uvodnik odgovorne urednice
Editorial Alenka Kavčič-Čolic
Uvodink Editorial
Na začetku junija 2014 je potekal kongres Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje in dostop, ki ga je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Ob tej priložnosti so bile predstavljene Smernice za zajem, trajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (v nadaljevanju Smernice), ki smo jih pripravili na pobudo ministrstva, odgovornega za kulturo, v okviru projekta EU.Si.Ti. Namen Smernic je urediti ustvarjanje digitalnih vsebin, njihovo trajno ohranjanje in omogočanje dostopa do le-teh v Sloveniji. Na omenjenem kongresu je sodelovalo okrog 150 udeležencev iz več kot 50 slovenskih kulturnih in znanstvenih organizacij, med katerimi so bile knjižnice, arhivi, muzeji, galerije in raziskovalni inštituti. Predavatelji iz več kot 25 organizacij so predstavili svoje izkušnje s področja digitalizacije, gradnje digitalnih zbirk, njihovega trajnega ohranjanja in urejanja dostopa. Pokazalo se je, da se praksa na teh področjih zelo hitro razvija. Seveda pa je v različnih strokah čutiti različne pristope. Na kongresu smo ugotovili, da bi se zato morali veliko bolj povezovati, predvsem pri trajnem ohranjanju digitalnih virov. Vsi vemo, da morajo biti za trajno ohranjanje digitalnih vsebin izpolnjeni določeni pogoji. Morda je še pomembneje kot pri gradivu na papirju, da se postopek trajnega ohranjanja začne na začetku njihovega nastajanja. Digitalni skrbniki morajo zagotoviti, da poleg digitalnih vsebin ohranijo tudi vse informacije o njihovem poreklu, nastanku, avtorskih pravicah in kontekstu ustvarjanja in, če lahko tako rečemo, tudi delovanja. Kljub temu, da je bil v Sloveniji pred kratkim sprejet standard ISO 14721/2012, ki ga prav zdaj prevajamo v slovenščino, je teoretični model za odprti arhivski sistem (OAIS), ki ga opisuje standard, odprt za različne interpretacije, zato je treba to področje usklajevati in natančneje opredeliti na višji ravni. Ravno zato se med sklepi kongresa navaja potreba po nacionalni strategiji, ki bo usmerjala trajno ohranjanje. Od strategije pričakujemo, da bodo določeni ter finančno in kadrovsko podprti centralni digitalni arhivi za različna strokovna področja, kajti vemo, da digitalno skrbništvo s ciljem trajno ohranjati dostopnost do tega gradiva zahteva veliko časa, kadrov, informacijsko-tehnološke opreme in znanja, kar je manjšim organizacijam težko dosegljivo.
Kongres je združil dva dogodka, in sicer Konferenco o trajnem ohranjanju iz leta 2010 in posvetovanje Ljubljana v BiTih - BiTi v Ljubljani iz leta 2012. Tokrat smo se, drugače

kot leta 2012, odločili, da ne objavimo tematske številke revije s celotnimi prispevki, ampak izbranim avtorjem ponudimo, da objavijo znanstveni prispevek v naši reviji. V ta namen je NUK izdal zbornik povzetkov vseh predavanj. V tej številki pa objavljamo dva prispevka, o katerih bo govor pozneje. Želimo si, da bi se tudi preostali izbrani predavatelji na kongresu odzvali na naše vabilo, da v naslednjih številkah objavijo svoje zanimive prispevke.
V tej številki je zbranih osem znanstvenih prispevkov, ki so na kratko predstavljeni v nadaljevanju.
Dr. Eva Kodrič Dačic opisuje pomemben prispevek dr. Mirka Rupla k postavitvi temeljev slovenske nacionalne knjižnice ter njegov odločilen vpliv na razvoj slovenskega knjižničnega sistema po letu 1945. To je prvi tovrstni prispevek o tako veličastnem strokovnjaku bibliotekarju in slavistu.
Razprava o tem, kako vključiti spletne vire v nacionalno bibliografijo, poteka tudi v drugih nacionalnih knjižnicah, kjer se odločajo za različne pristope. Daniela Škerget in Boris Rifl v svojem prispevku na podlagi raziskave o rasti slovenske spletne znanstvene produkcije v primerjavi s tiskano ugotavljata, da bi bilo nujno potrebno oblikovati samostojno Slovensko bibliografijo spletnih virov.
Knjižnice, ki prilagajajo svoje dejavnosti spremembam okolja in spremljajo potrebe svojih uporabnikov, so uspešnejše od preostalih. Primer uspešne knjižnice je Mestna knjižnica Ljubljana, v kateri je Simona Šinko izvedla raziskavo o potrebah in zanimanjih uporabnikov na področju izobraževanja. V svojem prispevku je opisala raziskavo in njene ugotovitve, ki so lahko uporabne za mnoge splošne knjižnice.
Mag. Doris Dekleva Smrekar in izr. prof. dr. Polona Vilar predstavljata izhodišča raziskovanja sistemov ekspertnega ocenjevanja, ki so pomemben dejavnik pri vrednotenju kakovosti in odzivnosti znanstvenega raziskovanja.
Andrej Cimerman in izr. prof. dr. Jasna Maver sta opisala ugotovitve pilotske raziskave o vplivu izbranega barvnega prostora na prijaznost grafičnega uporabniškega vmesnika za nastavitev barv v iskalni zahtevi v sistemih za poizvedovanje po slikah na podlagi vsebine oz. CBIR-sistemih.
Andreja Zubac predstavlja raziskavo o prisotnosti e-knjig na knjižnem trgu. Področje e-knjig se je v zadnjem letu precej razvilo, in zdaj je čas za raziskave o tem pojavu, ki že vpliva na preoblikovanje knjižničnih storitev. Prispevek je v angleščini.
Naslednja dva prispevka sta bila predstavljena na prej omenjenem kongresu Digitalne vsebine. Dr. Miroslav Novak in Mojca Horvat pišeta o posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva. Z arhivisti v NUK-u zelo dobro sodelujemo in velikokrat izmenjujemo izkušnje iz prakse. Prispevek se je uredništvu zdel zanimiv predvsem zaradi teoretične obravnave digitalizacije gradiva in izredne izkušnje pri pridobivanju informacij o popisu digitalizatov fotografskega gradiva. Izkušnjo lahko prenesemo na zapuščine in drugo starejše gradivo, ki ga poleg NUK-a zbirajo tudi osrednje območne knjižnice. Avtorja uporabljata izraz digitalizat, ki je, v nasprotju s skenogramom, rezultat pretvorbe avdio-video vsebin v digitalne oblike. Digitalizati so tudi različne izvedbe posnetkov ekranov.
Članek Matjaža Kraglja opisuje procese v NUK-u od prejema digitalnega vira, postopke arhiviranja in trajnega ohranjanja ter omogočanje dostopa javnosti. Poudarja celovitost in prepletenost vseh postopkov, ki morajo na koncu zagotavljati trajno dostopnost do njihovih vsebin. Obenem predlaga razvoj modela za upravljanje procesov trajnega ohranjanja kulturnih in raziskovalnih publikacij v enotnem sistemu.
Del te številke posvečamo še eni zelo pomembni bibliotekarki, ki je zaznamovala našo slovensko stroko, Ireni Kernel, ki je preminula leta 2013. Anton Praznik je pripravil prispevek v spomin kolegici, ki je bila dolga leta vodja Matične službe Delavske knjižnice in pozneje tudi sodelavka v Mestni knjižnici Otona Zupančiča. Je avtorica številnih strokovnih prispevkov, leta 1973 pa je bila nagrajena s Čopovo diplomo.
Želim vam prijetno branje!
dr. Alenka Kavčič-Čolic
Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si