Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružno zveze* dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 120. vsacega meseca. — Rokopisi se ne (lena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. marca 1905. C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 18.648 Vsebina: Zadruga: Pomanjkanje krme. Zadružno delo. Goriška zveza Denarni promet. Denarni prometi in bilance. Občni zbori. Razglas. Gospodarsko berilo: Naše narodno gospodarstvo. Rusko-japonska vojska — in sir. Vprašanja in odgovori. Inserati ZADRUGA. Pomankanje krme! Naročila krme nam prihajajo z raznih krajev. Ker vemo, da je po nekod krme že davno popolnoma zmanjkalo, pozivamo o petno vse zadruge, društva .-— a tudi občine — in pojedine živinorejce, da nam takoj naznanijo, koliko krme da rabijo in naročijo. Dobi se še lepo seno po 7 K 100 /ct/; — kakor znano, — plačajo se tovorni stroški od države, toraj zadene vsakega naročnika krme le čista kupnina. Krmo, ki se rabi v prizadetih krajih, hočemo pa tudi od domačih kmetovalcev nakupiti, naj se nam toraj z onih srečnih krajev, kjer bi še res bila krma dobiti, to poroča i. s. se naj navedejo natančni naslovi in pa množine ter kakovost krme. __________ Zadružno delo.*) ,,V delu je rešitev11 čujemo vsaki dan vsklikati in priprava na resno delo, dragi prijatelji in člani naše zadruge, je namen naše zadruge in zborovanja kakor danes naj nas spodbujajo k delu, to je njihovo jedro. Tudi namen mojega predavanja je ta, pokazati za blagor domačega naroda slovenskega vnetim članom (mladeničem, možem, ženam) pot k večkrat sicer težavnemu, a zato toliko bolj hvaležnemu zadružnemu delu mej slovenskim narodom. Vpraša pa morda ta ali oni: Ali je pa to delo tudi potrebno? No, da kmečkemu stanu ne gre vse po volji, da je njegova pot naravnost posuta s trnjevimi vejami, *) Vzorec za predavanje pri naših zadrugah. to okušate vsaki dan vsi bolj ali menj. ('e bi pa radi zvedeli nesrečo našega stanu tudi še, izraženo natančno v številkah, tedaj Vam ni treba druzega kot iti k sodniji, vodja zemljiških knjig Vam bo dal točen odgovor o propadu našem, ki ga izražajo naši v knjiženi dolgovi. Sicer ima pa tudi dejstvo, da zatirajo zakleti sovražniki našega ljudstva na vse pretege zadružno delo, veliko zase v prid zadružništvu. Kakšen pomen pa imajo zadruge sploh in kaj je njihova naloga ? Združevanje ljudstva v pridobitne in gospodarske zadruge je mej sredstvi, ki temelje v samopomoči, mej sredstvi, ki naj spodbujajo posamnike k samostojnemu pridnemu delovanju in ga varujejo pred izkoriščanjem drugih ter tako zboljšajo stanje kmetijstva, eno izraej prvih. Naloge zadružništva so gospodarske in nravne, kojih oboje so enako opravičene in katerih nobena se ne sme zanemarjati na škodo druge. S pomočjo zadružništva je mogoče posameznim, gospodarsko slabotnim osebam pridobiti si moči in oživotvoriti podjetja, ki jih posamnik pri svojih omejenih sredstvih nikakor ne more obistiniti. Zato so zadruge prav posebno sposobne dvigniti delavski stan*) *) Poglejmo n pr. velikanski vspeli konsumnega društva „pijonirjev rošdalskih*, ustanovljenega 1. 1844. To društvo je ustanovilo 28 revnih tkalcev za llanelo; danes šteje okoli 7000 članov, ima temeljnega premoženja 13 000 funtov (angleški funt okrog 20 K našega denarja), prometa na leto za 6,000.000 K, ima 30 prodajalen za razne stroke, velik zadružni dom, vreden 200 000 K z orjaško knjižnico, bralno dvorano itd Društvo je poleg tega vdeleženo kot delničar tudi pri raznih velikih podjetjih, kot parnih mlinih, predilnicah, tkalnicah, stavbinskih zadrugah itd. S tem, da so prvikrat vpeljali načelo, da se ima čisti dobiček razdeliti ne po zadružnih deležih, ampak po merilu kupljenega blaga, so vstvarili na eni strani pravično merilo za razdelitev, na drugi strani pa se je tudi zanimanje udov za zadrugo bistveno povečalo. in ohraniti malega kmeta in obrtnika zmožnega za tekmovanje z velikimi podjetji. Gospodarsko delovanje zadrug ne vpliva samo na cene, ki jih blagodejno uravnava in reguluje, ampak uči tudi malega in srednjega kmeta spoznavati napredek, ki ga je doseglo poljedelstvo kot vporabljeno naravoslovje na polji gnojenja in krmljenja, na polji proizvajanja rastlin, v živinoreji in mlekarstvu, v vporabi pripravnih strojev, kakor tudi na polju kmetijsko-tehničnih obrtij. Nravne naloge zadružništva so v prvi vrsti iz vrševanje največje zapovedi nase sv. vere: dejanske ljubezni do bližnjega, ki je višek (vrhunec), motor (gonilo) in smoter (cilj) našega bivanja na zemlji, kakor govori Večna Resnica: „Kdor pa pravi, da ljubi Boga, pa „sovraži11, kar lahko istovetimo z „ne ljubiu svojega brata, to je bližnjega sploh, ta je lažnik, kako namreč more ljubiti Boga, kojega ne vidi, ako ne ljubi bližnjika, ki ga vidi.“ Zadružništvo goji čut celoskupnosti, vzgaja ljudstvo, je vodi do zavednosti in do samozatajevanja. Samozatajevanje pa je edina steza do značajnosti in krepke volje, močna volja pa je prava svoboda, a svoboda je sreča življenja. Kako lepo piše v tem smislu Jurij Trunk, ko poživlja slovensko ljudstvo k varčevanju z namenom, da postane značaj (Glej Mohorjevo knjigo „Bodi svoje sreče kovač11): „Živimo v burnih časih; povsod je boj, kakor poje pesnik: Narodi boje bijejo krvave 01ilasl.no zemljo z mečem si delijo Narodom z jeklom pišejo postave, Ki v suznih sponah žalostno medlijo. Gre se za naše svetinje v vsakem oziru. Vsakega, tudi najpriprostejšega kmeta, dolžnost je, da stoji na svojem mestu. O nas Slovencih, ki smo itak po številu le neznaten narod, velja pred vsem, ako hočemo ohraniti svoje pravice: Vsi vojaki na krov! Ali tu zadevamo na mogočne ovire. Proti nasprotniku nastopiti more le prost, neodvisen in značajen mož, ki se zaveda svojih pravic in je voljan za njih dosego tudi nekaj žrtvovati. Ravno takih značajev pa ni preveč. Koliko se toži in opravičeno toži, da so ljudje pripravljeni za pijačo prodati vse, vero in narodnost; za Judeževe groše opravljajo delo brezdomovinskih in krutih janičarjev. Istina je to, žalostna sicer, a preostro ljudi ne smemo soditi. Res je, da je brezna-čajnost nravna hiba za vsakega človeka, in da more tudi naj večji revež biti značajen, trd, neizprosen v svojih načelih in pravicah. Res je ravno tako tudi, in to žalostno resnico moramo Slovenci le prepogostokrat izkusiti, da more tudi premožen človek biti neznačajen, postati šleva, izdati svojo vero in narodnost. A vkljub temu se ne da tajiti, da je revež, odvisen človek, bolj v nevarnosti, da postane neznačajen. Dolžan je, plačevati mora obresti, prositi za zaslužek, za podporo, iskati delo, izposojevati, jemati jedila na up itd. Vse to ga stori odvisnega in le prepogostoma se zgodi, da se navzame tudi duha onega, od katerega je odvisen, zlasti ako se mu ponuja še posebna ugodnost ali ako ga bogatin celo sili k svojemu prepričanju. Beseda prostost je v marsičem prava ironija! Marsikateremu poštenjaku krvavi srce, ker mu nastavijo nož na prsi; vprašanje želodca je pa pogostoma jakši od lastnega prepričanja. Le malo je značajev, ki se ustavljajo takemu uplivu mogočnežev. Gotovo ni prav, če kdo govori ali dela proti svoji vesti, da bi delal uslugo kakemu bogatinu. A preostro takih ljudi, posebno če so res reveži in odvisni, ne smemo soditi. Ako bi bili samostojni in neodvisni, bi gotovo čisto drugače ravnali. (Konec pride.) »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev, vpisana zadruga z omejeno zavezo11. C. kr. namestništvo v Trstu pripoznalo je „Goriški zvezi11 z odlokom z dne 7. decembra 1904 št. 34.972/111. revizijsko pravico. Revizijska pravica se more po določilu $ 3. revizijskega zakona le takim zvezam priznati, ki imajo najmanj 50 zadrug včlanjenih, ali pa vse zadruge ene dežele, ali vse v deželi obstoječe zadruge z jed-nakimi gospodarskimi smotri in z jednakim poslovnim jezikom; ker ima naša zveza na Goriškem lepo število zvestih ji zadrug in je tudi precej goriških zadrug v „Zvezi slovenskih posojilnic v Celji11, seveda „Goriška zveza11 nima niti vseh zadrug na Goriškem, niti vseh slovenskih zadrug, mogla je toraj za revizijsko pravico le vsled tega prositi, ker je imela ob času prošnje že 50 zadrug pravilno včlanjenih, kar je vsekako lep pojav v slovenskem zadružništvu na Goriškem. A kaj pomeni v današnjem času velikanskih združitev samostojna zveza s 50 zadrugami — in če naraste to število celo na 100?! Zmirom mora ostati le šibka gospodarska sila, ki ima le malo življenske moči, če tudi se jo neguje z najrazličnejšimi podporami. In možje, ki posvetijo takemu šibkemu organizmu svoje delovanje, ne dočakajo tu nikdar pravih vspehov, ker ti so rezervirani le za močne organizme. V „Goriški zvezi11 zbrane zadruge in njih voditelji bodo morali radi tega svojo zvezo pridružiti kaki drugi zvezi; kakor zveza v svoji okrožnici na-migava, jo mika direktna zveza s splošno zadružno zvezo na Dunaju — to se pravi, hoditi hoče popolnoma lastno pot — brez ozira na drugo slovensko zadružništvo. — 67 - Velika večina slovenskih zadrug je pa že raz-vidila, da postane slovensko zadružništvo le tedaj merodajen gospodarski faktor, če je združeno v jedno — a zato veliko in mogočno zvezo, radi tega se pridružujejo jedna za drugo — brez ozira, — je li so na Stajarskem, Koroškem, Goriškem, Kranjskem ali v Istri — „Zadružni zvezi11 v Ljubljani, ki je že danes najmočnejša zveza na avstrijskem jugu — in se je vlada že navadila, videti v njej zjedinjeno slovensko zadružništvo, kojemu se pridružujejo tudi hrvatske zadruge z Istre in Dalmacije, kar moč le pomnoži. ('e „Goriška zveza11 to prezre, postane v slovenskem zadružništvu zagozda, koje se bodo veselili le oni krogi, kojim je gospodarsko združenje slovenskega naroda trn v peti. „Goriška zveza11 utemeljuje svoje rojstvo s posebnimi razmerami na Goriškem, vsled kojih obstojajo razven splošnih tudi posebni narodno-gospodarski interesi; zadružništvo se lahko in se mora ozirati na posebne narodno-gospodarske interese, saj ima take malo ne vsaki kraj — a radi tega se ne smejo zapostavljati posebno pri nas interesi, ki so splošni vsemu slovenskemu zadružništvu — in ti splošni interesi zahtevajo združitev, a ne cepljenje slovenskega zadružništva. V decembru 1903 vršila se je v Ljubljani pod predsedništvom istrskega prvoboritelja na narodnogospodarskem polji g. dr. Matka Laginja—zadružna enketa; ta enketa še je izrekla za združenje našega zadružništva v veliko in mogočno zvezo, pri čemur se pa naj primerno vpošteva avtonomija pojedinih slovenskih pokrajin. Z Goriškega bil je pri enketi navzoč g. Svito-slav Prerani, ki je omenil, da mu je znano, kako ljubo bi bilo vladi, če bi se slovensko zadružništvo eepilo po pojedinih deželah. A že v okrožnici z dne 10. februarja 1904 „Slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam na Goriškem11 pisala je „Goriška zveza11: „Na enketi zadružnih zastopnikov, ki se je vršila v Ljubljani 11. decembra 1903, so se zastopniki izvenkranjskih zadrug soglasno izrekli za avtonomno snovanje zvez l>o deželah, pa za skupnost glede posvetovanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin11. No, naglašana skupnost glede posvetovanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin bila bi pač naj le začetek splošne skupnosti našega zadružništva, pri koji skupnosti pa nekaka autonomija zadružništva po pojedinih deželah ni nemogoča — temveč z ozirom na posebne razmere sama ob sebi umevna — a taka autonomija se ne sme pred skupnost našega zadružništva staviti, — — na prvo mesto spada skupnost. Napisali smo predstojeće vrstice,'ker vidimo velikansko delo, ki ga mora zmagati naše zadružništvo — a zmagati ga more le tedaj, če je združeno — to načelo zastopamo mi in to načelo naj zastopajo tudi vse slovenske zadruge in vsi slovenski zadrugarji. Denarni promet. Badema, društ. za šted. i zajm. —3000 (2. 3.) Blagovica, hran. in pos. -{-6000 (1. 3.) Bled za blejski kot, hran. in pos. +3500 (28. 2.) + 2400 (2. 3.) +2800 (5.3.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -{- 1200 (27. 2.) -j- 1400 (4. 3.) Borovnica, hran. in pos. -j- 2400 (4. 3.) Bovec, mlek. zadruga -j- 26 95 (23. 2.) Buzet, družtvo za šted. i zajm. +10000 (4. 3.) Cerklje, hran. in pos. +7000 (27. 2.) + 5000 (5. 3.) Cerknica, hran. in pos. + 100 (1 3.) — 1000 (1. 3.) + 10000 (2. 3.) Col, hran. in pos. +1700 (24. 2.) +1000 (2. 3.) Čepovan, hran. in pos. + 95 85 Češnjica, hran. in pos. —3000 (27. 2.) „ sodarska zadr. +59-53 (5. 3.) Čatež, hran. in pos. —800 (1. 3.) Črmošnice, hran. in pos. +4150 (26.2.) —1000 (27.2.) — 1800 127. 2.) — 2000 (4 3.) Črnivrh, hran. in pos.+3000 (26.2.) +8480 84 +442-77 + 1229-33 (1.3.) „ kmet. dr. +28 2 (26. 2.) D. M. v Polji, hran. in pos. +700 (23. 2.) Dobrepolje, pos. +8000 (21. 2.) —3000 (25. 2.) Dubrovnik, hrv. pučka šted. + 3000 (2. 3.) Draga, hran. in pos. +250 (5. 3 ) Frankolovo, pos. +22-85 (24. 2.) + 10 (26. 2.) Gojzd, hran. in pos. —300 (28. 2.) Horjul, hran. in pos. + 275 42 (23. 2.) +800 (24. 2.)+800 (25. 2.) +1100 (3. 3.) Ig, hran. in pos,—1000 (22. 2 ) - 2500 (28. 2.) —1500 (4. 3.) Izlake, hran. in pos. +3000 (23. 2.) +3000 .(26. 2.) +4000 (2. 3.) +5000 (7. 3.) Kandija, hran. in pos. —2007 01 (21.2.) Knežak, hran. in pos. +7000 (4. 3.) Komenda, hran. in pos. +8000 (2. 3.) + 600 (4. 3.). Košana, pos. +1000 (26. 2.) Kranjska gora, pos. +2600 (25. 2.) Kropa, žrcblj. zad. +9875 *25 +580-75 (23. 2.) + 15V90 (24. 2. — 5000 (25. 2.) + 834-38 (26. 2.) —4000 (1. 3.) +47-58 (2. 3.) +256-79 (3. 3.) +38'99 (4. 3.) +6-16 (4. 3.) Laško, hran. in pos. +1400 (21. 2.) Leskovec, hran. in pos. -r- 2000 (25. 2.) Leskovica, hran. in pos. + 1600 (2. 3.) Ljubno, hran. in pos. +30000 (11. 2. +6000 (28. 2.) Loškipotok na Taboru, hran in pds. —1000 (21. 2.) Marenberg, pos. + 2000 (21. 2.) Medulin, dr. za šted i zaj. +1500 (21. 2.) Mengeš, hran. in pos. +3900(25. 2.) Metlika, hran. in pos. — 10000 (2. 3.) Mokronog, okr. pos. + 12-30 (24. 2.) Mošnje, hran. in pos. + 1000 (24. 2.) + 4'02 +2‘71 (5.3.) Naklo, ml. zadr. +3V29 (24. 2.) +800 (24. 2.) Pišece, pos. +4-66 (24. 2.) —2000 (28, 2.) Planina, hran. in pos. +250 +450 (2. 3.) Polhov Gradec, hran. in pos. —1000 (21. 2.) Poljane, hran. in pos. — 2000 (2. 3.) Preddvor, hran. in pos. +1345 (25. 2.) + 400 (26. 2.) +125 (2. 3.) Preska, hran. in pos. +353 (23. 2.) +127 (1.3.) +915 (3.3.) Radeče, okr. pos. —6000 (21. 2.) Ribnica, hran. in pos. + 8000 (25. 2.) Ricmanje, hran. in pos. —1500 (21. 2.) Roč, dr. za šted. i zajm. —4000 (23. 2.) Rova, hran. in pos. +1200 (2. 3.) Semič, hran. in pos. —2000 (21. 2.) Senožeče, hran. in pos. +300 (27. 3.) Smlednik, „ „ „ +120 (26. 2.) +258 (5. 3.) Sorica, hran. in pos. — 2200 (28. 2.) Staraloka, hran. in pos. +4000 (28. 2.) Stari grad, društ. za šted. i zajm. +2000 (2. 3.) Struge, hran. in pos. —2000 (21. 2.) —4000 (1. 3.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +1200 (23.2.) Sv. Jakob ob Rožu, pos. +6000 (28. 2.) Sv. Križ pri Kostanjevici, pos. —2000 (22. 2.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +3500 (25. 2.) +200 +300 (4. 3.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in p. + 2000 (4. 3.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. —1200 (22. 2.) +1400 (24. 2.) + 2000 (5. 3.) Sv. Kunigunda, hran. in posl. +4000 (21. 2.) Sv. Lenart, pos. —10.000 (27. 2.) Šebrelje, pos. + 500 (25. 2.) Škocijan, hran. in pos. + 2000 (24. 2.) - 2000 (27. 2.) Škofjaloka, Ij. hran. in pos. + 1000 (2. 3.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —1000 (21.2.) —2000(25.2.) + 2000 (2. 3.) Šmihel - ml. zad. +536 28 (28. 2.) Št. Janž, hran. in pos. - 3700 (25. 2.) +600 (26. 2.) Št. Jernej, slov. pos. —2000 (27. 2.) Št. Peter, hran. in pos. +1564 (25.2.) +700 (4.3.) Št. Rupert, hran. in pos. +1500 (25. 2.) —1000 (28. 2.) Toplice, hran. in pos. +1460 (2. 3.) +80 (2. 3.) Trebelno, „ „ „ -2500 (3.3.) Trnovo, „ „ , +2000 (23. 2.) +1345-85 (1. 3.) Tržič, hran. in pos. —2000 (22. 2.) —24.000 (27. 2 ) Tržišče, hran. in pos. —800 (4. 3.) Tunice, hran. in pos. +1400 (3. 3.) Velike Lašče, hran. in pos. —4000 (24. 2.) Velike Lašče, km. društvo +70645 (3. 3.) Vipava, hran. in pos. +3000 (2. 3.) Višnjagora, hran. in pos. +2000 (23. 2.) +2000 (3. 3.) Vodice, hran. in pos. —1300 (25. 2.) +6800 (3. 3.) Vojsko, hran. in pos. +87"77 (2. 3.) Vojsko, kons. društ. + 10V52 (2. 3.) Vrhnika, hran. in pos. +2000 (2. 3.) +3000 (2. 3.) +2000(5. 3.) Zagradec, hran. in pos. —3500 (4. 3.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +2000 (4. 3.) Žužemberk, hranil, in posojil. + 1500 (28. 2.) Hranilnica in posojilnica v Zagradcu naznanja tem potom, da bode od 1. aprila 1905 naprej obrestovala hranilne vloge po 4 K 25 vinarjev, ob enem pa se bode obrestna mera od posojil na vknjižbo od 1. julija naprej znižala na 5 °/o. Zagradec, 20. februarja 1905. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Vipavi. registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dne 2. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v lastni hiši v Vipavi št. 87. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1904. 3. Volitve: a načelništva; /< računskega preglednika in namestnika. 4. Slučajnosti. Načelnišl vo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti dan v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob 4. uri popoldne drugi občni zbor v smislu § 33. pravil brezpogojno. Vabilo na VII. REDNI OBČNI ZBOR „Hranilnice in posojilnice v Dobrim juh. registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 19. marca 1905 v poso-jilničnih prostorih v Dobrunjah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi Načelstvo. Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1U04. Članizačetkom leta 1904. 165, v upravnem letu pristopilo 31, odpadlo 13, koncem leta 1904. 183. Deleži: začetkom leta 1904. 165, v upravnem letu prirastlo 31, izplačano 13, koncem leta 1904. 183; odpovedano: 0. Denarni promet: K 351.060-98. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) j K h Dolgovi (Pasiva) ^ K h Deleži 62 Deleži 26 _ Posojila 78.207 69 Deleži 366 Hranilne^ vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 26 505 58 Tek. račun s zvezo . 11.798 28 Hran. vloge s kapit pitalizov. obresti . 90.271 92 Dana posojila . . 58532 56 Inventar premični . 914 11 obrestmi.... 95.641 51 Vrnjena posojila 33.438 57 Tek. račun s zvezo 70 200 — Zaostale obresti pos. 1.195 10 Predplač. obr. posojil 34 85 Tekoči račun s zvezo 28.396 67 Inventar premični . 264 56 Delež pri „Zad. zv.. 400 — Rezervni zaklad . . 328 79 Inventar prarnični . 38 — „ nepremčnii 15 257 23 „ „ Ljud. pos 4 — čisti dobiček . . . 679 63 , nepremični 16.660 — Obr. hran. vlog izpl. 346 86 Terj. na zakupnino . 582 81 Plač. obr. od pos. . 5.419 80 Obr. hran. vlog kap. 2 414 73 Vredn. hiše, g. posl, Upr. in urad. prisp. 197 62 Obresti tek. računa 463 82 vi ta in gozda . . 1.800 — Pristopnine ... . 31 — Obr. pos. povrnjene 107 59 Gotov. 31. dec 1901. 2 148 82 Zakup poljsk pridel. 1.253 03 Upr. in urad. stroški 316 21 Gotovina začet, leta 836 29 Rent. dav. in nep. pri. 20 94 Gotov. 31. dec. 1904 2.148 82 || 176.604 90 176.604 90 , 97.050 81 97.050 81 II 1 I. okrajna hranilnica in posojilnica v Kamniku. regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za štirinajsto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 718, v upravnem letu pristopilo 72, odpadlo 75, koncem leta 1904. 715. Denarni promet: K 1,005.80209. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K ]1T Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1 820 Deleži 11.520 Posojila 558690 32 Deleži 23 680 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranilne vloge 279.726 63 Inventar premični . 1.181 68 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 205 116 50 Dana posojila. . . 1 115.219 08 Zaost. obr. posojil . 6.287 — pitalizov. obresti . 464.056 01 Vrnjena’posojila. . 130 707 74 Tekoči račun s zvezo 45.257 96 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Tekoči račun s zvezo 97.157 85 Tekoči račun s zvezo 94 677 91 Inventar premični . 124 53 . „ Ljud. pos. 4 — Predplač. obr. pos 2 149 50 Plač obresti od pos. 53.348 91 Obr. hran. vlog izpl. 2 369 12 Nal. den. pri dr. zav. 5 901 48 Rezervni fond . . 4.316 01 Upr. in uradni prisp 1.993 27 Obr. hran. vlog. kap. 17-596 54 Obresti od tega . . 241 38 Poseb. rez. zak. z obr. 372 06 Pristopnine . . . 83 — Obresti tek. računa 4.984 57 Gotov 31. dec 1904 25.094 23 čisti dobiček . . . 6.668 66 Vrnjeni nal. denar . 8952 49 Obr. pos. povrnjene 488 47 Obresti od tega . . 611 03 Upr. in urad stroški 3.876 40 Povrnjena pridob. . 134 31 Rentni davek in ne- Gotovina začet, leta 18.002 97 posredne pristojb. 682 24 Nal. den pri dr. zav. 8.108 39 Nagrade; .... 400 — Gotov. 31 dec 1904 25094 23 515.448 16 515.448 16 598.400 09 598.400 09 II Hranilnica in posojilnica v Mošnjah, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 122, v upravnem letu pristopilo 13, odpadlo 10, koncem leta 1904. 125. Deleži: začetkom leta 1904. 122, v upravnem letu prirastlo 13, izplačano 10, koncem leta 1904. 125; odpovedano: 0. Denarni promet: K 97.231-16. Prejemki (Debet) K j h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K Ih j Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Vrnjena posojila Tekoči račun s zvezo Plačane obr. od pos. Upr. in",uradni prisp. Pristopnine . . . Gotovina začet, leta 52 15.894 8.480 19.532 3.526 124 11 2.270 68 71 25 23 10 88 Deleži Vzdignj. hran. vloge Dana posojila Tekoči račun s zvezo Obr. hr. vlog izplač. Obr. hran. vlog kap. Obr. tekočega računa Obr. pos. povrnjene Upr. in uradni stroški Ren. dav. in nep. pr. Gotov, konec 1. 1904 40 15.665 18.755 9.800 65 1.740 832 21 358 59 2.552 52 97 88 25 73 43 50 60 Posojila Inventar premični . Zaost. obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi Gotov. 31. dec 1904 64.275 6 24 200 2 552 78 16 99 60 I Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Tekoči račun s zvezo Predpl. obrest, pos. Rez. zak. z obresti . Čisti dobiček . . 492 47 806 15.778 710 1 964 307 31 61 17 79 62 49.891 88 49 891 88 67.059 53 67.059 53 i i II 1 1 Člani: stanje začetkom leta 180, v upravnem letu prirastlo 8, odpadlo 0, stanje koncem leta 188. Deleži: začetkom 1. 1904 180, v upravnem letu prirastlo 8, odpadlo 0, koncem 1. 1904 188, odpovedano: 0. Denarni promet: K 184.52V52. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 16 Vzdig. hran. vloge . 30.396 93 Posojila 97.890 32 Deleži 376 Hran. vloge s kapil Dana posojila . . 27.772 36 Tekoči račun z zvezo 2.999 65 Hranilne vloge s ka- obrestmi.... 60.801 35 Tek. račun s zvezo 26.606 43 Inventar premični . 237 13 pilalizov. obrestmi 109.780 60 Vrnjena posojila 15.617 — Inventar premični . 31 10 Zaostale obr. posojil 3.655 52 Rezervni zaklad . . 3.159 59 Tek. račun s zvezo 13.829 93 Obreslibran. vlog iz- Vrednost tiskovin 79 — čisti dobiček . . . 634 94 Obr. tek. računa — 88 plačane .... 282 56 „ kolekov . 30 — Plač. obr. od posojil 3 761 78 Obr. hran. vlog ka- Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Upravni in uradni pitalizovane . . 3.499 79 „ „ Ljud. pos. 4 — prispevki . . . 96 25 Obr. tekoč, računa . 685 63 Naložen denar . 3.794 53 Obresti nal. denarja 136 03 Upr. in urad. stroški 136 97 Got. koncem 1. 1904 4.260 98 Gotov, začetkom leta 132 03 Kentni davek in ne- posr. pristojbine . 47 53 Naložen denar . . 770 97 Gotov. 31. dec. 1903 4.260 98 94.391 25 94.391 25 113 951 13 113.951 13 I I' Hranilnica in posojilnica v Ribnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 276, v upravnem letu prirastlo 30, odpadlo 11, koncem leta 295. Deleži: začetkom 1. 1004 276, v upravnem letu prirastlo 30, odpadlo 11, koncem J. 295, odpovedano: 14. Denarni promet: K 827.251-75. Prejemki (Debet) h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K li Dolgovi (Pasiva) k h Deleži 60 Deleži ; 22 Posojila 361.250 16 Deleži 663 Hran vloge s kapit. Vzdig. hr. vloge . . 159.266 71 Tekoči račun z zvezo 97.781 06 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 216.854. 29 Dana posojila . . 139.232 50 Inventar premični . 664 22 pitalizov. obrestmi 502.553 32 Vrnjena posojila. . 65.051 06 Tekoči račun z zvezo 84.251 — „ nepremični 30.422 72 Predplač obr. posojil 525 65 Tekoči račun z zvezo 109.951 90 Inventar premični , 354 12 Zaostale obr. posojil 7 361 87 Rezervni zaklad . . 3.884 82 Inventar nepremični 103 80 „ nepremični 1.766 — Vrednost tiskovin . 50 — Čisti dobiček . . . 1.433 32 Obr tekoč, računa . 5.781 21 Obr. hr. vlog izplač. 1.282 55 Delež pri „Zadružni Plač. obr. od posojil 13.042 07 „ „ „ kapit. 19.299 69 zvezi1 .... 1.000 — Upravni in uradni Obr. pos. povrnjene | 396 — V c. kr. pošt hr. nal. 149 65 prispevki . . ... 313 66 Upr. in urad. stroški 9li Hranilnice in posojilnice v Gorjah, reg. za dr. z neomejeno zavezo kateri se bode vršil dne 26. marca 1905 ob 3. uri popoludne v dvorani zadružne hiše. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva (oz. tajnikovo). 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ki sklepa ne glede na število udeležencev. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Nase narodno gospodarstvo. V 1. letošnji številki našega lista pisal je gosp. dr. Vinko Gregorič pod tem naslovom članek, ki je zbudil v vseli krogih, brigajočih se za narodno gospodarstvo, — veliko zanimanje — in odmev. V 3. številki reagiral je na oni članek gospod Oblak s stališča zadružne organizacije. Danes pa priobčujemo — po „Dol. novicah11 — članek, ki se ozira na Dolenjsko in se glasi: „V zadnjih mesecih smo brali v različnih slovenskih časnikih, kaka nevarnost v gospodarskem oziru preti gorenjski strani vsled zidanja železnice skozi Karavanke in bohinjske hribe, da bodo namreč tujci vse ugodnejše vodne sile in druge za industrijo važne postojanke pokupili tako, da bodo le-ti tujci gospodarji na našem rodnem svetu. Ne le, da bodemo v gospodarskem oziru povsem od njih odvisni postali, ampak da bode tudi narodnost pri tem trpela. Da se prepreči ta za Gorenjsko osodepolna nevarnost, nasvetujejo se razni za njo ugodni gospodarski projekti. V ta namen naj se posebno potegne k delovanju denar, ki je naložen v vseli kranjskih posojilnicah in ki znaša nad 33 milijonov kron. — Ne da se tajiti, da je ta namera obče koristna, ne da se oporekati, da je i nujna, kisalo se je pa istodobno po časnikih, da se namerja še več občekoristnih javnih gospodarskih projektov uresničiti; in ker več oči več vidi, ne bode morda odveč, ako bi snovatelje in zvrševa-telje teh gospodarskih del opozorili tudi na Dolenjsko, na nje prirodne zaklade, na nje vodne sile, kjer bi se lahko zasnovale tovarne, in slednjič na ugodnosti, ki jih Dolenjska sploh nudi. V prvo gre opozarjati na mnoge premogokope in rudnike, ki se nahajajo na Dolenjskem. Pred 50 leti in popred so jih izkoriščali s pridom, dandanes leže neizrabljeni in čakajo pridne roke. Naj omenjam samo St. -lanž, Dvor itd. Da je tako, največ je kriv nedo-staten materijalen položaj sedanjih njih imetnikov. Nadalje imamo več toplic. Tu omenim Toplice na Dolenjskem pri Rudolfovem. Da bi bile last, recimo, mogočne akcijske družbe in bi se uvedle še mnoge novodobne ugodnosti, procvitale bi bolj. Kaj naj pa rečemo o toplicah v S mar jeti pri Družinski vasi, o onih na Čatežu. Ali ni naravnost škoda, da se te toplice ne povzdignejo na tisto višino, ki jih zaslužijo po svojih vrlinah? Da imajo Nemci ali Mad-jari take toplice, bile bi svetovno znane, dvigale bi se velike palače in vsako leto bi jih na tisoče bolnikov obiskovalo. In pri nas ? Le okoličani jih cenijo in jih redno vsako leto pohajajo. ('e opozorimo na vrednost vodene sile, navedimo v zgled le Krko v njenem zgornjem teku, kjer bi se ta vodna sila prav lahko izkoristila za srednje, našim krajem primerna podjetja. Ravno take so še druge naše vode. In ako se slednjič ozremo na ugodnost, ki jo zavzema Dolenjska za promet s tujci, za letovišč n ik e, za turiste, za bolnike, ki iščejo v milem podnebju zdravja in krepčanja, ni za srednji stan ugodnejših krajev, kakor naša Dolenjska. Tu izklučujemo razvajene bogatine in one turiste, ki hodijo na najvišje hribe i. t. d. V mislih imamo naš meščanski stan, ki se leto in dan trudi in ki si želi v jesenskem času po nekoliko dnij ali po en teden odpočitka od svojega trudapolnega dela. Pri nas na Dolenjskem imamo toliko prijetnih, nikake nevarnosti nudečih hribov za turiste, imamo toliko še z gozdi obrastenih krajev, kakor malo kje. Poleg tega je naše ljudstvo vljudnega, miroljubnega obnašanja. Tu se ni bati, da bi tujec naletel na nemil nastop, naj si je sam izzivajoč. Koliko krajev bi sc dalo na tak način prirediti v prijetno jesensko bivališče letoviščnikom, in koliko bi ti promet povzdignili! Ni tu treba navajati prijetnih goric in zidanic, kjer bi bilo bivanje za one bolnike, ki se zdravijo z grozdjem in potrebujejo miru — največje koristi in na one mnoge gostilne ter privatna stanovanja, ki se po Dolenjskem povsod nahajajo in osobito na bivanje v raznih gradovih, ki imajo navadno idilično lego i. t. d. To vse je vsakemu znano, ali malo dejansko izkoriščano. Ti in drugi prirodni zakladi so, ki čakajo od človeške roke izkoriščanja in zatorej je želeti, da bi se tudi na Dolenjsko oziralo in s tem temu delu naše kronovine pomagalo.“ V tem članku tiči cel narodno-gospodarski načrt — in take načrte si želimo s vseh pokrajin naše domovine. Rusko-japonska vojska — in siv. Kdor čita v raznih časopisih, različna poročila o Japoncih, mora misliti, da japonski vojaki celo nič drugega ne zavživajo, ko riž in pa osoljene ali posušene ribe. Vendar pa znajo Japonci tudi sir ceniti, kar se da sklepati s poročila angleškega časopisa „Times11, ki pravi, da je nakupila neka londonska trgovina po naročilu japonske vlade za japonsko armado dva milijona sirov i. s. v Holandiji. Res, jako značilno je, da kupuje Japonska za svoje vojake sir potom Anglije v Holandiji. Kaj pa, če bi tudi Avstrija privoščila svojim hrabrim vojakom izboren sir, ki se doma prideluje — dobro bi bilo, če bi naši poslanci na primernem mestu na to opozorili. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 2.: (F. G. v S. ob D.) Ker v zadnji številki „Nar. Gosp.“ priporočate izdelovanje lesne volne in raznih lesnih odpadkov, Vas prosim, če bi bilo mogoče, da bi mi odgovorili na sledeča vprašanja : Kje bi se dobili za to potrebni stroji in ali bi se ne dali nekateri tudi doma narediti, osobito ker se pečam tudi sam s sestavljanjem raznih strojev ? Bi-li bilo mogoče dobiti dovolj odjemalcev, morda bi mi sl. zveza pridobila istih proti primerni odškodnini ? Ker se tukaj pri nas še lahko dobi les proti primerni ceni in ga imam tudi sam precej in ker imam vodno silo, katero lahko nekoliko pomnožim, na razpolago, menim, da bi se podjetje izplačalo, posebno ker urnem sam s stroji ravnati. Manjka mi pa skušnje o strojili za lesno volno, ker doslej še nisem imel prilike tak stroj videti, ker v bližini ni nikjer takega podjetja. Odgovor 2.: Glede strojev, prosimo, se obrnite do tvrdke G. Schranz, Dunaj X. 1. Hasengasse. Na vsak način morate dobro prevdariti in si če le mogoče ogledati preje vso stvar. Dunajska tvrdka Vam bo rada povedala, ako jo vprašate kje lahko vidite kako tako podjetje v bližini. Nam je znana tvrdka Schroter & Brechner v Murzzuscblagu, ki izdeluje tudi lesno volno poleg dog za sode. Istina je, da je konkurenca v lesni volni že precej močna in cene v našem listu zadnjič navedene — št. 0 = K 20, št. 1 = K 22, št. 2 = K 15-18, št. 3 = K 10, št. 5 = K 6 za 100 kg — veljajo gotovo že za lepo, izbrano blago. Kar zadeva odjemalstvo, so to v prvi vrsti razpošiljale! finega sadja, potem pa razni drugi trgovci, posebno za steklo in porcelan. Trebalo bi pač ponudba in reklame. Ker živite na Štajerskem, bi Vam svetovali obrniti se na graško zadružno zvezo (Obstvcnvertungsstelle, Graz, Mehlplatz 1) o kateri sigurno vemo, da posreduje deželanom tudi prodajo lesne volne in ne le sadja. Po možnosti Vam pojde na roko tudi naša „Gosp. Zveza”. Vprašanje 3 : (S. iz R.) Blagovolite mi naznaniti naslov kake knjige, iz katere se lahko poučim o umetnem gojenji piščancev in o potrebnih napravah, ako hočem perotnino v večji meri gojiti? Odgovor 3.: Take knjige bi bile: Najboljša gotovo „Baldamus, Handbuch der Federviehzucht, I. Bd., ki stane K 14.40, tedaj precej draga. Dobre so tudi: .Durigens Ka-techismus der Geflugelzucht", K d'SO, in „Gruenhaldt, In-dustrielle Geflugelzucht im grofien und im Kleinbetrieb", K 3. Slovenskih del Vam žalibog ne morem imenovati, ker jih enostavno — ni. Vprašanje 4.: (A. K. iz J.) Prosim blagovolite mi v „Nar. G.“ odgovoriti na sledeče: Imeli smo prav čvrsto in po vnanje soditi zdravo svinjo plemenico. Bila je zelo požrešna in tudi redila se je lepo. Breja je bila kakih 30 dni; od nedelje sem je bila videti bolna, hirala je naglo in včeraj smo jo zaklali. Pazili smo natančno in našli obisti čez polovico večje kot po navadi in mehke, t. j. gnjile. Ker smo zapazili, da je res breja in je imela vreči 12 praset, mi je res hudo. Prosim, povejte ali se sploh da pomagati taki svinji in kako in s čem ? Odgovor 4.: Vnetje ledvic (to je bila najbrže bolezen vaše svinje sprva) je redkokedaj bolezen, ki bi nastala sama od sebe in samostojno, razvije se največkrat vsled premra-zenja ali pa če dobi v krmi kako ojstro in razjedajočo snov. Bolezen se začne kazati s tem, da je mesto krog obisti trdo in tudi scalnica se izpremeni, ima več beljakovine, sledove krvi i. t. d. Prva naloga je, da močno pazimo na vzroke, ki bi vtegnili povzročiti bolezen in da jih zabranimo. Pijača naj bo sluznasta, (s primešanjem nekoliko kuhanega lanenega semena), mrzle obkladke pa devamo na mesto okrog ledvic. Tudi pri kravah se dobijo nagnjite ledvice, ki izvirajo od oteklin v nožnici po teletenju. Taka krava vedno bolj hujša, dokler ne pogine. Sicer Vam pa svetujemo v tako važnih rečeh poklicati živinozdravnika, ker je bolje plačati temu nekaj kron, nego tvegati in zgubiti koj 100 in več kron. A nesrečo bomo imeli pri živini, posebno pri presičih vedno kljub vsem zdravnikom in sicer toliko več, ozir. toliko menj, čem menj, ozir. čem bolj razumno ravnamo z živino v obče, čim bolj pravilno ji sestavljamo krmo, skrbimo za potrebno gibanje na prostem in za primerne hleve po zimi. Zavest, da imate veliko sotrpinov, Vam bodi mala, a tudi samo mala tolažba. Vprašanje 5.: (J. G, v S.) Imam veliko hruševib dreves, katere neki črv spodjeda in jih celo tudi pomori; tedaj kako bi se dalo tega sovražnika odstraniti. Na spomlad, ko je hruškovo sadje, posebno na mladih drevescih že kot oreh debelo, je tudi neki črvički v repu (muha ali pecelj ?) izpodjedajo ; bi se le dalo lemu v okom priti? Odgovor 5.: Vaš sovražnik je najbrže ženskega spola in se mu pravi lat. Scyara pyri, nem. Birntrauermucke, slovenski hrušna mušica. Že čisto majhna mušica, ki po-klada svoja jajčeca za časa cvetja na čašo hruševib cvetov. Ličinka se zaje v sad in ko ta doseže debelino lešnika počrni in odpade. Boj zoper te male sadne škodljivce je za človeka jako težak. Najbolje še storite, ako skrbite, da si privabite na vrt mnogo pomagačev, ki Vam bodo vrt trebili razne nesnage zastonj. V mislih imam razne ptice pevke: ščinkovec, taščica, senica, strižek, penica, črnoglavka i. t. d. Bo zimi semtertje nekaj drobtinic, čez poletje pa ptičje hišice iz drevesne lubadi mej gosto vejevje, to so najboljša pustna vabila za ptice pevke na domači vrt. Vprašanje 6.: (A. A. iz Š. pri K.) Prosim Vas, ako bi bilo mogoče v Vašem cen j. listu mi sporočiti: Zgodila se mi je namreč neprilika. Vino sem natočil v hrastov sod, ki drži 7 hektolitrov in zdaj mi vino diši po sodu. Vino sem že enkrat pretočil v drug dober sod, pa vseeno diši. Prosim kaj mi je početi ž njim in kako bi mogel tisti duh iz vina odpraviti. Prosim, kaj bi mi Vi svetovali? Željno pričakujem odgovora. Odgovor C.: Seveda ste zelo napačno ravnali, ko sle šli natakat vino v neovinjen hrastov sod. Saj bi morali vedeti, kako že navadna voda potemni vsled čreslovine, ki jo izluži iz hrastovinc, koliko bolj šele vino, v katerem je alkohol. Tako vino popravili je zelo težko, in druzega ne vem, kot poskusite še nckaterikrat pretočiti. Umiliti utegnete okus in duh, popolnoma odpravili pa ga ne boste. Tu je treba zlo prijeti pri korenini t. j. nov sod je treba oviniti. Najprejc ga izlužite dobro s toplo vodo, v kateri je raztopljene 2"/o sode, to se pravi v 10 litrih vode 20 dek sode. Na to je treba lug dobro vzeti sodu z večkratnim izplakovanjem z vročo vodo. Zdaj šele pride vino v sod in sicer ne še zrelo vino ampak mošt, ki naj kipi v takem sodu. Ako tako ravnate s sodovi, ne boste imeli več prilike pritoževati sc nad podobnimi neprilikami. Vprašanje 7.: (V. B. iz M. N.) Jaz nameravam svoj vrt zasaditi z jabolčnim in hruševim drevjem, s takim ki rado rodi in se najboljše proda, posebno z zimskimi vrstami. Prosim naj blagovolijo odgovoriti, kje bi najložje dobil cepičev ali pa drevesc in kakšne vrste in cene. Zemlja leži na severnovzhodni strani pri dolini, je srednje dobra, skoro nekoliko kamenita. Odgovor 7.: Ako ste ud kmetijske družbe tedaj dobite pri tej drevje po 70 vin. komad. Dobi se časih prav lepo drevje in vrste po želji. Če imate kaj več drobiža, in hočete krasna drevesca, potem se lahko obrnete na Vilj. Klenerta v Gradcu, Kurosisstr. 72—74. Pri tem je seveda drevje dražje. Visoko deblo jabolčno (V80 m) stane komad V50-2 K, 10 komadov 15 K. Sicer pa se na spomlad vedno oglašajo prodajalci mladega drevja in prosimo tudi mi svoje naročnike, da nam sporoče o številu, vrsti in cenah mladih drevesc in cepičev, ki jih imajo na prodaj. Glede vam primernih vrst bi Vam svetovali nekaj iz-mej onih, ki smo jih videli danes (7. sušca) še prav dobro shranjene. Te so: Hruške: Espcrenova bergamotka, harden-pontovka, velika mačja glava, (zimska dekanovka le za ugodne lege), izmed jabolk: mošanckar, velika kaselska rej-neta, Baumanova rejneta, Ribstonov pepinec, Kanadska rej-neta, karmeličanska rejneta, zeleni štctincc, zeleni knežak, rdeči zimski kalvil, parkerjev pepinec. Potem, da se danes bliščijo v prodajalni v večjih kupih. imamo gotovo precej poroštva, da to sadje dolgo drži in da se lahko odda v kupčiji. Vprašanje 8.: (—. v T. pri O.) Imel sem lani belo deteljco nasejano, katera je bila v jeseni za kositi; pokladal sem jo konjem, ki jo sicer žro, a potem sc zelo penijo in slinijo, goveja živina jo pa tudi žre nerada. Kaj je bilo temu vzrok? Nekateri trdijo, da je takega časa sejana, ali je to resnično, ali sc bo to letos spet ponavljalo, ali jo moram bolj zeleno kositi, ker ta je bila zelo zrela pokošena? Odgovor 8.: Detelja je bila, če se je živina po nji penila, uže črna ali pa plesnjiva, na vsak način pa škodljiva. Sicer pa prijatelj, ne streljajte vendar takšnih kozlov v gospodarstvu. Že tolikokrat ste morali čitati: Kosite deteljo in travo še mlado, malo pred ali vsaj za časa najlepšega cvetja. Uboga živina, ki mora puliti iz jasli staro pokošeno deteljo, ki je ravno tako izvrstna za živino, kakor če bi gospodinja položila opoldne pred vas otrobov namesto štrukljev. 50 kg smrekovega semena »SrSirTS*,1; Dorlorno {\i le+rfi gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DdlltJUld JV I&1MJ, kleli 4000 lil črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. De-inne-nAa co ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-rnpurtJUd at? . Oam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino rv^a^tiSSŽL^utmo prodaje za mašna vina belo od 40—50 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Budeče pa od 35 —40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje. Lastni pridelek! Zeljno seme zelja, ki naredi lepe, trde glave, ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja, dokler je kaj zaloge, navadno žlico (20 gr.) za 80 v, poštnine prosto Ig. Mercina, posestnik in trgovec v Zg. Kašlju p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 8—7 lnir>3 "vo valionio 0|1 plemenitih kur, kakor 1. Plvmut-Roks, JttJUa. Vdljdllje 2. Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4 Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, ti. Hamburški zlatoprižni Fazan, 7. Srehrnoprižni Fazan, ducend 5 K; Italijanska velika gos 1 jajce 1 K. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do G K, oddaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko G—1 Kmetijsko društvo v Vipavi likola in sicer : Bel burgunder. silvaner, Karmine (črno) pinela, italijanski rizling, zelen in muškat Aleksandriski. Cene po dogovoru. Oddajo se takoj. Ogrska rožnata paprika tfef™!1," Lastni pridelek h kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd po najniži! ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24-1 Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza". *** Fjeeetc dolge živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje. Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z najvećim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, napihiieiiju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, daje čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene. Germanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu. Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet Iz lekarne „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K 1"40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenski cvet moram trdečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zažeijeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet. Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala. Jaz že okrevam. 1225 26—9 Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko. Nđ prodaj pod ugodnimi pogoji je Mr „Kmetijskega društva v Leskovcu pri Ptuju“ katero sestoji iz hiše v katerej je gostilna in mesarija, velikega gospodarskega poslopja s prodajalno za mešano blago, hleva, ledenice, vrta in travnika. Posestvo leži ob okrajni cesti Ptuj-Trakostjan (Hrvaško) tik župnijske cerkve v Leskovcu, tedaj v sredini Haloz. Prostor je za vse prav ugoden in bi delaven in podjeten človek, kateri ima nekaj svojega denarja in razume trgovino, prav izvrstno izhajal. — Natančneji pogoji zvejo se pri likvidatorju g. Vekoslavu Pelcu v Ljubljani, Gosposka ulica št. 10. 237 2—2 Patenti* sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč V ŠKROPILNICE PROTI " PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JG.HELLERnaDUNOJU H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 230 12-2 Kmetovalci rešite svojo živino mehčine in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s lem, da ji redno pridevate Baribel-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6—7 /cy, za 1 svinjo 3—4 Uxj. Poduk o klajnem apnu in o boleznih zastonj. Stroški mali ! Korist tisočkratna ! Svari se pred posnemanji pod imenom redilno apno, klajna koščena moka itd. Zahtevajte povsod izrecno samo-le kot najstarejše, najpriznanejše in najbolje Barthel-novo klajno apno. Dobi se pri 228 12—11 „Gospodarski zvezi“ v Izubijani. Združene tovarne za volnene izdelke prodajo letos spet samo po meni direktno konjerejcem približno 4000 takozvanih vojaških konjskih odej. Cena: 1 samo K 4,40 in par samo K 8*40 (6 parov poštnine prosto.) Odeje — temnosive — so debele in trpežne ter grejejo kot kožuh, velikost 150/200 nn, toraj pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila naj se pošiljajo na Steiner-jevo komisijsko trgovino združenih tovarn za odeje, Dunaj II., Taborstrassc 27. — Denar se pošlje v naprej, sicer se naročilo izpelje proti povzetju. Za odeje, ki bi ne prijale, vrnem denar. Velika ponaročila, tako od posestnikov Gebauer, Noisternig, Mallnilz, župnik Bardin, Lang, Rotter, Suchodoli itd. 220 12—0 1 Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si cementne plošče katere dobite po nizkih cenah, kalcoršnih niste vajeni, v raznih barvah in vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za 1 m2. e Cementne plošče so izvrsten ^ tlak za cerkve, zakristije, Jr \/ za kuhinje; močnejše tudi w g eleganten trotoar za pred 1 in okoli hiše in cerkva. Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom ppinontno povi (D5—4()cm notr. svetlobe) UBIIICIItllG uvVI jn drugo cementno blago. J. BLIŠ & Comp. cementarna na 1‘VIŠATI, pošta Dol (Lusttai). Vzorci v naravi na zahtevo! 238, ti—1 ©•©• © •©•©•© (Willkomm.) 235 * 3 Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav d obrti1 slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 /c