Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1?	Ljubljana,	1936.	Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1?
Naročnina četrtletno 15	Din	Poštnočekovni račun:
za pol leta 30	Din	Ljubljana št. 16.176
za vse leto 60	Din	Rokopisov ne vračamo
Posamezne številke 1.50	Din	Oglasi po tarifu
Za inostranstvo celoletna naročnina 90	Din	Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Slovenci in občinske volitve 1936
Priobčujemo radi pričujoči sestavek, ker podaja nazorno pravno in politično sliko sedanjih I razmer v občini. Vendar moramo izrecno poudariti, da se uredništvo z vsemi izvajanji ne strinja ter da smo zlasti mnenja, da je javno glasovanje spričo tisočerih odvisnosti sodobnega človeka slabo ne samo za politično nrav-stvenost, ampak tla iz istih razlogov dejansko ne more nikoli dati vsaj približno zanesljive slike političnega nastroja ljudstva, četudi se zavedamo in radi priznamo, da smo že mimo tiste po tvore, ki se je pod jugoslovenskim nacionalnim režimom imenovala »volitve«. Ur.
Dne 15. oktobra t. I. poteče poslovna doba občinskih odborov, ki so bili »izvoljeni« pod režimom JNS ob splošnih občinskih volitvah 1953. Zakon, po katerem so se izvedle takratne volitve, je še v veljavi. Računati moramo s tem, da se bodo tudi redne občinske volitve v letošnji jeseni izvršile po istem zakonu. Zato je treba poudariti in zato se ne sme pozabiti, da dobi po tem zakonu dve-tretjinsko večino občinskih odbornikov tisti seznam kandidatov, ki je združil za sebe že samo relativno večino glasov, in da sc ta seznam ude-Iežu je tudi razdelitve zadnje tretjine mandatov, ako je združil za sebe nadpolovično večino oddanih glasov. Drugi seznami dobe tedaj v najugodnejšem primeru največ eno tretjino občinskih odbornikov, vsi skupa j. Zato je treba poudariti in zato se ne sme pozabiti tudi to, da je župan prvi s seznama z največjim številom oddanih glasov, in da je tudi občinska uprava določena že z zmago istega seznama. Končno je treba vedeti, da je z občinskim zakonom potisnjen občinski odbor na raven čisto navadnega glasovalnega stroja občinske uprave in županovih sklepov.
Vse to poda skušnjo, da je pri občinskih volitvah, ki se vršijo po še veljavnem zakonu iz leta 1955, glavna taktična naloga, pridobiti vsaj navadno večino oddanih glasov, boriti se za to, da dosežeš za svoj seznam vsaj en glas več od kateregakoli drugih seznamov.
In ko si si predocil, da je to naloga, tedaj se spomni, da je glasovanje j a v n o. Javnosti 'glasovanja se dotaknem tedaj ne samo zato šele sedaj, ker je to predmet, ki ti ga je treba uvaževati, brž ko si spoznal glavno taktično nalogo, temveč (udi zato, ker je psihološki razlog javnega glasovanja dandanes v glavnem že premagan, javnost glasovanja je najhuje učinkovala prvič, pri »volitvah poslancev« leta 1951. Že leta 1955 se je 52 občin postavilo po robu, čeprav je JNS dobro vedela, da bi javnost glasovanja v lokalnih razmerah morala še bolj učinkovati. In leta 1955 je javnost glasovanja že tako malo pomagala, da je stalo proti 1,600.000 primoranim glasovom 1.100.000 izrečno nasprotnih in 1,200.000 tihih nasprotnih glasov. Ljudstvo je danes že toliko dozorelo, da se je treba bati ueinka javnosti glasovanja le glede zelo malega odlomka volilcev še. Ljudstvo je danes že tako dozorelo, d* ie marsikdaj dovolj že sama okolnost, da se mu nekaj pridiguje od zgoraj navzdol, pa tista stvar ne vleče več.
Izid občinskih volitev leta 1955 je bil sramoten. In Slovenci, ki hočejo, da se madež teh volitev opere, se morajo vprašati, kaj je treba storiti, da se sramota ne ponovi, in se morajo zavedati, v čem tiči — sramota.
II.
Povejmo kar na kratko: občinske volitve leta 1955 so bile sramota za Slovence kljub odporu,
, ? .se (if P.°^azak zato, ker je med glasovi, ki so bili oddani za sezname JNS, pretežna večina takih glasov, ki so bili oddani zoper resnično prepričanje, zaradi bojazni pred izvršitvijo pretenj agitatorjev in krajevnih mogočnežev JNS, ker torej pretežna večina teh glasov ni bila volitev, temveč rekrutacija strahopetnosti, posilstvo značajev.
Bile so sramota za Slovence tudi zato, k ca1 so bili zti sezname JNS oddani glasovi oddani hkratu zoper koristi ljudstva, pa tudi zoper koristi slovenske misli, oddani za neslovensko stranko, oddani za koristi voditeljev te stranke in njenih prigan jalcev.
Vsakdo od tistih, ki so se sklicevali na tvarno odvisnost, ko so opravičevali svoj zoper prepričanje in iz strahu oddani glas, je smel ob padcu Jevtiča videti, kako smešen je bil njegov strah, ‘ kako žalostno vlogo je igral, ko je glasoval zoper boljše prepričanje, čeprav je res pred volitvami takratni režim razločno pretil z vsakterimi kaznimi za primer nepokorščine in čeprav je imel režim pred volitvami v resnici sredstva, da svoje pretnje izvede.
Da se opere sramota, je treba vliti ljudem samo tistega poguma in samo tiste značajnosti, o katere potrebnosti so se učili v šolah, pripraviti je treba volilce do tega, da se dvignejo iz obcestnega blata podkupl jive raje in da se zarečejo, da bodo oddajali glasove samo po lastnem prepričanju, brez ozira na grožnje, ki bi merile zoper tako uporabo volilne pravice, brez ozira na zavest, da lastno prepričanje ni ljubo trenutnim močem.
Da se opere sramota, sc morajo zlasti javni in zasebni nastavi jenci v Sloveniji spomniti na občutek sramu, ki jih je oblival, ko je padel Jevtič, in se zakleti, da ne bodo dali več prilike za ponovno sramovanje pred javnostjo. Zakaj sc pa slovenski industrijski delavec ne da kupiti, kadar so volitve? Zakaj se pa slovenski kmet, četudi ni tako izrazito uporen, ne da voditi na volišče, kadar nima koga cul svojih voliti? Zakaj mora biti to uprav slovenski uradnik, železničar, zasebni na-stavljenec? Zakaj mora biti to slovenski obrtnik?
Dči se opere sramota, se morajo bodoče občinske volitve izvesti za zmago slovenske misli, za zmago slovenske svojepravne občine, za zmago občinske politike v korist potreb in zahtev slovenskega ljudstva, ki živi od dela, predvsem pa za avtonomno upravljanje občinskih imovin in premoženj.
III.
Splošni politični položaj bo ob bodočih občinskih volitvah najbrž in žal podoben tistemu leta 1955. Kakor takrat, bo tudi sedaj izvedba volitev enaka, glasovanje javno, kandidiranje po seznamih, izračunavanje volilnih izidov po istih pravilih.
Razlika med letom 1953 in letom 1936 bo samo ta, da bo takratna mogočnica JNS sedaj brez vsake moči in da je na njeno mesto stopila druga stranka, JRZ. Ta stranka ima sedaj vlado in ta stranka bo imela ob občinskih volitvah razumljivi namen, da si da od izidov potrditi pravilnost svoje politike.
Spričo navedenih pogojev nam bo ena odločitev lahka: namreč odločitev, da je vsakršno sodelovanje z IN S izključeno. Če je v njenih vrstli količkaj dobromislečih ljudi, naj bodo gotovi, da imajo sicer po določbah zakonov, ki so jih naložili, vso pravico kandidirati, voliti in izvoljeni biti, da pa po zakonih politične morale nimajo pravice računati na kakršnokoli, čeprav samo tehnično vezavo in da bodo zakonom politične morale najbolje ustregli, ako se udeležijo občinskih volitev samo z aktivno volivno pravico. »Pomlajena JNS« predstavlja danes posebno nam Slovencem samo še organizirano zbiranje političnih obupancev, sredstvo, da se vsi tisti, ki so s Slovenci špekulirali, med seboj poznajo, zbirajo in vzajemno opogumljajo. Absolutna nesposobnost JNS za kakršnokoli zvezo z drugimi, njenimi bivšimi tlačani, je pa razlog za precej težjo opredelitev Slovencev nasproti sedanji vladarici polo-
žaja, JRZ. Kajti vprav navedena lastnost JNS utegne marsikje zavesti krajevne faktorje nove stranke, da bodo poudarjali strankino korist in prisilili zunaj te stranke stoječe ljudi, da organizirajo samostojen nastop pri volitvah. Tako bode oblično življenje JNS samo po sebi morebiti rešitev marsikatere relativne večine, kar pa govori za verjetnost relativne večine na strani JRZ.
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „Slovenije"!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenije«.
Ker pa gre za to, da bodoče občinske volitve vrnejo slovensko občino, da jo postavijo v službo slovenske misli ter misli zastopanja koristi delovnega ljudstva, bo treba z ozirom na nujnost sklepanja koalicij, čeprav samo tehničnih (glej še enkrat uvodna opozorila o določbah zakona o občinah!), po krajevnih potrebah in mogočostih stremeti za tem, da se pridobijo uvidevnejši krogi tudi v JRZ za sodelovanje na skupnih seznamih, katerih naloga bo v prvi vrsti in že pred volitvami ta, da onemogoči JNS nastop s pasivno volilno pravico. Stremeti je za tem. da se kolikor mogoče odstrani vpliv strankarskega prestiža tako, da pridejo na skupne sezname res najsposobnejši in najboljši Slovenci vseh slojev in kot predstavitelji slovenskega delovnega ljudstva, ne kot predstavitelji seznam sestavljajočih organiziranih ali neorganiziranih skupin.
Ljubša nam mora biti namreč dobra in sloven-j sko misleča občinska uprava, čeprav sedijo v njej ljudje, ki so drugačnega prepričanja, kakor jgj nase lastno, kakor pa slaba občinska uprava, kateri sedijo ljudje našega prepričanja, in vse^ sile moramo napeti, da premagamo strankarska cinizem, da je boljša najslabša občinska upr^v^jr da so le nasi ljudje zraven, od najboljše občip^k^l uprave, v kateri pa sedijo nasprotniki, t. j. ljuljjfti drugačnega prepričanja. Če pravimo, da jej^^Mjl^i lovanje z JNS izključeno, ne storimo nobenei:izr/ jeme gornjega pravila, ker so ljudje iz politični at ar isti v sedemnajstih letih po nrjo^*ajifly izčrpno dokazali, da so samodejno najsl^b^i činski upravitelji, kar si jih morete pi‘ec^jtay^j^.j
Pri dobri volji in resnično pametnih smemo imeti upravičeno upanje, da sgo^odftttfi poskus združitve vseh slovenskih ljudiicii(**gst[i^fi-it ko, da bo vsako znamenje strankarsktfr>fptf£0$evi odstranjeno. Skupni seznami, ki l»ocW) smejo dobiti niti pred volitvami, nitiLipddl*(*Httf0iio izkrivljeno oznamenilo, kakor da so StrattdfitnHc^žili'* one stranke; ker se to oznamenilo pOTTftsjvddi na nosilca seznama, je treba s postfbtiO skr^jo^#-^ birati vprav te.	< B§9iiIilov ji«on
Kjerkoli bi pa vsi poskusi, vs&lrŠ&tt'1 karifejfttf8 popuščanje brez zapustitve občrifeW znamov predstavnikov slovenskega1 ljudstva spodletelo na strankatfe^i^rfBfiMji^l^ še bolje: na spekuliranju z ocMo^in^ztetr^JlSiS, tam se bo treba v samostojni , fth^b'Ml^a¥lHžlbn boriti za poraz st ran karsk i hV M- dtioSH' W! spekuliranja. Poroštvo zmagat nastopov pa bo — to naj si d rž?j &	1	ocW)j
podano samo, če bodo ti naSVb^pf’”t^s t. j če bo tudi pri takih
izključevala JNS.	ojovp,	ioqox ibut onjob
      '	/ielma	9i.i0tisBisii.nn »t
Več glav več ve. oglasi k predmetu. V se Slovenci pripravimo
tega sem napisal, kar
Leto V. št. 31.
IJ A
Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak petek.
: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Naročnina četrtletno 15 Din za pol leta 30 Din za vse leto 60 Din Posamezne številke 1.50 Din s t v o celoletna naročnina 90 Din
Ljubljana,
Dr. Ivo Štempihar:
Varščine demokracije
(Konec)
V.
Pri razmohi vanj u nedotakljivosti poslancev smo se dotaknili tudi »politične nedotakljivosti«, rekoč, da bo treba to stran posebne lastnosti poslancev rešiti skupno z vprašanjem »politične zvestobe«, t. j. »programske zvestobe« že v zakonu o volitvah poslancev. Če zahteva politični položaj, da kandidat pri volitvah obeta in obljublja, zahteva politična etika, da obete in obljube drži in da imajo volilci za nasprotni primer sredstva v rokah, s katerimi se da poslanec proti svoji volji spraviti do izvrševanja obetov in obljub ali pa odstraniti. V tem smislu odrekamo poslancem pravico, da bi se zavarovali za »nedotakljivost«.
Praktični izvedbi tega naziranja pa stoji kot glavna ovira nasproti — tajnost volilne pravice. Ko je skupščinska opozicija izvolila Čiriča za predsednika skupščine zoper vladnega kandidata Komnenoviča, ni nihče tajil, da je bil Čirič izvoljen z glasovi opozicije. Neki listi so pisali celo »o zadnjem glasovanju desperadov«. Toda, ko se je Čirič spreobrnil in je skupščinska opozicija od njega zahtevala, da uvažuje okolnost, da je bil izvoljen kot protikandidat ivomnenoviču, je Čirič mirno opozoril na to, da so bile volitve tajne in da zaradi tega nihče nima pravice obeleževati, čigav kandidat je bil on, oziroma kdo ga je izvolil. Zdajci je bil Čirič izvoljen od skupščinske večine, ta pa je brez imena. Ta primer razjasnjuje, kako premišljeno je treba sestaviti odredbe, ki naj uveljavijo ob tajnosti volitev politično odgovornost poslanca nasproti volilcem tako, da noben poslanec ne bo posegel po izvolitvi po cenenem izgovoru, da ne ve, kdo ga je izvolil, in da zato tudi ne priznava nikomur pravice zahtevati od njega kake zvestobe. Takemu, navidezno upravičenemu izgovoru se da izpodnesti stvarnost samo s pr oh ib i-tivnimi odredbami v tem smislu, da se podvrže vsak kandidat že s samim kandidiranjem ali od njegove skupine določenemu odboru volileev ali pa imej vsak volilec dotičnega okraja pravico, sprožiti postopanje za odvzem mandata ali drugačnih sankcij nasproti dotičnemu poslancu. Druga oblika bi bila položitev reverza, t. j. nedatirane ostavke, na določenem, dogovorjenem mestu. Ta oblika se že večkrat v praksi pojavlja,
iNS-»demokrati« so jo v prvotnem volilnem za-onu iz leta 1931 celo uzakonili, pozneje razveljavili, zato pa je zahteval Jevtič leta 1935 od kandidatov na njegovem seznamu slovesno izjavo, da bodo drveli za njim čez strn in drn, kar so tudi vsi storili (namreč podpisali tako izjavo). Toda niti tedaj, ko so JNS-»demokrati« uzakonili reverz zvestobe »nosilcu državne liste«, niso poskrbeli za izvršljivost odredb, seveda ker niso resno mislili na to, da naj bi taka določba služila ljudstvu. In tako se je dogodilo nekaj prav za prav komičnega, ko je Živkovič leta 1932 prvikrat slekel svojo rezervno obleko, namreč civilno.Odšel je namreč nosilec in poslanci, ki so bili vsi izvoljeni z njegovega seznama, so ga zapustili, čeprav bi bili morali, po točki 4 takratnega S 1’ volilnega zakona, samodejno izgubiti mandat. Slavna JNS je preko te težave splezala — molče, ko lisica iz kurnika.
Poslanci iz volitev 1931 in 1935 so nam tedaj lahko v vsakem oziru zgled dovršenih igralcev z zvestobo nasproti programom in nasproti volilcem. in njihova igra je bila mogoča zato, ker so odločanje v sporu, ali je zvestoba zadeta ali ne, pridržali sebi. Ključ za pravilno in pristojno odločanje v takih sporih tiči torej v tem, da obdržijo pravico odločanja, ali in katere sankcije je treba izvesti zoper nekoristnega ali nezvestega poslanca, volilci, oziroma poseben njihov organ. Če nam češka volilna sodišča, ne zadoščajo, bomo poiskali kaj drugega, podobnega, in z ozirom na priza-devo, da prilagodimo odredbe bodoče naše demokracije potrebam zložene države, si lahko ustvarimo tako oblastvo v tistem »pokrajinskem volilnem odboru«, ki smo ga omenili v »novih političnih zakonih«. Ta je bil namreč tista oblast, ki je poslancem poverila mandate, in ta bi bil lahko tista oblast, ki bi na zahtevo določenih prizadetih ocenjevala, ali je nastopil primer, zaradi katerega je poslanec zapravil »zaupanje«, lo ocenjevanje bi izvrševal navedeni odbor s predsednikom, ki je sodnik, in z obema členoma iz dotičnega volilnega okraja, od katerih je eden spet sodnik, drugi pa izžrebani predstavnik volileev okraja. Zelo verjetno je, da v primeru takih »sodišč« ne bi dostikrat prišlo do ocenjevanja, ker bi že samo obstajanje takih sodišč zadoščalo ...
Večkrat se je že postavilo tudi vprašanje, ali nar demokracija kot politični izraz organizirane volje delovnega ljudstva dovoljuje, da imajo volilno pravico tudi tisti, ki se izrekajo zoper demokracijo. Logika tega vprašana je neoporečna, kajti ako se kdo izreka zoper demokracijo kot način upravljanja javnih poslov, se izreka samodejno tudi zoper svojo lastno volilno pravico, ki
i’c na j izrazitejše sredstvo politične demokracije. Mor je v demokraciji zoper njo, naj ne uživa njenih ustanov. Dr. Ikonič je na nekem shodu v Srbi j i pred kratkim izrekel prav prijemljivo besedo, da nam prave demokracije niti ni mogoče pričakovati, dokler bodo imeli tudi falzifikatorji
demokracije demokratične pravice, da torej ni dovolj, če jih samo sunemo raz oblast. Če si zamislimo, da je to vodilo prodrlo tudi pri nas in postalo zakon, bi morali za določeni primer izgubiti volilno pravico vsi odborniki JNS, vsi njeni poslanci, kandidati, župani, pardon: predsedniki občin, občinski odborniki, vsi Ljotičevci, vsi Jev-tičevci itd. itd. To bi bila vsekakor bajno lepa prikazen, čeprav tudi precej tragikomična. Kajti vsi ti so z vsem mogočim egoizmom sodelovali pri uničevanju demokracije, še bolj pa pri njenem falzificiranj u.
Z isto logiko demokracija tudi ne bi smela trpeti društev in organizacij, ki se po svojem ustroj-stvu proti ljudski volji pridobljenih privilegijih in po smernicah zavzemajo za namene, ki niso ljudstvu politično koristni. Menda obstajajo celo društva, ki imajo v pravilih določbo, da se smejo z »vsemi razpoložljivimi sredstvi« boriti za zmago nacionalne in državne misli. Za taka društva ljudska demokracija ne sme dajati svobode posvetovanja in zarote. Naj se preselijo v ilegalo in naj od tam poskušajo — zmagati. Zlasti ne sme ljudska demokracija dovoliti zasebnim skupinam ob rambe »državne misli« ali »nacionalne ideje«, ker je v ljudski demokraciji ljudstvo samo nosilec in vsebina takih pojmov. Na to potrebo opozarjamo prav zaradi skušnje iz zadnjih dni. Sredi junija t. 1. je namreč ljubljanski dnevnik prinesel uvodnik, ki se je pod naslovom »Izkustva demokracije« pečal z istim predmetom, kot naši sestavki, namreč s potrebo varščin demokracije. Navedeni uvodnik pa je nejasno izzvenel v zahtevo po uvedbi — stanovščine, čeprav je privolil v' to, da so baje našemu ljudstvu v prvi vrsti potrebne — neštetokrat od vseh različnih in nasprotujočih se režimov obetane samouprave. Kolikor
je tak sklep za nas nezadovoljiv, nas je veselilo, da se piše in govori o potrebi, da bodi demokracija, ljudska vladavina, zavarovana. Ali, kakšno razočaranje: isti dnevnik je par dni po tem uvodniku napadel francosko vlado, ker je razpustila — desničarske organizacije, organizacije mistične nacionalne Francije (brez francoskega ljudstva). Trdil je, da je franc, vlada s tem ukrepom dokazala, da ne misli odkrito in demokratično. V čem je resnica? Zakon, ki dovoljuje vladi v Franciji, da razpusti neke organizacije ali društva, je bil zakon Lavalove vlade in je Laval prav s tem zakonom zadnjič dosegel v parlamentu lep uspeh, la zakon našteva izčrpno, v katerih primerili se sme vlada poslužiti njegovih določb, kako se jih sme in kam gre pritožba zoper njen sklep, in prav v zadnjem oziru določa, da gre pritožba na od vlade popolnoma neodvisni državni svet, t. j. ustavno sodišče. Francoska vlada je morala imeti za svoj ukrep tisto podstavo, ki jo omenja že zakon, in si je ni »po prostem preudarku« kar sama p riba vi la, kakor se to drugje dogaja. In nad ukrepom francoske vlade visi Damoklejev meč, da bo morebiti državni svet drugačnega mnenja, in ne, da zoper sklep o »razpustu, ki ga je izdala po prostem preudarku upravna oblast«, ne bi bilo tožbe na pristojno upravno sodišče, kakor se to drugje dogaja. Kajti tam, kjer izdaja upravna oblast siv lepe po svojem prostem preudarku, ni majo upravna sodišča kaj opraviti. Ukrep francoske vlade se nam v danem primeru kaže samo kot eno izmed obrambnih sredstev za zavarovanje šele dandanes porajajoče se ljudske demokracije v Franciji.
Ne laskamo si, da smo pod danim naslovom navedli vse, kar bi si želeli, zlasti pa vsa mogoča sredstva varščin demokracije, vendar smemo upati, da smo se dotaknili najaktualnejših. In to nam med sodobnimi pečinami svobodne besede popolnoma zadošča.
Poglavje o premestitvah
Te dni so poročali listi, da je bil prestavljen podpredsednik višjega deželnega (apelacijskega) sodišča v Ljubljani dr. Gradnik v Split. O tej prestavitvi so poročali naši jugoslovenski listi v tonu, ko da bi pri njej ne bilo vse, kakor je treba. Zato ne bo škodovalo, če si jo ogledamo pobližje.
Precej je znano, posebno med pravimi Slovenci, da je bil dr. Gradnik člen sodišča za zaščito države. Še bolj znano je, da ni mogel priti k teinu sodišču, ki je bilo ustanovljeno pod prejšnjim jugoslovenskim nacionalnim režimom v prvi vrsti za nasprotnike tega nacionalnega režima, kdor ni bil prerešetan in spoznan za pravega jugosloven-skega nacionalnega človeka. Zato je, tudi če bi človek drugega ne vedel, členstvo pri tem sodišču zadosten dokaz za Gradnikovo jugoslovensko nacionalnost.
Med bistvene točke jugoslovenstva spada vse-kako tudi nauk o enem narodu in enem jeziku. Neizogibni nasledek iz tega nauka pa je bil med drugim ta, da mora vsak jugoslovanski uradnik biti pripravljen, da služi v kateremkoli delu naše države. To načelo so jugosloveni tudi izvajali. In premeščali so slovenske uradnike, učitelje, profesorje iz Slovenije v vse kraje doli do albanske in bolgarske meje. Kaj za to, če na primer učitelji niso razumeli svojih učencev, uradniki ne svojih strank, kaj zlasti za to, če so bili slovenski kulturni delavci odrezani od sleherne mogočosti, da nadaljujejo svoje delo! In če so trpele njihove družine, razdeljene in razbite, pomanjkanje! Nauk o »edinstvu« je bil tak.
Toda — zdaj pa prihaja tista nad vse mikavna mikavnost: jugosloveni, ki so učili ta nauk, so ga priznavali in uvajali samo za svoje nasprotnike, zavedne Slovence in Hrvate. Te, ki niso radi šli, so pošiljali doli. Sami pa, ki so ta edinstveni nauk pridigali, ga pa niso hoteli izvajati v dejanju in ao raje ostajali v Sloveniji. Z drugimi besedami se to pravi, namesto da bi sami, zavedni, šli med južne brate in tam kazali svoje jugoslovenstvo in ljudi prepričevali z njimi, so pošiljali doli ljudi popolnoma nasprotnega prepričanja, ki gotovo niso mogli biti dobri oznanjevalci jugoslovenstva.
Ali da govorimo še bolj določno: Prestavljanje v južne kraje v smislu jugoslovenskega nacionalnega nauka so jugosloveni sami šteli za kazen, ki naj tepe njihove nasprotnike.
Edino pravilni sklep iz gornjega jugoslovenskega nauka pa more biti samo ta: tisti, ki ga uče, naj tudi po njem žive. Zato bi bila popolnoma upravičena zahteva, da se vsi pravi jugosloveni med našimi javnimi nameščenci čimprej premeste v južne banovine, da tam v besedi in dejanju širijo svoje jugoslovanske vzore. Kajti učiti eno in delati drugo, temu se pravi po slovensko hinavščina.
Premestitev dr. Gradnika kot prepričanega pripadnika jugoslovenske nacionalne misli v Split je torej popolnoma v duhu te misli. Ne bilo bi niti lepo, če bi je vsak pravi jugosloven ne bil Vesel.
Morebiti ne bo škodovalo, če h koncu navedemo še razgovor oziroma bolje zasliševanje kranjskega župnika Matije Škerbca, ki je bil tudi
obtožen svoje dni pred sodiščem za zaščito države. Zasliševanje je vodil prav dr. Gradnik. Vršilo pa se je po pripovedovanju Matije Škerbca samega v letošnjem 29. »Gorenjcu« tako-le:
V	Belgradu sem gospodu Gradniku na dolgo razlagal, kako je bilo na domžalski proslavi in da sem se zelo trudil, da ne bi prišlo do nikakih protizakonitih izgredov. »Imate kake priče za to?« Imam! Gospod kapetan Mcštrovič. Na vsak način je hotel priznanje od mene, da sem naščuval ljudi v Mengšu proti orožnikom.
Zanimiv je bil pa sledeči najin razgovor.
»Zakaj ste za Italijo?«
»To vprašanje mi je nerazumljivo! Kdo bi bil za to?!«
»To se splošno govori, da je duhovščina za Italijo, češ da je Jugoslavija preveč pravoslavna, Italija pa da je katoliška. Pa saj ima slovenska duhovščina toliko lepše polje v Jugoslaviji za delo, ravno zaradi tega, ker je v tej državi toliko pravoslavnih.«
»Gospod sodnik, to je smešno. Vi vendar poznate naše duhovnike v Italiji. Mnogi drugi so preprosto zbežali iz Italije, duhovščina je pa ostala tam in dela, kar more. In taka je duhovščina povsod tu in tam. Saj je tukajšnja duhovščina uživala ravno tako vzgojo, kakor tista, o kateri vendar ne morete nič reči.«
»Govori se, da sta dr. Korošec in škof Rožman tudi za Italijo!«
»Gospod sodnik, to je smešno!«
»Ja, tako se govori! Tako se že povsod po cesti govori. Zakaj pa dr. Korošec in škof tega ne demantirata!«
»Tudi če bi se govorilo, na banalne govorice onadva pač ne bosta reagirala!«
Bilo je to po znamenitih šenčurskih dogodkih in zaradi njih. Takrat so tako imenovane »punkta-cije« silno vznemirile jugoslovene, ker so vedeli, kako je trhla njihova moč. In da bi svoje nasprotnike le kako umazali, so jim podtaknili zvezo z
—	Mussolinijem. Vsekako, kar je bilo kdaj na svetu trapastih sumničenj, to, da bi Slovenci hoteli pod laški fašizem, je gotovo najbolj kemično čista abotnost. Kajti kakor naše ljudstvo odklanja jugoslovene in jih sovraži, tega se vendar zaveda, da bi mu bil italijanski fašistični režim še za dobro stopnjo bolj škodljiv, kakor mu je škodljiv jugoslovenski nacionalni centralizem.
Vabilo
Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega poštnega čekovnega računa — 16.1"6 — in naslov: Uprava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolje: pridobi naj listu novega naročnika. Denar se lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na »Slovenijo«!
Opazovalec
f Venčeslav Kubelka
(V spomin odločnemu Slovencu in možu-poštenjaku.)
V	četrtek 23. malega srpana t. 1. zvečer je zdihnil na Bledu, zadet od kapi, sedeč na vrtu, korvetni kapitan v pokoju Venčeslav Kubelka. Bil je rojen v Ljubljani 2. 10. 1873. L. 189! je vstopil v službo vojne mornarice, 1. 1897 je postal fregatni poročnik, l. 1917 pa korvetni kapitan. V. Kubelka je bil svetovljan, ki je poznal veliki svet, bil je pa obenem tako odločen in dosleden Slovenec, da bi bil lahko za zgled marsikomu izmed današnjih razumnikov pri nas. L. 1900 se je udeležil mednarodne vojaške ekspedicije zoper vstajo Boksarjev na Kitajskem ter se je bojeval eno leto v tej vojni pod poveljstvom angleškega generala Yorka. Pri zavzetju trdnjave Taku je bil ranjen ter je bil prepeljan v bolnišnico v Jokohami na Japonskem, od koder se je vrnil čez San Francisco, New York in Hamburg v domovino. Že prej je bil v Avstraliji in na llavaju. Stopil je zaradi bolezni že pred svetovno vojno v pokoj, 1. 1914 pa je bil mobiliziran ter je bil med svetovno vojno voj nomornariški poveljnik v Piranu.
Rajnki Viktor Kubelka je bil vojak in mornar, bil je pa docela zraščen s slovenskim ljudstvom. Bil je osebno skromen, umetniško navdahnjen značaj ter je bil tudi slikar-diletant, ki pa svojih del ni javno razstavljal, čeprav bi marsikakšna njegova slika prenesla kritiko. Slovenska nesreča ga je pekla v dno duše. Veliko je razmišljal o usodi Slovencev in kjer je mogel, je pomagal slovenski stvari. Če bi ga ne bila mučila bolezen že celo vrsto let, bi bil gotovo še več storil. Bil je prvi, ki je med »Bojevniki« odločno začel s slovensko in demokratično strujo, ko so se vtihotapili med »Bojevnike« ljudje, ki so hoteli izrabiti »Bojevnike« v zoperslovenske in zo-perdemokratične namene. V. Kubelka je bil duševni vodnik zoper omenjene ljudi, čeprav ni hotel, da bi bilo prevečkrat imenovano njegovo ime, ker je bil človek svetovljanskih navad.
Rajnki V. Kubelka je bil tudi naš sodelavec in še v tej številki našega tednika je priobčen kratek sestavek iz njegovega peresa.
Kot poštenjak, ki mu je bila značajnost pripojena lastnost, ni popustil za las od svojega slovenskega prepričanja nikjer in nikoli. Zato je vsak, ki je V. Kubelko poznal, strmel, ko je bral v njegovi obsmrtnici v ljubljanskem jugosloven-skem »Slov. Narodu« 24. t. m. stavek, da je bil Kubleka »vedno vnet jugosloven«.
Naj počiva v miru v slovenski zemlji blagi, slovenski mož, značaj in poštenjak!
Pokopan je bil v nedeljo 26. t. m. v Ljubljani pri Sv. Križu.
Izbran fižol
54.
Nezaslišana novica.
»Velik del nerazpoložen ja proti jugoslovenski misli in jugoslovenski politiki je treba pripisati okoliščini, da se je pod plaščem jugoslovenstva vodila le prečesto v naši državi politika, ki je naravnost tolkla po glavi resnično jugoslovenstvo. Jugoslovensko misel so v zadnjih dveh decenijih le prevečkrat izrabljali razni politični špekulanti za dosego svojih osebnih in strankarskih namenov. Niso pa bili redki tudi primeri, da so izrabljali j ugoslovensko misel razni nejugoslovenski elementi in konjunkturisti kot most na poti do podjarmljenja in izkoriščevanja ljudstva.«
Kdor ne verjame, da je to natisnilo »Jutro«, naj vzame v roko izvod z dne 15. 7. 1.1. in naj prebere prvo »beležko« na drugi strani. Mi samo še dostavljamo, da pod plaščem jugoslovenstva sploh ni mogoča druga politika, kot tista, ki tolče resnično jugoslovanstvo po glavi, ljudstvo pa po žepih.
35.
Dopisniku »Slovenca«, ki je v dvomih.
Dopisnik »Slovenca«, ki je sporočil vtiske iz volitev v treh občinah na Dolenjskem dne 12. 7. t. L, ugotavlja, da so pred tremi leti jugosloveni v teh treh občinah zmagali, t. j. dobili večino glasov, in se vprašuje: Odkod so se vzele te večine? Na to vprašanje pa lahko takoj odgovorimo: Vzele so sc od tam. od koder so prišli glasovi, oddani prisilno na javen način.
36.
Naši listi poročajo, da so atentatorja na Ed-rda \ 111. pripeljali na sresko sodišče v — Lon-
Žrtve centralizma
»Jutru« z dne 24. julija t. 1. so poslali državni upokojenci dopis, v katerem se pritožujejo, da še sedaj konec meseca niso prejeli pokojnin, medtem ko jih v Belgradu dobivajo redno. V Bel-radu da se kar čudijo tamkajšnji upokojenci, ako je to, da sc slovenski njihovi tovariši pri-
lili.
Z.
I
tožujejo. Vse to tem bolj, ker se ravno v Sloveniji davki v redu plačujejo.
In »Jutro« je ta dopis sprejelo in priobčilo, ko da je samoumevno, da se zatekajo ljudje s takimi težavami k njemu.
Če bi upokojenci le malo zasledovali našo gospodarsko in finančno politiko, tedaj bi bili morali že zdavnaj opaziti in ugotoviti, da je njihov obupni položaj naravni in neizogibni nasledek prav te naše centralistične in zmeraj znova cen-tralizujoče gospodarske in finančne politike. Ni ga še bilo centralizma na svetu, ki bi imel čut in smisel za potrebe pokrajine, pa naj bi bil Izjema jugoslovenski,
med vsemi. Zato je tudi naravno, da dobivajo bel-grajski nameščenci in upokojenci svoje prejemke redno, kakor je na drugi strani popolnoma naravno, da jih slovenski ne prejemajo in tudi ne bodo prejemali, dokler bo šel ves naš denar v Belgrad, odkoder se jih od 650 milijonov leto za letom ne vrne nikoli nič.
Ni torej krivda v slovenskih finančnih uradih, ki tako nimajo nobene besede, krivda je v celotnem našem upravnem sestavu, ki je to finančno gospodarstvo uvedel. Ta upravni sestav so pa uvedli jugoslovenski nacionalci in sicer že tedaj, ko so z vidovdansko ustavo dali hote nacionalni čaršiji vso oblast in zlasti ves denar v roke. Dokler se ne zlomi centralizem, še misliti ni, da bi Slovenec imel kdaj pravico, razpolagati s svojim denarjem.
Temu sestavu pa je bilo »Jutro« zmeraj zvest pomagač.
Če se prav spominjamo, so leta 1951 tudi upokojenci vabili svoje členstvo, naj gre volit dr. Kramerja in druge jugoslovene. Namreč ne vsi upokojenci, ampak samo njihovo oficielno vodstvo. Dobršen del upokojencev njegovemu volilnemu geslu ni sledil. Morebiti bi bilo dobro, da se v tem pogledu stvar tudi v organizaciji razčisti.
Že da bodo v bodoče slovenski nameščenci in upokojenci vedeli, kje jim je mesto: namreč v vrstah slovenskega naroda.
Vsi jugosloveni v JNS
V	Jugoslovenski narodni stranki so zadnje čase prepiri. Kakor znano, je ustanovil to stranko bivši kabinetni šef generala Živkoviča Hodera in seveda na njegovo pobudo. Nekaj časa se je hudo vojskovala zoper J ugoslovensko nacionalno stranko. ne da bi človek mogel zaznati kakšnih načelnih razlik: jugoslovenska, nacionalna in centralistična je bila ena ko druga. Stranka je bila seveda v nemali zadregi, ko se je njen duhovni oče na mah znašel na predsedniškem stolčku stranke, zoper katero se je tako vneto borila. Kakor je že pri takih prilikah navada, so preračunljivejši za to, da gredo za Živkovičem, bol j naivni in v kot potisnjeni pa seveda hočejo vztrajati, »neomajno« kakopak.
Tudi »Jutro« beleži te stvari, pa jeclja v svojem jugoslovenskcm narečju, »da strankarska razdvojenost, če ni utemeljena na osnovno različnih pogledih na posamezna vprašanja narodnega življenja, v današnjih hudih časih ni utemeljena in da bi bilo potrebno, da se vsi nacionalni elementi sorodnih pogledov združijo v enotno politično organizacijo.«
Tega mnenja smo tudi mi. Naj že pridejo ke-daj vsi ti sorodni pogledi pod eno kapo in naj ne delajo, ko da bi bili v enem ali drugem pogledu eni bolj načelni ali čisti ko drugi. Iz sorodnih pogledov naj nastane en sam soroden pogled, namreč j ugoslovenarski, to se pravi protislovenski in protihrvaški. Naj bi ne bilo zastonj javkanje Narodne odbrane! Včasih je še šlo tole dvotirno ju-goslovenarjenje. Danes pa ve tudi slovensko ljudstvo že davno, pri čem je. Zato naj se zberejo pod komando generala. Tako bo lažji pregled »sorodnih pogledov«. In še lažji obračun.
Slovenski bojevniki
Od člena in danes kakor nekdaj vnetega delavca za slovensko bojevniško misel smo prejeli dopis s prošnjo, da ga priobčimo. To delamo tem raje, ker želimo, da bi slovensko bojevništvo po tolikšnem razmahu in zlasti potem, ko je do dna obračunalo z raznimi pol in celofašističnimi pustolovci, ne prišlo v popolno mrtvilo, ampak da bi živahno delalo dalje, v smislu svojega programa, za pravice in vzore človečnosti, ki so tudi vzori slovenskega naroda.
Dopis se glasi:
Mi slovenski bojevniki se zavedamo, da smo med vojno in po vojni storili svojo narodno dolžnost. Sedaj sicer nimamo zveze bojevnikov, vendar nič ne de.
Mi ostanemo, kar smo vedno bili. Ostanemo ponosni in zavedni in zvesti sinovi slovenskega naroda.
Večina in jedro bojevnikov so naši kmečki fantje in možje in ta kmečki rod je bil in je
ostal zaveden in venomer hoče le živeti po slovensko in nič drugače.
Slovenski bojevniki ne sprejemajo nekritično političnih nazorov in metod drugih narodov. Odločno zlasti odklanjajo sleherni družbeni in državni sestav, ki bi mu bil vsiljen od zgoraj ali od zunaj. Drugače smo pa mi slovenski bojevniki odločno za socialno pravico, ker nočemo postati narod beračev ali čreda sužnjev.
Slovenski bojevniki so za pristno slovensko življenje po izročilu svojega naroda.
»Le narod, ki živi po svoje, ne — umre.«
Nacionalni sporazum
»Pravda« z dne 23. julija t. 1. poroča o razgovoru svojega poročevalca s častnim, to se pravi po domače odžaganim predsednikom JNS Uzuno-vičem. Uzunovič je v razgovoru tudi pohvalil poskus Davidoviča, da se sporazume s Hrvati: »Če se posreči, lahko pričakujemo povoljne rezultate, če pa ne, tedaj je treba iskati drugega izhoda, drugega pota, ki bi nam mogel dati povoljne rezultate.«
Vsa miselnost jugoslovenskega nacionalizma je razodeta v teh malo besedah. Seveda, naravnost pred sporazumom ne sme svariti, proti njemu ne sme, vsaj na zunaj, biti, že ker si je sporazum JNS sama postavila za cilj. Odveč je dostavljati, da JNS za sporazum ni, da ji nikoli ni zanj bilo, kajti imela je dovolj prilike, ko je bila leta na oblasti, da ga izvede, če bi ga bila kdaj le od daleč hotela. Praktično je obstajalo njeno delo za sporazum v tem, da je zaprla prave zastopnike hrvaškega kakor tudi slovenskega naroda, ker je upala, da ju bo tako lažje vladala in strahovala s svojimi nacionalnimi opričniki. Sporazum, pravi sporazum med narodi, bi pa odnesel s političnega terišča vse stranke, ki nimajo v ljudstvu zaslombe, torej v prvi vrsti JNS. Že zgolj iz precej umljive želje, da ostane, mora biti torej JNS zoper vsak sporazum.
Imenitna, prav jugoslovensko-nacionalno-stran-karska pa je logika Uzunovičeve izjave, da bo treba iskati drugih potov, ki bi mogli dati povoljne rezultate.
Ker menda celo po jugoslovenski nacionalni logiki ne more biti uspehov sporazuma brez dejanskega sporazuma, to je ne da bi Hrvatje pristali nanj, tedaj tudi ne more biti tistih povoljnih rezultatov, katerih pogoj je ravno ta in tak sporazum.
Kakšna so torej tista pota in kod vodijo, da bi mogla dati povoljne rezultate?
Nehote je g. častni predsednik JNS razodel svoje misli ter misli in naklepe svoje stranke: da so puhlice vse besede JNS o priznanju hrvaškega
—	in seveda tudi slovenskega — vprašanja, da so nacionalci samo za tak sporazum, ki bi ga oni v imenu velikosrbstva lahko diktirali, da pa jim ni za pravi, resnični sporazum med enakimi in enakopravnimi. ki odklanja vsako majorizacijo in sleherno nasilje.
Ali z drugimi besedami: tej ljudski demokratični JNS se hoče diktature. In v diktaturo vodi vsak njen korak, kajti vsak korak v političnem življenju ji dokazuje znova in znova, da pomeni svobodna demokracija njen pogin.
Zastor se dviga
V	»Pra ger Presse«, ki je, kakor znano, poluradno glasilo češkoslovaškega zunanjega ministrstva, piše njen pariški dopisnik z dne 28. t. m. sledeče: »Vsa poročila potnikov in očividcev (ki prihajajo iz Španije) soglašajo, da uporniki naravnost in očitno izražajo svoje simpatije za tretje cesarstvo in njegove metode. Vlada in ,Fronte popular’ pa naravno ne skrivata svojih simpatij za Francijo.«
»1 ime and Tide« pa opisuje položaj v Španiji tako-le: »Vlada, ki ni polnila ječ in ni silila krvnikov k čezurnemu delu; vlada, ki ni dovolila uporabe vojske zoper stavku joče in stradajoče kmetijske delavce; vlada, ki je visoke častnike kaznovala, ker so samovoljno dali streljati na državljane, ta vlada je apelirala na tistega, ki je zadnji izvor moči — na ljudstvo. Ljudstvo se je odzvalo v velikanskih množicah, odzvala se je vsa država, razen bogatega severnozahodnega dela in plemenitniškcga jugovzhoda.«
Drugi listi trdijo naravnost, da je upor v Španiji delo nemškega fašizma, ki bi rad oslabil na eni strani Anglijo, na drugi pa zadal udarec Franciji. Z olimpijsko idejo se to ne sklada.
Da so španski uporniki navadni okrepeneli monarhistiono-centralistični reakcionarji, ki hočejo zatreti svobodo in vzeti ljudstvu pravico do samoodločbe, dokazuje najbolj okolnost, da sta obe španski narodni manjšini, Katalonci in Baski zoper nje in na strani sedanje vlade. Ne brez vzroka. 'Jako pod monarhijo kakor za časa prejšnje desničarske vlade jim je vlada jemala avtonomijo in zatirala jezik — v imenu narodnega in državnega »edinstva« seveda. Sedanja vlada pa je obema narodoma takoj dala oziroma obnovila narodno avtonomijo. Pri tem je treba poudariti, da so ravno Baski zelo verni katoličani, najbrž bolj ko tisti generali, ki so republiki prisegli zvestobo, pa jo takoj spet prelomili. Sploh je videti,
Stran 4.
SLOVENIJA
da je sedanja vstaja v prvi vrsti delo generalov, tistih politikujočih generalov, ki jih je tako stvarno opisal Španski sociolog Madariaga, ki so bili zmeraj nesreča Španiji in ki postanejo nesreča za vsak narod, ki se ni znal pravočasno zavarovati pred njihovo politiko, vojeno s kasarni-ških horizontov.
Številke, ki vpijejo
Po podatkih ljubljanskega higijenskega zavoda je Slovenija konec leta 1935 štela 1.199.052 prebivalcev. Število novorojencev stalno pada: od
I. 1934 na 1935 je padlo od 28.900 na 27.961. Zato pa se je povečalo število smrtnih primerov: od 16.552 na 17.467 v istem razdobju. Naravnost katastrofalno pada prirast našega prebivalstva: od
II.666 leta 1934 na 9.885 lanskega leti}. Tem bolj so grozeče te številke, če preudarimo dvoje dejstev: prvič, da je znašal prirast prebivalstva na sedanjem ozemlju Slovenije še leta 1913 precej nad 19.000, drugič pa, da prirašča prebivalstvo v južnih banovinah danes v enakem razmerju, kakor pred vojno.
Samo v enem pogledu so nam naše jugoslo-venske socialne razmere prinesle prirast: število nezakonskih otrok je naraslo od 3.281 v letu 1934 na 3.347 v letu 1935.
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samo od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, naj nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem, ki se bodo odzvali.	Uprava	in uredništvo.
Gorske nesreče — tu in tam
Te dni je v severni steni Eigerja v švicarskem Berner Oberlandu poginilo četvero bavarskih go-rohodcev, ki so hoteli rešiti spet »enega izmed zadnjih velikih problemov« zahodnih Alp. Švicarski dnevnik »Neue Ziiricher Zeitung«, ki poroča o nesreči, poroča tudi, da v tem primeru ne more iti za prvenstvo. Kajti že leta 1932 sta se vzpela čez to steno dva švicarska planinca.
»N. Z. Z.« opisuje pri tem tudi značaj enega izmed teh dveh planincev, pred nekaj tedni umrlega dr. Hansa Lauperja. Opisuje njegovo skromnost. Ni dal, da bi se o njegovem planinskem dejanju govorilo in pisalo na dolgo in široko in njegovo prijateljstvo l)i bil tvegal, kdor bi bil zoper njegovo voljo to storil. V tem pogledu sc je prijetno ločil od nekaterih nemških gorohod-cev, ki bobnajo o svojih »prvenstvenih pristopih« v svet in ki jih posnemajo v njihovi kričavosti tudi nekateri slovenski planinci. Prav zaradi te svoje skromnosti je bila ta Lauperjeva prvenstvena tura tako malo znana — sam jo je na skromen način opisal v glasilu Švicarskega planinskega kluba »Die Alpen« v 5. zvezku iz 1. 1933 —, da so Nemci najbrž res mislili, da stena še ni bila preplezana.
Zanimivo in zapisa vredno je tudi, kako opisuje list Lauperjevo previdnost in stvarnost v pripravi in izvedbi ture. Zmeraj je smer ture in značaj gore natančno preučil. Če je videl, da ne pojde brez bivaka, si je že pred turo izbral primeren prostor, na katerem je mogel ponoči ležati in do katerega je spravil tudi odejo in kuhalnik. Kajti vedel je, kakor bi prav za prav moral vedeti vsak planinec, da nespočit, premra-žen in lačen človek ni sposoben težkih naporov.
Dobesedno nadaljuje nato švicarski dnevnik:
»Zato pa tem raje ni jemal s seboj precej sporne ključavničarske skladnice, kakor jo skušajo bolj športno ko planinsko usmerjeni plezalci iz vzhodnih /\lp uvesti tudi pri nas v Švici (pri letošnjih naskokih na Eiger je vlačila vsaka partija s seboj do trideset klinov za led in steno). Laupcr se je bal in izogibal neprostovoljnih bivakov na nezavarovanem, izpostavljenem mestu, ki ima zmeraj naslednjega dne za nasledek zmanjšano sposobnost.«
V	nasprotju z Lauperjem so imeli bavarski turisti premalo oprave za mraz, sneg in dež. Kakor poročajo nemški listi, so bili zaradi snega in dežja premočeni do kože in so tako seveda le slabo mogli prestati mrzlo noč sredi ledene stene v višini nad 3000 m. Oslabljeni že so skušali nadaljevati pristop, pa jim je h koncu še zmanjkalo sil, da bi se bili sploh mogli vrniti. Umrli so, viseči na vrveh.
Morebiti se bo iz te nesreče in iz resnih ter stvarnih opominov švicarskega lista tudi kak slovenski planinec kaj naučil. Tem bolj, ker se je nesreča pod Kredarico na letošnjo veliko noč zgodila v precej podobnih okolnostih.
Mali zapiski
Prepovedan časopis.
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti št. 6 obzornika »Nova Evropa«, ki izhaja v Zagrebu.
Bosenski nadškof za dr. Mačka.
Sarajevski Hrvati so za god dr. Mačka izrazili svoja voščila v posebni spominski knjigi, ki jo je neslo posebno odposlanstvo dr. Mačku v Ku-pinec. Na prvem mestu je podpisan v njej bosenski nadškof dr. Šarič. Za Mačkov god je zložil dr. Šarič tudi pesem »Hrast«, ki jo priobčuje sarajevski »Katolički Tjednik«.
Hlapčevstvo.
(Dopis.)
Nedavno sem bil v Mojstrani na Gorenjskem, ki se ponaša s svojo narodno naprednostjo. Na poti, ki vodi iz vasi na postajo, sem mimogrede opazil opozorilo: Gewaert-filme, hier zu liaben, ovdje se dobiju Gewaert-filmovi. Slovenski napis sem zaman iskal, lakoj sem se spomnil, da Mojstrana ni v Sloveniji, ampak v Dravski banovini in da tudi na Rabu, kamor zahajajo Slovenci, ni slovenskih napisov.
Slovenski planinci in izletniki, upam, da veste, kaj je vaš ponos in vaša dolžnost.
Slovenski izletnik. Metamorfoze.
Gg. dr. Dinko Puc, dr. Joža Bohinjec, Ivan Tavčar in še nekaj drugih je prešlo med stare radikale. Kaj poreče o Bohinjcu dr. Kramer, ki je bil dolga leta njegov zaščitnik? Sicer ga ni zapustil šele sedaj, temveč mu je obrnil hrbet že za časa Marušiča.
Maščevanje za jugoslovenske prepisovalne podvige.
»Jutro« še do danes ni povedalo, kakšen je uspeh njegove preiskave zaradi preplonkanega Lammerjevega »Matterhorna«, ki je izšel pri njem že o božiču. Najbrž tudi nikoli ne bo. Medtem pa kuha pravo jugoslovensko jezo na nas.
Naša opazka glede letalske nesreče mu — seveda! — ni bila in ni mogla bili všeč. Že ker smo se spotaknili nad jugoslovenskim imenom »Aeroputa« in ker smo zahtevali stvarno preiskavo, s katero je bilo seveda v živem nasprotju jutranje govorjenje o »nepreračunijivi usodi«...
Zato se je z visokega stališča jugoslovenske kvantitete, ki je pri njem isto ko kvaliteta, zadrl nad našim listom in govori o »člančiču iz nekega prismuknjenega, vendar zvesto slovenskemu klerikalizmu služečega lista«.
Istenje slovenstva in slovenskega klerikalizma je seveda jutranja'zasebna zadeva. O tem z »Jutrom« ne bomo zgubljali besedi.
Samo to-le naj ugotovimo:
»Jutro« zmerja. Zmerja pa vselej le tisti, ki mu manjka razlogov. Torej tisti, ki nima prav.
Zato smo zabeležili tudi ta dokaz jutranje umske nezadostnosti.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. Z. Z O. Z.
Priporoča se za tiskanje časopisov, revij in knjig; reklamnih letakov, lepakov, vabil za gledališke odre in koncerte; vizitk, kuvert, tiskovin za urade, hranilnice, posojilnice in trgovine ter vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
V LJUBLJANI TTRŠEVA C. 17
TELEFON 30-67
Urednik in izdajatelj: Karel Andreč v Ljubljani.
Socialna zakonodaja v praksi.
Naša socialna zakonodaja je še dosti sodobna. Držimo se je najbolj Slovenci. Na jugu je večji del samo na papir ju. V mnogih podjetjih tam delavci in nameščenci po več mesecev ne dobivajo plače.	V	Skoplju
so rekli nekemu našemu človeku, ki ni mogel vzdržati: \i tega niste vajeni, ker je Slovenija bogata;
Iz Julijske Krajine.
V	zasedenem ozemlju je prišlo med delavci vseh treh narodnosti do sporazuma v narodnost-nem vprašanju. Poleg socialnih zahtevajo tudi pravično rešitev narodnostnega vprašanja na. osnovi samoodločbe narodov. Izdali so manifest, ki ga razširjajo v slovenskem, hrvaškem in ita-“Jva“skem jeziku. Oblastniki seveda divjajo in iscejo »krivcev«.
Koroški Slovenci.
Prvi nasledek sporazuma med Avstrijo in Nemčijo je, da se je teror nad Slovenci na Koroškem ?dno povečal. Nemci so povsod priredili iz zapora izpuščenim hitlerjevcem hrupne sprejeme, ki so se ponekod razvili v velike demonstracije zoper dunajsko vlado. Enako se poroča iz vseh krajev države. Do nacističnih izgredov posebno velikega obsega je prišlo na Dunaju in v Linču. Vse ce«te so spet polne papirnatih kljukasHh križev, ki jih mažejo tudi na stene. Policija in orožništvo sta brez moči. Dunaj je sejal veter, zdaj žanje vihar. Koroški Slovenci so vkljub vsem mednarodnim pogodbam in obveznostim od strani Avstrije brez najmanjšega varstva. Prepuščene popolnoma samim sebi čaka le še narodna smrt. Pomislimo, kaj bi bilo, če bi bilo obratno: da so koroški Slovenci nemška manjšina! Divjal bi vesoljni nacizem. Kdor verjame v miroljubne in Slovanom prijazne namene nacizma, je udarjen s slepoto. Še italijanski fašizem mu ne da preblizu do sebe; druži se J: n.iim toliko, kolikor mu koristi. Položaj naših sorojakov onkraj meja zahteva odločnih ukrepov. Slovensko vprašanje je tudi zunanjepolitično vprašnje. Uspešno rešiti sc bo dalo le v trdni skupnosti z ostalimi slovanskimi narodi in demokratično urejenimi državami.
Gospodarska stran olimpiade.
Bolj nego na športno, polagajo Nemci važnost na gospodarsko stran olimpiade. V ta namen so razvili po vsem svetu velikansko propagando. Na zunaj poudarjajo seve le njeno športno stran. Računajo na kake pol milijarde tujih deviz, ki jim bodo prišle prav pri nakupu sirovin za vojno industrijo. Olimpijska ideja pa bi morala služili miru in spravi med narodi.
Razdeljene vloge.
Že stara Avstrija je vedela, da se najuspešneje ribari v kalnem, pa je vladala po načelu: Divide et impera — razdružuje in vladaj! Tega se zavedajo tudi jugoslovenarski samozvanci — le da so si prikrojili recept za to nekoliko drugače. Njihovo vodilo je: hočemo korakati, skupno udariti. Po kom udariti, tega ni treba šele razlagati. Le poglejmo: Peter Živko vic, predsednik JNS, je svak Bogoljuba j e vtiča; njuni ženi sta sestri. Svetislav H o d ž c r a, predsednik »borba-sev«, je bil v^ šesto januarski vladi šef kabineta Petra Živkovica. In tako naprej, do konca. Kadar sedejo ti vrhovi skupaj, tvorijo prav čedno velikosrbsko porodico. Na zadnjem svojem zboru je pripravila JNS za vsakega teh po eno podpredsedniško mesto; to pot še brez uspeha. Ali že sam poskus potrjuje pravilnost domneve, da med vsemi temi skupinami ni nobene razlike. Za vsemi se skriva belgrajska čaršija.
Avstrijsko-nemški sporazum in Jugoslavija.
Pišoč o posledicah avstrijsko-nemškega sporazuma trdi »Volkischer Beobachter« tudi to-le: Izvoz v Nemčijo in Avstrijo je za Jugoslavijo največjega pomena. Razen tega je povečana obramba zoper boljševizem. Moskva, ki v srednji in južni Evropi širi komunistično misel, zdaj ne bo več imela takih možnosti. Posebno važno je za Jugoslavijo, ker sc je z avstrijsko-nemškim sporazumom zboljšalo tudi njeno razmerje do Italije. Sedaj nastopi pomirjenje ne samo v Podonavju, nego tudi na Jadranu. — Kakšno je to pomirjenje, se vidi v Avstriji, kjer je nacizem zopet začel dvigati glavo in so aretacije na dnevnem redu. Namesto da šarijo z boljševizmom, naj nacisti raje povedo, kakšne namene imajo s koroškimi Sl ovenci. Čehi sodijo popolnoma pravilno, da tičijo za nacistično protikomunistično propagando agresivni nameni zoper Slovane.
Celjski »Kulturbund« razpuščen.
Po poročilu novosadskega »Deutsehes Volks-blatt« je ljubljanska banska uprava razpustila celjsko podružnico nemškega »Kulturbunda« za Jugoslavijo. Povod za razpust je dalo. ker je podružnica sprejemala za svoje člene tudi Slovence (nemčurje!) in se tudi sicer nepravilno uveljavljala. — Na enem zadnjih občnih zborov odposlancev »Kulturbunda« v Novem Sadu je prišlo do ostrega spopada med »starimi« in »mladimi«, ki so kljukasto usmerjeni. Pri tej priliki se je odločno pokazal nacistični vpliv iz raj ha.