bataljon vojakov je bil aretiran v Sisku vsled nepokornosti. Vojaki so brambovei 27. pešpolka in jih je po številu 160. Odpeljani bodo v bram-bovske zapore v Zagreb kjer se bo vršila natančna preiskava.
Vsled materine smrti se je ustrelila hči vpokojnega finančnega kontrolorja Koeniga v Zagrebu. Pravijo, da ni mogla preboleti te velike izgube.
RAZNOTEROSTI.
Stolica za špiritizem. Vodja bero-linskih špiritistov, E. Mnller, zahteva v svojem listu, naj se na vseučiliščih ustanovi posebna stolica za špiritizem ker operira kriminalna policija s po-
močjo špiritizma ter igra špiritizem tudi na cesarskem dvoru veliko vlogo.
Nova šola se je zrušila vsled zemeljskega plaza v Ffarrekirchnu na Bavarskem ter podsula pet delavcev.
Zakon morilke Klein s 3 ne razveljavi. Mož morilke Klein je zahteval da sodišče razveljavi njegov zakon zaradi zakonolomstva in roparskega
umora njegove žene. Sodišče pa je njegovo zahtevo odklonilo, češ, da mora ta predlog staviti le nedolžna stranka.
Umrl je na Dunaju pri usmiljenih
bratih graf Leon Spannochi, star 38 let. Imel je burno preteklost. Bil je častnik pozneje jahač, borilec v cirkusu in ^n*111 1Z raznih senzačnih pravd.
Princezinjo Lujizo Koburško toži grof Festetist za neki stari dolg v znesku 100.000 kron.
Nesreča na morju. Na Angleškem se je potopila ladja "Veronika" z 10 možmi.
Zaradi ljubosumnosti je ustrelil v Petrogradu priljubljeno gledališko igralko Tarleekajo njen čestilec Šču-kin, nato.pa se je sam usmrtil.
Zločinstveni babici. V Smihovu na Češkem je orožništvo aretovalo dve babici. ki sta izvršili več hudodelstev, ko sta zatirali plod. Dokazano jima je 30 takih slučajev.
Samoumor ali umor. Na Dunaju so našli v njeni sobi mrtvo vdovo Ano Steffey. Okrog vratu je imela zadrgnjeno vrv in poleg nje je ležala sekira. Zdravniki so potrdili samoumor, a sosedje trdijo, da jo je umorila njena hči, ki se je ž njo vedno prepirala.
Tržaškega namestnika princa Ho-helohe je imenovala lovranska občina za Častnega občana.
Z 80 leti se še ženijo. — V Šverlinu se je poročil neki učitelj godbe, star 80 let. Te dni pa se je poročil angleški aristokrat 84 letni baron Lawrence z neko gospodično Gugh. ki ima polovico let svojega moža. Obadva pri padata visoki angleški aristokraciji.
Poroka kaznjenca. — Na magistratu v Chatres se je poročil kaznjenec Jos. Yung z Marijo Jaequot. S to -Taequotovo je imel že tri otroke. Yung je bil dne 30. oktobra obsojen 11a 8 let ječe radi umora. Na magistrat so ga pripeljali orožniki. Tam so mu odklenili verigo, da je bil prost med poroko, in dovolilo se mu je tudi objeti ženo, katera mu je pokazala ob tej priliki svoje zadnje dete, ki se je rodilo, ko je bil že v ječi. Dete je smel vzeti v roke. Potem sta se ločila: ona domov, njega pa so odgnali zopet v zapore.
V Kalabriji so bili te dni zopet novi potresni sunki, ki so provzročili precejšnjo škodo. Prebivalstvo je vedno bolj zbegano.
Kmetijska kolonija za sinove kaznjencev. — V milanski provinciji v Italiji napravijo kmetijsko kolonijo, na katero se sprejmejo otroci kaznjencev, stari 9 do 20 let. Na taki koloniji se bodo učili vsega potrebnega kmetijskega dela. V ta namen so kupili sveta 50.000 m.
Josip Tratnik
276 First Avenue, Milwaukee, Wis,
priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okoliei svoj lepo urejeni
SALOON.
IUAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOČNA!
8 vo j i k sto j im !
Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsik zveri z bančnim uradom Fr. Saksei v New Torku.	(v eetr)
Kje je JOSIP KOCJANČIČ? Doma je iz Poljan pri Žužemberku na Dolenjskem. Pred 3 leti je bil v Broo.-c-lynu, N. Y. Za njegov r.aslov bi rad zvedel njegov brat Anton Kocijančič. 151 Willson Ave., Cleveland. Ohio.	' (28-2—2-3)
Iščem svojega brata ALOJZIJA ŽU-RATA, doma pri Beli cerkvi blizo Novega mesta na Dolenjskem. V Ameriko j prišel pred 2 ieti. Rojake prosi za naslov: John Zura, Box 6, Rural Ridge, Allegheny Co., Pa.	" (28-2—3-3)
POZIV.
Ono osobo iz Rock Springs, Wyo., Box 557, ki je imela mnogo čez moje poštenje in čast govoriti in to na ne-utemeljiti način, poživljam, da vse te govorice prekliče, drugače si bodem iskal zadoščenja na drugem mestu, kar bode imelo za njo slabe posledice Primoran sem jo talko opominjati, ker mi na pismeni poziv ne odgovori.
JOHN INKRET, Box 38,	Winter Quarters, Utah.
28-2—1-3)
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, drugače jih bodem s polnim imenom ic rojstnim krajem priobčil v časnikih
FRANK MODIC, (7-2—7-3) Van Houten, N. Mex
NA PRODAJ
SALOON.
Zaradi odhoda iz Cleveland a, Ohio, prodaj em saloon na 1298 St. Clair St. po nizki ceni.
Več pove:
JAKOB RAMONDELI, 129S St. Cjair St., Cleveland, Ohio 24-2—2-3)
JOHN VENZEL, 101? E. 62nd St., N. E„ Cleveland, O.
Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpež no in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cin ka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
(10-2—10-8'06 v d)
Skušnja uči!
Podpisani naznanjen* "ojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO liRcNKO VINO
po najboljšem navodilu. Iz aafboQ-šib rož la korenin, kijih je dobiti v Evropi »j Ameriki. *er is finer«, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JO»IP RUS.S. 432 S oath Saata Fe Ave„ Pnebk C Jo.
Matti. A. Schauer,
West Blocton, Ala. G
priporoča cen}, rojakom Slovencem in bratom Hrvat'"'«* svojo staro in občeznano
trgovin

za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, špecerijo in vsemi potre uš*inami za ludarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna.
Svoji k: svojim !
Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. 4
NAkAVXA
C A LI FORNIJSKA ViNA
ISA PRODAJ.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Orožnik od $«.25 do
$2.75 golona. Sllvovlca po $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa C«., Cal.
JOHN KRACKEft
£m8i Clair S*-, cte**!*««^ &
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; "belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral bnnje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanj« posode za žganje so galon e.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
„zrdavi se predi
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani.
Ta izrek je dobro, cla st zapomni nase ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka O čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to nase ljudstvo, katero navadno še le takrat
išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
Blagor onemn, Kjlteiijo zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed m pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.
.Zatoraj x-ojalci Z ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se sajrvo na:
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano Tam je da 011 edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do kraja 111 popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah,
fj
roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, boŽjast, himenje in tok li	oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje lisaje ma-
zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavoboli, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne Spolne bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.	p '
Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu.
Ozdravljen: tajne bo'ezni in izpadanja las.
Javna nalivala.
Springfield, Ii.ls.
DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLI N S M I.
NEW YORK.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lisaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj P-Kjluo-ma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
Jolian I nt i h ar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass.
Alex Lombardi,
Glems Falls, N. Y.
Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo^ ,, Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov.
DR. E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,	New York, N. Y. J
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure |j
dopoludan do 1 ure popoludan.
Iš^em svojega brata MATIJO ČE-KADA; pred 10 meseci je delni v Cook Mine, via Chendler Cr,, Fremont Co., Colo. Pojasnila sprejema uredništvo "Glasa Nai-oda". ali pa njegov brat: Anton Čekada. Box 30, Conemantrh, Pa.
(24-2—1-3)
POZOR, ROJAKI V KANSAS CITY IN PITTSBURGU, KANS., TER OKOLICI!
Priporočam vam svojo veliko zalogo zimskega in letnega, vsakovrstnega, najfinejega importiranega sukna iz kterega izdelujem v svojej lastn; delavnici obleke natančno po meri, najnovejšega kroja iu po nizkih, cenah.
Prav toplo se priporočani cenjenim rojakom v Pittsburgu, Kans., in okoliei, ktere bodem obiskal koneem fe-bruarija ali začetkom marea t. 1. Tam se bodem mudil kakih 8 dni in rojaki bodo imeli najlepšo priložnost naročiti si obleko za spomlad in Veliko noč. Rojakom jamčim za točno in hitro postrežbo. Jaz tudi ne zahtevam od nikogar Ikakega predplačila in v slučaju, da bi kedo z obleko ne bil zadovoljen, ma jo prenaredim na svoje stroške, ali pa vrnem denar.
Za obilen obisk se priporoči-JERNEJ PREBELIČ, krojaški mojster, 204 N. James St., Kansas City, Kans.
(15-2—1-3)
Gomoapie uenerais iransaiiannqyi
|Francoska parobrodna družba.f
piips
; jrjwjjjf
HHHHflr

Kje je GEORG AIZLER? Rodom je iz Bavarskega (Nemčija), govori nemško in angležko ter se ga lahko spozna, ker ma manjka nekaj desnega ušesa. Ta mi je odpeljal mojo soprogo. Leta 1902 sta bivala v Luhrig, Athens County, Ohio, in od tam neznano kam zginila. Kdor izmed c en j. rojakov mi naenani njegov naslov, dobi $6.00 nagrade. — Frank Delapetra, P. O. Box 41, Stonoboro, Mercer Co., Pa.
(15-3—i-s * ax •' r*1
12,000 ton, .12,000 „ .10 <mhi 10,! -ini „
. S^XiO t
. s .(«•») .
konjskih moči.
S''."«*)
1-2,000 M ....... ,,
m
» m h i
»	>»	J»
OtMJ
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POS TNI PARMKI SO s
"La Lorraine" na dva vijaka..............
"La Savo i e" ,, ,, ,, ..............
"La Touraine" ,, ,, ,, ..............
"L'Aquitaire" ,, „ „ ..............
"La Bretagne"............................
"La Champagne" ........................
"La Gascogne"...........................
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki od pi o jejo od sedaj naprej Tedno olj četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N.l.
12. apr. 1906.
10.	apr. 1906. 26. a pri a 1906.
11.	maja 1906. 10. maja 1906.
La Gascogne *LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE •LA TOURAINE
8. marca 1906. "LA LORRAINE 15. marca 1906. La l>ietapne 22. marca 1906, LA SAY.) I F. 29. marca 1906.-LA PUOVKNCE 5. aprila 1906. | .A L-ORH A IN K Parniki ■ rvezdo zaznamo vani imajo po dva vijaka. iVI«	Ko^minski, generalni agent za z:\pad,
"71 penrborn St., Chicago, HI,
juffe |f|f| zahvalnic dobivamo vsaki dan, ktere pri občujemo po llfl I UU časopisih. Zabvalniee dobivamo od onih, ki so si
pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem nrarju v celej Ameriki ne morejo dobiti takih reeij nit: za deset dolarjev, kakor na primer ; Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega fino pozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Tse to stane pri nas samo 4 dolarje.
Rojaki, ki že nimate take ure naročite si ono takoj pri nas, ker se Yam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu • en dolar, a drngo plačate 11a ekspresn Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen
Nag naslov je:
NEW YORK WATCH COMPANY*
E. 87th Street, New York.
BABI fcl
toUfoB kafer iospti ma kak« postaj«v Hew Tork ia a« veš kak frftl k F1AIX BAXlXBnJU PakUH Hevilke 8715 CortWt


Cyclamen.
(Spisal Janko Kersnik.)
—o—
(Nadaljevanje.)
**Tu<Ii to .'"'odgovarja Meden. Do-ktorjeve ironije ni čutil. Zanimala ira ji* o. it no le guvernanta, otl katere ni mogel ločiti oči.
\ ^a družba to brez truda opazila in zdelo se ji je menda pri Me-denu ]jopolneni naravno. Glavna oseba Kl/a je čutila to neprestano pogledovanje, a znala se je izvrstno skrivati za nedolžni, naivni izraz, ki ga je nosilo njeno lice. Hole se je skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova in sodnikova gospa sta se srečali za trenutek s jjogledi, in doktor je rinil nemirno po stolu semtertja. Megla, ki je bil kmalu spoznal, da se nocoj pri tej mizi ne bo govorilo o njegovem samospe\u. se je leual Marici, s katero se je bil vrnil zopet od plesa, kako izvrstno zna »likati po ledu; le škoda, da ni niti jezera niti malega ribnjaka tu v obližju. Sodnik pa je pušil mirno svojo pipo, in nihče ni
Naš znanec še ni bil z napravljan-jem toliko gotov, da bi bil mogel o-bleči suknjo, ko je nekako jezno zapazil, da že v tretje, odkar je iz postelje, resno premišljuje, ali mu bode pač mogoče iti popoldne na Drenovo k Boletovim, Za vsakim teh treh premišljevanj pa je vstal hudoben strah v podobi vprašanja: "Ali ne bodeta Boletova kaj slutila ?"
Nekako jezno in serkastično se je nasmehnil, ko je bil ujel samega sebe pri tem meditiranju, ter pozvonil strežajki, da mu prinese zajuterk. • * Saj vendar nisem sedemnajst let star!" je zamrmral poluglasno.
Doktor Ivan Hrast je bil sin kmet-sliili roditeljev. Na Dunaju je dovršil svoje vseueiliške študije, in ker se je moral živit i sam, zakaj roditelji ga niso mogli podpirati, je služil za učitelja v raznih aristokratičnih in bogatih rodbinah, kjer si je bil poleg večkrat grenkega kruha pridobil ono sigurnost in oni vsestranski takt v vedenju. ki ga je ]>ovsod označeval. Nič na njem ni pričalo, da je kmetski sin.
In v Borju je bil ustanovil stoprv pred dobrim letom svojo pisarno in oyel poznati, da ima sploh kaj dru- kmalu je bil takorekoč prva oseba v
gega v mislih, nego sivi gosti dim, ki ga je obdajal.
Pa vendar je on prvi pričel zopet razgovor:
"Gospjod Meden. Vi imate že mlade zajce v gozdu! Ali verjamete?"
"Ni mogoče! Zdaj o svečnici!"
**I>a, vT-eraj sem videl dva gori pod leskovim grmom. Izprehajal sem se, in moj Hektor jih je izvohal."
"Je li to v tem času tako čudno?" vpraša Elza obrnjena na pol v sodnika in napol v Medena.
socijalnem življenju malega trga.
Oženjen ni bil, in vse matere nežnih, za možitev zrelih hčera so gledale skrbno za mladim doktorjem. Pa on je 1»i I gladek in mrzel kot led. Se tega ni mogel o njem nihče povedati, je li bil kedaj zaljubljen ali ne. Zahajal je rad v žensko družbo, a to je bilo tudi vse. Ker je z gospo Boletovo ob-čeval najrajši, so mu hoteli hudobni jeziki nekaj tu podvreči, ali tudi to ni bilo mogoče.
Dopoldanska opravila so bila kon-
*4 Seveda", reče naglo ta vesel, da ! čana, obed in po lijem črna kava v ima priliko vrniti besedo svoji novi ("itahiičnej dvorani tudi rešena, in do-
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z	^
Dr. RICHTERJEV1M SidroPairtExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizinu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
RED STAR LIKE:
Prekonorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom & * + * ♦ ♦ ♦ * Philadelphia in Antwerpeaon

"Tako tudi jaz sodim! Pa veliko posestvo ?''
"To je pa druga! In vendar bi se dalo kaj storiti tu, ko bi se malo zagnali v boj! Ti si takoj kandidat, ka-li!"
"Seveda", vzklikne Bole veselo; "kdo bo pa doma žagal in delal?"
"Pa vendar za agitacijo si ti kakor nalašč!" reče doktor resno. "Znanstva imaš dovolj, razvpit nisi kot naroden radikalec — česa želiš več za ta nalog?"
1 'Agitacija, agitacija!" se smeje Bole, akoravno so mu laskave besede prijateljeve bodro dele; i'Jaz stavim, da še našega soseda Medena ne spra- j vim v Ljubljano k volitvi. To ti je pravi ptič! A propos — našo lepo guvernanto je danes že zvabil v svoj vrt!"
(Dalje prihodnjič.)
Fregate putaifce s sledečimi robnimi pamik?.
VADERUN9 in»Ija« 12017 len,IMUNO............12760 tu
ZEELAND.............k:305 ton, j FtNNLANC..............I27S0 ton
lN>trebščlne: dobre
Pri cenah ta. medkrovje so vpoStete * : hrana, najboljša poo&etb«.
Pot čez Antwerpen je jedna najkraiSth in na prijetnejših za potnike Ixai v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, koroško, Prtmorje, Hrvatsko, Dalm teflo U. druge dele Avstrije.
Is NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PH1LAD PHIJE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street,
Glede vpraSan; ali kupovanja votnjih listkov ys je obrniti Da:
znanki, zakaj, premišljeval je že dolgo kako bi ju ogovoril; "za.jke imajo mla de še le tnarea meseca!"
"Oh. gospodična, kaj ste storili?" se oglasi sodnikova soproga; "tako zatvornieo ste odprli, da vam ne bo mogoče več ustaviti te lovske po vodji!"
"Istina, i>tina*\ pritrdi s smehom Bole; "'die Meister, die ich rief", boste dejali! Žalostno je le to, da mi na pamet vemo vse te lovske povesti, ki jih boste ču!i zdaj Vi".
" Molči, prijatelj!" reče Hrast s komii'-no resignacijo. "Tudi gospica Elza n«> bode ušla svoji usodi".
V zadnjih njegovih besedah pa je bil nekakov čuden naglas, tako, da se! je guvernanta nehote ozrla vanj.
"Da, usoda", je ponavljala pri tem in njeno veselo lice se je zresnilo za trenutek.
Doktorja je to skoro genilo, a Bole ji- za njeirovim hrbtom zopet sarkastično raztegnil ustni.
Medtem je bil sodnik že pričel s svo jimi lovskimi dogodki, a kadar je malo umolknil, je povedal Meden s kri-«""t'-irn kIbmibi kaj enaeega. Razloček je bil s; 1 nj 11 ta. da je sodnik pripovedoval kar je bil doživel sam, Meden pa je kopiral druge.
Pozno je bilo, ko se je poslovil Meden - svojimi, in Bole a za slednjim je odšel tudi sodnik z družino vred. Adjunkt Megla jih je kot odbornik dvorijivo spremil do vrat, j>otein pa poiskal zoj>et dvorano.
IIra>t in Meden sta ostala sama, zakaj tudi drugi gostje so bili že zapustili zadnjo sobo.
"Odkod je pa ta Boletova guvernanta?"
To je bilo prvo vprašanje Medeno-vo, ki ua je že stavil, ko so bili komaj skozi vrata.
"Tam i/. Nemcev nekod!" reče Hrast malomarno.
"Fino dekle je to!" meni oni ter izpije svoj kozarec.
Doktor si je vil novo cigareto ter molčal.
Ko je jia je I Meden Čez nekoliko tivnutkov govoriti o svojih pravdah, v katerih ga je zastopal Hrast; in o varnosti in nevarnosti nekaterih posojil pri ljudeh, je plačal doktor svoj račun ter odšel.
Meden pa je prisedel v drugo sobo k mizi, kjer sta se še živo razgovar-jala okrajni tajnik in poveljnik finančne straže.
III.
Drugega jutra se je prebudil Hrast proti svoji navadi jako pozno. Jasno zimsko soince mu je sevalo že zdavnej skozi zmrzle Si|»e v malo, lepo opravljeno sobo, ko je odprl oči ter naglo skočil iz postelje. Opravljal se je počasi, in akoravno je vedel, da ga že čakajo stranke, je iskal vendar zdaj to, zdaj ono, ter ni mogel končati svoje toalete. Bil je silno razmišljen kakor mladenič dvajsetih let v jutru po lepem zabavnem plesu, na katerem mu je bila prilike in volja plesati, dvoraniti in koketirati večinoma le z eno izvoljeno plesalko. Naj počenjajo kar hočejo taki ljudje tisti dan po plesu, razmišljeni in nervozni so, in popoldne vsakega izmed njih lahko vidiš in srečaš v ulicah, kjer stanuje njihova plesalka ali po katerih ima svoj navadni pot. Plašno hodi tak mladenič, in ako si znanec njegov se te bo izognil, ako mu bode moči; če ne pa se bode zardel, sluteč, da poznaš
ktor Hrast sc je sprehajal, kakor je bila njegova navada, kadar ni imel nujnega posla v pisarni, po sneženi cesti, ki je držala iz trga na južno stran proti nizkim, obrastenim hol-mom, ki so tam neposebno oddaljeni zap i ral i obzorje.
Lep zimski dan je bil. Sneg, ki je na debelo pokrival zemljo, se je lesketal, da je jemal vid očem, in raz drevje 111 grmovje kraj ceste je sipalo ivje, bleščeče v solnenih žarkih kakor srebrni prah. Po polju se je preletavala tolpa vran, za plotom pri eesti pa so čivkale siničice, in cela krdela ščinkoveev in strnadov so sedala na bližnje osamljene hraste.
Doktor je imel časih tudi svoje poetične ure, kakor jih je rad sam imenoval. in tako uro mu je bila usoda danes naklonila, nikakor ne, sentimen talne. Zato sploh dan ni bil ugoden, in Hrast takih čutil ni poznal. Veselo, z lahko nogo je gazil sedaj sneg, zdaj zopet podrknil preko zamrzle mlake sredi ceste, potem pa se lovil po razoranem tiru, in ko bi si bil v svesti, da ga nihče ne čuje, bi bil mor da zaukal na glas. Podoben je bil skoro bolj razposajenemu študentu, nego advokatu. In kaj ga je od jutra sem tako preustrojilo, od jutra, katerega je bil vstal tako razmišljen, tako nervozen ?
Obedoval je bil dobro in koncem izpil še butiljo starega Istrijanca, ki ga je hranil v obili množini v svoji kleti. I11 med to butiljo s črno kavo si je domislil, da mora z Boletom o neki pravdni stvari govoriti.
"Izvrstno!" je zamrmral sam pri sebi in sklep, da ide takoj tja, je bil gotov. Zatem pa se ga je polastila neka vesela nepotrpežljivost kakor vsacega, kdor ve, da bode nekaj doživel. kar mu prežene dolgočasno malomarnost.
Za seboj na levej strani je bil že pustil graše-inico Medenovo, po kateri je nosil trg svoje ime, in tu pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. V dolini, kraj dokaj močnega potoka pa so stale velike žage in tovarna za parkete.
Hrast je vedel, da gospodarja najde ob tej uri getovo v gradu, obrnil se je takoj tja, ne da bi krenil proti tovarni.
Našel ga je samega, čitajočega časopise.
"O, lupus in fabula!" je vzkliknil Bole ugledavši doktorja; "prav nate sem mislil v tem trenutku ter želel s teboj govoriti!"
"Kaj pa je vendar nujnega?" vpra ša doktor skoro osuplo.
"Le sedi in prižgi si smodko! Ali hočeš rajši pipo?"
Rek S i gre Bole k steni ter potegne
zvonec.
Kmalu potem sta sedela prijatelja pri kozarcu vina in pušila iz dolgih pip.
"Torej, kaj imaš tako silnega?" vpraša Hrast radovedno. Menil je, da se inora danes vse skuhati okoli o-nega predmeta, ki ga je bil on poln.
"Ravno prej sem čital tu, da bodo v kratkem volitve" — prične Bole ter prižiga Lznova tobak.
"Ah. seveda — za državni zbor!" reče doktor malo nezadovolno j .
"Tu ravno o tem sem hotel s teboj govoriti. Kaj meniš, kako bo de z
našim trgom?"
"Tu ni vprašanja, kakor zdaj, ko ta veter piše, nikjer ne!"
Slovencem in Hrvatom pri- ^ ' poročam svo i	i
SALOON i
Cenjeni rojaki!
▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine s modke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa> robrodne in že!ezni« &lce listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New \orku.
Z velespoštovanjera
Ivan Onvže,
Ely, Minn.
Veselilo naju bode, ako se oglasite v najuneui saloonn
"Eagles Nest Saloon"
v Red Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoče up to date.
Spoštovanjem
Nelson & Yurach, gostilničarja.
Box 213	Fied Lodge, iVionr.
iii^t.

Največja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih
zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov
V AMERIKI
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu r CUicagi, III., kakor tudi rojakom po Z jed. a^avall, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, 111.,
blizu 19. ulice, kjer točim prist ^o uležano Atla»« pivo, izvrstr.i Wui*k*~.y. 2<aj'Jolja vina in dišeče smodkesc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ifrrc.lna miza (pool table).
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I
E. BACHMAN,
fp 00"	Centre Ave,,	Chicago, 111. <:
h* Velika zaloga zlatih znakov fgumb in igeD za vsa slovanska društva J-
kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba (■) točna iu solidna.
Y6	Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce- V
»j nik) katerega pošljem hitro in brezplačno.	<3
Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznainih pisem od slo-vanskih društev iz Amerike.	Z odličnim spoštovanjem	>j
B. BACHMAN. j|
i
4
Domače oodietie.
Vsak Slovenec ali Hrvat pij« naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno Jgrenko vino in "Ban Jelačič gren*
čico", ktero je vse narejeno iz pristnih zeli&f; in pravega vina.
Dobi se pri:
"Triglav ChemicaTWonTs'T
«68 W.'IStH St.,
[CHICAGO, ILL.

Pojdite k najbližnjem agentu 90 vožnje listke via
The GreatWabash
železnice«
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto s izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Torka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se
stoli prosti.
Vstavi se v NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki ▼ Detroit, Chicago, St. Lorda, gsnss« City la Omaha. Direktna zveza 1 Texasom, Mexico, Colorado, Los	San
Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije fled^ Toinjih MO, oskrbljen}« PnUmanovlh In turisti-
ik£h vagonev dobiti je pil
H. B. IffeCLELLAH, O. E. A-, S87 Broadway.	- ITew Tork,
J. B. BABBT, agent u turiste, 176 Washington St.
VAŽNO!
Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je naj bolj šega ame-rikanskega izdelka	v
Elgin ali Springfield na IS kamnov.
Blago se pošilja na zahtf/o m stane sedaj samo
$13.00.

Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob Stonich,
72 B. MadUon St.	Chicago, lit.
ag O 0	—
CUNARD LINE
^ARIVira PUJUJEJO A1ED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
CARPATHIA
'f ___
flBNHI IMAJO JASO OBSEŽEN POKKIT PROSTOR Am
moTu za Set an j« potnikov teetjjega razbed«
odpluje iz New York a dne 6. marca. y..
odpluje iz Sew York a dne 20. marca.
odpluje iz Xew Yorka dne 3. a-piiln.
riiT0NIA> 8LAV0N1A m PAN rf ONI A so parmla na ava vi-iaka Ti 1 arnua so napravljeni po liajnovojšem kroju in zeio priklada« *a tretji razred JEDILA eo dobra in potnikom trikrat na daa po WM& po8trtjžena=
Vožnja iistke prodajajo pooblaščen agentjo in
SLAYUNIA
The Canard Steamship Co., Ltd.,
Ero&dwfcf , New fork,	126 State St., Boston
8? Dearnorn Bt,a Chicago
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v za'ogi raznovrstne slovenske knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko» lici priporočamo našega zastopnika & Fran Gabrenja, 519'. Power Stree^ Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
THE FOIST CITY BBEWli GO.
Jedina Češko-Slavjanska
protitrustna pivovarna družba
===== v Cleveland u, O.	■
Yari iz najboljšeira ami»rika!isl»eira slad« in iz importi-ranega češkega iiuiela i/ Žatia
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnslore^a jarma.
Naša pivovarna naliaja se na TJsiion Sf reei nasproti Wheatland in Homewood St.
■	Alatej Bcčko, kolektor. =====
■ U iU~-i i i ^
AUSTRO-jfflERICAN LINE
Regularni potni parnik)
"FRANCHSCA" odpluje 6. marca "SOFIA HOHEINBERG" odpluje 17. marca. "GIULrlA'* odpluje 24. marca.
vozijo med New Yorkom, Trstom In Rekn.
x»j:jj rii.ravan jha itk najctn«jt» j aiot-u tma (it* v Lj?.c:jr.i;o fijdo)- r.» Slovent-^o ^elt^iiica velja J juh Ijiiiie le f O ctrtcv. Pomiki	o iMi dim na pniirk
ko cd don:a gredo
Železniške cer.e iz New Orlesr.sa s o zelo nizke na vse strani.
' -- ' | —- -----■ ^ —
t i
il *
i_L
Nižje podpiaana priporo j Sani potujočim Slovence o: I in Hrvatom svoj........
SALOON
lu/'iuy urceowicri -------
ISEW YORK c ,
* katerem točim vedno pivo, doma j^rešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.. a.,.
Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr
vatje dobš..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni Poetra Iba solidnih..............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON KROGE
m»m Qntmwkk Stad, New Yfik.
t Cuy. Phone Cent. 161Q
Bell Phone: South 143 •
THE STANDARD BREWING GO.
!zdc?n«e najboljšo vrsto piv2.
13T Train St.
Cleveland, O.
« j
v F^i 11 s fc> u rgu 9 Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da j,-, za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle

f 4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.
Uradne ure; vsak dan od 27. do £8. ure, ter ob sobotuli do • 8. ure zvečer.
Rojakom ga toplo prij>oročani.
FWink Sakser.
t
S